377 Razne reči. — Nesreča. Dne 23. t. m. je na Ljubljanskem kolodvoru službujoči Fr. Filipič pri premikanji vozov prišeLmed dva voza, ki sta ga zmečkala tako, da je koj na mestu ostal mrtev. — Novo cerkev karmeličauk v Selu pri Ljubljani je blagoslovil dne 24. t. m. knezoškof Ljubljanski. — V Mirnipeči je bil izvoljen za župana Jože Krivec iz Dobja. — Nova podružniea c. kr. kmetijske družbe se bode ustanovila dne 6. decembra v Vremah in sicer za „Vremsko-Košansko dolino." — »Jutro na obalih Istre", obraz od češkega slikarja Karola Libscherja. Originalno sliko, ki je baje jaso krasno delo, je Kupil cesar, ko je obiskal češko razstavo. — C. g. Matija Kolar je dobil |župnijo pri Devici Mariji v Polji pri Ljubljani. — Podporno društvo za slovenske visokošolce je počastil dne 14. t. m. s svojim pohodom knezoškof la-vantinski dr. Mihael Napotnik, ki je častni član tega ^društva. Ta dan je imelo namreč društvo svoj občni zbor. Predsednik g. Navratil je izrazil v imenu zbora veliko veselje, da je počastil visoki dostojanstvenik družbo s svojo navzočnostjo. Milost, knezoškof je priporočal v svojem daljšem govoru visokošolcem, da se skažejo hvaležni društvu za to, kar za nje stori, to pa s tem, da se z neprestano marljivostjo trudijo, da dosežejo svoj namen biti v korist sebi in domovini. Geslo njihovemu delovanju pa naj bi bilo: Vera, domovina in cesar. Iz blagajnikovega poročila se posname, da je razdelilo v tekočem letu društvo 659 gold. 14 kr. podpore. Priporočamo to društvo najtopleje vsem rodoljubom! — Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence fna Koroškem bode imelo dne 30. t. m. javni shod pri Fari poleg Prevalj z jako raznovrstnim dnevnim redom. Pri tem shodu se bode objavilo poročilo depu-tacije, ki je bila na Dunaji zaradi slovenskih šol ter druzih reči zadevajočih Slovence na Koroškem. — Gos. Josip Mantuani, slovenski vseučeliščnik, je imenovan rednim članom c. kr. zavoda za preiskovanje avstrijske zgodovine na Dunajskem vseučelišču. — Predsednik najvišega sodišča na Dunaji vitez Schmerling šel je v pokoj. Namesto njega je imenovan dosedanji drugi predsednik najvišega sodišča Stremayer, za drugega predsednika pa senatni predsednik Habietinek. — Poljedelski in obrtni razstavi na Bulgarskem v letih 1892 in 1893. Pod pokroviteljstvom Nj. Visokosti kneza bulgarskega bode v letih 1892 in 1893 v Plovdivu in Rusčuku poljedelska in obrtna razstava in sicer bo razstava v Plovdivu od 18. septembra do 12. novembra 1892 in v Rusčuku od 14. avgusta do 12. oktobra 1893. Tujcem je dovoljeno razstaviti ie poljedelske in obrtne stroje, instrumente, modele in orodje. Razstavni predmeti, katere je najkasneje 15 dni pred otvorjenjem dotične razstave doposlati, so*prosti carine, vsake druge davščine in ne bo se zahtevalo nobene odškodnine za prostor. Prevažanje po bulgarskih železnicah je brezplačno, da se dovoli znižana voznina na tujih železnicah in paro-brodih, zato skrbela bo bolgarska vlada. Pred zaključen-jem razstave se predmeti ne smejo odstraniti. Pri razdelitvi daril (diplom, medalj iz zlata, srebra in brona) oziralo se bode sosebno na one stroje, orodje itd., ki krajevnim razmeram posebno ugajajo. Oglasila za razstavo v Plovdivu poslati je tujcem najkasneje do konca t. 1. razstavni komisiji v Sofiji. Zaradi natančnejih pojasnil obrniti se je na „Commission des Lxpositions Bulgares v Sofiji." Pobiranje nžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa za Kranjsko se bode v davčnih okrajih Brdo, Trebnje, Litija, Metlika, Idrija, Krško, Kočevje, Velike Lašiče, Rateče, Kamnik, Kostanjevica, Radovljica, Zatična in Tržič za leto 1892. in pogojno tudi za leto 1893 in 1894 v javni dražbi v zakup dalo. Izklicna cena za leto 1892., oziroma za leto 1893, kakor tudi za leto 1894. iznaša za davčni okraj: Brdo 6100 gld., Trebnje 2700 gld., Litija 18700 gld., Metlika 6400 gld., Idrija 13200 gld., Krško 9400 gld., Kočevje 12200 gld., Velike Lašiče 4332 gld., Rateče 5500 -gld., Kamnik 14800 gld., Kostanjevica 5800 gld., Radovljica 9000 gld., Zatičina 5200 gld., Tržič 500 gld. Dražbena obravnava se bode vršila dne 3. decembra 1891. 1. ob 10. uri predpoldnem pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, ic se bode tedaj za kup za vsak zgorej imenovani davčni okraj posebej izKlicaval. Zakupni pogoji se lahko pregledajo pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, pri c* kr. kontrolnih okrajnih vodstvih finančne straže in pri vsakej c. kr. davkariji ob navadnih uradnih urah. Naznanili se bodo ponudnikom tudi pri družbi. 378 — Naš denar. Koliko je bilo leta 1890. v avstro-ogrski državi papirnega denarja v prometu, oziroma koliko se je denarja iz različnih kovin skovalo predočujejo nam predstoječe tabele: 1890 V prometu je bilo bankovcev državnih not | vkup tisoč gold. av. velj. januvarija 1. 434.678 357.231 791.909 31. 407.118 344 620 751.738 februvarija 28. 394 315 343.417 737.732 mareija 31. 400.888 340.425 741.313 aprila 30. 400.340 333.780 734.120 maja 31. 389.734 324.745 714.479 junija 30. 405.593 323.140 728.733 julija 31. 409.308 326.509 735.817 avgusta 31. 433.499 340.429 773.928 septembra 30. 446.175 351.091 797.266 oktobra 31. 471.376 359.193 830.569 novembra 30. 442.842 369.205 812.047 decembra 31. 445.934 370 361 816.295 Pri c. kr. glavnemu v vreduosti novčnemu uradu na Dunajuskovalose je: kosov av velj. gold. Kr. Srebrnega denarja po 1 2 gld. 103.680 207.360 Srebrnega denarja po 1 gld. 4 163.886 4.163.S86 — Skupaj 4.267 566 4.371.246 — Levantinskih tolarjev vrednost gld. 2 10483 468 050 985.165 88 Cekinov četvernatih 19 gld. 20 kr. 47.289 907.948 80 Cekinov navadnih po i 4 gld. 80 kr. 373 860 1,794 528 ----- Zlatnikov po 20 fran- kov ali 8 gld. 10 kr. 43.151 349.523 10 Zlatnikov po 10 fran- kov ali 4 gld. 5 kr. 2.947 11935 ------ Skupaj 467 247 3.063.935 25 Desetič (prekovamh) 6.241.162 624.116 20 Krajcarjev 9,101.000 91.010 ------ Vsega denarja vkup se je torej skovalo 20.545.025 9 135.473 33 Pri kr. ogrskem nov- v vrednosti čnem uradu v Krem-. . . i kosov av. velj. mci se je skovalo: gold. kr. Goldinarjev 2.021.792 2.021.792 ------ Zlatnikov po 20 fran- kov ali 8 gld. 10 kr. . Zlatnikov po 10 fran- 329.221 2 666.690 10 kov ali 4 gld. 5 kr. 28.989 117.405 45 Zlatega denarja skupaj 35S.210 2,784.095 55 Srebrnega in zlatega denarja se je torej na ogrskem skovalo 2 380.002 4.805.887 55 V obeh državnih polovicah torej skovalo se je 1. 1890. denarja skupaj za 13.941.360 gld. 88 kr.