"It is true that you can fool all the people some of the time; you can even fool some of the people all the time; but you can t fool all the people all the time'' Abraham Lincoln. LETNIK XLVIII JULIJ-AVGUST 1997 ŠT.7-8 NO 7-8 DOM IN SVET DOM IN SVET je bila tema M letnega praznovanja SLOVENSKIMA DNE, ki ga je v Kanadi, na It!nem letoviSču v Bol tonu priredil SLOVENSKO KANADSKISVET, 6. julija letos, Podrobno poročilo o poteku te slovesnosti objavljamo na drugem mestu Dopoldansko maSo je daroval prez. nadškof dr, Alojzij Ambrož/č. V svojem govoru je imel ostre besede proti modernemu anti-klerikalizmu dveh obliki proti Cerkvi in duhovnikom ter proti veri in Bogu Na popoldanski proslavi je bil glavni govornik, trenutno najbolj prevajan slovenski pisatelj, DRAGO JANČAR. V svoj f bistri analizi slovenske družbe v domovini, nam je nakazal izid "manifesta" slovenskih kulturnikov, ob 10. letnici objave $7* Številke NOVE REVIJE, (ki je prižgala v domovini prve iskre težnje po slovenski SAMOSTOJNOSTI), z namenom zdramiti slovenski narod k spoštovanju demokratskih nalel v resnično pravni državi, ki bo uživala mednarodni ugled in zaupanje. Hvaležni smo govorniku, da nam je posredoval ta zgodovinski govor* sLovensk* RZAVÁ (I A GOVOR PISATELJA DRAGO JANČARJA: Moram reči, da me je kar malo strah, ko vidim toliko emigrantov na kupu. V Sloveniji so se vas včasih bali, a danes so drugačni časi. Nameraval sem govoriti o izseljenstvu in izgnanstvih v slovenskem exilu in njegovem fizičnem in duhovnem obsegu. Nameraval sem govoriti, narediti nek pregled o slovenskem begunstvu od Primoža Trubarja, ki je bil pravzaprav slovenski izgnanec par excellence; navsezadnje politični emigrant, ker so njegove knjige v Sloveniji takrat prepovedali. Ampak moram reči, da sem med včerajšnjimi pogovori, prav s tem gospodom, ki me je sedaj slikal, z g. Pavlinom in drugimi ugotovil,in pomislil, da vi pravzaprav ta problem veliko bolje poznate od mene saj se dalj časa o njih pogovarjate, nekateri že kakih 50 let, in da lahko o tem govorim Slovencem v Sloveniji, ne pa Slovencem v Kanadi. Zato vam bom raje povedal nekaj svojih pogledov, direktnih misli na stanje demokracije v naši skupni Sloveniji, ki je naša skupna država, upam, da nekoliko še tudi vaša, navsezadnje prav v Torontu izhaja časopis s tem naslovom, ko je ta ideja v Sloveniji nekako tlela še v srcih ali pa zaprtih pogovorih v nekaterih krogih. Zdaj vam bom rekel nekaj besed ki so povezane tudi z vami za začetek. Mislim, da je vsa naša izkušnja, torej spomin na upore, izgnanstva,trpljenja, izseljevanja, asimilacije, izdajstva, na bratomorne vojne, pa tudi na pogum, vztrajanje, boj za preživetje, na ustvarjalnost, na pamet, srčnost in redko posejano toleranco nam pravi, da na iracionalnem sovraštvu ni % %uj"bljanaS mogoče ničesar človeško strpnega in trajnega zgraditi. Toda celo po strašni izkušnji iz zadnje vojne se nismo pripravljeni ničesar naučiti. Še naprej se obnašamo kot kakšne besne srednjeveške sekte. Kar v slovenstvu ni mlahavega in nagnjenega k odpadništvu, je zagrizenega v iracionalno sovraštvo:kar ni šentflorjansko poneumljenega, nosi v sebi nevarno, temno uničevalno slo. Zares: kako je mogoče, da v nekem narodu beseda sprava ne pomeni prijateljstva, bratstva in ljubezni, ampak ravno nasprotno, najbolj zavrženo politično psovko? Kako je mogoče, da nek narod domovino ljubi zmeraj s črnim gnevom v duši? Kako je mogoče, da nek narod ne da bi trenil z očesom dovoli, da se mu razseli po svetu 600,000 njegovih ljudi? Kako je mogoče, da iz leta v leta mirno ugotavlja asimilacijo tisočev in tisočev na njegovem obrobju? Da ga do dna ne pretrese samomorilska groza, ki se vsak dan dogaja v njegovih vrstah? Ob vsem tem je lahko brezbrižen le globoko notranje nesvoboden narod. In tu so korenine slovenskega eksila. Slovenci smo dobili svojo državo, uvedli smo demokratični sistem. A vendar po sedmih letih pisatelji, intelektualci in navadni državljani v Sloveniji ugotavljamo, da s to državo, čeprav je naša, čeprav je formalno demokratična, čeprav to demokracijo podpiramo in jo želimo razvijati, da s to državo nismo zadovoljni, da hočemo drugačno, boljšo državo. Pred desetimi leti sem besede, ki sem jih malo prej zapisal v Avstraliji, zapisal kot svoje mnenje, v 57. številki Nove revije, ki jo je, kot veste, izbrala in pripravila skupina intelektualcev, univerzitetnih profesorjev, pisateljev, ki smo že dolgoročno formulirali SLOVENSKI NACIONALNI PROGRAM. Mogoče to za vas ni bilo nič novega, vi ste to gojili ves čas, ker ste bili na tujem. Ta nacionalni program je terjal uvedbo demokracije in vpostavitev SAMOSTOJNE DRŽAVE. Ali je danes, ko imamo svojo demokratično državo, mogoče to mnenje spremeniti? Samo deloma. Navdušenje, združeno s pogumom in za Slovence nenavadno enotnostjo, je minilo, razmere, v kakršnih smo se znašli, niso razveseljive. Slovenija, sedem let po prvih demokratičnih volitvah vse bolj zaostaja za zahodnimi in evropskimi kulturnimi in demokratičnimi standardi. Čedalje jasnejše izločevanje Slovenije iz kroga držav, ki so zrele za evropske povezave, je predvsem posledica dejstva, da je notranje življenje naše države vse manj dinamično, slovenska DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA Subscription rales: S 15.00 per year $1.50 single issue Advertising: S0.45 per agate line SM3f •••At»* Member of Multilingual Press Association of Ontario Member of Canadian Multilingual Press Federation Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada Marta Jamnik-Sousa, President 79 Watson Ave. Toronto, On. M6S 4E2 Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi ga. Marta Jamnik-Sousa, Predsednica Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenska Država Zastopnika: Slavko Skoberne Espana 1316 Castelar (1712) Prov. Buenos Aires Argentina Avguštin Kuk 16 Northfield Rd. Scarborough, Ontario M1G2H4 Canada T/FAX (416) 439-8387 TELEPHONE # (416) 766-4848 FAX# (416) 766-7088 Letna naročnina: Za Kanada in ZDA $15.00. Za Argentino in Braziijo po dogovoru; Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države S12.00 U.S. Po letalski posti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarija pisec. Ni nujno da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. V Chicagu je 27.julija 1950 izSla PRVA ŠTEVILKA SLOVENSKE DRŽAVE, pod urednikom Mirkom GeratiČem. S to Številko Časopis stopa v 48.1eto izhajanja Uspešnemu delu vseh teh let iskreno čes titajo PODPORNIKI IN PRIJATELJL GOVOR PISATELJA DRAGO JANČARJA: nadaLjevan.ie s str. 1. . . da vse bolj poteka v starih okvirih in je zato razvoj blokiran. Nekateri zelo ugledni časopisi zahodnega sveta že dlje časa kritično pišejo o stanju demokracije v naši državi in povsem odkrito dvomijo o pripravljenosti vladajoče slovenske politike, da vzpostavi vsebinsko polno in formalno neoporečno demokratično življenje. Namesto da bi se s temi kritikami soočali, jih naša vlada in mediji slovenski javnosti prikrivajo, njihovo resnost zmanjšujejo ali pa celo brutalno napadajo v maniri samozadovoljne postkomunistične enklave. Če smo res Evropejci in če z demokracijo mislimo resno, potem moramo vedeti, da Slovenija lahko v zahodne povezave vstopa samo na ta način, da bo sama vzpostavila najvišja evropska kulturna, etična, politična, pravna in gospodarska merila v javnem življenju. To ni odvisno od nikogar drugega razen od nas samih. Sami smo se odločili za demokracijo in samostojno državo, sami moramo poskrbeti za to, da se v tej državi demokracija uveljavi v polnem obsegu. Tukaj bi rad dodal, da bi bilo dobro, da bi na naslednjih slovenskih dnevih te stvari, ki jih sedaj govorim v Kanadi, Ameriki, Argentini in kjerkoli, kak drug pisatelj ali govornik, govoril tudi sosedom ( sem slišal), da so tukaj dve farme, da so tukaj tri, druga poleg druge, da nikakor ne morete sodelovati niti takrat kadar pride tako visoka osebnost kot je nadškof Ambrožič, se pravi, da bi bilo treba govoriti o tem. Te stvari kot jih govorim vam, govoriti tudi v Sloveniji in govoriti ljudem, ki so tudi drugačnih prepričanj. Govorim kot pisatelj, ki ni vezan na nobeno politično formacijo, razen seveda, demokracijo. Imamo formalno demokracijo, toda skoraj vse centre moči zasedajo ljudje, ki so si oblikovali mišljenje in metode vladanja v času enostranskega sistema, najsi v njegovih povsem totalitarnih najsi bolj liberalnih, vselej pa nedemokratičnih obdobjih. Ameriški kongresniki, ki so pred časom obiskali slovenski parlament, so postavili preprosto in jasno vprašanje: ali so ti ljudje spremenili svojo politično filozofijo? Odgovori v parlamentu so bili vsakršni, naš odgovor pa je lahko enako jasen, kot je bilo postavljeno vprašanje: niso. Ti ljudje niso spremenili svoje politične filozofije, le prilagodili so se novim razmeram. Nekateri vodilni politiki, ki obvladujejo slovensko politično življenje, niso bili navadni člani Zveze komunistov, pač pa osebe, ki so na bolj ali manj avtoritaren način odločale o vsem. Sodstvo je ostalo v njihovih rokah, prav tako, kar je lahko usodnega pomena, mediji, ki so danes morda slabši in manj objektivni, kot v letih preloma. Lastnina se v slovenski državi ne obravnava po evropskih standardih. 200,000 ljudi čaka, da se jim vrne z revolucionarnimi ukrepi odvzeto imetje. Denacionalizacijski zakon, ki ga je sprejel prvi demokratični parlament, se ne izvaja. Namesto tega se stalno ponavljajo poizkusi, da bi ga spremenili, še enkrat v škodo razlaščencev. V nekaterih primerih, denimo pri vračanju gozdov Cerkvi, se v javnosti izvajajo demagoške kampanje, namesto da bi se dosegel trezen dogovor o obsegu vračanja oziroma odškodnin, kakor so to že uredile druge vzhodnoevropske države. Ob tem je treba povedati, da je slovenska država močno zanemarila skrb za manjšine in izseljence. Slovenska manjšina v Italiji preživlja eno najtežjih kriz v svoji zgodovini, zlasti po zaslugi katastrofalne gospodarske in ideološko ločevalne politike po diktatu ljubljanskih nekdanjih in še zmeraj delujočih partijskih gremijev. Slovenci po svetu, ki so se med časom osamosvajanja zbližali in začeli presegati politične razlike, so spet razdeljeni, politika Slovenije razkol kvečjemu poglablja. Svetovni slovenski kongres, ki je bil veliko upanje v združevanje energij, životari. V Sloveniji je bilo po vojni brez sodnih procesov pobitih več kot 10,000 ljudi. Po ocenah parlamentarne preiskovalne komisije je šlo skozi politične sodne postopke in procese 28,000 državljanov. Poleg tega je bilo izvensodno poslanih na prisilno delo več tisoč državljanov, ker so "ljudski odbori" imeli pravico izrekati prostostne kazni do treh let. 200,000 državljanom je bilo odvzeto premoženje. Brez sodnih sklepov so bile iz obmejnega pasu izseljene vse družine, ki jih je Komunistična partija ocenila kot politično nezanesljive. Po istem postopku so izključevali iz srednjih šol dijake in jim preprečevali študij na univerzi. Mnogo strokovnjakov, od podjetij do univerze, je ostalo brez služb zaradi političnih verbalnih deliktov. Po vojni je bilo v montiranih procesih zaprtih več kot 200 duhovnikov. Nemalo pisateljev, publcistov in novinarjev se je znašlo v zaporu zaradi svojega pisanja. Foto Peter Pavlin GOVOR PISATELJA DRAGO JANČARJA: nadaljevanje s str. 2.... Za povojno politično nasilje, med katerim so bili storjeni celo izraziti zločini, vse do danes niso bili imenovani krivci, krivice niso bile popravljene tako rekoč nikomur. Še več: nekatere povojne zločine nad lastnim prebivalstvom celo javno zagovarjajo in jih označujejo za nujna ali celo domoljubna dejanja. Montirani politični procesi, od najbolj znanih do manjših, niso bili razveljavljeni. Namesto obsodbe povojnih zločinov in drugih postopkov totalitarnega režima se v današnji Sloveniji nadaljuje načrtno potvarjanje zgodovine in s tem utrjevanje idejne in politične kontinuitete prejšnjega režima. Namesto da bi spoštovali in ohranjali spomin na padle partizane in talce, so največjih časti še zmeraj deležni ljudje, ki so nedvomno odgovorni za povojna zatiranja, celo zločine. V Ljubljani, Velenju in drugih mestih še zmeraj stojijo spomeniki tiranom, v Murski Soboti celo topovi sovjetske Rdeče armade. Slovenska država na tem področju v sedmih letih ni storila ničesar. To je slaba legitimacija za slovensko evropsko pot. Enako pogubno kot za naše evropske povezave je opisano stanje tudi za demokratično življenje naše republike. Demokracije ni mogoče graditi na laži in prevari. Med državljani, ki vse bolj brez upa čakajo no korenite spremembe in dinamičen razvoj, se širita malodušje in nezaupanje v demokracijo. Položaj je žal dosegel tako porazno stopnjo, da ga ne bo mogoče izboljšati, če bomo nadaljevali po starem. Sedanje stanje terja bistven preobrat, ki bo iz tranzicijske Slovenije, z obema nogama zakopane v starih miselnih vzorcih in stari praksi, ustvaril moderno in demokratično evropsko državo. Ta preobrat se spočenja spet v območju kulture. Slovenci smo v dvajseto stoletje stopili kot formiran evropski narod prav zaradi svoje kulture. S svojo kulturo smo se uprli germanizacijskim pritiskom, velikosrbskim aspiracijam, fašizmu in nacizmu, v pedesetih letih komunizma se je prav znotraj kulturne formacije obdržal duh svobode in disidentske misli, ki je pripeljal do demokracije in svobodne države. Zato je paradoksalno, ker mora v demokratični in samostojni Sloveniji spet pisatelj opozarjati na nerešena politična in etična vprašanja. Tudi na to, da v Sloveniji celotno kulturno sfero spet potiskajo na megleni rob družbenega obzorja. V Ljubljani smo v krogu Nove revije pripravili dokument z analizo stanja in konkretnimi zahtevami za resno in korenito spremembo. Ta dokument bo kmalu v javnosti, nekatere misli iz njega pa ste pravkar slišali. Če torej Slovenija ne bo postala dežela najvišjih demokratičnih standardov, če se bo za njo še naprej vlekel rep podaljšane preteklosti, in če ta lepa dežela ne bo odprt dom za vse svoje državljane različnih prepričanj, lahko pričakujemo, da se bo tudi iz samostojne Slovenije nadaljeval val izseljevanja. In dileme doma in sveta, o katerih sem govoril, se bodo spet zastavljale novim generacijam. Ustvariti moramo takšno demokratično skupnost, v kateri bo čutiti doma duh velikega sveta in med Slovenci v svetu toplino nekdanjega doma, odprte, dinamične, pravične domovine. Poljski filozof Leszek Kolakowski piše: "Sprejeti moramo, pa čeprav neradi dejstva, da živimo v dobi migrantov, beguncev in nomadov, ki si po različnih celinah grejejo duše s spominom na njihov etnični, božji ali geografski, resnični ali namišljeni - dom. Popolno brezdomstvo je neznosno, pripeljalo bi do popolnega zloma človeške eksistence. In mi v Sloveniji, ki smo morda še komu dom, bi morali danes prisluhniti vam v Kanadi, onim v Združenih državah, v Avstraliji ali Argentini. Izkušnji vašega poguma in tveganje v nelahkih razmerah demokracije in svobodnega ekonomskega, političnega in duhovnega življenja. Zakaj demokracija je tudi tveganje, kot je svoboda odgovornost. V Slovenski dom mora priti izkušnja sveta, tudi slovenskega, in slovenski svet naj se z zaupanjem odpre domovini. Razmere v njej niso lahke, toda so drugačne in tu smo zato, da jih s skupnimi močmi spremenimo. Jasno se moramo zavedati: dokler slovenstvo v domovini ne bo omogočalo človekovega bivanja v njegovi polnosti, to pa pomeni celovito in popolnoma svobodno izživljanje njegovih nazorskih, duhovnih,kulturnih, političnih in gospodarskih hotenj, toliko časa bomo sami sebi postajali brezdomstvo. Slovenski dom in svet naj končno postaneta enovita, solidarna, za skupno dobro skrbeča in ustvarjalna skupnost. ZLATA POROKA V CHICAGU Ob praznovanju 50 letnice poroke Vere Seljak ia Lojzeta Gregoriča, se aas je zbralo z ■Jima ia njihovimi 6 otroci, 12 vnuki, C.p. Kalistom kar okrog 120 sorodnikov ia prijateljev v Kulturnem Centru v Lemoatu. MaSeval Je tp. Vaadelia, otroci in vnuki pa so sodelovali pri branju berila in proSenJ. Pri sv. ma&i Je prelepo pel pevski zbor. Ob tej priliki smo priSli iz Toronta tudi brat Tone in sestri Lea In Ema, saj nam ta možnost ni bila dana, ko sta se poročila v taboriSču ▼ Bologni in so Jim prijatelji omogočili poročno potovanje v Rim. Zelo sta Mla vesela Čestitk in slik iz številnih krajev vsega sveta, posebno pa grafike starega očeta Sebastjana I*sniga iz Tržiča, ki sedi pred svojo pekarijo, ki Jo Je narisal Veri« sololec-tržičan Janko čadež. Govor je imel brat Tone, ki je med drugim povedal, da smo na sv. večer 1942 pokopali naSo mamo ia je Vera po končani trgovski akademiji prevzela skrb za aas tri otroke ia očeta. Spominjam se, ko so naju z očetom zapustili ia so kot študentje, Sli samo "za nekaj dni" na KoroSko. Jaz pa sem ostala doma ker sem bila Se premajhna, da bi jim sledila. Zelo sem jih pogrefola, dokler se nismo zopet srečali 1957 leta v Kanadi Lojze je bil doma iz Nadleska, pri Starem Trgu iz družine 10 otrok. Upali so, da bo postal duhovnik, on pa se je odločil za medicino in v Ljubljani končal dva letnika. Žal ▼ begunstvu ni imel prilike končati Študija, ampak je vestno skrbel za družno in dom. On je izgubil sestro in tri brate domobrance. Oče, sestra in svakinja so vedno upali, da se vrne, ko bodo razmere dopu&čale. Otroci, ki so vsi končali visoke Sole so Jima to slavje res lepo pripravili in Ju tudi malo presenetili. Vnuki so Jima lepo zapelL Dan pied slavjem so pri JlmiJu imeli krst, in teden dni pred tem pe so pri Wank . Ker m aaŠteti "bologaiaar, ki amo bili aavzoâ pri poroki 7/4/47 v taborišču ahmo mogli uéelehti lepega alarja, priljubljenimm alavljeacema k jubileju iakteao čeatitamo r upa a lu da ju Oie aebtSkl Se aaprej vodi i» blagoslavlja. Bog Vaju Uril Člani bologaake družiae. 200 LETNICA BARAGOVEGA ROJSTVA je bila nad vse svečano proslavljena 28. junija ob 7.30 zvečer. Romar j i iz De-troita, Chicaga , Clevelanda in drugih krajev Amerike in Kanade, s 55 romarji iz Slovenije so napolnili stolnico z množico, kot je Marquette do sedaj ni videl. Prevzvišeni dr .Alojzij Ambrožič, torontski nadškof je bil glavni maševa-lec, pomožni ljubljanski škof A. Uran pa je bil glavni govornik in somaševalec z drugimi škofi in neštetimi duhovniki od blizu in daleč. Kljub veliki vročini so prišli romarji prosit Vsemogočnega, naj vendar posreduje pri Cerkvi in papežu Janezu Pavlu II. podelitev svetništva velikemu slovenskemu misijonarju, ki je Živel in trpel z Ojibwa Indijanci. Cerkveno glasbo in petje je vodil znani slovenski skladatelj Č.g.pater Vandelin Spendov (O.F.M.) iz Lemonta. Številne slovenske narodne noše so povzdignile svečanosti v soboto, kakor tudi v nedeljo, ko je somaševalo kar 18 škofov. Po nedeljski maši je bil običajni letni sestanek baragovega društva. SLOVENIA IN NATO Osmega tega meseca je bilo v Madridu zborovanje Severno-atlantske pogodbene organizacije (North Atlantic Treaty Organization) ali na kratko NATO. Organizacija je nastala leta 1949 z namenom, da brani Zapadno Evropo pred komunizmom, ki si je do takrat podvrgel vso vzhodno in velik del srednje Evrope. Poleg Združenih držav in Kanade so se pogodbi pridružili Se Anglija, Francija, Se ne ve? fašistična Italija, Portugalska, Belgija, Luxenburg, Nizozemska, Danska, Norveška in Islandija. Leta 1951 sta pristopili Grčija in Turčija. Leta 1954 je NATO sprejel medse zapadno Nemčijo, ki je bila do takrat že denaciflcirana in postala demokratična država. Leta 1982 je k NATU pristopila 5e demokratizirana Španija. Na zborovanju v Madridu so Članice NATO ponudile pristop k organizaciji Poljski, ČeSki in Madžarski in njih pristop tudi odobrile. Predlog pristopa so oblikovale predvsem Združene države, Francija in Italija sta želeli pridružiti Se Romunijo in Slovenijo, a sta popustili ameriškim argumentom da so tri nove članice za prvi krog Širitve dovolj. Razširitev NATA je prav gotovo zgodovinskega pomena. S širitvijo na vzhod je začela zginjati delitev Evrope na zapadno in sovjetsko, na demokratično in komunistično. Razširitev pomeni konec vplivnih afer ter konec nesrečnega in mešetarskega dogovora med Rooseveltom, Churchilom in Stalinom v Jalti leta 1945. Da pa se je to moglo zgoditi je vzrok v propadu komunizma kot svetovne sile, svetovnega pojava in svetovne ideologije. Ni pa Se komunizem popolnoma mrtev v deželah v katerih je vladal. Umiranje ne poteka enako v vseh deželah. Nekje poteka hitreje, nekje počasneje, v Sloveniji hudo počasi Pod umiranjem razumemo seveda dekomunizacijo. NATO pogodba zahteva od članic, da imajo demokratičen političen sistem, da zakonodajna, sodna in izvirna oblast spoštujejo in udejanjajo mednarodno priznane standarde za zaščito Človeških pravic in tržnega gospodarstva, da ima civilna oblast kontrolo nad policijo in oboroženimi silami, da ima država prijateljske odnose s sosedi in da ima mednarodno priznane meje. Poleg gornjih meril pa pridejo seveda v poštev tudi vojaška merila, saj je NATO, obrambna organizacija in ne le politična zveza. V zvezi z zadnjim stavkom pa je potrebno povdariti, da se mnenja o tem na katero stran naj se nagiba teža NATO, ali na politične, ali na obrambne, med seboj razlikujejo. Doslej je bila organizacija predvsem obrambna, odslej pa naj bi postajala bolj politična zveza v obrambo in utrjevanje demokracije. Združene drŽave, edina svetovna velesila v NATU, katerih beseda ima, naravno, večjo težo, kot je teža drugih članic, so presojale kandidate za članstvo iz obeh strani, vojaške in politične. O vojaški strani pravi poročilo v Washington Post, 11. junija ti., da je Pentagon napravil vrsto zaupnih Študij o vojaških silah vseh možnih kandidatov za članstvo in da so študije okrepile mnenja Clintonovih sodelavcev, ki so se zavzemali za izključitev Slovenije in Romunije iz prvega kroga Širitve. Sodeč po izjavah vladnih predstavnikov označujejo Študije Romunijo "kot da je na pravi poti, ampak veliko počasnejša kot Poljska in Madžarska." Slovenija pa je označena" kot začetnica z izredno nizko izhodiščno točko.' Obrambni tajnik William S. Cohen pa je 12 junija v Bruslju dejal, da hoče predsednik Clinton omejiti prvi krog na tri: Poljsko, češko in Madžarsko, ker so te pokazale potrebno raven napredka vojaških, političnih, gospodarskih in socialnih sprememb. Za Romunijo in Slovenijo pa je dejal, da je prišlo do napredka v kratkem času, da pa je potreben dolgoročen program za napredek demokracije, civilne kontrole nad vojaštvom in povdarek na človeških pravicah. Vladni predstavniki, ki so potovali z g. Cohenom so rekli, da s samo 4,100 poklicnimi vojaki, z orožjem iz sovjetskih časov, Slovenija še ni zrela za NATO. Časopis Chicago Tribune je v uvodniku l.junija zapisal:" Dejstvo je, da niti Romunija niti Slovenija nista dosegle raven demokratičnega, političnega prepričanja in gospodarskega razvoja kot so jo dosegle Poljska, Češka In Madžarska. In še te tri dežele so zaostale milje za večino zapadno-ev ropskih dežel in so daleč za njimi s svojim političnim in gospodarskim razvojem. Po sestanku je NATO komunike razločno povedal, da bodo v bodoče dodani novi člani in povdaril, da Romunija in Slovenija napredujeta v smeri pridružitve. Vendar pa ni bil postavljen noben datum za drugi krog širitve in nobeni državi ni bilo dano izrecno zagotovilo za sprejem. Sprašujemo se zakaj je slovenski napredek v smeri demokratizacije, pravne države in tržnega gospodarstva ter obračuna s preteklostjo tako počasen. V deželah, ki so bile sovjetski sateliti, kot Poljska, čeSka in Madžarska pa toliko hitrejši? Podoba je, da je vzrok v tem, da so tem deželam vsilili komunizem sovjetski bajoneti, vsilila jim ga je tuja sila in ne domača partija z revolucijo. Tam se partije niso otežile še z revolucijskimi grozodejstvi Tam se je ljudstvo več ali manj upiralo in nasprotovalo komunističnim oblastem. V Sloveniji pa je vsilila komunizem slovenska partija s krvavo in bratomorno revolucijo in njeni dediči, najsi so v katerikoli politični stranki (ime stranke ne igra nobene vloge), Še danes vztrajajo in branijo "pridobitve revolucije". Te pridobitve pa zanje pomenijo v prvi vrsti priviligirane položaje v politiki in gospodarstvu. Priviligirani položaji pa niso v skladu in ne trpe in ne prenaišajo demokracije in pravne dižave. Pomislimo le na kako umazan in nedemokratičen način je dobil v januarju g. Drnovšek predsedstvo vlade.Pomislimo na prezir ustave, neizpolnjevanje zakonov, neupoštevanja ljudskega mnenja, poniževalen odnos do opozicije itd V Sloveniji se partijska stara in nova nomenklatura, po Djilasovo: novi razred, na vse pretege oklepa skoraj vseh ključnih položajev, ki ji zagotavljajo politično in gospodarsko moč obenem z gmotnim udobjem v kapitalističnem slogu in s kapitalističnim apetitom. Na teh položajih morajo tudi skrbeti tudi za prekrivanjem resnice o grozodejstvih revolucije in prevzemanja oblasti vsega kar je bilo na celi črti povsem nečloveško in neligitimnaPredvsem pa, da bi o tem ne sodil narod in ne spregovorila in obsodila slovenska državna oblast. Spreobrniti se Iz partijskega totalitarca v demokrata je neizmerna Žrtev . Zato v Sloveniji ni Pavlov in partijskih Savlov. Za pretekla zla pade Še kakšna beseda, raj?i opravičevanja, kot obžalovanja. Ni pa kesanja in ni poprave krivic. Vse to duši In pritiska in zavira rojstvo prave demokratične miselnosti, pravega spoštovanja zakonov in ustave, zdravega političnega in kulturnega razvoja ter gospodarskega razmaha. Naj se slovenska diplomacija še tako trudi z miti in lažmi veliki SVET VSE TO SAM VIDI. To je zgodba o NESPREJEMU SLOVENIJE V NATO. DRAGO JANČAR Pisatelj Drago Jančar se je rodil 13. aprila 1948 ▼ Mariboru Študiral In diplomiral je na ViŠji pravni soli Univerze v Mariboru, (klal je kot novinar 1971-1974» kot svobodni umetnik 1974-1978» filmski dramaturk 1978-1980 In tajnik in glavni urednik pri najstarejši slovenski založbi Slovenska matica od leta 1961 v Ljubljani, kjer je zaposlen le zdaj. Leta 1975 je bil zaradi "sovražne propagande" obsojen na leto dni strogega zapora, leta 1983 je bil v ZDA s Fulbrightovo štipendijo za unetnlke, v naslednjih letih pa v Nemčiji in Avstriji s štipendijami Bavarske deželne vlade in Avstrijske literarne družbe. Leta 1994 je v Nemčiji prejel najstarejšo nemško literarno nagrado: Evropsko nagrado za kratko prozo mesta Arnsberg. Dobil je tudi veliko Prešernovo nagrado leta 1993. Njegova glavna dela so romani GALJOT, SEVERNI SIJ in POSMEHLJIVO POŽELENJE; DRAME: VELIKI BRILJANJNI VALČEK DEDALUS, PROFESOR ARNEZ IN NJEGOVI, ZALEZUJOČ GODOTA, HALSTAT; ZBIRKE NOVEL SMRT PRI MARIJI SNEŽNI, AUGSBURG» POGLED ANGELA, zbirke esejev TERRA INCOGNITA, RAZBITI VRČ, EGIPTOVSKI LONCI MESA DRAGO JANČAR je trenutno najbolj prevajani slovenski pisatelj. Samo Galjot je bil preveden v enajst jezikov, letos izide tudi pri najuglednejši nemški založbi Suhrkamp v Frankfurtu. V angleško govorečem prostoru je objavljal v izboru y najboljših vzhodnoevropskih novel pri založbi Picador v Londonu in Vintage v New Yorku; njegove drame so uprizorila gledali&a v Washingtonu in v Carmelu Kalifornija. Letos v jeseni izideta v ZDA dve njegovi knjigi, roman Posmehljivo poželenje (Mock desire) pri Northwestern University Press, Evanston, Illinois in drama ZalezajoČ Godota v izdaji Scena Theatre v Washingtonu. Leta 1990 je na John Hopkins University v Baltimoru predaval o "vzhodnoevropski lieteraturi na prelomu", pred dvema letoma je v Pragi nastopil na prireditvi pod naslovom: Tusef Komunyakka, dobitnik Pulitzerjeve nagrade za poezijo 1994 in Drago JanČkr, dobitnik Evropske nagrade za kratko prozo 1994 se predstavita". Konec lanskega leta je nastopil z branjem svoje pripovedi v avstrijskem parlamentu na Dunaja Slovenci v Kanadi smo srečni da smo lahko poslušali na letošnjem "SLOVENSKEM DNEVU" pisatelja, pesnika in esejista tako visokega mednarodnega slovesa. Skoda, da ga niso prišli poslušat Še tisti, ki so praznovali slovenski dan en teden preje. Bili so prikraj&nl za enkratno priložnost v življenju. Seveda smo g. Jančarju iz srca hvaležni da se je radi nas podal na tako dolgo in utrdijivo potovanje. Hvala g. Jančar! Želimo, da bi nas prišel še obiskat, ali p« nagovoril Se druge, da pridejo. Tako bodo lahko sIMali drugo plat zvona. "BOŽJI MLINI MELIEIO Tukaj se pogosto sliši, da po navadi "kure pridejo domov na grede"; v slovenskem prevodu ta zelo pogosto uporabljen ameriški rek ne pove mnogo, pove pa naj, da v gotovem času in v gotovih prilikah stvari neizogibno dozorijo, kar ima lahko dobre in slabe posledice. Vlada Kučana in DrnovSka je zastavila veliko naporov in velike napore, da bi Sloveniji, ki ji vladata, in takšni, ki jo vladata, zadobila mednarodni ugled in priznanje in to pod okriljem, ki ji ga onadva dajeta Višek, za njiiu, pa bi bilo sprejetje Kučanove in Drnovškove Slovenije v NATO. Že leta si prizadevata, da bi zahodni zavezniki priznali OF in slovenskim partizanom mesto medvojnega vojaškega zaveznika in ob tem skušata na zvit način opozarjati na slovenske domobrance kot zaveznikom sovražno vojsko. Še posebej so bila tovrstna prizadevanja osredotočena na Pentagon, to je ameriško vojno ministrstvo, katerega zaradi lastne obveščevalne službe ni mogoče prevarati, kar je bilo očito ob priliki izpodletele razstave v Pentagonu samem o partizanskih doprinosih k zavezniški zmagi, čemur je sledila - razumljivo! - vladna tožba, obtožba in pritožba o pranju umazanega perila. Zakaj pa je bilo in je še perilo umazano! Tako umazano, da ga je bilo treba pred drugimi skriti in ponujati svetu zlagano sliko z upanjem, da bo svet sprejel laž kot resnico. Tu naj bi spomnil na drugi znani ameriški rek, ki pravi, da ni mogoče varati vseh ljudi v vseh časih: Slovenci pa bi temu rekli, da ima laž kratke noge. V teku zadnjih več let so v slovenski javnosti kar pogosto prišle na dan različne afere, ki jih je bilo treba razčistiti ali vsaj, ki bi jih bilo treba razčistiti Zanimivo pa je, da je pri razčiščevanju dosledno prišlo do suma krivde pri največjih vrhovih vladnega in državnega predsednika, nakar so se vsa nadaljnja raziskovanja ustavila; v kolikor pa se niso, je partijska propaganda proglasila za krivce tiste, ki so hoteli razkrinkati nepravilnosti, ter dejanja, ki bi jih v vsaki normalni terminologiji morali istovetiti s kriminalom; v slovenskem jezile u pa sc beseda kriminal istoveti z zločinstvom. In to naj bi bila demokracija! In tisti, ki spremljajo dogajanja v Republiki Sloveniji naj bi tega ne bili opazili Kakšna naivnost! Ni Še dolgo je eden vodilnih nemških Časopisov opisal politične razmere v Sloveniji in se o njih izrazil, da so slabše, kot so bile v prvih povojnih letih. In vsi vemo, iz prvega vira ali iz pričevanj drugih, da so bile politične razmere takrat ne le nedemokratske, pač pa grob primer najbolj krute tiranije, ki je zahtevala žrtve, ne da bi pri tem sploh hotela biti kakorkoli izbirčna. Kako bi mogla država s tako osnovo biti zrela za NATO! Ko so se države, ki so članice NATO, odločile, sicer na pritisk Združenih Držav, da Slovenije ne sprejme jo v svoj krog, je blo slišati obilo razlag in opravičevanj. V bistvu pa sta bili le dve vrsti Tisti, ki so kritični do političnega sistema v Sloveniji, zatrjujejo, da mora Slovenija postati demokratična in pravna država. Iz zunanjega ministrstva v Sloveniji pa je bilo slišati zelo vznemirljiv klic, da naj se Slovenija loči od zapada. Tukaj je spet novo potrdilo, da komunistični garnituri ni mar, kaj se bo zgodilo s Slovenijo; za njih je važno le, do so na oblasti Pred to dejstvo je postavil Kučana Andrej Umek, ko ga poziva naj odstopi, Če mu je mar države (slovenske), ki ji predseduje. Z njim kot predsednikom so zaradi nezaupanja evropskih demokratičnih držav in ZDA možnosti za vstopanje v evro-atlantske povezave skrajno omejene. Navidezno demokratičnost na zunaj pa je svet, izgleda, zdaj do dobra spoznal. To se je zgodilo pri NATO, to se utegne zgoditi pri vključevanju v Evropsko Zvezo, čeprav naj bi Slovenija bila vključena v prvi krog šestih držav, ki bi načelno lahko postale Članice Evropske Zveze, če, seveda nehote, to ne bo onemogočila partija. Podtalno delovanje partije in razdelitev vlog. Zdaj je povsem očito, da se partija ni nikoli odpovedala svoji sli po oblasti, niti ne takrat, ko je navidezno opustila svojo vlogo prvenstva v slovenskem javnem življenju. To je jasno podčrtal janež Stanovnik v svojem poveličevanju Zveze Borcev. Ponovno poveličevanje namišljenega datuma ustanovitve OF pa prav tako meče slabo luč na Slovenijo, ker to prihaja iz strani vlade in to pomeni, al) bi vsaj moglo pomeniti takratno vojno napoved Slovenije zapadnim zaveznikom. Na našo nesrečo, so vedno bili zapadni zavezniki, ki so določali meje evropskim državam, in če ne bi bilo NOB, je zapisal Rebula v Magu, bi Slovenija ne izgubila Gorice in Trsta, kar je povsem neizpodbitno dejstvo in ni samo mnenje Rebule. In če je NOB bila, po nekaterih zapiskih zaveznica zahodnih zaveznikov za časa vojne, še vedno ostane dejstvo, ki ga ni mogoče spremenili, da je pomenil tisti zloglasni 27. april vojno napoved zapadnim zaveznikom, Nič podobnega ni bilo na Češkem ali na Poljskem, kjer so sicer na oblasti Čudi bivši komunisti (Havel ni bil nikoli!) a ukrepajo neodvisno od nekdanje komunistične partije. Nasprotno pa v Slovenije partija kolikor največ mogoče tepla demokratičnost, v čemer so si poglavitni partijci samo razdelili vloge: Spomenka Ilrlbar - njej se je tudi pridružil Stanovnik - si prizadeva, brez dvoma po naročilu''"od zgoraj" da bi Škodovala janši -imenovala ga je fašista, Stanovnik pa - sme&no - ga imenuje janŠista. Kaj drugega naj bi tudi bil! Posebno vlogo ima prav tako Jelinčič: cerkev; in Drnovšek: vplivati na zakonodajo, ki mora biti ¿fini bolj naklonjena komunistični partiji. Partija je ena, dela, kot ves Čas v preteklosti, po skupnem in dobro preračunanem načrtu, kako pograbiti vse slovensko premoženje in kako obvladati celoten političen razvoj v Sloveniji. Na zunaj pa naj bi izgledalo drugače, da namreč Jelinčič ravna po svoje, ko sramoti Cerkev, da Zveza Borcev čisto na svoje nadaljuje partizanstvo - Kučan se sicer ne sramuje svoje prisotnosti in podpore tudi javno - in da Drnovšek dela na svoje, ko na vse načine, tudi s podkupovanjem ru$i in je zrušil skupen nastop nekomunističnih strank po zadnjih volitvah lani Vladna koalicija. Ne le, da so tisti, ki naj bi bili volili krščanske domokrate, odpovedali, in se utegne podobno zgoditi s Slovensko Ljudsko Stranko na naslednjih volitvah, tudi Drnovšek dolži SLS za svoj lastni neuspeh, češ, da ministri iz vrst SLS nimajo izkušenj in zato njegova vlada ni povsem uspešna. Posledice sodelovanja so pa, brez dvoma, veliko bolj dalekosežne: Zunanji svet, namreč, sme upravičeno sklepati, da zanikanje demokratičnosti v Sloveniji ni samo delo komunistov in njihovih nakan in da ni mogoče pričakovati, vsaj ne v polni meri, da bi bile človekove pravice In demokratična načela v drugačni Sloveniji bistveno na boljšem. Ni zadosti, kar se deloma dogaja, da Podobnikovi poslanci v parlamentu sodelujejo z Janšo. Ko je ameriško zunanje ministrstvo očitalo Drnovškovi vladi, da ne ravna demokratično, da ne spoštuje človekovih pravic, da ne upošteva ustavno zagotovljene pravice zasebne lastnine in ne mara vrniti zaplenjenega premoženja ne slovenskim in ne ameriškim državljanom, je bilo težko pričakovati, da bodo Združene države podprle Slovenijo pri njenih prizadevanjih za vstop v NATO. Bo li drugače, in to je še važnejše, ko bo Šlo za vstop v Evropsko Zvezo! In ko se opozicija ne oglaša zadosti glasno, vsaj tako glasno ne, da bi od nje smeli pričakovati temeljitih sprememb v primeru, da bi le ta imela vsaj del oblasti v svojih rokah. To je pa se bolj ključno, kot so razmere danes In ne samo na videz, pač pa svojem bistvu. c. j. m. OSTAJA LE MEGLENO UPANJE Vitko Kogoj Primorske novice 11.julija 97. Zakaj Slovenije nočejo sprejeti v NATO ? Zaradi njene brezpomembnosti?Ne dovolj usposobljene vojske? Stroškov? Bližine krilnega žarišda na Balkanu? Germanskih zamer zaradi zbliževanja z južnim, romanskim krilom NATA, nezanesljivo Italijo in svojeglavo Francijo? Razlag ne manjka, predvsem tistih ne, ki so namenjene slovenski javnosti Se prav zabavno je, koliko megle ustvarjajo slovenski politiki in mediji iz zadeve, ki za državo lahko pomeni politično katastrofo. Nepomembnost? Ko bi bila Slovenija resnično nepomembna, Clinton ne bi že pred tedni pohitel z vnaprejšnjo objavo negativnega ameriškega stališča in s to potezo brez precedensa hudo poglobil razkol med Članicami NATA. Neusposobljena vojska? Za vojske treh sprejetih držav to drzi v še večji meri Stroški? BIH bi sorazmerno majhni, in za nameček je Slovenija edina kandidatka, ki bi jih bila zmožna v celoti kriti sama. Bližina krilnega zari&a na Balkanu? Ameriško stališče se glede tega ni spremenilo: Slovenija MEGLENO UPANJE se je, vsaj v vojaSkopolitičhem smislu, uspešno relila Balkana Zamere zaradi zbliževanja z Italijo? Italija je spor s Slovenijo zgladila prav po zaslugi ameriškega pritiska. Pravi razlog zavrnitve tiči v politični oceni, četudi tega ne Amerika ne kdo drug ne obeša na veliki zvon. Slovenija ni uredila odnosov z Vatikanom. Zaustavila je denacionalizacijske postopke in razdraŽila upravičence, med katerimi sojkot je ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright pred tedni posvarila Drnovška, tudi ameriški državljani Slovenija ni reagirala ob ostrih ameriških protestih, ko je prišlo na dan, da je prodajala orožje najhujšim ameriškim sovražnicam, Iranu, Severni Koreji in Sudanu (o tajnem poročilu CIE je pisal Washington Times 19. februarja). Zatrjevala je, da je odprta do tujih vlaganj, obenem pa z restriktivnimi ukrepi razdrazila vplivne tuje vlagatelje. Zato je bil razplet v Madridu že dolgo predvidljiv. Zbornik CIA-e (CIA, Central Inteiigent Agency World Fact Book) Slovenijo žc nekaj let označuje kot "vznikajoJfo" in ne "parlamentarno" demokracijo. Slovenska VLADA SI JE DELALA UTVARE, da bo uničujoče stališče agencije, na podlagi katere sprejema odločitve ameriška vlada, LAHKO OBŠLA Washington, še vedno s Kubo "na dvoriš&i", je do postkomunistiinih struktur oblasti skrajno nezaupljiv. To so zdaj občutile tudi slovenske. Zgodba o zavrnitvi je zgodba o majhni državi, ki ni obvladala vešČ in diplomacije in ni priznavala 'realpolitike'. Histerično se je potegovala za članstvo v NATU, ne da bi izpolnila glavne (tudi nenapisane) pogoje. Prišla je navzkriž s preveč velesilami na enkrat in se znašla SAMA BREZ PRAVIH ZAVEZNIKOV. To pa je nevaren položaj, ki si ga majhne drŽave nikakor ne smejo privoščiti Sloveniji v Madridu niso dali nobenih obljub, ostaja ji le "megleno upanje", je komentirala nemška TV postaja RTL. Ura evropske resnice za Slovenijo Podpisani slovenski intelektualci, umetniki, znanstveniki, med nami tudi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter mednarodnih znanstvenih združenj, ugotavljamo, da Slovenija sedem let po prvih demokratičnih volitvah'vse bolj zaostaja za evropskimi kulturnimi in demokratičnimi standardi. Čedalje jasnejše izločevanje Slovenije iz kroga držav, ki so zrele za evropske povezave, je predvsem posledica dejstva, da je notranje življenje naše države vse manj dinamično, da vse bolj poteka v starih okvirih in je zato razvoj blokiran. Mučni prOces vključevanja Slovenije v NATO in negotove možnosti za polnopravno članstvo v Evropski zvezi so opozorilo, pred katerim si niti za trenutek ne smemo več zatiskati oči. Vendar to opozorilo ni prvo. Nekateri zelo ugledni časopisi zahodnega sveta že dlje časa kritično pišejo o stanju demokracije v naši državi in povsem odkrito dvomijo o pripravljenosti vladajoče slovenske politike, da vzpostavi vsebinsko polno in formalno neoporečno demokratično življenje. Namesto da bi se s temi kritikami soočili, jih naša vlada in mediji slovenski javnosti prikrivajo, njihovo resnost zmanjšujejo ali pa celo brutalno napadajo v maniri samozadovoljne postkomunistične enklave. Kot prepričani slovenski Evropejci menimo, da lahko Slovenija v evropske povezave vstopa samo tako, da v javnem življenju sama vzpostavi najvišja evropska kulturna, etična, politična, pravna in gospodarska merila. To nt odvisno od nikogar drugega razen od nas samih. Sami smo se odločili za demokracijo in samostojno državo, sami moramo poskrbeti za to, da se v tej državi demokracija uveljavi v celotnem obsegu. Vprašanje naroda na Slovenskem šc enkrat v zgodovini ni vprašanje o tem, kaj počnejo drugi z nami, ampak vprašanje o tem, kaj počnemo Slovenci sami s seboj. In to velja predvsem za stanje demokracije v naši državi. II. Ko smo si prizadevali za samostojno državo, smo se zavzemali za nekatere jasne cilje, ki jih znotraj tedanje komunistične Jugoslavije ni bilo mogoče doseči: - za vzpostavitev parlamentarne demokracije evropskega tipa, - za uvedbo socialnega tržnega gospodarstva, - za obravnavanje lastnine po evropskih rtierilih in standardih, - za polno varstvo človekovih pravic, - za medijsko svobodo in pluralnost, - za popravo krivic, ki jih je povzročil totalitarni režim, - za ohranitev in rast slovenske kulture, ki nas postavlja v družbo evropskih narodov kot polnovredno in enakopravno skupnost, - za povezovanje Slovencev v zamejstvu in zdomstvu z matično domovino. Danes z veliko skrbjo spoznavamo, da nobenega od rch ciljev nismo dosegli in izpolnili v upravičeno pričakovanem obsegu. Nasprotno, obseg moči in način vladanja, ki ga v Sloveniji označujemo s pojmom kontinuiteta, narašča. III. Imamo formalno demokracijo, toda skoraj vse centre moči zasedajo ljudje, ki so si oblikovali mišljenje in metode vladanja v času enostrankarskega sistema, naj si v njegovih povsem totalitarnih, najsi bolj liberalnih, vselej pa nedemokratičnih obdobjih. Ameriški kongresniki, ki so pred časom obiskali slovenski parlament, «o postavili preprosto in jasno vprašanje: ali so ti ljudje spremenili svojo politično filozofijo? Odgovori v parlamentu so bili vsakršni, naš odgovor pa jc enako jasen, kot je bilo postavljeno vprašanje: niso. Ti ljudje niso spremenili svoje politične filozofije, le prilagodili so se novim razmeram. Nekateri vodilni politiki, ki obvladujejo slovensko politično življenje, niso bili navadni člani Zveze komunistov, temveč osebe, ki so na bolj ali manj avtoritaren način odločale o vsem, ki so imele pod nadzorom vse sfere javnega življenja in ki so jim bile po tedanjih pravilih podrejene tudi tajne službe. Dejstvo, da je predsednik države nekdanji dolgoletni predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov in da jc bil predsednik sedanje slovenske vlade predsednik predsedstva nedemokratične jugoslovanske države in voditelj gibanja neuvrščenih, ni sporno samo po sebi. Navsezadnje sta prišla na oblast na demokratičnih volirvah. podobno kakor nekateri bivši voditelji v marsikateri postkomunistični državi Vzhodne Evrope in bivše Jugoslavije. Formalno tukaj ni ugovora. Sporna ¡c njuna praksa, ki je posledica stare politične filozofije. Ostal jc avtoritarni način vodenja, ostala je nepripravljenost na dialog, oblast s pomočjo medijev in sodstva dc facto obvladujejo ljudje prejšnjega režima. Predsednik republike, ki jc že napovedal kandidaturo za svoj tretji mandat, je prav pred kratkim v skladu s svojo staro politično filozofijo pozval poslance, naj ratificirajo mednarodni sporazum, ki jc v nasprotju z ustavo. Vlada si je neposredno podredila tajne službe. Ko je opozicija zahtevala, da zasede vsaj v parlamentu mesto nadzora nad tem občutljivim resorjem, ji je bila ta možnost odvzeta, nadzor je pripadel stranki, ki podpira vlado. Enako velja za nadzor nad proračunskimi sredstvi. To jc samo nekaj konkretnih primerov iz zadnjega časa. Splošno stanje je tako, da se z opozicijo prav tako kakor s kritičnimi glasovi v tej družbi ravna na stari način: obravnavani so kot nadomestek za nekdanjega razrednega sovražnika. Tako jih, žal, obravnavajo tudi mediji. IV. Tudi formalna delitev oblasti na zakonodajno, sodno in izvršno ni prinesla velikih sprememb v upravljanju države. Oblast je ostala v rokah ljudi prejšnjega režima, ki njeno izvajanje nadaljujejo po starem vzorcu enotnosti oblasti. Za ta vzorec je posebej značilno, da se najpomembnejše državne odločitve sprejemajo v zaprtih neformalnih krogih dejanskih nosilcev politične moči, parlament pa naj bi bil tako kot nekoč skupščina samo orodje za njih legalizacijo in prevajanje v splošno obvezne pravne norme. Število izrednih sej parlamenta daleč presega število rednih, hitri postopki pa parlamentu ne dajejo možnosti, da bi kritično presodil vsebino predloženih zakonov. Dejanski nosilci oblasti se v takem položaju vedejo, kot da so nad pravom, kot da v ničemer niso vezani z normami pravnega reda, katerega so sicer sprejeli. Protiustavnost zakonov postaja skoraj normalen pojav. Nujne intervencije ustavnega sodišča to ustanovo spreminjajo skoraj v neke vrste parazakonodajni organ. Če je za pojem pravne države zlasti značilno, da so tudi najvišji državni organi strogo zavezani pravnim normam, ki so jih sami izdali, tiko ravnanje oblasti v temelju zanika pravno naravo naše države. Ob tem pa isti ljudje, ki zavestno kršijo ustavo, pripravljajo politične in medijske kampanje zoper ustavne sodnike in ustavno sodišče, tisto inštanco. ki očitno pri ljudeh še edina uživa zaupanje. Nasprotno pa o sodnikih, ki so izrekali v prejšnjem režimu hude politične obsodbe in kršili človekove pAvice in vrsto mednarodnih norm, ki jih je podpisala tedanja Jugoslavija, ni bila izrečena jasna beseda: besedi o etični odgovornosti in strokovni nedopustnosti njihovega tedanjega početja, ki se ne sme ponoviti nikoli več. Naveza nekdanje tožilske organizacije, dela policije in sodnikov jemlje sodstvu vsakršno krcdibilnost in sposobno« prevzeti naloge neodvisnega sodstva. Ta današnja naveza je namreč skoraj istovetna s tisto iz nedemokratičnega režima in jo navdihujejo iste stare vrednote z vzorom v Zvezi komunistov. Sodni postopki so izjemno dolgotrajni, spektakularni primeri ne dobijo sodnega epiloga (orožarske afere, politična korupcija, podtalne igre tajnih služb), državljan pogosto ne more do svojih pravic. Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov razlog za vse to ni samo slaba organizacija sodstva. Poleg interesne in politične vezanosti nekaterih sodnikov na politike prejšnjega sistema gre še za subjektivno težavo: sodniki v prejšnjem sistemu niso bili navajeni ustvarjalnih aplikacij prava na konkretne primere. Zato še danes otrpnejo kot zajec pred kačo, kadar naletijo na nenavaden primer, povezan, recimo, z družbenimi ali političnimi razmerami, in zadevo raje porinejo v predal, kakor da bi svojo presojo izpostavili kritiki javnosti. Posledice takšnega stanja so tu: zaupanje v sodni sistem je med državljani Slovenije na najnižji mogoči točki. Pravni red ne deluje, takšno stanje pa dobiva razsežnosti sistematičnega kršenja človekovih pravic. V. Lastnina se v slovenski državi ne obravnava po evropskih standardih. Dvestotisoč ljudi čaka, da se jim vrne imetje, odvzeto z revolucionarnimi ukrepi. Denacionalizacijski zakon, ki ga je sprejel prvi demokratični parlament, se ne izvaja. Namesto tega se stalno ponavljajo "poskusi, da bi ga spremenili, še enkrat v škodo razlaščencev. V nekaterih primerih, denimo pri vračanju gozdov Cerkvi, se v javnosti uprizarjajo demagoške kampanje, namesto da bi se dosegel trezen dogovor o obsegu vračanja oziroma odškodnini, kakor so to že uredile druge postkomunistične države. Država ni imela koncepta za gospodarstvo in socialno znosen prehod v tržno gospodarstvo. Dober zgled za to je ohranjanje Markovičeve gospodarske zakonodaje, nespremenjena vloga javnega pravobranilstva in - še preden je bil vzpostavljen nov mehanizem finančne kontrole -razpustitev Službe družbenega knjigovodstva, ki je še edina resno nadzirala finančne tokove. Namesto jasne težnje k vzpostavitvi socialnega tržnega gospodarstva in pametno izdelanega ekonomskega in DELO 1 j. julija socialnega programa imamo slabo nadzorovano privatizacijo. Vladajoča skupina je, spet s pomočjo sodstva in medijev, pometla pod preprogo vrsto najhujših malverzacij. Razvpite privatizacijske afere, ki so imele hude posledice za gospodarstvo in družbeno premoženje, so ostale nerazjasnjene: HIT, TAM, Litostroj, Primex. Elan itn. Poskus razdelitve družbenega premoženja s certifikati jc uspel samo delno. Veliko ljudi je ostalo na cedilu in z brezvrednimi papirji v rokah. Novi lastniki podjetij so postali v glavnem bivši partijski funkcionarji in pripadniki njihovega menedžmenta, konjunkturno priložnost pa so zagrabili vseh vrst špekulanti. Vsi ti se vedejo kot vojni dobičkarji z izrazito nagnjenostjo v porabo. S tem zavirajo razvoj gospodarstva, ki je izgubilo elan in ritem investicijske rasti. Iz poceni razprodanih podjetij so pognali na cesto tisoče delavcev. Slovenija ima 120.000 nezaposlenih, kar je, če verjamemo ekonomistom, razvojna nujnost prehoda, toda država ni vgradila primernih mehanizmov, da bi ta prehod skrajšala in olajšala. Delavci so nezaščiteni. Najmočnejši, nekdanji režimski sindikati so personalno in po tvojem delovanju ostali izvrševalci nalog včerajšnjih' in. današnjih obJaitiul^o«,.) Ohraniti so tudi premoženje, ki ga niso pripravljeni deliti"* 2 novimi sindikati, ustanovljenimi v času resničnega boja za delavske pravice, ki je potekal hkrati s prizadevanjem za demokracijo. Seveda so lahko sindikalistične zahteve kdaj Sudi pretirane za realne možnosti, toda eden temeljnih pipblemov je. da ni normalnega razmerja med delodajalci in delojemalci. Zato sindikati naslavljajo svoje zahteve kar na državo in tako se nadaljuje bivša samoupravna praksa pritiskov v smeri inflacijc. Mediji se ob stavkah praviloma postavijo proti delavcem, brž ko stavke ne organizirajo bivši režimski sindikati, včasih jih celo razglasijo za državi sovražne. Stavke v demokraciji niso potrebne, jc bilo zapisano. Tudi to je dokaz za nespremenjeno politično filozofijo, ki nas je nekdaj vztrajno poučevala, da v socializmu delavci lahko stavkajo le proti sebi samim. VL Ob tolikokrat omenjanih medijih ni mogoče mimo nujne obravnave tega. za demokracijo ključnega področja. Prav ob vstopanju v evroatlantske povezave se je problem pokazal v vsej svoji postkomunistični drastiki. Ne samo da so negativno odločitev ZDA glede vstopa Slovenije v NATO skušali - povzemajoč izjavo predsednika vlade - na vse načine prikazati kot "iracionalno" ali rezultat komplota Jelcin-Clinton, nekateri časniki so celo prestopili vse meje poštenega komentiranja in elementarne kulture. Vodilni provladni časopis Delo je v tedenskem komentarju (14.6.19S>7) zavzel stara, dobro znana stališča o "pax amertcana", ameriškega predsednika označil kot nedoraslega ženskarja, državno sekretarko Madeleine Albright pa kot češko Židinjo. Uboga Amerika, pravi komentator, uboga Evropa, ubogi svet. In mi moramo dodati: uboga Slovenija, ki ima taksne časopise. Kajti v tem stilu pišejo slovenski časopisi, pogosto pa se jim pridružujeta tudi nacionalna televizija in radio, predvsem kadar je govor o notranjepolitičnih razmerjih. Povsem predvidljivo sta po pisanju našega tiska zmeraj vsega krivi opozicija in kritična javnost, ne pa ljudje in stranke, ki so v vladi. In to velja za vsa področja, od gospodarstva do financ, od šolstva do kmetijstva. Slovenija je po svojem tisku unikaten primer v demokratičnem evropskem prostoru. Ljubljanski dnevnik, spet samo za primer, objavlja tako rekoč vsak dan kot svoje komentarje prispevke dozdevno "neodvisnih" piscev, ki pa so, ne da bi bilo to povedano, funkcionarji stranke na oblasti. Nacionalni radio se v svojih "humorističnih" oddajah brez sleherne pietete ob slovesni maši za tisoče pobitih v Rogu bebasto norčuje iz žrtev komunističnega nasilja. V kampanji pred zadnjimi volitvami so se nekateri mediji; zlasti dnevniki, s svojim pristranskim poročanjem in komentiranjem direktno postavili v službo vladajoče stranke in njenih interesov. V kakšni subjektivni iluziji in v kakšnem zgodovinskem paradoksu živijo uredniki nekaterih časopisov, so navsezadnje pokazali volilni rezultati. Vsaj to je dejstvo, nad katerim bi se morali zamisliti: več kot polovica državljanov, ki so prišli na volitve, v slovenskem tisku nima glasnika svojih želja in interesov, kaj šele glasnika svojega nezadovoljstva nad obstoječimi razmerami. Težava z mediji v Sloveniji pa ni samo v tem, kar pišejo, ampak tudi v tem, česar v njih ni, v tistem, kar ponaredijo, zamolčijo ali potisnejo povsem na obrobje. Pogosto gre za stvari, ki so pomembne za stanje v družbi in državi. Sploh ni čudno, da se kritika spet umika v marginalnc, včasih celo ekstremne skupine, saj se sistematično marginalizira tudi kritika intelektualnih elit, namesto da bi tako objektivna informacija kot kritika pulzirali v vsakodnevnem krvnem obtoku demokratičnega družbenega organizma. Uredniki so začeli nonialantno zavračati celo sporočila posameznikov in skupin iz vrst uglednih in neodvisnih intelektualcev in tako še bolj ožiti že sicer omejeni prostor javne izmenjave mnenj. Relevantni dialog so uredništva umaknila v pisma bralcev, kjer se nekaj, kar je kvečjemu slab nadomestek za javno mnenje, artikulira prek primitivnega hujskaŠtva. S tem je diskreditirana tudi resna kritika in onemogočen ploden dialog. Poskusi prave pluralizacijc medijskega prostora so se v zadnjih letih praviloma izjalovili, zlasti časopisni prostor se oži. Tisti, ki bi bili mogli in morali ustvariti svoboden pretok idej in prostega komentiranja, so ostali pri svoji start politični filozofiji. Časopisne hiše so iz socializma prinesle celotno Infrastrukturo, naročniške mreže in ustrezno profesionalno znanje. Namesto, da bi ga dale na razpolago širokemu spektru demokratičnega življenja, so ga postavile v službo ene politične opcije; po toliko letih in toliko prebranih člankih je že mogoče reči, da v službo tiste miselnosti, ki se v političnem življenju na splošno označuje kot postkomunističn» kontinuiteta. Podobno se dogaja z nekaterimi lokalnimi glasili, ki imajo v svojih okoljih nenadomestljiv prostor informiranja in vplivanja. Slovenski mediji so klavrn odsev razporeditve politične moči. Redki posamezniki med uredniki in novinarji to sliko popravljajo, vendar splošnega stanja ne morejo spremeniti. VII. Slovenska kultura je od svojih začetkov splet sprejemanja evropskih in razvijanja izvirnih duhovnih silnic. Prav zaradi tega dejstva smo Slovenci v 20. stoletje vstopili kot formiran evropski narod. V območju kulture se je v težkih zgodovinskih razmerah vzdrževala nacionalna identiteta, izvirna slovenska umetnost in mišljenje sta kljub takšnim razmeram dosegali najvišje, evropsko primerljive dosežke. V Evropi danes poteka združevanje prav na osnovi spoštovanja in razločevanja kulturnih identitet. Slovenska kultura z vključevanjem v Evropo nima in ne bo imela nobenih težav. Vendar za to potrebuje ustrezne razmere in razumevanje tistega specifičnega položaja, ki ga je kultura imela pri Slovencih skozi zgodovino in v novejšem času, podobno kakor pri drugih manjših evropskih narodih. V represivnih obdobjih prve jugoslavije se je slovenska identiteta, z njo pa svoboda duha in prostosti, obdržala prav znotraj kulture in se iz nje širila v družbo. Disidentska misel se je v socializmu vzdrževala kot kulturna formacija, nazadnje je iz nje izšel slovenski nacionalni program, dolgoročno formuliran v 57. številki Nove revije. Tako jc kultura posebej v osemdesetih letih prešla iz faze kritiziranja družbe v svojo stvariteljsko fazo: širila je prostor svobode, utemeljevala občečtoveško in nacionalno zavest, globalno artikulirala politične cilje demokracije in osamosvajanja ter se vzpostavljala kot integracijska energija družbe, s tem pa tudi kot osmislitveni temelj prihajajoče države. Eden od vodilnih motivov za nastanek samostojne države je bila prav ohranitev slovenske kulture, ki je po svoji izvirnosti od vsega začetka evropska. Po osamosvojitvi jc bilo naravno pričakovati, da bosta kultura in celotno duhovno področje zaživeli razbremenjeni državotvorne funkcije in se uskladili z lastnimi zakonitostmi. Oblastna politika je sprva res pristala na znani model državne distance do umetnostnih in kulturnih "sporočil", odrekla se je tudi nekdanji totalitarni instrumcntalizaciji kulture, vendar ¡e celotno sfero porinila na megleni rob družbenega obzorja in jo tam razbila na posamezne delčke, stroke, predale, namesto da bi se slovenska družba ustvarjalno utemeljevala na njenih izročilih. Dosegla je drastično imanjšsuin: njunega vpliva na oblikovanje duha UMiii .druib«*& •• •>•' ¿"UltSIfl.. Zelo podobnSp^fia postopck'v šolstvu, v katerem se v znani kurikularni kolobociji iz učnih vsebin vztrajno in sistematično črtajo formativni predmeti iz umetnostnega in duhovnega območja. Pošten in objektiven pogled na slovensko novejšo zgodovino še zmeraj ni našel prostora v šolskih programih, ^lenchne reorganizacije in zmehjj novi eksperimenti iz laboratorijev usmerjenega šolstva hromijo delo na šolah, učitelje, učence, dijake in starše pa spravljajo v obup. . S stopnjevano pragmatično prakso se je vladajočim politikom razkrila zvito udobna možnost ponovne uporabe kulture za dosego kratkoročnih in celo dnevnopolitičnih ciljev. To je izvedla tako, da je na mesto, kjer je prej utripala in širila svojo energijo celovita in kompletna slovenska kultura, postavila segmente populistične kulture - ali še bolje provincialne izdelke, ki so že po svoji naravi uslužnostno ustrojeni. Katastrofalno se je poslabšal položaj slovenske knjige: njena obdavčitev, zapiranje knjigarn, pomanjkljiva pomoč knjižnicam, vse to je samo Šc dokaz več za napačno kulturno politiko. Napačno je razumljena tudi vloga nacionalnih kulturnih ustanov, katerih naloga je, da ohranjajo tradicijo in pospešujejo živfc ustvarjalnost. V Evropi je obstoj nacionalnih televizijskih in radijskih hiš utemeljen prav s kulturo, z izvirno in preneseno ustvarjalnostjo, dokumentaristiko in izobraževanjem. Prav zaradi takega formalno pravilnega položaja ima tudi slovenska RTV pravico do pobiranja naročnine. In nikjer v Evropi, razen v Sloveniji, se ne more zgoditi, da bi direktor takšne ustanove kmalu po svoji nastavitvi najprej izjavil, da bo "umetnikom pristrigel peruti" (Stop, 10.4.97), se je zavzel za komercial izacijo programov, kmalu zatem pa še dodal, da kulturnega tretjega programa radijske hiše, ki ji načeluje, sploh ni posluša. Tudi to je le droben primer, vendar dobro ponazarja odnos do kulture in njenih ustvarjalcev v tej družbi, ki bi hotela biti evropska, Nič nenavadnega ni, da je obsežno poročilo, ki ga je skupina tujih izvedencev napisala za Svet Evrope o razmerah na področju kulture v Sloveniji, precej kritično. Kritika leti predvsem na to, da se od socialističnih časov v obravnavi in otganiza.ciji kulture ni spremenilo nič bistvenega. Omenjene so tudi protestne izjave pisateljev, prav tiste, ki so jih v slovenskem tisku smešili in napadali. Simptomatično je, da poročilo ni bilo prevedeno in dostopno javnosti. Tudi to je eden od dokazov za naše samozadovoljno vegetiranje, ki se noče soočiti z evropskimi pogledi. i Položaj je skratka takšen, da se prenovljena politična garnitura reguiativno in represivno ne vtika več v pojave in gibanja duhovite sfere - jih pa izrinja iz družbene zavesti. Kot protiutež pddpira provincialno navlako, od katere upravičeno pričakuje podporo ne le v volilnih intervalih, marveč tudi zaslombo za podaljševanje tranzicijske epohe, ki ji zagotavlja podaljševanje vladavine. Ob vključevanju v Evropsko zvezd se ta politika vede, kakor da v te procese vključuje nekaklno amorfno gmoto, ki je zainteresirana samo za "pretok biaga" in ji je duhovna podoba prihodnje Evrope, h kateri bi morali tudi mi prispevati svoj tvorni, identifikacijski delež - odvečna, "romantična" izmišljotina. Politična praksa tudi slovenske znanosti ne obravnava celovito, temveč jo prilagaja tranzicijskim potrebam, kolikor ji seveda znanost sama to dopušča. Vsi vemo, da je materialno podhranjena in organizacijsko razdrobljena, naravnana bolj po birokratsko zastavljenih modelih financiranja kakor po svoji notranji logiki. Se zmeraj se ohtanjajo socialistični raziskovalni giganti, medtem ko univerza, ki je v razvitem svetu vodilna ustanova pri izobraževanju raziskovalcev, životari na obrobju. Driati korak r Evropo ne bo mogoče, Če se Slovenija tudi v sferi znanosti ne bo uskladila z evropskimi standardi. Sicer nam grozi provincialnost in odliv vrhunskih moči tja, kjer so za ustvarjalno delo boljše razmere. VIII. Ob vsem opisanem in ob odsotnosti sleherne kvalificirane kritike - če izvzamemo nekaj javnosti malo znanih posegov opozicije v parlamentu - ni naključje, da so pridruževanje Slovenije Evropski zvezi vodili in izvajali povsem nekompetentni ljudje. Vlada in parlament pri vključevanju v mednarodne tokove nista znala uporabljati načel evropske diplomacije, ki vsebujejo seveda dosledno in trdo pogajanje za uveljavljanje slovenskih interesov, temveč sta uporabljala balkanske prijeme izigravanja, šarlatanskega improviziranja in goljufivih obljub. Proti tistim, ki so takšne balkanske metode kritizirali, so se v javnosti sprožale neokusne gonje. Kritiki vladnih balkanskih diplomatskih prijemov niso nasprotniki resničnega in vsebinskega vključevanja v Evropo. Nasprotno je res: tisti, ki vztrajajo pri dosedanjih metodah v notranji, gospodarski in zunanji politiki, so resnični nasprotniki vsebinskega vključevanja v Evropo. Predsednik vlade nas jc s svojimi ekipami pripeljal v položaj, da moramo izpolnjevati pogoje, ki jih Evropska skupnost ne zahteva od nobene druge pridružene članice. Ti pogoji so vsebovani v zdaj končno znanem "španskem kompromisu", ki ga jc vlada tako dolgo skrivala pred javnostjo. Slovenija jc po tem kompromisu postavljena v izjemno podrejen položaj. Vlada nas je s svojo nekompetentnostjo, s svojim mečkanjem, prikrivanjem in manipuliranjem javnosti pripeljala pred izvršeno dejstvo in v položaj, ko za Slovenijo ni dobra nobena od rešitev. Očitno je, da vlada hoče doseči takšen n.ičin vstopanja v evropske integracije, ki naj bi silam kontinuitete potrdil in pridobil legitimnost v mednarodnem svetu, še posebej pa na domačem prizorišču, njenim ljudem zagotovil še dolgo vladavino na stari način in jim ohranil priposestvovane pozicije. Ob tem je treba povedati, da je slovenska država močno zanemarila skrb za manjšine in izsetjcnce. Slovenska manjšina v Italiji na primer preživlja eno najtežjih kriz v svoji zgodovini, zlasti po krivdi katastrofalne gospodarske in ideološko ločevalne politike po diktatu ljubljanskih nekdanjih in še zmeraj delujočih partijskih gremijev. Slovenci po svetu, ki so se med časom osamosvajanja zbližali in začeli presegati politična razhajanja, no spet razdeljeni, politika Slovenije cazkol kvečjemu poglablja. Svetovni slovenski kongres, ki je bil veliko upanje v združevanje energij, životari. Podpisniki menimo, da moramo v Evropsko zvezo vstopiti po evropskih demokratičnih standardih. Izkazovati pa jih moramo tudi v notranjepolitičnem življenju. To seveda ne bo mogoče, dokler se bo stanje, kakršno imamo v politiki, upravljanju države, sodstvu, gospodarstvu, medijih in kulturi, generiralo iz kontinuitete s totalitarnim režimom. IX. V Sloveniji je bilo po vojni brez sodnih procesov pobirih več kot 10.000 ljudi. Po ocenah parlamentarne preiskovalne komisije je šlo skozi politične sodne postopke in procese 28.000 državljanov. Poleg tega je bilo izvensodno poslanih na prisilno delo več tisoč državljanov, ker so "ljudski odbori" imeli pravico izrekati prostostne kazni do treh let. 200.000 državljanom je bilo odvzeto premoženje. Brez sodnih sklepov so bile iz obmejnega pasu izseljene družine, ki jih je Komunistična partija ocenila kot politično nezanesljive. Po istem postopku so izključevali it srednjih Sol dijake in jim prepAc^rudiJ^a strokSvnfak^ od podjetij do univerze, jc ostalo brez službe zaradi političnih verbalnih deliktov. Po vojni jc bilo v montiranih procesih zaprtih več kot 200 duhovnikov. Nemalo pisateljev, publicistov in novinarjev se je zaradi svojega pisanja znašlo v zaporu. Za povojno politično nasilje, med katerim so bili storjeni celo izraziti zločini, vse do danes niso bili imenovani krivci, krivice niso bile popravljene tako rekoč nikomur. Se več: nekatere povojne zločine nad lastnim prebivalstvom celo javno zagovarjajo in jih označujejo za nujna ali celo domoljubna dejanja. Montirani politični procesi, od najbolj znanih do manjših, niso bili razveljavljeni. Kar se dogaja n.i tem področju, jc na robu pameti: po krivem obsojeni ljudje morajo danes, če se hgčejo oprati "krivde", sami dokazovati svojo nedolžnost. Poznamo primere, ko so morale včerajšnje žrtve političnega preganjanja v demokratični Sloveniji na sodišču dokazati, da v tistih časih niso spodkopavale Socialističnega sistema ali žalile predsednika Tita in drugih komunističnih veljakov. Na znanem tolminskem procesu proti primorskim duhovnikom je tožilec umaknil obtožnico leta 1996; ampak v petdesetih letih so ti obsojenci prebili dolga leta po zaporih, rehabilitacije pa še do danes niso dočakali. Namesto obsodbe povojnih zločinov in drugih postopkov totalitarnega režima se v današnji Sloveniji nadaljuje načrtno ponarejanje zgodovine in s tem utrjevanje idejne in politične kontinuitete prejšnjega režima. Namesto, da bi spoštovali in ohranjali spomin na padle partizane in talce, so največjih časti še zmeraj deležni ljudje, ki so nedvomno odgovorni za povojna zatiranja, celo zločine. V Ljubljani, Velenju in drugih mestih še zmeraj stojijo spomeniki tiranom, v Murski Soboti celo topovi sovjetske Rdeče armade. X. Slovenska država na tem področju v sedmih letih ni storila ničesar. To je slaba legitimacija za slovensko evropsko pot. Enako pogubno kot za naše evropske povezave je opisano stanje tudi za demokratično življenje naše republike. Demokracije ni mogoče graditi na laži in prevari. Med državljani, ki vse bolj brez upa čakajo na korenite spremembe in dinamičen razvoj.se širita malodušje in nezaupanje v demokracijo. Relativno liberalnost zadnjih let jugoslovanskega tako imenovanega samoupravnega socializma in pa dejstvo, da je prehod v demokracijo tekel hkrati s tveganim procesom osamosvajanja, sta vodilni strukturi prejšnjega režima omogočila, da je preživela tako personalno kakor po metodah dela. Perspektivne postkomunistične države, ki demokracijo jemljejo zares, so z deklarativnimi dejanji in normativnimi lustracijskimi akti pretrgale s kontinuiteto totalitarnega režima. Tudi zato, ker se t«vv Sloveniji ni zgodilo, smo zašli v popolno relativizacijo, z njo pa v blokado političnega življenja. Vsaj ob zadnjih dogodkih ob Natu in Evropski zvezi, ob kritičnem pisanju evropskega demokratičnega tiska, zlasti pa ob vse vidnejši notranjepolitični in gospodarski krizi bi morala za Slovenijo nastopiti ura resnice. Nastopiti bi moral tudi čas za sprostitev in deblokado našega političnega dogajanja. Temeljni pogoj za to jc, da se izreče razločna obsodba prejšnjega režima in da se začnemo vsi vesti po pravilih evropskega demokratičnega življenja. Prepričani smo, da moramo končno v naši državi z deklarativnimi in normativnimi akti jasno in nepreklicno presekati popkovino, ki nas veže s totalitarnim sistemom. XI. Sedem let po prvih demokratičnih volitvah in šest let po osamosvojim je bil potreben širši uvid v nerazveseljivo stanje slovenskega duha, ki je pripeljalo do kritičnega stanja slovenske demokracije. V tem uvidu ni bilo mogoče zajeti vseh žgočih vprašanj, denimo zaščite okolja in kulturne krajine, kmetijstva, zdravstvenega in socialnega varstva ter * še marsikaterega področja, kjer je stara miselnost v novi preobleki povzročila škodo, zastoj in blokado. Kljub temu so navedli dovolj razlogov, iz kateiih jasno izhaja, da sedanje stanje zahteva korenito spremembo. Menimo, da se morajo vse tri veje oblasti, torej politične stranke na oblasti in v opoziciji, vlada, predsednik države, sodstvo, ob njih pa organizirani delodajalci in delojemalci, mediji in vsa slovenska javnost soočiti z dejanskim sedanjim stanjem, premisliti dosedanji razvoj in se odločiti, kako naprej. Po našem mnenju je najmanj, kar je treba storiti, naslednje: Slovenski parlament naj sprejme javno in slovesno izjavo, s katero se bo demokratična Republika Slovenija na deklarativni ravni jasno in nedvoumno izrekla za prekinitev s prejšnjim totalitarnim sistemom in njegovo ' prakso, ki se nadaljuje v slovenski tranzicijski dobi. V izjavo je treba v skladu z evropskimi kulturnimi in političnimi načeli zapisati, da je bil prejšnji režim obsojanja in prezira vreden, ker jc zaradi svoje protidemokratične narave teptal o "ss" zakladu. O SS zakladu, katerega so Himmlerjevi najožji zaupniki Eichmann, Walter Brunner in Skorzeny po mnenju severnoameriških, angleških, in avstrijskih časopisov, vrgli na dno legendarnega jezera zadnje dni pred razsulom Nemčije in Hitlerjevega samoumora, že leta raziskujejo finančni strokovnjaki. Zavezniški očitki švicarski vladi in bankam, da so vrhovni voditelji vso vojno pošiljali švicarskim bankam zlate palice in dragocene kamne ter umetnostne zgodovinske slike, je svetovni tisk že leta posvečal cele strani in celo knjige. Največjo pozornost so skrivnostim posvečali dunajski in drugi avstrijski časopisi, razumljivo, saj je zaklad obležal v dnu tirolskega jezera Aussee. Bralce S.D. bi verjetno zanimale izjave SS generala Vi. Waneka, najvažnejšega Himmlerjevega sodelovca. Ta je že 8. maja s svojo skupino srečal ameriške čete, ki so prodirale proti Dunaju in srečale ruske tanke. Vanek se je izognil Amerikancem, ti pa so trčili na nemško vojaško skupino v solni tovarni v Eiblu. Amerikanci so presenetil vojake, ko so se pripravljali odpreti in zažgati tri zaboje z zlatom in važnim arhivom. Vojaki so istočasno blizu jezera Aussee razbili zaboje in jih predali severnoameriški obveščevalni skupini. Na vrtu sorodnikov SS funkcionarjev so izkopali zaboje in v njih našli 10,176 zlatih palic, 92 tisoč svičarskih frankov, 22 tisoč ameriških dolarjev in mnogo holandskih in belgijskih frankov. Po izjavi aretiranih SS družin je vse to bilo določeno za pomoč družinam nacističnih voditeljev, ki so zbežali in jih je večina padla pod zakonom v Nurembergu. Manjša delavska skupina je nekaj dni pozneje našla še nekaj zabojev z vrednostnimi papirji in z zlatom na vrtu poleg tovarne za sol. Ta naj bi po izjavi severnoameriške obveščevalne bila skupina avstrijskih partizanov. Podobno so o tem poročale tudi različne revije v Evropi in v ZDA. Avstrijski časniki zatrjujejo, da je skupina pripadala partizanskim avstrijskim upornikom proti nacističnemu režimu. Bralci S. D. so lahko sledili OF propagandi, da so se redki avstrijski partizani dejansko skrivali in iskali zaščito med slovenskimi partizani na Pohorju in v Mežiški dolini. Kot zvesti zavezniški sopotniki se niso poslužili najdenega bogastva in so ga izročili Amerikancem. To potrjuje avstrijski bančni ekspert Peter Moosleaner. Dopušča celo možnost, da je oropani denar dolgo časa služil privatnim bankam, ki so zlato in denar lahko posojala z nižjimi obrestmi kot državne banke. V argentinskem nemškem tedniku sem bral, da je ta zaklad služil nemškim industrijalcem v Argentini. Skoberne Hranilnica in Posojilnica Slovenia Parishes Credit Union Offering you a full line of banking services. 725 Brown's Line, Etobicoke \I8W 3V7 Phone 416 255-1742 Fax 416 255-3871 Monday. Tuesday, Wednesday......9:30 a.m.-4:00 p.m. Thursday, Friday............................9:30 a.m.-7:30 p.m. Saturday......................................9:00 a.m.-12.00 noon 618 Manning Ave., Toronto M6G 2V9 Phone 416 531-8475 Fax 416 531-8533 Monday ......................................12:00 noon-4:00 p.m. Tuesday. Wednesday ..................10:00 a.m.-4:00 p.m. Thursday. Friday ....'.....................10:00 a.m.-7:30 p.m. Saturday....................................9:00 a.m. - 12:00 noon 23 Delawana Drive, Hamilton L8E 3N6 Phone 905 578-7511 Fax 905 578-5130 Thursday........................................3:30 p.m.-7:30 p.m. Friday ........................................12:30 p.m.-7:30 p.m. Saturday ......................................9:00 a.m.-12:00 noon Doin l.ipa. Toronto Wednesday.....3:00 p.m.-4:00 p.m. Kdor se ni clan, naj postane! Dr, Jožko Šavli; "Slovenci nismo ljudstvo brez zgodovine!" Slovenija ■ le nadaljevanje Karantanije PROFESOR IZ STARE GORICE ZATRJUJE, DA SMO SLOVENCI ŽE V 5. STOLETJU IMELI SVOJO DRŽAVO IN DA IMAMO TUDI PET SVETNIKOV - SLOVENCI V PRETEKLOSTI NISMO BILI SAMO HLAPCI, TEMVEČ NAJ RI BILI IMELI TUDI SVOJO BOGATO KULTURO, EDINSTEVNO PRAVO IN SVOJE PLEMSTVO "Če bi hila preteklost Slovencev res takšna, kot nam jo razlagajo zgodovinarji, ne bi mogli preživeti," je v knjigi Slovenija, podoba evropskega naroda, zapisal dr. Jožko Svali, profesor iz stare Gorice. Pred nedavnim je na predavanju v Ljubljani, pripravil ga je Slovenski svetovni kongres, dejal, da so nemiki nacionalistični krogi na Slovenskem poizkušali uničiti našo zgodovino in Številne vrednote, ki jih sami niso imeti. Slovenski narod z bogato kulturo, običaji in vojsko naj bi namreč v okviru karantenske driave (od 5. pa vse do 12. stoletja) obvladoval velik del srednjeevropskega prostora. "Neigodovlnske Slovence" naj bi po prvi svetovni vojni poizkusili "rešiti" tudi Srhi, pozneje pa na ideološki osnovi rusko-srhski komunizem. I)i Šavli jc dejal, d;< je slovenski narod starejši od nemškega in italijanskega. Ko smo mi nastopili v zgodovini, smo Jc bili slovenska država (Karantanija), naši severni sosedje pa so bili najprej Bavarci, potem Svar>i, Saši in šele 600 let pozneje so se priselili Nemci. Podobno je bilo z Hali-" jani. Sveto rimsko cesarstvo je bilo ustanovljeno šele leta 800. Takrat so sicer naši slovenski predniki morali priznali iiadoblast frankovskega kralja, ki mu jc papež priznal pokroviteljstvo nad krščansko Evropo, vendar Slovenci nismo bili zasužnjeni, kol pišejo učbeniki. To pomeni, da smo bili Slovenci že takrat vključeni v krščansko evropsko skupnost, ki se jc skupno ščitila pred napadi nekrščanskih Obrov in pozneje Turkov," pravi. Po njegovih besedah smo imeli Slovenci (Veneti, Karantanci) v Icj skupnosti svojo državo, ki se je pozneje (okoli leta 1300) nadaljevala v Avstriji. v kateri jc sicer postopoma začel prevladovati nemški jezik. Slovenska identiteta naj bi se bila začela izgubljati z ustanovitvijo cesarstva - še posebno v času Marije Terezije, ko je bilo vanj združenih več narodov. ZGODOVINSKI DOKAZI Predavatelj iz zamejstva trdi, da je zgodovinsko možno dokazati, da je bila habsburška monarhija nasicdnica Karantanije (menda je bila celo kraljevimi). Pri tem naj bi bili zgodovinski viri kar dobro "obdelani", sporni p« naj bi bili njihovi zaključki. Pri svojem raziskovanju jc Savli ugotavljal. da so na avstrijski (nemški) strani pri obravnavi zgodovinskih virov "izpu-ščali en del zgodovine", tisto, kar ni bilo po volji politikov na tej ali oni strani nekdanje državne meje. "Ko vse to sestaviš, prideš do povsem drugačne podobe Slovenije in Avstrije, s katero smo bili tak dolgo povezani," je dejal Šavli. Da bi omenjena zgodovinska dejstva dobila znanstveno osnovo, so nemško-avstrijski nacionalisti svoje univerzitetne zgodovinarje in ideologe menda ustrezno usmerjali. Šavli se ne strinja s tezo, da smo bili (po Cankarju) celo tisočletje le hlapci in dekle, kajti toliko energije, volje, poezije, kot so jih imeli v usodnih trenutkih Slovenci, ni bilo opaziti niti pri Nemcih. Manjkalo pa nam je vzpodbud in še vedno naj bi v nas prevladovali manjvrednosti kompleksni, o katerih se da brati celo iz naših šolskih knjig. Šavli je tudi odkril, da je po letu 1930, še posebno po šesto-januarski diktaturi, zamolčano zgodovinsko dejstvo, da smo se Slovenci 200 let uspešno upirali Turkom, da so jih naši vojaki, na čelu z našim plemstvom, pri Sisku junaško prema-gali.-MUdirfrSlovencem so minula desetletja v šoli v podzavest vcepljali našo manjvrednost, kar se pri drugih narodih običajno ni dogajalo. Šavli pravi, da smo bili Slovenci od Karantanije naprej veliko bolj ustvarjalni od številnih drugih narodov. To bi morali vsebovati tudi naši učbeniki, kajti mladi o vrednotah slovenskega naroda ne vedo skoraj nič. Šavli se je na predavanju nenehno vračal k našim koreninam. Dejal je, da je imela Karantanija svojevrstno pravo, ki ga takrat ni bilo nikjer na svetu (stoletja pozneje so ga menda povzeli celo Američani). "Značilnost tega prava je bila, da je bila ženi priznana enakopravnost. Slovenske ženske, plcmkinje, grofice, ki so siccr nosile nemška Imena, so lahko darovale premoŽenje, kar nemškim ni bilo dovoljeno. To pomeni, da Nemke niso imele opravilne sposobnosti, kot so jo imele Karantanke. O tem še danes govorijo pesnitve o lepi Vidi, o Alenčici, o sestri Gregčevi, ki je maščevala smrt svojega brata... Enakopravnost Karantank po svoje dokazuje tudi lik grofice Barbare Celjske, ki se je kot kraljica in cesarica poročila na Ogrsko. Ker je bila navajena na enakopravnost že v Celju, se je "vtikala" v državne zadeve tudi na Ogrskem (upirala se je pritiskom Habsburžanov oziroma Nemcev). Okoli leta 1010 je menda Hitiharde po slovenskem (karantanskem) pravu ustanovila samostan, enako naj bi bila pri Leobnu storila njena sestra. Kot je dejal Šavli, se kaj takega takrat na Nemškem ne bi moglo zgoditi. PETLETNIKOV Šavli je "vrtal" tudi v krščansko zgodovino Slovencev, pri tem pa je odkril, da se Slovenci lahko pohvalimo s petimi svetniki (sv. Modest v času kneza Valjhuna, karantanski knez sv. Dominicijan, pokopan na avstrijskem Koroškem, sv.Ema, karantanska knegi-nija - lastijo si jo tudi Kozjanci, sv. llil-degarda, pokopana v Kanu na Koroškem, mati sv.Albuina, škofa iz Brixnu na Tirolskem). Profesor iz stare Gorice je bil - ob vsej bogati in zanimivi slovenski zgodovini - več kot presenečen in še bolj jezen, ko so papežu ob prvem obisku v Sloveniji dali prebrati besedilo, v katerem je pisalo, da imamo prvič v zgodovini svojo državo. Enako ga je užalostilo, ko je ob obisku sveti oče slišal, da bo Šlomšek naš prvi svetnik. Ob tem je Šavli malce ironično dejal, da se bo Slomšek "pustil razglasiti za svetnika, ko bomo Slovenci končno priznali pravo, zgodovinsko I NASILJA OB POKRISTJANJENJUN^IU» Profesor se je med drugim vprašal, zakaj so se Karantanci - brez večjih pretresov - tako hitro pokristjanili? Odgovor je našel v tem, da se kristjani in pogani na območju Karantanije niso sovražili (tako. kot tudi ne sedanji Slovenci različnih veroizpovedi). Da jc to res, naj bi dokazoval kamen s poganskimi znaki (vinska trta, dva črna panterja). V Karantaniji tudi naj ne bi bilo nasilja ob pokristjanjevanju kol, denimo, na Poljskem, Nemškem in drugje po Evropi. Po Savlijevih besedah se v času Av-stroogrske otroci niso učili o zgodovini Karantanije. Za zgodovinsko odkrivanje te slovenske države niso bi(i navdušeni niti srbski centralisti po prvi svetovni vojni (Slovenci naj bi postali Jugoslovani s svojim narečjem). Prav tako ni res, da smo bili Slovenci brez svojega plemstva. Šavli pravi, da so nemška imena med slo venskim plemstvom nastajala v 12. stoletju, ko sc jc na območju Karan tanije poleg latinščine pisalo samo nemško (slovenščina takrat še ni bila pisan jezik). Tudi po drugi svetovni vojni so nam dopovedovali - v duhu mednarodne ideje o proletariatu - da moramo biti "ponosni", ker nismo imeli svojega plemstva in da smo bili že od "davnih časov" vedno le prolc-larci oziroma hlapci in dekle. Zgodovina slovenskega plemstva je zamolčana do današnjih dni (slovenski plemič Andrej Turjaški naj bi bil pri Sisku s slovensko vojsko potolkel Turke), drugače pa so to obravnavali os tali jugoslovanski narodi, kjer do "neba" poveličujejo svoje kneze. Slovenstvo ni samo slovenska beseda, temveč bi morala država na pod lagi zgodovinskih dejstev zgraditi tudi idejne temelje slovenstva. Ivo Ivačič Slovenska Hranilnica in JEK Posojilnica Janeza E. Kreka John E. Krek's SLOVENIAN CSfDn UNION Slovenian Credit Union Canada's first Sloven/an Credit Union 747 Brown's Urn Etobicoke. Ontario M8W 3V7 tat (416) 252-eSZT S E R VICES Monday 10 am - 4 pm Tuesday 10 am - 8 pm • Chequing Wednesday 10 am-4 pm • Savings Thursday 10 am - 8 pm • Term Deposits Friday 10 am - 9 pm • RRSP Saturday 9 am -12:30 pm • RRIF • Loans 646 Eudid Avenue • Mortgages Toronto. Ontario M6G 2T5 tet: (416) 532-4/46 • Line-of-Credit Tuesday 11 am - 7 pm • Master Card Thursday 11 am - 7 pm • Banking machine card Friday 10 pm-8 pm • Travel Insurance Saturday 10 am -1 pm • Travellers Cheques TELOVO IN SLOVENSKI DAN NA SLOVENSKEM LETOVIŠČU 38. SLOVENSKI DAN Letošnja nedelja 1. junija je bila za mnoge kanadske Slovence praznik sv. Rešnjega Telesa, dan Telovkse procesije in prvega prijateljskega srečanja na naših pristavah, ali "farmah" pri Boltonu, Hamiltonu in Montrealu, kjer so najštevilnejše slovenske naselbine v Kanadi. V deželi mnogih verstev in kultur ni prostora ob cerkvah in na javnih cestah za verske manifestacije kot je slovenska Telova procesija. Zato že od zgodnjih let našega bivanja v Kanadi prirejamo procesije na svojih domačih krajih. Ob evharističnem slavju v prosti naravi se še bolj približamo Stvarniku in Odrešeniku. Letošnjo procesijo je vodil primorski rojak č.g.Lojze Furlan, nečak župnika Tineta Batiča pri Mariji Pomagaj v Torontu, ki je skupno z gg.Časlom, Novakom, Ovtarjem in Plazarjem sodeloval pri slovesnem bogoslužju....Križ, nebo z monstranco,v skavtska mladina, zastave KZL, petje združenih pevcev prepleteno z molitvijo rožnega venca... dolge vrste mož in žena, vmes pa mladina in narodne noše za okras.... kakor nekdaj v domačih župnijah, ko smo bili še mladi in svobodni... Po zvočnikih se po dolini razliva pesem domačih zvonov. V svetu, ki je postal naša druga domovina, nam je blago pri srcu. Gospod je z nami in mi hočemo Njegovi ostati. Še vreme je moralo dobremu namenu služiti. Kljub oblačnemu nebu in hladu je k procesiji na Slovensko letovišče prišlo več ljudstva kot zadnja leta, kar je znamenje, da ima vera še vedno svojo vrednost in pomen v življenju kanadskih Slovencev. Nedelja 6.julija je vstala v svetlem soncu. V zgodnjem jutru so številni avtomobili pokrili zeleno travo na Slovenskem letovišču pri Boltonu. Stotine ljudi je prišlo na praznovanje 38. Slovenskega dne. Organizator dneva Slovensko -kanadski svet je za to priliko povabil torontskega nadškofa dr. Alojzija Ambrožiča za sv. mašo. V pridigi je nadškof opozarjal na novo sovraštvo do cerkve in krščanstva, ki se kaže predvsem v napadih na Njene vodne predstavnike duhovnike. Današnji antiklerikalizem je tudi v Sloveniji prevzel vse metode starega liberalizma. S pomočjo oblastnikov in medijev razlaga nov evangelij življenskega materializma,potrošništva in lažne švobode. Ne prizna in ne dovoli Cerkvi pravic in mesta, ki ga je vedno imela v slovenskem narodu. G.nadškof nas je opozarjal, da ostanemo zvesti božjemu nauku, kakor je zapisan in v tisočletni tradiciji našega ljudstva izčrpan. Pri sv. maši je pel zbor združenih pevcev obeh slovenskih torontskih župnij in Fantje na vasi. Popoldanski program smo začeli s kanadsko in slovensko himno. Predsednica Slovensko-kanadskega sveta Ema Pogačar pozdravi vse,ki so prišli od blizu in daleč na praznovanje,goste iz Ljubijane,Chicaga in Clevelanda. Slede pozdravi zastopnikov društev: Ivan Plut za Vseslovenski odbor, Marija Kačinik za Slovensko gospodarsko zbornico,dr. Mate Roessmann za Slovensko-ameriški svet. Na sončno jaso pred letoviško kapelico Marije Pomagaj so pritekli mladi fantje in deklice folklorne skupine Triglav iz ontarijskega Londona. Pod vodstvom Magde Razpotnik so z DR. FALEŽ PRI SV. OČETU Veleposlanik dr. Štefan Fale^ sprejet pri papežu Janez Pavlu II. Radijo Vatikan je poročal preko Ognjišča, da je sv.oce Janez Pavel II. v posebni avdijenci sprejel dr.Štefana Faleža in njegovo Seno Jožico, ob koncu njegovega mandata veleposlanika pri sv. Sveten sedežu V Setrturnem prijaznem pogovoru je sv.oSe omenil svoje zadovoljstvo nad o-biskom v Sloveniji, kjer so ga slovenski verniki sprejeli z navdušenjem. Prepričan je,da ima slovenski narod v sebi veliko moralnihin bo vedno ohranil tisočletno krscansko tradicijo Zlasti je bil vesel sestanka v Postojni z mladino, ki je najboljša podlaga za zdravo prihodnost slovenskega naroda. Omenil te tudi skorajšnjo beatifikacijo Škofa A.M. Slomška," enega največjih branilcev krščanske zavednosti Slovncev in vzgojitelja mladine." Ambasador dr.Štefan FaleŽ je informiral sv. očeta, da izhaja iz Slomškovega mesta Maribor, kjer je obiskoval srednjo šolo in se udejstvoval v katoliških dijaških organizacijah. Ko je po konSani vojni odšel v ZDA je v Chicagu s prijatelji ustanovil Časopis SLOVENSKA DRŽAVA, ki še danes izhaja.. Sv. oce je izrazil prepričanje, da bo slovenski narod s pomočjo brezjanske Matere Božje in s trudom cerkvenih in civilnih voditeljev ohranil svojo vernost in svobodo. Pošilja preko veleposlanika vsem Slovencem svoj apostolski blagoslov. N/J Vili Zadnikar osemdeset letnik Kolltor kapljic, tolko let, Bog mu daj na svet živet..., bi radi zapeli vedno čilemu in nasmejanemu gospodu Viliju Zadnikarju, ki je letos 26.junija praznoval svojo 80. obletnico rojstva. Neutrudljivemu zagovorniku Slovenske države ob lepem jubileju iskreno čestitamo in mu želimo, da bi ga Bog ohranil ob dobri in zvesti Ženi Reli Se dolgo vrsto let! NeSteti prijatelji, posebno BolognjčanL otroško pesmijo in plesom razveselili gledalce.Mladinski otroški zbor "Novi Rod ", ki ga je ustanovila in vodi Mojca Končan D'Imperio v župniji Brezmadežne nas je presenetil z odličnim nastopom. Tako so ta dan najmlajši kanadski Slovenci in Slovenke izvajali narodno-zabavni program. Hvala požrtvovalnim učiteljicam in vodstvu Slovenskega dneva za izreden kulturni dogodek. Slavnostni govornik,pisatelj Drago Jančar,rojen leta 1948 na zelenem Štajerskem, je s svojimi deli znan po Evropi, prejemnik najvišje slovenske kulturne Prešernove nagrade. Modro in nepristransko je prikazal stanje današnje slovenske države, ki je daleč od prave demokracije. Slovencem po svetu in doma govori enako, da bi zmagala pravica in resnica na mestu laži, spletk in prevar. Sledi podelitev kulturnih nagrad društva Slovenski dom: Janez Kastelic - pisatelju Dragotu Jančarju, Stanko Šajnovič - Slovenski šoli pri Brezmadežni. V teku programa je Ignac Križman s svojim mešanim zborom izvajal pravi koncert cerkvenih, narodnih in umetnih pesmi. Pod modro nedeljsko nebo, nad sveže gozdno zelenje je kipela iz srca pesem in v Aljaževi "V Triglav oziram se skalnato stran" izzvenela v tiho kanadsko pokrajino. Za konec je voditeljica programa Slovenskega dneva Marta Jamnik-Sousa izrekla zahvalo vsem, ki so prispevali k sijajnemu uspehu 38. Slovenskega dne in povabila k naslednjemu praznovanju. Anica Resnik Č. g. Pavle Novak C.M., zapušča Toronto. Priljubljeni dušni pastir pri Mariji Brezmadežni t New Toronto, nas bo v začetku avgusta zapustil, da nastopi odgovorno mesto duhovnega vodje študentovskega doma ^Vinoencijev dom" v Ljubljani. Župnijski svet mu pripravlja poslovilni večer v petek, dne 1. avgusta t.L Pričakujejo velik obisk zlasti od "mladih", katerim se je v času službovanja zelo priljubil G. Novaku želimo veliko uspeha da bo z božjo pomočjo kos težki novi službi. STANE STRAŽAR: Uredništvo obžaluje, da tudi to pot nismo mogli objaviti nadaljevnje jijego-vega intervjuja z dopisnikom DRUŽINE. Upamo, da bomo to lahko objavili prihodnjič. Uredništvo S. D. ŽALNA PROSLAVA V BUENOS AIRES. Slovenska skupnost v Argentini je v nedeljo 1. junija v številni prisotnosti slovenskih domobrancev in slovenskih rojakpv ter mladine pred spomenikom v Slovenski hiši počastila spomin tisočerim junakom, možem ženam in otrokom,padlih v groznih junijskih dneh leta 1945, takoj po prevzemu oblasti KPJ in KPS. Režija celotne proslave je nadkrila vse dosedanje in potrdila z nad 500 udeleženci zvestobo slovenske politične emigracije našim junakom,padlim za zvestobo slovenskemu narodu. Pri slovesni sveti maši, ki jo je ob velikem spremstvu duhovnikov daroval prelat, delegat Škerbec, je pel mladinski pevski zbor iz San Justa s spremljavo na orglah prof. Vombergerja in dirigentke Andrejke Selanove. Tradicionalni venec so položili pred spomenik predsednik ZS M. Loboda,podpolkovnik E.Cof, lic.Ivan Korošec(Tabor) in Slavko Urbančič. Spomenik je počastila tudi domobranska skupina s domobranskim poveljnikom M. Benedičičem. V napoljeni dvorani je sledil prikaz "Iz vaše krvi je šmarnica zrasla,morda celo hrast". Številni nastopajoči so dokazali, da so s srcem in dušo počastili junake "SVOBODNEGA DUHA IN NAŠE KRVI". Krona velike proslave je bil nagovor lic. filozofije Magistra Albina. S presenetljivimi besedami je obsodil nečloveško krvavo postopanje z žrtvami in navedel skoro vse kraje brezen na različnih mestih v Sloveniji. Posebno je navzoče domobrance ogrel Magistrov spomin na poveljnika slovenskih domobrancev generala L.Rupnika in junaških Hacina, pisatelja Velikonje, vzgledne domobranske častnike Peterlina, Križa, Ilovarja, Križaja in drugih brez imen, kar do sedaj ni bilo v navadi. Množica je skrbno in v tišini sledila Magistrovim pričevanjem(po "Delu" lo. 1996., ki jih je izrekla A.Puhar, tovaršica Spomenke Hribarjeve, po sedaj že določenem in jasnem razgovoru s prof.E.Kocbekom. Zaradi resnice jih navajam v skrajšani obliki. E.Kocbek, član plenuma OF in minister za Slovenijo v času rodoumorov v Rogu in drugod, je zapisal(tako "Delo" 12,11,1948) "samo zaradi vohunjenja za njim in njegovim očetom: "KO SEM DANES TO ZVEDEL, SE MI JE PARTIJSKI ČLOVEK TAKO ZASTUDIL, KOT ŠE NIKOLI DO TAKRAT. Kakšna črna žalost, ko pomislim, S KAKŠNIMI KRŠČANSKIMI SOCIALISTI SEM BIL PRI PARTIZANIH OBDAN. KAR ZORA ME STRESE, ko nazaj gledam na moralno negativnost, ki so jo vsi izražali." Magistrv nagovor bi zaslužil zaradi novih pričevanj prof.E.Kocbeka, pisatelja Finžgarja in prof. Šolarja ter Zavadlava posebne odtise. Kocbekov kes je razumljiv, ni pa pojasnil, kako je v svoji oblastiželjnosti kot krščanski socialist podpisal izjavo, da se popolnoma podredi, ali še bolj jasno Kardelju in Kidriču. O njegovi prisotnosti na komunističnem zborovanju v Jajcu do sedaj še ni njegovih izjav, vemo pa, da ga je Tito takrat pozdravil kot krščanskega socialista v 0F, oz Titovi začasni vladi. Vse to bi zaslužilo novo poglavje. Pričevanje ge.Puharjeve kot komunistke bodo zgodovinarjem zelo služile, kot dokaz, kako so komunisti metali v brezna tudi njim nezanesljive partizane v NOB. Skoberne Namesto cvetja na grob gospoda Jamnika sta za Andreanum darovala: g. Kari Lozar $50.00 N.N. ^ $100.00 Prisrčna hvala! M.K. nadaljevanje s str.j človekove pravice in temeljne svoboščine. Izjava med drugim razloči partizanski narodnoosvobodilni boj proti okupatorju od komunistične revolucije kot uzurpacije absolutne oblasti Komunistične partije, kateri nasledniki še danes ideološko in dejansko pretvarjajo upor proti okupatorju v instrument podaljševanja preteklosti. Ko bo to nujno dejanje opravljeno, bo treba: - urediti odnos do totalitarne preteklosti, se pravi jasno obsoditi povojne zločine, imenovati institucije in osebe, ki so jih odredile, ter popraviti krivice, kolikor je mogoče, vrniti dobro ime vsem žrtvam političnega zatiranja, sestaviti seznam vseh žrtev, kulturno označiti vsa množična grobišča in objaviti vse izsledke; - razveljaviti vse politične sodbe, vse sodbe po členih o sovražni propagandi in verbalnem deliktu, ne da bi po totalitarnih zakonih obsojeni motali za to prositi: - uresničiti ideje in zahteve slovenske ustave glede pristojnosti posameznih, z ustavo določenih vej oblasti ter njihovih institucij. To pomeni, da je treba uveljaviti sankcije zoper tiste, ki ne spoštujejo meja svojih pristojnosti. Dograditi je treba institucije pravne države, ki bo zagotavljala spoštovanje ustave in zakonov: - ustvariti zakonske mehanizme in ozračje solidarnosti s tistimi driavljani. ki so se v prehodu brez svoje krivde znašli v materialnih težavah in na družbenem obrobju; - brez odloga pospešiti in dokončati denacionalizacijo po veljavnih zakonih, s Cerkvijo pa skleniti evropsko primerljiv sporazum o lastninskih in odškodninskih vprašanjih; - glede na opisano stanje medijskega prostora je nujno, da Slovenija namesto navidezne dobi pravo medijsko svobodo in pluralnost. Tega si ni mogoče predstavljati brez ie obstoječih medijev in ljudi v njih. Končno bi moralo dozoreti pozitivno spoznanje o tem, da so mediji poklicani skrbet» U evropske demokratične standarde, da morajo spekter demokratičnega življenja; - brez odloga pravno razčistiti postopke in mahinacije v obdboju "tranzicije", kar je eden temeljnih pogojev za uveljavljanje in uresničevanje pravne države v Sloveniji. Na tem primeru mora slovenska država ugotoviti svoje lastne pomanjkljivosti in se istočasno spoprijeti z nesnažno prakso ljudi kontinuitete, ki so svoj nekdanji politični monopol v procesu lastninjenja transformirali v monopol kapitala. Ljudstvo temu pravi kraja. Pri tej zahtevi ne gre za abstraktno pravičnost ali kaznovalno politiko, temveč za vzpostavljanje temeljev demokracije ter pravne in socialne države; - ustvariti razmere za poln razvoj slovenske kulture, znanosti in šolstva, kajti edino naš jezik, znanje, dediščina, ustvarjalnost v najširšem smislu nas v evropskem prostoru potrjuje koi izvirno in vsem drugim enakopravno skupnost; - izdelati in izvajati je treba program povezovanja s Slovenci v zamejstvu in po vsem svetu nc glede na politične razlike; - pridruževanje Evropski zvezi mota namesto dosedanjega mešetarjenj» dobiti jasno zamišljen program, ki bo na enaki ravni združeval evropske standarde in ■slovenske nacionalne interese. Že v bližnji prihodnosti - upamo, da v Evropski zvezi - nas čakajo resni izzivi. Č.c bomo hoteli kot državna in narodna skupnost v njej ohraniti svojo identiteto, moramo najprej sami sebi postaviti najvišja merila. Položaj je, ial, dosegel tako porazno stopnjo, da ga nc bo mogoče izboljšati, če bomo nadaljevali po starem. Sedanje stanje terja bistven preobrat, ki bo iz tranzicijske Slovenije, z obema nogama zakopane v starih miselnih vzorcih in stari praksi, ustvaril moderno in demokratično evropsko državo. Drago ]iniitrpisatelj, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) dr. Angelos Baš, etnolog Aleš Berger, prevajalec in urednik Janez Bernik, slikar, profesor, član SAZU Viktor Blaiič, publicist dr. Katarina Bogataj Gradišnik, prevajalka dr. France Bučar, profesor, predsednik prvega slovenskega parlamenta (1990-1992') mag. Drago Demšar, odvetnik dr. Stane Gabrovec, profesor, član SAZU dr. Kajetan Gantar, profesor, član SAZU Janez Gradišnik, pisatelj in prevajalec Niko Grafenauer, pesnik in glavni urednik Nove revije Andrej Hieng, pisatelj, član SAZU dr. Andrej Inkret, profesor dr. Milček Komelj, profesor Lojze Kovačič, pisatelj, član SAZU dr. Edvard Kovač, profesor Lojze Lebič, skladatelj,profesor, Član SAZU dr. Joža Mz\\n\l, predsednik Slovenske matice dr. Saša Markovič, zdravnica mag. Janez Pogačnik, župnik dr. Jože Pučnik, profesor, predsednik prve koalicije demokratičnih strank DEMOS (1989-1991) dr. Primož Simoniti, profesor Jarosloav Skrusny, prevajalec in urednik Jože Snoj,/>fmi> in pisatelj mag. Rudi Šeligo, pisatelj dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in slovenski metropoli t v pokoju Drago Trša r, kipar, profesor, član SAZU dr. Ivan Urbančič, filozof Dane Zaje, pesnik, član SAZU Aleksander Zorn, urrdmk V Ljubljani, 9. julija 1997 PODPIRAJMO ANDREANUM! ANDREANUM ZAČENJA SVOJE POSLANSTVO Apostolski nunelj Edmond Farhat blagoslavlja novo stavbo. Maribor, 25.6.. 1997 Iskreno ln prisrčno se zahvaljujem za Vase spremno pismo in priloženi ček za $ 704.72, s katerim je družina pokojnega gospoda Ludvika Jamnika odobrila podpreti naše delo za ANDREANUM namesto cvetja na groh. Za družino Jamnik prilagam posebno tiskano zahvalo. Prosim Vas, da jo ob priliki posredujete omenjeni družini Iz hvaležnosti bom tudi sam opravil sveto mašo za pokojnega urednika Slovenske države-Ludvika jamnika. Vsem in vsakemu dobrotniku bi se rad zahvalil. Svoji zahvali pridružujem iskrene pozdrave in apostolski blagoslovi ^ A- Ä Škof STRAN 11. JULIJ-AVGUST 1997 - SLOVENSKA DRŽAVA ROMANJE V IUJAN Po enem letu smo se zopet srečali v tem Marijinem svetišču kot del slovenskega naroda, živečega v Argentinski deželi. Vzrok tega srečanja naj bi bila Marija Pomagaj, ki je zavetnica slovenskega naroda, posebno v mesecu maju,ko jo v Sloveniji narava in pobožno ljudstvo častijo s šmarnicami. Ob tem srečanju lahko misli in čustva marsikomu orosijo oči ob spominu na otroška ali mlada leta v mesecu maju v Sloveniji. Vzrok solznih oči je lahko izraz žalosti ali veselja; žalost,ker ste zapustili Slovenijo,rodni kraj, veselje kot zahvala, da vam je Marija rešila življenje. V teh dveh primerih, je čustvo žalosti ali veselja izraz močne vere, do Stvarnika, Marije in naroda. Vera je edini dar ko človeka zapusti vse,kar mu je najdražje, da ostane zvest Bogu. Velik del mladih fantov, med njimi, tudi naši sorodniki, je dalo življenje za Boga in domovino; To izredno nadnaravno moč so dobili po Mariji. Da je Slovenski narod Marijin narod, kateremu tudi mi pripadamo, govorijo vse romarske Marijine božje poti: Brezje, Ptujska gora, Sveta gora, Gospa Sveta in druge cerkve, kapele in znamenja po Sloveniji. Tudi nam rojenim v tej deželi, ki ne poznamo Slovenije, nam priča ta dežela o posebnih pobožnosti do Marije, ne da imajo skupno samo to svetišče, temveč vsaka provinca ji daje različne nazive in čas. Zvestobo naših prednikov do Marije v tem mesecu izražamo s to največjo versko manifestacijo vsako leto in to že več kot 50 let. Lahko bi bilo Konec junija je v Mariboru potekalo tretje dvodnevno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki se ga je udeležilo okoli 50 delegatov iz vseh celin.Delegati so potrdili program dela za prihodna tri leta, ko bo zasedanje, preimenovano v ZBOR , imelo srečanje v Washingtonu. Zborovalci so dopolnili statut ter odobrili vrsto resolucij, med katerimi prednjaSi zakasnela o narodni spravi,(ki bi bila lahko sprejeta ze leta 1991 z malo več strpnosti),graditve doma slovenske državnosti,spremembo 5lena 68.slovenske ustave ter o volitvah predsednika R.S. Izvolili so tudi nov upravni odbor za naslednja tri leta, kateremu predseduje dr.Jože Bernik iz Chicaga.Prvi podpredsednik je ugledni ekonom dr.Boris Ples-kovifc iz Washingtona, Marjan Loboda iz Argentine, podpredsednik za čezmorske države,dr.Janez Dular podpreds.za Slo venijo in zamejstvo, Felix Tavčar, pod pred. za Evropo,ter mag.Lojze Dolinar. Kanadski Slovenci v upravnem odboru nimajo zastopnika, paö pa imajo po statutu mesto v svetu kongresa. Finančni odbor vodi ugedni Andrej Bajuk iz Pariza, vsekakor elitno predstavništvo! De legat i so se udeležili v Kazinski dvorani SNG v Mariboru akademije v počastitev šeste obletnice osamosvojitve Slovenije, katere so se udeležili tu di kulturniki, med njimi dr. Ludvik ugotoviti število romarjev, če raste ali pada a kar bi bilo bolj važno je, da bi se vprašali zakaj na to nedeljo pustimo vse, celo krajevne maše, da romamo k Mariji v Lujan. Maša vera se mora izražati v dejanjih,in s pričevanji; nas ne sme biti sram pokazati, da častimo Marijo, da k njej molimo, pojemo in da gremo v procesiji okrog trga. Ali se morda ne kaže neka pomanjkljivost v veri ali brezbrižnost do Marije če nam je težko obleči narodno nošo in iti za procesijo? Večkrat smo slišali ali kje brali o slovenskem čudežu v Argentini in v neki meri, to še drži; ali se bo o čudežu še govorilo čez 20, 30, 50 let? Čemur se čudijo je; da smo po tolikih letih ohranili na tako visokem nivoju kulturo, literaturo in zavednost do matičnega jezika. In res je, da v tem pomenu smo še lahko kolikor toliko zadovoljni. Določene vrednote še cenimo; kot družino,spoštovannje do življenja, zato številne družine. To so temelji in korenine skupnosti, naroda in človeštva. Opažamo po naših krajih veliko otrok. Obiskovalci iz domovine se čudijo, ugotavljajo veliko življenja in aktivnosti po domovih, v šolah, zborih in različnih kulturnih in folklornih dejavnostih. Vse to zahteva veliko breplačanega,prostovoljnega dela, storjenega z ljubeznijo do slovenskega naroda. Pravi čudež zahteva vero, močno vero, ki je dala slovenskemu narodu toliko mučencev in iz teh korenin naredila takoimenovani čudež. Te Toplak, rektor mariborske univerze. Predstavnikov slovenske države in zasto pnikov mestne občine ni bilo. Od poznanih politikov je pa bil navzoč Janez Janša. Predstavniki SSK so k spomenikom škofa A.M.Slomška in generala Rudolfa Maistra položili šopke cvetja. Dr.Bernik je pred zasedanjem SSK dal intervju časopisu Demokracija, ki ga delno objavljamo, ker zadeva tudi poli tiCno emigracijo.Dr. Berniku za njegova stališča na Kongresu čestitamo. A.K. Po Demokraciji. Pristranost je ovira za pravno državo SSK lx) na mariborskem kongresu slovenski drŽavi predlagal, da v proces deinokratizarije vključi tudi Slovence po svetu, zlasti tiste, ki so slovenski državljani. Predložili bomo tudi izjavo o spravi, saj menimo, da je eno sprava med ljudmi, drugo pa sprava na državni ravni. Slednja bo prišla po delovanji! pravne države. Oblast se mora premakniti iz pozicij nekdanjega režima in zavzeti pozitivno nepristransko stališče do vseh udeležencev slovenske tragedije v preteklosti. Tudi s tem, da omogoči nepristransko raziskovanje preteklosti, iskanje dejstev in resnice. Pristranost oblasti onemogoča vzpostavitev pravne države. Zadnje slovenske vlade do zdaj niso imele nobenega posluha za te stvari. Na zahteve svojih državljanov sploh ne odgovarjajo. Pristranost je bila vidna tako pri praznovanju 50. obletnice konca druge svetovne vojne kot pri lanski peli obletnici slovenske osamosvojitve. Nekateri so pri teh proslav Ijanjilrdobil i prve sedeže, za druge ni bilo niti stojišč. Na zasedanju bomo predložili nekaj tez o dolžnostih slovenske države do slovenskih ljudi po svetu. izjave nas ne smejo prevzeti in ne smemo misliti: konec je brezbožnega komunizma! Nevarnost je danes še večja ko je brezbožnost skrita v liberalnem materijalizmu, in kulturi. Današnji čas zahteva od kristjana več žrtev, molitve, odpovedi in vere, zato si moramo izprašati vest, če se kot posameznik in kot skupnost poglabljamo,utrjujemo in gradimo vero. Vzemimo si za razmišljanje, koliko časa posvetimo kulturni dejavnosti in koliko duhovnemu življenju. Da si vzamemo samo nekaj pomembnih duhovnih kriz: Ali izrabimo mesečne prilike za spoved pri sv. urah;ali gremo enkrat v letu na duhovne vaje? Ne more biti da je povprečna starost pri moških za duhovne vaje 65 let. Da za na duhovne vaje za mlade pride komaj nekaj fantov ali 20 deklet. Pri duhovni obnovi za srednjošolce, ko bi jih moralo biti vsaj 100 jih je komaj 25. Da ni pri mladih smisla za verske in akcijske organizacije (misjone). V mladih družinah kakšna je družinska molitev, ali se bere in podpira verski tisk? Se v družini govori , spodbuja in podpira duhovne poklice? če bi zanemarjali ta del v skupnosti, bi bili nespametni, ker bi gradili na pesku in ne na skali. Ne glede na te krize in preizkušnje, ki grozijo človeku in naši skupnosti,prosimo Marijo Pomagaj naj nam posreduje milosti, da bi v nas zaživela močna vera. Saj pravi slovenska pesem:"Nikdar ni bilo slišati da, bi ti koga zapustila, ki se je k tebi zatekel'1! Iz govora, Rev. Cukjati Uredil Janez A.Arnež Studia slovenica P-Pi28. 1210 Ljubljana-Sentvid,Slovenia 13209 Hathway Drive, SiIver Spring,MD 20906,USA DR. JOŽE BERNIK, ZNOVA PREDSEDNIK SSK Dr. Gregorij Rožman S POTA V AMERIKO Voyage to America (1935) STUDIA SLOVENICA Ljubljana - Washington,D.C. 1977 DILEMA NOB IN KRIVDA KPS Zgodovina skoraj stoletnega prizadevanja mednarodnih bolj Sevikov, stalinistov, leninis-tov in Titoistov, posebno KPS in zločinska trojka Maček, Kardelj, Kidrič, je že prisodila pečat zločinskim, nečloveškim sistemom nasilja in su ženstva. Svoje cilje, oblast nad človeštvom so uveljavljali z zločini in z lažjo, da morajo rešiti svet fašizma in hitlerizma, ideje, ki je zras la na njihovih bolnih možga-Carska Rusija in pozneje Sov-jetija sta se zrušili, ker so ruski narodi verjeli, da bodo osrečili obubožano ljudstvo z balzamiranim Leninom, voditeljem zasužnjenih narodov po celem svetu. Tudi kitajskega miljardnega naroda. Komunizem je kot ideja že propadel. Danes se se le redki vdajajo u-mišljenosti, da bodo s svojim "prenoviteljstvom"obdržali ob last, ki so jo njim predali njihovi predniki Kardelj, Tito Maček in B. Kidrič. Zgodovina jih je že obsodila, narodi jih bodo izpljunili, ko bo prišel njihov čas. Ne z njim prirojenim nasiljem, mar več po svobodnih volitvah. Mnogi že spoznavajo, da se njihovi privilegiji že bližajo h koncu.Resnica o komunističnih zločinih že proni ca v duše ljudi, ki so leta morali molčati, sicer bi jih zadela "matilda" ali 13. smrtna četa (brigada)v kočevskih gozdovih. Kmalu bo po celem svetu konec nasilja.Socialistična demokratska misel nost je porok boljše bodočnos ti .Francoski pisatelj in filo zof Jean Paul Sartre je s štu dijem komunizma spoznal zlaga no zločinkost komunističnega sistema in svoje življenje za kijučil z Resnico in z Bogom. Rdeči general Maček, vodja slo venske državne varnosti, OZNE je leta izkoriščal tisoče Slo vencev, da so mu gradili in končali podzemeljske bunkarje, ki naj bi služili komunistom v Času nevarnosti.Komisija za odkritje zločinovje našlo v t.i. taborišču Verdreng nekaj spiskov z imeni žrtev, mož, fantov in žena: Maček je slutil svoj konec in skril knjige z imeni žrtev. Natove zavrnitve Slovenije ni mogoče razumeti drugače kot sirso kritiko njenih notranjepolitičnih razmer. Ameriška administracija je bila namreč jasna:" Slovenija Se ne izpolnjuje pogojev za vstop v zahodno vojaško zveza" Kar ne pomeni samo, da ni vojaško zrela, ampak da tudi ni transkijsko dobro pripravljena.To pa je za vladajočo politiko hud udarec (in zasuk), saj so njeni propagandisti naso dizavo zadnja leta prikazovali kot " najbolj uspesno", nenadoma pa je izpadlo ¿isto drugače Vsaj del politike bo moral zato brzon bolj stvarno pregledati razloge za slovenski neuspeh, da se ne bi blokada nadaljevala Saj veste, v politiki je kot pri kakSni slabi ruleti- večina iger se enakomerno razvija na slabfc, vsaka politična bližnjica pa se Čez Čas izkaže za najdaljšo razdaljo med dvema (tranzkijskega) stanjema. Uradni del naSe politike se zdaj dela "nekako jeznega" nad ameriško administracijo ker je tako na hitro razblinila upanje na Komisija je našla le eno knjigoz imeni (883). Redki so prstali kazen in odšli v svobodo, odpuščeni so morali o vsem molčati, sicer so padli pod zločinskimi streli OZNE. Ta je imela vohune povsod. Nahodu ni prikrito, da nekateri živijo še danes. Komisija je odkrila, da je OZNA prisodila 414 jetnikom v eni sami bagaki v letih 1948-1951 1340 let kazni. Koliko teh počiva v zemlji kočevskih gozdov, še ni preverjeno. Pred 20 leti sem napisal v listu"Smer v slovensko državo "zgodbo o Mačku in njegovem delavcu, mizarju AHLINU. Fant je imel prijazne odnose do Mačkove hčerke,v Argentini pa držino- očeta,mater in brata. Ahlin je zaprosil Mačka,da mu preskrbi potni list za Argentino, da bi po tolikih letih videl svoje ljube. Maček mu je ustregel in ga celo sprem-ljalna postajo, ko se je odpe ljal.Pri slovesu mu je rekel: "Le obišči Tvoje drage, rešili so se po naključju. Vrni se čimprej". Stisnil mu je roko in pribil:"Ne druži se s slabimi, tam jih je na stotine, ki jih ni zadela nasa puška. Sicer pa, kar je bilo dobrega na obeh straneh, smo likvidirali." Maček si je izrekel samoobsod bo.Starosti ni dočakal, kazni je ušel, narod se pa spominja njegovega imena še danes s strahom. Končno je našel "enakost", kakršno nam je vsem zapisal Bog. Ahlin, nekaj časa tajnik Slov državnega gibanja v Buenos A ires, je umrl v Comadoru, v Argentini. Slavko Skoberne Veleposlanik Slovenije v Kanadi odhaja v domovino. Prvemu veleposlaniku Slovenije v Kanadi, gospodu Marjanu Majcenu, bo koncem julija potekel njegov štirileten rok službovanja. Prestavljen je na Ministerstvo za zunanje zadeve v Ljubljani. Tudi ostalo osebje veleposlaništva bo premeščena v teku tega leta. Kaže, da bo v teh mesecih veliko zamenjav na večini slovenskih predstavništvih po svetu. Slovenci v Kanadi, kakor tudi Kanada sama, so imeli srečo, da je bil gospod Majcen prvi veleposlanik osamosvojene Slovenije. V vseh ozirih jo je predstavljal z izrednim uspehom.Kanadske kroge je zelo uspešno seznanjal o položaju, problemih in pričakovanjih Slovenije. Tudi v diplomatskem zboru v Ottavi se je uveljavil do mere, ki je navadno možna le predstavnikom velesil. Njegovo temeljito znanje mednarodnega prava in diplomatskega protokola je presenečalo vse njegove obširne stike. Tudi v družabnem obziru sta prvi slovenski veleposlanik in njegova soproga Marija znala vpostavljati neformalne prijateljske stike s širokim krogom ljudi. Slovenci v Kanadi cenimo, da sta gospod veleposlanik in njegova soproga navezovala stike s čim večjim številom Slovencev in njih organizacijami širom obsežne Kanade in to tudi v krajih oddaljenih od večjih mest. Veleposlaniku g.Marjanu Majcenu in gospe Mariji se Slovenci v Kanadi iskreno zahvaljujemo za njuno delo za našo rodno domovino in za Slovence v Kanadi in jima želimo sreče in blagoslova. A. Š. HLADNA VOJNA veliki slovenski zunanjepolitični met, vendar ravna napačno. Pogledati bi namreč moral v Bonn. Tam so se v zadnjih dveh letih bolj kot v Ameriki kopičili pomisleki glede nekaterih naših stranzicijskih dogajanj, iz mednarodnih bančnih krogov pa se je ¿vedelo, da je kancler Helmut Kohl dokaj nezadovoljen z razvojem razmer v naši državi, saj naj bi pred tedni dejal, da je "Nemčija Sloveniji že podarila, kar ji je mislila, odslej pa si bo morala njeno (in evropssko) podporo laslraitL" Kohl je seveda mislil na hitro nemško priznanje Slovenije po njeni osamosvojitvi ki je bilo v marsičem v nasprotju z interesi amerfike politike, zdaj pa je svoje mnenje močno spremenil. Dobro obveščeni vedo povedati, da je sprememba povezana s slovenskim notranjepolitičnim dogajanjem po letu 1992 in z nemško oceno, da so se spremembe pri nas zelo upočasnile oziroma, da je Slovenija ostala "preveč postsocialistlčna". Vladajoča nomenklatura v naši državi je očitno mislila, da tega v tujini ne bodo odkrili Pa se je zmotila. Na Zahodu so stvar opazili in Slovenijo zaustavili v najbolj neprijetnem trenutku. Tako se je nase vstopanje v NATO spremenilo V NAJVEČJI SLOVENSKI ZUNANJEPOLITIČNI NEUSPEH po osamosvojitvi Zasuk pa utegne imeti tudi druge daljnosežne negativne posledice, saj je sosledje dogodkov ^zelo indikativno in tesno povezano z našimi notranjepolitičnimi dogodki Hitro v mednarodno priznanje Slovenije je prišlo namreč ob prvem demokratičnem zasuku (na oblasti je bil Demos, Id je sprožil demokratične spremembe in osamosvojitev), zaustavitev pri vstopanju v Nato pa se je zgodila, ko so se po različnih parlamentarnih intrigah (in poslanskih prestopih) na oblasti utrdile sile kontinuitete.... Danilo Slivnik.