197. številka. _____ Ljubljana, v ponedeljek 30. avgusta. XIX. leto, 1886. Iihaja vsak dan zve£er9 iztmši nedelje in praznike, ter velja po polti prpje-~an za n^mr i i s ko-otf erske dežele za vse leto 15 gld., z« pol leta 8 ^ld., n četrt leta 4 #ld., za jeden mesec 1 tfld. 40 kr. — Za Ljubljanu brez pošiljanja da <\-.m im se leto 18 *ld., /a <» tu leta gld. 30 kr., m jeden uiesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje n:i dom računa so po 10 kr. za mesta-, po 30 kr. za četrt leta — Ž« tuje dežele toliko več, kafcor poštnin« znaS*. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po »i kr., fie le OZn.ihJ?" jed.-iikri»t tiska, po 5 kr., če Be dvukr;oleg vse prizanesljivosti in mehkobe vender neko odločnost, kakoršne so se bili že odvadili Madjari. To in Berolinski sklep bi bilo lehko spraviti v zvezo, kajti da si ima Velikonemčija različne interese od naše države, je vendar zdaj za svoje namere in razmere navezana na Avstrijo in mora vsled tega poštevati pota, katere hodijo najviši krogi pri nas. V resnici so oni Nemci pri nas in v Veliko-neinčiji, kateri pripravljajo nemški veliki politiki pot navzdol in na široko, že veseli bili, češ, da je tudi nož bi mu zasadil v pleča, da bi ne mogel niti dih-niti več." „Vazilij, Vazilij!" zakliče Jelica in stegne roko proti njegovim ustam, kakor bi hotela tok jeze ustaviti. „Bodi torej nevesta morilčeva — brata hudičevega. Leto in dan si me varala, celo božje leto in jaz sem menil, da si nedolžno dekle, siva golobica." „S tem le nožem me usmrti, Vazilij, zabodi mi ga v prsa; čista JeliČina krv ti da svedočbo, da je bila nedolžna, a njena duša bo za te molila; le zasramuj me ne." Deklica je strgala obleko s sebe, odkrila nedra in še temnejše od žara na nebu, ko se po noči kje požar prikaže, je zarudela tje do grla. „Vazilij, tvoj ostr« nož pojde globoko in Jelica bo srečnejša." Mladenič je ni več slišal, bežal je doli s skale v selo. Srečavši orjaškega moža je za hip ostrmel, a ko ga je prešel, segel je po handžarji, pa za pasom bilo je že prazno. Bil je nož prej v morje vrgel. Tujec se ozre na mladeniča, izbuljenih očij za njim gledajočega ter zamahne z žilavo roko po veliki kancelar sprevidel, da je treba udariti tudi po Madjarih. Na Nemškem in v obče tudi mej večino avstrijskih Nemcev je namreč vse izvrstno urejeno: velika politika mora hoditi svoje poti, in v istem času, ko se mota ista politika uklanjati svojim političnim zaveznikom, delajo njeni narodni delavci in politični agitatorji pa mej nemškim narodom pogostoma ravno v nasprotnem zmislu. Veliki kancelar molči pri tem delovanji, v resnici pa ve-likonemška politika podpira tudi iste svoje delavce na zdolej. Tako se dosezata dva namena skupaj, in tega odkritejši del nemških novin tudi v Avstriji ne prikriva. Avstrija je tesna zaveznica Nemčije, ali mej tem ji nasprotujejo doma in v Reichu po tiskovni poti. Interes Velikonemčije je in ostane še, da se duvalizem v Avstriji še nekaj časa ohrani. Vsled tega ne more Velikonemčija očitno izpodkopavati Madjarov in njih politike, tudi ko bi jim ne bila v vsem prijetna. Zato je „Norddeutsche Allg. Ztg." "več dni molčala tudi po Berolinski zavrnitvi mad-jarskega povabila. Še le, ko so začeli nemško-pruski novinarji — preveč upati, kakor da bi se bil Bis-marek spreobrnil glede na Madjare, je spregovoril njegov organ ter je navidezno pokaral Monakovske in Berolinske mestne očete, v istem hipu pa je omenil, da je Nemcem sicer jako neljubo, da Madjari ne delajo prelepo z Nemci, z „brati", na Er-deljskem, da pa ima Velikonemčija vender uzrokov, kateri jo z Madjari bolj vežejo, nego pa 1 o č i j o. S to izjavo je list dosegel, kolikor je možno doseči z izjavo od toliko pomenljive strani. 1'rviČ ie list Nemce opozoril, da taktika zapoveduje, da puste Madjare za zdaj še na miru. List je hotel povedati, da Madjari so še vedne potrebno orodje za velikoneraško politiko. Drugič je dal Madjarom razumeti, da naj napravijo z ogerskimi Nemci nekako izjemo, da naj torej ž njimi mečeje postopajo, vsaj za plačilo, da jih Velikonemčija še podpira, in da jih bo še podpirala; kajti „več je uzrokov, ki jo z Madjari vežejo, nego ločijo." S tem rahlim potipanjem Bismarck doseže, da se Madjari prestrašijo, in že se razširja vest, da je Tiszo volja, podeliti ogerskim Nemcem vse, česar vzduhu. Na strani svetilo se mu je blesteče orožje; še jedenkrat je premeril mladeniča; pa zdelo se je, kakor bi ga niti jed nega pogleda vrednega ne zmatral. Urnih korakov je stopal dalje po ozki stezi k skali. „Nevesta te že z odprtim naročjem čaka, idi — Idil Mar misliš, da te nisem spoznal? V Solunu vedo, kdo je Kiuperli, dobro vedo, tudi jaz vem, za to deklico pa, — prvo žrtev v našem okraji, kdo ve, ne daš li glave ti pes!" zakričal je Vazilij za njim. Zopet se je orjaški mož obrnil, črni lasje spustili so se mu na čelo, a desnica je segla za pas. Potegnil je samokres ter pomeril. Pa koj je orožje zopet spravil ter s prezirnim smehom navzgor hitel. IV. Jelica se je pripogibala nad vodo, kakor bi hotela doseči darilo, koje je bila poprej zavrela; biserji s svilnato tkanico so še po valovih poskakovali. „Ne glej jih, prineseni ti drugih in o svatbi si je okolu vratu oviješ, ne nagibaj se, morje je tu globoko in ti komaj umeš plavati," reče nekdo na žele. In da bi Madjari ne ini9lili, da se je veliko-nemška prijaznost ohladila nasproti Madjarom, so se velikonemški \eliki uradniki nastavljeni v Avstriji kaj podvizali objaviti Madjarom, da z velikim veseljem sprejmejo povabilo in dojdejo osobno k re čeni slavnosti. Taka je, in madjarski šovinizem se da pomiriti, nadalje slepiti in nadalje tirati politiko, ki bo konečno najbolj pogubna — Madjarom samim. Madjari so v interesu Velikonemčije stalni nasprotniki in najveći sovražniki vsemu Slovanstvu; Nemcem na Ogerskem utegnejo izvrševati Že iz strahu ugodnišo politiko; nasproti Slovanom se pa ne spreobrnejo. Ko bi se hoteli tudi spreobrniti, tega ne dopusti velikonemški interes in program, ki obseza daljno bodočnost. Nemcem je dovoljeno izmišljevati nevarnosti od slovanske strani; nam pa bodi dovoljeno, ne izmišljevati, ampak d e j a n s k i konstatovat-, da duvalizem je in ostane v glavnem interesu Veliko-nemč:je. Taktika Velikonemčije je naslednja: V Cis-litaviji naj germanizujejo Slovane Nemci, v Trans lita v ij i pa naj slabe in zadržujejo vsakoteri razvoj Slovanov Madjari. Kedar bi bila Cislitavija zrela dovolj, potem so Madjari brezpotrebni, potem začnejo tudi v Trauslitaviji Nemci sami opravljati posel iztrebljenja Slovanov. Potem bo tudi duvalizem brezpotreben, in če ga Avstrija ne odpravi poprej, bo že uplivala Nemčija, da se Avstrija spreobrne in potem odpravi duvalizem; za Slovane, če se odpravi duvalizem tako pozno in v velikonemškem interesu, laka odprava ne bo pomenljiva. Duvalistična odplava, če hočejo, da bo koristila državi najbolj in Slovanom, je potrebna zdaj; kajti duvalizem spod kupuje tla Slovanom in 8 tem Avstriji sami. Fr. Podgornik. Novomešcani osnujte posojilnico. Mnogo se je že pisarilo in pojasnjevalo o dolenjski bedi in o hiranji ubozega našega kmetovalca. Sinemo ii tudi vprašati, česa pa se je ukrenilo, da se 11 beda odpravi? Nič —sosebno v Novomeškem okraji trdimo, da čisto nič. Žalibog, vsaj toliko bi se merodajni faktorji prizadevali, da se iztrga ubogo ljudstvo brezvestnim oderuhom iz rok. Mnogi kmetski, dolenjski mogočneži — kjer koli se še nahajajo, da imajo kaj denarja — so privilegovane pijavke našega kmetovalca. Dandanes je kmetovalec navadno v vseh krajih v denarni zadregi, ali na Dolenjskem pa v jako obilej meri. Tu ti toča pobija rastlinstvo leto za letom, pritisne še suša ali moča in ^lej kmet ni pridelal ničesar, za težko svoje delo dobi v plačilo - - lakoto. Pridelal ni nič, jesti nema ničesar, ali denarja naš kmetovalec vendar ie mora imeti, dobiti ga mora; toda kje ga hoče vzeti V Proda naj živino; zavrne nas lehko kateri čestitih čitateljev. Dobro, naj jo proda, samo povejte komu V Glej, tu ti poganja gospodar upalega lica par voličev že Bog ve kateri krat s somnju na so menj, prodal bi je rad za nizko ceno. Domači mesarji dobro vedoč njegovo bedo, hočejo imeti blago pod polovico prave vrednosti, da celo norčujejo se iz našega kmetskega trpina. — Ilavno tako se godi našemu kmetovalcu pri poljskih pridelkih, ako katero leto kaj pridela, prodati ne more Vino pogra- tihoma in pohlevno za njo in jo z lahka nazaj na mehki mah potegne. Jelica se mu izmakne, zakrije nedra z obleko pred tem tujcem — roparjem. Na vse grlo zakriči in hoče zopet gledati bisere v modrih vodah. Pa Kiuperli ni pustil. „Razgaljena si, nevesta moja! Pred menoj se sramuješ; glej, da se sramuješ, zato si nedra zakrivaš. Pa kaj, če razen mene še drugi za teboj hodi? Do sedaj naj |e hodil, kdor je hotel in ko mur si dovolila, od danes pa ne sme nihče več, Jelica, kajti zasnubena si in varuj se, da koga pri tebi ne dobim. Mlada si še, jednega imaš dovolj. Mar nista lepi moji lici in nista lepi moji očesi? Povej mi, Jelica, te li more kdo storiti carico. Od današnjega dne si meni obljubljena in ta le prstan ti dam v spomin, vzemi ga in si ga na levico na srednji prst natakni," govoril je mladi mož, deklici dragocen prstan podavaje. Jelica pa ga ni nataknila na levico na srednji prst, temveč ga vrgla v morje k biserjem, koji so doslej po valovih plavali. *Tudi dobro, Jelica! Naj ve sinje morje o zasnubit vi svojega vladarja z najlepšo deklico celega pobrežja, koje oči so zelene kakor smaragdi in koje lica se rude kakor rubini. — Hotel sem ti jih že bijo ubožnejšim gospodarjem za male krajcarje že naprej one pijavk**, katere so jim po zimi ali pomladi kakov goldinar posodile. (Vsa jim tedaj preostaja nego stradanje in nakopičenje novega dolga. Radi slabih cest, pomanjkanja železnice, od-daljenja od Ljubljane in sosednih mest, ogibljejo se tuji kupčevalci našega Novega Mesta. Denar — vsega sveta vladar — kmetovalec ga mora imeti, mora ga dobiti, hočejo ga imeti: posli, dolžniki, družina itd. Poišče naj ga tedaj, kjer hoče, imeti ga mora na vsak način. Primeri se, da ima naš kmetovalec še precej dobro kmetijo, tudi nekoliko pridela, ali kaj hoče — ker kakor nam že znano, prodati v hipu ne more. Pod vrednostjo in pod ceno naš kmet pridelkov vendar proč vreči ne more in tudi ne sme — ali moj Bog — kje pride do denarja. Kaj tedaj storiti? Ali ni primoran vzeti ponižno klobuk pod pazduho in stopiti pred gospoda oderuha in se udati njegovi trinoški zahtevi? Imamo sicer postavo, da se nikdo po oderuhih slepariti ne sme, ali koliko nam ta postava pomaga, kajti oderuhov Dolenjci ovaditi vender ne smemo in tudi nečemo. Ko bi katerega ovadili, ne posodi nam več, hvaležni moramo biti, da nam denar pokaže in zato po židovsko stiska. Kaj pa hranilnice ? povpraša nas zopet jeden ali drugi gospod, kateri miših razmer še dobro ne pozna. Da dobro — imamo dve hranilnici jedno v Ljubljani, drugo v Kočevji. Prva, to je Ljubljanska hranilnica Dolenjcem ne posojuje rada, dela mnogo ovir zato, da goni na ta način žrtve v žrelo svoje sestre Kočevske hranilnice, katera je pravcati pogin našemu ljudstvu. Za Kočevsko hranilnico delujejo mnogi agentje mej našim ljudstvom, celo v cesarskih pisarnah poslujejo nekateri uradniki za ta zavod, dobivajo procente, kasirajo denarje in računajo za prošnje in razne uloge ogromne svote. Za Boga svetega, koliko ostane naši dolenjski raji, če prosi v hranilnici na posodo 100 gld.? Koliko časa je potratil? Še nekoliko časa in pre*predli bodo nemški Kočevarji svoje mreže po vsem Dolenjskem in kaj potem? Naše ljudstvo bode izsesala ona hranilnica, katera ubogemu kmetu že radi tega vrne prošnjo srainovalno nazaj, ako se na kakem dokumentu nahaja legalizaciia v njegovem maternem jeziku. Slovenskega jezika se tedaj ta zavod ustraši, denarja slovenskega pak ne! Narodnjaki dolenjski, možje, katerim bije še srce za naš narod — ne vidite propada, v katero se drvi dan za dnevom naše ljudsvo? Ne ciucajte in ne odmajujte na levo in desno, ne odlašajte, ne držite rok v žepu, idite na delo, ako ste rodoljubi — ne pustite ljudstva v stiski. Črnomaljci, Metli-čani in Krčani stopili so v kolo ter si osnovali posojilnico — le Novomešcani dremljejo in nečejo rešiti ubozega ljudstva grozečega mu propada. Kaj res menite, gospodje, da je v Novem Mestu posojilnica nemogoča? Tega ne mislite, le nekoliko ener-žije, čvrstega in pametnega pričetka je treba — in posojiluico imamo. Kdor neče kake stvari dovršiti, ima navadno veliko izgovorov, seveda mnogo puhlih — kakor je ravno v Novem Mestu na dnevnem redu. Verjemite, da bode jedna posojilnica nam prej dati, pa veš, da sem moral preč. Zavidajo mi moje gospodstvo na morji in radi bi me ob njo spravili. — Ta le poljubec na obljubo zvestobe, slišiš, Jelica, na obljubo zvestobe." Deklica se mu je branila ter se z vso silo njegovemu objetju upirala, da se je Kiuperli čudil, od kod toliko moči v tej nežni, prelepi deklici. „Ne dotikaj se me! — Ropar si, trupla odiraš in potem nosiš dragocenosti in prstane z njih nevesti v snubitvene dari, — meni, prevaljeni Jeliei." „Jaz sem ropar, jaz trupla odiram? Jelica, jaz, kralj jadranskega morja, ki ima toliko zakladov kakor beški cesar, ali pa carjegradski padišah? Pa naj bo, le rada me imej in smatraj me, komerkoli hočeš. Ako sem jaz napram ljudem včasih zel, bili 48o oni hujši napram meni. — Valovi zdolej so ti povedali, natepem je, Jelica, čemu lažejo in čemu se upirajo svojemu vladarju. Ti boš moja, kakor gotovo solnce sveti in bi bila noč, ako bi ugasnilo. Carica postaneš in videla boš, kaka bo slava, ko položim kraljici Adrije dija-(iem na glavo. Morje mora biti viharno, po nebu mora se bliskati in grometi, a jaz bom vriskal in z menoj vsi moji junaci. Tvo;i podaniki bodo in potem boš vse vedela, kdo je Kiuperli, sedevala bolj hasnila nego 99 kompromisov. Torej na delo in Bog daj srečo! Politični razgled. Notranje dežele. VLjubljaui 30. avgusta 4 V*ki listi nagovarjajo stariše, da ne bi pošiljali otrok v nemške šole, hkratu opominjajo vse rodo jube, da bi prigovarjali starišem, da bi pošiljali otroke le v češke šole. Nemške šole delujejo le na potujčenje češkega naroda. V n a u j <» države. Nota, katero je Itolgnrskn vlada poslala velevlastim, trdi, da se knez Aleksander ni bil odpovedal prestolu. Nadalje razlaga nota, kako je bil knez odstavljen, da so častniki Kistendilskega polka udrli z revolverji v rokah v njegovo palačo. Imena Karavelova in druzih somišljencev, pravi nota, je provizorična vlada le zlorabila. — Regentstvo jako strogo postopa z zarotniki. Cankova in Grujeva je vojno sodišče obsodilo na smrt, metropolita Kle-menta pa k dosmrtnemu posilnemu delu. Zarota se je nekda že precej dolgo pripravljala. Vanjo je zamotanih kakih GO častnikov. Govori se, daje rusko zastopstvo v Sofiji precej komprotnitovano. Knezu prijazna stranka v Bolgariji je nekda nameravala proglasiti republiko, ko bi se on ne vrnil v Bolgarijo. Nam došli ruski listi še nič ne vedo o proti-ustaji v Bolgariji. Ustajo pa vsi odobru ejo. „Ruski Kurjer" pravi, da se je sedaj ponudila Bolgarom lepa prilika zopet spraviti se z Rusijo, kakor se bode še težko kedaj. Bolgarskemu narodu so razvezane roke, da lahko uravna svoje politično življenje kakor je najbolje zanj in za vse slovanstvo. Bolgari se morajo ozirati na Rusijo, ki je zanje v potokih prelivala kri. „Novosti" pravijo, da je zjedinjenje bilo idejal bolgarskega naroda, a se da samo izvesti, ako se Bolgari ne bodo ustavljali Rusiji. Rus;ia sama želi zjedinenje. toda Zjedinjeria Bolgarija ne sme biti orodje proti Rusiji osvoboditeljici. Zjedinenje Bolgarov je Rusija sama želela, zato se tudi sedaj ne bode razrušilo, samo da ne bode več orodje ruskih nasprotnikov. Zjedinjena Bolgarija ne sme ovirati luske politike na Balkanu, ampak jo mora le pospeševati. Rusija ni nikdar nasprotovala popol-uej samostojnosti Bolgarije, svojo nesebičnost je pokazala, davši Bolgarom svobodne politiške naprave. Nemški in poljski listi so polni poročil, kako so Rusi grdo postopali z Aleksandrom, potujočim po Rusiji. Da ni verjeti tem poročilom niti omenjati ni treba, saj je znano, kako Nemci in Poljak* radi črnijo Rusijo. Si'l»ski ministerski predsednik Garašanin izjavil se je za svojega bivavanja v Budimpešti, da bodo Srbi mirno čakali, kako se stvari razvijo v Bolgariji. Nikakor ne misli Srbija porabiti sedanje prilike, da bi popravila lanske neuspehe. Poročila o mobilizaciji srbske vojske so izmišljena. Srbski vladni krogi nečejo lahkomiselno izzivat' vojne, kar bi se reklo z glavo butati v zid. Srbska vlada bode čakala, da vidi, kak upliv bodo dogodki v Bolgariji imeli na Srbijo. Stvari bi se pa drugače zasukale, ko bi Bolgari začeli posegati v območje srbskih interesov. V tem slučaj bode Srbija odločno branila svojo pravice. Ko bi pa navstala vojna v Bolgariji mej Rusom prijazno stranko in privrženci kneza Aleksandra, bi tudi Srbija tega ne mogla mirno gledati. Nov vladar v Bolgariji našel bode Srbije kot, nevtralno državo bodi kdor koli. — Sicer pa vlada v Srbiji veliko vznemirjenje. Nek srbski rodoljub je izdal neko okrožnico, v katerej se nagovarja narod, da bi prostovoljno zložil 12 milijonov, katerih bi se 6 porabilo za puške, G pa boš z njim pred palačo in ko odide, gledala, se li ne vrača iz vojn. Ako bi se pa več ne vrnil, ne moli zanj; morje izprašuj, kam je šel njega kralj. Ako ti poreče, da doli v globočine, idi za njim, da se nikdo ne oženi z vdovo carja jadranskega morja." Tako čudno je zvenel njegov glas, skoro bolestno in črne njegove oči bile so tako vabilne, da se je deklici zdelo, kakor bi opij pila, o kojem ji je včasih stari otec pravil, da se Turci z njim omamljajo. Pozabila je, kaj ji je Vazilij pred kratkim rekel. Kako bi tudi ne bila pozabila, ko je govoril ta krasni mož ter gledal na njo z očesoma, koji sta jo koj očarali? „Jelica, tako te rad imam, tako, ne veruj, kar ljudje o meni govore. Zavist govori iz njih, da i oni ne morejo biti kralji in da ne morejo kupi-čiti zakladov." „Na večnega Boga mi prisezi, da se mi ne lažeš!" zašepetala je deklica vzpevši roke proti njemu. Kiuperli se je zopet tako divje zasmejal. „Na večnega Boga, hočeš, da prisežem, Jelica? Ne bom, ker vanj ne verujem. Veroval sem nekdaj, a danes ne več." (Dalje pri h ) za povzdigo domaće obrtnije. Nadalje nagovarja ro doljub, da bi se vse stranke zjedinile in z ozirom na žalostne dogodke v Bolgariji spravile z vlado. Sodi ae, da je dotična okrožnica delo vlade, ki želi na ta način dobiti denarjev. Srbska vlada čuti nevarnost, ako navstanejo kaki večji nemiri na Balkanu. Rada bi zopet mobilizovala. pa jej manka denarjev. Ker so srbske finance jako slabe, jej tudi nikdo neče več posoditi. Zmaga protiustaje je nekoliko pomirila srbske državnike. „Ako se knez povrne v Sofijo", se je nekda izjavil kralj Milan, „bodem brez skrbi odpotoval v toplice". Toda najbrž še ne bode kralj tako hitro rešen skrbi j, kajti, če se kne z tudi vrne v Sofijo, je vprašanje, ga li bode pustila Rusija v Sofiji. Tur*It«* vladne kroge je jako vznemirila vest. da je v Bolgariji zmagala protirevolucija Turki sami so nekda pospeševali revolucijo proti knezu Aleksandru. Turška odposlanca komisije za revizijo vzhodnorumelijskega upravilnika sta nekda bila sporazumljena z ustaši. Sedaj, ko se ustaja ni posrečila, bode pa v Turčiji se zvršilo več osobnih prememb. Mogoča je celo ostavka ministerstva. V soboto bil je v Parizu ministerski sovet, kateremu je predsedoval predsednik fruiicoNkc republike Grevy. Ministri so se posvetovali o pogajanjih z Vatikanom zaradi nuncijature v Pekingu. Kaj je v tej zadevi sklenil ministerski sovet, ni znano. Nadalje so prišle v razgovor balkanske zadeve. Freycinet je naznanil, da od Turčije še ni dobil nikake note, v katerej bi predlagala, da se skliče konferenca. Pri adresni debati v angleškem parlamentu je najznamenitejše, da sta oba vodji unijonističnih liberalcev, Chamberlain in Hartington, hudo pobijala Parnellov dostavek k adresi, se izjavila za vladno politiko na Irskem in da hočeta podpirati sedanjo vlado. Dopisi. 0«l Št. Lomi«*«! na koroški železnici 24. avgusta. (Narod napreduje.) Ko sem Vam pred dvema letoma poročal o novem prebujenji Ruških Slovencev in o veselici, ki jo je prir. dilo tačas ustano\ljeno kmetsko bralno društvo v Rušah, dostavil sam svoje prepričanje, da bode ta napredek v narodnem oziru imel jako blagodejen upliv na ves gornjedravski okraj. In nesem se motil. Ob severnej strani Pohorja ni nikdar mankalo vrlih narodnjakov, uatno da so se nekaj let vshd pohlevnosti, ki je Slovencem sploh v preobilnej meri prirojena, držali nazaj prepuščajoč prvo besedo sicer maloštevilnim, a toliko predrznejim nasprotnikom našim. To je z.aj konec Pošteni slovenski kmetje naveličali se se nemčur-skega gospodarstva in „bauernvereinsk<'ga" rovanja, korenjaki poštenjaki stopili so po konci, podali si samoveslne roke in glejte sadu v socijalnem in po litičnem oziru! Leto dnij po ustanovljenji Ruškega bralnega društva osnovano je bilo kmetsko bralno društvo pri Št. L o renči v puščavi, katero je v kratkem času svojega delovanja zavzelo mej društvi jednake vrste jedno prvih mest, kajti malo bo društev, kojih udje so trdni kmetje, pa bi tako živahno in odločno delala v povzdigo, omike in poblaženja naro iu, kakor ravno št. Lorenško. Dokaz so zbori in veselice, ki jih .ie društvo v kratkem času priredilo; jedva stoji tri četrt leta, pa je že spravilo že dve gledališki igri na oder, dočim so se št. Lo-renški „kulturonosci" dve leti pripravljali na jedno. Najlepša izmej društvenih veselic bila je gotovo 8. t. m., o kateri je Vaš list že poročal. Kdor je imel priliko v društvu in izvan društva opazovati tukajšnje kmetsko ljudstvo, nehote moral je vsklikniti s pesnikom: To je „narod vrlih raož." Ljubezniva prijaznost bere se mu z obraza, neka posebna blago srčnost iz njegovih besed, slovenska poštenost pa iz vsega njegovega dejanja. Na kar pa »e smemo posebno ponosni biti, je to, da tukajšnje ljudstvo živo čuti potrebo višjega izobražen j a na na rodni podlagi in najveljavniši kmetje so pripravljeni, v to blago in častno svrho tudi kaj žrtovati. Dosedanje društveno gibanje nam je porok, da bodo krepki napori tudi rodili čvrst sad. Je-li mogoče, da bi kdo toli blagemu početju prostega ljudstva nasprotoval ? Skoro ni verojetno. vender je gola resnica. V našem trgu imamo peščico ljudij, ki so pijani od tujega pruskega duha, in ki proti mlademu slovenskemu društvu ne goje druzega v svojem srci, nego golo sovraštvo. K sreči minil je čas, ko seje naš kmet bal nemčurske jeze; minil je čas, ko se je naš pošten slovenski kmet uklanjal nemčurjem. Napredek v političnem oziru pokazal seje pri raznih volitvah zadnjih dveh let in kakor ste že javili, bilo je prvo slavno djanje novoizvoljenega od- bora občine Rumen, da je sklenil uradovati slovenski. Sklep se je tudi takoj izpeljal in okrajno glavarstvo v Mariboru dopi-sujeobčini v slovenskem jeziku. Na srenj-skih tablah okolu puščave pa se bliščijo slovenski napisi: „Občina Kumen, okraj Maribor." Slovenske občine! Posnemajte to odločno postopanje Da imamo po Sloveniji same takšne odbore, kakor občina Kumen, na mah bil bi izveden paragraf 19. drž. osn. post, ki govori o ravnopravnosti vseh avstrijskih narodov. Mi postanemo ravnopravni le tedaj, ako ravnopravnost vsi povsod, do skrajne meje terjamo s tako odločnostjo, kakor je to storila občina Rumenska. Javiti pa Vam imam še jedno veselo novico. Naše bralno društvo namerava razširiti svoj delokrog in ne bode dolgo, imelo bode predrugačena pravila, po katerih bode moglo razpravljati in sklepati tudi o političnih zadevah. Kdor pozna zavednost in odločnost naših slovenskih kmetov, verjel mi bo, Če trdim, da bode odtod izviralo še mnogo veselih prikaznij glede našega kmetskega gibanja. Domače stvari. — (V Šmariji pri Jelšah) bil včeraj mnogobrojno obiskovan volilni shod, na katerem bil dr. Gregorec jednoglasno kandidatom proglašen. — (Umrl) je včeraj zjutraj ob 3. uri gosp Josip Zupan, infulovani stolni prost v Ljubljani, konzistorijalni svetnik, župnik Radovljiški. Porodil se je pokojnik dne 12. marca 1811 v Kropi na Gorenjskem in bil v mašnika posvečen dne 3. avg. 1836. Služboval je sprva na deželi, leta 1839 bil kot nemški pridigar v Ljubljano poklican, 1. 1855 bil kanonikom, 1. 1870 stolnim dekanom, 1. 1876 stolnim proštom imenovan. Dne 3. t. m. imel je zlato mašo. Pokojnik bil je obče priljubljen in zlasti velik dobrotnik svojemu lojstnemu kraju. Blag mu spomin! — (Imenovanje.) Okrajni tajnik v Kranji g. Anton Vil l and imenovan je vladnim oficijalom, vladni k nclist g. Fran Gre bene c pa okrajnim tajnikom. — (Odlikovanje.) Gašper B a r a v š, kranj ske deželne vlade uradni sluga dobil je povodom svojega umirovljenja po skoro 50 letnem službovanji srebrni zaslužni križec. — (K a /. n j e n c i z L j u b l j a n s k e g a G r a d u,) odposlani na Koroško pomagat pri uravnavi hudournikov, so pri požaru v Kočah v Zilski dolini tako izvrstno iu požrtvovalno delali, da je, kakor „Laib. Zeitung" poroča, le, njihovemu trudu pripisovati, da so se samostan, cerkev in ostala polovica poslopij oteli. Delali so v najlepšem redu in celo noč, kar je dokaz dobre discipline in dobro spričevalo za nadzoroval no osobje. — („P o p otn i k a") 16. številka ima na stopno vsebino: Poziv. — Pedagogiško društvo s sedežem v Krškem. — O rabi navor ja.. (Prof. Fr. Huuptman.) — Logika. Spisal dr. Josip Križan. — Pospešujmo branje dobrih bukev med Slovenci. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Poziv. — Razpisane službe — („Rogača") izšla je 17. številka. Vse bina kakor vselej raznovrstna, mnogo dovtipov in ličnih podob. — (G od beni klub v Kranji) priredi dne 2, septembra v gostilni „Pri levu" na korist tamošnji gimnazijski podporni zalogi koncert z naslednjim vsporedom: 1. Koračnica. 2. F. pl. Suppe : Over-tura k opereti „Diehter und Bauer." 3. J. Strauss: „J. Tipferl" polka (frang.) 4. Schubert: Podoknica 5 V. Parma: „Pozdrav Gorenjskej." Valček sestavljen iz slovenskih nar. pesnij. 6. V. Parma: „Fiori italiani." Kadrilja. 7. V. Bellini: Potpouri iz opere „Norma." 8. C. Millbcker: Mazurka iz operete „Der Bettelstudent." 9. V. Parma: „11 matrimoniosegreto" Fantazija. 10. A. Parma: „Alpenbilder." Valček. Začetek točno ob 8. uri. Ustopnina 40 kr. za osobo, 1 gld. za rodbino. Pri neugodnem vremenu preloži se koncert na soboto 4. septembra. — (V Travniku) pri Loškem potoku je od 9. t. m. 17 osob za kolero zbolelo, in sicer l v Hribu, 15 v Travniku, 1 na Gori. Izmej teh jih je 8 umrlo. Ker je kolera v Travniku epidemičnega značaja, odposlala je deželna vlada kranjska gosp. dr. Ant. Žižeka iz Ormoža kot pomožnega zdravnika tjakaj. — (Uradno izveš tj e o koleri v Trstu:) Od polunoči 27. t. m. do polunoči 28. t. m. v mestu 4 slučaji, v okolici 1. — Doslej 385 osob za kolero zbolelo, 106 ozdravelo, 244 umrlo. — (Železnica Herpele-Trst.) Celovške tvrdke dobile so po trgovski zbornici vpraševalne pole, na katere imajo odgovoriti v štirih dneh. Pro-šene so, da povedo, kaj in koliko bi izvažale po Hrpeljski železnici v Trst, Tulj, Dubrovnik iu Rovinj, kaki so trgovski odnošaji s Trstom, ali so že skušale stopiti v kako trgovsko zvezo s Trstom, in zakaj da neso stopile, če kaj trgujejo z Genuo in Benetkami, in bi li ne bilo mogoče dotično trgovino v bodočnosti napeljati skozi Trst, če bi se tarifi ugodno uravnali. — (Popravek ) V sobotno številko urinila se je po korektorja nepaznosti neljuba tiskovna pomota. V naslovu uvodnega članka stati bi moralo: „Singe, vem Gesang gegeben" namesto ne-zmisla „Singe rein, Gesang gegeben." — (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika v Mokronogu. Prošnje de 14. septembra t. I. — 'Pri okrajni sodni ji v Senožečah razpisano je mesto kancelista. Prošnje do 30. septembra. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ptuj 30. avgusta. Dr. Gregorec jednoglasno izvoljen na Ptuji in v Ljutomeru, v Bogatci dobil razen jednega vse glase. Bukurešt 29. avgusta. Tekom včerajšnjega dne so vse dosedaj še proste člane začasne vlade prijeli in začasno dedi na krov parobroda „ Tegethoft"." Giujev skočil je v vodo, da bi se rešil, a so ga iz vode izvlekli. Gjurgjevo 29. avgusta. Stambulov s svojo vlado ločil se je od Karavelova, ker je slednji bil za to, da se v enketo odpošlje ruski komisar, a Stambulov hoče položaj uravnati brez soudeležbe Rusije. Bukurešt 29. avgusta. Knez Aleksander ob 10. uri dopoludne semkaj dospel. Pri čakovali so ga ministri, angleški poslanik in ogromna množica ter ga burno pozdravljali. Knez govoril z mnogimi osobami in se odpeljal mej burnimi klici v Gjurjevo. Gjurgjevo 30. avgusta. Bolgarskega kneza vsprejela deputacija pod vodstvom Stam-bulova najganljiveje. Vožnja v Ruščuk mej gromom topov iz trdnjave in z brodovja in burnimi vsestranskimi ura-klici. Uhod v Ruščuk kakor v triumfu. Kneza nesli Stambulov, častniki in ljudstvo na ramah v palačo, kjer je bil takoj ministerski sovet. Dunaj 30. avgusta. V Modlingu pri Dunaji dva vlaka vkupe trčila. Kolikor doslej dognano 7 mrtvih, 22 teško ranjenih. Budimpešta 29. avgusta. Presvetli cesar pripeljal se ob l/a7- uri zJutraj in bil pozdravljen z naiidiišeninii eljen-klici, ki so se mej vožnjo v Budimski grad ponavljali. Veliko hiš z zastavami okrašenih. Zagreb 29. avgusta. Zagorska železnica se bode dne 4. septembra otvorila. Berolin 2 9. avgusta. Cesar odposlal k slavnosti v Budimpešti vojaško deputacijo, v kateri sta polkovnika dveh polkov, ki sta 1686 1. z zavezniki se vkup borila. Zante 28. avgusta. Mesto Filiatra v Moreji po potresu popolnem uničeno. Po površni cenitvi poginilo je vsled potresa do 300 osob. Potres So je tudi tukaj in na drugih krajih Grške čutil. V mestu Zante so skoro vse hiše poškodovane. "^7"aTbIlo. Kot pooblaščenec vodstva družbe sv. Cirila in Metoda usojam si vse častite gospode, ki se zanimajo za to, da se za brdski okraj ustanovi pod-družnica te družbe, najuljudneje vabiti, da se udeleže ustanovnega poddružničnega zbora, ki se bode sešel v četrtek 2. septembra t. 1. popolu-dne ob treh v Lukovici v Slapar j 6 vi gostilni. Na Brdu, dne 25. avgusta 1886. Janko Kersnik. Siniirno zdravilen um peli. Vsem, kateri trpe vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiscanja v prflih, glavobolja In drugih slabmttijv pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitit-praSek" Skatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poStnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlaubun 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno M o 11 - o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (20—6) ■ • r i nevariMiMtl zai-Hili kolere ne mere biti nikdo dovolj pozoren, kako vodo da pije. Vsekako se mor* piiporočati čist», naravna kisla voda, kakor je na pr. Mattonijev Gie ssh iih Ur , ki M je le večkrat, zlasti, ko je bila kolera v Egiptu, pokazal za dobro varovalni, sredstvo in ga zdravniki v tem ožim posebno cenijo, ker izvira iz skal ter ima v sebi mnogo ogljeućeve kisline, tedaj je popolnem brez Škodljivih mikroorganizmov. Zat»> se mora uživanje te vode toplo priporočati. Zahvala. Podpisani odbor izreka tem potom gospodu K apus-n in njeni obitelji, za izvrstno postrežbo, kakor tudi vele časti temu gospodu župniku M gostoljubnost, kojo so izka zali pri pohodu kegljačkc zaveze „Edinost" in pevske Solo (italinške dne 29. t. m. v Kamni gorici, svojo najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1886. Odbor (639) kegljačke zaveze „Edinost1-. Uainrli BO r LJubljani: 26. avgusta: Reza Železnikar, črevljarjeva hči, 3 leta, Sv. Florijana ure.) št. 48, za vnetjem sapnika. — Mihajl Bajt, bivil strugar, 61 let, Poljanski nasip št. 48, za rakom. — Kozalija Beck, ranocelnikova vdova, 63 let, Kladczne ulice št. 18, za ietiko. 27. avgusta: Fran Cirar, komisijonarjev sin, 5 mes., Gospodske ulice št. 6, za otrpnenjem pluč. — Fran Mrzli -kar, delavfiev sin, ti leta, Tržaška cesta Št. 20, za božjastjo. 28. avgusta: Josip BevSek, delavec, ;>5 let, Kravja dolina št. 11, za sušico. — Marija Kant, paznikova hči, 3 tedne, Tižaška cesta Št. 19, za jetiko. V deželnej bolnici: 26. avgusta: Marija Spelič, delavka, 23 let, za si rim napako. Tržne cene * ljiil>Ija .« dne 28. avgusta t. 1. kr. fl.jkV Pšenica, hktl. . . . 6 ! 0 Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „ — 170 Rež, „ ... 4 78 — 90 Ječmen, n ... 4 00 Jajce, jedno .... — 2-5 Oves, 9 711 Mleko, liter .... — 8 Ajda, „ ... i 19 Goveje meso, kgr. — 6^ Proso, n ... 1 73 Telečje „ „ — 48 Koruza, ji ... 4 87 Svinjsko „ „ — 58 Krompir, n ... 2 11 Kosf.ruuovo . „ — 3:. Leča, » • - 11 — 4t> Grah, n ... 10 — — 16 Fižol, » ... 10 — Seno, 100 kilo . . 9 32 Mu.-do, kgr. . 1 — Slama, B . . 2 32 Mast, 8(1 Drva trda, 4 □ nietr. oi'0 Speh frišen, „ — H4 „ mehka, „ „ 3 80 Meteorolugieno poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometri v nuu. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. tub > □o 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737- 06-nm 736 M nm, 738- 00 i.*. 19 2" C: 2ii-2 C 18-4 11 si. vzh. s), vab si. vzh. d. jas d. jas. jaa. 0-f 0 mm rt 83 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 789-88 mm, 738 88 mm. 739-60,.! Mi. lo-8°C 25 8 C 188'C si. svz. si. vzh. brezv. jas. jas. jas. 0-00 mm 1 Srednja temperatura 91*8 in 20*1*, za 3 8* in 27° nad normalnim dne 30. avgusta t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo.i Papirna renta .... Srebrna renta ..... Zlata renta ....... 5° „ marčna renta . ... Akcije narodne banke . . .... Kreditne akcije..... London Srebro....... Napol C. kr. cekini Nemške marke 4w/0 državne srećke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1*64 100 ^ld. Ogrtka slatfl renta 4°/, OgrBka papirna renta 5", 6% štajerske zemljišč, odvoz, oblig. Dunava r g. srečke 5°/„ 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4'/," ( zlati zast. listi Prior, oblig. BlisabeMne zapad. Zeleanloe Prior, oblig, Ferdinandove sev. žele eo Kreditne srečke 1CK) g Eudolfove srečke 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 , Tramm\vay-društ velj. 170 gld. a. v 84 gld. 40 kr. 84 , 75 117 . 55 101 - 75 .^6l . _ 278 . 20 198 .. 8) 10 , 01 \ 5 , W6 «1 , 90 132 , 50 1H9 „ 25 108 „ 05 H5 , 10 106 . 50 118 . 50 194 , 75 98 ] 90 \ 180 „ _ 19 „ 60 111 20 C Zahvala. Za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu našo preljube, nepoz-ibljive nam matere, gospe TEKLE ZALAZNIK, I T. rekam 0 vsem prijateljem, znancem, p. u. gospodom uradnikom, c. kr. gendariaeriji, slav. občinskemu zastopa, posebnu pa blagi družini g. Korošca, kije mej nagle, nepričakovano boleznijo zbog nemogoče takojšnje navzočnosti njenih oddaljenih domačih tako skrbno jej stregla ter jej na rakev krasni venec položila, najtoplejšo zahvalo. V Št. .»etru, dno 29. avgusta 1886. (638) Žalujoča rodbina. Tužnim srcem naznanjam v lastnem In v imenu sorodnikov žalostno vest, da so preč. gosp. strijc JOŽEF ZUPAN, stolni prost, danet zjutraj ob 8, uri po dolgem hiranji, previđeni s sv. zakramenti za umirajoče, v 76. letu svije starosti, mirno v Gcspodu zaspali. Pogreb bo v ponedeljek 30. avgusta popoln-dne ob štirih. Preblagi ranjki naj bodo duhovnim tovari šem, vsem znancem in prijateljem v molitev in pobožen spomin priporočen. V Ljubljani, dnč 29. avgusta 1886. (637) Simon Zupan, katehet. XNXCOCOCC . ■* % t> • ■* • ti i r tiaJem založništvu J* izšla in se dobiva po vseh knjigfi-.rinicah knjiga: Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral Anton Bresovnik, učitelj. 12 pdl v S°. Mehko vezana 6 o kr.t franko po pošti 6$ kr. Gospod pisatelj, oziroma zbiratelj, mnogo dosdaj še nenatis-nenih kratkočasnic gotovo ni imel malo truda pri zbiranji teh krntkočasnic in stneinic, predno je vse nabral, jih opilil in potem primerno razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo »nt bode vsakdo hvaležen za njegovo delo, saj bode čitajoč" podane smešnice preživel marsikatero uro veselo, zginila mu bode za trenotek skrb za vsakdanji pičli kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo pro-šinjeno bode nove moči. Kar je sol jedilom, to je humor {šataj življenju, *JYuMor zgubljen, življenje zgubljeno*, pravi A". Biihler Ig. pl. Klcinmayr ff Bamberg knjigo tržnic* / v Ljubljani na Kongresne ni trgu. (866—11) (Poslano. [8—»89) GLAVNO SKLADIŠTE nnjPifltiJG lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, 1 kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevlne I ieltldca bolesti urkljana i proti mehiTnlm kataru, 111 \ It K >1 ATT OM.I l Karlovi vari i Widn. Razglas. Spomladi leta 1887 se bo v Fari pri Kostelji, okraja Kočevje, nov tarov/. zidal. Da se bo pa podvzetnik lagleje s potrebnim materijalom preskrbel, se bo dražba dieita-d j a) že letos 88. NepttMiiltra IHHG wl> 1<>. uri «lop<»Iii«lne pri Fari všibi. Farovi je cenjen 9232 gld. 48 kr., mej to svoto je HRpOpadena tudi tlaka, eenjeni 2423 gld. 43 kr., katera se bo tudi v denarji plačala. Kdor bo hotel dražiti, bo utiral prej uložiti 10°/0 vadium ali v denarji ali v državnih papirjih po takratnem kurzu ali pa tudi v knjigah zanesljive hranilnico. Pod temi pogoji ne tudi oferti vspre-jeinajo. Tudi se daje na znanje, da se načrt tarovža, kakor tudi pogoji njegovega zidanja vsak dan lahko izvedo pri 0. kr. okraj min glavarstvu v Kočevji, na dan dražbe se bodo videli pa tudi pri Fari. Fara pri K o stol u, dne 22. avgusta 1886. Za stavbeni odbor: t) župnik. (614- Za dijake odda se lepo in pripravno Mtaiiovtmjc na Poljanski <-«'*ti. — Natanjčnejšo se i"ve v Sv. Florijana ulicah št. 11. I. nadstropje, zadoj čez hodnik. (636 — 1) v sprejmejo se v Ntuuovauje in ikrimo postrežbo na Stolnem trgu h. št. 18, II. nadstropje, na ulično strun. (628—:l) Iztlatelj uj odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Trgovski pomočnik: in učenec Kje? pove upravništvo ..Slovenskega Naroda" pod nt. 105. (635—1) je za most, jabelka vseh vrst kupujejo se v večjih množinah, če mogoče cele vagone. — Ponudbe vsprejema Al. Hajer v Šiški pri Ljubljani. (634—2) NAJBOLJŠI rj?NPlR ZA CIGARE^ LE HOUBLOo Francosk fabrikat CAWLE-jev & HENRY-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem se svari! Ta papir priporočajo dr. J. J. l'olil, dr. E. Ludvvig, dr.E. Lippmann, ]irofoaorji kemije na Dunajskem vaoučili&či, in sicer zaraili svojn i/vrstnt) kvalih-ie, nasebne risi os? i in ker um nošo priiljaiie iiikiike zdravju škodljive reči. ptMiMi r>" i.'Angtntmi 17, rue Deramj? . j PAB11 Nadležen in škodljiv se odpravi s svetovnoslovečim c. kr. dvor. zobozdravnika dr. Popp-a vegetabiličnim zobnim praškom. Ta prašek ne odpravi samo navadno tako nadležnega zobnega kamna, če se slednji dan rabi, ampak da sobetll večji blesk, belino in nežnost. Cena fikat-Ijici 63 kr. (155—2) Skozi 40 let poskušena c. kr. i/.kl j. |»rlv. |»rvn amerlNko In nugle^ko pal4-nlo v nuu Anatherin zobna in ustna Yoda di-. .T. <^. POPP.H, t, kr. dvornega zdravnika za zobe, na hunaji, 1. Ta odlični izd. lek si>. je v 40. lotih s\ojega obstanka ra/.fiirit in veljavo pridobil tudi izven Evrope. Njega poraba se ji- za posebno dobi o pokazala prati /.nbidinlju vsake vrste, proti vsem boleznim mehkih UStnih delov, majajočiin se zobeni, lahko krvavečemu bolnemu dlesnu, bramorici in ikorbutu liaztaplia sle/., s čemer ovita narejanjc zobnega kamna, upliva osvežujoče in boljša okus v ustih ti-r korenito od pravi sopern duh, ki na vs taj a po umetnih in otlih zobeh, po jedeh in kidenji tob.ika Olajšuje z »benjo pri majhnih otrocih inje dobro varstv-t-iio sredstvo proti diltentidi, neobhodno potrebno pri ralu mineralnih voda. Velika k eklmica velja 1 g!>l. 40 kr., srednja 1 gld. in majhna 5" kr. Dr. Popp-a anatherin zobna pasta v steklenicah /,a čiščenje in ohranenje šob, odpravi zo-perui duh in zobni kamen. Cena steklenici 1 gld. 99 kr. Dr. Popp-a zobna plomba, praktično sredstvo, s katerim si lahko vsak lo sam plomb nje otle zobe. Cena 1 gld. Dr. Popp-a arom. zobna pasta. Blesteči beli zobje po kratkoj porabi. Zobe (prirodne tn umetne) varuje in odstranja zobne boločine. Cena kosu 35 kr. Dr. Popp-a aromatično milo iz zelišč, kemično analizovano in od mnogih medicinskih in zdravniških celebritet evropskih kot najreelnejše in zii kožo najboljše pripoznano. Lučaje, spuščajo, pege, inozuljce, jrrinte, Ot-rce, luskine na glavi in na bradi, hraste, kožne bolezni in nečistosti sploh hitro in gotovo odpravi. Cena kosu 30 kr. iJfiP~ P. n. občinstvo se prosi, zahtevati izrecno v. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti samo take, ki imajo mojo varstveno znamko. g^"" Več ponnrejnleev in prodajalcev na Diinaji, v Ljubljani in Iuspruku bilo je nedavno obsojenih k občutnim kaznim. Dobiva se r Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoezv, E. JJtrsehitz, (i. Piccoli, dalje pri trgovcih 0. Karinger, Vašo Petričič, Ed. Rlahr, P. Laas nik, bratje Krisper; p Postojini: Fr. Baccarteh, lekai ; na Krškem: F. Pomches, lekar; v Idriji: J. VVarto, lokar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Skofjej Loki: C. Fabiani, lekar; 0 Kočevji: J. iiraune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; r Metliki: Fr. VVaclia, lekar; r Radovljici: A. Uoblek, lekar; ti Norem mestu- F. Ilaika, D. Ri.:zoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, 'ekar; v Trebnjem: J Kup-reeht, lekar; v Cmomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar r I'-irlMi'miliiPt Imt itTU fr** 'titiinai »'-1niifftW,owaaTr?frT Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'