GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNEGA LJUDSTVA
Leto IV.
Litija, marec 1976
Št. 3
Samoupravni delavski nadzor
Kontrola je pomembna sestavina upravljavskega pra-cesa v vseh družbenih sistemih. Upravlajti ne pomeni samo odločati, temveč tudi kontrolirati, ali sc odločitve uresničujejo v praksi. Kontrola je torej način in oblika varovanja interesov razreda, ki je na oblasti. Tudi v naši državi smo kontrolo po osvoboditvi razvijali skladno z razvojem samoupravnih družbenih odnosov. S sprejemom ustave SFRJ in ustav republik in pokrajin je bila tudi kontroli funkcij odmerjena nova pomembna vloga in mesto. Razvijati smo pričeli si. stem samoupravne delavske kontrole v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
Z delavskim nadzorom kontroliramo ustreznost, pravilnost in uspešnost uresničeva. nja odločitev, ki smo jih sprejeli na sejah samoupravnih in drugih organov. Kontrola pa je tudi zato, da lahko ocenjujemo primernost naših odločitev, če so res dale pričakovane finančne ali druge rezultate in podobno.
V naši občini smo samoupravni delavski kontroli posvetili v preteklem obdobju še posebno skrb. Hkrati z volitvami samoupravnih organov so bili v večjih OZD izvoljeni tudi organi delavske kontrole. Ponekod jih imenujejo komisije, drugje od. bori. Tudi kadrovsko so odbori različno močni, pač glede na velikost delovne skupnosti. V manjših delovnih skupnostih vsi delavci opravljajo nadzor, zato tu niso izvolili komisij ali odborov delavske kontrole.
Večkrat smo že ugotovili, da je izobraževanje ozir. znanje temeljni kamen, na ka terem lahko gradimo strokovno in politično delo. Teh dveh elementov pa pri samoupravni delavski kontroli ni mogoče pogrešati. Poznati je potrebno samoupravne akte, podatke v finačnih dokumentih, na tekočem moraš biti s sklepi samoupravnih organov. Preveč bi bilo naštevanja vsega tistega, kar mora poznati tisti, ki želi odgovorno opravljati nadzor.
Prav zaradi tako širokega področja znaj smo lZobraže. vanuj članov odborov samoupravne delavske kontrole v OZD posvetili posebno skrb. Občinski sindikalni svet je bil organizator seminarja, v letu 1974 in več posvetov po tem seminarju. Prvi seminar je bil namenjen predvsem celovitemu prikazu pod-
ročij delovanja organov delavskega nadzora. Slušatelji Pa so bili seznanjeni tudi z oblikami in metodami dela. Te so še posebej pomembne, ker so člani odborov delavci iz neposredne proizvodnje in marsikateremu je težko najti čas za pregled različnih dogodkov ali dokumentov v OZD. Kasnejši posveti so pokazali, da se tudi te ovire da prebroditi.
Zadnij posvet, 5. februarja letos, je bil organiziran na temo »Sodelovanje organov delavske kontrole in osnovnih organizacij sindikata s sodišči združenega dela in družbenim pravobranilcem samoupravljanja SR Slovenije«. Našemu vabilu sta se odzvala predsednik sodišča združenega dela Ljubljana tov. Danijel Rine in družbeni pravobranilec samoupravljanja Slovenije tov. Vinko Kastelic. S svojo razlago o sodelovanju organov delavske kontrole in osnovnih organizacij sindikata v psotopkih pred sodišči združenega dela sta odločilno pripomogla k uspešnosti posveta. V razpravi je bilo ugotovljeno, da morajo osnovne organizacije sindikata pred sodišči združenega dela nastopati z lastnim mnenjem. V dosedanji praksi ie
bilo opaziti, da so mnenja isndikata in poslovodnih struktur dostikrat enaka. To ni dobro, saj bi morali prav sindikati ščititi interese delavcev. Mnogi spori pred sodišči bi odpadli, če bi v OZD imeli izdelane boljše interne akte, prilagojene okoliščinam, kjer se odvija delovni proces. To so tudi področja dela, kjer bi organi delavske kontrole in osnovne organizacije sindikata, morali biti prisot. ni, če si hočejo pridobiti zaupanje delavcev. Posvet je bil zaključen s pomembnimi sklepi, od katerih naj tu navedem samo enega:
— v vsaki temeljni ali drugi organizaciji združenega dela naj se na skupni seji se-staneta odbor ozir. komisija samoupravne delavske kontrole in izvršilni odbor osnovne organizacije sindikata. Na skupni seji naj analizirata dosedanje delo organa delavske kontrole in izdelata program njegove aktivnosti in delovanja v letošnjem letu.
Prav nobene koristi ne bo, če bodo odgovorni ostali le na papirju. S skupnimi močmi se moramo vključiti v izvajanje sprejetih nalog, tako kot smo to ponekod delali že doslej.
L. K.
Zanimivosti iz preteklosti gradu Bogensperk
Bogenšpcrk je eden redkih ohranjenih gradov v litijski občini. Preživel je različna obdobja zgodovine; zob časa ga je močno nagrizel, a zidovi so vzdržali. Niso se vdali ne vojnama ne pomanjkanju kulturnih prizadevanj v po-
sameznih obdobjih.
Božo Otorepec v svoji brošuri Iz zgodovine gradu Bogenšpcrk piše: »Nep reveri j iva in za sedaj brez dokazov v ohranjenem srednjeveškem gradivu je tudi trditev, da je bil Bogenšpcrk zgrajen konec
14. ali v začetku 15. stoletja, ki jo je prvi postavil Isslcib. Ta je sicer menil, da iz gradnje same ni razvidno, iz katere dobe je, da pripada mešanemu slogu, ki ni niti bizantinski, niti gotski, niti sta-roitalski in v katerem je grajenih več gradov na Kranjskem.
Cc je nastanek gradu zavit v temo, pa je v kasnejših letih postal enden od pomembnejših v teh krajih, predvsem zaradi znanega lastnika Val-vazorja. V svoji Slavi vojvodine Kranjske on opisuje grad takole: »V deželnem jeziku se grad in gospodstvo Wagensperg imenuje Bogenšpcrk; leži na Dolenjskem, štiri milje od Ljubljane. Ta grad je še eden tistih starih gorskih gradov, sezidanih na visokem hribu sredi gozdov. Ima razgled daleč na visoke snežnike proti Koroški m Štajerski, čist in zdrav zrak, sicer ne ravnine, kljub temu Pa polja po hribih, sadje vsake vrste — češnje so štiri ali pet na enem peci j u — v bližini vinske gorice in ne daleč od gradu lep črnn in rumen marmor...
Se bolj je grad cenil Valva-zorjev pisar Janez Lenart, ki piše: »Bogensperk je bil meni najljubši grad, kar sem jih kdaj videl. Res sem na popotovanjih z gospodom baronom po Kranjskem in drugih deželah videl večje, lepše in bolj bogato opremljene gradove. Toda na Bogcnšperku je vse kazalo na to, da tu prebiva ne samo plemič, ampak odličnik duha, ki se je obdal s stvarmi, všečnimi telesu, pa tudi duhu. Teh pa sem malo videl na drugih gradovih ... Ves grad je opremil na novo, ko ga je kupil. Bil je veliko po svetu in se je tam priučil lepim stvarem, kolikor že sam ni imel tega daru prirojenega. Povsod po stenah so visele slike, bakrorezi in tudi
Registracijo motornih in priklopnih voiil
Registracijo motornih in priklopnih vozil opravi za zahtevek lastnika oz. imetnika pravice uporabe vozila za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere ima lastnik oz. imetnik svoje stalno prebivališče oz. sedež.
Pred registracijo ali podaljšanjem registracije mora biti motorno in priklopno vozilo tehnično pregledano. Potrdilo pooblaščene organizacije za opravljanje tehničnih pregledov, da je vozilo brezhibno in pravilno opremljeno, ne sme biti staro več kot 15 dni. Za vozila, ki morajo biti praviloma tehnično pregledana en-
krat letno, je odpravljen karton o tehničnem pregledu in se brezhibnost potrjuje le na evidenčnem listu.
Iz tega je razvidno, da bo moral marsikateri lastnik motornega vozila letos peljati vozilo na tehnični pregled kar dvakrat.
Pri odjavi vozila, ki je bilo uničeno ali odpisano, v primeru, ko ni bil vložen zahtevek za podaljšanje veljavnosti registracije ali je bilo vozilo odtujeno na drugo registracijsko področje ali v tujino, mora lastnik oz. imetnik pravice uporabe vozila odjavi priložiti tudi registrske tablice. Pri odjavi vozila, ki je
bilo prodano, mora lastnik oz. imetnik predložiti na vpogled kupoprodajno pogodbo, na kateri morajo biti podpisi overovljeni v skladu s predpisi o prenosu lastništva. Predlagamo, da se pri sklepanju kupoprodajnih pogodb uporabljajo v ta namen izdelani obrazci.
Vsako spremembo lastništva, prebivališča lastnika motornega vozila, tehnične spremembe na vozilu in odjavo mora lastnik prijaviti v 15 dneh oddelku za notranje zadeve.
Oddelek za notranje zadeve SO Litija
tapete. Pohištvo je bilo novo, lepo in udobno. Imel je nešteto instrumentov, matematičnih, zemljepisnih in muzikalnih, katere je bil namestil v dveh gornjih sobah, povrh Pa še numizmatično zbirko in kajpak poseben naravoslovni kabinet. Njegova knjižnica je bila največja, kar jih je videl v svojem življenju ...
Valvazor je Bogensperk kupil leta 1672. V dvajsetih letih življenja v tem gradu je ustvaril velik del Slave voj. vodine Kranjske. Zal ga je moral leta 1692 proadti, da je pokril stroške za tisk te znane knjige. O čem drugem iz preteklosti gradu Bogensperk pa prihodnjič.
Ivan Godec
Urednikov stolpec
Ob primerjanju delavnosti občanov v krajevnih skupnostih, ki so razvitejše oz. so v centru, in onih, ki zajemajo predvsem pode — želje, se mi vsiljuje misel, ki je tudi dejansko prisotna že dalj časa. Plani razvoja krajevnih skupnosti na podeželju večinoma vsebujejo takšne dejavnosti, ki sd za današnje človekovo živ. ljenje nujno potrebne. To je vodovod, elektrika, cesta in morda še kakšna komunalna dejavnost. Programi razvitejših krajevnih skupnosti pa posegajo daleč naprej, ker so vse komunalne naprave v teh krajevnih skupnostih več ali manj že izdelane in tu-di redno vzdrževane. Ze podatek, da podeželske KS zberejo mnogo več denarja za določeno akcijo iz svojih sredstev kot pa mestne KS, nam jasno govori o dejavnosti občana v KS. »Svoja sredstva* namreč pomeni vložiti v akcijo svoje delo — prostovoljno delo. V Litiji in Šmartnem že leta (če ne desetletja) ni bilo prostovoljne akcije občanov, ki je v podeželskih KS oblika dela, ki je prišla v navado. Da sc s tem prihrani ogromno denarja, ni potrebno posebej poudarjati. Zato bi bilo dobro razmisliti tudi o tem, koliko krajevne skupnosti vlože svojih sredstev za realizacijo programov in tudi na tem podatku graditi politiko financiranja dejavnosti KS.
Samoupravna stanovanjska skupnost Litija
Začasni finančni načrt samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri stanovanjski skupnosti Litija za leto 1976
I. DOHODKI
1. Sredstva prenesena na ZR samoupravne
enote iz 1.1975 1.330.000,00
2. Dotok sredstev v tekočem letu
a) vplačila sredstev TOZD, OZD in drugi
(30 % od obvezno izločenih 6 °/o) 6.270.000,00
b) vplačila obrtnikov za zaposlene delavce (6 % od izplačanih bruto OD) 100.000,00
c) odplačila anuitet za posojila, dodeljena borcem NOV 70.000,00
d) prenos sredstev od LB — odpravljeni občinski stanovanjski sklad (prosta
sredstva v letu 1975 in 1976) 180.000,00
e) pripadajoči 1 % AM od zgrajenih in kupljenih stanovanj (po zakonu o samoupravni stanovanjski skupnosti) 200.000,00
f) obresti od ukinjenega občin, stanovanjskega sklada 50.000,00
g) obresti od a/v sredstev 30.000,00
SKUPAJ
8.230.000,00
II. IZDATKI
1. Vezava sredstev pri LB za nakup stanovanj v bloku 2 F in nadzidavo objekta
Trg na Stavbah 1 1.800.000,00
2. Nadzidava objekta Trg na Stavbah 1 (ingeniring) s pridobitvijo vse potrebne tehnične dokumentacije z upoštevanjem
dodatnih del 1.100.000,00
3. Nakup stanovanj v Gabrovki (po sklepu dvoje stanovanj — dvosobnih) za potrebe učiteljev 900.000,00
4. Podražitve za blok 2 F na Rozmanovem
trgu 20, 22 1.000.000,00
5. Odplačilo anuitet in obresti za porabljena posojila 700.000,00
6. Subvenicioniranje stanarin 50.000,00
7. Interkalarne obresti 200.000,00
8. Raziskovalna skupnost Slovenije 60.000,00
9. Izdatki za poslovanje enote (del sredstev za financiranje strkovne službe in
skupnosti) 400.000,00
10. Stroški gradbenega nadzora in nadzora
nad kvalit. del (izvajalec IBT Trbovlje) 60.000,00
11. Nakup stanovanj v objektu S-VI —
12. Nerazporejena sredstva 1.460.000,00
Ignac Sterlekar -Joze — 70 letnik
Skupaj razporejena in nerazporejena sredstva
8.230.000,00
OBRAZLOŽITEV
I. Dotok sredstev za leto 1976 je planiran tako, da so vplačila OZD in TOZD povečana za 10 % na predvideno realizacijo dotoka v letu 1975; povečana so tudi sredstva vrnjene amortizacije v skladu z zakonom o stanovanjskih skupnostih, ki določa, da solidarnostnemu stanovanjskemu skladu pripada AM toliko časa, dokler sredstva v celoti niso vrnjena; ostale postavke so predvidene v višini realizacije v letu 1975; zmanjša se vplačilo LB za odpravljeni občinski stanovanjski sklad; ostali morebitni naknadni dohodki se vnesejo v dokončni finančni načrt za leto 1976.
II. Izdatki
Plan izdatkov je izdelan na podlagi že znanih in sprejetih obvez in gradenj.
1. in 2. V letu 1976 se veže pri LB še 180 st. milj. Navedeno je že, da se je za že oročena sredstva pridobilo posojilo za nakup stanovanj v 2F
ostalo posojilo pa se bo porabilo za nadzidavo objekta Trg na Stavbah 1. S tem se pridobi oca 8 stanovanj in reši problem puščanja strehe. Ponuđena cena s kompletnim ingeneeringom je 4.200 din za m2 stanovanjske površine. Razlika od posojila do končne cene z upoštevanjem podražitev in dodatnih delih na instalacijah (po sedanjih ugotovitvah) se plača iz lastnih sredstev. Elektrosoglasje k tej gradnji določa kabliranjc dela zračnega NN omrežja, na katerega je objekt priključen in sicer od Ponoviške 7, 9, 11 do TP na Trg na Stavbah.
3. V letu 1976 bo verjetno realizirana gradnja stanovanjskega bloka v Gabrovki. Zgrajenih bo 8 stanovanj. KZ Gabrovka Dole bi kupila 3 (eno etažo) in Mizarstvo Ga-brovka eno trosobno. Ostalo bi še dvoje dvosobnih stanovanj in dvoje enosobnih. Predlagam, da zagotovimo sredstva za dvoje dvosobnih stanovanj, za katere je bil sprejet sklep že v letu 1973.
Ce enosobna stanovanja ne bodo prodana, pa se, v kolikor bodo sredstva, o nakupu teh dveh enosobnih stanovanj odloči ob sprejemanju definitivnoga finančnega načrta za leto 1976.
4. Zajeta so dodatna srodstva za kritje podražitev po aneksu.
9. Izdatki bodo sporazumno dogovorjeni med bodočo komunalno in stanovanjsko skupnostjo. Ta sporazum bo določil višino prispevka k režijskim stroškom po posameznih enotah stanovanjske in komunalne skupnosti. Višina sc spremeni s finančnim načrtom.
Koncem meseca, 30. marca, praznuje znani družbenopolitični delavec in nosilec partizanske spomenice 1941, Ignac Sterlekar-Jože, svoj 70. jubilej.
Jubilant je bil rojen 30. marca 1906 v Stični v skromni družini železničarja. Kot večina borcev za boljše človeške odnose, tudi njemu mladost ni bila naklonjena. 1907 je izgubil očeta v ameriških rudnikih, med prvo svetovno vojno pa mu je umrla še mati. Štirje otroci so ostali sami in občutili vse tegobe takratne revščine. Sam se je kmalu odpravil na delo v Ljubljano in kasneje uspešno opravil trgovsko šolo, ter se zaposlil na carini kot dekla-
rant. Vpisal se je na Davi-dovičevo šolo v Beogradu in iskal učne pomoči pri študentih ljubljanske univerze. Naletel je na dva levo usmerjena študenta, ki sta ga poleg inštruktaž spoznavala tudi z osnovami marksizma.
Kmalu so ga zaradi njegovih naprednih idej začeli premeščati iz enega delovnega mesta na drugega, iz kraja v kraj. Tako se je leta 1932, ko jc bil dalj časa prezaposlen, zaradi sodelovanja v študentskih demonstracijah v Kočevju, srečal na Jesenicah s komunistoma Tonetom Cufar-jem in Jožetom Celesnikom. Tadva sta mu osnovno znanje marksizma še razširila in ga usposobila Za politično delo med uredništvom. Končno se je 1934. leta ustalil v Radovljici, kjer je ostal vse do septembra 1940, ko je bil odpu-
10. Po sklenjeni pogodbi o izvajanju gradbenega nadzora in nadzora nad kvaliteto del bo v letu 1976 izvajan naslednji nadzor:
a) nadzor nad kvaliteto del pri objektu S-VI v Litiji in pri gradnji objekta v Gabrovki ter na gradnji dveh stolpičev na Rozmanovem trgu,
b) gradbeni nadzor pri nadzidavi objekta Trg na Stavbah 1.
12. Nerazporejena sredstva bodo kot rezerva služila za kritje premalo planiranih sredstev ali za kritje neplaniranih izdatkov in se usmerja po sprejetih sklopih.     B. P.
ščen kot levičar iiz državne službe, po znani »naredbi« Bana Natlačena.
Od tedaj je živel in delal v polilegali, na mestu vodilnega člana SKOJ za Podme-žakljo.
Pred okupacijo je bil sprejet v mestni komite Podme-žaklja in s tem postal avto-matičo član KPS. V začetku junija 1941 je postal član okrožnega odbora OF na Jesenicah. S svojim vztrajnim delom in sposobnostjo za organizacijo je krepil OF, kar ni ostalo neopazno pri gestapu. Lovili so ga na vsakem koraku. Kljub temu da ga niso dobili, je to hromilo njegovo delo. PK KPS za Gorenjsko je spoznal, da na Jesenicah nima več možnosti za organizirano delo in ga je postavil za inštruktorja PK v kamniško okrožje.
Prve sestanke v tem okrožju je imel v Dolskem, kjer se je tudi prvič srečal z aktivisti iz Litije, tov. Francem Poglaj-nom-kranjcem jn tov. Francem Gorencem. Na tem področju je vodil akcije pri ustanavljanju in organiziranju odborov OF. Prekretnica v njegovem delovanju v litijskem okrožju, je bila konferenca partijskih aktivistov v Dešnu. Konferenco je vodil PK KPS za Štajersko. V pripravah nanjo in na sami konferenci je sodeloval tudi tovariš Jože kot inštruktor PK KPS za Gorenjsko in delegat kamniškega okrožja. Na njej so morali sodelovati delegati vseh okrožnih komitejev na Štajerskem kakor tudi člani 4. operativne cone. Tako so na konferenci sodelovali mnogi legendarni voditelji naše revolucije kot so: dr. Dušan Kraighcr-Jug, Franc Rozman-Stane, Dušan Kvcdcr-Tomaž, Peter Stantc-Skala, Lojze Kol-man-Marok, Mitja Ribičič-Ci-ril in ostali.
Na konserenoi so bile postavljene smernice nadaljnjega dela na področju PK KPS za Štajersko. Med drugim je bil organiziran okrožni komite KPS za Litijo, tov. Sterlc-kar pa izbran za sekretarja okrožnega komiteja. S tem je bila pred tov. Jožeta postavljena težka in odgovorna naloga, ki jo je kljub poškodbi prsnega koša, katero je dobil na  umiku  pred raztrganci.
uspešno opravljal. S svojim izrednim posluhom za delo z ljudmi in velikimi organizacijskimi sposobnostmi, je znal pridobivati nove tovariše v odbore OF, kakor tudi v vseh 6 okrajnih komitejev v njegovem okrožju.
Na našem področju je ostal in delal vse do osvoboditve, saj je bil nekaj pred koncem vojne imenovan za organizacijskega sekretarja za revirje, vendar je zaradi bolezni, namesto v revirje, odšel na zdravljenje in tako osvoboditev dočakal v litijskem okrožju.
Po drugi svetovni vojni je tov. Sterlekar prebil dalj časa na zdravljenju, potem pa opravljal različne delovne naloge in družbenopolitične funkcije, ki so mu bile zaupane, dokler se mu ni zdravje toliko poslabšalo, da se je moral upokojili.
Tovariš Jože je vseskozi, kljub svojim 70. letom, kolikor mu zdravje dopušča, družbenopolitično aktiven in dosleden borec Za nadaljnji razvoj našega samoupravnega socialističnega sistema.
Za svoje dolgoletno revolucionarno delo, je bil tovariš Sterlekar večkrat odlikovan, vendar mu je najljubše zadnje priznanje, Red dela z rdečo zastavo, s katerim ga ja odlikoval tovariš Tito in ga je prejel na dan občinskega praznika 1975. leta.
Dragi tovariš Jože, ob tvoji 70-letnici ti nazdravljamo z željo, da bi bil zdrav in nam s svojimi bogatimi izkušnjami še naprej pomagal v našem družbenopolitičnem delovanju.
M. K.
Pisma bralcev
To je solidarnost
Pred enim letom sem se pri vleki lesa iz gozda težje poškodoval, tako da sem bil 18 dni v bolnišnici. Tudi po vrnitvi iz bolnice sem bil še šest mesecev nesposoben za opravljanje kmečkih del na svoji kmetiji na Vel. Stangi. V tem času jc vsa kmečka dela, ki pa jih ni malo, opravljala večinoma žena, včasih pa so ji pomagali tudi sorodniki.
V tem težkem položaju pa mi je priskočil na pomoč Gozdni obrat Litija, ki mi je z denarno pomočjo občutno olajšal težavno stanje. Tudi davčna uprava pri SO Litija mi je zaradi težke poškodbe znatno zmanjšala davčne obveznosti, tako da sem s po. močjo GG in SO kolikor toliko prebrodil najtežji čas po poškodbi, ko na kmetiji ni bilo pravega gospodarja.
Gozdnemu obratu Litija in Skupščini občine Litija se zahvaljujem za solidarnostno pomoč, saj sta pokazala zares plemeniti in človeški odnos do reševanja skoraj brezizhodnega položaja, v katerem sem bil po nesreči.
Ivan /ust, Velika Štanga
In
memoriam
Kako kruto, kako nedoumljivo in dokončno je v nedeljo, 7. marca 1976, pla. nila med nas vest, da je za vedno obstalo plemenito srce pedagoga, publicista in družbenega delavca MILOŠA DJUKIĆA, nekdanjega pomočnika ravnatelja na Osnovi šoli Dušan Kveder-Tomaž Lilija. Kako brezčutna in usodna vest!
Pa je bilo loliko vere v njegovih očeh, toliko poguma za dejanje, kljub hudi bolezni, ki je vrtala vanj. Tovariš Miloš se ni dal. Nikoli ni potožil, niti z eno samo besedico ne. Svojo bolj je nosil molče in hrabro.
Še vedno ga v mislih videvam, ko s svojo fantovsko prešerno hojo hiti na sestanke s starši, v knjižnico, na pogovor s člani društva prijateljev mladine ali kakmorkoli že, kjer se dela in ustvarja. Vidim ga tudi, ko se ob nedeljah vrača s svojo družinico s krajšega izleta, in v očeh mu berem srečo. Toliko sreče!
Veliko in toplo srce je imel tovariš Miloš. Kakor je velika in topla njiva, zorana spomladi, bi rekel. In razumevajoče, za tisoče radosti, upov, stisk in omahovanj mladih ljudi, ki so pri njem vedno našli tisto, kar so iskali: ljubezen, pomoč in razumevanje.
Toliko je znal dajati kot le malokdo. Vedno je našel pot, ki pelje naprej, in rožo je znal utrgati, ki je na lica prvnila nasmeh. To pa je tako neizmerno mnogo! Bil in ostal pa jc ob vsem tem do konca skromen, pošten in odkrit.
Za pravega vzgojitelja pravijo, da je večni graditelj mostov; mostov, ki vodijo od srca do srca.
Tovariš Miloš ijh je tkal vsak dan in, kar je še važnejše, nikoli jih ni podiral za seboj. V dejanijh, v pisani besedi in v pogovoru!
In to je tista čudovita, žal tako redka lastnost, v kateri bi bili radi tovarišu Milošu vsaj malo podobni. Vsaj zdaj, ko je praznina za njim ostala tako huda in nezapolnjc-na.
J. S.
Prometna vzgoja v litijski šoli
Predstavljamo vam laanega občana - slikarja P. Miheliča
Polde Mihelič
Vsi ga poznamo zamišljenega, resnega, slabe volje, lahko rečem zagrenjenega človeka — pač umetnika. Toda to je le videz s ceste. Ce se z njim pogovarjaš, ga spoznaš in se vživiš v njegovo delo, je prav prijazen, simpatičen človek, in takšnega vam predstavljam danes.
Tako sem sedela s tem preprostim in neverjetno iskrenim umetnikom in zlahka je stekel najin odkrit pogovor.
Kakšna je bila vaša pot do umetnika?
Izhajam iz delavsko-kmečke družine, kjer je bilo osem otrok. Rojen sem v Vrhpolju pri Kamniku. Študiral sem
na šoli za oblikovanje in na pedagoški akademiji. Slikati sem začel takoj po osnovni šoli. Prve slike so bile akvarel, po šoli za oblikovanje pa sem sc sam od sebe lotil olja, kar slikam še danes.
Kdo vas je navdušil za slikanje?
Navdušil me je članek o Ivanu Groharju v časopisu Naš rod.
Kam vas prištevajo kot slikarja?
Prištevajo me med naivce. To mi je vseeno. Važno mi je, da slikam.
Kaj razumete pod naivnim slikarstvom? Kdo je naivni slikar?
Naivni slikarji so tisti, ki slikajo podobno kot otroci. Naivna umetnost je zelo popularna in cenjena. Zadnje čase pa prihaja do selekcije in ni vse dobro, kar je naivno.
Kaj Je za vas umetnost in kaj vaše delo?
Umetnost je tisto, kar na gledalca naredi vtis, ga vznemiri, mu je všeč. Gledalec mora občutiti tisto, kar je občutil umetnik, ki jc delo naredil.
Mojc delo pa mi pomeni vse, brez slikanja in s temi čustvi bi bil prazen.
Slikate tisto, kar ste doživeli, ali tisto, kar bi želeli doživeti?
Slikam tisto, kar je bilo, stvari, ki sem jih doživljal in videl. Sem slikar čustev. Ce ne vidim likovne privlačnosti, ne slikam. Slikam, kadar me »piči«. Pri slikanju pozabim na vse.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Hiter razvoj prometa prinaša poleg dobrih lastnosti tudi slabe. Prometni objekti, cestne površine in ostalo ne morejo slediti temu razvoju in tako preti vedno večja možnost prometnih nesreč, ki Pa jih človek lahko prepreči. Znano je, da je 80 °/o vseh prometnih nesreč nastalo po krivdi udeležencev samih. Pustimo statistične podatke o tem, saj so nam znani i/, dnevnega tiska. Številke so grozljive. Dnevno lahko tudi beremo naslove, kot so: Deček stekel pred vozilo, 10-letni učenec neprevidno zavil s kolesom na levo ...
Najpogostejši vzroki nesreč najmlajših so: lahkomiselna neprevidnost, izzivanje nevarnosti, predrznost, preizkušanje poguma, ter tudi neznanje.
Spoznavajo osnovna prometna sredstva in predpise, po katerih se tudi ravnajo. Na višji stopnji pa zlasti:
— seznanjamo učence s hitro naraščajočim prometom, z vsemi vrstami prometnih sredstev, z uporabniki prometa, z organi, ki skrbijo za organizacijo in varnost prometa;
— navajamo učence h kulturnemu vedenju do oseb, ki so odgovorne za red v prome tu in do sopotnikov;
— pri učencih razvijamo kulturne navade: vljudnost, točnost, rednost, obzirnost, previdnost;
— učenci spoznajo tudi vrsto poklicev v zvezi s prometom.
Da vse te naloge uresničimo na prijeten način, pa imamo različna   tekmovanja, npr.:
Z enega izmed tekmovanj o cestnoprometnem znanju Foto: M. Malenšek
Kdorkoli se giblje po javnih prometnih površinah, je prometni udeleženec. Najmlajše, predšolske, navadno spremljajo starši — odrasli ljudje, toda že šolski novinec postane samostojen udeleženec v prometu — pešec, ki kmalu uporablja vozilo — kolo. Toda tudi v tem času smo odrasli še vedno odgovorni za njihovo varnost. Naloga staršev je, da otroka že v predšolski dobi navajajo na osnovna prometna pravila. Od tega je v veliki meri odvisna varnost otroka, ko postane šolar. Prej ali kasneje se bo sam znašel na cesti.
Prometna vzgoja je kot posebno področje zajeta v učnem načrtu od šolskega leta 1966/67. Pri pouku prometne vzgoje najdejo šole znatno oporo pri izvenšolskih družbenih organih in organizacijah (Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in AMD).
Ker jc čas, odmerjen za prometno vzgojo, kratek (letno približno 4 ure), deluje na naši šoli že vrsto let tudi prometni oz. kolesarski krožek kot prostovoljna izvenšolska dejavnost učencev. Zajema vse učence od 1.—8. razreda; razdeljeni so v dve skupini — nižja od 1.—4. razreda, in višja stopnja od 5.—8. razreda.
Na nižji stopnji posredujemo učencem tisto znanje, ki ga kot pešci in kolesarji potrebujejo v mestu in vasi.
KAJ VEŠ O PROMETU. To zajema teoretično prometno znanje, praktično znanje vožnje z vsemi predpisi ter spretnostno vožnjo s kolesi. Priredili smo tudi že več kviizov o prometnem znanju. V letošnjem letu pa nas čaka še nova naloga. Po predpisih morajo vsi učenci —
kolesarji od 7.—14. leta opraviti kolesarski izpit. Brez potrdila o znanju prometnih predpisov se ne bodo smeli voziti s kolesi. Mlajši od 7. leta pa se bodo lahko vozili le v spremstvu starejših. Starejši od 14. leta pa se bodo lahko vozili brez potrdila o opravljenem izpitu. To pa ne bo veljalo za kolesa s pomožnim motorjem (pony expres itd.), za katera bo tudi potrebno opraviti izpit, vendar šele po dopolnjenem 14. letu. Izpit zaltolesarje obsega:
— vožnjo s kolesom na šolskem prometnem poligonu;
— spretnostno vožnjo s kolesom po posebnem poligonu;
— posebne zahtevnejše vaje pri zavijanju v levo;
— poznavanje vse cestne signalizacije;
— znanje vseh prometnih predpisov;
— poznavanje vseh sestavnih delov kolesa ter njegovo vzdržjva: je.
Na šoli bomo sestavili posebno komisijo, v kateri naj bi bili mentorji prometnega krožka, miličnik — prometnik in inštruktor pri AMD — Litija.
Za uresničitev vseh teh nalog potrebujemo materialna sredstva za rekvizite (kolesa, magnetna tabla s križiščem, pionirske miličniške uniforme, nabava poučnih filmov, ki jih predvajamo 5—10-krat letno na šolah itn.). V tem nam nudi pomoč Občinski svet za preventivo in varnost v cestnem prometu. Zadnje čase pa se je posebno razmahnilo še sodelovanje šole z AMD, kar smo prejšnja leta močno pogrešali. Lahko bomo uporabljali njihove rekvizite, ki jih v šoli nimamo. Nudili nam bodo pomoč pri organizaciji tekmovanj in drugih nalog — akcij s tega področja.
S pomočjo teh organizacij bo delo prometne vzgoje na osnovni šoli postalo pestrejše in kvalitetnejše.
Matic Malenšek
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA
Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za najdene predmete, ki bo dne 6. aprila 1976 od 8. do 12. ure v Gasilskem domu Litija po seznamu št. 1/76.
AVTO MOTO DRUŠTVO LITIJA
razpisuje delovno mesto inštruktorja za voznike motornih vozil
— kandidat mora imeti inštruktorski izpit,
— biti mora moralno neoporečen in telesno zdrav,
— zaposlitev je za nedoločen čas, Prošnje pošljite na naslov AMD Litija.
AVTO MOTO DRUŠTVO LITIJA
proda na licitaciji osebni avto Zastava 750. Izklicna cena je 5.000 din. Licitacija bo v sredo, dne 31. III. 1976, ob 16. uri. Interesenti si vozilo lahko ogledajo isti dan od 15. ure naprej.
AVTO MOTO DRUŠTVO LITIJA
odda v najem poslovne prostore v zgornji etaži doma. Informacije dobite v pisarni društva.
Uradne ure AMD so vsak ponedeljek in vsako sredo od 15. do 18. ure.
Leta 1977 — jubilejni 20. karneval
Ne, ni pomota. Mislim že na naslednji karneval. Letošnjega ne kaže več pogrevati. Ljudje govorijo, da je bil boljši kot prejšnja leta. Tej laskavi oceni pa so pripomogle vsaj tri bistvene prednosti. Te so: Gruntovčani, karnevalske značke in lepo vreme. Nobena od teh pred-
nosti pa ni prva. Za prvo namreč štejem množično sodelovanje skupin in posameznikov v karnevalski povorki, ki so že dojeli vlogo in pomen te naše prireditve.
Vsi skupaj smo lahko ponosni, ker smo na prireditev privabili okoli 20.00 gledalcev od  blizu  in  daleč  in jim
Gruntovčani, glavna atrakcija letošnjega karnevala v Litiji
Foto: Zofka
Slikar - Polde Mihelič...
(Nadaljevanje s 3. strani)
Kako dolgo traja, da se vaša zamisel prelije v gotovo sliko?
Različno, če je želja močna, pristopim k delu takoj. Včasih pa počakam. Počakam na sfero, na tisti letni čas, v katerem sem videl motiv.
Občutki ob končani sliki?
Zelo prijetni, posebno, če mi slika uspe. Običajno si privoščim manjši praznik, da s tem odplačam dolg.
Kdaj vam je bilo ob vašem delu najlepše?
Ta trenutek še čakam.
Zakaj v svojih številnih naivnih delih še niste upodobili del Litije?
Litija ni prikrajšana, ker ne slikam narave, temveč so motivi mojih slik iz vse Slovenije.
Zakaj imate mnogo slik ozkega, pokončnega formata?
Ker sem psihološko utesnjen in to izražam v tej ozkosti.
Katera slika vam je najljubša?
Teh je več. Vseeno pa bi se odločil za »Ženo s čebrom«. Zato me vsaka prodaja slik čustveno vzburi in nekaj dni ne morem delati.
Vaše želje?
Več mi pomeni domače priznanje kot tuje in zelo rad bi razstavljal v Ljubljani.
Vaši načrti?
Jih nimam, ker se vdajam trenutnemu razpoloženju.
To je Polde Mihelič. Preskromen za 3 samostojne in udeležbo na 19 skupinskih razstavah slovenske in jugoslovanske umetnosti in na treh mednarodnih razstavah.
Ob vsem tem mu iskreno čestitam in vse povem s krii-tiko prof. Andreja Pavlovca: »To je slikarstvo, ki govori iz srca v srce.« Mojca Lebinger
AKAJ TAKO
Pri redkem studencu z bistro vodo v Litiji nekateri občani perejo avtomobile Foto: Zofka
omogočili, da so nasmejani opazovali Holdenove plačance, strahu zbujajoč ribolov, vlak izgube in še marsikaj, da bi ob pogledu na prave Gruntovčane za hip onemeli od prijetnega presenečenja. Za marsikoga bo pogled v Rc-gico in pogovor z njo nepozabno doživetje. Odigrana zaključna točka »Gruntovčani v 11. epizodi« nam je pričarala Regico, Cinobra in Presvetlega bolj neposredno kot pa sama TV nadaljevanka. Koliko naporov in dobre volje je terjala prireditev, pove že podatek, da je v pripravah in v sami prireditvi sodelovalo več kot 700 ljudi. Vsem tem gre zahvala, da je prireditev tako lepo uspela. O slabih točkah pa bo govora na prvi seji TD Litija.
In zakaj tak naslov tega članka? Zato, da bi se že sedaj začeli pripravljati nanj, ki bo v znamenju dvajsetletnice obstoja Turističnega društva Litija. Za tak jubilej pa se moramo še bolje organizirati. Letošnji masovni odziv občanov je zagotovilo, da bo drugo leto tudi tako. Karneval je presegel že zdavnaj občinske meje in v slovenskem prostoru že nekaj pomeni. Zato bi bilo prav, da se v organizacijo karnevala vključujejo prav vsi: družbenopolitične organizacije, organi oblasti, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, delovne organizacije, šole in posamezniki, ki jiirn je pri srcu razvoj Litije in občine.
Turizem je širok pojem, vanj štejem tudi naš karneval.
Na svidenje drugo leto!
B. I.
ŠAHOVSKI PROBLEMI IN ŠTUDIJE — POEZIJA 64. POLJ
Posebna zvrst šahovske igre so problemi in študije. S praktično igro imajo skupno samo šahovnico, figure in pravila o gibanju figur. Šahovska partija se začenja s postavo, v kater; imata oba nasprotnika identično razvrstitev in moč figur, le pravica do prve poteze daje belemu neznatno prednost. Nasprotno pa so v problemu sile belega in črnega različne po številu, moči in razvrstitvi.
šahovski problem je umetno sestavljena pozicija, ki vsebuje neko posebno idejo, lepo vsebino, ki daje reševalcu estetski užitek.
Kaj je lepota v šahovskem problemu? Po katerih pravilih jo ocenjujemo, po katerih merilih občutimo? Na ta vprašanja jc težko odgovoriti, enako, kakor na podobna vprašanja o lepoti neke pesmi, glasbene sklade ali slike. Tudi šahovski problemi in  študije  so umetnine, ki
nam lahko vzbudijo občudovanje, tudi zanje je potrebno znanje, da bi jih bolje razumeli in doživljali.
Reševalec problema mora poznati čiste matne slike, da lahko spozna lepoto problema, mora znati logično misli ti, da bi občutil vso lepoto strateškega problema. Cim več vemo o problemih, toliko večji bo naš estetski užitek pri njihovem reševanju. Katere točke lahko občutimo kot lepoto v šahovskem problemu? Drznost in originalnost ideje, presenetljiva rešitev, globoka zamisel, konstrukci. jc, jasna in pregledna pozicija, ki vabi k reševanju, varčevanje z materialom, elegantne matne pozicije, nadalje ekonomija prostora, sil, časa in namena. Le redko bodo vsi navedeni elementi združeni v enem problemu. Elegantne matne slike se ne ujemajo z idejami elementarne moči.
Tudi problemski šah ima svoje velemojstre. Čeprav ima problemski šah že lepo tradicijo, je bil najvišji naslov uveden šele pred nedavnim. Kako stroge kriterije za doseganje velemojstrskega naslova uporabljajo, priča dejstvo, da je bil velemojstrski naslov podeljen samo devetim problemistom. Merilo za podelitev naslova je bilo življenjsko delo, ne pa nekaj turnirjev, kakor pri normalnem šahu. Torej v tem primeru je eloment naključja izključen. Med devetimi izbranci je tudi ing. Ncnad Petrovič iz Zagreba. Poleg njega pa so nosilci najvišjega naslova še: Kasparjan, Lošinski, Bron (SZ), Mansfield (Anglija), V. Pachman in Fritz (CSSR), Visserman (Nizozemska) in pok. Gy. Paros (Madžarska).
Tokrat smo pripravili lahek nagradni enopotezni problem, s katerim želimo doseči aktivno sodelovanje naših bralcev s šahovsko rubriko našega lista. Upamo, da ta naloga ne bo pretrd oreh.
Tri bralce, ki bodo poslali pravilne rešitve, bomo z žrebom nagradili.
Rešitve pošljite na naslov: Glasilo občanov, »šahovski problem«, 61270 Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6.
Zdaj pa k nalogi: Beli vleče in daje mat v eni potezi. Ivo Baus
[B „B 11
m, m m m
rmm m ■
mm mm
LJKL *1  wm ■
mm ■ ■
POPRAVEK
V pretekli številki Glasila občanov smio v prispevku o dejavnosti zveze bor-cov napačno objavili, da dela ambullanta za člane Z13 vsak dan. Ambulanta v zdravstvenem domu Litija namreč ordinira samo ob sredah od 9. do 13. ure.
f3od\
tce
— na »Spinerbalu« so se občinski funkcionarji presenetljivo in izjemno držali samo svojih žena . . .
— letošnji »Špincrbal« je bil zelo množičen. Menda so bila vabila samo zaradi lepšega, saj sc je v dvorani gnetlo tolikšno število stiskanja željnih teles, da je bilo tudi stiskanje »prepovedanega« mesa vsakomur oproščeno.
— na »Spinerbalu« je zmanjkalo vina. Nič posebnega, saj ta rekord Li-tijani dosežemo skoraj na vsaki veselici...
— predlagam, da podpišemo samoupravni sporazum, da bomo malo manj podpisovali samoupravne sporazume, če pa jih bo. mo, pa ne s figo v žepu.
— »kako žalostno, samo ob kisli vodi«, so vzdihovali nekateri tovariši ob dnevu žena.
— menda je na občinski upravi zaposlenih že toliko Zagorjanov, da bi jih lahko v službo vozil poseben avtobus.
— po množičnem obisku litijskega karnevala sodeč, bi kazalo tudi na sestanke uvrstiti kakšno resno točko dnevnega reda, da bi bil boljši obisk ...
— direktor karnevala sc je ponovno izkazal v vsej bleščavi, čoprav je imel masko, ki je predstavljala totalno amortizacijo prizadetega.
— spet so padle žrtve. Od pustnega torka dalje bosta še dva vodilna funkcionarja v občini hodila 3 mesece peš ...
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija
Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič (tehnični urednik), Lojze Kotar, Mojca Lebinger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja.
Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane. Mari Mcrzclj, Karlo Lemut in Miro Vi-dic.
Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar
Lektor: Mija Bernik
Tisk in klišeji: CP »Gorenjski tisk« Kranj
Naslov in uredništvo: Litija, Trg na Stavbah 1, P. P- 6
Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
09917^3864
Priloga delegatov
V tej številki objavljamo del materiala za sejo občinske skupščine, ki bo predvidoma v začetku meseca maja:
— Poročilo o delu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1975,
— Poročilo o sodišču združenega dela v Ljubljani,
— Poročilo občinskega javnega tožilstva v Ljubljani,
Poročilo o delu skupščine v mesecu februarju
V februarju so zasedali vsi zbori občinske skupščine.
Družbenopolitični zbor na ločeni seji, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa na skupni seji so obravnavali: družbeni dogovor o razvojnih perspektivah občine Litija za obdobje 1976 do 1980, osnutek smernic o družbenoekonomskem razvoju občine za leto 1976 in štipendiranje v občini.
Družbeni plan občine Litija za obdobje 1976—80 bodo na svojih sejah še obravnavale in sprejele skupščine samo-
upravnih interesnih skupnosti, predlog smernic družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1976 pa jc v razpravi in bo predložen na prihodnji seji zborov občinske skupščine v sprejem. Pri obravnavi poročila o štipendiranju so zbori sprejeli sklep, naj OZD in TOZD v najkrajšem času izdelajo potrebe po kadrih na podlagi svojih načrtov srednjeročnega razvoja za obdobje 1976—>80, komisiji za štipendiranje pri občinski skupščini pa predložijo tudi programe potrebnih kadrov
zaradi usmerjenega štipendiranja.
Družbenopolitični zbor je na svoji seji poslušal informacijo predsednika izvršnega sveta o, skupni in splošni porabi v letu 1976 in jo sprejel. Nadalje je obravnaval informacijo o podpisu družbenega dogovora za financiranje Glasila občanov ter podprl prizadevanja Občinske konference SZDL Litija za tak način financiranja.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na ločeni seji obravnavala in
sprejela poročilo o delu komisije za boj proti karantenskim boleznim v letu 1975 ter program dela te komisije v letošnjem letu. Odobrila sta koriščenje sredstev rezervnega sklada občine za odpravo posledic elementarnih nezgod: za obnovo mostu v Ja-blanici 72.025 din, za odstranitev plazu na cesti Hotič— —Vače 40.000 din ter za sanacijo plazu na cesti Litija— —Kresnice 65.000 din. Sprejela sta tudi: odlok o spremembi odloka o ugotovitvi vred-
nosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki določa, da bo v prihodnje upravni organ ocenjeval stanovanja zaradi odmere davka; odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini, ki bo v času od 24. septembra do 4. oktobra letos za vse občane, rojene do konca 1952. leta; odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve ter odlok o podaljšanju sklepa o višini stanarine v občini Litija za leto 1976.
Poročilo o delu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija v letu 1975
1. Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija so
na podlagi določil zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti ustanovili:
— delovni ljudje v združenem delu, ki za stanovanjsko graditev izločajo del dohodka oziroma del sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo preko TOZD in drugih druž-benopravnih oseb,
— delovni ljudje na delu pri občanu, ki opravlja samostojno dejavnost in vplačuje del dohodka v solidarnostni stanovanjski sklad, preko ob1 činskega sindikalnega sveta,
— imetniki stanovanjske pravice in etažni lastniki stanovanj v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, preko zbora stanovalcev v krajevni skupnosti,
— TOZD in druge družbeno pravne osebe, ki imajo pravico uporabe stanovanj v družbeni lastnini in pravico uporabe poslovnih prostorov v stanovanjski hiži v družbeni lastnini,
— občani, ki namensko varčujejo za stanovanje, proko zbora varčevalcev v poslovni banki.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi je bil sprejet in podpisan 14/12-1973, njegove spremembe in dopolnitve pa decembra 1974. Samoupravna
stanovanjska skupnost občine Litija je pričela z delom 1/1-1974.
2. Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija se je skupnost organizirala tako, da prihajajo do izraza specifični interesi delovnih ljudi. Zaradi toga so bile ustanovljene in organizirane samoupravne enote:
— za področje graditve stanovanj (samoupravna enota za kreditiranje graditv stanovanj)
— za področje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu),
— za področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini (samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini — bivši stanovanjski sklad pri SKP Litija).
Ob razpravi o ustanovitvi stanovanjske skupnosti jc bila izražena želja, da se sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine, ki jc deloval pri občinski skupščini, vključi v delo stanovanjske skupnosti. Tako določilo je bilo vneseno v samoupravni spo-
razum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter je bila kot četrta samoupravna enota na področju opremljanja stavbnih zemljišč, urejanja mestnega zemljišča in prodaje stavbnih parcel v družbeni lastnini ustanovljena samoupravna enota za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča, in sicer do ustanovitve komunalne skupnosti.
Vsako samoupravno enoto predstavlja zbor delegatov, ki ga oblikujejo delavci v združenem delu in občani ter drugi ustanovitelji, tako da delegirajo vanj svoje predstavnike.
3. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti ima
na podlagi določil samoupravnega sporazuma in določil statuta 35 članov od možnih 40. Po 6 delegatov so v skupščino izvolili zbori samoupravnih enot, ostalih 11 delegatov pa so izvolili: OZD s področja urbanizma ter vzdrževanja stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; graditelji stanovanjskih hiš, etažni lastniki, pričakoval« stanovanj.
Skupščina skupnosti je imela dve rodni seji.
Med pomembnejše zadeve, ki so bile obravnavane, spada prav gotovo razprava o srednjeročnem programu stanovanjske gradnje v občini
za obdobje 1976—80. Srednjeročni program je bil v javni razpravi 6 mesecev, žal pa odziva na razpravo ni bilo. Skupščina skupnosti je odločila, da se na podlagi izdelanih srednjeročnih programov reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih v TOZD in OZD s področja gospodarstva in negospodarstva, izdela dokaj realen program za občino in predloži skupščini občine Litija v sprejem.
4. Izvršni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti ima na podlagi določil samoupravnega sporazuma in statuta od 7 do 9 članov — sedanji sestav je 8 članski.
Zaradi lažjega sodelovanja mod skupščino skupnosti, izvršnim odborom in zbori delegatov samoupravnih enot so člani izvršnega odbora tudi predsedniki skupščine in predsedniki zborov delegatov, torej člani iz vsakega interesnega področja stanovanjske skupnosti. Osnovna naloga izvršnega odbora je bilo usklajevanje programov dela samoupravnih enot, poleg tega pa je obravnaval in reševal aktualne naloge s področja stanovanjskega in tudi komunalnega gospodarstva. Izvršni odbor je imel 10 rednih sej.
Posamezni člani izvršnega odbora so bili poleg reševanja zadev na sejah udeleženi: na sejah skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije; na regijskih posvetih o delu in organiziranosti stanovanjskih skupnosti in gospodarjenju s stanovanjskimi sredstvi; pri reševanju nerešenih zadev v zvezi s ceno stanovanj, ceno kotlovnice, uporabnimi dovoljenji, z GIP Be-ton-Zasavje; na razgovorih s predstavniki občinske skupščine in izvajalci stanovanj v zvezi z nadaljnjo standvanj-sko gradnjo v občini (upravičenost obstoja dveh gradbenih operativ).
Pomembna naloga ki jo je opravil izvršni odbor je podpis družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanj v občini Litija. Vendar bo ta dogovor le s sodelovanjem vseh dejavnikov v občini prinesel željene rezultate.
Izvršni odbor je na področju zbiranja raznih ponudb za gradnjo stanovanj imenoval komisijo ki je imela 5 sej na katerih je pregledala in obdelala ponudbe za gradnjo stanovanj na Dolah v Gabrovki in Litiji.
5. Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
je s 1. /4.-1974 prevzela v upravljanje in gospodarjenje na podlagi določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti vse stanovanjske hiše stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah družbene lastnine. Na računu samoupravne enote se zbirajo sredstva stanarin najemnin in etažnega prispevka lastnikov stanovanj. S temi sredstvi upravlja in gospodari zbor delegatov. Zbor delegatov šteje 18 delegatov, ki so stalni. Zbor delegatov je imel 2 redni seji.
Predvsem so razpravljali o povečanju stanarin in o prehodu na ekonomske stanarine. Dogovor o politiki stanarin, h kateremu je pristopila tudi občinska skupščina, je dal poprečno možnost povcča-
Bivše SKP Litija je najelo precej posojil za nakup stanovanj (zlasti za upokojence in borce NOV). Za odplačilo teh posojil je bilo porabljeno din 431.279,15 iz amortizacije, samoupravni enoti za družbeno pomoč je bila vrnjena amortizacija za vložena stanovanja v višini 122.338,20; ter je ostanek amortizacije 66.869.85 din. Stanje neodplačanih posojil stanovanjskega sklada dne 31/12-1975 je 4,988.675,44 din, stanje oročenih sredstev s pripisanimi obrestmi stanovanjskega sklada 1,556.565,15 din, stanje neodplačanega posojila Gostinskega podjetja Litija iz stanovanjskega sklada za nakup poslovnih prostorov na Brodarski, je 72.138,15 din, stanje neodplačanih dolgoročnih posojil, ki so jih najeli hišni sveti za investicijsko vzdrževanje, je 42.578,85 din — anuitete se odplačujejo iz sredstev za investicijsko vzdrževanje.
Dela na vzdrževanju stanovanjskih hiš in stanovanj opravlja po sklenjeni pogodbi GOP »Komunala« Litija.
Pri samoupravni enoti delujeta dve stalni 5-članski komisiji: komisija za pregled vlog prosilcev za stanovanja in dodeljevanje izpraznjenih stanovanj v družbeni lastnini, ki jih oddaja stanovanjska skupnost (last občinske skupščine in stanovanjske skupnosti) in komisija za preverjanje pravilnosti opravljenega točkovanja stanovanj v letu 1973 in za točkovanje stanovanj in poslovnih prostorov, ki se s stanovanjskimi sredstvi gradijo, kupujejo, obnavljajo ali revitilizirajo in vlagajo v stanovanjski sklad.
6. Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu upravlja in gospodari s sredstvi, ki jih delavci, občani in obrtniki (za zaposlene delavce) vplačujejo iz obveznosti izločenih sredstev za stanovanjsko gradnjo. Ta sredstva se lahko v skladu z zakonskimi določili uporabljajo: za gradnjo, nakup ali kreditiranje gradit-
nja stanarin za 35 %, vendar so bile stanarine povečane poprečno za 31 %. Kljub takemu povečanju pa prejemata subvencijo stanarine samo dva imetnika stanovanjske pravice.
V letu 1975 je bilo v stanovanjski sklad vloženih 112 stanovanj, vrnjenih pa 54 stanovanj. V stanovanjskem skladu je tako 1.037 stanovanj in 36 poslovnih prostorov (tudi garaže). Po planu je bil predviden dotok stanarin in najemnin v višini din -,700.000 realizacija pa je 1,770.315,15 din ali 104,13%.
Odstotek je večji zaradi tega, ker je urejeno plačilo etažnega prispevka lastnikov stanovanj. Sredstva stanarin in najemnin so bila razdeljena tako:
620.487,20 din
477.049,70 din
172.572,85 din 320.000,00 din 83.555$) din 89.587,90 din 7.061,70 din
ve najemnih stanovanj v družbeni lastnini; za delno nadomestitev stanarin in za premiranje namenskega varčevanja. Organ upravljanja je zbor delegatov, ki šteje 17 delegatov. Ti delegati so stalni. Zbor delegatov je imel 4 redne seje. S sredstvi samoupravne enote in posojili, ki jih je pridobila enota na podlagi oročenih sredstev, je bilo kupljenih in zgrajenih 44 stanovanjskih enot (skupno z letom 1974 — 92 stanovanj), ki so bila razdeljena po potrjeni prioritetni listi II. natečaja. S sredstvi enote se je povečalo eno stanovanje na Bogenšperku 14 (družina Plankar) in zgradilo eno stanovanje v Zapodju — bivši samski dom (družina Mlinaric), ki ji je plaz porušil stanovanjsko hišo) Samoupravna enota je pridobila že 8,600.000.— din investicijskih posojil, stanje neodplačanih posojil dne 31/12-1975 je din 8,265.086,60.
Po pogodbi o oročanju lastnih sredstev je pridobila kratkoročno posojilo v višini 3,858.360.— din, kredit mora biti vrnjen v letu 1976, in sicer iz posojila za oročena sredstva.
Stanje vezanih denarnih sredstev pri LB z upoštevanjem sredstev sklada za financiranje gradnje in adaptacij stanovanj za borce NOV Litija je 8,698.571.— din, obresti na vezana sredstva so 255.315,86 din. Prva vezava sredstev se sprosti v letu 1977 in nato vse do leta 1996.
Na računun enote se zbirajo tudi anuitete za dodeljena posojila borcem NOV; stanje je 95.290,85 din. Ta sredstva se dodeljujejo kot posojilo za gradnjo ali adaptacijo stanovanj borcem NOV po sklepih ustreznega organa ZB NOV Litija.
Vezanih depozitov — prispevek za energetiko — je 20.325 din. Po planu dotoka sredstev je predviden v višini 8,080.000 din, realizacija je bila 8,705.000.— din, ali 108 %. Povečano je vplačilo TOZD in OZD s področja gospodarstva
in negospodarstva v občini in zunaj nje.
Izdatki so bili planirani v višini 8,080.000.— din, realizacija pa je 7,375.000.— din, ali 91 %. Plan izdatkov ni realiziran zaradi neplačanih spornih podražitev za objekt 2F. Saldo na žiro računun enote je 1,330.194,56 din.
Pri samoupravni enoti deluje stalna 5-članska komisija za pregled vlog in izvedbo točkovanja ter predlogov prioritetnih list za prosilce stanovanj po natečajih. Komisija je imela 3 redne seje.
7. Samoupravna enota za kreditiranje graditve stanovanj upravlja in gospodari s sredstvi, ki jih združujejo delovni ljudje v občini na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju 30 % stanovanjskih sredstev od izločenih 6 % od bruto izplačanega osebnega dohodka pri LB za dobo 25 let in 1 % obrestno mero. Ta sredstva se po sprejetem pravilniku dodeljujejo kot posojila za nakup družbenih stanovanj, za nakup etažnih stanovanj, za gradnjo stanovanjskih hiš in za komunalno urejanje.
Organ upravljanja je zbor delegatov, ki šteje 17 delegatov ter je imel dve redni seji.
Do 31/12-1975 so OZD in TOZD s področja gospodarstva in negospodarstva na območju občine izločile 7,981.152,60 din. Od teh sredstev je bilo razdeljenih posojil v višini 7,651.900.— din, neporabljenih posojil je 1,493.000.— din, likvidnih sredstev dne 31/12-1975 je 1,981.000 din. Sredstva ne združujejo: GIP Bcton-Zasavje Zagorje, TOZD Operativa Litija, Cen-tromerkur Litija, SAP Ljubljana — enota Litija, PTT Litija, Pekarna Center — enota Litija, Cestno podjetje Ljubljana — terenski obrat Litija, Emona Ljubljana — trgovina Litija, Zdravstveni dom Domžale, »Pctrol« — enota Litija, SDK — ekspozitura Litija, Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana — pisarna Litija.
8. Samoupravna enota za urejanje ln oddajanje stavbnega zemljišča upravlja in gospodari s sredstvi, ki jih občani Litije in šmartna vplačujejo kot prispevek za uporabo mestnega zemljišča in s sredstvi občanov, ki jih vplačujejo za urejanje stavbnih zemljišč. Organ upravljanja je zbor delegatov, ki šteje 15 delegatov. Zbor delegatov je imel 2 redni seji.
Ta samoupravna enota je zaključila eno največjih investicij — nadvoz s priključnimi cestnimi in ostalimi deli. Investicijska vrednost del je 9,190.119.— din; finančno poročilo o gradnji jc bilo že objavljeno v Glasilu občanov.
Za investicijska dela je bilo porabljenih 3,458.397,50 din lastnih sredstev. GIP Gradiš Ljubljana je bil vrnjen pogodbeni znesek za garancijo v višini 391.350.— din. Za izdelavo projektov komunalnih naprav in zazidalnega načrta za Kresnice je bilo porabljenih 505.814,95 din.
Iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča se je zbralo 1,550.597,30 din; pregled dotoka in obremenitev ter porabe teh sredstev je
bil že objavljen v Glasilu občanov.
V gradnjo je bilo oddanih 14 stavbnih parcel. Z individualnimi graditelji stanovanjskih hiš je bilo za financiranje eloktro omrežja sklenjenih 64 pogodb in 6 pogodb za plačilo prispevka za komunalno urejanje. Stanje najetih posojil (dolgoročnih in kratkoročnih) za investicije dne 31/12-1975 je 10,661.849,15 din, stanje neodplačanih posojil 9,551.683,60 din. Stanje danih posojil je 240.000.— din, stanje neodplačanih danih posojil 144.876,55 din. Stanje vezanih sredstev je 3 milijone 620 tisoč din. Plan dotoka sredstev je bil 6,303.000 din, realizacija pa 5,977.000.— din, ali 95 %. Vplačani niso bili zneski po sklenjenih aneksih za financiranje nadvoza. Plan izdatkov je bil 6,303.000.— din, realizacija pa 5,633.000.— din ali 89%. Nekatera dela niso bila izvedena. Saldo dolgoav iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča je 743.874,05 din, saldi sc usklajujejo. Saldo dolgov občanov iz prispevka za komunalno urejanje je 754.540,75 din. Saldo dolgov OZD in TOZD za sofinanciranje gradnje nadvoza in čistilnih naprav jc 1,259.420,95 din.
Pri samoupravni enoti delujeta dve stalni komisiji: komisija za sprejemanje in odpiranje ponudb za investicijska dela in komisija za izdelavo predloga razpisnih pogojev za oddajo stavbnih parcel.
STROKOVNA SLUŽBA
Vsa administrativna, tehnična, strokovna in finančna dela izvaja za stanovanjsko skupnost strokovna služba. Samoupravni sporazum o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest določa dvoje organizacijskih enot, v katerih je 10 sistemiziranih delovnih mest. Od sistemiziranih delovnih mest ni bilo zasedenih dvoje, in sicer sekretar strokovne službe in nadzornik I. Nadzor je bil sicer rešen s pogodbo o izvajanju gradbenega nadzora in nadzora nad kvaliteto del z IBT Trbovlje, delo sekretarja pa je bilo razdeljeno med delavce. Zaposlenih ob koncu leta je bilo 8 delavcev, od tega čistilka z manj kot polovico delovnega časa. V splošni tehnični enoti jc bilo zaposlenih 5 delavcev, v finančni enoti pa 3 delavci.
Služba jc zagotovila nemoteno delo stanovanjske skupnosti. Na podlagi sprejetih finančnih planov in planov dela enot jc skrbela, da jc delo teklo tekoče tako pri nakupu novih stanovanj, opremljanju stavbnih zemljišč in ostali, komunalni gradnji ter gospodarjenju s stanovanjskimi hišami in stanovanji. Prav pri zadnjem pa je bilo največ težav.
PROBLEMATIKA
1. Izdelava srednjeročnega programa stanovanjske gradnje občine Litija 1976—1980.
Osnutek srednjeročnega programa je bil dan v javno razpravo od 16/5-1975 do 15/9-1975. S tem je bil dan v javno razpravo srednjeročni program in nekaj predlogov: povečati najmanjši odstotek izločanja sredstev od izpla-
čanih brutto osebnih dohodkov, ki naj bi se delil po dogovorjenem ključu; združevanje stanovanjskih sredstev zlasti manjših delovnih organizacij; izdelati potrebe oziroma srednjeročne programe reševanja stanovanjskih potreb TOZD in OZD.
Zal razprave oziroma pripomb ni bilo. Do 16/12-1975, ko jc skupščina stanovanjske skupnosti obravnavala predlog srednjeročnega programa, je samo 11 organizacij izdelalo stanovanjske programe, dve krajevni skupnosti pa sta nakazali potrebe po gradnji stanovanj za učitelje. Zaradi takega stanja ni mogoče natančno načrtovati gradnje stanovanj, da bi bila usklajena s potrebami.
2. Delegatski sistem: V dosedanjem delovanju stanovanjske skupnosti s postopno razširitvijo samoupravno organizirane baze dosegamo prve uspehe pri podružbljanju stanovanjske politike. Z delovanjem delegatov se odpirajo prej še ne dovolj poznani problemi in vidiki, ki prinašajo realnost razmer, odnosov in interesov delavcev, občanov in stanovalcev. Pri tem pa so se v dosedanji praksi pokazale določene težave, ki so posledica t. i. stalnega mandata. Vsi delegati so bili še pred izidom zakona o volitvah splošnih delegacij izvoljeni v OZD in drugih organizacijah na zborih delovnih ljudi. To povzroča, da delegati nimajo zadovoljivega stika z bazo, ki jih je delegirala in gre tako za pojave »odborniškega« obnašanja in delovanja, kar pa je nesprejomljivo. Nujno je, da v bodoče samoupravno organizirane socialistične sile storijo vse, da se samoupravna baza stanovanjskega gospodarstva organizira in razširi, tako da bodo lahko v stanovanjski skupnosti in njenih organih prišli do izraza temeljni interesi delavcev v TOZD in občanov v krajevnih skupnostih ter stanovalcev.
3. Hišni sveti: Imajo kot temeljni samoupravni subjekt zelo pomembno vlogo v gospodarjenju z obstoječim stanovanjskim skladom. Splošna ugotovitev pa jc, da so hišni sveti in zbori stanovalcev premalo aktivni. Vzroki za tako stanje so številni. Stanovalci pogosto niso zainteresirani za izvajanje obveznosti in pravic, ki jih po zakonu o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami imajo. Pomemben vzrok za njihovo neaktivnost je tudi šibka materialna baza, ki je posledica počasnoga naraščanja stanarin. Težave nastajajo že pri volitvah hišnih svetov, ko stanovalci nočejo prevzeti zadolžitev. Stanovanjska skupnost je sklicala precej zborov stanovalcev, kjer so bili stanovalci seznanjeni z vsemi novimi zakonskimi določili. Zlasti pomembno vprašanje, ki smo ga reševali, je bilo upravljanje in vzdrževanje skupnih kotlovnic in urejanje dvorišč. Stanovanjska skupnost si bo prizadevala čimprej organizirati zbore stanovalcev vseh stanovanjskih hiš, na katerih bodo stanovalci v skladu z zakonski-
— amortizacija
— sredstva za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš
— sredstva za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš
— stroški upravljanja (režijski stroški)
— obresti iz anuitet
— zavarovalne premije
— amortizacija za vložena stanovanja 2G Lj.
uporabnega dovoljenja; kotlovnica še ni prevzeta v upravljanje; za ogrevanje skrbi odbor za ogrevanje, ki pa ni prevzel nobenih odgovornosti glede obratovanja,
— dvorišča pred in za objekti Rozmanov trg 20, 22, 24, 26 in 28 še niso urejena, kar povzroča nejevoljo pri stanovalcih (82 stanovanj),
— do konca leta se nismo uspeli dogovoriti za ceno stanovanj v bloku Rozmanov trg 20, 22 (vseljena v septembru 1975),
dobljeno soglasje Zavoda SR
— za objekt S-4 ni bilo pridobljeno soglasje Zavoda SRS za cene. Ugotovljeno je, da se je cena stanovanja povečala od leta 1973 (S-3, 3.514.— din/m2) do aprila 1975 (2F, 6.015.— din/m2) za 1.510.— din/m2 ali za 42%.
Stanovanjska skupnost si bo prizadevala, da se gradnja stanovanj čimbolj industrializira in racionalizira, ter da pri gradnji stanovanj sodelujejo vsi dejavniki, ki so podpisali družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanj v občini Litija.
5. Gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim skladom
Ne bi želeli ponovno opozarjati na nujnost ureditve ekonomskih stanarin, škode, ki se dela na obstoječih objektih, na to, da stare hiše vzdržujejo nove (zaradi visokih cen za m2 in obračunavanja amortizacije po nabavni vrednosti in drugo). Od 1.037 imetnikov stanovanjske pravice samo dva v Litiji prejemata subvencioniranje za stanarino. Torej stanarina ni visoka, oz. so obratovalni stroški tisti, ki povečujejo stroške stanovanja.
Višina izločanja sredstev iz stanarine za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj je določena z odlokom, in sicer % od stanarine. S temi sredstvi upravljajo hišni sveti.
Amortizacija po predpisani minimalni vrednosti (1 % od
nabavne vrednosti) pobere 35 % stanarine. Ko od stanarine odštejemo vse, kar je zakonsko določeno (tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj in amortizacijo), zavarovanje, stroške upravljanja, pri nekaterih objektih ne ostane sredstev za investicijsko vzdrževanje.
Nujno jc, da se enotno uredi izločanje sredstev za amor-
Objekt F2G v Litiji:
— nabavna vrednost
— točkovna vrednost
— vrednost točke
tizacijo, kajti po informaciji polovica slovenskih občin izloča amortizacijo iz stanarine po točkovni vrednosti, kar je sicer v nasprotju z zakonom, pa verjetno sprejemljivo z ozirom na višino stanarine. Iz spodnjega primera je razvidna vsa problematika v zvezi s stanarino in obračunom amortizacije po nabavni vrednosti:
9,900.000.— 2,593.838,40
I. Stanarina 141.625,20 Amortizacija 1 % od nabavne vrednosti 99.000,00 Tekoče vzdrževanje 8% 11.330,00 Investicijsko vzdrževanje 11.192,35 Stroški upravljanja 42.487,55
II. Stanarina 141.625,20 Amortizacija 1% od točkovne vrednosti 25.938,40 Tekoče vzdrževanje 8% 11.330,00 Investicijsko vzdrževanje 61.869,25 Stroški upravljanja 42.487,55
Ob vsem tem pa je nesporna ugotovitev tudi to, da iz stanarine izločamo tudi amortizacijo za zgrajene ceste, kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo in električne vode. Saj so stroški vseh teh objektov vključeni v ceno m2 stanovanja, od katere se obračunava amortizacija. Zaradi tega je nujno sistemsko rešiti financiranje komunalne dejavnosti.
6. Oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti določa, da stanovanja in poslovne prostore, ki so last občinske skupščine, oddaja stanovanjska skupnost.
7. Pridobivanje stavbnih zemljkse
Nekateri postopki razlastitve in odvzema stavbnih zemljišč trajajo že nekaj let. Zlasti so težave tam, kjer tudi občani nasprotujejo odvzemu. Posledice tega so, da se soseske (individualna gradnja)   ne   morejo zaključiti,
obenem pa smo primorani oddajati zemljišča na več lokacijah, kar ni priporočljivo zaradi stroškov komunalnega urejanja.
8. Reševanje stanovanj za delavce v družbenih dejavnostih
Solidarnostni sistem določa, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko pridobi stanovanje, zgrajeno ali kupljeno s sredstvi solidarnostnega sklada. Za reševanje stanovanj za učitelje smo na priporočilo zborov občinske skupščine dodelili dvoje stanovanj za učitelje v Litiji in zgradili 4 stanovanjske enote na Do-lah. Reševanje takih vprašani jc nujno urediti s samoupravnim sporazumom, s katerim naj se vplačniki sredstev dogovorijo o izločanju dela sredstev za reševanje stanovanj delavcev, zaposlenih v družbenih dejavnostih.
9. Nujno je treba razviri sistem premiranja namenskega varčenvanja, česar do sedaj še nismo uveljavili; le tako bomo razvijali in pospe-
Poročilo občinskega javnega tožilstva v Ljubljani
mi določili izvolili hišne svete. Predpisi določajo, da hišni sveti upravljajo s sredstvi tekočega vzdrževanja in da sami odločajo o porabi, kar bi moralo imeti za posledico, da hišni sveti zaživijo.
4. Granja stanovanj In cene: Od lbta 1968 dalje je zgradil večino stanovanj v občini Litija GIP Beton-Zasavjc Zagorje ob Savi. Sistem gradnje stanovanj za trg, ki ga je uporabljal izvajalec del, se je obnesel. Stanovanja je gradil z lastnimi in kreditnimi sredstvi, delovne organizacije in občani pa so kupovali stanovanja. Do konca leta 1975 je zgradil približno 200 stanovanj. Sodelovanje med gradbeno operativo in občino ter stanovanjsko skupnostjo je dalo tudi rezultate pri številu zgrajenih stanovanj. V zadnjem času, t. j. od decembra 1974 dalje pa, ko želimo v razgovoru z izvajalcem doseči le nekoliko ugodnejšo ceno, prihaja stalno do nasprotij. Ob razpravljanju o cenah stanovanj, ki jih je zgradil GIP Beton-Za-savje Zagorje ob Savi, smo naleteli na vrsto težko rešljivih zadev, zlasti pri dogovarjanju o cenah s predstavniki podjetja. Ob sporazumevanju o cenah na podlagi metodologije o izračunavanju cen stanovanj nikakor nismo prišli do skupnih zaključkov. Prišlo jc celo do groženj graditelja, da bo šel v tožbo za priznanje višje cene. Tudi dogovorjene določene cene po pogodbah niso imele nobene veljave. Zavod SRS za cene je celo izdal dvoje različnih soglasij za ceno objekta 2 F.
V novi stanovanjski soseski na Rozmanovem trgu nismo uspeli urediti naslednjih zadev:
— skupna kotlovnica obratuje že štiri zime, uporabno dovoljenje še ni pridobljeno (prevelik šum), s tem v zvezi pa tudi objekt F2G (vseljen 1/1-1975)  ne more pridobiti
1. Občinsko javno tožilstvo
se je v letu 1975 usmerilo predvsem k tistim nalogam, ki so jih družbenopolitične organizacije, družbenopolitične skupnosti, javno tožilska organizacija, opredelile v svojih akcijskih programih kot prednostne (pospešeno obravnavanje političnega in gospodarskega kriminala, problematika nesreč pri delu... — že v fazi odkrivanja).
V letu 1975 so posebno skrb posvetili preventivi. Kot specifični organ je občinsko javno tožilstvo sodelovalo pri prizadevanjih za razvoj družbene samozaščite. S poročili, ki so jih posredovali skupščinam, izvršnim svetom, političnim aktivom in delovnim organizacijam ter drugim, so opozarjali na negativne pojave. Na posvetih, ki jih je organiziralo javno tožilstvo, so se dogovorili o nadaljnjem delu in ukrepih v nakazani smeri.
2. Organizacijsko kadrovske zadeve pri OJT
Nezadostno sistemizirana delovna mesta, visoka fluktuacija kadrov, težave pri admi-nisl i.it ivno-tehničnem kadru, kažejo na kadrovske težave, ne nazadnje pa so tudi vzrok 625 nerešenim zadevam.
Po zadnjih političnih in ustavnih dokumentih sc kaže nova potreba po sistemizaciji delovnih mest, zato so namestili 17 namestnikov občinskih javnih tožilcev in enega strokovnega delavca.
V letu 1975 so veliko skrb posvetili lastni strokovni vzgoji (delo na kolegijih, seminarji). Manj uspeha so imeli pri reševanju stanovanjskih potreb kadra. Prav tako je stanje delovnih prostorov nezadovoljivo.
Analiza ovadb kaže, da so najkvalitetnejše za uvedbo postopka dovolj dognane ovadbe organov za notranje zadeve; ovadbe inšpekcijskih služb, davčnih uprav, SDK ... so navadno nepopolne.
Udeležba občinskih javnih tožilcev na glavnih obravna-
vah jc zaradi kadrovskih težav omejena na pomembnejše zadeve.
3. Pri pregledu sodb je bilo ugotovljeno, da je v ilotu 1975 njihovo število ostalo na ravni leta 1974. Delež oprostilnih tožb je večji od zavrnilnih, ki sc je od 4,7 % zmanjšal na 5,7%.
Opažanja kažejo, da se ponekod še premalo odločno kaznuje povratnike, ki v Sloveniji predstavljajo poseben problem.
Mod varnostnimi ukrepi, ki jih izrekajo sodišča, so na prvem mestu »odvzemi vozniškima dovoljenja«. Manj zadovoljivo pa je po mnenju OJT uporabljanje varnostnega ukrepa »prepoved opravljanja poklica«.
V letu 1975 so ovadbe proti 1.082 odraslim in 45 mladoletnim osebam, od tega zaradi neznatne družbene nevarnosti 262 ovadb.
4. Politični kriminal se na ravni občinskih sodišč pojavlja v obliki kaznivih dejanj
vzbujanja narodnostne, verske nestrpnosti, sovraštva ali razdora ter širjenje lažnih vesti. Manjši porast te kriminalitete pripisujemo boljšemu odkrivanju in jasnejši razmejitvi med kaznivimi dejanji in prekrški. Tovrstnim kaznivim dejanjem posvečajo pozornost že v t. i. pred-kaznovalni fazi.
5. Pretežni del kaznivih dejanj iz poglavja zoper življenje in telo predstavljajo obtožbe zaradi lahkih in hudih telesnih poškodb.
6. Med kaznivimi dejanji zoper svobodo in pravice državljanov izstopa kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja, ki predstavlja proti-praven način zadovoljevanja potreb po stanovanju, oziroma kratenja teh potreb drugim v največ primerih.
7. Kazniva dejanja neplačevanje oskrbnine in zanemarjanja mladoletnikov sc pojavljajo v skoraj enakem številu kot v preteklih letih. Po številu obtoženih oseb ni po-
se val i varčevanje oz. vlaganje osebnih sredstev delavcev in občanov za reševanje stanovanjskih vprašanj. Zaradi razdrobljenosti sredstev imamo še vedno relativno visok delež neporabljenih sredstev. Zato je pomembno, da stanovanjska skupnost nastopa kot organizator usmerjanja združenih sredstev v stanovanjsko graditev. Nikakor ne moremo dovoliti, da delovne organizacije uporabljajo izločena sredstva za stanovanjsko gradnjo kot obratna sredstva.
10. Neurejeno je plačevanje etažnega prispevka za investicijsko in tekoče vzdrževanje in stroške upravljanja stanovanjske hiše z etažnimi lastniki stanovanj in lastniki poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini. Samo SDK expozitu-ra Litija plačuje s pogodbo dogovorjen znesek etažnega prispevka. Z lastniki stanovanj smo sicer stanje izboljšali na skupnem zboru etažnih lastnikov, vendar še ne plačujejo vsi prispevka. Zaradi takega neurejenega stanja je izgubljeno precej sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje.
11. Stanovanjska skupnost
si bo preko delegatov skupščine, izvršnega odbora in samoupravnih enot prizadevala, da čimprej uredi še neurejene zadeve s področja stanovanjskega gospodarstva, da bo nastopala kot organizator gradnje stanovanj in pobudnik za sklepanje sporazumov in pravilnikov, ki bodo v naslednjem petletnem obdobju stanovanjske gradnje usmerjali gradnjo in kreditiranje gradnje stanovanj ter omogočili občanom, da čimprej rešijo svoje stanovanjske probleme. Pri tem pa bo posvečena skrb tudi vzdrževanju stanovanjskega sklada in krepitvi odnosov stanovalcev do dela na zborih stanovalcev in v hišnih svetih.
sebno zaskrbljujoče, odraža določeno neučinkovitost tudi družbeno-socialno strokovnih služb.
8. Problem borbe proti pre-prodajanju mamil in napelje-valcem k uživanju teh, je delovanje izven pravosodnih institucij s sredstvi socialno-zdravstvenega značaja.
9. število obtoženih za kazniva dejanja zoper narodno gospodarstvo in zoper uradno dolžnost predstavlja v letu 1975 8,3 % vseh obtoženih. V ospredju so dejanja nevestnega gospodarskega poslovanja in poneverbe. Obtožbe zoper storilce kaznivih dejanj zlorab pooblastil v gospodarstvu so po visokem skoku v letu 1973 praktično izostale (1 obtožba). Največ škode družbi predstavlja nevestno delo, do tega pa imajo v posameznih organizacijah zelo različen odnos. Med novimi pojavnimi oblikami je vredno omeniti računalniški kriminal in kazniva dejanja po zakonu o zagotavljanju plačil za investicije.
10. Kar 75 % vseh obtoženih v letu 1975 je storilo kazniva dejanja tatvine oziroma majhne tatvine. Zaskrbljujoč jc ipodatek, da je število tatvin veliko v škodo družbenega premoženja.
11. Med kaznivimi dejanji zoper splošno varnost so posebno pozornost posvetili problemom odkrivanja, pregona, sojenja in preventive pri t. i. nezgodah pri delu, kjer ugotavljajo, zlasti na področju obsega odkrivanja oz. prijavljanja, prve pozitivne premike (v letu 1975 kar 72 ovadb).
12. Kazniva dejanja nasilni-škega obnašanja so v zadnjih
treh letih v porastu — precej obtožb je zaradi napadov na uradne osebe oz. preprečitev uradnih dejanj.
13. Mladinsko prestopništvo
ne terja posebne obravnave le zato, ker je mladoletnik v naši družbi deležen posebnega varstva, temveč tudi zaradi posebno nevarnih oblik, v katerih izvršujejo kazniva dejanja — skupinski kriminal, pa tudi zaradi pogoste tovrstne kriminalitete, ki je v Sloveniji višja kot drugod, 80 % kaznivih dejanj store starejši mladoletniki, med postopkom postanejo polnoletni (pogosto odidejo med
postopkom na odsluženje vojaškega roka).
Probleme opažamo pri vzgojnih institucijah (ukinitev disciplinskega centra v Mostah) in pri kategoriziranih mladoletnikih (zaradi manjših umskih sposobnosti). Po-vratništvo je bilo ugotovljeno v 14 %, največ zoper zasebno in družbeno premoženje. Obravnavani mladoletniki izhajajo največkrat iz zanemarjenih in neurejenih družinskih razmer.
Občinsko javno tožilstvo v Ljubljani bo v letu 1976 nadaljevalo s svojimi prizadeva-
nji, pri čemer bo še naprej posebno pozornost posvetilo:
1. Skrbi za izboljšanje kvalitete koordinacije in obsega odkrivanja (zlasti na področju gospodarskega in političnega kriminala ter s področja varstva pri delu),
2. ažurnejšemu obravnavanju in usmerjanju pomembnejših zadev, pri čemer bo skušalo povečati navzočnost v predhodnih postopkih in na glavnih obravnavah,
3. skrbi za ohranitev nivoja kaznovalne politike,
4. angažiranemu obravnavanju stanja kriminalitete na področju    varstva družine,
mladoletniškega prestopništva ter stanovanjskih razmerij,
5. sistematičnemu spremljanju negativnih pojavov, analiziranju in obveščanju o stanju kriminalitete,
6. skrbi za preventivno samozaščitno delovanje s posebnim poudarkom na nove pojavne oblike kriminala (računalniški kriminal, malverzacije s sredstvi plačilnega prometa .. .).
(Povzetek po poročilu OJT Ljubljana z dne 30. 1. 1976).
Branka Nefat
Poročilo sodišča združenega dela v Ljubljani
V letu 1975 je bilo ustanovljeno sodišče za področje ljubljanske in zasavske regije, in sicer prvostopno splošno sodišče združenega dela.
Temeljna naloga novo ustanovljenega sodišča je reševanje sporov na področju druž-beno-ekonomskih odnosov v združenem delu. Sodišče naj bi varovalo samoupravne pravice delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter splošno družbeno lastnino.
I. Opravljeno delo
V letu 1975 je sodišče prejelo 393 predlogov za uvedbo postopka; kar 355 predlogov so vložili delavci za varstvo svojih samoupravnih pravic. Sodišče je rešilo 159 spornih primerov. Med spornimi primeri med delavci in organizacijami združenega dela (prevladujejo spori iz delitve osebnih dohodkov, spori o premeščanju delavcev, o delovnih mestih . ..)
Razporeditev zadev je po občinah različna, kar 76 % vseh zadev odpade na mestne občine Ljubljane. Sodišče najprej obravnava nujne zadeve.
II. Analiza dosedanjega dela in dileme pri delovanju sodišč
Velika večina predlogov za uvedbo postopka je utemeljenih. Spori se v mnogih primerih končajo s poravnavo — katero mora sodišče s svojo odločbo potrditi. Družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko vloži zoper sklep o potrditvi poravnave pritožbo. Vzroki za spore so pomanjkljivi samoupravni akti, neznanje predpisov, samovolja posameznikov ali vodilnih struktur.
Sodišče vključuje v postopke tudi predstavnike osnovnih organizacij sindikata in jih ob konkretnih zadevah opozarja na potrebo po sprejemu manjkajočih samoupravnih splošnih aktov oz. uskladitve z zakoni. Neurejena sistemizacija delovnih mest (nedoločene oziroma premalo konkretizirane delovne obveznosti, naloge, ne-konkretno določena strokovna smer) je eden izmed glavnih vzrokov za največje število sporov. V organizacijah združenega dela pogosto določajo,  da  se samoupravni
sporazum uporablja retroaktivno za več mesecev nazaj.
Sodišče združenega dela nima na voljo prisilnih sredstev, s katerimi bi prisililo organizacije združenega dela k temu, da bi dale sodišču na razpolago potrebno gradivo (samoupravne akte, plačilno listo...).
Po zaključnem računu mnoge organizacije združenega dela namerno pozabljajo na pravice delavcev, ki so mod letom izgubili status delavca ob delitvi ostankov dohodka.
Med delavci, ki jih organizacije združenoga dela disciplinsko preganjajo, je določeno število takih, ki s pomočjo zdravstvene službe zlorabljajo organizacijo z bolniškim staležom.
Po mnenju sodišča bi morali v okviru zdravstvenih organizacij zagotoviti stalno strokovno kontrolo nad delom zdravstvenega kadra (v tej smeri) in neposredno povezanost zdravstvene organizacije s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela.
V postopkih za ugotavljanje kršitev delovnih obvezno-
sti v temeljnih organizacijah združenega dela je največ nepravilnosti v tem, da ne spoštujejo načela zaslišanja prizadetega delavca, da ne dobijo mnenja sindikalne organizacije, ne izvajajo dokaznega postopka pred ustreznimi organi upravljanja. Velika nepravilnost je tudi to, da v nekaterih organizacijah združenega dela obravnavajo pristojne službe zahteve delavcev formalistično, brez proučevanja dejanskega stanja (natiskane imajo obrazce o zavrnitvi zahtev za varstvo pravic delavcev).
Sodišče je sprejelo sklep, da bo sproti obveščalo pristojne skupščine občin o primerih grobe zlorabe samoupravnih pravic.
III. Organiziranost sodišča
Sodniki iz sodišča združenega dela so tisti, ki imajo lastnost delavca v združenem delu in neprofesionalni sodniki, ki opravljajo to funkcijo poleg svojih delovnih dolžnosti v organizacijah združenega dola. Zaradi preobremenjenosti neprofesionalnih sodnikov v lastnih organizacijah se je sodišče odločilo, da pove-
ča število sodnikov z lastnostjo delavca v združenem delu.
IV. Predlogi:
— Organizacija dopolnilnega izobraževanja sodnikov.
— Z zakonom o samoupravnem združenem delu je potrebno prepovedati, da bi isti organ upravljanja odločal o pravicah in obveznostih ter odgovornosti delavcev na prvi in drugi stopnji.
— V okviru regije Ljubljane in Zasavja naj se na ustrezen način določi ustrezen organ družbenopolitičnih organizacij, ki bo prevzel stalno skrb za kadrovsko dopolnjevanje sodniških mest pri sodišču združenoga dela,
— Skupščina občine in družbenopolitične organizacije naj v vsaki občini poskrbijo, da se organizira ustrezna oblika pravne pomoči tako organizacijam združenega dela kot delavcem za varstvo samoupravnih pravic.
(Povzetek po poročilu Sodišča združenega dola Ljubljana z dne 27. 1. 1976).
Branka Nefat
Na postavljeno delegatsko vprašanje o ureditvi otroškega vrtca »Kekec« v Litiji daje oddelek za občo upravo in družbene službe občinske skupščine Litija naslednji odgovor:
V vrtcu »Kekec« niso planirana večja vzdrževalna in adaptacijska dela, ker je ob-
Delegatska vprašanja
ratovanje po srednjeročnem programu predvideno le do leta 1980. V tem obdobju je prodvidena izgradnja novega vrtca na Graški Dobravi, ki bi glede na kapacitete nadomestil vrtec »Kekec« in omogočil vključitev v vzgojno varstvo novih otrok.
Posebna strokovna komisija si je ogledala objekt vrtca »Kekec« kot tudi notranjo razporeditev prostorov, in ugotovila, da bi bilo potrebno glede na funkcionalno povezanost prostorov izvesti obsežna dela. Zaradi tega je predlagala, da se ta objekt v te namene, zaradi funkcional-
nosti prostorov in velikih finančnih sredstev, ki bi jih bilo potrebno vložiti, ne adaptira.
Ko bo zgrajen nov vrtec v Šmartncm, rok izgradnje jc november 1976, se bodo pričele priprave za izgradnjo vrtca na Graški Dobravi, ki je predviden po urbanistič-
nem načrtu in programu samoprispevka.
Glede na potrebe toga vrtca se že v sklopu osnovne šole na Graški Dobravi gradi večja kuhinja in tudi kotlovnica za centralno ogrevanje, katere moč je predvidena tudi za ogrevanje vrtca.
Beležke