SLOVENSKI
I
Glasilo .Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
I/linja 5. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja za colo loto 3 gld., za pol leta
1 gld. 00 kr.
Dopise sprejema odbor »ITčltoljKkogA društva /a slovenski Štajer'4 r Ljutomeru.
Štev. 5. V Mariboru 5. marca 1875. Letnik III.
Berilo in slovnica.
Vsa odgoja in poduk v narodnej šoli meri na to, da se otrok do znanostij in spretnosti privede, da se mu blagočutje obudi ter odkriti in čisti značaj uterdi za življenje. V ta namen učitelju morajo služiti vsi v novejšem času v šolo vpeljani predmeti in pomočki. Vendar ovo glavno nalogo mu pomaga pred vsim dobro berilo veršiti. Dobro berilo je središče, iz katerega ves nauk crpi učenec in učitelj. Berilo uči brati, misliti in govoriti, pravopisati, zato mora tudi na slovnico pozornost obračati; berilo bistri um in blaži sreče. Zato mora imeti dobro berilo vzorne sestavke moraličnega in tvarnega obsega.
Na pervi pogled so naša dosedanja berila imela eno tega preveč, drugo druzega premalo. Koliko pretirane kolobocije imati pervo in drugo berilo v moraličnem obziru! Seslavitelj teh knjig je gotovo imel blago idejo, mnogo na serce otroško delovati, a pozabil je na opomin odličnega odgojitelja Vernale-kena, ki pravi: „Učiteljem dajem prijateljski svčt, da baš ne moralizujč preveč! Le kratka, prilična povest sočutje do vsega dobrega, do žlahtnili čednostij izkliče, nikoli pa dolga moralična pridiga.*) Kratke pa jedernate besede zadostujč, da se moralnost povzdiguje. Čim več besedij sc za to žgubi, toliko več so otroci malomarni za take opomine. Obširni pogovori se pa največ na delavnost uma ter stvarne predmete odnašajo, lu enkrat še jim reče: „Ne oglušite detce s premnogimi besedami, s premnogim moralizovanjem! Psihologično se lahko dokaže, da to pravi čin paČiu.
S tem pa ne rečem, da so bile vse vaje v ovih dveh berilih za nič, mnogo spisov je prav dobrih, ki se tudi za jezikoslovne vaje dajtwprikladno rabiti. **) Tako je v pervem berilu
*) To je i naša terditev.	Ur.
**) Ne popolnein.	Ur.
kacih 30 povestij moraličnega iu nekaj realističnega obsega za jako vspešno rabo pri otrocih, po 8—9 let starih. Tudi drugo berilo ima več dobrih spisov, ki bi se se dali v novo za srednje razdelke primerno berilo uverstiti, vendar na tej stopinji se terja uže bolja oblika in krepke misli. Posebno v prirodopisnem in zemljepisnem delu se morajo nahajati boljši spisi j slovenski pisatelji nam ponujajo obilo tvarine v svojih različnih knjigah. Zgodovina nejma niti ene zdrave povesti, ne v obliki ne v smislu zastopane. V velikem Berilu pa so napake in neporabljivosti preočividne. Lepoznanskega in moraličnega berila nejma niti celo nič primernega. Nek inšpektor narodnih šol vzet iz srednjih, pa je to berilo spoznal za najboljše, ker se otroci baje lahko nemški iz njega učč (! ?) Moder inšpektor!
Vsa berila pa dosedaj nejso imele namreč enega spisa prikladnega za uzor slovničnega razlaganja. Rečem za slovnico, za spisje se je še dalo tam in tam kaj porabiti. Na mestih so izrazi tako sloki, oblike tako nedosledne ter stavki tako zamotani, da se je učitelj uže sam zamotal vanje.
Berilo naj je podlaga iu središče jezikoslovja. Jezikoslovje podeljuje zmožnost nam z govorom iu s pismom tekoče misli jasno in razumno razodevati in je tako drugim praviti. Le v stavku se misli popolno izražajo, iz stavka se more jezika naučiti. Ali tudi stavek je le element, nej jezik sam. Hoče se li učenec brez ovinkov v življenje jezika napeljavati, to se ne more s posameznimi, razterganimi stavki doseči, nego le, ako razmotrava versto zvezanih in vredjenib mislij, ki se ena na drugo nanašajo. In v to služč uzorni, berilni spisi, katerih naj nam berilo na izbiro ponuja iu katerih pogovorilo je naj-vspešnejši jezični uk. Kar je telo ali prikazen v naravi za pri-rodopisni nauk, to je uzorno berilo za jezikoslovno razvijanje — namreč: na glednost, in le, kjer je nagledni nazorni nauk, tam se živo in življenje rodilno podučuje. Slovnična pravila in njih razumevanje mora učenec vsled umnega napeljavanja od učiteljeve strani sam najti iz berila, ker tako je berilo podloga čverstemu in res obrazujočemu jezikoslovnemu poduku.
V zadnjih časih se odlični pedagogi pričkajo, ali se ima slovnica v narodnej šoli učiti ali ne. Eden reče: Preč iz narodne šole s slovnico, drugi: slovnica naj se uči! Sploh pa pameten učitelj vidi, da se tako nejma učiti, kakor smo se mi nekedaj starokopitno učili, le suha pravila z nekoliko izgledi mer-mrali. Jaz bi s Hermanom potegnil, ki pravi:
„Jezik se poglavitno po posnemanji in vaji nauči, iu v narodnej šoli se pred V6em na to gleda, da se govorni ali jezični čut obrazi, s katerim razločujemo pravo in napačno izražanje, ne da bi se zavedali odločnih pravil. Ker pa se vsebina in oblika jezika z govornimi zakoni posredujati in spoznavanje ovih pravil miselno zmožnost vadi, mora tudi slovnica jezikoslov-
neniu nauku na pomoč pristopati, katera ima zakonomerne oblike za predmet. Vender se nikoli sama in posebej ne obdeljuje, nego naj se vselej priključuje razvijanju govorne tvarine. V narodnej soli ona nej smoter ali svrha, nego le sredstvo, da razumevanje govorno pospešuje, da učenje pravilnih govornih oblik lajša ter jo k večjej gotovosti v porabi navaja, da pravopis in rabo ločil podpira, ter pripomaga brezpogreš-nemu točnemu pismenemu sestavljanju izvirajočih mislij“.
Torej hvalim dosedanja berila, vendar tudi grajam njih pogreške ; nepotrebnega je preveč, potrebnega pa premalo. Pervo berilo ima preveč o glasoslovji, premalo pa o zlaganji besedij, drugo nejma nič slovnice. Veliko berilo ima premalo o stavko-slovji, preveč o sklonih. Za posebno knjigo o slovnici jaz nebi bil, a to bi priporočal, da bi imelo vsako berilo za katere letne stopinje je v šoli odločeno, kratka slovničua pravila, potem primerno štev. vaj za tihe šolske naloge. Otroci radi hitro zabč, pri vsakej priliki, ko spisje pregleduje, bi je učitelj naj zavračal na ona pravila, katera jim je pervlje po zgoraj omenjenem načinu razlagal, vaje pa bi naj v teh prostih urah podpirale, kedar namreč učitelj drugi oddelek neposredno podučuje.
Berilo za višje oddelke ali razrede bi naj učence posebno v stavkoslovji izurile zaradi pravilne rabe ločil ali prepon. Kaj pomaga učencu, izstopivšemu iz šole, ako zna vse besede v besedna plemena verstiti, kedar pa je primoran kako pismo pisati, spiše celo pismo od konca do kraja le v enem stavku, t. j. več stranij obsegajoče pismo je brez vsake ločnice, ker nejma od pravilnega vezanja stavkov niti pojma. Se ve, da se je v novejših časih v boljših Belskih šolah v tem oziru mnogo napredovalo, da se nej samo učilo: das ist ein Haupt\vort, das ist ein Nebenwort itd. No najuovejši učni načerti to tudi strogo ukazujb, a žalihože se ne bode lahko izvelo, ker ne obiskujč otroci do postavne dobe šole.
Mnogo i jedernato se je pretresovalo pri uč. skupščinah o bodočih čitankah, a vendar bi naj še „Slov. Učitelj1', zastopajoč šolstvo v naprednem smislu izražal, glede tvarine to-le:
a) Za lepoznanski ali moraličui del naj se jemljb nepreobširue, pa jedernate povesti, basni, pravljice in pregovori, izmej katerih bode večina za slovnično obravnavo prikladna.1)
b) Tudi mej realistične 2) predmete naj se primerne pesni in
‘) Do sedaj imamo po čitankah jako bedaste izmišljenosti, ko-jim se mora smejati odrasel učenec, ki le nekoliko naravne zakone ume. —	(Urod.)
a) Za kmetijstvo in gospodinjstvo se nihče nej brigal mej spisova-njem sedanjih čitank.	(Ured.)
povesti veselega obsega, ki delujč na terdni in Čisti značaj1) verstč.
c) Zgodovinski del naj bo z iskrenimi prizori iz občne in domovinske 2) zgodovine zastopan.
d) Naj se tudi kratke slovuičke pravila in vaje pristavijo.
e) Berilom naj se po mogočosti tudi podobe v poočitovauje uvrstč ter zemljepisji potrebni zemljevidi priložč.
Sklanjava slovenskih imen.3)
Slovensko oblikoslovje pervencem dela mnogo težav; pa kaj bi jih ne, ker treba je za razna plemena imen vseh treh spolov pomniti si toliko koučnic, ktere pritikamo imenom pri skla-njavi, da ne moremo skoro nikomur, najmanj pa mladini za zlo šteti, če pregreši kaj zoper slovniška vodila. Poleg Pra-protnikove slovnice (stran lil—16) sklanjajo se imena po devetih, oziroma na dvojno sklaujavo zglednega „grad“, po desetih načinih. Deset verst manj ali več med sabo podobnih obrazil mora torej učenec znati, ter jih dobro ločiti in primerjati imenom, kakoršnih ravno potrebuje. Vse verste skupaj štejejo do sto posameznih končnic, ktere začetniki kaj radi iz ene v drugo versto prestavljajo, ter napravijo zmes, ki je vsemu podobna, samo sklanjavi ne.
Napake vsiljajo se v ta predmet zavoljo tega tudi rade, ker v vsakem kraji ljudje zavijajo besede po svoje, ter name-šano z obrazili družili krajev. Pogostoma pa se premenjajo končnice, na primer: ženskih imen z onimi moškega spola. V našem kraji se dostikrat sliši mesto — ami v 6. sklonu ranož. štev. pri ženskih imenih napačno „samo iu n. p. s češnji, z ribi, s palici, z miši in podgani; 4. sklon žensk, spola pervemu enak, n. p. „miza je polil1'. Morda se motil ne bom, če ta toliko navadni „kozel“ pripisujem onim, ki nemški mislijo in slovenski govorč, ter menijo, da kakor v nemškem, tudi v slovenskem četerti sklon mora biti pervemu enak. Napakam vzrok pa tudi je, ker n. p. v dvojini pri ženskih imenih radi polnoglasne končnike zamolčimo ali „pojemo“, kakor pravimo.
') Po naših narodnih šolah naj so pojč take pesni, katere budč in krepč v detci ponos na našo	slovensko narodnost.	Ur.
“) Tudi pri tem nauku je krasna prilika, da navdušujo narodni učitelj mladež za domači narod s tem, da znači historične čerte naših pradedov, o čemer nam Slovanom sovražni nemški zgodovinarji sploh cno-stranko (!) pisč. Detca naj so uči svoj narod ljubiti, tuje narode pak štovati.	Ur.
a) Kor so je nam bilo pri spisu „Slovnica v vezani besedi“ v 3-št. več tiskarnih pomot vrinilo, n. pr. besedo „posmi“ jo stavec samovoljno postavil, in ker je v tem sestavku ta reč temeljiteje razpravljena, zato po-dajerno pričujoči spis iz „Uč.	Tov.“ v boljšo razjasnovanje.	Ur.
Na pravilni jezik ne moramo toraj nikdar dovolj paziti. Malo je na Kranjskem takih sol, da bi mladino neprenehano napeljavale pri govorjenji vselej posluževati se književne čiste slovenščine. Posebno hočem to reči o končnicah. Največ pogreškov pri pisanji pa prizadeva glagol; zoper končni 1 pri priložajib, in končni „i“ v nedoločivniku in zoper druge končnice nahajamo prav mnogokrat napake v spisih. S' pravilnim književnim jezikom bi se torej temu pomagalo v spisih, pa tudi časa bi bilo učitelju prihranjenega, — 'kar naj bode tukaj le memogrede omenjeno.
Tu ti podajam, dragi „Tovariš11 delce, ki mu je namen, da si učenec iz oblikoslovja imen ložeje pomni sklanjavo in posamezne končnice. Posuete sč zgledom, ki jih kaže omenjena slovnica konec sklanjanih imen, vpletene so v stavke, kterim sem dal poetični obraz in kolikor mi je bilo mogoče tudi enakomerno spreminjavo kratkih in dolgih zlogov. Znano je, da stavke v pevski meri sostavljene ložeje v spominu ohranimo, kakor v nevezani besedi. Spominjam se tukaj, kako smo se sklajave latinskih imen privadili, zlasti pa tistih verst imen, ki se ne spreminjajo po splošnji sklanjavi, ampak neporedno. Še sedaj mi na misel pride včasi kitica:
Panis, piscis, crinis, finis,
Ignis, lapis, pulvis, cinis,
Orbis, annis, ter canalis itd.
V taki vezani besedi smo si vsa vodila v glavo vtepli. Koliko je bilo to zlajšano spominu! Naši mali učenčki tudi ne bodo nevoljni, ako pridemo na pomoč njihovemu spominu. V verzih si bodo gotovo raji zapomnili one razne končnice.
Ko sem se vpervič učil slovenskega jezika po slovničnih vodilih, poskušal šem s součenci vred spraviti končnice v kak verz, in zgnjetli smo za ednino n. p.: „nič — a — u, a — u, om“	če te nisem, pa te bom;
za d v oj i n o :
a — ov — orna — a —-ih — orna11 če vroče je, pa pihamo ! itd.
S to in tako malovredno poezijo (Knittelreim) osvojili smo si končnice, in zdaj, ko je treba v ljudski šoli še posebuo na ta predmet ozirati se ter pridno se ga vaditi, premišljam vselej, kako bi pač sklanjava postala neizginljiva lastnina marljivim učencem. To me je nagibovalo zdavnej, da naj sostavim v vezani besedi lahko umevna vodila, po kterih vsaj naj bi se sklanjala imena. Za poskušnjo tu naj slede pravila; nikakor pa nečem, da bi častite bralce silil izključljivo teh vodil kot ne-zmotnih sredstev učilnih posluževati se pri težavnem nauku. Naj več mi je, da sem misel sprožil o tem; radoveden bodem, kaj tovariši na to porekč.
Imena pravo sklanjati Ni težko, moram reč’; Končnice le ponavljati Ne sme mi bit’ od več.
2.
Imena pa razločimo Po spolu v tri vcrstč;
V trojno št’vil o stavimo Jih tudi, vsak to vč.
Šestere sklone štejemo,
V te naj stop’ ime :
Različne toraj pomnimo Končnice, ki sledč.
1.	Samostavniki moškega spola.
A. Jelen.
3.
Imena spola moškega Ter končnika širokega Se sklanjajo v ednini Po slednji pritiklini: „nič-a-u-a-u - omli To dobro pomnil bom.
Imena ta v dvojini pa Se sklanjajo pritikoma „a- ov - oma-a-ih-oma‘‘
Število pa, če se množi, Pristavim končnic dvakrat tri ,,i - ov - om ■ e - ih - i“.
B. Kralj.
4-
Dvojno pa število Ima to obrazilo
„a. ev - ema - a - ih - ema'1.
Čisti jezik naj me vnema!
Za m nožni broj pa končniki So ti, ki jih ime dobi,
i-ev-em-e-ih-i‘
C. Grad. a)
5.
Ime z uaglašenim rodilnikom Al m al d pa tako sklanjal bom :
V ednini: „niS-u-u in
niS-u - om“:
V dvojini in v množini pa Naj sklanja perva ti velja, Samo da ,,ov“ vstaviš še, Potem pa sklanja gladko gre.
Grad b) v dvojini.
6.
Z imenom takim tud’ se vjema, Ako: t)a-i-ema-a-eh-emau, „ov“ spustivši, privzema.
Za množno se mi pravo zdi,
Če sklanjam: ,.je i-em in e-eh-mV'.
II.	Samostavniki ženskega spola.
7.
Sklanjava za ženska imena Trojnega, vem, je plemena: Nekteri končajo na „a“. Sklanja kaj labka je ta;
Ime če soglasuik konča, Sklaujo tud’ kmalo vsak zna.
A.	Riba.
Konča če se imč Na „£-#■-£ in j“, Pozabiti ne smem,
Da fi. sklon ednine Ne sprejme pritikline Drugače ko,
8.
Imena na „a“ privzemo
V ednini „a-e-i-o-i-o“.
- Za dvojino pa končnice
Te naj bolje pristojč: „i-nič-ama-i-ah-ama“
To mi pravi pamet sama.
V množini „e-nič-am e ah- ami, povem vam,
Spolu ženskim le priznam.
B. Nit.
9.
Druge verste sklanjajo Imena ženska se tako :
,, nič -i-i- nič - i -jo “
To gotovo je lalikč.
Kdor ponavlja dvojno rad, Treba s’cer ni toljkokrat „ L ■ i - ima -i - ih- ima“
Glejte, že jih v glavi ima.
Tud množiua težka ni;
Parkrat bomo skusili „ i - i - im - i ■ ih - imiu
V spomin so že se vtisnili.
C. Gos.
10.
Se imena ženska so,
Tem v ednini sklanja bo:
,, nic -i-i - nič- i -jo “
Besedni konec glas dobo.
Ime v dvojini pa privzema ,,i - i - ema -i-ih- ema"
Drugač v množini dosti ni
„i-i-em-i-eh-miu
Več sklanjav pa ženskih ni.
III.	Samostavniki srednjega spola.
Tud srednji spol imenom je, Na o in e končajo sc.
A. Leto.
Samostavnik, ki na o Konča se, pridobo :
„o - a-u- o -u-omu S tem’ prirastki prišel bom V ednini napčnosti v okom. Kdor za dvojno si ne pomni.
„i - nič - orna - i - ih - omau Ta naj koj na tuje roma!
In v množini: a- nič - om a-ih-i, včasi mi,
Ime pregibal srednje bom.
B. Polje.
12.
Če ime konča na e,
Rabim končnice letč:
„e - a- u - e - u - etn11 To sedaj že dobro vem.
Ime v dvojini pa privzema „ i - nič - ema -i-ih- emau Za množino naj povem,
Da končnice: „a-nič-em a ih-iu dostavljat’ smem.
C. Pleme.
13.
Da se skloni lepš’ glasč, Vstavlja ime s širokim e Pri sklanji „n al s, al <“ Končnice se ne spremene.
Ter sklanjam ko na „ou imč.
F. SL
co
?r
e
'C
.8»
cc<«3 co er1 ?d ca *a « « £»<:=* ^ r< 02 02 ^ o «< o S-^potj^oos » »*s* 2 O 2 ^
£?? £-11 £,<=.2 2 5 3.g g.s
«*-' — _ CG<,7» <v	»3
f? < ^ TTa N<«7-* S3 =3
2 ® 2 © JS. s <—■' ■
■a <-1 a .7* w	«•>
p* gl
© 2L..
*—• c« CC ~ 9T 5*-— &S
«33
2 s*
sr «-»■
wT3'
BS 2
®- rL
Cf9 -
C« -,“ H
9T^ * &s
s» b
as
as «•2 - 5-
o
Cn £>. rf*. © Co —l ^ -
fcOrf^bOH^OOCOr-h-^CDCOtO h-* >-* | h-4 ►-* | H- rf*. I l
-■ O t^ Ji 10 OJ 1 CO cn CO CD 0^ Oi o«
I	CO CO >
to bi I to *— I CO
I I
1 1 r1mmI-11 1 1 1
I I
OS 0» CO *-* © © rf*- O* -4 H-* 0«0 O« O« «4 LO o O' |f*- ^ to Oi
11 Lil
~l ~l I
Milili
M 01 <1 | ►f*. IO IO >~* LO CO ►
I
OI ^ 00 I ^OOtOrf*»CO©CDCOtf*.>-*CJ*OCDCOH-iCO
>-* tO © CO CO tO © >S>* h- LO © ►*- CO tO --1 rf* CJ« lO I cc to co
O’ ^ C?« © to CD rf* to © © n- c; CO O' H-* © ~l 4* ** CD tO “4
H-*lOCO^-‘tOCO©^H^MCO^lOlO©^^H* I -I LO C'
II I I M*»l II I M»l I I I M I e»».
k-< ►-* k-COt-* H-* 4* h-* I-*	M	to	to
-slQO«4©CO©-4©CC/COCOOt©©rf*.CC©-J^rfi.©©
(fi<
n
as
<T =»
~C/3<
r.. o - m I
Sl O © p*
a y. 2: je
o<£ o
s«. 3
ro o oj
gr: 2.' =
9
1
o
a
M
p
4
c, « ? 9
_. »<
5 o
® T a ®
£J *
c *
52 9 a
as ,
o
o.
a
* hj
»
®q
HP
®
&
B S
e
a
a
*
3
£.
J.
Jana Amosa Komenskega Informatorium šole materinske.
(Dalje.)
II.	Poglavje.
Zakaj je Bog st ar S im otroke izročil? K čemu je voditi imajo?
Zakaj je to, da ni Bog te nebeške biserčke tako naenkrat vse skup vstvaril, kakor angelje, kolikor jih je imeti hotel, ampak je narazen med ljudi razdeljuje? Spoštuje s tem ljudi, da bi bili kot pomočniki Stvarnika svojega v namnoženji njegovih stvarij. A ne le samo, da bi imeli ž njimi radost in veselje, ampak tudi delo: delo pravim v vodstvu njih k temu, da bi postali to, kar biti imajo. Ljudje učijo volčka orati, konja jezditi, psa divjino goniti, ker tote stvari so za to, drugod se rabiti ne morejo: človek pa, ker je za višjo reči vstvarjen, ima se obernitf k višjim rečem, namreč, da bi po čednostih bil kolikor najpodobnejši Bogu, kterega obraza je. Telo gotovo, ker je iz zemlje, ostaja zemlja, pri zemlji in zopet bode v zemlji; ali duša, ktera jo vdihnjena od Boga, ima v Bogu svoje stanovanje in k Bogu se vzdiguje.
Stariši dolžnosti svoje pri otroku s tem ne spolnijo, da ga uče jesti, piti, hoditi, govoriti, v obleko se oblačiti: ker te reči so samo le za život, kateri nej človek, ampak človeško stanovanje; gospodar (t. umna duša) v njem stanuje; za njega je treba več skerbi imeti, nego za zunanjo hišo, njegovo stano-vališče. Zatorej je Plutarchus o stariših, ki otrokom svojim le lepote života, zdravja, bogatstva, slave, prijaznosti žele in k njej napeljuje), pa za kinč misli in duše ne skerbč, ugodno rekel, da sebi več črevlje nego noge varuj6. Crates pa The-bauus, modrijan je tožil o neumnosti takovšnih starisev, kar je v tčtih le verstah:
Si rnihi (dicebat) passim clamare liccret,
Vos omnes fatuos vellem appellare probrosos,
Quos agitat nimio funesta pecunia ludo,
Divitias legitis natis: et dogmate uullo Pectora lactatis, nec dexteritate fovetis!
V češčini:
Kčž mohu nekam vstoupiti,
Odkudžbych molil všudy byti V svete slyšan! volal bych tak:
Proč 6 činite uaopak,
Nesmylni rodičove,
Ditek svych sami zhčubcovč,
Statek časny jim shanejic:
Zboži mysli nedbate nic!
t. j. Da bi mogel stopiti kam, od koder bi me povsodi po svetu slišati mogli, klical bi:	Neumni stariši, zakaj Sinite napačno,
kaziti svoje otroke, pozemeljsko blago jim nagrabujete, za njihovo dušo in um pa ne skerbite!
Ker je tedaj duša in um pervi človekov del, ima biti za njo perva skerb, da bi uspešno in žlahtno vodjena bila; druga pa nižja in navadniša skerb je za život, kako bi moglo biti pristojno in vredno stanovališče neumerljive duše.
Misel (um) je pa dobro vodjena, če je z modrostjo nebeško prav razsvetljena, da bi človek i dostojnost obrazu božjega v sebi poznal, i dostojnost to sebi varoval in čuval. To je: Prave nebeške modrosti, (za katero človek skerbeti in se vaditi ima), sta dva dela: najpervlje, da bi jasno in razločno poznal boga in vsa prečudna njegova dela: drugič, da bi modro in umno ravnati znal sebe in vse svoje notranje in zunanja dela za sedanjo in bodoče življenje. Za prihodnje pa življenje najpervlje zato, da je to prav resnično življenje, v katerem niti smert niti umerljivost ne velja: a sedanje življenje je bolje pot in prehod ali preskok k življenju bodočemu, nego življenje. Zatorej kedor je v totem življenji toliko storil, da bi se z vero in š pobožnostjo k bodočemu življenju pripravil, zadosti je storili. Pak, ker bog nekaterim tudi tukaj podaljšana leta podaje, urade in dolžnosti zaupa, in v različne stane vpelje, treba starišem, da bi svoje otroke ne samo v veri in pobožnosti, ampak tudi v hvalevrednih navadah in nravih, tudi pa v vsem literarnem poznanji vaditi in učiti dali, tako, da bi njihovi otroci odrastli, znali sami med ljudmi umno se vesti i k čemu bi koga bog v cerkvi ali v der-žavi rabiti hotel, naj bi mogel se rabiti in poleg tega tudi sedanje življenje lepo, umno in koristno preiti in v večno življenje tim veselejše vstopiti.
Svota tedaj tega, k čemu se ima mladina neogibljivo napeljevati, je to troje: vera in pobožnost, nravi in čednosti, znanost jezikov in vsekakih vednostij človeških, in to po tem redu, kakor je tu naznanjeno, ne nasprotno; najpervlje posebno p o b o žno st, potlej nravi, slednjič pa vednosti literarne, ali to, kar največ se more dobiti, to najbolje. Kedor ima mladino napredujočo v totem trojem, ta ima v hiši svoj raj, v katerem se nebeška drevesca vcep-ljujč, polivajo, rastč in cvetč, in ima sv. duha delavnico, v kateri on sebi posodo milosti in orodje slave izdeljuje, gladi in nareja, da bi v njih, kot v obrazih božjih večne in neskončne moči, modrosti in dobrotljivosti njegove žarke den za dnevom jasneje se pokazovali. Blagor takošnim starišim!
1X1. X* o g-1 a vj ©.
Kako mladina brez vodstva in vaje celo bivati ne more.
Nobeden ne misli, da bi to moglo samo iti in brez pridnega, skerbnega, vednega, stanovitnega dela biti. Ako se mora drevesce, da bi rastlo, vcepiti, povlaževati, podpirati, ograditi, okleščiti in drugače oskerbljevati in okrepčevati; ako so mora kip od lesa otesati, odreti, ostrogati, obrezati, ogladiti in oli-kati, naličiti in različno barvati; ako se mora konj, vol, osel, mula tega učiti, s čim mora človeku služiti; ako se mora človek sam navajati na dela telesna, ki so: jesti, piti, hoditi, govoriti, jemati kaj v roko in delati (kakor mora), kako bi tedaj tote od čutov telesa višje reči, vera, čednosti in znanstva, modrosti same od sebe mogle prihajati? — Nemogoče je to, nemogoče! — kakor se je v občnej didaktiki obširnejše dokazalo in bode še večkrat na priličnih mestih dokazalo.
In zato je bog starišem zapovedal, da bi vse to, kar k znanosti in boječnosti božjej spada, otrokom svojim pridno v misel vlagali in zaterdili, bodisi da sedč ž njimi v hiši, bodisi da gredč ž njimi po poti sploh, da se vlegajo ali vstajajo: kakor govori bog (Moj. 6. 7. in drugod).
Salomon tudi in Jezus Sinah povsodi v knjigah svojih k temu napeljuje, da bi mladi se modrosti učili in ustrahovanje od njih se ne odtegnilo. David pozuajoč tega potrebo, čeravno je bil kralj, nej se sramotil, ko preceptor (učitelj) detci se predstaviti: „Prijdite, otroci! poslušajte me; strah gospodov vas bom učil“. (Pslm. 34, 12.) In apostelj stariše opominja, da bi svoje otroke odgojevali v poučenji in svarjenji gospodovem. (Efez. 6, 4.) Ker pa stariši nejso zmirom zmožni, da bi otroke svoje poučevali; ali zastran uradov in dolžnostij, živeža in kupčije zadostovati ne mogo, ali tudi ne skerbč: bilo je previdno, umno in potrebno odsihmal narejeno, da bi se postavile v vsakej občini nekatere umne, pobožne in poštene osebe ko učitelji mladini, katerim bi stariši svoje otroke in pravico ustrahovanja prepustili, in po njih omikanje v dobrem svojih otrok pričakovati mogli; taki ljudje so se imenovali pmdagogi, doc-tores, magistri, prmceptores etc. t. j., mladine voditelji, učitelji, mojstri, zapovedovalci itd., mesta pa, v katerih se je mladina k vajam shajala, auditoria, gymuasia, scholae, ludi, literarii, t. j. poslušalnice, vadišča, veselišča in literarna igrališča. S temi slednjimi imeni se je terdilo, da je vaja mladine kolikor učečim, toliko učečim se samo na sebi prijetna, mila, ljuba in nekaka igrača in kratkočasenje. A v pozuejših časih se je ne samo po enem načinu ta resnica pokazala, da šole nejso bile to, kar so se zvale: igre, kratkočasnice, ampak mučilnice, tra-pilnice mladine, posebno po nekaterih deželah, kjer so hojevali nevredni ljudje, sami v modrosti in boječnosti božji ne vajeni,
prostopači, pijanci, nečedni in drugače ne vzorni k šolstvu in mojsterstvu, in njim se je zaupala mladina, katero so oni učili ne v veri, pobožnosti in nravnosti, ampak v vražah, samopaš-nosti in hudih navadah; znanstva literarnega methode in reda nepoznavajoči so se s silo s tem pečali in vbijati hoteli; trudili se in tudi celo neusmiljeno derli se ž njimi; spomin o tem se nahaja v nekterih naših starih izrekih: ši bali so ga, itd., zato, ker se ondaj nej vedelo o nobeni vaji brez šibauja in bitja, čeravno se je to v veku očetov naših, ko so se poleg cerkve tudi šole ponovile, deloma ne malo popravilo, vendar pak je še našemu veku bog nekaj prideržal, da bi mogli imeti ložje, hitrejše in popolnejše vaje mladine, ko v preteklih časih; to govorim k slavi božji in v svoje veselje. Da je temu res tako, zato so v didaktiki vidni dokazi in močne podlage, in resnica tege se, če bog da, bode pred očmi tega sveta pokazala.
Zdaj je na tem, da bi se forma takega žlahtnega vodstva mladine v delih pokazala; in najpervlje v šoli pervi, t. j. materinski, v pervi dobi šestih let. To naj postane v imenu gospodovem!	(Dalje	prih.)
Dopisi.
Iz Zagreba. Ako nejmate od nas hrvaških učiteljev pogostoma poročil, nikarte misliti, da na vas, mile slovensko učitelji no mislimo; da, mi se vas vsaki dan spominjamo, mi pozorno pratimo vaše delovanje in večkrat glasno obžalujemo, da se je v Ljubljani med učiteljstvom ugnjezdila nemškutarska stranka. Da vam pogosto našo prijateljstvo s peresom neprepričamo, kriva jo samo ta okolnost, da je vsaki izmed nas tukajšnjih učiteljev, kateri se le količkaj gibati moro, skoro vos svoj privatni čas tako k delu pritegnjen, da večkrat brez večerje ostane. Nej ga skoraj dneva, da bi no bila pa katera „tjednica“ naših tukajšnih društev, a lehko si mislite, da je za odborniko težavno in da se z veseljem pritegne vsaki zagrebški učitelj v odbor, v katerem sc dela za blagor šolstva našega. Se vč, da od vsega tega ničesar nejmamo, pa tudi ničesar ne iščemo; sloka tolažba, da delamo za omiko narodno, da povzdigujemo lastni naš stan, nam je — kakor so po navadi reče — plačila dovolj. V javnem življenju smo si sicer nekoliko z našim delovanjem pomogli, časopisi, kateri so pred nokoliko loti še popolnoma molčali o hrvaškem učiteljstvu, pišo zdaj večkrat prav dobre uvodno sestavke; hrvaški učitelj, kateremu so poprej dejali „školniku, (v šolskoj terminologiji nič bolj častnega, kot pri vas nšumešter“) ima zdaj saj toliko ugleda, da so vsa-cega biljožnika ne boji in da včasih katero prav resnobno besedo očitno pove. Da ste k vsemu torau zdatno pripomogle dve občne hrvaške učiteljske skupščine, o katerih ste gotovo slišali, mi ni treba zagotavljati. Sklepi omenjenih skupščin se na radost vsega našega učiteljstva dovolj uvažujo; posebno so jo pa v tom obziru obuosla vis. e. kr. vojno zapo-vedništvo (Generalkommando), katero je ne le z denarji podpiralo lansko
petrinjsko skupščino, nego je tudi ta po dokončanej skupštini poklicalo strokovnike, da razmišljujč o sklepih omenjenega zborovanja. Kaj se je v tej konierenciji sklenilo, zmiraj je se skrivno poslušajočemu občinstvu, katero je se vč od službine mizo visokih c. kr. oblastij zelo in zelo udaljono. Nadjati se je pa vsekako, da bo vis vojno zapovedništvo, kakor dozdaj, tudi odslej z ljubeznijo uvaževalo učiteljske sklepe. Porok temu nam je Nj. vzv. baron Mollinary, predstojnik krajtške vlade, kateri seje pri vsakej priložnosti pokazal pravega prijatelja šole in učitoljstva. Pod njegovo vlado se je Krajina (hrvaška granica), kar se tiče sol, v pravem pomenu besede, krasno razodela. Krajina ima svoj posebni pedagogijum v Petrinji, ima nekoliko meščanskih in pa dosti prav dobro vredjenih glavnih šol. Doliodki učitelju so tudi precej dobro normirani, pa nemščina po krajiških šolah zdaj ne zvoni več na velike zvonce; hrvaškemu jeziku se daje častuo mesto, katero kot narodni jezik tudi zasluži. Sicer je o tem nepotrebno govoriti, ker je zares smešno, da bi človek o svojem domu! moral prositi za pravico domačega jezika v šolah, ali vam so vendar ne bo to preveč čudno zdelo, kateri še zmiraj imate posla s tacimi buti-carni, ki vas Slovence v lastnem domu nočojo priznati. Kes bi neškodilo, ko bi zbrali nekoliko krajcarjev, pa bi take ljudi poslali na „študije“ v vanjski svet, da se prepričajo, kako so povsod narodnost spoštuje. V Krajini tedaj šolstvo dobro napreduje in ko bodemo slavili slovesno zvezo „kervave Krajine z matoro Hrvaško" v političnem obziru, 110 vem, bodemo-li mi na Hrvaškem, od njih ali bodejo-li ovi od nas kaj dobili. Gotovo pa bomo močnejši v zvezi in pogumnejši v večem številu.
Pri nas jo pa se zmiraj po starem. Sicer smo novo šolsko postavo dobili, 110, da jo nista donesla „Napredak“ in „Skolski prijatelj" kot posebno prilogo, bi še tega ne vedli, ker toliko denarja nejmamo, da bi plačali naše političko moniteuije, kateri navadno tako reči prvi raztrobijo. Lehko ročemo, da imamo šolsko postavo na papirju — a dozdaj ničesar druzega. Bili bi uže tudi lehko porabili na to našo novost, o katoroj vam bom še posebej kaj pisal, da se ravno te dni slišala novica, da vlada uamerja te dni začeti izdavati predhodne naredbe in da je v ta namen poklicala gg. Fr. Klaiča in Iv. Filipoviča, katera bosta svoje predloge navedla glodč novih postav in o načinu, kako bi se nova postava najhitreje in najlože izpeljala. Težko je to, ali pa tudi zelo častna naloga, katero omenjena gospoda tudi v pervej vorsti zaslužita.
Nova šolska postava za Hrvate nej nič kaj posebno novega, da no rečem blagotvornega. Z eno roko daje, z drugo pa veliko več vzame. *) Mestni učitelji so imeli, n. pr. dozdaj zagotovljeno mirovino (penzion), odslej bojo pa morali procente od svojih kervavih zaslužkov dajati v kraljevsko blagajno, iz katere bojo še le čez deset let imeli pravico do mirovino. Dozdaj ima n. pr. v Zagrebu najmlajši učitelj 700 for. plače in '20°/0 doklade; odslej bo tudi imel 700 for., le od doklade so mu odstip-
*) Vsekako bode v bodoče boljšo, nego pervlje, ker bodo vslod novega š. zakona učiteljsko plače pravičniše razdeljene, nego pervlje, ka-li?
Ured.
nuli 5°/0) tedaj manj o! Naj manj a plaža zunanjih, ali kakor mi pravimo, ladanjskih užiteljev, je 350 for. — tedaj tudi stara komedija! Sicer ima tudi naša nova postava svojo dobre strani, o katerih, kakor sem rekel, prihodnjič več, po težko jo govoriti o dobrih časih, kadar mošnja strada.
Za zdaj tedaj z bogom, dokler so zopet ne vidimo. Lj. T.
Iz Rajhenburga 12. februarja 1875. Učiteljsko društvo za okrajo Kozje, Sevnica in Brožiče je imelo 11. t. m. drugi redni shod v Rajhen-burgu, katerega	so jo nazlic merzlemu	snežonomu	vremouu 14 udov
udeležilo. —
Predsodnik g. Jamšek prijazno pozdravi pričujočo gospode. Spominjajo sc g. Knježarja, rajncega učitelja št. poterskega, in g. Kregarja, bivšega učitelja št. antonskega, obžaluje, da nam je pervega nemila smert vzela (tudi zbor izreče svoje sočutje), drugega pa osoda iz našega okraja v Št. Lovrenec (pri Celji) odpeljala. Kot novosti tudi omenja, da je g. Boštjančič, začetnik novo odperto Blanške šole, in da so je g. Podpečan kot podučitelj na Bizeljsko h g. Repotočniku preselil. Daljo, da trajajo počitnice (kakor se v centralnem organu Tombergerjevem bore) od 16. julija do 1. septembra. Kar pa še noj gotovo. Na molbonico g, Oižoka, bivšega učitelja, za podporo se mu pri sedanjem stanji 5 gld. iz društvene blagajnice dovoli	in kmalu	odpošlje. G.	Rožekovih	18 šomatizmov	so
razdeli proti 50 novč. plače mej pričujoče.
G. Kokot so pismeno opravičujo, da so zaradi prevelikega dola na prednašanje o vinarstvu noj mogel pripraviti. Točka 5. se z dnevnega reda zbriše.
Ko se zapisnik zadnjega zbora prečita in poterdi, poroča g. Repo-točnik o stanji društvene blagajnice minologa lota.
Temu sledi poročilo delegata g. Jamšeka o zborovanji „Štaj. leh-rerbund-a“ v Ljubnem, za koje nepristransko poročilo so g. Poljanec v imenu zbora zahvali.
G. Kunstič	nadaljuje	o zgodovini Slovencev v sedanji domačiji.
G. Jamšek	nadaljuje	„o zeraljopisji	v narodnej	šoli". Dokaže,	da
je zares potrebno, v tem nauku slovenskih izrazov prisvojiti si. T.e škoda da je moral govor o matematičnem zemljepisji zaradi primanjkovanja časa skrajšati.
Kot delegata k „Staj. lohrerbundu" sta voljena gg. Jamšek in Kunstič.
Na to se jo določilo, da naj bode bodoči zbor 8. aprila v Rajhonburgu.
Slednjič šo priporoča predsednik kot predmete k bodočim predavanji in životovanjo, obravnavo čitank, liziko i. dr.
Za zabavni del jo izbral g. Kunstič kot pevovodja prav primerne in mične pesmi, koje so so zapelo pri skupnem obodu v g. Rupnik-ovej gostilnici. Mej temi: „Glas domovinski" in „Moji sabljici".
Matko, porovotljii.
Iz Šaleške doline. — Zopet si jo nemila smert polastila nadepol-nega, še ne 30 let starega učitolja Josipa Voljaka, v Sent-Janži v šoštanjs. okr., kateri je 5. t. umeri. Da jo marljivo dolajoči učitelj slovensko mladine mnogo spoštovan tudi v najbolj skritih slovenskih kra-
jih, dokazuje slovesni pogreb našega mladega tovariša. — Gotovo nad tisoč odraslih ljudij ter blizo 200 domačih šolskih otrok je spremljalo rajnega na mirodvor, — a brala seje tuga po licih vseh pričujočih in vroča solza igraje v očesu vse mladeži je dokazovala bridko izgubo krepke in pridne moči v narodnoj soli. Blagi rajni je bil gotovo tudi priljubljen v učiteljskih krogih, kajti njegov značaj ga jo uterjeval na našem stališči, krepko zagovarjati narodno stvar. — Radi tega jo bila ločitev za spremljajoče učitelje iz Skal, Velenja in Šont-Ua (kaj je Šoštanjčane zaderževalo, ne vem) in druge šolsko prijatelje po zapeti Tomaževič-evi „nagrobnici“ težka od gomile, prerano pripravljene mlademu slov. učitelju. — Bodi mu zemljica lahka! —	____________
Šolske novice in drobtine.
(Slovenskim šolskim pisateljem). V sedanjen času splošnega napredka ima skoro vsak stan svoj časnik, vsaj po naprednejših deržavah in deželah. Tudi avstrijsko učiteljstvo jo imelo užo pred 25 leti svoj organ „0sterreich. Sehulbote“. No od tega časa se je temu listu pridružilo mnogo drugih časnikov, nemških, slovanskih in druzih. Pred 15. leti je na priliko začel izhajati „Učiteljski Tovariš* in pred 3 leti „Slovenski učitelj*. Pa pustimo zgodovino učiteljskih časopisov ter govorimo važnejšo besedo. Kedo si ne želi dobrih časnikov? Kateri slovenski učitelj si ne želi dobrega šolskega časnika v svojem jeziku? Gotovo vsak! Toda vsak pričakuje to le od urednika, nekoliko tudi po pravici. Urednik pa sam ne more čudežev delati, to je, sam ne more vsega spisavati in vsega urediti; in ako bi to tudi storil, bil bi časnik po eno m kopitu spisan, ter bi bil dolgočasen. Torej treba, da pri časniku več močij sodeluje, da se berč v njem razne misli, razni nazori, mnogoteri nasveti, različne novice Le potem zadobi list večjo vrednost in veljavo. Po vrednosti organa, ki zastopa in zagovarja interese tega ali ovega stanu, sklepa se tudi na vrednost njega samega. Skerbite torej, slovenski učitelji, vsak po svojej moči, tudi s peresom, da bodo Vaši organi — polni dobrega gradiva Vam in narodu na korist!
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta). Seja 11. febr. Podelile so se deržavne štipendije učiteljskim kandidatom v Gradci in Mariboru, potem podpore za nakupovanje učil na ženskem učiteljišči v Gradci. Razširile so se nekatere šole na nomškem Štajerji in nekateri učitelji so so definitivno imenovali.
(Za poduk v ženskih delih) soje onnužki okrajni šolski svčt v hvalevrednem sklepu zedinil. Sopruge učiteljev v Središči, na Holmu, pri Svetinjah in pri sv. Miklavžu jo imenoval namreč kot začasne učiteljice v ženskih delih in v gospodinjstvu in jim 60 gld. nagrado dovolil za 2 uri na teden od 15. marca do konca š. leta.
(Knjig za uboge učence) v letu 75—76 dobi Štajersko v vrednosti 7070 gld. 17 kr., Koroško za 1381 gld. 26 kr., Kranjsko 1919 gld. 43 kr. in Primorsko 2915 gld. 29 kr.
(Učiteljsko društvo v Varaždinu) se snuje.—Osnovalni odbor je volil za predsednika verlega učitojja na real-gimnaziji, g. Jerneja Fran-celj-a (ki jo rodom Slovenec).
(Učiteljišče v Terstu) ima vsled ukaza ministerskega od 14. jan. 1875 s koncem tekočega šolskega leta nehati. (Zakaj? Ured.)
(Nemčenje na Moravskem). Deželni šolski svet je izdal sledečo naredbo: Po čeških mestnih šolah naj se nemščina uže z 2. razredom po 4 ure na teden podučuje, v 3. razredu naj se tudi računstvo v nemščini podučuje, v 4. razredu tudi zemljepisje in zgodovina. Vse tako, kakor pri nas.
(Zanimivo) je to, da je gospa V., bivša gospodična T. v Br.
perva nadučitoljica na slovenskem Štajerji in perva omožena učiteljica, na Štajerskem, kajti letos so je poročila z definitivnim podučiteljem, g. V. v Br. . . .
(„L. Schulzeitung“) jo pisala nesramna obrekovanja o jako zvedenem slovenskem učitelji, g. Stegnar-ji v Ljubljani. To je užestara navada tega lista, da mora od časa do časa tega ali onega značajnega slovenskega učitelja obirati, da polni svoje predale s takim umazanim perilom Mi bi na g. Stegnarjevem mestu, (kot predsednik ^Slovenskega učiteljskega društ.“) uže pokazali svojo moč hudobnim uč. izdajicam pri „L. Schulzeitungi1*.
(Javna zahvala). Iz puščice, v kateri se v gostilnici darovi za narodno solo nabirajo, izročil mi je g. Jesih, koncipient pri g. dr. Gerščaku, za uboge otroke moje šole 14 gld. 62 kr., za kar se vsem dobrotnikom, posebno pa g. Jesihu, v imenu ubogih učoncev prisrčno zahvaljujjem.
Pri Svotinjah 11. februarja 1875.	Fr. Sijanec, uCitolj.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba na trirazrcdni šoli v .Ribnici s 600 gld. do 13. marca na dež. š. svet. Podučiteljska služba v Ribnici s 480 (360) do 14. m. na kr. š. svet. Podučiteljska služba v Brežicah s 060 (420) gld. in 60 gld. doklado do 6. m. na kr. š. svet. Učiteljska služba v St. II u pri Vel en ji (okraj Šoštanj) s 550 gld. in stanov, do 27. marca na kraj. š. svet. Učitoljske službe na 2 razrednih šolah pri sv. Margareti, sv. Urbanu in v Cirkovcih (ptujski okraj) s 550in pri Margareti in v Cirkovcih tudi s stanovanjem do 31. marca na krajno šolske svete. Učiteljska služba v Cezanjevcih pri Ljutomeru (enorazredna šola) s 550 gld. in stan. do 25. marca na kr. š. svet. Učiteljska služba na 3razredni šoli pri sv. Trojici v Slov. Goricah s 600 gld. na kr. š. svet do 14. marca.
Na Koroškem: Učiteljska služba v Trušnjah (okraj Velikovec) s 500 gld. do 31. marca na okr. š. svet v Velikovcu. Učiteljska služba v Uk v ah s 500 gld. in stan., v Skočjem dolu s 400 gld. in stan., do 10. marca na okr. š. svet v Belaku.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Matija Leban, učitelj pri sv. Ksaveri.
Na Kranjskem: G. Ivan C uk (iz Poloma), učitelj v Dolenji vasi pri Ribnici.
Na Koroškem: G. Ivan Cetelj (iz Škofjoloke na Kranjsk.), učitelj v Beljaku; g. Matija Mercin, zač. nadučitelj v Libeličah; g. Henr. Mtiller, učitelj v Prevalih; g. Fritz Anton, učitelj v Hodišah in g. Ivan Kagelj, učitelj v Grabštajnu.
Podučiteljska služba.
Na dvorazrednej ljudskej šoli v Slivnici se razpisuje podučiteljska služba z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem. Prositelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega i nemškega jezika v govoru i pisavi, imajo svoje dokumentirane prošnje po poti predstavljene šolske gospodske najdalje do 20. marca 1875 krajnemu šolskemu svetovalstvu v Slivnici (Schleiniz, Post St. Marein bei Erlachstoin) poslati.
Okrajni šolski svet Šmarski, dne 16. svečana 1875.
Prvosednik: IX a, a. K. 1. r.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za uredništvo odgovoren Dr. Lorene.— J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.