Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurt 2 Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. P. b. b. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek. Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XV. Celovec, petek, 11. marec 1960 Štev. 11 (930) Predstavniki koroških Slovencev pri vladi na Dunaju i Dunaj, dne 9. marca 1960 (po telefonu:) Včeraj so bili zastopniki Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev pod vodstvom obeh predstavnikov po predhodni prošnji sprejeti najprej pri pravosodnem ministru dr. Tschadeku, kateremu so obširno tolmačili ne-povoljno stanje glede uporabe slovenskega uradnega jezika pred sodišči, katero vprašanje s takoimenovanim zakonom o sodnem jeziku z dne 19. 3. 1959 nikakor ni bilo rešeno. Pokazali so, tako na ustavno-pravno nevzdržnost zakona, kakor predvsem na praktične težkoče pri izvajanju določil tega zakona. V tričefrturnem razgovoru se je pokazalo, da pri vprašanju ne gre le za praktične težkoče, marveč zlasti za bistveno različno gledanje med vladnim predstavnikom in manjšino. Pravtako včeraj je sprejel delegacijo koroških Slovencev tudi zvezni kancler ing. Raab, ki je vzel iznešene želje in predloge na znanje in obljubil, da bo le-te posredoval ministrskemu svetu in pristojnim ministrstvom. Danes dopoldan je v odsotnosti zunanjega ministra dr. K r e i s k e g a in državnega sekretarja dr. G s c h n i t z e r j a , ki sta se šele popoldan vrnila iz uradnega obiska iz Bonna, sprejel zastopnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev veleposlanik dr. W o d a k. V razgovoru, ki je trajal skoraj eno uro, je delegacija šitev zahtev, ki so bile zunanjemu ministru s strani koroških Slovencev posredovane že ob njegovem lanskoletnem obisku v Celovcu. Popoldan so predstavniki Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev priredili na Dunaju tiskovno konferenco za domače in tuje novinarje. Zanimanje je bilo izredno veliko in so mnogi zastopniki avstrijskega in inozemskega tiska stavili tudi številna vprašanja k posameznim problemom. Pri tem je bilo opaziti splošno razumevanje za želje in težnje slovenske narodnostne skupine na Koroškem, za njen trenutni položaj ter za njeno borbo za dosego pravic, ki so ji zajamčene v členu 7 državne pogodbe. Jutri pa bo delegacija sprejeta še pri prosvetnem ministru dr. D r i m m I u , kjer bo pokazala predvsem na pomanjkljivosti šolskega zakona in zlasti tudi na težkoče, ki so se pokazale tekom enega leta njegove veljavnosti pri praktičnem pouku. Hkrati mu bo pojasnila načelno gledanje koroških Slovencev na šolsko vprašanje in mu tolmačila tozadevne zahteve. Končno bo delegacijo sprejel tudi vicekancler dr. Pittermann, kateremu bedo posredovani konkretni predlogi za reševanje manjšinskega vprašanja, ki so bili v obširni pismeni vlogi predani tudi vsem ostalim vladnim predstavnikom ob razgovorih. f zvedela, da zunanje ministrstvo skupaj s pristojnimi ministri proučuje možnosti za re- Volivci so se izrekli za demokracijo in napredek v deželi postali volivci od skoraj vsako leto ponavljajočih se volitev utrujeni in da zadržanje strank gotovega dela volivcev osebno ne zadovolji. In še eno je treba po nedeljskih volitvah ugotoviti. Čeprav je FPO od leta 1956 za deželni zbor izgubila 3.000 glasov, nobena od ostalih strank ni teh glasov pridobila. Slej ko prej so zagriženi na- Koroški Slovenci smo na strani naprednih sil g Vsekakor pa so nedeljske volitve zno- ■ va pokazale, da levji del koroškega S prebivalstva odklanja nacionalistične J skomine takega ali takega odtenka in R da želi sodelovanja v deželnem zboru J ter strpnosti in mirnega sožitja v deželi. J Izid nedeljskih volitev ponovno nata- ■ ga vodilnim silam v deželi obvez- ■ n o s t, da prelomijo s svojo preteklostjo jo, ko so v izpolnjevanju obveznosti do ■ koroških Slovencev vedno popuščale in I celo sledile gonji nemških naciona-J listov, namesto da bi jih po svoji mo-I ralni in politični vesti pošteno in dosledni no izpolnjevale. To obvezo dajejo demokratičnim in naprednim silam predvsem volivci slovenskega in dvojezičnega ozemlja, kjer živita oba deželna naroda drug ob drugem. Tu so desničarski in nacionalistični elementi doživeli še poseben poraz, tudi v vrstah nemško govorečih sodeželanov. Koroški Slovenci pa, ki smo v zadnjih letih po podpisu državne pogodbe doživeli nova težka razočaranja tudi od strani naprednih sil, smo pri teh volitvah spet storili svojo dolžnost. Odločno smo se uprli naskoku nacionalistične druščine FPO in v 'OVP. Odločno smo podprli sile napredka in demokracije, sile vladne večine, ker se prizadevajo, da bi se slovensko in dvojezično ozemlje Koroške lz- Poskusi izboljšanja zunanjepolitičnih odnosov Avstrije cionalisfi in kalilci mirnega sožitja med obema deželnima narodoma ostali v vrstah FPO. Zato je zamanj vsak nadaljnji poskus, da bi ostale stranke pridobile svoje volilce iz nacionalističnih krogov. Primeri v številnih občinah kažejo ravno nasprotno. Prav ti krogi so druge stranke zapustili in se pri teh volitvah uvrstili med volivce FP’0. kopalo iz zaostolosti in ke,- delajo v korist izboljšanja položaja našega delovnega človeka in bolj demokratičnega razvoja v deželi. To našo odločitev smo jasno izpovedali v sklepu na zborovanju Zveze slovenskih organizacij pred volitvami, kjer je bilo rečeno, da zgolj iz narodnostnih vidikov za te volitve ne moremo priporočati nobene volilne skupine. JJ Slej ko prej je naš narodnostni poleta žaj nezadovoljiv. Določila člena 7 se ne H izvajajo niti toliko, kolikor to zahtevata g za nas nesprejemljiva izvedbena zako-H na. Na šolskem področju se po šolah gj vrstijo nedostatki, ki so blizu genocidu. Ji Deželni šolski svet kot nadzorni organ J doslej ob teh nedostatkih molči in jih Š ni odpravil. Na kulturnem področju smo J pri deželnih subvencijah In podporah še ■ vedno zapostavljeni in deželani druge ■ vrste. To pa so poleg drugih področja, ki spadajo v pristoinost deželne vlade in deželnega zbora. Zadovoljiva ureditev vseh teh področij ie naša zahteva, od katere ne bomo odstopili. Nasprotno smo mnenja, da so prav z našo podporo okrepitve naprednih sil pri nedeljskih volitvah in s porazom nacionalističnih krogov odpadli pomisleki, k’ so ovirali dosledno izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima Koroška in njena vlada do svoje narodnostne manjšine. Nedeljske volitve v koroški deželni zbor so za nami. Bile so to prve deželnozborske volitve, ki niso bile neposredno povezane z volitvami v državni zbor. Kot take so bile merilo za gledanje prebivalstva na dosedanjo deželno politiko in so pokazale ^jegovo oceno merodajnih političnih faktor-i veljaki in zagriženi sovražniki Sloven-C®v — so naslovili na koroško javnost pro-^ asi v katerem so ob znanem ščuvanju ^r°li Slovencem obvestili javnost, da se Popravlja obrambna organizacija zoper *0vensko »iredento" ter prosili za prispev-e *a finansiranje »obrambnega" delova-n)'a- In po poldrugem letu pripravljalnih del Se je 19. maja 1955, torej le štiri dni po Podpisu državne pogodbe, ustanovilo dru-^v° »Karntner Schulverein-Sudmark*. V časopisnih poročilih o ustanovnem obč-j'6rr> zboru je bilo posebej naglašeno, da ° društvo »nadaljevalo tradicije in delo . ru5*va ,Deutscher Schulverein-Sudmark"22) 'n da bo na Koroškem kot obmejnem ozem- ne9a dela sko se je konstituiral lju varovalo nemštvo.23) Takoj po podpisu državne pogodbe so postali nacionalistični nestrpneži torej že tako brezobzirni, da se pred demokratično javnostjo niso več skušali skrivati pod kakim drugim imenom, temveč so kar naravnost povedali, da hočejo nadaljevati raznarodovalno delo zloglasnega društva »Deutscher Schulverein-Sudmark". Ustanovitelji so očitno namenoma izbrali označbo »Karntner" (Schulverein-Sudmark), ker bi stari pridevek »Deutscher" (Schulverein-Sudmark) le preveč očitno kazal na pan-germanistične cilje in na obnovo po vojni razpuščenega društva »Deutscher Schulverein-Sudmark", dočim jim pridevek »Osfer-reichischer’ (Schulverein-Sudmark) v njihovi velenemški nastrojenosti ni bil prikladen Poleg tega pa se to popolnoma ujema tudi s podobno izjavo bivšega SA-Standar-tenfiihrerja in sedanjega avstrijskega generalnega konzula v pokoju Steinacherja.24) Velenemški in nemško-nacionalistični cilji pa prihajajo — več ali manj prikrito — do Veilrllk*° 11 '<*omo,ini odloineiri", Slovanski **l -Volksieitung-, JI. s. IMS. 23) »Allgemeine Bouernzejlung", 26. 5. 1955. 24) Hans Steinacher: »Sleg in deutscher Nacht, Ein Buch vom Kamtner Freiheitskampf", Wlener Verlag, 1943, str. 317. izraza fudi v pravilih nnovega" društva, kjer je kot glavni namen navedeno »čuvanje pravic domovini zvestega prebivalstva ter ustanavljanje šol in otroških vrtcev". Pod krilatico »domovini zvestega prebivalstva’ so se na Koroškem že vedno skrivali nemškonacionalni šovinisti. Na ustanovnem občnem zboru je bilo tudi posebej poudarjeno, da čakajo društvo naloge na tako imenovanem dvojezičnem-to je na slovenskem ozemlju Koroške. Ustanavljanje šol in otroških vrtcev na tem ozemlju pa je že pred drugo svetovno vojno služilo društvu »Deutscher Schulverein-Sudmark' edinole za germanizacijo slovenske šolske mladine in slovenskega prebivalstva sploh. Pa tudi v pozdravnem članku ob ustanovitvi društva »Karntner Schulverein-Sudmark" je Allgemeine Bauernzei-tung, ki se je že ponovno odlikovala s svojimi strupenimi izpadi proti koroškim Slovencem, pozvala svoje somišljenike, naj se ne sramujejo svojega nemštva in da naj s pomočjo društva »Karntner Schulverein-Sudmark" izpolnjujejo tisočletno zgodovinsko nalogo, ki jo ima Koroška kot obmejna marka in kot trden zid na jugu.25 V odbor društva »Karntner Schulverein-Sudmark* so bili izvoljeni samo taki ljudje, ki so demokratični javnosti znani kot pred- 25) »Allgemeine Bauernzeifung', 21. 5. 1955. Spominski dnevi nasilja nad nami in naših žrtev prati fažizmu Ponoči med 12. in 13. marcem 1938 je nemška vojska prestopila meje Avstrije In so cblast nad njenim prebivalstvom prevzele tolpe nacistične SA in SS ter krvniki ge-stapo. Takrat so se pričeli za nas na;fež]i dnevi, tedni, meseci in leta v zgodovini koroških Slovencev. To obdob o u_ Sistematična germanizacija, raznarodovalna društva Schulverein in Sudmark in predvsem šola, so opravili svoje delo. Navedem še majhen primer izmed mnogih. Na graj-ščini Humberk sem poznal dva gozdarja, ki sta dala svoje nadarjene sinove študirat na učiteljišče. Oba sta bila socialno šibko in prišel je zastopnik Schulvereina, da bi pokupil nedolžne dijaške duše. Obljubil je staršem, da bo Schulverein skrbel za študijske stroške dijakov pod pogojem, da podpišeta izjavo, po kateri bosta bodoča učitelja delovala po navodilih raznarodovalne organizacije. Eden izmed gozdarjev je vabljivo ponudbo sprejel ter podpisal izjavo in sin je v poznejšem poklicnem življenju res tako ravnal, kakor je bilo sklenjeno. Drugi pa tega ni storil, ker mu tega nista dopuščala poštenost in značaj. Zal pa je moral sin učitelj k vojakom v pM svetovni vojni, od koder se ni več vrnil. Tako je bilo v krajih, ki sem jih iz svojih spominov opisal, tako je, kakor vem, tudi drugod po naših krajih od nekdaj, >n čas je, da se rodomorno iztrebljanje sl0” venskega življa na Koroškem preneha popravijo krivice, ki so jih prizadeli Ijod-stvu, ki ima na tej zemlji nesporno doma-vinsko pravico od davnih dni. Pestro in zanimive Kaj pravi statistika o žrtvah avtomobilizma: Smrt na asfaltu po vsem svetu Neprestano naraščanje prometnih incidentov in ustrezno naraščanje nesreč je mnoge vlade prisililo k temu, da so revidirale stare prometne predpise. Za Zahodno Nemčijo, kjer drvi po cestah skoraj 8 milijonov motornih vozil, velja to še posebej, ker se običajnim, nehotenim prometnim nezgodam pridružujejo tudi prometne nesreče, ki jih zakrivijo pravi kriminalci, ki napadajo vozila na bolj odročnih stranskih cestah. Posebne ustanove zbirajo podatke, ki so na svoj način zanimivi. Najpogostejše žrtve avtomobilskih in prometnih nesreč so starejši pešci. V mnogih deželah so v obdobju med 1950 in 1955 zabeležili stoodstotno povečanje smrtnih žrtev — pešcev, ki so bili stari Flour preprečuje gnitje zob Vzroki in način gnitja zob še niso popolnoma poznani. Vendar je najden važen faktor, ki ima pri tem odločujočo vlogo. To |o fluor, element, ki ga je leta 1886 izoliral Moissen in ki se v obliki soli nahaja v površinskih vodah, v rastlinah In živalih, pri katerih so ga opazili zlasti v kosteh in zobeh. Ugotovljeno je, da poraba pitnih voda, ki vsebujejo mnogo fluora, na primer v Maroku, v področju, kjer so nahajališča fosfa-fav, pri domačih živalih in človeku ugodno deluje na stanje zob. Pokvarjeni zobje so v teh krajih redki. V mnogih mestih srednjih držav ZDA uporaba pitnih vod, ki so siromašne s fluorom, slabo vpliva na stanje zob, posebno pri falski mladini. Raziskovanja so potrdila, da uporaba fluora v obliki raztopine ali v pasti za zobe ugodno vpliva na stanje zob. Poskusi 1 dodajanjem fluora v mestnih vodovodih v količini 1,5 miligrama na liter vode so bi-*' uspešni. Švica je uvedla uporabo tablet, ** vsebujejo sol fluora, za posamezno ali {kup|nsko porabo pri otrocih in odraslih, ki |im je potrebna zaščita proti gnitju zob. nad 65 let. Hkrati se je povečalo tudi število žrtev pešcev-otrok, vendar pa ne v tolikšni meri. Statistika svetovne organizacije za zdravstvo dokazuje, da se je v zadnjem času število smrtnih žrtev prometnih nesreč vendarle zmanjšalo, seveda ne v absolutnem, Pač pa v relativnem smislu, kajti podatki upoštevajo povečanje motornih vozil in ustrezno povečanje prometnih nesreč. Ne glede na to relativno zmanjšanje drži, da imajo največ „prometnih“ smrtnih žrtev ®ed starejšimi ljudmi na Holandskem, kjer so v zadnjih letih zabeležili kar 97 žrtev na fnili jon prebivalcev, dočim so jih pred leti smeli ,,komaj“ 40. Vendar je treba pri tem dodati, da znaša v absolutnem merilu pove- čanje prometnih žrtev na Holandskem kar 70 odstotkov. Za Holandsko pride v tej tekmi s smrtjo na vrsto Norveška, nato Japonska, Južnoafriška unija in Danska. V nasprotju z gornjimi podatki pa morejo v ZDA in na Irskem beležiti zmanjšanje prometnih incidentov in njih žrtev. V ZDA je v zadnjih letih za 13 odstotkov manj smrtnih žrtev, na Irskem pa 6 odstotkov manj smrtnih žrtev prometnih incidentov. V smrti na asfaltu nosi žalosten rekord Japonska. Podatki iz zadnjih dveh let niso zbrani. Zato pa povprečje za leta 1953-1957 govori kar o 2336 mrtvih na milijon avtomobilov. Kolikšno je to razmerje, nam bo povedala sledeča primerjava: v ZDA so v istem razdobju imeli komaj 129 žrtev na milijon avtomobilov. Da nam bodo ti podatki bolj pregledni, bomo navedli letno povprečje smrtnosti zaradi avtomobilskih nesreč za sicer nekoliko starejše obdobje, ki pa je še vedno več ali manj veljavno. Na Japonskem je prišlo, kot smo že rekli, 2336 žrtev na milijon avtomobilov, na drugem mestu je Italija s 1272 mrtvimi na milijon motornih vozil, na tretjem mestu je Finska z 861, na četrtem Švica s 534, nato pride Norveška s 416, Irska s 405, Velika Britanija s 390, dalje Danska s 363, Holandska s 338, Švedska s 316, Avstralija s 309, Kanada s 153, Južnoafriška unija s 145 in končno ZDA s 129 mrtvimi na leto na milijon avtomobilov. Seveda se bo za to našel izgovor v slabih cestah in še marsičem drugem. Včasih pa to vendarle drži, kajti statistika pravi, da so šoferji odgovorni le za 20 odstotkov nesrečnih primerov na cestah, kar pa da velja le za Zahodno Evropo. To dokazuje, da je veliko tudi drugih elementov, ki pripomorejo k izredno visokemu odstotku prometnih nesreč. Neki strokovnjak, ki se ukvarja s to problematiko, je glede tega rekel: „Poučevanje otrok o prometnih znakih in o opreznosti na cestah je dalo vidne rezultate. Dežele, ki so. v tem smislu storile največ, so mogle ugotoviti, da se je število nesreč, katerih žrtve so bili otroci, zmanjšalo. Hkrati pa se je v istih deželah ugotovilo, da se je število žrtev odraslih povečalo." Iz tega bi mogli sklepati, da bi se tudi starejši mogli ,,priučiti" previdnosti in na tej osnovi temelji tudi kampanja za discipliniranje pešcev, rezultati kampanje pa niso kdo ve kolikšni. Da pa ne bi zvračali krivdo prvenstveno na nediscipliniranega pešca, strokovnjaki govore tudi o nediscipliniranosti vozača. Če bi znal šofer svojo brzino uravnavati ne le v odnosih km-ura, pač pa tudi v odnosu m-se-kunda, bi to preprečilo veliko prometnih nezgod in tudi žrtev. Kako in zakaj? Iz enostavnega^ razloga, ker se na poti pojavlja največ nepričakovanih ovir in tedaj ne gre več za ure, niti za minute, pač pa za sekunde, celo za dele sekund. In v tem primeru je važen vozačev refleks, hkrati pa tudi brzina, s katero, vozi vozilo, cesta in še marsikaj. Čim večja je brzina, tem teže bo nesrečo preprečiti. Neki psiho- log je glede tega rekel: „Če bi šofer, namesto da bi mislil, koliko potrebuje od točke A do točke B, razmišljal, koliko časa potrebuje, da vozilo ustavi, bi bilo nesreč veliko manj." To je samo ob sebi razumljivo. Vendar bomo skušali primer konkretno prikazati: Če vozi avtomobil z brzino 100 km na uro, opravi v eni sekundi 28 metrov. Pol sekunde pa šofer potrebuje, da začne zavirati, to se pravi, da mu uide 14 metrov. Če je cesta dobra in če zavore delujejo, potrebuje še 4 sekunde, da vozilo ustavi. Toda v 4 sekundah vozilo napravi še nadaljnjih 57 metrov- Iz tega sledi, da bo mogel svoje vozilo, ki drvi s 100 km na uro, v najboljšem primeru ustaviti v 5 sekundah in v tem časovnem razdobju bo opravil že najmanj 70 m, če pa je pot vlažna in če so zavore nepopolne, bo v teh kritičnih momentih opravil tudi 200 metrov, preden se bo vozilo ustavilo. In tedai je zelo verjetno, da se bo ustavilo ob kakem zidu, drevesu ali drugem vozilu, ki mu je privozilo naproti. Vemo, da z našim prikazom ne bomo spametovali tistih, ki drve po dobrih in tudi slabih cestah, z dobrimi ali tudi s slabimi zavorami, in žal neredko tudi v smrt. Z našim prikazom smo hoteli poudariti, da asfalt terja še vedno preveč žrtev in to kljub vsem novim prometnim predpisom in pozivom k disciplini in pozornosti. Po ,,Primorskem dnevniku“ 'Razno ed tu in lam Prihodnji sputnik bo svetil Po izjavah sovjetskih znanstvenikov, ki gradijo nove umetne Zemljine spremljevalce, bo prihodnji „sputnik“ opremljen z močnimi žarometi. Tako ga bo mogoče dobro videti, ko bo ponoči krožil na svoji poti okrog Zemlje. Doslej se ni natanko znano, kdaj ga mislijo izstreliti, pričakujejo pa, da bo to kmalu. Čas je zlato Zahodnonemski minister za delo je v svojem uradu uvedel knjigo s tem naslovom. V njo morajo vsi uslužbenci vpisati, če morajo slučajno med delovnim časom opraviti navadno človeško potrebo. Minister je izdal strog ukaz vsem sefom, da skrbno nadzorujejo, če uslužbenci res natančno navedejo čas, ki so ga pri tem uporabili. Iznajdljivi vlomilci Nekega dne okrog polnoči se je na eni izmed atenskih ulic pojavila skupina fantov s kitarami. Začeli so igrati in peti ter tako pritegnili nase pozornost prebivalcev, ki jim je ubrana glasba ugajala. Medtem pa so njihovi pajdaši popolnoma izpraznili dve veliki trgovini in odnesli vse, kar so mogli. Silovit potres v Agadiru Prejšnji teden v noči med torkom in sredo je v mestu Agadir v Maroku nastal eden najsilovitejših potresov, kar jih pomni zgodovina. V manj kot desetih sekundah so razbesnele sile zemlje skoraj popolnoma uničile mesto ob Atlantiku. Mesto, ki je štelo 50 tisoč prebivalcev, med temi 45 tisoč Arabcev in 5 tisoč Evropejcev, ima pomembno trgovinsko pristanišče ter je zaradi milega podnebja tudi zelo obiskano tujskoprometno središče. Siloviti potres je prebivalce zalotil med spanjem. Valovanje zemlje je povzročilo, da so se tudi najsodobneje grajena poslopja porušila do tal ali bila močno poškodovana. Neki angleški dopisnik poroča, da se je med katastroto vozil v avtomobilu po eni mestnih ulic, ko je iznenada ugotovil, da nima več v oblasti vozila. Povsem gladka asfaltna tla so se pričela krušiti in na cesti so nastale široke brazde. Pripoveduje tudi, da je videl, kako se je nekaj deset metrov pred njim večnadstropno poslopje razklalo čez pol in se zrušilo na cesto. Število smrtnih žrtev menda še doslej niso docela ugotovili, vendar gredo v več tisočev, računajo da jih je okoli 12—15.000, ranjencev pa je še nekaj tisočev več. Žrtve so se povečini nahajale pod ruševinami, odkoder je bilo slišati pretresljivo klicanje ranjencev na pomoč ter obupno ihtenje in stokanje. Dogodek je bil nepopisno strašna elementarna katastrofa. Zelo mnogo ljudi je utonilo tudi v morju, kajti med potresom jih je mnogo bežalo proti obali, a valovi so butnili čez pomole, segli do 300 metrov na kopno, ter zatem potegnili za seboj nesrečne ljudi. Kraj je ostal brez vode, brez luči in brez telefonskih zvez. Za strahotno nesrečo so v sosednih mestih zvedeli šele dve uri kasneje od beguncev, ki so bežali pred divjanjem narave. Na pomoč ponesrečencem so razen domačih oblasti priskočili še francoski in ameriški vojaki iz bližnjih oporišč ter številne trgovinske in vojne ladje, ki so plule v bližnjem morju, Mednarodni Rdeči križ pa je v Agadir poslal številno zdravnikov in mnogo zdravilnih sredstev. V vseh državah so uvedli pomožne akcije za hudo prizadeto prebivalstvo porušenega mesta I Agadirja. - 'u 'j- §F K/e ste, Eamutcvi? Anton Ingolič .oljil Minjoz, mož srednjih let in umerjenih kre-'®nj, me je prijateljsko potrepljal po rame-mi pogledal naravnost v oči in spregovoril: „Brez slepomišljenjal Tako je, da ostala sama. Charles je s tovariši v i^mčiji, Nuque, plačanec, jo je popihal, . $fa in Philipa so poklicali na sever. Za-c®li morava znova. Delo bomo zastavili drugače. Pripelji se v nedeljo ob osmih k ■-Orettil* • Entendu. Razumem," sem odgovoril in p°spešil korake. Začeli smo znova. Drugače. V trojkah, fancozi zase, inozemci zase. V svojo troj-sem povabil rojaka Matevža Kodriča, ni nikoli pomišljal, kadar je bilo treba odriniti nekaj frankov, in je tudi brez pomisleka sprejel ilegalno literaturo, jo skrb-n° prebral in potem dal dalje, ter Poljaka fašo Kravčuka, ki je stanoval poleg Kresnika v prvem nadstropju; Kodrič je bil mojih o*. Jaš pa precej starejši,’ a ko je sprego-voril o delu poljskih in ruskih partizanov, se mu je obraz svetil kot mladeniču. To je oila trojka številka ena, njen vodja je bil Jean Pin, Ivan Bor, bor, ki je tisto hudo zimsko noč varoval v Parizu izgubljeno mlado žensko pred zimsko burjo, potem pa dobil zavetišče v njeni žalostni sobici. Kodrič in Jaš sta spet ustanovila vsak svojo trojko. Počasi in oprezno smo razpredali mrežo, pravzaprav dve: francosko in inozemsko, midva z Minjozom sva povezovala obe, medtem ko je bil dalje povezan samo Minjoz. V tem času se je vrnil iz bolnišnice Peter. Imenitno so ga zakrpali in ozdravili. Hodil je nekoliko zravna in negotovo, vendar je že drugi dan razsekal palico na kosce in jo skuril; že čez dober teden mu skorajda ni bilo videti, da je bilo kaj narobe z njim. Toda umiril se še vedno ni. Nasprotno: iz zakonske spalnice, ki je bila nad mojo, sem često slišal Petrovo osorno govorjenje in zdaj ljubeznive, zdaj prestrašene Veronikine glasove. Kaj je z njim? Res, nikoli ni bil zgovoren, prijazen in ljubezniv, toda lahko bi bil vesel, da jo je odnesel tako poceni. Mesec dni so mu dali dopusta, potem bo dobil delo v mizarski delavnici. Plača bo res manjša, toda dobival bo še invalidnino, vse skupaj bo zneslo celo več, kot je imel v jami. Zaradi dela in zaslužka se ne more pritoževati. Res ne pomisli na to, kaj sem jaz izgubil? Veronika je srečna, da je spet doma; še jaz vidim, da ga nima nič manj rada ko prej. Kaj je torej z njim? Poleg skrbi, ki sem jih imel z ilegalnim delom, poleg bolečine nad izgubo, ki je ne bom nikoli prebolel, sem moral še misliti nanj, predvsem na Veroniko. Na Veroniko celo več kot na Petra. Nekaj dni je ni bilo k nam, čeprav je prej prihajala vsak dan, tudi po dvakrat. Ko je spet prišla, sem namesto smeha videl na njenih licih sledove solz. Kljub temu sem se pošalil. »Malo spiš, kot vidim." »Malo," je topo pritrdila Veronika. »Razumem," sem dejal skorajda nevoščljivo. »Nič ne razumeš," me je zavrnila, »nič, prav nič," je kriknila in proti volji so se ji ulile solze po licih. Torej je prišlo vmes nekaj hudega? Kaj? Zares nisem mogel razumeti. Toda tudi vpraševati nisem mogel dalje. Veronika je sedla k Jurčku. Bila je preglasna in pre-vihrana, da bi verjel, da je bila z mislimi in čustvi res pri otroku. Je zanosila in sili Peter vanjo? Ne, to ne more biti, saj sta prvič spala skupaj šele v poročni noči. Morda je Peter divji, ker še nič ni? Smešno, če je tako. Nekaj mesecev prej ali pozneje. Da bi bilo sploh glede tega kaj narobe? Tudi to ne pride v poštev, sicer ne bi bila tiste tri tedne živela, kot pač živijo mladoporočenci, saj se je obema videlo, da sta se ljubila vsako noč. Torej kaj? Spet dolgo ni bilo Veronike. Srečaval sem jo le na stopnicah. »Zakaj te ni nič k nam?" sem jo le pov- prašal. »Delo imam," je odgovorila kratko. »Za kako minuto bi lahko pogledala k Jurčku.’ Naglo je stopila mimo mene; na tretji ali četrti stopnici nad menoj se je ustavila. »Lahko bi,’ je rekla, a takoj obmolknila in se pognala po stopnicah navzgor. Stopil sem za njo. Preden je prišla do vrat, sem jo ujel za roko. »Povej, Veronika! Povej, zakaj ne prideš!" Iztrgala se mi je iz rok; toda preden je odklenila vrata v stanovanje, so jo oblile solze. Peter je ne pusti, se mi je posvetilo, Peter je ljubosumen! Zato je bil surov z njo že tedaj, ko sva ga prvič skupaj obiskala, zato komaj spregovori, če se srečava, če le more, se me izogne. Bilo mi je jasno. Kako nebogljen si, Peter! Rad imam Veroniko, oba z Marto sva jo imela rada, tudi Jurček jo ima, imela jo je Madelon. Vsem nam je kot sestra, tudi meni, Peter! Na kaj drugega nisem mislil ob njej, ne prej ne zdaj. Nikoli, Peter! Preživa je v meni Marta, sicer sem se pa zaklel ob Mudronjevi smrti, da bom pustil v miru žene rudarjev. Moral sem se smejati. Torej: ljubosumnost! Seveda, ni mu bilo prav, da me je po poroki objela in poljubila. Če ni nič hujšega, vama bom pomagal, predvsem tebi, Veronika! Nisem je več vabil, nisem je ustavljal na stopnicah in vpraševal, zakaj je ni k nam, tudi Petra nisem nodlegoval z vprašanji. Kake naj delamo ? Praktično skoraj ni človeka na svetu, ki ne bi delal, pa bodi že karkoli. Čeprav tako rekoč vsi vsak dan delamo, pa vendar o tem, kako je treba delati, pravzaprav malo vemo. Po svetu je o tem že precej napisanega. Naj navedemo nekaj splošnih načel: 1. Težiti le za tistimi delovnimi gibi, ki so nujno potrebni, ker vsak odvečni gib pomeni nepotrebno tratenje energije. 2. Gibi morajo ustrezati postavljenemu cilju, ki ga moramo seveda poznati. 3. Da se čim manj utrudimo, je treba izbrati čim ugodnejšo držo telesa. 4. Zagotoviti si moramo čim boljšo in pravilnejšo osvetlitev. 5. Živahen in enakomeren delovni ritem je manj utrujajoč kot počasen. 6. Ne pozabimo na čim boljše razpoloženje pri delu! Nerazpoloženost utruja in povečuje možnost za nesreče pri delu. 7. Delajmo v čim enakomernejšem tempu. 8. Kratki in pogostejši odmori so učinkovitejši kot daljši, a redki. Vsako delo je tesno povezano s časom, zato je vprašanje, kako izkoristimo razpoložljivi čas, izredno važno. Izgubljenega časa ni mogoče nadoknaditizato ga je treba izkoristiti čim racionalneje in čimbolj učinkovito: 1. Poenostaviti delo, pomeni prihraniti na času. Zakaj komplicirati, če se tudi enostavno pride do zaželenega cilja. 2. Skrbnost pri delu pomeni prihranek časa. Če zaradi tega v začetku porabimo več časat bo to nadoknadeno kasneje. Delati „pri-bližno“ ni nikoli racionalno! 3. Biti točen, pomeni, prihraniti na času. Nikoli ne pozabimo na star kitajski pregovor: zlato, ki si ga izgubil, lahko še najdeš, izgubljenega časa pa nikoli! ... v moževi garderobi • Kravato bo«te najlaže očistili, če boste na mastne madeže natresli smukca ali nastrgane krede. To pustite dve do tri ure, potem pa odstranite prašek z mehko krtačo. 7.a temeljitejše čiščenje uporabite čisti bencin, seveda pa se morate pri tem skrbno varovati bližine odprtega ognja. '< ® Nogavice operite vsak večer v mlačni milnici. Ko se posušijo, zašijte, kar je treba, nato pa jih zvijte, začenši pri odprtini, ker se bodo sicer razvlekle, kar ni samo grdo, marveč tudi neprijetno. . ® Žepe na moževi obleki že kar takoj podložite s kosom platna, zlasti tisti žep. v katerem nosi ključe. Kdaj pa kdaj skrtačite obleko in jo nato odrgnite s čisto krpo, ki ste jo namočili v razredčeni salmiak (žlica na pol litra vode). Obleko obesite na obešalnik in jo zračite nekaj ur. • Klobuk bo ostal lep in se na traku ne bodo poznali mastni madeži, če boste vložili med podlogo in tulec trak iz papirja, ki vpije vlago. Kdaj pa kdaj očistite klobuk prav kot obleko z amoniakovo raztopino. Vitamini proti sivim lasem Vsakdo bi imel rad lepe zdrave lase. S tem vprašanjem se ukvarjajo številni znanstveniki, ki so tudi že dosegli upoštevanja vredne uspehe, tako, da lahko rečemo: hudi sovražnik v podobi plešavosti in osivelih las se počasi umika, ljudje bodo v pozno starost ohranili zdrave in bujne lase. Vsaj tako napoveduje ameriški zdravnik Geylord Hauser v svoji knjigi „Bodi mlajši, živi dlje', ki so jo prevedli že v mnoge jezike. Hauser opisuje, kako si s pravilno prehrano in primerno dieto lahko podaljšamo življenje in si do pozne starosti ohranimo dobro kondicijo, svežo polt in mladostni videz. V posebnem poglavju poudarja omenjeni zdravnik izredni pomen vitaminov, joda in rudninskih soli za vzdrževanje las. Doslej dosežene rezultate dolgujemo napornemu in dolgotrajnemu raziskovalnemu delu v laboratoriiih ter vrsti poskusov z morskimi prašički, kunci, psi in srebrnimi lisicami, na katerih so proučevali vpliv hrane na rast las. Ugotovili so, da uravnajo rast las in njihovo pigmentiranje vitamini iz skupine B ter jod in železo. Številni znanstveniki, ki so napisali obsežna dela o prezgodnji osi-velosti las, zatrjujejo, da so sivi lasje posledica pomanjkljive prehrane. Ni namreč dovolj — pravijo ti strokovnjaki s področja zdravstva — če dan za dnem goltate vitamine B in si potem obetate čudeže, ki naj bi prišli kar čez noč. Lasje prezgodaj sivijo zato ker v prehrani ni dovolj železa, bakra, joda in določenih aminskih kislin, posledica pomanjkanja teh snovi pa je tudi prezgodnja plešavost. Antropologi posebej poudarjajo, da imajo Kitajci nenavadno lepe lase, značilno pa je tudi to, da pri tem starem azijskem ljudstvu skorajda ni plešavosti. Kako to? Na to vprašanje odgovarja Hauser: kitajska prehrana je bogata z vitamini B, Kitajci se hranijo v glavnem z ribami, sojo, korenjem, razno zelenjavo, z neluščenim rižem in z lahko prebavljivo in tako rekoč le na pol kuhano povrtnino. Hrana, ki je v njej dovolj vitaminov B, železa in joda, lahko vrne lasem naravno barvo in pospeši njihovo rast, vendar jo je treba brezpogojno stalno uživati, če hočemo doseči trajni učinek. Ljudje proučujejo lase že stoletja, načrtno znanstveno delo pa se je začelo šele pred desetletji. Zdravniki poznajo primere, ko so ljudje na stara leta dobili naravno barvo las, kot so jo imeli v mladih, tako rekoč otroških letih, seveda pa so se iz dneva v dan držali določene diete. Naj omenimo enega izmed receptov, ki so dali — kakor piše Hauser — presenetljive rezultate. Dnevna dieta: tri polne žlice pivnih droži, pol čaše pšenič- nih klic, dve veliki žlici melase iz sladkornega trsa in liter koncentriranega jogurta. Zlasti trem vitaminom iz skupine B pripisujejo sposobnost, da vrnejo lasem nekdanjo bujnost in zdravo barvo. Hauser opisuje primere, ko so moškim, ki so se ravnali po tej dieti pognali na plešah novi lasje. Vse tri vitamine, ki so v hrani po gornjem receptu, je treba jemati skupaj, najboljše pa so surove jedi, ker vročina uničuje folno kislino (drugi dve sta še pan-totenska in paraaminobenzolska). Pivne droži vsebujejo vse tri vitamine, ki preprečujejo sivenje las, razvijajo pa se tudi v prebavilih, kadar pijemo jogurt. Pri Bolgarih, kjer velja jogurt za narodno jed, le redkokdaj vidite sive lase. Pogostni so primeri, ko imajo celo sedemdesetletniki prav takšne lase, kot so jih imeli v najlepših letih. Med medicinskimi znanstveniki se uveljavlja mnenje, da kava pospešuje sivenje las. Poskusne živali v laboratorijih univerze v V/isconsinu so kazale vse znake po-manjkanja vitaminov B — torej so tudi sivele — če so sicer pravilni hrani dodajali kavo. Spričo tega menijo raziskovalci, do kava izpira topljive vitamine iz organizma. RIBE na razne načine Ribe s paradižniki in gobami 1 kg rib, žlica moke, 1 dl mleka, 4 žlice paradižnikovega soka, 1h kg gob, 1 dkg surovega masla, žlička olja. Očiščene ribe opečemo na olju. Podmet, ki ga naredimo iz moke in mleka, skuhamo, mu dodamo paradižnikov sok, zelen peteršilj in sol. Očiščene gobe zdušimo na maslu in olju, nato jih dodamo kuhani omaki s pečenimi ribami vred. Ribji džuveč 8 dkg olja, V« kg riža, 3 do 4 zelene paprike, sol (poper), 3A kg ribe, V2 litra mlačne vode, 2 žlici olja. Na olju pražimo riž tako dolgo, da postane steklen, nato mu primešamo drobno zrezano papriko, potrebno sol (poper) in vse skupaj razravnamo. V sredi naredimo malo vdolbino in naložimo vanjo na kose zrezane, osoljene in s peteršiljem potresene ribe, še boljši so ribji zrezki brez kosti. Prilijemo malo mlačne vode, pokapamo z oljem in dušimo pokrito 3U ure. Ribji golaž 1 kg rib, sol, 3 dkg moke, V2 dl olja, čebula, česen, paprika, 2 žlici paradižnikove mezge, zelen peteršilj, V2 dl vina ali malo kisa. Narezane ribe osolimo, jih povaljamo v moki in spečemo na olju. Nato v istem olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo strt česen, papriko zalijemo in dobro pokuhamo. Nazadnje dodamo opečene ribe, paradižnik, sesekljan zelen peteršilj in še malo prevremo. Odišavimo z vinom ali kisom. Ribja juha V2 kg rib, 8 dkg olja, 2 čebuli, sol, česen, peteršilj, rožmarin, lovorov list, 1 zrno pimenta, poper, 3 do 4 žlice kisle smetane, 1 žlica paradižnikove mezge. Ribe očistimo in operemo. Na olju ocvre- mo sesekljano čebulo, dodamo ribe, jih hitro ocvremo, zalijemo z zajemalko juhe ali vode, osolimo in pustimo dobro prevreti. Ko se ribe zmehčajo, jih vzamemo iz vode, jim odstranimo kosti in glavo ter damo še enkrat kuhati. Dodamo sesekljan in s soljo strt česen in peteršilj, strt rožmarin, piment in poper. Nato dodamo še kislo smetano in paradižnikovo mezgo. Po potrebi zalijemo z vrelo vodo in serviramo s polento ali s krompirjevim pirejem in s solato. !Majhni nasveti Prižganih jedi ne praskaj iz posode, marveč vlij vanjo vrelo milnico in jo pusti nekaj dni stati. Temeljito zplakuj. Če se prismodi mleko, moramo posodo pol ure kuhati v lugu. S tem dosežemo, da se mleko v istem loncu ne bo več prižgalo. Neylonske ščetke za lase čistimo vsak teden v mlačni milnici. Dno ščetk izpiramo z drugo ščetko. Tudi izpiramo v mlačni vodi. Madeže z nožev čistimo s krompirjem. Nato nože umijemo, obrišemo in drgnemo z volneno krpo. Da ne izrabimo prehitro tankih peta, zadostuje, če zabijemo v nje risalni žebljiček, ki se ne bo obrabil, začuda, nekaj mesecev. Omare, iz katerih zaudarja slab duh, očistimo na prav enostaven način. V omaro postavimo v posodici dišečo kopalno sol. Krtače za obleke, ki so se omehčale, potopimo v raztopino galuna. Ročaj namažemo z oljem in odrgnemo z volneno krpo. Naj sam uvidi, kako neumestna in neumna je njegova ljubosumnost. Na srečo je bilo v tistem času toliko novega, da se včasih po več dni nisem spomnil ne Veronike ne Petra, čeprav sem ju slišal nad seboj podnevi in pogosto tudi ponoči. Nemci so se v Sovjetski zvezi umikali na celi fronti, skoraj vsak dan je Rdeča armada osvobodila kako mesto, Anglo-Amerikanci so začeli z množičnim bombardiranjem večjih industrijskih krajev v Nemčiji in drugih deželah, kjer je industrija delala zanje. Ni minil dan, da ne bi hitele v veliki višini prek Mensa jate bombnikov in lovcev. Prihajala so tudi poročila o uspešni dejavnosti za nemško fronto, ne samo iz Rusije, tudi iz Jugoslavije in drugod. Celo v Franciji so se akcije množile, vojaške na Vercorsu, sabotaže pa predvsem v severni Franciji. Naša trojka se je temeljito lotila dela. Tudi ostale, v Mensu in drugod. Na vsak način je treba zmanjšati produkcijo, otežkočiti, če že ne onemogočiti nemški industriji zalaganje s francoskim premogom. Ce vsak rudar izkoplje dnevno sto kilogramov manj premoga, je toliko in toliko sto vagonov manj v vsej Franciji. Na veliko smo začeli kvariti orodje, svedri so se lomili, kot da so iz li-povine, vsak čas so bile prerezane cevi za dovajanje svežega in stisnjenega zraka, lopate in krampe in drugo manjše orodje so požirali slepi rovi in črno brezna, žarnice so pokale kot za stavo. Posebno mladina je bila iznajdljiva in drzna pri tem delu. Tisti rudarji, ki se nam niso hoteli pridružiti, so bili na lepem ob orodje; bojazljivec je stopil po južino ali na potrebo, ko se je vrnil, ni imel več krampa ali svedra. Pazniki so zaman pihali, kričali in zahtevali večjo produkcijo. Produkcija je padala, čeprav so Nemci poslali v jame ruske ujetnike, ki so dotlej delali zunaj, širili smo še nadalje propagandni material, zbirali denar in zdravila, predvsem pa orožje in ga spravljali na varno. Delati je bilo treba skrajno oprezno. Med inozemci so bili ljudje, ki jih nismo poznali, vsakdo je imel svoje misli, največ pa je bilo takih, ki so se izgovarjali, češ da to ni naša stvar, naj se tepejo Francozi. Za kaj in za koga naj se tepemo mi? so govorili. Morali smo iz svojih dežel; se bomo lahko vrnili, če bo premagan Hitler? Bo tedaj bolje pri nas, bo bolje v Franciji? Ste pozabili, kako je bilo med krizo? Deset in več let si garal, pa so te vrgli na cesto brez vsega. Z vsakim posameznikom je bilo treba govoriti, mu razlagati, ga prepričevati. Kimal je in pritrjeval, toda ko si drugič stopil k njemu, se je delal, kot da o stvari prvič govoriš z njim. Bali so se. Preveč jih je ubilo garanje v tujini. Vendar nisem popustil. Zagrizel sem se v stvar. Drugega opravka zunaj jame tudi nisem imel. Jurček je bil premajhen, da bi se bil kaj pametnega pogovoril z njim, igranja pa sem se hitro naveličal. Ilegalno delo mi je pomagalo, da sem se spet našel in stopil v korak z živ-Ijeniem. „Oče,* me je Jurček poklical, ko ga je mati prvič bosega pustila na vrt, „oče, pomlad je." »Da, pomlad,' sem rekel, »vsak dan je topleje, travniki bodo kmalu ozeleneli in rožice bodo začele cvesti." »In še kaj,” je dejal in me pogledal z velikimi, pričakujočimi očmi; polna lička je imel, nakodrane svetle lase in sinje oči, kot Marta. . »Kaj?' sem vprašal. Bilo je sredi popoldneva in odhajal sem na zaupen sestanek, zato nisem niti poskušal uganiti, na kaj Jurček namiguje. »Prišla bo matil' je zaklical ves iz sebe. »Mati ne bo prišla, nikoli več ne bo prišla.' Prepozno sem se zavedel, da sem povedal nekaj, česar ne bi smel. »To se pravi," sem se takoj popravil, »bo prišla po končani vojni, a vojne še ni konec, moramo počakati..." Pričakovanje v dečkovih očeh je izginilo, namesto njega so se pokazale solze. »Matere ne bo več, nikoli več..." Pognal se je proti vežnim vratom. »Babica, babical" Sprva sem hotel za njim, a sem se po nekaj korakih ustavil. Nič ne pomaga, izvedel bi, kolikor pozneje, toliko huje bi ga prizadelo. In bolje je, da mu pove mati kot jaz. Tako je tiste dni Marta še .enkrat umrla, kajti govorili smo samo o njej, šli smo tudi na njen grob in ji odnesli cvetja. Neki večer proti koncu aprila sem p red vežnimi vrati trčil na Petra. Ali nisva moža, tovariša? Se res ne moreva pogovoriti po-šteno, iz oči v oči? Tudi njega bi bilo treba pridobiti. Je trd, a to, česar se oprime, drži' Najprej njega, potem še starega Kresnika-Več kot pol hiše že imamo. »Kako je, Peter?" sem vprašal, kakor se med nama ni nič zgodilo; saj se v resni' ci tudi ni. »Veš, kako," je zamrmral, vendar je ob' stal pri vratih. Torej bi se tudi on rad pogovoril z m«' noj? Prav. »Stopiva na vrt!" Malo se je obotavljal, nazadnje pa ,e prišel za menoj. Sedel sem na klopco, k' sem jo pred tednom ali kaj napravil Jurčku ob naši gredi. Prisedel je. »Kaj imaš?" Začel sem od daleč; govoril sem o ruskih in anglo-ameriških zmagah in o tem, da ie treba Nemce tolči povsod, na vsakem koraku. Poslušal me je, včasih celo pazljiv0 saj je zabrundal »hudiči!" ali kaj podobnega, a spet se je izgubil v svoje misli. Nenadoma pa me je prijel za ramena. »Povej, kaj imaš z Veroniko?" »Kaj naj imam z njo? Nimam in tudi nl' sem nikoli nič imel." (Nadaljevanje sledi) 1933—1939 — EVROPA PRED VIHARJEM Razmajani mejniki »Trdili so,“ je pisal Chamberlain v svojem pismu, „da bi se leta 1914 lahko izognili veliki katastrofi, če bi vlada Njegovega Veličanstva jasneje razložila svoje stališče. Ne glede na to, ali je smatrati to trditev za resnično ali ne, je vlada Njegovega Veličanstva trdno odločena, da bo skrbela, da v tem pri-tneru ne bo prišlo do tako tragičnega nesporazuma. V primeru potrebe je vlada Njegovega Veličanstva odločena in pripravljena, da nemudoma uporabi vse svoje sile, in ni mogoče videti konca sovražnosti, če se bodo pričele. Bila bi nevarna zmota misliti, da bi se že pričeta vojna končala, četudi bi na eni od njenih različnih front bil dosežen uspeh. Jasneje se Chamberlain ni mogel izraziti, toda pri Hitlerju ni dosegel ničesar. Chamberlain je predlagal v svojem pismu nadaljnja Pogajanja za poravnavo napetosti in prepre-čenje vojne, toda tudi to je bilo zaman. V razgovoru s Hendersonom je bil Hitler razdražen in jezen. Pretiraval je število nemških beguncev iz Poljske, dolžil je Angleže, da so krivi za trpljenje „Volksdeutscherjev“ v tej deželi. ,»Anglija si je iz moža, ki je imel veliko Zeljo, da bi bil njen prijatelj, napravila sovražnika," mu je zabrusil Hitler. . Ko je Henderson odšel, se je izkazalo, da !e bilo Hitlerjevo razburjenje komedija. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Weizsacker je Zapisal v svojih spominih o tem: »Komaj so se zaprla vrata za poslanikom, ?e je Hitler smeje udaril po kolenu in mi dejal: ,Tega razgovora Chamberlain ne bo pre-živel, njegova vlada bo še nocoj padla!“‘ Henderson je prišel popoldne še enkrat k Hitlerju in sprejel njegov odgovor Chamber-lainu. Pismo je vsebovalo običajne firerjeve paz.e o „resnično velikodušnem predlogu" opijski, o grozotah na Poljskem in o volji - «ncev, da »raje sprejmejo vsako pomanjka-n1'e .m nesrečo, kakor pa da bi prodali svoje nacionalne interese in svojo čast“. Razen ta-in podobnih fraz je vsebovalo pismo tudi nudo grožnjo: če bi zahodne sile mobilizirale 'Vojo vojsko, kakor je omenil Chamberlain v svojem pismu, bo Hitler takoj izvedel po-Polno mobilizacijo. Chamberlainovega predloga o mednarodnih Pogajanjih Hitler sploh ni omenil, Henderso-nu pa je na to pripombo odgovoril s poplavo Psovk o poljskih grozodejstvih. »Proti vsemu, kar je dejal, sem mu izrazil svoje ugovore," je poročal Henderson v Lon-^?n- »Vedno znova sem ga opozarjal, da so njegove trditve netočne. Toda edina posledi-ia }e bila, da me je preplavil z novim hudournikom besed. Na koncu mi je Hitler izja-Vl‘> da je zdaj star petdeset let in da se raje vojskuje kar zdaj kot pa pozneje, ko bo imel Petinpetdeset ali šestdeset let." Hitlerjeva skrivnost 25. avgust 1939. Naslednjega dne bi po prvotnem Hitlerjevem načrtu morale nemške v-ete vkorakati v Poljsko. V jutranjih urah Pnspe v Berlin brzojavka iz Rima: Mussoli-n' ie navdušen nad sklenitvijo nemško-sovjet-!*c prijateljske pogodbe. Hitler in Ribbentrop resno računata s tem, da se bosta v primeru °jne na Mussolinija lahko zanesla. Okoli poldneva je poklical Hitler k sebi Hendersona in mu govoril skoraj celo uro o Crn> kako postajajo razmere na poljski meji aeyzdržne, in o tem, da je Nemčija »brezpo-j ■Ho odločena, da odpravi te macedonske s,Zrriere na svoji vzhodni meji, in sicer ne e 11,0 v interesu reda, temveč tudi v interesu ^r°Pskega miru". Poudaril je, da se Nemčiji R •• tre^a vojskovati na dveh frontah, ker ’0Sa in Nemčija ne bosta pod nobenim ^S°jem dvignili druga proti drugi orožja", p atcx je prišel na dan s predlogom, ki se je *v?ji napihnjeni formulaciji in nesmiselni 1» • .i lahko porodil samo v zmešanih Hitovih možganih. Vzkliknil je: »Po rešitvi poljskega vprašanja bom stopil |fed Anglijo z veliko in obsežno ponudbo v,a* sem mož velikih odločitev in bom tudi '-eni primeru sposoben velikih dejanj." To 'k°,dejanje naj bi bilo v tem, da bo Hitler j^ntiral obstoj britanskega imperija in mu Prišel na pomoč, če bi ga kdo — razen Ita-,e >n Rusije — napadel. Kako pomirljiv Y P ‘°gza britanski imperij, ki je imel do-j V1 Priložnosti, da spozna, kako se Hitler Zl svojih obljub! P ftler> d1* je hotel v naslednji noči napasti oH )S , ic silil Hendersona, naj bi osebno 10° JSe ta nieKov »velikodušni" predlog v ndon. Dejal mu je, da mu bo v ta namen stavil na razpolago posebno letalo. Preden se je Henderson poslovil, mu je Hitler zaupal veliko skrivnost: „Veste, po naravi sem umetnik in ne politik, svoje življenje bi rad končal kot umetnik — toda najprej je treba rešiti poljsko vprašanje." Komaj je Henderson odšel, je vstopil v Hitlerjevo delovno sobo drugi gost: Attolico. Hitler je namreč nestrpno pričakoval Mussolinijev odgovor na svojo poslanico duceju, v kateri je zahteval »pristanek Italije" za vkorakanje v Poljsko. Toda Attolico ni prinese! že-ljenega pristanka. Mussolini je med strahom pred vojno in strahom pred Hitlerjem vsako uro menjal svoje mnenje o tem, ali naj se Italija bojuje na nemški strani ali ne. Zato tudi Attolico ni prejel iz Rima še nobenega navodila. Hitler je postajal nervozen. Poslal je Ribbentropa k telefonu, toda dosegel ni ničesar, ker sta se Mussolini in Ciano baje odpeljala na plažo. Jezno je Ribbentrop vzkliknil: »No, pa se bomo vojskovali brez Italijanov." Nekaj minut pozneje, ob 15.02, je padla velika odločitev. Hitler je izdal generalu Keitlu povelje, naj nemška vojska naslednje jutro udari na Poljsko. Kmalu nato so prekinili Nemci telefonske zveze z evropskimi prestolnicami, s Poljsko pa je bil takoj ukinjen železniški in letalski promet. Napad je preložen Ob 17. uri se je zgodilo nekaj, s čimer Hitler ni računal. Iz Londona je prišla vest, da sta Velika Britanija in Poljska ne glede na nemško-sovjetski pakt sklenili prijateljsko pogodbo. Hitler je molče zamišljeno sedel nad vestjo, ki so mu jo prinesli na mizo, dokler ni vstopil francoski poslanik Coulondre. Še enkrat je Hitler zdrdral svoje razloge: poljske provokacije, svoje »zelo razumne" predloge, britansko garancijo, poljska grozodejstva, nemško čast. K vsemu temu je dodal, da bi mu bilo zelo žal, če bi se moral boriti proti Franciji. Coulondre je skušal Hitlerja opozoriti pred napačno oceno položaja z besedami: „Da si bova čisto na jasnem, vam dajem častno besedo kot francoski častnik, da se bo francoska vojska borila na strani Poljske, če bo ta dežela napadena." Toda Hitler živi v svetu svojih predstav in posluša francoskega poslanika le z ernm ušesom. Ker se ga ni mogel na drug način znebiti, mu je nenadoma ponudil roko in ga skoraj potisnil iz svoje sobe. Hitler še ni prebavil vesti iz Londona, ko je prišlo razočaranje iz Rima. Kmalu po 18. uri je končno prišel Attolico z Mussolinijevim odgovorom, ki pa se je glasil čisto drugače, kot sta si Hitler in Ribbentrop predstavljala: »Zame je to eden najbolj bolečih trenutkov v mojem življenju, toda moram vam sporočiti, da Italija na vojno ni pripravljena." Vojna se naslednji dan le ni pričela. Takoj nato, ko je Attolico prinesel Mussolinijev odklonilni odgovor, je poklical Hitler Keitla in razveljavil svoje povelje za napad. Nemška armada je bila že na pohodu proti meji. Na prenapolnjenih cestah je nastala zmešnjava. Potem ko je Hitler svoje povelje za napad preklical, je poklical k sebi Goringa in mu sporočil, da naslednji dan ne bo napada. »Začasno ali dokončno?" je vprašal Goring. „Ne,“ mu je odgovoril Hitler, „najprej moram videti, če bomo lahko izključili angleško vmešavanje." Ali je bila sedaj še sploh kakšna možnost, da bi Nemci Angleže in Poljake ločili? Z drugimi besedami: ali se jim bo zdaj še posrečilo pregovoriti angleško vlado, da bo kljub svoji pogodbi prekrižanih rok gledala, kako bo Hitler mrcvaril Poljsko? Amaterski diplomat na političnem odru V tej zamotani situaciji je stopil na oder svetovne politike mož, ki o njem dotlej nihče ni ničesar slišal. To je švedski inženir Birger Dahlerus. Pred leti se je Herman Goring slučajno seznanil z njim. Ker je imel Dahlerus dobre zveze v Angliji in Nemčiji, je menil Goring, da bi lahko koristil v prizadevanju Nemčije, da bi »izključila angleško vmešavanje". In tako je Birger Dahlerus, pošteni in trezni Šved z dobrimi mednarodnimi zvezami, postal zaradi okoliščin mednarodne politike za nekaj usodnih dni ena najvažnejših osebnosti mednarodne diplomacije. 23. avgusta se je Goring spomnil na svojega švedskega znanca in ga je poklical v Berlin. Naslednjega dne je prispel Dahlerus v Berlin in popoldne ga je sprejel Goring v svojem dvorcu Karinhallu. Goring je sporočil svojemu švedskemu znancu, da je postal položaj »zelo resen", ker se Nemčija s Poljsko v nekaterih vprašanjih ni mogla zediniti. Vprašal ga je, ali bi lahko Dahlerus odpotoval v London in skušal tam pojasniti položaj. Tako se je pričela svetovnopolitična avantura amaterskega diplomata. Dahlerus je privolil, da bi kaj storil za rešitev evropskega miru, in je naslednjega dne — bil je 25. avgust — odpotoval v London. Proti večeru istega dne je obiskal britanskega zunanjega ministra lorda Halifaxa, toda od njega je izvedel, da je bil pred nekaj urami britanski poslanik Henderson pri Hitlerju in da je dobil od njega predloge. Halifax se je zahvalil Švedu za njegovo prizadevnost in izrazil upanje, da njegove usluge ne bodo več potrebne. Ob osmih zvečer je Dahlerus telefonično poklical Goringa. Goring mu je sporočil, da je položaj še vedno zelo nevaren in mu lagal, da pričakuje vsak hip izbruh sovražnosti, čeprav je Hitler komaj pred dvema urama preklical svoje povelje za vdor v Poljsko. Prosil ga je, naj stori vse, da bi se sestali najvišji predstavniki Anglije in Nemčije in po miin-chenskem vzorcu preprečili vojno. Naivni Dahlerus je bil tedaj še prepričan, da je Goring edini mož v Nemčiji, ki bi lahko preprečil vojno. Naslednjega dne dopoldne je res obiskal Halifaxa in mu razložil, da je položaj na nemško-poljski meji zelo resen. Izpodbudil je britanskega zunanjega ministra, da bi napisal osebno pismo Goringu. Halifax se je posvetoval s Chamberlainom in je napisal pismo, v katerem je jasno povedal, da »vlada Njegovega Veličanstva želi mimo rešitev vseh spornih vprašanj". Zvečer je priletel Dahlerus s pismom v Berlin, kjer ga je sprejel Goring. V daljšem raz- govoru mu je skušal Dahlerus pojasniti, da je angleška vlada pripravljena na pogajanja, seveda edino pod pogojem, da Nemčija ne prekrši miru v Evropi. Potem mu je izročil pismo lorda Halifaxa. Goring je hlastno segel po pismu, ga nervozno odprl in pričel črkovati po njem. Ker ni znal dovolj angleški, je naprosil Dahlerusa, naj bi mu vsebino prevedel. Vsebina pisma je napravila na Go-ringa takšen vtis, da se je odpeljal s svojim gostom takoj k Hitlerju. Opolnoči sta prispela v njegovo pisarno. Hitler je že legel, toda Goring ga je obiskal na njegovem stanovanju in ob pol enih je sprejel Hitler Dahlerusa in Goringa v svoji pisarni. „Ali sem kdaj lagal ?“ Po svoji navadi je pričel Hitler brez pravega uvoda govoriti o nemški politiki. Ta njegov monolog je trajal kakih dvajset minut. Pričel je z dnem, ko je postal firer, opisal je vse težave, ki jih je imel in ni zadrzal svoje jeze na Angleže. To je trajalo kakih dvajset minut in Dahlerus je že imel vtis, da ne bo imel obisk nobene koristi. Ko je tako psoval Angleže in Anglijo, ga je Dahlerus prekinil in izjavil, da je delal dolgo vrsto let kot delavec in inženir v Angliji, da dobro pozna Angleže in da se z njegovimi izjavami ne strinja. Sledila je dolga razprava. Hitler ga je pol ure spraševal kot kakšen radoveden šolarček o razmerah v Angliji. Izkazalo se je, da je Hitler vedel o Angliji le toliko, kolikor so mu povedali njegovi svetovalci. Ko je tako prišla na dan Hitlerjeva žalostna nevednost o razmerth v drugih deželah, je prešel firer zopet na politična vprašanja. Začel je razburjeno hoditi po sobi gor in dol ter govoriti o Hendersonovem obisku prejšnjega dne. „To je moja zadnja, velikodušna ponudba Angliji," je dejal Hitler o svojih predlogih, ki jih je dal Hendersonu. Nato je pričel slaviti svoje letalstvo, tanke in peša-di jo. Ko je nato Hitler »dokazal" svojemu švedskemu gostu svojo nezmotljivost in vsevednost, si je ta drznil pripomniti, da imajo tudi Angleži letala, tanke in pešadijo. Na te besede je Hitler vzrojil. Pričel je vpiti, da bo Nemčija premagala vse svoje sovražnike v bliskoviti vojni. — Nenadoma je obstal sredi sobe in buljil predse — piše Dahlerus v svoji knjigi spominov »Zadnji poizkus". — Njegov glas je postal zamolklejši in njegovo vedenje je napravilo vtis nečesa nenormalnega. Stavki so si sunkovito sledili in bilo je jasno, da so se njegove misli koncentrirale na naloge, ki bodo stale pred njim v primeru vojne. »Če bo prišlo do vojne," je dejal, »potem bom gradil podmornice, podmornice, podmornice!" Njegov glas je postajal nerazločen in sčasoma ga nisem mogel več razumeti. Nenadoma se je zbral, dvignil glas, kakor da bi govoril na velikem zborovanju, in pričel vpiti: »Gradil bom letala, gradil letala, letala, letala in bom uničil svoje sovražnike!" V tem trenutku je bil bolj podoben pošasti iz pravljice kot resničnemu človeku. Osupel sem ga opazoval in se obrnil h Goringu, da bi videl, kako on reagira; Goring pa ni trenil. Bliskovito mi je šla skozi možgane misel: »To je mož, ki nima v svojih rokah le usode svojega ljudstva, temveč lahko njegovi ukrepi vplivajo na ves kontinent, pa celo ves svet in je od njega odvisen blagor in gorje milijonov ljudi; ki lahko odloča o vprašanju, ali bo stopalo človeštvo po poti mirnega razvoja z vsemi njegovimi blagri ali pa bo izbruhnila vojna z vsemi svojimi strahotami. To je torej ■mož, ki so mi ga mnogi 'opisovali kot očarljivega ...“ Kakor v transu je Hitler nadaljeval: »Vojne se ne bojim, obkolitev Nemčije je nemogoča, moje ljudstvo me občuduje in mi zvesto sledi. Če stojijo pred Nemci časi pomanjkanja, bom jaz prvi, ki bo stradal in dal svojemu ljudstvu dober vzgled. To bo izpodbodlo moje ljudstvo k nadčloveškim naporom." Njegov pogled je postal srep, govor pa nenaraven, ko je nadaljeval: »Če ne bo več masla, potem bom jaz prvi, ki bo prenehal jesti maslo, jesti maslo. Moje nemško ljudstvo bo zvesto in z veseljem storilo isto!" • Za trenutek je utihnil in njegove oči so blodile po sobi. Nato je dejal: »Če lahko sovražnik vzdrži več let, bom jaz z močjo, ki jo imam nad nemškim ljudstvom, zdržal leto dni dalje. Zato tudi vem, da imam premoč nad vsemi drugimi!" Nato je vprašal Hitler Dahlerusa, zakaj so vsi nemški napori, da bi se sporazumeli z Anglijo, doživeli polom. Dahlerus je dejal, da verjetno zato, ker Anglija nima v Hitlerja in nemško vlado zaupanja. Hitler je nato iztegnil desnico, se z levico udaril po prsih in zakričal: »Idioti, ali sem kdaj v svojem življenju lagal?" Velikodušna ponudba Hitler je predlagal Dahlerusu, naj bi še enkrat odletel v London in razložil britanski vladi nemško stališče .Šved je privolil, vendar je zahteval točno formulacijo nemških želja. Na vprašanje, kako si Nemčija predstavlja koridor do Gdanska, je vzel Gbring atlas, iztrgal iz njega zemljevid in zarisal vanj z rdečim svinčnikom ozemlje, ki ga zahteva Nemčija. Ker Hitler ni hotel dati Dahlerusu nič pismenega na pot, se je moral šestih točk Hitlerjevega predloga naučiti na pamet. V glavnem so bili to isti pogoji, ki jih je že povedal Hendersonu. Hitler je dostavil še eno velikodušno obljubo: zavzeti se je hotel, da bo garantiral nove poljske meje. Zares velikodušna in premamljiva ponudba, ko je imel svet že izkušnje s Hitlerjevo »garancijo" češkoslovaških meja! Ob pol petih zjutraj je bil razgovor končan in malo pred osmo uro je zapustil Dahlerus z letalom Berlin, ne da bi se naspal. V letalu je razmišljal o voditeljih nemškega Reicha. Posebno razočaran je bil nad Go- ringom, o katerem je imel boljše mnenje. Izkazalo se je, da ni nemški maršal nobena močna, vplivna osebnost, temveč se je v razgovoru s Hitlerjem pokazal ponižen in pokoren, pa celo klečeplazen. „V tej težki uri.. Francoski ministrski predsednik Edouard Daladier je poslal 26. avgusta Hitlerju osebno pismo. V njem je napisal med drugim: „V tej težki uri odkrito mislim, da noben plemenito misleč človek ne bi mogel razumeti, da bi lahko začel rušilno vojno, ne da bi napravil še zadnji poizkus mirne rešitve spornih vprašanj med Nemčijo in Poljsko. Vaša volja do miru bi se lahko zavzela za to, ne da bi kakor koli škodovala nemški časti. Vi ste bili sami bojevnik v zadnji vojni. Kakor jaz veste tudi vi, kakšen gnus in obsodbo so zapustila vojna pustošenja v vesti narodov, ne glede na to, kako se je vojna končala..." . . (Se nadaljuje) Vorschlage der Karntner Slowenen zur Regelung der Minderheitenfrage Anldsslich der Vorsprache des Rates der Karntner Slowenen und des Zentralverban-des slowenischer Organisationen in Kdrnten bei der Bundesregierung iiberreichten die Ver-treter dieser beiden zentralen Organisationen der Karntner Sloivenen den Regierungsver-tretern nachstehende Vorschlage zur Regelung der Karntner Minderheitenfrage: A. Grundsatzliche Stellungnahme In letzter Zeit sind vom Herrn Bundesmi-nister fur Ausseres Dr. Bruno Kreisky und vom Herrn Sfaafssekretar im Bundesministe-rium fur Ausseres Univ. Prof. Dr. Franz Gschnitzer im Zusammenhang mit der Karntner Minderheitenfrage einige irrefuh-rende Erklarungen abgegeben worden. So erklarte der Herr Bundesminister Dr. Kreisky am 2. Dezember 1959 auf der 14. Sifzung des Nafionalrates der Republik Dsferreich, IX. GP. laut stenographischen Protokoli, Seite 396: • „Wenn hier daruber gesprochen wur-de, dass es sich bei den Minoritaten, die in Sudtirol und die in Sudkarnfen leben, grund-satzlich um efvvas ganz anderes handelt, so mochfe ich dem Herrn Abgeordneten Gredler durchaus rechf geben. Naturlich — und ich habe auch vor den Vereinten Na-tionen davon gesprochen — handelt es sich bei den Sudtirolern um eine kompakte, in einem geschlossenen Siedlungsgebiet leben-de Minoritaf, wahrend es sich bei den Slo-vvenen in Karnfen um eine Minderheit oder Angehorige einer nafionalen Minderheit handelt, die auf verschiedene Dorfer ver-sfreut sind. Was ich gesagt habe, war nicht, dass wir die gleiche Losung fur beide Minoritaten haben vvollen, was ich gesagt habe, war lediglich meine p r i n z i -pielle Auffassung, von der ich ubrigens uberzeugt bin, dass sie das ganzp Haus teilt, I dass man Minderheiten grundsatzlich das 1 Rechf elnes besonderen Schufzes geben I muss, und dieser Schutz muss ihnen qe-I setzlich oder durch Internationale Ver-I trtige gevrahrlelstet werden. Und ich habe, was Ssterreich betrifft, er-klfirt, dass die Ssterrelchische Regierung bereit und gewillt ist, der in ftsterreich le-benden s!owenischen Minderheit den ihr zukommenden und zustehenden Schutz zv geben, und zwar ohne Einschrfinkung. Es handelt sich also hier um die Anerkennung eines Prinzips und nicht um die Gleichstel-lung dieser beiden Minderheiten." Weiters antvvortete gemass dem Bericht ir der Tageszeitung „Die Neue Zeit" vom 10. 2. 1960 auf der Pressekonferenz in London der Herr Aussenminister auf die Frage von Journalisten uber die s!owenische Minderheit in Dsferreich, „dieses Problem sei ven Sudtirol grundverschieden. Die Slovve-nen in Dsferreich siedeln nicht in einer gros-sen zusammenhangenden Gruppe, sie sind unter den Dsferreichern verstreut und alles, was sie wollen, ist eine kulturelle Autono-mie. Diese vverden sie erhalten!" ■ Herr Sfaafssekretar Dr. Gschnitzer aber hielt am 17. 2. 1960 in Klagenfurt in einer Sudtiroler Feierstunde der Kamerad-schafts- und Heimatverbande" einen Vor-trag, uber den „Neues Dsferreich* vom 18. 2. 1960 folgenden Bericht brachfe: »In einem Vortrag in Klagenfurt wies Sfaafssekretar Dr. Gschnitzer mit besonde-rem Nachdruck darauf hin, dass der Ver-gleich zwischen der Lage der Sudtiroler und iener der slowenischen Minderheiten in Sudkarnfen hinke. Dsferreich werde von den Italienern vorgevvorfen, dass es der frem-den Minderheit im eigenen Staat vorenf-halte. was es fur die eigene Minderheit im fremden Sfaaf fordere. Dem sei vor allem entgegenzuhalten, dass die Bevolkerung von Sudkarnfen — im Gegensatz zur Bevolkerung in Sudtirol — unter internationaler Kon-trolle ihr Selbstbesfimmungsrecht ausuben konnfe. Sowohl die Rechlsgrundlagen wie die taktischen Begebenheiten seien hier wie dort verschieden. Der wesent!iche Unterschied liege darin, dass eine regionale Autonomie eine ge-schlossen siedelnde Volksgruppe voraus-setze. In Sudtirol sei das gegeben, in Sud-karnten nichf. Die Sudtiroler hatten die Mehrheit in 105 von 112 Gemeinden, in Sud-karnfen dagegen gebe es nur ganz vvenige Gemeinden mit einer nichfdeutschen Mehrheit. Und selbst diese Gemeinden bildefen kein geschlossenes Siedlungsgebiet. Eine der Hauptforderungen des Minderheifenschutzes, sagte Dr. Gschnitzer vveiter, sei die S c h u I e. Auf diesem Ge-biet entsprechen die Forderungen Dsterreichs in Sudtirol seiner Haltung in Karnten: Einsprachige Schule in der Mut-fersprache, und zwar nach dem Bekenntnis-prinzip. Dieses Prinzip sei ein international anerkannter Grundsatz des Erziehungs- und des Minderheitenrechfes. Entferne man sich von ihm, verstosse man gegen die Grund-satze der Demokratie. In Sudtirol sei trotz dem Gruber-De Gasperi-Abkommen weder im Amtsverkehr noch im offentlichen Leben die deutsche Sprache der italienischen rechflich oder faktisch gleichgesfellt." Beide Erklarungen des Herrn Aus-senministers Dr. Kreisky und die des Herrn Staatssekretars Dr. Gschnitzer e n t h a 11 e n G e s i c h f s p u n k f e , die unbedingt eine Klarstellung unsererseits erfordern. Um jedes Missverstandnis auszuschalfen, mochten wir gleich zu Beginn feststellen, was wir in diesen Erklarungen Positives sehen und was auch unseren Gesichtspunkfen ent-spricht. Dies ist vor allem die geausser-te prinzipielle Auffassung, dass man Minderheiten grundsatzlich das Recht eines besonderen Schufzes geben muss und dass dieser Schutz ihnen gesetzlich oder durch internationale Verfrage gev/ahrleisfet vverden muss. Tatsachlich kann man sich namlich ein normales und positives Zusam-menleben von Menschen verschiedener ethnischer Zugehorigkeif auf demselben Raume ohne feste positive Rechtsnormen, die den Zweck haben, dieses Zusammen-leben so zu fordern, dass dabei die inferes-sen der Minderheit eines besonderen Schut-zes feilhaffig vverden, nur schvver vorstellen. Wir sind auch eins in der Meinung, dass die Frage des Minderheifenschutzes in verschiedenen Fallen, z. B. in Sudtirol und in Sudkarnfen, nicht in gleicher Weise geldst vverden konne. Schon des ofteren haben wir darauf hingevviesen, dass die Art des Schufzes die konkreten Lebensbedingungen der befreffen-den Minderheit berucksichfigen muss und dass die Formen nicht einfach mecha-nisch von bestimmten Verhalfnissen auf andere, z. B. vom Siid-Schleswig auf Sudkarnfen und von hier auf Siidtirol išbertragen vverden konnen. Wir sind je-doch der Meinung, dass dabei in jedem Faile als gcmeinsamer Ausgangs-punkt das Prinzip sein muss, dass jene Art des Schufzes gewtihlt vverden musse, die die ethnische Minderheit fafsiichlich in ihrem Bestand sichert. Dies nicht nur deshalb, vveil dies gerecht ist, sondern vielmehr deshalb, vveil einzig und allein auf diese VVeise solehe Bezie-hungen zvvischen den Menschen geschaffen vverden konnen, die dem allgemeinen Fort-schriff des betroffenen Gebiefes und Staates dienlich sind. Diese unsere Meinung findef auch in den Ausfuhrungen des Generalse-kretars der Vereinten Nationen Trygve L i e im Memorandum der Kommission fur die Menschenrechfe vor 11 Jahren ihre Stutze. Darin schreibt der Generalsekretar dieses hochsfen infernationalen Forums: „Die Unferbindung der Dlskrimfnie-rung Ist nicht nur eine Forderung der Gerechfigkeit, vielmehr untergrtibt die Diskriminierung auch die Fundamenfe fUr eine gesunde Entvvicklung der Ge-meinrchaff und des Staatslebens schad-llch (verderbllch); es kann keine Ge-meinschaft in Frieden leben, solange es nicht keinen Raum gibt, auf dem leicht Unterschlede besfehen konnen, ohne dass dies ein Grund zu Streitigkelten wdre." Auf diese grundsatzliche Ausgangsbasis moderner Behandlung der Probleme des Zusammenlebens von Menschen verschiedener nationaler Eigenschaften auf dem glei-chen Gebiete kann z. B. der Umstand gar keinen Einfluss haben, dass Sudtirol uber eine halbe Million Menschen zahlt, Sud-kamten aber nur 150.000. (Fortsetzung folgt) RlAjPil Q| IPtUiOlGIRiAiM 1 RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45. 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00. 13.00 17.00, ■9.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Slovenske oddale Radia Celovec Soboto, 12. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 13. 3.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 14. 3.: 14.00 Vozačem v beležnico. — Na-rodno-gospodarski pomenek — 17.55 Za našo vas. Torek, 15. 3.: 14.00 Koroški kulturni obzornik. Sreda, 16. 3.: 14.00 Domači vrt. — Kar želite zaigramo. četrtek, 17. 3.: 14.00 Iz popotne torbe: Pri tujih narodih v gosteh: Finska. Petek, 18. 3.: 14.00 Domači godci in pevci. Soboto, 12. marec: I. program: 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 ,Z napačnim denarjem" — 15.30 Koroške mestne slike: Velikovec — 16 20 Oddaja za žene — 16.45 Pisan šopek melodij — 17.10 Zabavna glasba — 17.40 Zveneči alotrio — 18.55 Šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Hugo Wolf — 1C0 let. II. program: 6.45 Majhna melodija — 7.15 Jutranja melodija — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 9.30 Majhen dopoldanski koncert — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pet minut agrarne politike — 14.00 Glasba ne pozna meja — 14.30 Godba na pihala — 16.00 Glasba v soboto ob štirih — 17.10 Lepa pesem — 19.15 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja — 20.00 Dobro zabavo! »Vsaka pot ima svoj konec' — 21.15 On in ona. Nedeljo, 13. marec: I. program: 6.10 Vesele melodije — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Jutranje melodije — 11.00 Glasbena nedeljska promenada — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Oddaja iz domovine: kmetič v marcu — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Glasba ob petih — 18.25 Halo, kako bi bilo z vožnjo v srečo — 19.00 Šport — 19.45 Nekaj za dobro voljo — 20.10 Kdo je storilec — kriminalna igra. II. program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Velika simfonija — 13.15 Za avtomobiliste — 15.00 Eduard Strauss — k 125. obletnici rojstva — 15.40 Iz operet Carla Millockerja — 16.00 Dobro razpoloženi — 16.30 Popevke — 18.00 Staro in novo s Hein-zem Sandauerjem — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja — 20.00 Lepi glasovi — lepo viže — 21.00 Vroče železo. Ponedeljek, 14. marec: I. program: 8.00 Operni koncert — 14.45 Prav za Vas — 16.00 Operetne melodije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.20 Za Vas _ za vse — 18.30 Oddaja za mladino — 19.50 Nebeška postelja — 20.15 Citati in razumeti — 20.30 Delopust z Rudijem Knablom — 21.00 Druge dežele — drugo plošče. program: 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje težke glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Sodobni avstrijski kompo- n's^' 16.00 Otroška ura — 16.30 Glasba za mlade za- ljubljene ljudi — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Glasba za delopust — 19.25 Made in Austria — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja — 20.00 .Knez Igor’, opera. Torek, 15. moreč: '• p r o 9 ' a m : 8.00 KoroSki domači koledar — 14.30 Za mladino — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Zabavna glasba — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.00 Ljuba mamica — 20.15 .lesena skleda", sluina igra. Sreda, 16. marec: L P r ° 9 r a m : 8.00 Da, to je moja melodija — 14.45 Glasba za mladino — 17.00 Pol ure s Heinzem Sandauerjem in njegovim orkestrom — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasba, ki nam dopade — 17.55 Narodne pesmi — 18 1° Pisano nakockano — 18.55 Šport — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Orkestralni koncert — 21.35 Ura pesmi. četrtek, 17. marec: I. program: 7.00 Pestro mešano — 8.00 Zveneče platno 14.30 Ura pesmi — 15.00 Prav za Vas — 15.30 Koroški avtorji: Anton Traunig — 16.00 Zabavna glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.00 Ti prelepi slavček — 18.30 Oddaja za mladino — 18.55 Šport — 19.50 Pestro mešano — 21.00 Zvoneča alpska dežela. Vsako sredo in četrtek dobavlja enodnevne pličance In 3 mesece stare jarčke pasem: bela amerikansko Leghorn, jerebičasta Italijanko, Amrocks (Bar-red Rocks) — sivograhasta dobra nesnica in dobra za pitonje, Rhode-lander — temnorjava, Nev/ Hamp-shire (zlata Amerikanka), Sussex — bela s črnoprižanim vratom, White Rocks — odlična pitovna pasma, Spe-zial Cornish — križanka za pitanje — in Štajerka. Vzrejalliče perutnine in valilnica F. u. J. Zuber, Celovec, tel. 23-70. Petek, 18. marec: I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 14.45 Komorna glasba — 15 30 KuLurno zrcalo — 16.00 Glasbo od Nica Dostala — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Pisane misli v taktu valčka — 17.55 Zabavna glasba v petek zvečer — 18.55 Šport — 20.15 Halo! tonagerji! — 21.00 Orkestralni koncert. II. program: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje težke glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avs!rijski komponisti <— 15.00 Šolsko ura — 16.30 Dobro razpoloženi — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Veseli delopust — 19.20 Pestro mešano — 19.25 Made in Austria — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja — 20.00 »Heinz Peter", slušna igra — 21.05 Melodije iz operet. Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 Čas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskego programa. Nedelja, 13. 3.: 17.00 Za mladino — 17.40 Za družino — 20.05 Prenos iz nemške televizije »Cas in Conway-i* Ponedeljek, 14. 3.: 20.20 Aktualni šport — 20.40 Gledo- lišče čisto eksotično — film — 21.30 »Obmejni promet*. Torek, 15. 3.: 19.30 »Rudnik*, film — 20.20 »Iluzija in stvarnosi*, film — 20.40 V pisani vrsti. Sreda, 16. 3.: 17.00 Za mladino — 17.35 Romantično vožnja po Donavi — 17.45 Za družino — 19.30 Očka j® najboljši — 20.20 »Pekel 36*. film. četrtek, 17. 3.: 20.20 Prenos iz nemške televizije »Po* tovanje Simona Feder*, televizijska igra. Petek, 18. 3.: 19.30 Enaindvajset — kdo ve več? — 20.20 »Ime mi je Robert Guiscard*. Sobota, 19. 3.: 19.30 Kaj je novega? — 20.20 Prenos i£ nemške televizije »Prikupna Julija”. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6 00, 7.00. 13.00. 15.00. 17.00. 22.00. Sobota, 12. marec: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Ali Vam ugaja? — 9.25 Mojstri na raznih instrumentih Vam igrajo — 10.10 Plesna glasba — 11.50 Deset minut s triom Bardorfer — 12.00 Pozdrav z gora — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Pol ure s solisti ljubljanske opero — 14.00 Od calypsa do polke — 14.35 Voščila — 15.40 Na plcfnu smo videli — 16.30 Z glasbo v dobro voljo — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Zabavna ruleta — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino! — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. Nedelja, 13. marec: 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.30 Igra Kmečko godba — 7.35 Popevke za nedeljsko jutro — 8.50 Zapojmo po domače ... — 9.10 Z glasbo v novi teden — 10.30 Majhna orkestralna matineja — 11.08 Pojo Zabavni zbori — 12 00 Voščila — 13.30 Za našo vas 14.^ Voščila — 15.30 Godba na pihala — 16.20 Zvoki x° razvedrilo — 18.03 Veliki orkestri znane melodije — 18.40 Igra trio Slavka Avsenik — 20.05 Izberite melodijo tedna! — 22.15 Zaplešite z nami. Ponedeljek, 14. marec: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Drobne solistični skladbe — 9.20 Popularne melodije iz domače orkestralne glasbe — 10.10 Plesni ansambli Vam igrajo — 10.35 Arijo iz oper W. A. Mozarta — 11.00 čez kontinente * popevkami — 11.30 Za cicibane — 12.00 Havajski zvoki — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kvintet Niko Krištof — 13.55 Ruleto za zabavo — 14.35 Voščila — 15.15 Za- Lepa jabolčna in hruševa drevesca oddaja drevesnica ing. Marko P o I z e r na Vazah, pošfa Sf. Vid v P. — St. Veit i. J. bavna glasba — 15.40 Listi iz domačo književnosti — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.10 Srečno vožnjo —' 20.00 Revija zabavne glasbe 22.15 Popevke z rožnih kontinentov. Torek, 15. marec: 8.05 Simfonični plesi in rapsodije — 9.25 Madžarski ins'rumentalni duo — 10.10 Izberite melodijo tedna — 11.30 Zvočni spektrum — 12.00 Igrajo Veseli planšarji — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pot popevk za Pet pevcev — 13.30 Iz francoskih oper — 14.35 Intermezzo z godali — 16.00 Izbrali smo za Vas — 18.00 Iz zbornika spominov — 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20.00 Ruske narodne pesmi. Sreda, 16. marec: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.30 Iz filmov in glasbenih revij — 9.00 Jezikovni pogovori — 10.10 V utrip*1 baletne glasbe — 11.00 Kalejdoskop za zabavo — 12-^ Tri arije iz Verdijeve opere Trubadur — 12.15 Krneli' ski nasveti — 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Ljudske melodije iz Srbije — 13.50 Klavir v rif»flw — 14.35 Pesmi raznih narodov — 15.40 Novost na kni2n> polici — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek petih — 17.30 Trobente in godala — 18.45 Domač* aktualnosti — 20.00 Ali jih poznate? — 20.25 Tipke 'p strune. četrtek, 17. marec: 8.05 Zvoki z Dunaja — 8.30 Orkestralne operne točk* — 9.25 Poje Ljubljanski oktet — 10.10 Od tu in tam 12.00 Partizanska pesem je vedno lepa — 12.15 Kmetiji1 nasveti — 12.25 Revijska pevka Dalida — 12.40 Godbo na pihala — 13.30 Operetni zvoki — 13.50 Iz Dvorakov* Rusalke — 14.35 Voščila — 15.15 Reklame in zabavo0 glasba — 15.40 S knjižnega Irga — 16.30 Popevke ** vrstijo — 17.10 »Utrgaj mi še rožico!" — 17.30 Ple*n* molodije velikih mest — 20.00 Četrtkov večer domoČ1^ pesmi in napevov —— 20.45 Četrt ure z godalnim ansof11^ lom p. v. Boruta Lesjaka. Petek, 18. marec: 5.00 Dobro jutro — 9.20 Ritmi Latinske Amerike 10.10 Priljubljeni pevci — znane melodije — 11.00 bavni polpuri — 11.30 Družina In dom — 12.00 ?ozd,af x gora — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Poljudne be — 13.50 Dalmainsko narodne — 15.40 Iz *v0,oVl^ književnosti — 16.00 Petkov koncert ob štirih — , Lepe melodije — 18.00 Človek In zdravje — 18.10 & foxtrota do mamba — 20.00 Zabavni orkester RTV Ijana — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — Kaj je sinfonija — 21.15 Oddaja o morju in pomorŠČO