YU ISSN 0040-1978
iBrO XXXVIII., ŠT. 33 Ptuj, 29. avgusta 1985 CENA 30 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Zaščftni znak za kmečki turizem (stran 2)
Bo ptujski »maii grad« posta! knjižnica (stran 3)
Oktobra v novo šob (stran 4)
Ormoški gasilci so praznovali (stran 6)
Aluminij v SNL (stran 9)
Soha za klopotec je letos ostala prazna
Foto: I. Ciani
Znanilec »dobre«
vinske letine
Za priložnostnega obiskovalca naših vinorodnih gričev v Halozah
in Slovenskih goricah je tudi letos lepo. Bujno rastoča vinska trta po te-
rasnih nasadih, v še na stari način urejenih vinogradih in na lepo zasaje-
nih parcelicah .vikendašev se kopa v toplem avgustovskem soncu . , .
Idealno vreme, da bo grozdje lepo dozorelo, bi morda rekel kdo, ki ni vi-
nogradnik in ki se povrh še čudi, zakaj so skoraj povsod letos avgusta vi-'
nogradniki »pozabili« postaviti klopotce. Res, simbol naših vinorodnih
krajev, znanilec začetka zorenja gozdja — klopotec se letos oglaša zelo
redko. Le tu in tam ga je kdo postavil, bolj iz tradicije kot zaradi ozna-
njanja začetka zorenja grozdja.
Bujno rastoča vinska trta varljivo prikriva ogromno škodo, ki jo je
vinogradom povziočila letošnja izredno ostra zima. Čeprav zima ni vseh
sort enako prizadela, strokovnjaki ocenjujejo, da bo letos v najboljšem
primeru le do 40 odstotkov pridelka od poprečne vinske letine. Zakaj
potem tako bojno rastoča trta?
Po močni zimski pozebi je trta zaradi obilne hrane v zemlji mpčno
pognala iz vseh očes in po neki naravni zakonitosti po samoohranitvi iz-
koristila vso energijo in hrano za svoj obstoj. Toda na teh bujnih po-
ganjkih skorajda ni nastavka. Kljub temu zahteva trta skrbno nego v le-
tošnjem letu in posebno skrbno rez prihodnjo pomlad, če hočemo, da bo
drugo jesen spet odmevala običajna pesem klopotcev. Ob tem se vsak vi-
nogradnik zaveda, da se bodo posledice letošnje izredno ostre zime na
vinski trti občutile še nekaj let.
FF
Še tri dni bodo odprta vrata 23. mednarod-
nega kmetijsko živilskega sejma. Doslej so se
v Radgoni zvrstile številne prireditve, te in se-
jemski prostor si je ogledalo že tisoče obisko-
valcev.
Kot je ob odprtju sejma minuli petek po-
vdaril predsednik izvršnega sveta SR Slove-
nije Dušan Sinigoj, je prireditev prerasla iz
regijske in izrazito potrošniške v sodobno se-
jemsko prireditev jugoslovanskih razsežnosti
z vse večjo mednarodno udeležbo.
Za bogastvo razstavnega prostora je poskr-
belo 900 domačih in 90 tujin razstavljaicev iz
14 držav. Obiskovalci imajo resnično kaj vi-
deti no 90 tisoc kvaarainin metrin scjcmsKc-
ga prostora, kar 11 tisoč kvadratnih metrov je
pokritih razstavnih površin.
Letošnji kmetijsko živilski sejem bo zado-
voljil kmeta in kmetijskega strokovnjaka, saj
predstavlja najkrajšo pot za prenos znanja v
prakso. Sejem je postal mesto izmenjave iz-
kušenj kmetijskega strokovnjaka in kmeta.
Posebno obeležje pa daje letošnjernu sejmu
povdarek na živinoreji kot naši vodilni kme-
tijski panogi. Še posebno pozornost zasluži
skupna razstava goveje živine iz Avstrije,
Francije, Italije in Jugoslavije. Obmejna lejga
sejma pa nudi tudi možnosti za še tesnejse
gospouarsKo sodelovanje sosednjih držav —
Avstrije, Madžarske in Jugoslavije.
Se tri dni imate torej na voljo za obisk
Gornje Radgone in tamkajšnjega sejma. Vse-
kakor je vredno kljub obilici dela v tem času'
žrtvovati dan za ogled najsodobnejših dosež-
kov, ki jih predstavljajo številni proizvajalci
kmetijske mehanizacije, živinorejci, vino-
f;radniki, živilsko predelovalna industrija,
ovci, ribiči, semenarii, proizvajalci zaščitnih
sredstev in drugi. Cas. potreben za obisk
Radgonskega sejma za kmeta ali delavca ni-
kakor ni izgubljen!
JB
REPUBLIŠKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV
Dobrodošlica tekmovalcem in gostom
Jutri se bodo zbrali v Ptuju udeleženci le-
tošnjega 29. republiškega tekmovanja trakto-
ristov in 13. republiškega tekmovanja mladih
zadružnikov in zadružnic. Organizatorji tek-
movanja so Zveza organizacij za tehnično
Wlturo Slovenije, Zadružna zveza. Zveza so-
cialistične mladine, Emona Kmetijski kombi-
nat Ptuj in Kmetijska zadruga Lovrenc na
Dravskem polju.
Skozi sito občinskih in regijskih tekmovanj
se je na republiško tekmovanje uvrstilo okoli
150 tekmovalcev, ki se bodo jutri pomerili v
teoretičnem znanju, v soboto pa bodo morali
pokazati še svoje znanje v upravljanju trak-
torja — v oranju in spretnostni vožnji. Če bo
vreme tega dne slabo, bo praktični del tek-
movanja v nedeljo. Praktični del bo v Lo-
vrencu na Dravskem polju s pričetkom ob 8.
uri. Poleg tekmovanja si bodo lahko obisko-
valci, ki jih pričakujejo okoli 3 tisoč, ogledali
številne spremljajoče prireditve. Sodelovali
bodo člani ptujskega Aerokluba Gorenje-
Muta bo predstavilo svoj program kmetijske
mehanizacije, svoje delo bo predstavila
obramba pred točo, v zadružnem domu bo
predstavitev uporabe osebnih računalnikov v
kmetijstvu, v osnovni šoli pa kulinarična raz-
stava. Za konec pripravljajo še kulturni pro-
gram. Obeta se torej vsestransko zanimiva
prireditev, zatorej nasvidenje v Lovrencu na
Dravskem polju!
JB
28. AERORALLV ZA POKAL MARŠALA TITA KUMANOVO - PTUJ
40 letalcev
za 40 let svobode
v soboto, 31. avgusta bo v Kumanovem, SR Makedonija začel
28. aerorally za pokal maršala Tita, ki bo letos namenjen tudi 40.
obletnici zmage nad fašizmom in dokončne osvoboditve domovine.
Maršruta bo jugoslovanske športne letalce vodila prek Prištine, Nikši-
Kruševca, Novega Sada, Tuzle in Varaždina do Ptuja. Na letališču
v Moškanjcih bo v soboto, 7. septembra slovesen zaključek aerorally-
ja. Med 40 najboljšimi jugoslovanskimi letalci, ki bodo sodelovali na
28. aerorallyju, bodo tudi 4 letalci iz aerokluba Ptuj. Drago Krepfl,
^inko Pišek, Milan Kralj in Danilo Hojnik.
Letalska zveza Jugoslavije jim je zaupala organizacijo sklepne
slovesnosti 28. aerorallya kot priznanje za 30-letnico nadvse uspešne-
ga delovanja. To zaupanje bodo ptujski letalci poskušali kar najdo-
sledneje opravičiti s prireditvami na letališču v Moškanjcih v soboto
septembra in z velikim letalskim mitingom, ki bo v nedeljo, 8. sep-
tembra popoldne. Več o programu v prihodnji številki.
Nad letališčem v Moškanjcih.	Foto: L. Cajnko
Prave ljudi
na prava mesta
To geslo ponavljamo že desetletja, zlasti pogosto pred vsa-
kimi volitvami. Tudi danes slišimo te besede pogosto in s poseb-
nim poudarkom. Ob tem človek nehote dobi vtis, da doslej tega
pri nas ni bilo, da moramo dati nekakšno splošno nezaupnico
vsem, ki zdaj opravljajo kakršnokoli funkcijo. Pri tem se posa-
mezniki zelo previdno izogibajo konkretnim primerom, saj je ve-
liko bolj varno kritizirati nasploh, črno opisovati družbene raz-
mere in vse, kar smo doslej napravili, s tem pa sejati malodušje.
Morda to posamezniki počno tudi s skrito namero kovanja kapi-
tala za lastni karierizem. Ne zavedajoč se tega, da bodo po štirih
letih tudi zanje drugi ugotavljali, da spet niso bili pravi ljudje na
pravih mestih.
V dosedanjih pripravah na volitve se tudi veliko govori o
ustreznosti ali neustreznosti našega volilnega sistema, ali bomo
na listah nastopali z enim kandidatom ali z več in podobno. To
ustvarja vtis, da bomo že s spremembami volilnega sistema in z
več kandidati za eno funkcijo odpravili vse slabosti v delovanju
delegatskega sistema in odločanja.
Ob tem preveč zanemarjamo vprašanje, kako določiti vred- .
nostna merila, da bo moč tako za sedanje kot za bodoče nosilce
javnih funkcij ustrezno zaostriti odgovornost za izvajanje ali ne-
izvajanje sprejetih nalog. Prav zato moramo določiti čimbolj ja-
sno, natančno in konkretno naloge posameznikov in tudi kole-
ktivnih organov. Potem moramo tudi sproti in objektivno sprem-
ljati njihovo delo, kako uresničujejo sprejete naloge, če ne, zakaj
ne. Taka doslednost in kontrola bo v prihodnjem mandatnem
obdobju veliko prispevala k učinkovitejšemu delu, omogočale
stvamejše ocenjevane kadrov in k demokratizaciji celotne ka-
drovske politike, ki smo jo določili tudi v občinah z družbenimi :
dogovori o uresničevanju kadrovske politike.
O teh vprašanjih so obširneje spregovorili tudi na zadnji seji
koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsed-
stvu OK SZDL Ptuj, ko so ocenjevali potek dosedanjega eviden-
tiranja možnih kandidatov za funkcije v občihi in v širših druž-
benopolitičnih skupnostih. Za te funkcije je bilo v ptujski občini
evidentiranih nekaj nad 160 možnih kandidatov. Ob tem so ugo-
tovili, da organizacije sindikata v nekaterih večjih delovnih or-
eaniTarijaVi č« nioo	cviviv^iitlianja. Tv ou opOZOrill, da JC '
rok do 15. septembra, po tem datumu ne bodo upoštevali nobe-
nega predloga več.
Enoten dogovor vseh članov koordinacijskega odbora, ki ga
sestavljajo predstavniki kadrovskih komisij pri vseh občinskih ■
družbenopolitičnih organizacijah in skupščine občine, je bil, da ^
pri predlaganju možnih kandidatov za nosilce posameznih vo-
dilnih funkcij v občini upoštevajo predvsem strokovno in prakti-
čno usposobljenost, dosedanje delo (ne, katere fukcije je opra-
vljal, temveč, kaj je dejansko naredil), njegov odnos do izvajanja
politike ZK in sposobnost, da zna delati z ljudmi, usklajevati
stališča in politično pritegniti ljudi na terenu.
Prav zato bo treba toliko bolj kritično in objektivno oceniti
delovanje delegatskega sistema od zadnjih volitev, vzroke za nje-
govo premajhno učinkovitost in dejavnike, ki so ga često bloki-
rali. Podrobneje bo treba oceniti delo posameznih funkcionarjev
in drugih ljudi (delegatov), ki smo jim dali polno zaupanje ob
zadnjih volitvah. Ocena mora pokazat, ali je njegovo delo opra-
vičilo zaupanje volilcev in vseh subjektivnih sil. Če bo ocena po-
zitivna, je dolžnost DPO, da take nosilce javnih funkcij tudi za-
ščitijo pred neupravičenimi in posplošenimi kritikami.
Na seji so se dogovorili, da bodo v ptujski občini iz eviden-
timih možnih kandidatov za vsako funkcijo v občini pripravili
predlog poprečno treh možnih kandidatov in ga dali v javno raz-
pravo v krajevne konference SZDL in osnovne organizacije Zve-
ze sindikatov. Če se bo v javni razpravi velika večina odločila za
podporo le enemu kandidatu, bodo s tem predlogom prišli tudi
na občinsko kandidacijsko konferenco, če bo pa dobilo politi-
čno podporo za posamezne vodilne funkcije v javni razpravi več
kandidatov, bodo zagovarjali listo z več kandidati. Prav tako je
prepuščeno politični oceni temeljnim nosilcem kandidiranja —
KK SZDL in OO ZS, da gredo na volitve z odprtimi ali zaprtimi
kandidatnimi listami za posamezne delegacije.
» To je tudi v skladu z našim političnim sistemom socialisti-
čnega samoupravljanja, saj so nosilci kadrovske politike delovni
ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Temu ustrezno je tudi specifičen, samo nam lasten volilni si-
stem, ki ni zožen le na volitve, kar bi nekateri želeli, zgledujoč se
po drugih sistemih, temveč zahteva široko sodelovanje delovnih
ljudi in občanov pri evidentiranju možnih kandidatov in potem
pri izvajanju vrste nalog v predkandidacijskem in kandidacij-
, skem postopku. Volitve so končno le martifestativna potrditev
celotnega postopka. Pri tem je glavna naloga družbenopolitičnih i
organizacij, da ustvarjajo pozitivno vzdušje, utrjujejo zaupanje v
ljudi, ki so s svojim delom to opravičili in spodbujajo zaupanje v
nove, mlade sile. S kritičnimi, vendar objektivnimi ocenami do-
sedanjega dela pa morajo spodbujati bolj ustvarjalno in mobili-
zacijsko razpgloženje med ljudmi.	hrane Fideršek
Uspešni proizvajalci
Čeprav so proizvodne delovne organizacije v ptujski obCini v letošnjem pr-
vem polletju v poprečju proizvedle za desetino odstotka manj kot lansko prvo
polletje, to je 3 % manj kot smo načrtovali in za 1,5 % manj kot znaša republi-
ško poprečje, so nekatere dejavnosti precej presegle obseg proizvodnje. Najbolj
strojna industrija za 26,3 %, proizvodnja prometnih vozil za 15,2 %, proizvod-
nja tekstilne preje za 9,5 %, živilska proizvodnja za 5,3 odstotka itd. Dejavnosti,
ki so bile v prvem polletju precej pod planom, se bodo morale sedaj v jesenskih
mesecih še zlasti potruditi, da nadoknadijo zamujeno.	FF
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
29. avgust 1985 —
TEDNIK
Tudi Olga Meglic
iz Ptuja
Letos se DO HI KO Olga Meglič iz Ptuja predstavlja z velikim
številom izdelkov, med katerimi imajo pomembno mesto novi izdelki,
osvojeni v tem letu kot razvojne naloge. Standardni program zajema
čelni traktor CTN 8, ki ima dopolnjeno paralelno vodenje in ČTN 15
za težje izvedbe traktorjev nad 50 konjskih moči, ki je novost na jugo-
slovanskem trgu. Ob tem velja omeniti še delovne organe (košaro za
krompir, sladkorno peso in okrogle bale za slamo in krmo, ter silore-
zni puhalnik).
Novost je letos siloreznica - popolnoma nov stroj, ki smo ga
doslej uvažali. Uporaben je predvsem za hribovite kmetije, kjer imajo
pokončne silose. Del razstavnega prostora zavzemajo tudi izdelki Me-
talne Rau — predsetveniki in specialni predsetveniki za sladkorno
peso in ostali izdelki, ki jih izdelujejo v kooperaciji za SIP. Gre za po-
samezne dele samonakladalk, obiralcev koruze in koruznih kombaj-
nov.
Kot je povedal Alojz Cuš, vršilec dolžnosti direktorja DO Olga
Meglič, se na sejem niso posebej pripravljali. Del strojev so vzeli iz
rednega programa, del pa iz zalog. Siloreznica, ki je razvojna naloga,
pa je zahtevala dodatno delo. Štirinajst dni pred sejmom so delali v
podaljšanem delovnem času.
V zadnjem času so nekoliko omilili likvidnostne težave, znižujejo
pa tudi zaloge. Računajo, da bodo uresničili planirani izvoz, saj letos
ni odpovedi. Velike težave pa imajo s strokovnimi in kvalificiranimi
delavci, precej jih je namreč v zadnjem času odšlo. Vzrok — nizki
osebni dohodki. Z razpisom in privabljanjem novih delavcev pa niso
imeli sreče. Več kvalificiranih delavcev — okrog 20 — pa jih je odšlo
v JLA.	MG
Zaščitni znak
za kmečki turizem
»z zaščitnim znakom želimo doseči hitrejši in skladnejši razvoj
kmečkega turizma na vseh področjih, kjer zato obstajajo naravne in
dryge možnosti ter seveda interes kmetov.
Zaščitni znak je stiliziran element in predstavlja podobo — ski-
co, s katero se bo predstavljal v slovenskem prostoru, občini — obe-
nem pa predstavlja kmeta kot ponudnika storitev kmečkega turizma.
Z njim tudi označujemo storitve, ki jih opravlja kmet v obliki dopol-
nilne dejavnosti na kmetijsko in turistično urejeni kmetiji. Zaščitni
znak bo podeljevala posebna komisija pri medobčinski gospodarski
zbornici,« je na kratko predstavil pravilnik o podeljevanju in uporabi
zaščitnega znaka kmečkega turizma Ljubo Čuček, vodja pravne služ-
be pri KZ Ptu|
Pravilnik je trenutno v javni razpravi, skupaj z njim pa tudi pred-
log obdavčitev za kmečki turizem.
Praksa je namreč pokazala, da imajo kmetje, ki se ukvarjajo s
kmečkim turizmom največ pripomb na dohodek (ki po njihovem ni
najboljši) in na davke, kot tudi na samo organiziranost. V ptujski ob-
čini pa se srečujemo z dodatnim problemom — to je pomanjkanjem
tradicije, kar ima za posledico, da se naši ambiciozni načrti, vsaj kar
S2 tiče kmečkega turizma, ne llresničuieio. Že v dosedanjem srednje-
ročnem programu smo načrtovali, da bomo uredili 2U kmeCKin turiz-
niov, doslej smo jih le pet in ko bo veljal pravilnik, bo verjetno še
kakšen odpadel.
Poleg tega pri nas razvijamo le izletniški kmečki turizem.
PREDLOGI ZA OBDAVČITEV
Zavezanci, kmetije, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, kot do-
polnilno dejavnostjo, plačujejo naslednje dajatve:
Tisti, ki sprejemajo goste na prenočevanje in hrano, gre za stacio-
rami turizem, plačujejo davek od prihodkov od oddajanja opremlje-
nih turističnih sob po stopnji 20 odstotkov na dohodek, ko so jim bili
predhodno priznani že 60 odstotni stroški od celotnega prihodka od
oddajanja teh sob. Prihodki od prehrane niso obdavčeni.
Tisti, ki pa sprejemajo goste samo na prehrano — izletniški turi-
zem — plačujejo davek v višini 20 odstotkov na dohodek, ko so bili
predhodno priznani stroški poslovanja v višini 75 odstotkov od celot-
nega prometa. Tisti pa, ki se ukvarjajo s kombiniranim kmečkim tu-
rizmom (stacionarnim in izletniškim) plačujejo davek, ustrezen
ustvarjenemu dohodku.
PREDLAGANE OPROSTITVE
Kmetje, ki se ukvarjajo s stacionarnim kmečkim turizmom so
oproščeni davkov za dobo 10 let, torej za dobo odplačevanja kredi-
tov; kmetje, ki pa se ukvarjajo z izletniškim turizmom so oproščeni
plačila davkov za dobo petih let.
Seveda te oprostitve veljajo le, če se kmetje s kmečkim turizmom
ukvarjajo kot dopolnilno dejavnostjo in da bodo po preteku tega časa
;10 in 5 let kolikor so oproščeni davkov) še najmanj toliko časa obra-
tovali.	mg
Prve buče z njiv
Poletje prehaja v jesen in na njivah bo spet zaživelo, kajti kmetje
bodo pričeli pospravljati poljske pridelke. Koruza dozoreva, sladkor-
no peso bodo kmalu pričeli spravljati, prav tako krompir in drugo.
Mnogi se sprašujejo kakšen bo pridelek, saj jo je letos pridelovalcem
kar precej zagodla narava s svojim nestanovitnim vremenom.
Nekateri kmetje so te dni pričeli s spravilom buč z njiv, ki so jih
pridelali predvsem kot vmesne posevke na krompirovih in koruznih
posevkih. Mnogi pa jih zasejajo kar nekaj arov na njivah, namenjenih
samo bučam.
Kakšen bo letošnji pridelek bučnih semen, še ni dokončno zna-
no, večina upa na dober pridelek. Kajti od tega pridelka bo odvisno
koliko bučnega olja bomo pridobili, za katerega je na Štajerskem veli-
ko povpraševanje. Na koncu pa se bomo spogledovali ob cenah tega
olja in se spraševali, zakaj ni cenejše. Torej upajmo, da bo pridelek te
kmetijske kulture dober in na koncu, da ne bo tudi cena pretirana.
Besedilo in posnetek: ZB
Prvi kup buč je že na kmečkem dvorišču.
Znova razmišljamo o setvi
Komaj so si kmetovalci dobro oddahnili
od letošnje žetve, že je potrebno začeti s pri-
pravami na jesensko setev. V tem času pa še
vedno teče prevzem zrnja od zasebnikov in
bitka za izpolnitev plana odkupa 82 tisoč ton
pšenice, kolikor naj bi je za trg pridelalo slo-
vensko kmetijstvo.
Znova smo pred staro uganko, kako iz ob-
stoječih površin »iztisniti« čim več zrnja. Po-
sejemo dovolj velike površine tega še vedno
ne dosežemo. Smo pa iz leta v leto bližje reši-
tvi problema, saj je vse več pridelovalcev, ki
dosegajo visoke in celo rekordne hektarske
donose. Žal pa je še vse predolga vrsta tistih,
ki capljajo na mestu in iz leta v leto pridelajo
tri tisoč ali še kakšen kilogram zrnja več na
hektar. Res je semenska pšenica draga, tudi
mineralna gnojila in zaščitna sredstva. Kljub
temu pa je računica povsem drugačna, če
stroške odštejemo od izkupička za pet ali ce-
lo šesttisoč kilogramski hektarski pridelek.
Prav je, da sprejemamo plane setve, po ka-
terih bo letos kmetijski kombinat posejal pše-
nico na 1.219 hektarih, kmetje v KZ Ptuj v
organizirani proizvodnji na 960, v KZ Lo-
vrenc pa na 300 hektarih. Poleg tega bi mora-
li predvsem v zasebnem sektorju mnogo več
pozornosti posvetiti skrbni obdelavi iq višjim
hektarskim pridelkom.
jb
Milutin Novakovič — inovator leta DO Agis
Na priložnostni slovesnosti ob tovarni-
škem prazniku Agisa, ki bo jutri, 30. avgusta,
bodo podelili tudi priznanje inovatorju leta
DO Agis. Letos so za inovatorja leta izbrali
Milutina Novakoviča, tehnologa za montažo
hidravličnih sedežev in analitika časa, zapo-
slenega v DSSS.
Kot je povedal Dušan Žnidarič, referent za
inovacije v DO Agis so letos izbirali med
15-timi kandidati, največ ročk pa je zbral Mi-
lutin Novakovič. S samoupravnim sporazu-
mom o množični inventivni dejavnosti so v
Agisu opredelili pogoje za izbor inovatorja
leta. Največ točk prinese gospodarska korist.
SPODBUDA ZA NAPREJ
Milutin Novakovič je priznanja zelo vesel.
Povedal je, da mu je hkrati spodbuda za na-
prej in priznanje za dosedanje ustvarjalno
delo. Priznanje inovatoij leta DO Agis prejme
za inovacije tehnološkega značaja, ki jih je
predložil že v prejšnjem letu. Gre za tri ino-
vacije, katerih skupna gospodarska korist za
eno leto je 155 tisoč dinarjev. Doslej je pred-
ložil že 23 inovacij. V zadnjem času se vse
bolj ukvarja z racionalizacijo uporabe mate-
riala.
»Ko sem spoznal inventivno delo, sem
ugotovil, da to ni nekaj »kunštnega«. Da gre
za čisto navadne stvari, ki so racionalizira-
ne,« je med drugim poudaril Milutin Nova-
kovič.	^
Od inovacij ima korist predvsem tozd, šele
potem inovator. Predlaga pa, da bi imeli za
odškodnine za inovacije poseben sklad in da
bi jih ne plačevali iz sredstev za osebne do-
hodke. Ni namreč prav, da tisti mesec, ko
inovator prejme plačilo (odškodnino), s tem
enostavno zmanjša sredstva za OD. Poleg te-
ga ima določene konkretne pripombe na čle-
ne samoupravriega sporazuma o množični in-
ventivni dejavnosti.
O pogojih pove, da so le delno urejeni in
da bi morali v Agisu dvigniti nivo inventivne-
ga dela, čeprav so v primerjavi z ostalimi
ptujskimi delovnimi organizacijami, precej
napredovali.
mg
Peti kmečki praznik na Destrniku
Destrnik in njegovo turistično
društvo sta bila preteklo nedeljo
vsa v znamenju prireditev v okvi-
ru tamkajšnjega 5. kmečkega
praznika: nedeljsko jutro so pri-
čeli z budnico, ki ji je sledil kon-
cert kmečke godbe na pihala.
Sledil je osrednji del praznika —
razstava 33 krav in telic svetloli-
saste pasme z območja Sloven-
skih goric. V sodelovanju z rejci
so jo pripravili ptujska kmetijska
zadruga. Obdravski zavod za ve-
terinarstvo in živinorejo iz Ptuja
in domače turistično društvo ob
pomoči nekaterih občinskih in
republiških ustanov.
Ocenjevanje razstavljenih ži-
vali je opravila komisija, ki ji je
predsedoval prof. dr. Dolfe Ci-
zej, dekan Višje agronomske šole
iz Maribora. Kravi Vidri, rejca
Janeza Žampa iz Levanjcev, je
kot najbolje ocenjeni živali zunaj
tekmovalne konkurence, pripel
velik zvonec predsednik republi-
škega komiteja za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Milan
Kneževič. Vidra je bila leta 1983
s 7 tisoč litri mleka rekorderka v
podravski regiji. Sicer pa je bila
ocenjena kot najboljša krava Po-
ka, rejca Janeza Druzoviča iz Dr-
betincev. Zvonec ji je pripel di-
rektor ptujske kmetijske zadruge
Janez Vrečar. Po oceni komisije
je pripadlo drugo mesto kravi Ja-
godi, lastnika Antona Reberni-
ška, kmetijskega pospeševalca
pri KZ Ptuj, doma z Mestnega
vrha. Zvonec ji je pripela Sonja
Škorjanec, podpredsednica ptuj-
skega občinskega komiteja za
kmetijstvo. Tretje mesto je osvo-
jila krava Jana, lastnika Janeza
Zelenika iz Levanjcev. Njej je
pripel zvonec Drago Zupanič,
vodja mlekarske proizvodnje pri
KZ Ptuj.
V konkurenci telic je zmagala
Muška, rejca Štefana Ivančiča iz
Trnovske vasi. Na drugo mesto
se je uvrstila telica Veta, rejca Ja-
neza Žampa, tretja pa je bila Še-
kica, lastnice Kriste Požegar iz
Doliča.
Prireditev so nadaljevali s
kmečko povorko, v kateri so pri-
kazali izumirajoča kmečka opra-
vila in običaje. Terilje, predice,
kosci in drugi so se pripeljali in
prišli v povorki. Zaplesali so še
folklorni plesalci in zaigrali har-
monikarji.
Prireditev je lepo uspela, na-
klonjeno pa ji je bilo tudi vreme.
Turistični delavci na Destrniku
so znov? dokazali, da znajo in
zmorejo pripraviti prireditev, k/
zlasti z razstavo živine prerašča
krajevne in sčasoma tudi regijske
okvire.
Besedilo in foto: JOS
Pogled na razstavljene živali in goste, med katerimi je bil tudi predsed-
nik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan
Kneževič.
ODGOVOR NA KRITIKE
O PTUJSKIH TOPLICAH
Med občani je pogosto slišati več kritičnih pri-
pomb na račun fHujskih toplic. Tu sicer nimam
namena razpravljati s tistimi, ki iščejo dlako v jaj-
cu, ker sem sicer sam dokaj reden obiskovalec to-
plic, zadnje čase celo kot pacient, ker hodim v to-
plice na fizioterapijo. Dobil sem občutek, da kriti-
zirajo le ljudje, ki nekako mislijo, da naj bi bile to-
plice oziroma bazeni samo za njih.
Zato sem enega svojih zadnjih obiskov izkoristil
tudi za krajši pogovor z Brankom Štumbergerjem,
vršilcem dolžnosti direktorja Ptujskih toplic. Bese-
da je tekla tudi o javni kritiki, nekaj pa tudi o sa-
mih obiskovalcih ...
Direktor je povedal, da sicer nima namena, da
bi se kakorkoli opravičeval, še predvsem, ker se
zaveda, da je res nemogoče vsakemu gostu po-
vsem ustreči, še najmanj v primeru, ko kakšen ra-
zigran otrok skoči v bazen, da voda brizgne po
drugih kopalcih. Pri bazenih imajo redarje (reše-
valce), ki skrbijo za red, ne morejo pa vsakega
otroka zadržati, da pač ne bi skočil v vodo. Kljub
velikemu navalu gostov pa še ni prišlo do kakšne
nesreče. Svetujemo pa zlasti starejšim ljudem, da
se naj raje v poletni vročini, ko so zunanji bazeni
polni kopalcev, da gredo v zaprti (zimski) bazen,
kjer je mogoča strožja kontrola kopalcev, da ne
skačejo v vodo.
Tudi pri postrežbi, tako na terasi kot v restavra-
ciji je treba ob velikem navalu kopalcev včasih
malce potrpeti, ker strežno osebje ne more vsem
takoj postreči, čeprav se vsi trudijo da bi zadovo-
ljili slehernega obiskovalca naših toplic. V času se-
zone imi jo zaposlene precej dodatne delovne sile.
Resnica pa je tudi, da za vse napake prav gotovo
ni kriv kolektiv toplic, kajti se med obiskovalci žal
najdejo ljudje, ki povz-r-i^ain ikodo. !ako le ni-
primer v slačilnicah in garderobnih omaricah po-
lomljeno precej kljuk, nekatere so sploh nepridi-
pravi odnesli, zmanjkal je tudi sifon pri vodovod-
ni pipi, ljudje radi odnesejo ključe garderobnih
omaric, bodisi namerno ali pa tudi nehote. Tudi v
avtomate za sušenje las mečejo razne predmete in
jih tako pokvarijo. Mladi v svoji objestnosti meče-
jo kamenje v bazene, drugi zopet uničujejo cvetli-
čne nasade, mnogi pa, ko zapuščajo svoj prostor
ob bazenu, ne počistijo za seboj, kar jim prav go-
tovo ni v čast. Se bi lahko našteval, kar je v pogo-
voru povedal direktor Branko Štumberger.
Morda ne bo odveč, če k temu dodamo, da naj
bi na mlade, teh je največ v toplicah, v prvi vrsti
vplivali njihovi starši ter jih poučili, da se naj v to-
plicah in sploh v bazenih vedejo dostojno (pa tudi
drugje!), ker niso sami. Poleg njih so starejši ljudje
in nekoč bodo tudi mladi postali stari, da naj tudi
ne uničujejo kopaliških objektov in naprav. Po-
vsem razumljivo je, da naj se tisti, ki se obnašajo v
toplicah dostojno, ne čutijo kakorkoli prizadete
ob tem zapisu. V toplicah tudi ugotavljajo, da k
njim prihajajo obiskovalci, gostje, ki si tudi sami
prizadevajo za red in čistočo, da celo mlade včasih
posvarijo, da so tudi potrpežljivi, če strežno osebje
kljub prizadevanju ne more vseh hitro in zadovo-
ljivo postreči.
Brez dvoma pa bo tedaj, ko bo ob sedanjih dveh
bazenih zgrajen še tretji bazen, ustreženo zlasti
starejšim ljudem, saj bo potem en bazen namenjen
izključno za starejše kopalce in obiskovalce. Ba-
zen je sicer v načrtu že dalj časa. žal pa v sedanjem
trenutku za gradnjo le tega ni denarja, saj bi grad-
nja bazena sedaj veljala več kot 30 milijonov di-
narjev.
Franjo Hovnik
V primežu predpisov
v OZ Panorama Ptuj ugotavljajo, da so predpisi
tisti, ki zavirajo razvoj drobnega gospodarstva. Ta-
ko na eni strani dokumenti prinašajo eno, predpisi
pa drugo. Šele, ko bodo predpisi dorečeni, bo mo-
goče trajno napovedati in tudi usmerjati razvoj
obrti.
Ob polletju so imeli ugoden finančni rezultat,
zadovoljiv je tudi fizični obseg dejavnosti, vendar
končni rezultat izniči visok odstotek infiacije. Ne-
stabilnost trga se kaže v tem, da so letos že štiri-
krat spreminjali prodajne cene. Stroški repromate-
riala in drugi se dnevno spreminjajo in to v vseh
panogah obrti.
Obračun izdelkov je zelo osiromašen za te razli-
ke v ceni. Tako, da po obračunu ostane obrtniku
zelo malo za delo in obresti. Ob tem pa je zelo ma-
lo obrtnikov, ki lahko svoje zaloge pokrivajo z
lastnimi obratnimi sredstvi. Razdelitev dohodka
pri obrtniku je še vedno taka. da ni niti dinarja re-
zerviranega za obratna sredstva.
»Ko smo razpravljali o spremembah in dopol-
nitvah obrtnega zakona, smo pričakovali, da bodo
rešena ključna vprašanja, pomembna za razvoj se-
rijske obrti, kot so: dolgoročna davčna politika,
realna osnova OD obrtnika, odstotek amortizacije,
ki mora biti usklajen z odstotkom v družbeni obrti,
da bo obrtnik imel del sredstev za obratna sred-
stva brez katerih ni mogoče načrtovati razvoja obr-
ti in da bodo zagonski stroški osvajanj in razvoja.
uvrščeni med stroške, je med drugim poudarila
Ivanka Krajnc, vodja komerciale v zadrugi.
Poleg tega se< nam zdi nesprejemljivo, da je lah-
ko obrtnik član samo ene zadruge, za druga član-
stva pa ga nihče ne sprašuje. Nihče tudi :ie vpraša,
kaj bo z obrtnikom, če pride do storna naročila.
Kaj bo delal, kdo bo plačal obresti za zaloge, kje
bo dobil sredstva za plačilo družbenih obveznosti
in podobno.
Tudi, ko pogledamo načrtovani razvoj drobnega
gospodarstva do leta 2000, vidimo, da smo polni
besed, ko je potrebno govoriti o drobnem gospo-
darstvu, malo pa zanjo storimo. V tem dokumentu
je drobnemu gospodarstvu odmerjen skop prostor
- le trije odstavki, brez konkretne vsebine.
Bodoči razvoj obrti — zlasti še serijske — vidi-
mo v dopolnjenih predpisih,« je zaključila Ivanka
Krajnc.
Podobno stanje je pri izvozu. »Pomoč« dobiva
F^anorama le od KBM. ki jim zagotavlja sredstva
za pripravo izvozne proizvodnje. Letos bo realizi-
ranih 80 odstotkov načrtovanega izvoza, saj izpa-
da štiri mesecev, ko smo se lovili pri predpisih, do
koncu leta ne bodo mogli nadornestiti. V glavnem
i/važajo lesene izdelke, pri kovinski obrti pa so te-
žave zaradi cen. saj zaradi stalnih sprememb rc-
promateriala ne morejo zagotoviti komercialno za-
nimive cene i i so razlike tudi do 60 odstotkov in
več.	mg
^CDNIK
— 29. avgust 1985
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
I	POGOVOR S PREDSEDNIKOM GS ZSS EDVARDDfrt KUPČIČEM
) kadrovskih, vsebinskih in organizacijskih
pripravah
ICako potekajo vsebinske in organizacijske
fiprave na občne zbore osnovnih organiza-
ZSS, konstitutivne seje konferenc sindika-
j skupščine občinskih odborov sindikatov
jjjavnosti in skupščino občinskega sveta
pat sindikatov?
zadnji seji občinskega sveta ZSS Puj
nekaj dnevi, smo se dogovorili, kako
L(jo potekali občni zbori oziroma vse volil-
0e priprave do kongresa, ki bo prihodnje le-
pogovorili smo se za sklic plenuma občin-
j^ega sindikalnega sveta 11. septembra, na
katerem bomo sprejeli sklep o sklicu skupšči-
jj občinskega sindikalnega sveta, ki bo pred-
^^(jotna 23. januarja 1986. V času od 1. okto-
[,fa do 15. novembra morajo biti opravljeni
jljini zbori osnovnih organizacij zveze sindi-
^jtov. Konstitutivne seje konferenc bi hiora-
j5 biti končane do 30. novembra. Medtem
J2S Čakajo Še skupščine odborov sindikatov
dejavnosti. Te bi morale biti končane do 15.
decembra.
V	rokovniku so določeni tudi roki, do kdaj
jiora kateri organ poslati gradivo občinske-
mu sindikalnemu svetu, kdaj in kdo izdela
joročilo.
V	pripravah posebej poudarjamo, da se je
tjeba temeljito pripraviti na občne zbore in
skupščino sindikatov v občini, z glavnimi te-
mami, ki so že zajete v pripravah na kongres:
[ospodarjenje, na eni strani je to boj za stabi-
lizacijo in s tem tudi za osebni dohodek, nato
za dograjevanje oziroma večjo učinkovitost
družbenega sistema samoupravljanja in večjo
učinkovitost sindikatov, njegovih izvršnih in
drugih organov. Pri tem bo potrebno v občin-
skem svetu in izvršnih odborih ter odborih
sindikatov dejavnosti oblikovati skupine, ki
bodo posamezna gradiva dodelale in iz pred-
logov javnih razprav tudi predlagale osnove
za sklepe.
V izvršnih odborih sindikatov je tudi po-
trebno zagotoviti, da bodo prek skupin ali
prek informatorja oblikovali stališča in pred-,
loge za občne zbore sindikatov iz svojega
okolja, o oceni dosedanjega dela in kako de-
lati naprej. Tako, da bi bile te razprave vse-
binsko bogate in da bi čim več zaposlenih
skupaj v skupščini občinskega sindikalnega
sveta z upokojenci, prišlo do čim več realno
.uresničljivih sklepov in nalog za nadaljnje
delo, ki naj temelji na izkušnjah.
Kako to, da potekajo občni zbori letos
prej, kot je to v navadi?
»Letošnje leto so občni zbori, skupščina in
tudi kongres prej. To je povezano s sklepom
zveznega kongresa pred temi leti v Beogradu,
in sicer zaradi želje po boljših pripravah na
Tako, da ne bi bili predsedniki obremenjeni z
delovanjem v svoji organizaciji sindikata,
ampak, da bi se res lahko posvetili izvajanju
in pripravam na skupščine, predvsem z vidi-
ka, ker je sindikat nosilec kadrovske politike
v organizacijah združenega dela.«
skupščinske volitve, ki bodo prihodnje leto.
Kako daleč pa ste na občinskem smdikal-
nem svetu s kadrovskimi pripravami?
»Evidentiranje se je začelo spomladi in je
bilo danih že precej predlogov. Izdelane so
tudi ocene za posamezne nosilce, od funkcij
do raznih organov pri občinskem sindikal-
nem svetu, do republiške ravni in delegatov
za oba kongresa, republiškega in zveznega.
Te dni bomo imeli še sejo predsedstva, kjer
bomo razpravljali o predlogih kadrovskih re-
šitev. Pri tem moramo upoštevati ne samo
kriterije, ki so splošno znani, ne le v statutu
občinske zveze sindikatov, ampak tudi v do-
govoru o kadrovski politiki s socialistično
zvezo, da je ustrezna zastopanost ne samo
mladine, žensR in delavcev iz neposredne
proizvodnje, ampak tudi po številu delavcev,
ki so zaposleni v posameznih dejavnostih. Tu
imamo poseben ključ, določeno število jih je
Tz industrije, kmetijstva in drugih dejavnosti
glede na število zaposlenih v posameznih de-
javnostih. To velja tako za plenum, kot za
predsedstvo občinskega sindikalnega sveta.
Posebej se je potrebno dogovoriti v odborih
dejavnosti, kdo bo v prihodnje vodil te odbo-
re in ti dogovori bi morali biti opravljeni čim
prej.
V sklepu, ki ga bo predsedstvo sprejelo, bo
tudi navedeno, da se morajo izvršni odbori
sindikatov sestati v mesecu septembru in iz-
vršiti vse priprave za izvedbo občnih zborov,
kjer bodo tudi dane vse usmeritve o nalogah
na kadrovskem področju.«
SM
Bo ptujski »mali grada postal knjižnica?
Družbeni dogovor o varovanju
usmerjeni prenovi kulturno
zgodovinskega jedra mesta Ptuja
predvideva, da lahko kot obliko
zagotavljanja sredstev v te name-
ne služi tudi samoupravni spora-
zum. Zato so se pri ptujski kul-
turni skupnosti odločili, da bodo
skupaj z Ljudsko in študijsko
knjižnico tak samoupravni spo-
razum predlagali za prenovo
stavbe v Prešernovi ulici 37, ki jo
Plujčani poznamo kot »mali
in bi bila povsem primer-
na za potrebe knjižnice. Ta del
ffltsta bi s prenovo nalega gradu
»membno pridobil na videzu in
ifejenosti, zlasti še sedaj, ko v
njegovi neposredni bližini ureju-
jejo zunanjost OŠ Olga Meglič,
prejšnje gimnazije.
Knjižnica bi se skladno z za-
konom že morala reorganizirati,
česar v prostorih minoritskega
samostana ni mogoče. Zato bi se
udeleženci, oziroma podpisniki
samoupravnega sporazuma zave-
zali, da prispevajo skupno sred-
stva za prenovo zgradbe. Kot
možni podpisniki so predvideni:
Skupščina občine Ptuj, Kulturna
skupnost. Samoupravna stano-
vanjska skupnost ter krajevna
skupnost Dušan Kveder in Ljud-
ska in študijska knjižnica. Sled-
nji predvsem po organizacijski in
izvedbeni plati, ostali pa z dolo-
čenim deležem denarja.
Pri kulturni skupnosti bodo
ustanovili tudi odbor, ki bo skr-
bel za izvajanje akcije.
Ocene vrednosti predvidenih
del še ni, ker je v teku izdelava
posnetka stavbe, ki ga pripravlja
Zavod za spomeniško varstvo it
Maribora. Samoupravni spora-
zum je zaenkrat pripravljen le še
kot delovno gradivo za razpravo,
o njem pa je včeraj razpravljal
tudi odbor za razvoj dejavnosti,
družbeno planiranje in svobod-
no menjavo dela pri kulturni
skupnosti občine Ptuj.
Naj ob tem zapišemo še, da je
bil »mali grad« zgrajen v 12. sto-
letju in da so se po letu 1438 nje-
govi lastniki pogosto menjavali,
dokler ga niso v prvi polovici 19.
stoletja imeli v lasti Attemsi.
Dvor je bil sedež gospoščine in
lastnega sodišča. Zgradba je v
zapadnem delu že srednjeveška,
oba vzhodna kraka in gornje pol-
nadstropje pa so zgrajeni okrog
leta 1600 in lep primer pozne re
nesanse. Sedanje mogočno ostre-
šje je gradič dobil v 18. stoletju,
fasadno razporeditev pa v letu
1842. V njem so danes stanova-
nja.
mš
Prvo zasedanje
skupščine ptujske-
ga okraja
te v enem od prejšnjih sestavkov smo zapisali, da so bile 29. junija
'^J, avgusta 1945 na območju ptujskega okraja izvedene volitve v na-
^^loosvobodilne odbore, na območju takratnega ormoškega okraja pa
^bile volitve 12. avgusta. Po volitvah se je začela prva povojna reorgani-
okrajev. Ormoški okraj je bil razdeljen med ptujskega in Ijutomer-
j^a. K ptujskemu okraju je bilo priključenih 10 narodnoosvobodilnih
»borov ormoškega okraja, območja sedanjih KS Tomaž, Ivanjkovci,
mlavž in Kog pa so bila priključena ljutomerskemu okraju.
Na volitvah v krajevne narod-
oosvobodilne odbore (KNOO)
? volilci neposredno izvolili tu-
J po enega delegata v okrajno
'^upščino. Torej smo imeli takoj
[o vojni odbornike v krajevne
•^oore in delegate v okrajno
'^"pščino. Sele čez nekaj let smo
.^'^gate preimenovali v odborni-
}' skupščine pa v okrajne Ijud-
odbore. Po letu 1974 imamo
delegate in skupščine.
• območju ptujskega okraja
bilo po volitvah in preobliko-
ijfjju okrajev skupno 114
J^Oo, ki so bili razdeljeni po
o^^i^nih okoliših. Okoliš Ptuj je
ijsegal 71 KNOO, okoliš Ormož
liU Ptujska gora 17 in oko-
12 '^ndraž v Halozah (Leskovec)
UjL^^jevnih narodnoosvobodil-
Odborov. Vsi ti KNOO so se
l9?^^'tuirali in s 15. avgustom
kff začeli delovati samostojno.
Od	^^ prevzeli oblast
j ^fajevnih odborov O F.
e^^trtek, 30. avgusta 1945 se
{j Ptuju sestala okrajna skup-
igJ', na svojem prvem »sveča-
delovnem zasedanju« kot
Q ?^Pisali v dokumentih. Na se-
elju P^Slo nad 150 delegatov in
'om	gostov, saj so Titov
povsem napolnili. Izvolili
so okrajni narodnoosvobodilni
odbor s predsednikom Francem
Belšakom-Simonom na čelu in
referente za posamezna področja
dela. Na zasedanju so tudi »eno-
dušno in soglasno« sprejeli reso-
lucijo in 4 pisma, naslovljena
Zvezni vladi Beograd, Tovarišu
Titu, predsedniku federativne
vlade. Narodni vladi Slovenije in
Izvršnemu odboru Ljudske fron-
te Beograd.
Posebno zanimivo je besedilo
resolucije, ki so jo poslali Drža-
vni komisiji za ugotavljanje zlo-
činov okupatorjev in njihovih
pomagačev. To besedilo v celoti
objavljamo, brez popravkov.
»Okrajna skupščina ptujskega
okraja na svojem prvem svečanem
in delovnem zasedanju dne 30. 8.
1945. enodušno in soglasno posta-
vlja sledečo zahtevo, potem, ko po
vseh storjenih zločinih in grozodej-
stvih okupatorja, domačih Nem-
cev, »Volksdajča.jev«, nemčurjev,
kulturbundovcev in njihovih poma-
gačev vidi nujnost dokončne reši-
tve teh naših kletih, vekovnih faši-
stičnih sovražnikov in terja nuj-
nost po zadoščenju slovenskemu
narodu — zmagovalcu:
1. Takojšnjo izročitev vseh voj-
nih zločincev, na kateremkoh delu
sveta se oni nahajajo, med njimi
pa za sedaj v prvi vrsti zloglasna
velezločinca, štajerskega gaulaj-
terja in »Reichstaathalterja«, dr"^
Siegfrieda Viberreiter-ja in ptuj-
skega »Kreisjiihrerja« in »Lan-
drat-a« Frica Bauer-ja, katera so
ujeli v Avstriji zapadni zavezniki!
Ta dva morata odgovarjati javno
pred narodom za svoje zločine in
javno prejeti zasluženo kazen: Ui-
berreiter v Mariboru, Bauer pa v
Ptuju.
2. Vsi domači zločinci morajo
odgovarjati na mestu zločina, da
imajo tako najširše ljudske množi-
ce priliko povedati svoje o njih.
3f Pospešiti rešitev vprašanja bi-
vanja med nami in to: Nemcev,
»Volksdajčarjev«, kulturbundov-
cev in vseh onih, ki so se priznali t.
zv. nemški skupnosti. Stojimo na
.^tališču, da takim našim sovražni-
kom, krvosesom, izdajalcem in
morilcem ni mesta med našo skup-
nostjo. Za vzgled so nam ukrepi
bratske čehoslovaške republike!
y tem smislu vidimo garancijo
za naše mimo življenje na tej naši
sveti slovenski zemlji, prepojeni v
zadnjih štirih letih ponižanja, su-
ženjstva, velike osvobodilne borbe
ter končne zmage z najboljšo —
dragoceno slovensko krvjo. Te na-
še zahteve so v skladu s konferen-
co v Moskvi oktobra 1943. in nje-
no deklaracijo glede vojnih zločin-
cev, ki se morajo preganjati do
konca sveta, da končno odgovar-
jajo za svoje zločine. Vsi KNO,
slovenske ljudske množice ptujske-
ga okraja, ves naš narod — zma-
govalec, postavlja te zahteve po
svojih svobodno izvoljenih odpo-
slancih, ker ve, da mu bo tako vsaj
malo zadoščeno in da bo lahko
mirno ter srečno živel v svobodni
zedinjeni Sloveniji, v bratstvu z
drugimi našimi narodi v veliki,
močni republiki Jugoslaviji in gra-
nitnem bloku vseh Slovanov, na
čelu z Bratskim velikim ruskim
narodom v nepremagljivi Sovjetski
Zvezi! Živela Slovenija!
Živela demokratična federati-
vna republika Jugoslavija!
Živeli Slovani z velikima vodite-
ljema maršalom Titom in genera-
lissimusom Stalinom na čelu!
Živeli vsi svobodoljubni naro-
di!«
Pripravil Ff
Pismo narodni vladi Slovenije izraža odločno zahtevo po združitvi vseh
delov slovenskega narodnega ozemlja.
V	PONEDEUEK
SPET V ŠOLO
V	sredo, 21. avgusta se je vrnila iz letovanja zadnja organizirana
skupina — taborniki iz osnovne šole Franc Osojnik, ki so v Kaštel
Starem pri Splitu preživeli nekaj prijetnih, predvsem pa toplih poči-
tniških dni. Lepo vreme, kopanje in nekatere taborniške aktivnosti so
gotovo spodbudno vplivale na mlade šolarje, ki se bodo že v ponede-
ljek odpravili s šolskimi torbami proti šoli.
Sicer pa je te dni še vedno živahno v papirnicah in knjigarnah,
kjer starši kupujejo šolske potrebščine za tiste svoje šolarje, za katere
niso poskrbeli v šolah. Iz leta v leto imamo namreč več primerov, ko
zamenjavo in prodajo potrebščin za šolo organizirajo ob koncu šol-
skega leta in tako staršem prihranijo nepotrebno tekanje po trgovi-
nah, pa tudi marsikateri dinar, zlasti tam — kjer si je šolsko knjigo tu-
di moč sposoditi.
S ponedeljkom bo v osnovne šole in srednješolski center krenilo
prek deset tisoč šolarjev, med njimi tudi okrog tisoč prvošolčkov. Zla-
sti njim želimo varno pot, pa tudi dosti znanja in dobrih ocen.
Do nedavnega osamela šolska poslopja bodo v ponedeljek spet oživela.
Lepo urejen prehod za učence šole dr. Ljudevita Pivka. Foto: mš
Po poteh Kozjanske
čete
Krajevna skupnost Olga Meglič bo letos v okviru svojega krajev-
nega praznika spet organizirala že tradicionalni pohod »Po poteh
kozjanske čete-kurirjev NOV.« Pohod bo v petek in soboto, 30. in 31.
avgusta, tokrat v nekoliko spremenjenem zaporedju kot je potekal
prejšnja leta.
Zbor udeležencev pohoda bo v petek ob 13. uri pred domom kra-
janov na Vičavi, na kar se bodo z avtobusom prepeljali v Stoperce.
Med potjo se bodo ustavili pri spomeniku padlim partizanom v Maj.
Sperku. v Stopercah se bodo zbrali pn partizanskem obeležju in okoli
pol treh popoldne krenili proti Jelovicam (Bolfenk v Halozah) kamor
naj bi prispeli okoli 17. ure, kjer bo za pohodnike večerja, nato pa'
kulturni program, ki ga bodo nadaljevali s tovariškim srečanjem z
borci in prebivalci tamkajšnjega območja.
V	soboto zjutraj okoli pol osmih bodo začeli s pohodom skozi
Naraplje in prek hribov skozi vinograde na Janški vrh in naprej v Do-
leno, kjer bo krajši počitek in malica. V nadaljevanju pohoda se bode
ustavili pri partizanskem obeležju v Zg. Pristavi in sodelovali pri iz-
vedbi slovesnosti. Za tem bodo nadaljevali s pohodom skozi Apače,
se ustavili pri partizanskem bunkerju na Hajdini in nato do OS Hajdv
na, kjer bo krajši postanek. Od tam bodo pohod nadaljevali čez haj-
dinsko ravnico in kartodrom do obrežja Drave. Ob 16. uri bodo pre-
čkali reko Dravo in se zopet zbrali pred domom krajanov na Vičavi.
V	počastitev krajevnega praznika bo ob 17. uri v domu krajanov
na Vičavi slavnostna seja skupščine KS in vodstev DPO KS Olga Me-
glič, ki ji bodo prisostvovali tudi udeleženci pohoda.	FF
Pionirji ~ bngadirji
na Goričkem
v mladinski delovni brigadi Ele Kristl-Tanje, ki je v zadnji izme-
ni delala na zvezni mladinski delovni akciji Goričko, je bilo letos 42
brigadirjev, večina med njimi — 32 pionirjev iz slovenskobistriške, le-
narške in ptujske občine. Sedem ptujskih brigadirjev je v sredo obi-
skala delegacija družbenopolitičnih delavcev in se z njimi pogovarja-
la o delu in brigadirskem življenju.
Komandant brigade Miran Majcen iz Slovenske Bistrice, te dni
bo postal učenec osmega reda, nam je na kratko predstavil dosedanje
delo brigade, s katero je — kot pravi — kar zadovoljen, saj so tako
mladinci kot pionirji v glavnem dobro opravljali delo na trasi, pa tudi
življenje v naselju, stanovali so v šoli v Zgornjih Petrovcih, je poteka-
lo v skladu s pričakovanji in po običajnem dnevnem redu. Bili so tudi
udarna brigada. Skratka — kljub mladosti in neizkušenosti so se do-
bro vživeli v brigadirsko življenje in mnogi med njimi pravijo, da se
bodo delovnih akcij še udeležili,	rnš
4 - IZ NAŠIH KRAJEV
29. avgust 1985 — TBPfH
PULA PO PULI TUDI
V PTUJU
Letošnja — XIIL ptujska kulturna srečanja so uspešno startala z
revijo folklornih skupin, ljudskih pevcev in godcev, ki je bila v Mar-
kovcih. Do 5. septembra je organizator Mestni kino, ki je tudi letos
pripravil v sodelovanju s slovenskimi kinematografi spored nagraje-
nih in najboljših filmov s skupnim naslovom Pula po Puli. Razvese-
ljuje tudi dejstvo, da bomo med njimi videli vseh pet slovenskih.
Doslej so se zvrstili filmi Rdeči in črni, Vozel, Tudi to bo minilo,
Življenje je lepo in Ljubezenska pisma s premislekom. Drevi ob 18. in
20. uri bomo videli film Horvatov izbor, ki prihaja iz Zagreba, jutri
beograjsko Tajvansko kanasto, nato pa še pet slovenskih Butnskala,
Dediščina in Ljubezen ter ob koncu Ovni in mamuti in Naš človek.
S|wred pa bodo zaključili z večkrat nagrajenim in v Ptuju že predsta-
vljenim filmorh Oče na službenem potovanju.
mš
V nedeljo referendum v krajevni
skupnosti Olga Meglič
Tudi tokrat računajo na zavest svojih krajanov v glavnem
»ZA« nov: samoprispevek.
Naša krajevna skupnost se izmed vseh pozna,
ker jo čuva armija.
Na začetku armija na koncu kmetija Holčeva.
Če imaš take ljudi, se ti vojne, lakote
in zaupanja bati ni.
Dragi krajani, zato le vkup držimo,
posebno še, ko za samoprispevek se borimo,
da si ceste uredimo.
Kaj za skupnost storiš,
za tabo ostalo bo, mogoče
še zgodovinarji kaj napišejo.
Kar pa za sebe narediš, odide s tabo v zemljo
in vsi te hitro pozabijo.
Albina Kukovec
OKTOBRA V NOVO
ŠOLO
Pri Lovrencu na Dravskem polju krajani in učenci zadovoljni
spremljajo gradnjo podružnične osnovne šole, v kateri bodo štiri nove
lepe učilnice, večnamenski prostor in drugo za nemoteni potek pou-
ka, torej vse tiste, kar so učitelji in učenci vsa leta pogrešali v stari ne-
primerni zgradbi. Uresničuje se torej dolgoletna želja tega področja
Dravskega polja, z njo pa pomirja tudi razpravljanje in utemeljevanje
potrebe in nepotrebe gradnje lovrenške osnovne šole. Ta čas najso-
dobnejši šolski objekt bo na voljo sredi meseca oktobra, dela pa bodo
veljala 48 milijonov dinarjev.
Začetek letošnjega šolskega leta še tako ne bo stekel v novih šolskih
prostorih, bo pa toliko lepši in prijetnejši za vse, ki gledajo kako dela
napredujejo in ki že zagotovo ,vedo, da se bodo lahko kmalu selili v
novo šolo.	mš
Tako je bilo še 11. aprila ob zakoličenju nove šole. Foto: mš
Tako pa pred nekaj dnevi - 15. avgusta, torej po štirih mesecih.
Foto: M. Ozmec
Kdaj do
obljublje-
nega
asfmta
Krajani Trnovske vasi in Loči-
ča čakamo na obljubo že iz leta,
ko smo dajali posojila za ceste,
posebno pa na obljubo iz leta
1983, da bodo te tri kilometre iz
Trnovske vasi proti Ptuju moder-
nizirali do leta 1985. To se sedaj
izteka, pa še nič. Danes je ta ce-
sta privlačna le za tujce, ki se jih
veliko pelje po njej in vidijo, da
ob cesti rastejo koprive in trnje,
pokrito z debelo plastjo prahu.
Družba zahteva od vsakega
koščka zemlje davek in razne da-
jatve, kmetje pa pridelke s povr-
šin ob cesti lahko koristijo le za
steljo, pa še ta je škodljiva, da o
vrtovih ne govorimo, zdravo ze-
lenjavo si lahko privoščimo le iz
trgovin. Tujci radi našo cesto sli-
kajo. Prah se tako kadi, da mora-
mo celo podnevi imeti luči. Ško-
da, da vam tega ne moremo po-
kazati v slikah, mogoče bomo
prihodnjič, ko se bomo krajani
odločili cesto popolnoma zapre-
ti, ker se pristojni funkcionarji za
naše prošnje sploh ne zmenijo.
Dali smo za ceste posojilo,
imamo samoprispevek za te tri
kilometre, sredstev za obnovo pa
ni. Bojimo se jeseni, ko bodo za-
čeli spravljati pridelke v Ormož
in Ptuj. Želimo si odgovora do-
kler je še čas, ker v tem prahu ne
moremo več živeti.
Prizadeti krajani
UUDSK! VRT NEKOČ
m DANES
V	turističnem prospektu iz leta
1934 Olepševalno in tujsko pro-
metno društvo v Ptuju opozarja
cenjeno občinstvo in izletnike na
restavracijo »SVICARIJA« v ro-
mantičnem Ljudskem vrtu. Med
drugim piše ... Z verande krasen
razgled na brdovje vinorodnih
Haloz. Senčnati sprehodi po
Ljudskem vrtu, na Mestni vrh in
p^obno. Z restavracijo je združe-
no tudi lepo urejeno keeliišče...
IN KAKO JE DANES? Prvi
pogled je dokaj klavrn. Tu in
tam so ostale klopi, na katerih
posedajo slučajni in bolj redko
redni obiskovalci. Tudi igrišče ne
kaže boljše podobe. Slab je po-
gled na ostanke trim steze, od
katere smo si tudi veliko obetali.
Kaj več ni povedati. Morda bi se
razpisali le o malomarnem odno-
su ljudi do družbenega premože-
nja in prek tega tudi do okolja.
Entuzijasti in vsi, ki jim je pri
srcu urejeno okolje, pa se že ne-
kaj časa dramijo in zahtevajo, da
se z Ljudskim vrtom nekaj zgodi.
Zgodi tako, da bo postal znova
obljuden in obenem prostor, v
katerem bodo ljudje iskali spro-
stitev in razvedrilo. Nekje v pre-
dalih leži stari idejni projekt ure-
ditve Ljudskega vrta ...
V	KS Franc Osojnik pa tudi
Boris Ziherl in Jože Potrč si zelo
prizadevajo, da bi to nekoč pri-
ljubljeno shajališče Ptujčanov
ponovno uredili. Pri tem računa-
jo na sredstva samoprispevka v
novem srednjeročnem obdobju
1986—1990. Kot je povedal Mar-
jan Ostroško, predsednik sveta
KS Franc Osojnik, naj bi uredili
otreoška igrišča, sprehajalne poti
in druge prostore ter jim dali
ustrezno vsebino.
V	teh prizadevanjih jim zaželi-
mo veliko sreče.
Tako je bilo v Ljudskem vrtu še pred sedmimi leti. Foto: M. Oi^
Pogled na ribnik danes nikogar več ne razveseljuje, vesel ga je m«
še kak priložnostni ribič... in pa žabe! Foto: I. Ciani
400 kilometrov po Kosovem (3)
(nadaljevanje in konec)	i
Zadnjič sem pisal predvsetn o kulturnih biserih Kosova, na katere
so prebivalci Kosova brez dvoma upravičeno ponosni. Naj k temu še do-
dam, da na Kosovem za samostane, vzorno skrbijo, saj vsi samostani v
Gračanici, Peči in Visokih Dečanih predstavljajo neprecenljivo vrednost.
Ne pustijo zobu časa, da bi jih uničil. Treba jih je obnavljati, restavrirati.
Ta dela pa kot vemo, so precej zamudna in zato tudi draga. Se sreča, da^
se najdejo strokovnjaki, ki se z vso tenkočutnostjo lotijo obnove fresk.
Sedaj pa nekaj več o kosov-
skem gospodarstvu nasploh. Na
Kosovem živi (podatki popisa iz
leta 1981) 1 milijon in 584.000
prebivalcev. Za primerjavo naj
zapišem, daje leta 1971 živelo na
Kosovem le 733.000 prebivalcev,
kar pomeni, da se je število pre-
bivalcev v desetih letih več kot
podvojilo. Pa še podatek. Na 100
prebivalcev je v letu dni kar 32
rojstev. To je bojda najvišja stop-
nja rojstev v Evropi.
O številkah po narodnostni
pripadnosti na Kosovem v seda-
njem času ne govorijo preveč ra-
di. Uspelo pa mi je zvedeti, da je
bilo prav tako po popisu prebi-
valstva leta 1981 v 22 občinah
Kosova 77,4 odstotka Albancev,
13,2 odstotka Srbov, ostalo so
Romi, Črnogorci in Turki. Tu
naj dodamo, da je naša država
pri reševanju nacionalnih vpra-
šanj sleherni manjšini, ne samo
formalno, temveč tudi stvarno
dala pravico do lastnega jezika,
šolstva kulture. To sicer vemo tu
di Slovenci, saj tudi v naši repu-
bliki žive manjšine drugih narod
nosti.
Tu je morda še zanimiv poda
tek, da je s Kosova danes še pri
bližno 400.000 ljudi na delu v tu-
jini. Nekateri se sicer vračajo,
mnogi pa se ne bodo nikoli vrnili
za stalno v svoj rojstni kraj. Po
drugi strani pa imajo tudi kar ar-
mado nezaposlenih. Tudi ni od-
več, če zapišemo, da na Koso-
vem obstajajo tudi velike social-
ne razlike. Mnogtso namreč pra-
vi bogataši, drugi in teh je brez
dvoma več, živijo na robu svoje
eksistence. Med zadnjimi so brez
dvoma tudi nekateri delomrzne-
ži.Poprečno gospodinjstvo ima
sedem družinskih članov, kar je
dvakrat več od jugoslovanskega
poprečja.
Za mlade še podatek, da imajo
v Prištini eno izmed najlepših
univerz v naši državi. Tu je tudi
središče srednjega in visokega
šolstva, saj študira kar 32.000
študentov, ki živijo v modemih
šolskih internatih. In prav ti štu-
dentje so, seveda naščuvani in
zapeljani od iredente, pred leti
povzročali tamkajšnjim oblastem
precej sivih las. Med njimi so žal
bili tudi nekateri vodilni delavci
tamkajšnjega političnega življe-
nja in ne nazadnje tudi'peščica
učnega kadra. Že v prverp pri-
spevku pa sem zapisal, da je se-
daj na Kosovem povsem mirno.
Organizatorji, ki so povzročali
nerede pa so bili v glavnem vsi
obsojeni na zaporne kazni, kjer
zdaj lahko premišljujejo (se ke-
sajo) o svoji iredenti in brez dvo-
ma tudi izgubljeni karieri.
PO ZASLUGI VSE NASE
SKUPNOSTI VZTRAJNO IZ
GOSPODARSKE ZAOSTALO-
STI
Kljub določenim objektivnim
težavam se AP Kosovo pbčasi, a
dokaj vztrajno trga iz svoje zao-
stalosti, tako na kulturnem, še
posebej pa gospodarskem po-
dročju. Za vse to se imajo brez
dvoma zahvaliti razvitejšim re-
publikam. Naj povemo, da je
Kosovo prejelo v letih 1981/84
kar 47 milijard dinarjev nepovra-
tnih sredstev. Samo naša republi-
ka je po posebnem ključu prispe-
vala za gospodarski razvoj Koso-
va v teh letih 7,5 milijarde dinar-
jev. Razumljivo, da tu navajam
nove dinarje.. Tako postaja Ko-
sovo vse bolj gradbšče za hitrejši
razvoj.
Tu naj navedem samo prime-
ra, da sta DO Gorenje iz Titove-
ga Velenja in Elektrokovina Ma-
ribor prispevali sredstva za zgra-
ditev modeme tovame v Djako-
vici, to je med mestoma Peč in
Prizren, kjer že izdelujejo elek-
tromotorje za potrebe Gorenja in
Elektrokovine. Sedaj je tu zapo-
slenih 300 delavcev, in ko bo ste-
kla celotna proizvodnja, bo tu
dobilo delo tisoč ljudi, med nji-
mi kar precej žensk. Letno pa
bodo v tej tovami izdelali nič
manj kot pet milijonov enot elek-
tromotorjev.
Sredi sejemskega vrveža v Pe-
či, o tem sem tudi pisal, sem se
pogovarjal, seveda s pomočjo
prevajalca s Turkom, ki je pove-
dal, da že od svojega rojstva živi
v bližini mesta Peč pod Pro
jami. Med drugim je povedi
ima že nič manj kot 87 »p
di«. Tu je zanimivo predvs«
da že nekaj let vsako leto i
Meko-Makkah, mesto v Sa
Arabiji, ki je rojstni kraj U
meda in danes najpomerab
romarska pot muslimanov,
ko namreč letno obišče tu
milijon romarjev, seveda t
ljudi, ki so muslimanske
Sogovomik je povedal, da
iz Meke vrnil pred tremi I
To romanje pa ga je veljal
kot 100.000 dinarjev (dese
jonov starih dinarjev). Čep
jo ima na povsem osiveli
mu je spomin na to ronii
letošnjega leta. Pogovarja |
ko samo po turško, je tud
smen. Kljub svoji nepisi"
pa je v življenju brez '
uspel, kajti si prav gotovo
mogel privoščiti vsakoletn'
manja v daljno Arabijo,
tam pokloni svojemu
ku!«
lekst i'
Franjo ^
Pogled na sejemski vrvež in del hiš v Peči.
Turek izpod Prokletij, vsal
romar v Meko, sicer pa nai
vljan.
I TEDNIK avgust 1985
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
PREDSTAVUAMO ANSAMBLE
LETOŠNJEGA FESTIVALA
Tokrat predstavljamo še zadnjo sku-
pino ansamblov, ki bodo nastopili na
prvem festivalskem večeru. Poleg an-
samblov, ki Jih predstavljamo na foto-
grafijah, bo na festivalu nastopil še an-
sambel ŠTAJERSKIH SEDEM iz Ro-
gaške Slatine, kije uspešno opravil av-
dicijo v Dornavi in bo letos prvič festi-
valski gost. Žal nimamo slike ansam-
bla.
KAJŽARJI iz Domžal so uspešno opravili avdicijo v Sf niči in bodo le-
tos prvič sodelovali na ptujskem festivalu, upajmo, da nas bodo s svojim
nastopom razveselili, kot so strokovno komisijo na avdiciji.
Ansambel BRATOV KRT iz Stahovice je dvakrat vižal na Ptuju, oba-
krat ga je komisija nagradila z bronasto Orfejevo značko.
MEDIJSKI ODMEV iz Zagorja ob Savi je že dvakrat sodeloval na na-
ši prireditvi. To je desetčlanski ansambel, ki ga je komisija enkrat na-
gradila z bronom, enkrat pa s srebrom.
ŠIK iz Titovega Velenja je že petkrat razveseljeval festivalsko občin-
stvo. Enkrat je osvojil srebrno Orfejevo značko.
Šaleški fantje iz Titovega Velenja so že šestkrat nastopili na fe-
stivalu domače zabavne ^asbe v Ptuju. Dvakrat so dobili srebrno znač-
ko Orfeja.
Ptujski instrumentalni ansambel ni potrebno posebej predstavljati, saj
je stari znanec festivala in prireditev v Ptuju in okolici. Je dobitnik dveh
zlatih značk in več nagrad občinstva.
ZRELO KLASJE iz Ptuja je sicer nov ansambel, ki pa ga sestavljajo
muzikantje, ki so na festivalu že nastopali v drugih zas^bah. Ta ansam-
bel si je v kratkem s svojimi nastopi pridobil številne poslušalce.
Ansambel TONIJA HERVOLA iz Brežic je že večkrat sodeloval na na-
ši prireditvi. Na festivalu je dobil bronasto, srebrno in zlato Orfejevo
značko.
Ali karnivorne rastline (ki uživajo meseno
hrano) razjedajo rakaste ceice?
1. nadaljevanje
Večina citostatskih zdravil celo sama po
sebi povzroča raka in spremembe nekaterih
osnovnih lastnosti v celicah, dalje pačijo ne-
rojene zarodke in povzročajo tudi različne
številne nezaželjene stranske učinke.«
Ho navedbah producenta ekstrakta kažejo
rezultati raziskav, da je razmnoževanje raka-
stih celic pod njihovim vplivom vidno upo-
časnjeno — in s tem rast rakastih naraslin v
celoti.
Vsi dosedaj izvedeni preizkusi na živalih
so pokazali sledeče rezuUate: »V skupini,
Kjer vcepljajo tujerodne (nesamorasle) raka-
ste narastke (torej pri tistih živalih, kjer raka-
sti narastki niso sami po sebi — spontano —
narasli, temveč so bili nanje presajeni, oziro-
j^a vcepljeni od drugih bitij), so npr. presadi-
li sarkomske narastke z mezgovničnega tkiva
'n nekatere plosnatoepiteljske rakaste bule
človeškega porekla na poskusne živali in z
naknadnim vbrizgavanjem Camivora-ek-
straktov dosegli popoln razkroj rakastega tki-
^a, dočim so enaki vcepki na istovrstnih živa-
nh nezadržno rasli.«
Na podlagi omenjenih predpisov ministr-
stva za narodno zdravje so bili v taka posku-
sna zdravljenja napoteni le tisti rakasti bolni-
ki, pri katerih so poprej uvedeni običajni na-
čini konvencionalnega zdravljenja zatajili in
so bih že v brezizglednem zdravstvenem sta-
nju — nekateri takorekoč že umirajoči.
Pri 210 takih bolnikih je dokumentacijska
anal iza pokazala sledeče rezultate; pri 34
bolnikih je rakasto obolenje nazadovalo, pri
84 bolnikih se je napredovanje ustavilo; pri
29 primerih pa ni bilo opaziti ugodnega delo-
vanja in je rakasto obolenje nemoteno napre-
dovalo. (Skoda, da v tej analizi niso upošte-
vane posamezne kategorije zdravstvenega
stanja posameznih bolnikov. Opomba prire-
ditelja.)
Tako karnivora-zdravljenje so do sedaj
preizkusih na nekih 50 različnih vrstah raka-
stih obolenj. Po poročilih proizvajalca zdra-
vila so dosegli uspešne rezuitke predvsem na
pnmerilk p jučnega raka, pri rakastih obole-
njih na dojkah, dalje na debelem črevesu, že-
lodcu m se na nekaterih posebnih vrstah ra-
kastih celic ter pri nekaterih kroničnih levke-
mijah.
Načini zdravljenja so različni: v kapljicah,
injekcijah, vdihavanjih, s tamponskimi vlož-
ki, zdravilnimi klistirji. Dr. Keller zaključuje
svojo oceno takole: »Laboratorijske raziska-
ve in preizkusi na živalih, kakor tudi klinični
na ljudeh, dokazujejo nedvomne protirakaste
učinke. Dobra sistematska uporabnost zdra-
vila brez pomembnejših nezaželjenih stran-
skih učinkov upravičuje razsežnejša klinična
preizkušenja na bolnikih, pri katerih doseda-
nji običajni načini zdravljenja niso nudili za-
dovoljivih uspehov.
Nasplošno je bilo skoraj pri vseh bolnikih
opaziti vsesplošno subjektivno zadovoljivo
ocenitev, kar je v psihološkem oziru veliko
vredno. Splošno počutje, prehranitveno sta-
nje, vitalnost, kakor tudi duševno razpolože-
nje so se skoraj v vseh vidno izboljšali; celo
pri tistih bolnikih, kjer objektivno ni bilo
opaziti nobenega telesnega izboljšanja. Poleg
tega nastopa v večini bolnikov opazno olajša-
nje. bolečin, kar znatno zmanjšuje potrebo
uporabljanja protibolečinskih sredstev.
Sledi 2. nadaljevanje in konec.
Dober den, vsoki den! Vremen zaenkrat še lepo, dela zdosti. Pi-
šen van v soboto 24. avgusta. Ce glih je v gorici prova praznina no se
le tu pa tan kokšni grozdek sunci nastovla, se prve jagode vseeno že
mahčojo. Pa kaj, če jih je tak malo. Ja, letos bode slabo s tekočimi
okrepčili. Jebal ga na frgazar moje kosilnice, glih gnes zarana sen po
radiju veselo novico čuja, da so se vsa tekoča goriva podrožila: super
bencin na 132 dinarov, navodni na 122, nafta na 107 no kurilno olje
na 87 dinarov po litri. Čedalje drožje so vožnje, delo s traktori no ko-
silnicami. Cene nas bodo čista poplavile. Moj sosid Juža, ki si je pred
leti cisterno za kurilno olje v zemljo vkopa za ogrevanje hiše, se je
zdaj že na drva no premog prekvalificira.
V zvezi s premogom pa sen doba obširno pismo Laporovega Luj-
zeka, ki je bilo notri v kuverti, na keri je bija žig skupščine občine
Ptuj. Piše kak je toto črno zlato drogo, pa še kejko je zemlje v obliki
lapora poleg. Jezi se na trgovce no rudare, saj ugotovlja, da je pri po-
šiljki premoga meja poleg najmanj 400 kil lapora. Upra^ 1 :e,na jeza,
samo jaz bi tak reka, da pri tem trgovci niso nič krivi, saj odovlje-
jo tisto, kaj jin rudarji pošljejo. Pošteno pa to seveda nikak nt je. Z.ito
jaz predlogan Laporovemi Lujzeki (tak se je pač podpisa), da tisti la-
por zapakira v eno vejko kišto no jo na stroške rudnika v keren so la-
por kopali, nazaj pošlje. Seveda more poleg zahtevati, da mu za isto
kilažo blata pošljejo dobropis za premog. Če pa vse našteto nede
uspelo pa je najboljše, da se pozimi gdo bode najbolj mrzlo spuni kak
so ga okoli prinesli, pa bode mu tak vroče od jeze grotalo, ke sploh
nede trebalo peči zakuriti. Tolažba je slaba, samo jaz bojšega recepta
ne ven. Možna še je zadeva prek inšpekcije, če bode seveda kaj pomo-
galo.
Laporov Lujzek, lepo te pozdrovlan no napiši še nam kaj, kak se
kaj mote tan gori v občinskem pariamenti. Delate kaj ali samo v služ-
bo hodite? Priden enkrat k tebi na obisk, ke boš mi pomoga nekšne
probleme rešiti po hitren postopki.
Vas vse pozdrovlja problem Lujz
Prej mesto nereda
kot iiissto mui^ej
Vse, ki nas te dni zanese pot
na grad, bodisi kot njegove stal-
ne obiskovalce ali slučajne izle-
tnike in turiste, naravnost zbode
v oči znašanjc nad ccstnimi sve-
tilkami, ki so jih ražbijači polo-
mili, odgovorni pa jih še niso
»utegnili« zamenjati.
Tako kot nam ni v čast znaša-
nje nad družbeno imovino, nam
je še manj v čast malomaren od-
nos do urejenega in čistega oko-
lja. Ptujski grajski hrib in grad
pa pri tem nista izjema. Samo, če
se spomnimo — kakšen kup list-
ja in smeti je skozi vso zimo kra-
sil grajsko dvorišče, sedaj pa še
kup polomljenih svetilk in zapr-
tih zbirk ..., pa hočemo biti me-
sto-muzej. S tako odgovornostjo
in odnosom do zaupanega kul-
turnega bogastva, to nikoli ne
bomo.
mš
Dokaz naše vzgojenosti is brez-
brižnosti so tudi te polomljene
svetilke. Foto: IC
POSLOVILI SMO SE
OD MILANA HUŠA
Ko so se v sončnem jutru ogla-
sili zvonovi, smo pomislili, da le
oznanjajo vsakodnevno sedmo
uro. Toda zvonovi so milo nada-
ljevali in dalo nam je vedeti, da
je spet nekdo preminil v naši KS
Podlehnik. Se isti dan se je širila
novica, da je umrl Milan Hlišov,
ki bi v kratkem dopolnil svojo
35. leto življenja.
Napotili smo se k hiši in res,
pred hišo v črno oblečena žena
in trije mali otroki ob množici
ljudi. To nam je potrdilo resnico.
Stisnilo nas je pri srcih, ko je
najmlajši dejal: »Ati spi!« Da,
spi, smo pomislili, samo zate
otrok, ki se še ne zavedaš resni-
ce. Pogrešal ga boš čez leto, ko
boš spoznal, da je njegovo spa-
nje večno.
Nekje v grapi se je slišalo bru-
šenje kos. Tiho je padala otava,
nikogar ni bilo slišati med kosci,
ni bilo Milana, ki bi vlil veselje
in pesem, kot je navada ob koš-
nji. Milan se ni sramoval delati,
vedno je rad priskočil na pomoč
sosedom, bil je dober delavec.
Pogrešali ga bodo tudi v njegovi
delovni organizaciji, ki so mu v
častni spomin na njegovem de-
lovnem mestu prižgali svečko.
Bilo je sončno sobotno po-
poldne, ko se je vila temna mno-
žica znancev in prijateljev med
zelenimi vinogradi Gorce proti
pokopališču.
Sveže skopana zemlja in o^.-t-
ti grob sta čakala, da ga spre; .
ta k zadnjemu počitku, le ^
metra od njegove mame, ko je
nad podlehniško jezero priletelo
prvo letalo in odvrglo padalce, ki
so se spuščali kot v čast Milanu,
ki si je to vsakoletno zaninivo
prireditev z velikim zanimanje; .
ogledal. Stali smo ob odprtem
grobu, solze so nam zalivale oči
ob besedah govornikov in ob po-
gledu na njegovo ženo in otroke,
ki so kot okameneli zrli v krsto.
Kdo bi vedel, kam jim je uhajala
otroška misel, a čutili smo, da jih
vznemirja črna slutnja, ki je še ne
razumejo.
Venci in cvetje mu krasijo go-
milo, žal še premalo zm Milana
in njegovo delo ter poštenost,
dovolj pa za čast kot za vsako-
gar, ki ga pripeljejo tja. Verjetno
se bo Milanova ugledna delovna
organizacija tu in tam spomnila
na Milanovo pošteno delo in ob-
darila tri malčke, ki bodo same-
vali kot ptički v gnezdu sredi šu-
mečih gozdov.
Zato dragi Milan, za teboj
ostaja velika praznina med vse-
mi, ki smo te poznali, največja
pa tam, kjer ostajajo tvoji naj-
dražji, ki se bodo mogli brez tvo-
je opore prebijati čez strma po-
bočja življenja.
Franc Drobnič
6 - DELO DRUŠTEV
29. avgust 1985 —
TEDNIK
DEJAVNOST, KI ZDRUŽUJE
Dvanajst gasilskih društev iz
treh občin in množica krajanov
ter drugih gostov se je zbralo v
soboto 17. avgusta na Turniščah
ob slovesnosti predaje orodnega
gasilskega avtomobila in motor-
ne brizgalne svojemu namenu.
Slavnost je bila posvečena 40-le-
tnici osvoboditve domovine in
5-letnici delovanja društva. Slav-
ju so prisostvovali še številni bo-
tri, predstavniki Zvez gasilskih
društev občin ftuj in Slovenska
Bistrica ter mariborske regije.
požarni inšpektor občin Ptuj—
Ormož, predstavniki družbeno-
političnih organizacij in društev
KS Turnišče.
Ko so, ob spremljavi gasilske
pihalne godbe iz Sp. Polskave,
prispele gostujoče enote na pri-
reditveni prostor, je razvoj dru-
štva gostom in zbranim kraja-
nom orisal predsednik društva
Jakob Knez.
Po pozdravnem govoru Ivana
Sica, predsednika sveta KS Tur-
nišče, je o potrebi gasilstva v mi-
ru in izrednih razmerah sprego-
voril slavnostni govornik Her-
bert Sorec, predsednik Zveze ga-
silskih društev občine Ptuj. Go-
vori! je o razvoju in delu društev
v občini in poudaril, da sprem-
ljajo hitri razvoj G D Turnišče za-
to poznajo prizadevanja in napo-
re članstva, da bi se čimprej
usposobili za uspešne intervenci-
je v slučaju potrebe.
Da bodo na področju usposa-
bljanja storili vse, kar bo možno,
še v naprej, je obljubil tudi po-
veljnik društva Jurij Klep, ko je
prevzel ključe orodnega vozila.
Odkar na Turniščah ni več ko-
njiške dejavnosti, se še ni zbrala
tolikšna množica kot na tej slo-
vesnosti. Izgleda, da bo poslej
gasilsko društvo tisto, ki bo s
svojo dejavnostjo, še tesneje
združevalo krajane Turnišč. Prvi
korak pri tem je bila nabava
orodnega vozila, za katerega so
poleg izdatne družbene pomoči
krajani Turnišč poleg rednega
samoprispevka darovali še dobr-
šen delež, zlasti številni botri.
Takšna pomoč in sodelovanje
je vsekakor odraz zavzetega dela
članov tega mladega gasilskega
društva.
Še več, prizadevanja turniških
gasilcev so znana tudi izven kra-
ja, saj je več občanov izven KS
prispevalo tolikšna sredstva, da
so postali botri. Med botri je ce-
lo Ilijas Šerif iz SR Makedonije,
ki živi v Ptuju. Na prireditvi sa-
mi pa sta se seznanila z aktivnim
delom tega društva tudi Vlado
Petek, taksist iz Budine in Anton
Cestnik avtoprevoznik iz Dra-
ženc, ki sta takoj prispevala znat-
na sredstva.
Res torej lahko rečemo, da je
to avtomobil, ki naj, ob aktivni
dejavnosti članstva, združuje
krajane in druge. To je potrdilo
tudi prijetno vzdušje na zabav-
nem delu prireditve. Pokazalo se
je, da so organizirane prireditve
v kraju potrebne, zato je v pri-
hodnje pričakovati več kulturno-
zabavnih prireditev.
Že 14. septembra organizirajo
gasilska tekmovanja za prehodni
pokal.
Besedilo in posnetek: L. C.
Levo novi orodni gasilski avtomobil, desno najvidnejši predstavniki in
funkcionarji
Komu je namenjeno igrišče
ob Domu učencev!
Stanovalci Arbajterjeve uiice v Ptuju pa tudi drugi smo bili ne-
malo presenečeni ob koncu šolskega leta, ko je uprava Doma učencev
v Ptuju z igrišča ob domu snela koše, prav tako pa z bližnjega igrišča
tudi gugalnico.
Upravičeno se sprašujemo če je to prav.
Za igrišče in za sam Dom učencev, ki je v sklopu SŠC Ptuj, smo
prispevali vsi in zato smatramo, da uprava doma tega ne bi smela
storiti.
Tako smo ostali brez rekreacije, številni otroci pa brez gugalnice,
ki so jo sicer tekom leta ves čas uporabljali.
Naj opozorim, da je ob osnovni šoli Franc Osojnik prav tako
igrišče, ki je delno tudi ograjeno, na katerem se tekom šolskega leta
dnevno vrši telovadba, vendar se koši (oz. njihovi ostanki) niso sneli.
V imenu stanovalcev Z. D.
Lep vrtni prostor
v Trnovski vasi
Ob cesti Trnovska vas—Bišečki vrh stoji lokal »bife-Karmen«, ki
je bil predan svojemu namenu pred enim letom. Danes se je potrebno
truditi, da se gostom čim bolj približaš. Tako sta razmišljala tudi last-
nika bifeja Olga in Franc Bauman, saj sta uredila zraven lokala lep
vrtni prostor, ki sprejme do 300 gostov. Prav lepa je tudi brunarica, ki'
služi za točilni prostor na vrtu. Da bi bil prostor pravilno izkoriščen,
organizirajo ob sobotah vrtne prireditve s plesom, kjer so gostje po-
streženi s specialitetami. V nedeljo, 25. avgusta je bila velika vrtna
prireditev, na kateri so skrbeli za razpoloženje ansambel Čudežna po-
lja in 6 mladih. Olga in Franc razmišljata tudi o organizacijah letnega
kina, za kar je prostor primeren.
Besedilo in posnetek: Fe. Al.
Pogled n» vrtni prostor z brunarico
GODCI
IN PEVCI
v CVETKOVCIH
Gasilsko društvo v Cvetkovcih
je v nedeljo, 25. avgusta izvedlo
uspelo društveno prireditev s
tekmovanjem pevcev in godcev,
ki so se številnim obiskovalcem
prireditve predstavili v stilu tek-
movanja »pokaži kaj znaš«. Tek-
movanje je bilo na prostem v bli-
žini gasilskega doma v Cvetkov-
cih, kjer so prireditev nadaljevali
z veselico pozno v noč.
Ogled domačih krajev
Neutrudni organizator izletov Rudi Košir v okviru KK SZDL
Boris Ziherl Ptuj spet pripravlja izlet pod geslom: ogled domačih kra-
jev — Haloze in Slovenske gorice. Za izlet z avtobusom so določili
pot od Ptuja skozi Videm, Zg. Leskovec, Cirkulane - Bori in Ormož
do Jeruzalema. Od tu bi nadaljevali pot skozi Ljutomer in Križevci k
Vidmu ob Ščavnici, kjer bi bil daljši postanek na kmečkem turizmu v
Biserjanah. Cena izleta (prevoz, hrana in drugi stroški) je 1.850 din po
osebi, pijačo plača vsak sam po naročilu.
Izlet bo šele v soboto, 14. septembra, rezervacije in vplačila pa
sprejema organizator od ponedeljka do srede, t. j. od 2. do 4. septem-
bra, dnevno od 10. do 11. in od 17. do 18. ure. Prijave bo sprejemal
do zasedenosti avtobusa — 54 sedežev.
V Ptuju tudi hortikulturno društvo
v Turist biroju v FHuju se je 20. avgusta sestala
komisija za urejanja okolja pri TD Ptuj in sklenila,
da bo ustanovni zbor hortikulturnega društva Ptuj
12. septembra, ko bodo tudi sprejeli pravila dru-
štva, program in izvolili organe društva.
Člani hortikulturnega društva bodo skrbeli za
čim lepšo podobo pokrajine, za javno zelenje in za
pospešeno pridobivanje kakovostnih semen, sa-
dik, cvetja, sadja in zelenjave. Temeljni program
društva pa je vključevanje občanov v gibanje za
varovanje in olepšanje okolja, predvsem pa ureja-
nje Ljudskega vrta in zaščita Turniškega gradu.
Torej skrb za ureditev okolja tam, kjer zato nihče
ne skrbi.
Člani društva lahko postanejo vsi, ki se bodo
udeležili ustanovnega zbora ter ostali občani me-
sta Ptuja, ki jim ni vseeno, kakšno je naše okolje.
Posebno skrb pa bo društvo posvetilo strokov-
nemu izpopolnjevanju. Ob tem bo razvijalo tudi
izletniško dejavnost, prvi jesenski izlet pa bo vodil
v Brežice — na razstavo cvetlic.
MG
DEIAVNI GASILCI V BUKOVCIH
Ob cesti proti Borlu v Bukovcih stoji lep, moderen gasilski dom,
ki je šele pred kratkim dobil sedanjo podobo. Pet let je trajala gradnja
in prizadevni člani gasilskega društva Bukovci so v tem času žrtvovali
8 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Dom meri 27 x 12 metrov, ima tri
garaže, da bo popolno zgrajen bo potrebno urediti še podstrešno sta-
novanje za hišnika in prostore za mladinsko organizacijo ter kletne
prostore. Odločitev za gradnjo doma je padla leta 1979, gradnja pa je
pričela dve leti pozneje. Vaščani Bukove so zanj prispevali del sred-
stev zbranih s samoprispevkom, nekaj je primaknila še krajevna skup-
nost in seveda občinska gasilska zveza. Krajani in gasilci pa so poleg
dela žrtvovali še marsikaj, da je zrastla lepa zgradba gasilskega doma.
Kot je povedal poveljnik društva Stanko Veselič, so člani aktivni
tudi na gasilskem področju, saj sodijo med najbolj delavna društva v
občini. Okoli 30 bi jih lahko uvrstili med aktivne člane, vseh članov
pa je okoli 90.
Poleg gradnje doma so se lotili tudi zbiranja sredstev za nabavo
kombiniranega gasilskega vozila, sedanje namreč več ne zadostuje za
učinkovito obrambo pred požari. Upajo, da bo vozilo prispelo že le-
tošnjo jesen, prihodnje leto pa bodo priredili slovesnost in predali na-
menu obe za to območje pomembni pridobitvi.
JB
Novi gasilski dom v Bukovcih
Foto: L Ciani
Ormoški gasilci so praznovali
štirinajsto praznovanje dneva
gasilcev občine Ormož, so ormo-
ški gasilci praznovali pri pred
devetdesetimi leti ustanovljenem
GD Trgovišče.
Praznovanje tako visokega ju-
bileja seje začelo že 21. 7. 1985 s
srečanjem pionirjev občine Or-
mož. Program srečanja pionirjev
je bil zelo dobro pripravljen in
tudi izveden, kljub slabemu vre-
menu, saj je ves dopoldan mo-
čno deževalo. Pionirji so si na
pohodu po partizanskih poteh
ogledali razna obeležja in spo-
menike iz narodnoosvobodilne-
ga boja.
Po pohodu so se zbrali v do-
mu kulture pri Veliki Nedelji,
kjer sta predsednik Občinske ga-
silske zveze Ormož in vodja mla-
dine v kratkih besedah orisala
pomen srečanja. Ob koncu pa so
jim prikazali več poučnih filmov
in diapozitivov. Kljub slabemu
vremenu se je srečanja udeležilo
več kot 150 pionirk in pionirjev.
Naslednji dan 22. julija se je
ob 14. uri začela slavnostna seja
GD Trgovišče, na kateri je pred-
sednik društva Anton Kace
(mlajši) orisal kratko zgodovino
svojega društva, ki je bilo usta-
novljeno 14.7.1895, kot prvo
društvo s slovensko komando.
Na slavnostni seji so najstarejši
člani društva prejeli diplome in
značke za dolgoletno delo v dru-
štvu.
Po slavnostni seji se je več kot
250 uniformiranih gasilcev, ga-
silk, pionirjev in pionirk zbralo v
paradi, na čelu pa je korakalo 20
gasilskih praporov iz vseh dru-
štev občine Ormož.
Na slavnostni tribuni so mi-
mohod parade pričakali najvid-
nejši predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij in društev ob-
čine Ormož
Pred pričetkom osrednje pro-
slave dneva gasilcev, 90-letnice
G D Trgovišče, dneva vstaje slo-
venskega naroda, ter 40-letnico
zmage nad fašizmom, so pred
slavnostno tribuno pristali trije
padalci aerokluba Ptuj, ki so pre-
dali na slavnostno tribuno partij-
sko državno in republiško zasta-
vo.
Predsednik občinske konfe-
rence SZDL Ormož Franci DE-
BELJAK, je v svojem govoru ori-
sal pomen vstaje slovenskega na-
roda, njegovo borbo za osvobo-
ditev in zmago nad fašizmom.
Predsednik občinske gasilske
zveze Ormož Stanko Kumer pa
je v svojem govoru orisal pomen
14. dneva gasilcev občine Or-
mož, o težavah društev in nadalj-
njem razvijanju gasilstva v obči-
ni.
Predsednik GD Trgovišče An-
ton Kace (mlajši) pa je govoril o
razvojni poti društva v devetde-
setih letih.
Po slavnostnih govorih sd bile
zaslužnim članom in članicam
gasilskih društev občine Ormož
podeljena visoka državna in Ga-
silska odlikovanja. Dva najsta-
rejša člana GD Trgovišče Anton
Kukec in Vinko Vincek ter dol-
goletni poveljnik Občinske gasil-
ske zveze Ormož Dolf Rižnar, pa
so prejeli plakete in značko gasil-
ca veterana.
Ob koncu slavnostnega dela
pa je predsednik skupščine KS
Velika Nedelja Ivan HRŽIČ
PREDAL NOVI GASILSKI
AVTO TAM 2001 T3 GD Trgo-
višče v uporabo.
Predsednik GD Trgovišče, pa
je njihov obnovljen gasilski avto
IMV predal GD Žerovinci v last-
ništvo in nadaljnjo uporabo, ta-
ko, da je vseh 21 gasilskih dru-
štev v Občinski gasilski zvezi Or-
mož opremljeno s sodobnimi
prevoznimi sredstvi.
Besedilo in posnetki:
Adolf Rižnar
Dvajset gasilskih praporov na čelu povorke
Predstavniki DPO in skupščine občine Ormož, GD in drugi gostje so
pozdravili mimohod gasilcev
f EDNIK - avg"«*
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Mlatev
Mekoč je pomenila mlatev za
[nnoge konec lakote. Tako kot so
jjgstipno pričakovali prvih plo-
dov in sadežev, ki jih je darovala
y letnem ciklu zemlja, s tako ne-
jtrpnostjo so pričakovali tudi
^latev, ko je bila žetev že opra-
vljena. Med tema dvema opravi-
loma so se vsaj mnogi zopet en-
krat pošteno najedli pri premož-
nih kmetih, obenem pa si oskrbe-
li tudi žitarice za prehrano prek
^ime. Zato je bilo to opravilo
najpomembnejše in povezano z
različnimi, tudi šaljivimi oblika-
nii, ki jih je nalagal običaj.
Posušeno snopje so vozili do-
0OS z njiv po navadi koncem ju-
lija. Zložili so ga v parno in na
gumno ter se pripravili na ta na-
jin na mlatev, ki je začela pone-
Icod ob Porcijunkuli (2. avgusta),
ponekod pa šele v adventu, ko je
bilo več časa in nobenih drugih
opravil. Pri prevozu snopja z
njiv, so si privoščili v Slovenskih
goricah po navadi šalo z zadnjim
vozom snopja. Iz sosedstva so
zadaj pod žrd skrivaj obesili »za-
stavo«. To je bilo kako dotraja-
no pisano spodnje krilo »jenč-
jak« ali stare spodnje hlače. Te-
ga seveda prezaposleni kmetje
niso takoj opazili, toda bila je
dolžnost mladih, da so se mašče-
vali za sramoto skupini delavcev
pri kakšnem drugem kmetu.
Pri hiši, kjer so začeli z mlatvi-
jo, je to oznanjal mali mlaj,
smreka ali pušeljc na strehi nad
gumnom, okrašen s trakovi in ro-
žami. Mlatci so ga skrbno čuvali,
kljub temu pa se je zgodilo, da
so jim ga iz sosedstva ukradli, to-
da morali so ga pridobiti nazaj
in se maščevati. Mlatev so opra-
vljali ročno, toda važna faza
pred tem je bilo otepanje snopja,
saj so morali odstraniti pred tem
čimveč zrnja. Po dva mlatca sku-
paj sta tolkla vsak s svojim sno-
pom na gumnu po navadi po
manjšem sodu, ponekod kar po
stolu ali lestvi, prav je bilo tudi
po gumnovi steni. Zrnje so zgrni-
li »na vršaj« v kotu in imeli tudi
ponoči posebnega stražarja, da
ne bi prišli tatovi in odnesli zr-
nja. Zgodilo pa se je tudi, da so
prinesli ponoči sosedovi mlatci
slamnatega moža in ga posadili
poleg stražarja na vršaj. Takega
deda so morali skrivaj vrniti, pri
tem pa ni smelo manjkati spret-
nosti in bilo je dovolj smeha.
Pri mlatvi so sodelovali v glav-
nem viničarji in želarji, ki so ves
čas mlatve pri kmetu prenočeva-
li, seveda kar na gumnu. Ni bilo
zamere, če so se pridružile mo-
škim tudi ženske. Ce katera od
njih ni bila dovolj dovzetna za
šalo, so položili ponoči ob njej
štor in poskrbeli, da se je to raz-
vedelo po območju. Delo je bilo
zelo prašno, zato so se hodili ob
večerih kopat na kak primeren
prostor, ločeno seveda, toda na-
gajali so drugi drugemu in ni bi-
lo čudno, če so skrili kakšni ko-
palki tudi obleko.
Dokler so otepali, so zlagali
otroci otepeno snopje v parno in
povsod, kjer je bil primeren pro-
stor, saj so ga potem obdelali
mlatci še enkrat s cepiči. Se prej
pa je prišlo na vrsto zrnje, ki so
ga »ščinili«, torej očistili z veli-
kim rešetom »redusom« klasja
in ostankov slame. Tudi »splali«
so ga z »ničkami«, da so odstra-
nili pleve, kar so še boljše opra-
vili z vetrnikom ali »bintmli-
nom«. Ko so odnašali rž ali pše-
nico v kašče, je nastopil najvaž-
nejši trenutek za mlatce! Tedaj
so dobivali svoje plačilo, kajti
vsak enajsti »mernik« je bil nji-
hov, kar so si potem med seboj
razdelili. To je bil »mertik«.
Sele po vejanju zrnja je začela
mlatev. Gumnska vrata so bila
na obeh straneh široko odprta, v
odprtine pa so zložili mlatci ste-
peno snppje, da jim je bilo pri
roki. Mlatili so po navadi štirje.
Po dva in dva mlatca sta si vrgla
na sredino gumna po dva snopa,
jih med mlatenjem spretno obra-
čala, odvrgla in dodala nova dva.
Tako so nadaljevali, cepiči pa so
peli medtem neprekidno in ugla-
šeno pesem, dokler ni bil čas za
južino ali kosilo. Hrana je bila za
mlatce zelo dobra, na mizi je mo-
ralo biti v času kosila meso, ni
smelo manjkati pogač in drugih
dobrot, seveda predvsem pijače
tudi med delom, ki je bilo za-
mudno, zelo prašno in naporno.
Ko se je nagrmadilo omlatene-
ga snopja, so odložili mlatci cepe
in šli šopat. Strehe so bile nekoč
zvečinoma slamnate in vsako le-
to je bilo potrebno narediti rezer-
vo in imeti v zalogi šope za po-
pravilo streh, vezanje »pušlov«
in za vez v vinogradu. Mlatci so
odstranili iz razvezanega snopa
nerabno slamo, jo poravnali in
počesali na »farju«, glavniku po-
dobnemu česalu m jo odložili na
tla. Ko je bila šopa dovolj debe-
la, so jo zvezali, za tem pa jo
obrezali s koso ali pa v reznem
stolu. Sope so zložili pozneje v
šopnik, slamo pa v kopice, ki so
jih postavili v bližini gospodar-
skega poslopja. Tudi danes še
ponekod šopajo slamo, toda
slamnatih streh je vedno manj,
tudi rži ne sejejo več dosti, ki da-
je najkvalitetnejšo slamo za šo-
pe.
Mlatev se je mešala torej s šo-
panjem, odnašanjem slame in
delanjem kopic, dokler je bilo
kaj snopja na razpolago. To delo
je lahko trajalo pri enem kmetu
po nekaj dni, tudi po ves teden
ali še več. Cas so si krajšali mlat-
ci seveda z nagajanji, saj so skr-
beli vaški fantje za humor tudi
na ta način, da so podtaknili
mlatcem med južino pod snope
na podu obrabljeno brezovo
metlo, staro posodo, kos železa
in podobno, potem pa se iz njih
norčevali in jih izzivali, če so do-
bili dosti zrnja. Ker je bilo na va-
si istočasno več mlatcev, so med
seboj tekmovali, kdo bo začel z
delom bolj zgodaj, zvečer pa so
tudi skupaj prepevali na vasi.
Včasih so poskrili kakšni skupini
mlatcev ponoči tudi cepe, ali jih
namazali z mastjo, kajti potem se
je snela glava in delo je bilo pre-
kinjeno. Mlatičem ni bilo zame-
riti, če so ponagajali tudi gospo-
dinji, saj se je zgodilo, da so ji
skrili lonce, burkle, celo lopar, če
ne še mesa, ki ga je pripravila za
kosilo, večerjo ali iikof. Gospo-
dinja je morala pozneje vse, kar
so ji ukradli, odkupiti s cigareti,
vinom in žganjem. Ob koncu
mlatve so priredili zvečer »Ii-
kof«, ki so mu rekli ponekod tu-
di »domlatki«. Tedaj je morala
poskrbeti gospodinja, da je bila
miza polna, gospodar pa je nata-
kal vino in vsi so se veselili, ker
je bilo delo opravljeno in kakšče
polne.
Poleti je odhajalo iz naših kra-
jev na mlatev v ravninska ob-
močja precej ljudi. Revni Slove-
njegoričani so si zaslužili zrnje
za zimo z delom v času mlatve
pri velikih kmetih v dolini Sčav-
nice in na Murskem polju. Iz
Haloz so hodili mlatit v Medji-
murje na Hrvaško, ko pa je bil
čas za mlatev na Ptujskem in
Dravskem polju, so se vključeva-
li v to delo na tem območju. Tu-
di tukaj so dobili namesto plači-
la v denarju zrnje, na ta način pa
si oskrbeli ozimnico za svojo
družino.
Delo okrog mlatve je olajšala
že v prejšnjem stoletju uvedba
mlatilnice. Ponekod je bil to
»mašin«, ki so ga gnali ročno, ko
so »mašinli«, so se seveda pri
tem tudi mučili, zlasti ko so ga
prenašali od kmeta do kmeta, se
močno potili in naprašili, delo
pa so opravili hitreje. Tudi velike
mlatilnice na parni pogon »loko-
mobile« so občutno skrajšale te-
žavno delo, ki so ga kljub vsemu
opravljali ročno še vedno tam,
kjer so potrebovali šope za po-
krivanje streh, kajti stroj je polo-
mil vso slamo. Drugi zopet so
uvedli »gepl«, mlatilni stroj, ki
so ga poganjali v krogu konji,
streglo pa mu je veliko ljudi.
Imeli so ga skoraj pri vsakem
večjem kmetu, delo pa so opravi-
li v razmeroma kratkem času in
se med seboj šalili, da so bili v
»toplicah«.
Uvedba tehnike je prinesla do-
sti sprememb tudi na kmetih pri
nas že pred prvo svetovno vojno,
zlasti pa med obema vojnama.
Tako so se začeli izgubljati obi-
čaji, ki jih pomnijo danes nekate-
ri le še po pripovedovanju. Malo
je še tistih, ki so jih doživljali v
pravem smislu. Kljub temu so se
slišali odmevi ročne mlatve še po
zadnji vojni, sicer ne več pri
kmetih, ampak pri kočarjih. Od-
kar pa opravljajo žetev na večini
polj kombajni, ki obenem tudi
zmlatijo in očistijo žitni pridelek,
se nekdanjega potrkovanja mla-
tičev ne sliši več. Cepe upora-
bljajo le še tu in tam na kakšni
folklorni prireditvi kot posebno
atrakcijo. S tem pokažejo mla-
dim rodovom tudi svojevrstno
spretnost, ki jo je moral obvlada-
ti nekoč na vasi vsak človek.
Dr. Štefka Cobelj
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Luigi Kasimir si je stalen
dom ustvaril na Dunaju. Z ženo
Tanno sta imela delavnico v sre-
dišču mesta, živela pa sta v Grin-
zingu. V domači hiši v dunaj-
skem predmestju na pobočjih
Dunajskega gozda sta imela ate-
lje in tam je umetnik dočakal tu-
di zadnji dan svojega življenja —
5. avgust 1962.
Z ženo sta vzgojila tri sinove in srednji od njih je prevzel očetovo
delavnico. Še danes je mogoče v dunajskih in miinchenskih prodajal-
nah z umetninami, v katerih navadne kupujejo bolj petični turisti, ku-
piti barvne grafike z upodobitvami evropskih velemest iz Kasimirove
dunajske delavnice. Družinska tradicija še ni zamrla.
Čeprav se je Luigi Kasimir ustalil na Dunaju, pa je bil vedno na-
vezan na rodni Ptuj. Rad ga je upodabljal, pa tudi razstavljal je rad
južno od avstrijske meje. Leta 1926 se je predstavil v Zagrebu, Irta
1932 in 1933 je skupaj z drugimi ptujskimi slikarji razstavljal na Ptaju
in v Kočevju ter leta 1935 z ženo Tanno tudi v Ljubljani. Poleg upo-
dobitev evropskih velemest so znane še vedute Ljubljane in Maribora,
dve upodobitvi haloške pokrajine in šest upodobitev Ptuja, od katerih
poznamo eno le iz knjižne izdaje Kasimirovih grafik.
Marjeta Ciglenečki
Luigi Kasimir: Veduta Ptuja, barvna radiranka, 1924. Veduto hrani
ptujski muzej v dveh primerkih, eden (inv. štev. G 837 g) je razstavljen v
stalni galerijski zbirki. To upodobitev poseduje tudi več zasebnih lastni-
kov. Predstavlja že kar klasičen pogled na mesto z desnega brega Drave.
Kasimir pa je v prvi plan postavil drevesa iz Mestnega gozda, ki v pozni
jeseni s skoraj golimi vejami prepredajo nebo in uokvirjajo ter delno tu-
di zastirajo pogled na mesto. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka
PMP, štev. F 1760. Foto Mišo Koltak, 1982.
O novi izdaji pravopisa
»Naslednje, na kar bi rad opo-
zoril, se mi zdi nekam čudno za-
tišje v razpravi o novem pravopi-
su. Verjetno odbija ljudi od daja-
nja pripomb marsikaj, česar
zdajle tu ne bom našteval. Zapi-
sal bi samo to: če nam je res za
dobro maternega jezika, potem
naj nam poklicani pripravijo tak
pravopis, da se bo vsak Slovenec
naučil knjižnega jezika že v os-
novni šoli in si pravila zapomnil
za vse življenje.« 1. V. M.
Nova izdaja pravopisa se se-
daj v glavnem pripravlja, kot
znano, preko Načrta pravil za
novi slovenski pravopis, ki ga je
1. 1981 izdala Akademija znano-
sti in umetnosti, v sodelovanju s
SZDL Slovenije, ko je bila nor-
malna objava zastala. Obe telesi
sta ustanovili komisijo, ki sedaj
obravnava javno in v dopisih iz-
ražena mnenja k Načrtu. Pravo-
pisni in pravorečni del sta že pre-
gledana, v jeseni pa se bo predvi-
doma delo zaključilo tudi glede
še preostalih delov.
Slavistično društvo si želi po-
ročila o opravljenem delu že le-
tos oktobra.
Da pa bi bilo mogoče izdelati
tak pravopis, ki bi se ga za vse ži-
vljenje naučil že osnovnošolec —
to je utvara, ki ni bila še nikjer in
nikoli uresničena in je torej tudi
pri nas ni mogoče uresničiti. V
osnovni šoli se otroci (pa še to ne
vsi) naučijo črke pisati in brati,
spoznajo tudi glavna ločila, ni pa
mogoče pričakovati, da se bodo
za vse življenje naučili tudi vseh
zapletenih stvari v rabi velike za-
četnice ali v pisavi prevzetih
imen, pa tudi rabe ločil v zaple-
teno zloženih povedih ne. Teh
stvari se človek pravzaprav niko-
li ne nauči do konca, ampak jih
obvladujemo skladno z rastjo
svoje duševnosti in s prizadeva-
njem za čim večjo omikanostjo
tudi v zadevah pisanja. Pri lem
gre v veliki meri še za stilistična
^vprašanja: in da si človek svoje-
ga stila dokončno ne zgradi že v
osnovni šoli, bo pač vsem nam
jasno.
Moramo se torej znebiti misli,
da je pravopis zadeva, ki bi jo
lahko obvladali že v rani mlado-
sti in enkrat za vselej. Dognana
pravopisna pismenost je sad dol-
goletnega zavestnega prizadeva-
nja za obvladanje nepreprostih
dejstev. Teh tudi pravopis ne
more poenostaviti, saj so zunaj
njega, kakor je zunaj fizike kot
zavesti o tvarnem svetu zaplete-
nost tega sveta: ni je mogoče
poenostaviti, ampak le postopo-
ma osvajati.
»Bom, če bom še sekretar ZSM, če ne pa se obrni name, da bom
to dosegel pri drugem sekretarju« ji je obljubil Pepi, čeprav se mu je
zdelo, da ne ravna najbolj pošteno. Pri tem se je spomnil soseda, sta-
rega vaškega modrijana, ki je trdil, da je najlažje pomagati tistemu
človeku, ki si tudi sam zna pomagati, in da je vsaka pomoč poštena,
^e ni v škodo koga drugega.
(Slučaj je nanesel, da je Pepi čez dobri dve leti to obljubo tudi iz-
polnil. Justa je takrat delala na Gorenjskem, za poroko ji je bila po-
grebna karakteristika, ki jo je tudi dobila. Nič ni bilo v njej izmišljene-
ga. Bila je pač napisana v skladu s prakso tedanjega časa, če si hotel
človeku pomagati, si napisal samo tisto, kar je Bilo na njem pozitivno,
^e pa škodovati, tisto, kar je naredil slabo.)
•PRESKRBA PREBIVALSTVA
Pri delitvi prvih živilskih nakaznic v juniju je bilo precej nereda,
slaba evidenca in zato delitev bolj po poznanstvu. Tudi oskrba ni bila
Zagotovljena. Nabavno in prodajno zadrugo v Žetalah so sicer usta-
novili, toda mnogo tistega, kar naj bi ljudje dobili na nakaznice še ni-
imeli. Tako je bilo tudi po drugih vaških središčih. Tam, kjer so bili
bližje Ptuju, je bilo nekoliko lažje, iz Žetal pa ni bilo zvez s Ptujem,
razen občasno kakšen voz s konjsko vprego. Če je bilo nujno, so lju-
dje hodili peš.
Preskrbo je bilo treba v juliju urediti. O tem so posebej govorih
"a seji okrajnega odbora OF. Nace je bil zadolžen, da naloge prenese
"a sekretarje krajevnih odborov OF na območju Podlehnika m Zetal.
^^pomoč mu je bil dodeljen tov. Leopold iz okrajnega odseka za pre-
^Krbo in trgovino. Za v nedeljo, 8. julija je bil v Titovem domu na Ptu-
že sklican sestanek vseh sekretarjev O F.	a \ - ■ a
.. Praktično je bil to celodnevni seminar, na njem so udeleženci do-
bili podrobnejši poduk o delitvi živilskih nakaznic, poduk glede sesta-
ve seznama razdeljenih živilskih nakaznic in poduk glede sestave me-
sečnih poročil. Večina sekretarjev je bila v administrativnih poslih ne-
izkušena, precej je bilo tudi napol pismenih, zato je bil tak poduk nuj-
no potreben. Potrebni pa so bili po krajevnih središčih tudi predhod-
ni sestanki.
V	juliju se je začela žetev in mlatev. Glede preskrbe s hrano ta-
krat v Jugoslaviji ni bilo lahko. Na seji okrajnega odbora OF so skle-
nili, da s 1. avgustom prenehajo izdajati živilske nakaznice za vse pri-
delovalce krušnih žit. Da ne bi komu napravili krivice, je bilo treba na
tisti sestanek v Titovem domu že prinesti celo vrsto seznamov. Napol
pismeni sekretarji odborov OF so se znašli pred težavno nalogo.
Na sestanku v 2etalah je Nace sekretarjem zabičal, da morajo
nalogo opraviti z vso odgovornostjo, saj lahko s,površnim delom
oškodujemo marsikaterega oskrbe potrebnega haloškega človeka, lah-
^ ko pa tudi oškodujemo državo, to je ljudi v drugih krajih, če damo
nakaznice takim, ki do njih niso upravičeni. Na sestavo seznamov, iz-
polnjevanje rubrik v poročilih pa se tudi sam ni dosti spoznal, zato je
dal besedo tov. Leopoldu.
Ta jim je najprej razdelil »plahte«, precej velike obrazce za popis
vseh prebivalcev kraja s celo vrsto podatkov o kmetijskih površinah,
premoženju, delu in morebitnih drugih dohodkih. Ti seznami so bili
podlaga za druge sezname.
Najprej seznam polnooskrbovancev, to je takih, ki sami niso
imeli ničesar in so bili upravičeni do vseh živilskih nakaznic.
Druga skupina so bili delni oskrbovanci, ti so bili upravičeni do
živilskih nakaznic brez odrezkov za meso in maščobo.
V	tretjo skupino so spadali tisti delni oskrbovanci, ki so dobili
nakaznice brez odrezkov za moko in zakuho.
V	četrti skupini so bili samooskrbovanci, ki so bili upravičeni le
do malih nakaznic za sol, milo in sladkor.
Posebej je bilo treba napraviti še sezname oseb, ki so bile upravi-
čene do tobačnih nakaznic. Zanimivo je, da so to smeli biti le moški
od 18. leta dalje. Ženskam ni bil priznan položaj kadilk. Kljub temu
posamezne kadilke niso ostale brez cigaret, saj pri popisu ni bilo mo-
škega, ki bi izjavil, da ni kadilec.
Nazadnje je bilo treba popisati še otroke do 7 let starosti, ki so
bili upravičeni do nakaznic za mleko.
Na skupnem sestanku so se dogovorili o izvedbi popisa in o se-
stavi oznanila v nedeljo po maši, s katerim bodo ljudi obvestili o da-
tumu popisa in kakšne podatke naj prinesejo s sabo.
Dogovorili so se, da bodo pri popisu pomagali bivši tajnik Mraz,
učiteljica in orožnik, ki seje tiste dni vrnil iz pregnanstva v Srbiji in še
ni dobil druge zadolžitve. Vsi ti naj bi pomagali pri popisu v skupni
pisarni treh krajevnih odborov v 2etalah. Sekretarja za Kočice in Na-
dole pa sta ostala brez pomoči, čeprav bi je bila najbolj potrebna.
Kljub temu sta se znašla in Načeta obvestila, da bosta k delu pritegni-
la dva bivša blockfurerja, ki sta že med okupacijo pridobila precej
prakse z nakaznicami. Ker Nace ni videl drugega izhoda, je privolil,
odločno pa je nastopil proti predlogu sekretarja Simona, da naj bi tu-
di na sestanek na Ptuj šel eden od teh.
Po dogovoru o izvedbi te glavne naloge, so govorili še o pripra-
vah na volitve v narodno osvobodilne odbore. V teh odborih bodo vo-
ljeni tudi tajniki, zato bo sekretarjem OF oziroma bodočim predsed-
nikom NOO delo olajšano, zaenkrat pa je treba iskati pomoč tudi pri
takih, ki to delo poznajo in želijo pošteno sodelovati.
V	nedeljo, I. julija, dva dni po tem sestanku, je bil poslan v Zeta-
le še mladi aktivist študent Vrečko. Ko so se po prvi maši ljudje zbrali
pred občinsko zgradbo in pozorno poslušali razglase, je povzel bese-
do Vrečko.
Imel je močno agitacijsko navdušujoč govor o svetlih perspekti-
vah ljudske oblasti, kjer ne bo žandarjev in financerjev in tudi ne dav-
kov ...
»Pje tovariš, tako debelo pa ne laži. Brez štibre (davka) nobena
država ne more živeti!« mu je vskočil v besedo Kamenšek, kmet iz
Dobrine in požel glasen odobravajoči smeh pri poslušalcih. Kljub te-
mu to Vrečka ni zmedlo, da ne bi bil svojega govora zdeklamiral do
kraja. Nace, ki je stal ob njem, je skušal nekatere stvari dopolniti,
vendar je njegov šibki glas utonil v sproščenem klepetu, ki je med
ljudmi nastal po Vrečkovem govoru.
Zato je besedo spet povzel razglaševalec Zemljič, ki je ljudi po-
novno opozoril na popis, ki se bo v Kočicah in Nadolah začel že to
nedeljo popoldne, za Cermožiše, Dobrino in Žetale pa bo popis v po-
nedeljek in torek. Ob tem je množica le utihnila in Nace jim je lahko
še povedal, da bodo o pripravah na volitve in o vsem tem, kar je ogo-
voril tov. Vrečko, bolj podrobno govorili na zborih volilcev, ki bodo
sklicani po posameznih krajevnih odborih.
Popis so v vseh petih krajevnih odborih opravili pravočasno m
razmeroma gladko. Potem se je vsak krajevni odbor OF sestal na seji
in iz popisa vsega prebivalstva poskušal določiti posamezne skupine
upravičencev do živilskih nakaznic. To pa ni bilo lahko delo, prvič so
se sekretarji morali spopasti z interesi posameznikov in tudi spoznati,
da njihova vedno ne more obveljati.
V	vseh spornih primerih so navadno našli skupno rešitev v tem,
da so pač posameznikom priznali višjo skupino poloskrbovanca. Ta-
ko so bili seznami v vseh krajevnih odborih že dva dni pred sestan-
kom na Ptuju pripravljeni in tudi zagotovljen voznik za prevoz najviš-
jih predstavnikov krajevne oblasti na Ptuj in nazaj.
Se nadaljuje
8 — NAŠI DOPISNIKI
29. avgust 1985 — XEDMIK
Mladi iz Dornave spet
na Triglavu
v počastitev 9'^-letnice Aljaževega stolpa na Triglavu smo se
povzpeli na to ^ašo najvišjo goro tudi mladi iz Dornave. Že drugič
smo vzeli naporno pot pod noge, saj smo bili na Triglavu prvič pred
dvema letoma.
Mladi se odločamo za planinarjenje zato, ker je gorski svet nekaj
posebnega in prej kot morje dosegljiv tudi za plitkejši mladinski žep.
V planinah se človek sprosti in pozabi na vsakdanji ritem življenja.
Tokrat smo se peljali do Mojstrane z avtobusom, potem pa jo peš
z nahrbtniki na plečih mahnili do Staničevega doma, Kredarice in do
stolpa na vrhu našega očaka. Tam smo se obvezno fotografirali. V ti-
stem času je bila na vrhu tfllli ekipa TV Ljubljane, ki je pripravljala
oddajo in nas tudi posnela. Nazaj v dolino smo se vrnili prek Sedme-
ro jezer, kjer je bila takrat že skupina planincev iz Starš pri Mariboru.
Pozdravili smo se in nadaljevali pot do Bohinja.
Že med vožnjo z avtobusom proti Domavi smo sklenili, da se bo-
mo še večkrat odpravili v gore. Obstaja tudi ideja da naj bi ustanovili
v Domavi planinsko društvo, saj je med nami, ki živimo na ravnin-
skem Ptujskem polju mnogo ljubiteljev planin in gora. Vsakokrat bo-
mo ponesli na gore v nahrbtnikih tudi naš simbol hujdi luk. Ta nam
okrepi dušo in telo, če je seveda še kaj drugega zraven.
Marija Slodnjak
Dornava 82
Spominski posnetek mladih iz Dornave na vrhu Triglava.
Spredaj »juj« zadaj »fuj«
že precej dni je minilo, ko sem poslušal na ptujskem radiu tov.
Klasinčevo, ki je tako lepo govorila, kakšno naj bo naše okolje, kako
ga naj urejujemo, da bo nam življenje prijetnejše na našem življenj-
skem prostoru. Koliko spodbudnih besed, napotkov in navodil nam
je v tistem referatu tov. Klasinčeva podala, vendar na nekatere brezsr-
čne občane, ki vidijo samo pred sabo, za svojim hrbtom pa nimajo
oči, to ni vplivalo!
Konkretno navajam mojo sosedo, kako si ureja in »rihta« pred
njeno hišo, če pa pogledaš na zadnjo stran njene hiše, pa imaš obču-
tek, da si v džungli, saj vidiš na vsakem koraku kup odpadkov z zele-
njavnega vrta, kuRČek zemlje, pomešanega s plevelom in z vsem dru-
gim, ki ne spada pred kuhinjsko okno, zlasti še, če se kuhinja upora-
blja kot dnevna soba!
Pa to še ni vse, na vsakem koraku rastejo poganjki bezga, leske in
še bi lahko našteval, kaj vse si dovoli moja kulturna soseda.
Joj, kako si želim, da bi tov. Klasinčeva bila tako ljubezniva in
hotela še pogledati to »kulturno« oz. nekulturno podrast moje slavne
sosede! Morda več kot dvajset let staro slamo od pšenice je spravila s
podstrešja njenegaJileva na zelenico pred našo hišo in tu je sedaj pra-
vi raj za mačke, saj je v tej slami polno miši in podgan in dnevno vi-
dim mačke, kako lovijo in ulovijo te škodljivce, ki so se tudi že naseli-
li v naše poslopje.
Mnenja sem, da je to tudi dolžnost inšpekcijskih služb, da zade-
vo preverijo in tudi tozadevno ukrepajo! Pa brez zamere vsem, ki bo-
ste te vrstice čitali, sicer pa: »Resnici ni treba noči in teme« je rekel
pokojni F. S. FINŽGAR v enem svojih del!
Konrad Vela, Špindlerjeva 10, Ptuj
Dolazak
na
SORA
U sredu 31. 07. 1985 godine u
Tržič su stigli brigadiri iz Zaječa-
ra i formirali bratsku brigadu
Kokrški odred, Zaječar Tržič i iz-
vršene su pripreme za SORA
Slovenske Gorice 85.
Ova SORA smeštena je u na-
selju Dornava. U naselju ima 3
brigada. Brigade postiže zadovo-
Ijavajuče rezultate na trasi. Što
se tiče društvenog života u nase-
lju vrlo je živo. Održavaju se sva-
kok dana sportske discipline u
kojima se brigade nadmeču.
Brigadiri redovno pohadaju
razne kurseve kojih ima mnogo.
Zbog loših vremenskih uslova 1:
08. brigade nisu izlazile na radili-
šte več je organizovano poseta
fabrici mtora TAM, u Ptuju, a
popodne brigadiri su posetili
akvarijum u Mariboru.
U utorak 6. 8. 1985 godine u
trpezariji OŠ Franja Žgeča u 20 i
30 časova je održano veče skeče-
va, u kome su učešče uzele sve tri
brigade. Na ovome skupu bilo je
mnogo smeha. Smeh je lek za sve
pa i za žuljeve i teško trasu. Bri-
gadiri su uz smeh zaboravili sve,
pa i svoje brige.
Tako nam polako idu dani uz
igru smeh i posao, a kada bude
se završila ova omladinska radna
akcija, nama budu ostali žuljevi,
koje smo dobili na trasi, ljubav
prema brigadirima, bilteni za
uspomenu, za duge zimske dane,
i lepa osečanja.
Zakaj sem prišel v brigado
Sem Stojko Vladimir-Zmija in sem udeleženec ZMDA »Sloven-
ske Gorice 85«. To mi je tretja akcija in vedno se sprašujem zakaj sem
prišel na akcijo. Vse se je začelo v osnovni šoli v osmem razredu ko
sem slišal, da se v brigadi širi bratstvo in enotnost naših narodov in
narodnosti, spoznaš dosti novih prijateljev in da se z našim delom po-
maga nerazvitim občinam, sem se takoj prijavil na OK ZSMS V Tržiš-
ču.
Bil sem na ORA Timok 82 in mi je bilo zelo všeč. Komaj sem ča-
kal naslednje leto, kjer je bila naslednja akcija Istra 83. Delali smo na
izkopavanju vodovoda. Žal pa se nisem mogel udeležiti akcije v letu
1984 zaradi menjave v novo službo. Zelo težko bi z besedami izrazil,
zakaj se udeležujem mladinskih delovnih akcij, mislim da predvsem
zaradi navezovanja stikov z mladimi, zaradi družabnega življenja, ter
mislim tudi, da si v akciji pridobim novih življenjskih ter delovnih iz-
kušenj.
ZMIJA
Ivo Lola
Najdraža moja, jedina moja
ne stiglo te ovc pismo,
Verujem u život, videt ču le opet,
nadam se nadaj se.
Samo borba za slobodu,
samo ljuba prema tebi,
u životu mome Još postaje,
nek u pobjedi se jedflom spoje.
Ivo Lola, Ivo Lola
Ivo Lola nije sam
Snama Ivo Lola, Ivo Lola
Ivo Lola nije sam.
Ako primiš pismo na praznik slobo-
de.
nedaj^ smrti, da nadjača.
Živečeš u svetu, sanjanom za dvoje,
ne tuguj več raduj se.
Život neka put tvoj bude
sve moje nek u tebi žive
nadi osvetu sreču nadi
moja jedina u sebi me nadi.
Ivo Lola ...
Brigadirski
dan
Pet sati rano ujutro. Na vrata
sobe, u kojoj blaženog izraza na
licima spava dvadesetak briga,
dirki, upada dežurni: »Diži se!«
Taj povik vrača brigadirke iz ru.
žiČastOB svijeta' sna, sivi svijet
zbilje. u žurbi se pronalazi kg
zna kud bačena brigadirka, tražj
se izgubljena lijeva čarapa, onda
se po želji odlazi na gimnastiku
Tu se uz mahnito mlataranje
udovima, i oni najpospaniji rasa-
njuju.
Nakon na brzinu pojedenog
doručka (to su najčešce salama,
džem, maslac i čaj) ukrcavamo
se u autobus gdje se nastavlja
spavanje (svaki trenutak treba
iskoristiti) i usrdno se moli po.
znati i nepoznati bogovi da trasu
što više udalje.
Prva lopata, prvi udarac kram-
pom je redovito najteži. Zatim se
aktivira negdje ko zna gdje skri-
vena energija i kolica se sve brže
pune, nestaiu kubici zemlje, a
onda ... pocinju se buditi gladni
želudci. Marenda se jedva čeka
klope nikad dosta i nikad da u
potpunosti zadovolji probirljive
ukuse brigadira, a onih pola sata
prodje dok rekneš oko. I rad se
nastavlja. Sunce kao u inat pri-
pekne, znoj se cijedi niz iscrplje-
ne obraze i malo, malo, prodje j
udarni sat, dodje podne i kona-
čno: dosta rada za danas.
A u naselju, začas se kupatila
poplave, svi se tuširaju, i to naj-
cesče hladnom vodom, a onda
vojska pregladnjelih navalima tr-
pezariju, pa bili zadovoljni ili ne
ponuaenim jelom, pojedu ga u
slast i redovito traže još.
Poslije ručka razidu se brigadi-
ri kud koii mili moji, ko na kurs,
ko u grad ili na spavanje. Nara-
vno brigadne »žrtve« uporno ga-
njaju brigadire, jer treba izraditi
bilten, izraditi zidne novine i što
šta drugo.
Kako poznamo svoje mesto
Ptuj, najstarejše mesto v Slove-
niji je gotovo vredno ogleda, saj
je polno zgodovinskih in drugih
znamenitosti.
V Pokrajinskem muzeju opa-
žajo, da je letos obisk muzejskih
zbirk manjši. Manj je domačih
organiziranih skupin, vendar pa
je več tujcev, ki si žele ogledati
ptujske znamenitosti v lastni re-
žiji. Letos je muzejske zbirke obi-
skalo že 16204 turisti.
Kako in koliko pa svoje mesto
poznajo Ptujčani, smo izvedeli,
ko so odgovarjali na vprašanje,
kaj bi pokazali turistu v Ptuju?
»Ptujski grad.«
»Grad, umetno jezero. Bori in
druge znamenitosti. Imamo, ven-
dar ne znamo pokazati!«
»Grad, Pokrajinski muzej,
kakšno razstavo.«
»Ptujski grad, samostan, mi-
treje, stari mestni del ob Dravi.«
»Grad, Prešernovo ulico, Or-
fejev spomenik, gotsko cerkev na
Ptujski gori, peljala bi ga na
most, da bi si ogledal Ptuj tudi
ponoči, ko je razsvetljen. Ptujske
Toplice.«
»Muzej, Orfejev spomenik.«
»Grad.«
»Grad, stari del mesta.«
»Ptujske toplice, muzej, ima-
mo nekaj dobrih gostiln, recimo
Ribič, Grajska restavracija.«
»Stari del mesta, Proštijsko
cerkev, Ožboltovo cerkev, grad,
Haloze, Slovenske gorice.«
»Jedro starega mesta, grad,
mitreje, samostana, cerkev. Ptuj-
ske Toplice.«
Na koncu smo zavili na grad
in povprašali Nino Urbančič-Cu-
ček, vodiča po Ptuju, kaj pokaže
turistom, ki si žele ogledati me-
sto.
»Preko Pokrajinskega muzeja
organiziramo vodstvo po mestu
na željo tujcev, ki se prej najavi-
jo.
Ogled mesta se začne pri Mi-
noritskem samostanu. Prek
Krempljeve ulice se napotimo do
centra z mestno hišo. Po Murko-
vi ulici pridemo do Orfejevega
spomenika, ogledamo si mestni
stolp z najstarejšim muzejem na
prostem, kjer so razstavljeni rim-
I
ski nagrobniki. Nato zavijemo v
Proštijsko cerkev, kjer si ogleda-
mo najstarejše freske na Sloven-
skem. Po Prešernovi ulici nada-
ljujemo do dominikanskega sa-
mostana. Če turisti želijo lahko
gremo tudi v sam samostan, kjer
ima Pokrajinski muzej arheolo-
ško zbirko, ki obsega tri zbirke,
numizmatično, zbirko drobnega
arheološkega gradiva in antični j
lapidarij z mitrejem. Od tu se na-
potimo na grad in si ogledamo
štiri grajske zbirke, kulturnozgo-
dovinsko, galerijo, oddelek ljud-
ske revolucije in glasbeno zbir-
ko.
Turisti si lahko ogledajo tudi
stare vinske kleti, ki obsegajo do-
bršen del našega mesta, organizi-
rana pa je tudi poskušnja vin.
Na željo turistov lahko poka-
žemo tudi prvi in tretji mitrej in
gotsko cerkev na Ptujski gori, ki
je sicer malo dalje, vendar je
vredna ogleda.
Od okoliških gradov pa sta ze-
lo zanimiva grad Bori in baročni
dvorec v Domavi.«
Koliko nas je, ki poznamo kaj
več, kot le grad?
SM
Nineta Čuček Urbančič, foto
M. Ozmec
TEDNIK - avgust 1985
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
Uspel nočni
turnir v
KS Turnišče
v petek, 23. avgusta je SD
Turnišče v sodelovanju z Discom
Lady uspešno izvedlo prvi nočni
turnir v malem nogometu v KS
Turnišče. Turnir je po številu
ekip, sodelovalo jih je 32, za Vi-
tomarci drugi najštevilnejši v
ptujski občini. Organizatorju je
bilo žal, da se ni moglo prijaviti
pet ekip, ki niso bile popolne.
Igralci teh ekip so si lahko turnir
le ogledali. Velikokrat pride do
teh težav, da so nekateri posa-
mezniki nedisciplinirani in s svo-
jim nesodelovanjem škodujejo
svoji ekipi in tovarišem.
Najbolj zanimiva srečanja so
bila v prvem kolu turnirja, prav
tako pa polfmalna in finalna sre-
čanja, kjer so se srečale izenače-
ne ekipe in je zmagovalca odloči-
la borbenost in predvsem šport-
na sreča. Za tretje mesto sta se
pomerili ekipi Klateži iz Celja in
Tone Cufar iz Maribora, rezultat
tekme je bil 2:1 za Klateže. Za
prvo mesto pa sta se pomerili do-
kaj izenačeni ekipi TVD Ivanj-
kovci in Liburnija iz Maribora,
po borbeni lepi in zanimivi igri
so zmagali igralci TVD Ivanjkov-
ci.
Vrstni red ekip na prvem no-
čnem turnirju v KS Turnišče je
bil naslednji: TVD Ivanjkovci,
Libumna—MB, Klateži—CE,
Tone Cufar-MB, Winston, Ra-
zlagova—Ljutomer, NK Lesko-
vec, Klub-13 Hajdoše, MA Po-
brežje, Cmi ribiči. Zaspanci—
Lovrenc, NK Markovci, V. P.
Ptuj, Breza Podlehnik, Bronx,
Video Hit, Izbranci, Estra klub—
Hajdina, SD Turnišče, Zebra Vi-
dem, Krojaštvo Beranič, Val 202,
Sitotisk Breznik, BIS L. vas. Žej-
ne ribice. Mladi upi—Turnišče,
Miki Maus, Faloti—Skorba,
RadvSnje—MB, Vodka 03, Dis-
co Lady, in Old Star.
Najboljše tri ekipe so prejele
pokale in denarne nagrade v
vrednosti 20, 10 in 5 tisočakov.
Najboljši strelec turnirja je bil
Viktor Topolovec s štirimi goli,
najboljši golman pa Tomo Mi-
lač, oba iz ekipe Klateži iz Celja.
Prej'ela sta kot nagradi maskoti
Ptuja in sicer kurenta.
Da je turnir v celoti uspel,
imajo največ zaslug posamezni-
ki: Milan Smiljan, Martin Be-
drač. Vlado Selinšek, Miran
Žlahtič, Vlado Bedrač in Branko
Zupanič, ki je tudi poskrbel, da
je širšo javnost obvestil o tej pri-
reditvi v KS Turnišče. Organiza-
torja ŠD Turnišče in Disco Lady
se zahvaljujeta vsem igralcem,
ekipam in gledalcem, da so sode-
lovali na turnirju kot igralci in
gledalci, želijo pa si, da bi se v
prihodnje ponovno srečali na
takšnem turnirju seveda bolj šte-
vilni.
ZB
V NEDEUO PRVA TEKMA
ALUMINIJA V SNL
Po enajstih letih so se nogome-
taši NK Aluminija iz Kidričeve-
ga spet vrnili v slovensko nogo-
metno ligo. Prvi trener ekipe Ivo
Krnjič pravi, da se zavedajo iz-
redne konkurence v kateri bodo
merili svoje moči, vendar niso
preskromni. Prvi cilj jim je ostati
v SNL. NK Aluminij ima za svo-
jo enajsterico trenutno na voljo
22 precej izenačenih nogometa-
šev, ki so pričeli s pripravami na
letošnje prvenstvo že 23. iuliia.
V nedeljo, 1. septembra bo na
domačem igrišču v Kidričevem
prva nogometna tekma tega pr-
venstva. Nogometaši Aluminija
se bodo pomerili z enajsterico
ljubljanske Ilirije. Tekma se bo
pričela ob sedemnajstih in priča-
kujejo čimveč domačih navija-
čev.
Nogometaši Aluminija — stojijo (z leve): drugi trener Špehonja, Ko-
drič, Škrget, Bek, Dončec, Jaušovec, Glažar in prvi trener Krnjič; čepi-
jo: Kmetec, Mesarič, Škrjanec, Hvaleč, F. Žitnik, Koren in Panikvar.
Manjkajo: Brglez, Majcenovič, Tement, Šmigoc, S. Žitnik, Vrabl, Štaj-
ner, Fruk, Vogrinec in Šibila.	(Foto: M. Ozmec)
Ptujski mladinci uspešni
s prvenstva Slovenije, ki je bilo 23. in 24. avgu-
sta v Celju so se mlajše mladinke in mladinci vrni-
li z desetimi medaljami, petimi zlatimi, dvema sre-
brnima in tremi bronastimi.
_ Atlet z največ osvojenimi republiškimi naslovi
in medaljami pri mladincih je bil Boris Krabonja s
tremi zlatimi in eno srebrno medaljo, pred Kristi-
janom Kovačem in Mariborčanom Kmetičem, ki
sta osvojila po dve zlati, eno srebrno in bronasto
medaljo.
Presenečenje prvenstva je bila zmaga štafete
4 X 100 m za mladince v postavi Kovač, Horvat,
Zuran in Krabonja, ki je premagala favorizirane
Mariborčane.
Rahlo pa je razočarala favorizirana štafeta
4 X 400 m v postavi Žuran, Horvat, Dimovski in
Krabonja, ki je osvojila 2. mesto, vendar je tudi to
lep uspeh saj so nastopili brez poškodovanega
Zebca m Planinška.
Rezultati: moški: 100 m: 10. Žuran (12,12);
200 m: 5. Horvat (23,96); 300 m ovire; 1. Krabonja
(39,39); 400 m: 1. Krabonja (49,86); 1000 m: 10.
Bedrač (2:46,54); 3000 m: 7. Bed^rač (9:46,45);
4 X 100 m: I. Kovač, Horvat, Žuran, Krabonja
(44,43); 4 X 400 m: 2. Horvat, Žuran, Dimovski,
Krabonja (3:33,21); višina: I. Kovač (203), 4. Ži-
brat (185), 8. Flanjak (175); troskok: 3. Kovač
(13,08); krogla: 4. Vidovič (12,18), 10. Pučko
(10,42); disk: 6. Vidovič (33,10); kopje: 2. Kovač
(51,46), 8. Vidovič (36,12).
ženske: 100 m: 8. Vidovič (13,78), 9. Nahberger
(13,95); 80 m ovire: 3. Korošak (13,20); 11. Meglič
(14,93); 200 m: 6. Vidovič (27,^1); 400 m: Vrabl
(1:03,07), 12. Kekec (1:04,56), 13. Osojnik
(1:04,92); 800 m: 3. Osojnik (2:22^94), 10. Vrabl
(2:33,71); 4 x 100 m: 5. Korošak, Vidovič, Meglič,
Nahberger (52.83); 4 x 300 m: 5. Korošak, Me-
glič, Vrabl, Vidovič (3:01,02); daljava: 1. Korošak
(527); višina: 5. Podbreznik (150), 6. Meglič (150),
8. Korošak (145).	SM
Mladi plavalci v Ormožu
Minuli petek in soboto je bilo v kopališču v Ormožu tekmovanje
v plavanju za trimske značke in značke delfina. To tekmovanje je bilo
neke vrste sklepna prireditev ob koncu plavalnega tečaja, ki ga je le-
tos organizirala Telesnokulturna skupnost občine Ormož že osmič za-
pored. Letos je bila udeležba izredno dobra, saj je bilo v začetnem in
nadaljevalnem tečaju skupno okoli 90 plavalcev, večinoma mladih
med 6. in 12. letom starosti. Uspeh tečaja, ki je trajal 10 dni je bil do-
ber, saj je kar 60 odstotkov mladih v začetnem tečaju tudi splavalo.
Tekmovanja se je udeležilo nekaj nad sto plavalcev, med njimi si
jih je 77 priplavalo značke trim.
V soboto in nedeljo
republiško prvenstvo
v mnogoboju
AK Ptuj je organizator repu-
bliškega prvenstva v mnogoboju,
ki bo v soboto in nedeljo. Oba
tekmovalna dneva se bosta zače-
la ob 9.30 na stadionu.
SM
Padalci in motorni piloti
v Portorožu se je od 12. do 18. avgusta odvijalo
mednarodno tekmovanje v padalskih skokih za
pokal Casino. Sodelovalo je 58 padalcev iz Italije,
Avstrije in Jugoslavije. Aeroklub Ptuj so zastopali
Janez Vidovič, Edi Butolen in Stanko Cuš.
Padalci so se pomerili v treh disciplinah: v sko-
kihna cilj za posameznike, skupinskih skokih na
cilj in skokih v vodo. V prvem delu tekmovanja je
zm^al Polak (Celovec) pred Frankom (ALC Les-
ce) m Petranovičem (AK Zagreb). Janez Vidovič je
osvojil odlično 7., Edi Butolen 14., Stanko Cuš pa
24. mesto.
Velik uspeh so naši tekmovalci dosegli v skupin-
skih skokih, ki sicer niso njihova boljša stran. Med
19 ekipami so zasedli odlično tretje mesto. Zmaga-
la je ekipa AK Zagreb, drugi predstavnik Sloveni-
je, ekipa ALC Lesce je zasedla šele osmo mesto.
V začetku avgusta je AK Prijedor pripravil 17.
padalsko prvenstvo za mladince. Sodelovalo je 51
padalk in padalcev, med tekmovalci Slovenije pa
je bil tudi naš predstavnik Edi Butolen. Zmagal je
Roman Božič iz Lesc, sledita mu Novosadčana Si-
niša Bradic in Aleksander Huban, odlično četrto
mesto pa je pripadlo Ediju Butolenu, ki je pripo-
mogel tudi k osvojitvi 2. mesta ekipi Slovenije.
Med devetimi ekipami so bili najboljši padalci
Novega Sada.
M. Samec
UTRJENE BRATSKE VEZI
Prejšnji mesec so bili člani no-
gometnega kluba Skorba na pri-
jateljskem obisku pri članih NK
25. maj iz Ogradjenovca v BiH.
Sodelovanje med kluboma traja
že peto leto in je iz leta v leto
bolj množično in globlje. Med
pobudniki tega medrepubliškega
sodelovanja športnih klubov je
tudi Emin Muratovič, ki ga po-
znavalci nogometa pri nas po-
znajo predvsem kot dolgoletnega
uspešnega igralca .\luminija,
zadnja leta pa kot tehničnega
vodjo NK Skorba.
Povabili smo *ga k razgovoru
in najprej želeli zvedeti, kako je
prišlo do tega sodelovanja?
»Idejo za naše prvo srečanje je
dal član našega kluba Ivan Ogri-
nec. Predlagal je, da glede na do-
bre rezultate NK Skorba organi-
ziramo pač naradni izlet za naše
nogometaše. In ker sem jaz do-
ma v neposredni bližini Ogradje-
novca, so predlagali, da navežem
stike z nogometaši kluba 25. maj.
Naj povem, da je Ogradjenovac
vas približno tako velika kot
Skorba in, da ima njihov nogo-
metni klub podobne uspehe kot
jih je imel takrat NK Skorba.
Do realizacije naše ideje je
prišlo julija 1982. Takrat smo
člani NK Skorba bili na obisku
pri prijateljih v Ogradjenovcu.
Se isto leto, mesec dni pozneje,
so nam oni obisk vrnili. Od ta-
krat pa vsako leto redno izme-
njujemo obiske, ki so sedaj po-
stali že tradicionalni. Seveda
smo obiske tudi razširili, tako da
sedaj potujejo z nogometaši tudi
krajani obeh pobratenih vasi.«
Športno srečanje je torej pre-
raslo v medkrajevno, lahko bi re-
kli tudi medrepubliško, kajne?
»Vse skupaj je spontano pre-
raslo v zares prijetno, vse bolj
množično srečanje med krajani
Skorbe in Ogradjenovca. Morda
niti nismo pričakovali tega, seve-
da pa smo zelo veseli, da so po-
stale vezi tako trdne. Zadnji dve
leti si okoli 25 družin redno do-
pisuje, izmenjujejo tudi neurad-
ne družinske obiske in podobno.
Prav zaradi tega razmišljamo še
o novih oblikah in možnostih na-
šega sodelovanja. <
In k?kšni so vaši vtisi z zadnje-
ga srečanja, ko ste bili z NK
Skorba v Ogradnjenoycu?
»Morda ni najbolj prav, da
dajem oceno jaz, ker sem sicer
domačin prijateljev iz Bosne.
Osebno pa me iz leta v leto sre-
čanje prevzema. Poglejte, ob
zadnjem obisku pred slabim me-
secem nas je v Ogradjenovcu
sprejela skoraj vsa vas. Prek 500
krajanov, dekleta v narodnih no-
šah s šopki cvetja za nas, folklor-
ni ansambel, slavnostni oder, vse
to nas je prevzelo. Pa gostoljub-
je, zdi se mi, da je bilo nepono-
vljivo, enkratno. Vseh 50, ki smo
prišli iz Skorbe, smo preživeli za-
res prijetne tri dni v prijatelj-'
skem in svečanem vzdušju. Vsa-
ko leto izmenjamo tudi spomin-
ska darila in pokale, ki nam osta-
jajo v prijeten spomin.«
M. Ozmec
Iz srečanja NK Skorba z NK 25. maj v Ogradjenovcu. Pred prijatelj-
sko tekmo so nogometaši izmenjali darila in šopke.
Uspel turnir
bratskih občin
v soboto je potekal že tradicionalni rokometni turnir bratskih
občin, ki ga je letos osmič organiziral rokometni klub Drava pod po-
kroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta, v počastitev praznika
občine Ptuj. Turnirja se je udeležilo šest ekip: RK Podravka iz Ko-
privnice, RK VIS iz Varaždina, ŽRK Zrinski iz Cakovca, RK Zagorac
iz Krapine, RK Deloza Polana iz Velike Polane in RK Drava.
Zjutraj je tekmovalke pozdravil predsednik rokometnega kluba
Albin Pišek, turnir pa je otvoril predsednik OS ZSS Ptuj. Edvard
Kupčič.
V	predtekmovalnem delu so ekipe igrale v dveh skupinah. Skupi-
na A, RK Zagorac, ŽRK Zrinski in RK Drava na igrišču na stadionu,
skupina B, RK VIS, RK Deloza Polana in RK Podravka pa na igrišču
OŠ Tone Žnidarič.
Na stadionu so bili doseženi naslednji izidi: Drava:Zagorac (6:5)
12:10; Zagorac:ŽRK Zrinski (7:9) 13:23 in ŽRK Zrinski:Drava (4:8)
n:l2, tako da je bil vrstni red v predtekmovalni A skupini Drava,
ŽRK Zrinski in Zagorac.
V	skupini B so igrali VIS:Podravka (4:5) 8:13; Deloza Pola-
na:VlS (10:13) 15:27; Podravka:Deloza Polana (9:2) 22:7. Končni vr-
stni red v skupini je bil Podravka, VIS in Deloza Polana.
V	popoldanskem delu, ki se je začel ob 16. uri na stadionu, sta se
najprej za peto in šesto mesto pomerili Deloza Polana in Zagorac. V
regularnem delu seje tekma končala z izidom (12:7) 16:16 in šele po
podaljških je tekmo dobil Zagorac z 19:20.
Tekma za tretje in četrto mesto med VlS-om in ŽRK Zrinski se je
prav tako končala po podaljških z rezultatom 22:20 za VIS, po tem,
koje bil v regularnem času dosežen izid (8:9) 17:17.
V	finalu seje domača ekipa pomerila s Podravko iz Koprivnice.
Kljub visokemu porazu (6:15) 13:32, kar je razumljivo, saj se
mlada in neizkušena ekipa ni mogla enakovredno kosati z dobro vi-
grano ekipo iz Koprivnice, je domača ekipa dosegla lep uspeh.
Končni vrstni red turnirja je bil: RK Podravka, RK Drava, RK
VIS, ŽRK Zrinski, RK Zagorac in RK Deloza Polana.
Za najboljšo strelko turnirja je bila proglašena Brusačeva iz RK
Podravka z dvajsetimi zadetki.
V	imenu rokometnega kluba sta priznanja in pokale podelila
predsednik kluba Albin Pišek in sekretar Robert Muhič.	SM
V odlovu rib
s p ovcem
v nedeljo 25. avgusia je bilo ribiško teKmovanje v a ligi, ki ga je
organizirala RD Ptuj na tekmovalni trasi v Hajdošah. Na to republi-
ško tekmovanje se je prijavilo okoli šestdeset tekmovalcev in tekmo-
valk. Toplo in sončno vreme ni ravno pogojevalo dobrega odlova. Za-
to so se nekateri tekmovalci čudili slabim rezultatom. Poglejmo rezul-
tate tekmovanja:
Ženske ekipno: 1. Maribor, 2. Mura—Paloma, 3. Brestanica—
Krško.
Ženske posamezno—sektorii: A—Ivica Nekrep, B—Anica Mun-
da, C—Elizabeta Seidl.
Moški ekipno: 1. RD Brežice, 2. RD Radgona, 3. RD Črnomelj.
Moški posamezno—sektorji: 1. A—Peter Dimitrovski, 8.780 gr;
2. B-Nikola Bukovinski, 21.325 gr; 3. C-Mirko Matj.išec, 11.250 gr.
Nikola Bukovinski član RD Brežice je postal prvai 4. republiške-
ga tekmovanja.
Ekipa RD Ptuj je pristala na šestem mestu!
Foto in tehst: Ivan Prea<'
Pogled na tekmovalno traso v Hajdošah.
Marija in Mirko uspešna
v Avstriji in ČSSR
Po posredovanju Atletske zveze Slovenije sta bila ptujska atleta
Marija Šešerko in Mirko Vindiš vabljena na mednarodni miting v av-
strijski Linz, kjer je Marija v skoku v daljavo dosegla tretje mesto.
Mirko pa deveto v teku na 1500 m.
Pot sta nadaljevala v češki Jablonec. V močni mednarodni kon-
kurenci je bil Mirko v teku na 3000 m tretji, Marija pa peta v skoku v
daljavo.	Milan Kavčič
Atleti v reprezentanci
Republiška mladinska atletska reprezentanca, ki se udeležuje po-
kala republik in pokrajin v Subotici od 28. do 30. avgusta ima med se-
boj tudi tri ptujske atlete, Kristijana Kovača v skoku v višino, Hedvi-
ko Korošak v skoku v daljavo in Borisa Krabonjo v teku na 400 m,
štafeti 4 X 100 m in 4 x 400 m. Reprezentanco spremlja trener AK
Ptuj Ljubo Cuček.
10 - ZA RAZVEDRILO
29. avgust 1985
f EDNIK - 29- avgust 1985
OGLASI IN OBJAVE -11
Za varnejšo pot do šole in domov
v ponedeljek, 2. septembra se bodo torei-
odprla šolska vrata. Kup skrbi spremlja zad-
nje dni počitnic naše šolarje in predvsem nji-
hove starše. Treba je priskrbeti vse šolske
knjige, pa zvezke in torbice. Veliko skrbi ima-
jo te oni tudi vsi tisti, ki skrbijo za prometno
varnost šolarjev na poti v hišo učenosti in na-
zajdomov.
Da bi zvedeli, kako so na novo šolsko leto-
pripravljeni vsi tisti, ki skrbijo za prometno
varnost šolarjev, smo k razgovoru najprej po-
vabili Jožeta Hutinske^, namestnika koman-
dirja postaje milice v Ruju, ki je povedal:
»Da bi zagotovili čimvečjo varnost našim
najmlajšim šolarjem, smo si že v začetku leta
zastavili program aktivnosti. Tako smo se se-
daj pred pričetkom šolskega leta povezali s
komiteji za SLO in DS po Krajevnin skupno-
stih in z občinskini komitejem. K sodelova-
nju bomo pritegnili tudi pripadnike narodne
zaščite, ki Dodo skupaj z delavci milice nad-
zorovali vsa kritična križišča in prehode za
pešce. Posebej opozarjamo starše m skrbnike
šolarjev na njihov delež pri prometni vzgoji
otrok. Prav je, da vsaj prve dni spremljajo
predvsem učence prvih in nižjih razredov na
poti v šolo in nazaj. Vmes jih je treba opozo-
riti na vse nevarnosti, pa seveda na pravilno
obnašanje na cesti in pločniku.
Takoj po pričetku pouka»bomo vzpostavili
stik z mentorji za prometno vzgojo po šolah.
Skupaj z njimi bomo poučili pionirje-prome-
tnike kako usmerjati promet na kritičnih kri-
žiščih in prehodih. V lanskem letu na srečo
nismo imeli nobene hude ali celo smrtne ne-
sreče, v kateri bi bili udeleženi šolarji na poti
v šolo ali domov. Žal pa beležimo fetos sko-
rai 60 odstotkov več nesreč, v katerih so bili
udeleženi šoloobvezni otroci sicer v prostem
času.
Posebej je treba opozoriti tiste, ki se v šolo
vozijo s kolesi. Starši so dolžni pregledati ko-
lo in odpraviti vse hibe na njem. Predvsem
pa se je treba držati prvila, da otrok, ki še ni
opravil tako imenovanega kolesarskega izpi-
ta, ne vozi kolesa. Se enkrat poudarjam, da
imajo pri prometni vzgoji otrok starši najpo-
membnejšo vlogo.
Posebno opozorilo velja tudi vsem ostalim
koristnikom javnega cestnega prometa, še
posebej voznikom motornih vozil, da so vsaj
prvi mesec pouka na cesti toliko bolj pozorni
do pešcev, oziroma šolarjev. Od voznikov je
v veliki meri odvisna varnost naših šolarjev,
zato je prav, da ti spremljajo gibanje otrok s
šolskimi torbami in vozijo previdneje, pred-
vsem pa ob prehodih in križiščih počasneje.«
Tudi člani sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu pri SO Ptuj imajo te dni
polne roke dela. Sicer pa je o njihovi aktiv-
nosti tajnik sveta, Franc Jerenko povedal:
»Lahlco bi rekel, da nismo mirovali tudi
med počitnicami. Akcijo za zagotovitev večje
varnosti otrok ob pričetku šolskega leta uspe-
šno izvajamo že nekaj let nazaj. Uspehi so
več kot očitni, saj nismo imeli, vs^j zadnjih
pet let, nobenega poškodovanega šolarja.
Treba je vedeti, da je pri otrocih vsaj prvih
nek^ dni šolskega leta prisotna velika nervo-
za. Čeprav se prične resno delo, so šolarji še
vedno precej počitniško razpoloženi, lahko
bi rekli morda tudi razposajeni. Takšni seve-
da niso najbolj primerni za varno pot v šolo
in nazaj domov. Zato bodo na vseh vpadni-
cah in prometnejših točkah delavci milice
opravljali nadzor nad prometom. Pridružili
se jim bodo pripadniki narodne zaščite in se-
veda tudi pionirji - prometniki. Na šolah
bodo ravnatelji in razredniki opozarjali star-
še, daje treba šolarje pravilno poučiti o varni
hoji ah vožnji, ter včasih tudi opraviti kontro-
lo nad obnašanjem in potjo svojega učenca.
Naj dodam, da prispev<yo svoj delež k pro-
metni vzgoji naših malčkov tudi v vzgojno
varstvenin enotah, kjer se vzgojiteljice trudi-
jo, da bi vcepile otrokom osnovno znanje o
cestno prometnih predpisih.
Seveda bomo tudi med potekom šolskega
leta izvajali več preventivnih akcij, o tem pa
več kdaj drugič.«
Za prometno varnost otrok, šolarjev skrbi
široka množica ljudi. Ce se jim bodo s polno
odgovornostjo priključili še starši in vozniki
motornih vozil, potem lahko pričakujemo tu-
di v tem šolskem letu ugodne rezultate. Pred-
vsem pa vsi skupaj želimo, da na poti v šolo
ali domov ne bi ugasnilo nobeno otroško ži-
vljenje.
Vsem malim šolarjem in učencem prvih ra-
zredov je Zavarovalna skupnost Triglav brez-
plačno podelila rumene rutice. Starši morajo
skrbeti, da jih bodo tudi redno nosili, vsi voz-
niki pa naj bodo do malčkov z rumenimi ruti-
cami še toliko bolj previdni. Pa srečno ~ v
šolo in domov!
V soboto, 24. avgusta dopoldne je bila v vojašnici Dušana Kve-
dra slovesnost ob svečani zaprisegi nove generacije mladih vojakov.
Poleg vojakov in starešin ptujske garnizije so se je udeležili tudi pred-
stavniki družbeno političnih organizacij in skupščine občine Ptuj, šte-
vilni občani ter svojci mladih vojakov iz raznih krajev Jugoslavije.
Po svečani predaji raporta so mladi vojaki ponavljali besede zao-
bljube za namestnikom komandanta garnizije Stanislavom Omerzu.
Zatem je zbranim govoril sekretar predsedstva komiteja ZKJ v Lju-
bljanskem armadnem območju, starešina Josip Fapčič, ki je ob koncu
tudi čestital vojakom ob njihovem najbolj svečanem trenutku. V ime-
nu občanov Ptuja se je čestitkam prodružil še predsednik občinskega
sveta ZSS Ptuj, Edi Kupčič, zatem pa so mladi vojaki svojo zaobljubo
potrdili še s svečanim podpisom.
Pozdrav vojni zastavi in raport
Foto: IVI. Ozmec
GD Prvenci - Strelci razvilo prapor
Gasilsko društvo Prvenci —
Strelci je v ptujski občini naj-
mlajše, saj obstaja šele dobro le-
to dni. Kliub temu je 46 članov v
tem kratkem obdobju s svojo
aktivnostjo dokazalo, da je bila
ustanovitev društva več kot nuj-
na.
V nedeljo, 25. avgusta je bilo
ob domu Krajanov Prvenci Strel-
ci zelo svečano. Iz okoliških ga-
silskih društev se je zbralo 81
uniformiranih gasilcev, 8 članic
in 8 mladincev, ter številni kraja-
ni. Ob zvokih godbe na pihala iz
Bukove so s ploskanjem pozdra-
vili svečan trenutek, ko je gospo-
dar zveze gasilskih društev obči-
ne Ptuj, Tone Petršič ra/.vil prvi
gasilski prapor domačega dru-
štva Prvenci —Strelci. Nanj so
pripeli kar 55 spominskih trakov,
ter 76 zlatih in 75 srebrnih že-
bljičkov, ki so jih darovali doma-
čini ter delovne organizacije in
zasebniki iz območja ptujske ob-
čine.
Kroniko društva je zbranim
prebral predsednik GD Prven-
ci—Strelci Jože Bratušek, sloves-
nost pa so izkoristili tudi za izro-
čitev gasilskega priznanja 11.
stopnje, ki ga je občinska gasil-
ska zveza namenila poveljniku
društva Ivanu Bezjaku. Gasilsko
slavje so popoldne in proti veče-
ru popestrili člani ansambla Zre-
lo klasje iz Ptuja, ki so se v raz-
meroma kratkem času uveljavili
tudi v širšem slovenskem prosto-
ru.
!VI. Ozmec
Tone Petršič, gospodar ZGD Ptuj Izroča razvit prapor predsedniku GD
Prvenci Strelci, Jožetu Bratušku. (foto: M. Ozmec)
Krajevna skupnost Gorišnica in Zdravstve-
ni center dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj s
temeljnima or^nizacijama Osnovno zdrav-
stveno varstvo Ruj in Žobozdravstvo Ptuj sta
skupno preuredila zdravstveno postajo v Go-
rišnici, ki jo bodo odprli jutri [30. avgusta).
Ob t^ priložnosti bodo pripravili tudi Krajšo
priložnostno slovesnost, ki jo namenjajo le-
tošnjim jubilejem in praznovanju občinskega
praznika.
Za obnovo so porabili pet milijonov dinar-
jev. Sredstva so zagotovili s skrajnim varče-
vanjem v obeh tozd (Osnovno zdravstveno
varstvo in Zobozdravstvo), del pa je prispe-
vala tudi KS Gorišnica in sicer 500 tisoč di-
narjev za popravilo strehe. Poleg tega je po-
skrbela za ureditev okolice zdravstvene po-
stajne.
Zdravstvena postaja je sodobno urejena in
organizirana zdravstvena ustanova, v kateri
po novem razširjajo obseg zdravstvenega var-
stva — ter vključujejo tudi zdravstveno var-
stvo šolskih in predsolskih otrok. Ob njej je
zobna ambulanta.
V njej bodo delali s polnim delovnim ča-
som. Računajo pa tudi, da bodo delno pokri-
vali tudi potrebe doma v Muretincih.
Nasploh pa se s krepitvijo zdravstvenih
postaj — zdravstveno varstvo približuje ob-
čanom. V temeljni organizaciji Osnovno
zdravstveno varstvo Ptuj smo izvedeli, da bo-
do tudi v bodoče krepili ključne zdravstvene
postaje na posameznih območjih, kjer obsta-
jajo možnosti za razvoj dela na visokem nivo-
ju in kjer je možno vključevati tudi zobo-
zdravstvo in lekarno, od servisnih dejavnosti
pa vsaj laboratorij.
MG
PRENOVUENA TALNA
SIGNALIZACIJA
^ometna varnost je tesno povezana tudi z označbami na cesti-
ščih. Če so te dobro vidne obstaja manjša nevarnost za prometne pre-
krške in nezgode. Delavci temeljne organizacije Komunalni servisi
KGP Ptuj so skupaj z delavci tozda za vzdrževanje cest Ptuj pričeli le-
tos pravočasno s pleskanjem talne Signalizacije, oziroma vseh označb
na cestiščih širom ptujske občine. Če jih vreme ne bo preveč motilo,
bodo svojo delo opravili do konca tega tedna, so povedali. Tako bo
tudi ta pomembna naloga opravljena se pred pričetkom šolskega leta.
Prehodi za pešce, sredinske črte m črte, ki označujejo prometne paso-
ve na križiščih, so sedaj dobro vidne, upamo, da se bodo teh označb
držali tako vozniki motornih vozil, kot pešci. Če ne .. .?
Fotovest: M. Ozmec
V tednu od 20. do vključno 27 avgusta so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali v treh prometnih nesrečah in pri tem zabele-
žili eno smrtno žrtev in pet lažjih telesnih poškodb. Vzroki nesreč so bili
neprevidnost pešakinje in voznika avtobusa, neprimerna hitrost in prehi-
tevanje »v škarje«. Materialna škoda na vozilih je ocenjena na okoli 1,3
milijona din.
UMRLA POD KOLESI AVTO-
BUSA
Do hude prometne nezgode je
prišlo v petek, 23. avgusta okoli
22. ure. Voznik avtobusa Janez
Hanžel iz Novincev je zapeljal
vzvratno s parkirišča na avtobu-
sni postaji v Ptuju, ter pri tem z
zadnjim delom zadel v peško
Štefanijo Holc iz Maribora. Pri
tem je padla pod vozilo, avtobus
pa jo je z zadnjim kolesom navo-
zil (ne prevozil). Zaradi hudih
poškodb je Holčeva umrla na
kraju nesreče.
V ENI NF.ZGODI PET RANJE-
NIH
Zaradi prehitevanja »v škarje«
je prišlo do prometne nezgode v
ponedeljek, 26. avgusta ob 13.20
na Zagrebški cesti v Ptuju. V ne-
sreči so bili udeleženi vozniki
osebnih avtomobilov Jože Vido-
vič iz Lancove vasi, Netko Babič
iz Ptuja ter Dragica Horvat iz
Draženske ceste v Ptuju.
Do nesreče je prišlo zaradi ne-
previdnega prehitevanja voznika
Vidoviča. Prišlo je do dvojnega
trčenja, v katerem so dobili po-
škodbe voznik Vidovič, njegovi
sopotniki Ana Vidovič, Jože Vo-
grinec in Popove in Edvard Jur-
gec iz Lancove vasi. Lažje poško-
dovan je bil tudi voznik drugega
avtomobila Babič. Materialna
škoda na vozilih je bila ocenjena
na okoli 1,3 milijona din.
-OM
S CESTE V DREVO
V soboto, 24. avgusta dobro
uro po polnoči je vozil osebni
avtomobil po lokalni cesti iz Sa-
lovcev proti Središču ob Dravi
Ivan Kosi iz Ormoža, Ljutomer-
ska 28. Zaradi prevelike hitrosti
ga je v ostrem ovinku zaneslo s
ceste in je trčil v drevo. Ob trče-
nju je udaril v volan in se težje
poškodoval. Prepeljali so ga na
zdravljenje v ptujsko bolnišnico.
ZMDA SLOVENSKE GORICE
Jutri slovo
V naši republiki so že prejšnji petek zaključili z republiško mladin.
sko delovno akcijo Posočje, v soboto, 24. avgusta dopoldne so bile z«,
ključne svečanosti še na akcijah Goričko, Trebče in Bela Krajina. V^^
slovenske zvezne MDA, Kozjansko, Suha Krajina in Slovenske gorice
pa bodo zaključile z delom jutri, 30. avgusta. Svečanost ob zaključku
ZMDA Slovenske gorice bo jutri ob 18. uri v naselju akcije v Dornavi.
—	Naselje ZMDA Slovenske gorice 85 je v sredo, 21. avgusta po-
poldne obiskal predsednik komisije za mladinsko prostovoljno delo
pri zvezni konferenci ZSMJ, Rade Tufegdjič; spremljal ga je član
predsedstva republiške konference ZSMS Igor Lavš. Gosta sta si naj-
prej ogledala naselje akcije, zatem sta obiskala še delovišče zadnje —
tretje izmene v Trnovski vasi, nato pa je v naselju akcije v Dornavi
potekal razgovor o poteku in predvsem različni organiziranosti posa-
meznih delovnih akcij pri nas.
—	V petek je 25 brigadirjev iz ZMDA Slovenske gorice odpoto-
valo na »Smotro kulturno-zabavnih dejavnosti brigadirjev 85«, ki je
potekala do nedelje na ZMDA Sava 85 pri Zagrebu. Z organizacijo
tega pregleda prostovoljnih aktivnosti jugoslovanskih brigadirjev niso
bili zadovoljni.
—	V soboto je v naselju akcije v Dornavi potekal obrambni dan.
Zjutraj so imeli brigadirji predavanje o protipožarni zaščiti s prika-
zom učinkovitega gašenja. Zatem so si ogledali dva zanimiva poučna
filma z vojno tematiko, sredi dopoldneva pa so se odpravili na 3 km
dolg orientacijski pohod med katerim so reševali tudi topografske na-
loge.
Brigadirji zadnje izmene pri delu na trasi v KS Trnovska vas. (foto: M.
Ozmec
Porast nadurnega dela
Iz polletnih obračunov OZD na območju ptujske občine je moč
ugotoviti, da je poraslo nadurno delo za 3 odstotke, zaposlenost pa je
porasla le za 0,9 %. To kaže, da se v nekaterih kolektivih zapirajo in
že zaposleni iščejo dodatni vir zaslužka v nadurnem delu. Spričo tega
se je v letošnjem prvem polletju povečalo število iskalcev zaposlitve
za 5,5 odstotka.	F
Pridelovalci sladkorne pese in ostali kmetovalci lahko tudi letos
dobijo v ormoški tovarni sladkorja satoracijski mulj, ki nastane pri
predelavi sladkorne pese in je odlično gnojilo, predvsem je priporoč-
ljivo za površine, kjer bo prihodnjo sezono rasla sladkorna pesa in
koruza. Za izdatno gnojenje potrebujemo okoli 10 ton mulja na hek-
tar. Mulj je bogat s kalcijem, fosforjem in kalijem, vsebuje mnogo mi-
kroelementov in mikroorganizmov. Tovarna izdaja gnojilo brezpla-
čno, zaračunajo le nakladanje in sicer 200 dinarjev za kubični meter.
JB
Rodile so:
Marija Arnuš, Dornava 99/a
—	Anzeja; Marija Lajh, Drago-
vič 30 - dečka; Jelka Zoreč, Za-
savci 13 — dečka; Zinka Rojht,
Bučkovci — Karlo; Ana Junger,
Sturmovci 28/c — Darjo; Majda
Lah, Jadranska 17 — Natalijo;
Marija Nahberger, Gerečja vas
2/E — dečka; Marjana Sluga,
Stogovci 17 — Natalijo; Jovita
Tramšek, Miklavž pri Ormožu 17
—	deklico; Martina Cimerman,
Ptujska 9, Ormož — Miheca;
Emilija Horvat, Tomšičeva 34,
Slov. Bistrica — Aljaža; Antoni-
ja Žumbar, Pohorje 30 — dečka;
Marica Mlinarič, Kraigherjeva
15, Kidričevo — Martino; Jožefa
Bogša, Dornava 54 — Klavdijo;
Antonija Kosi, Godemarci 21 —
Dejana; Ida Zajšek, Volkmerje-
va 23 — Primoža; Vera Cimer-
man, Prvenci 31 — deklico; Kri-
stina Valič, Borovci 28 — dekli-
co; Marjana Brmež, Kraigherje-
va 20 — dečka; Vera Breznik,
Lackova 8 — dečka.
Poroke:
Alojz Kidrič, Grdina 25 in So-
nja Galun, Stoperce 7; Janez Po-
žar, Lancova vas 60 in Ana Ov-
čar, Kozminci 23; Marjan Petro-
vič, Titov trg 10 in Smilja Luka-
šov, Titov trg 10; Miran Emeršič,
Polska cesta 22 in Dragica Hva-
leč, Miklošičeva 8; Dušan Slana,
Cankarjeva 6 in Dragica Krajnc,
Cankarjeva 6; Marjan Mislovič,
Moškanjci 49 in Martina Vise-
njak, Moškanjci 49; Peter Kova-
čič. Prvenci 16 in Ivanka Slana,
Prvenci 23; Janez Arnuš, Podleh-
nik 81 in Marija Sirec, Kočice
56; Jožef Topolovec, Jablovec 39
in Zdenka Svec, Miklavž na Dr.
polju, Ruprova ul. 6; Ramiz Bro-
jaj, Domavska 8 in Ziza Beriša,
Peč, Ramiz Batusha 19; Marko
Klep, Jablovec 11/a in Julijana
Satler, Jablovec 5.
Umrli so:
Vincenc Gomilšek, Moškanjci
5, roj. 1914, umrl 19. avgusta
1985; Ana Fišinger, Bukovci 114,
roj. 1921, umrla 20. avgusta
1985; Stanislav Kučič, Runeč 4,
roj. 1932, umrl 20. avgusta 1985;
Terezija Kozel, Velika Varnica
57, roj. 1914, umrla 11. avgusta
1985; Ana Gmaz, Dom upoko-
jencev Ptuj, roj. 1901, umrla 22.
avgusta 1985; Štefanija Holc,
Maribor, Teskova 5, roj. 1938,
umrla 23. avgusta 1985; Matija
Žajdela, Mihovci 36, roj. 1900,
umrl 23. avgusta 1985; Marija
Korošak, Vintarovci 67, roj.
1901, umrla 22. avgusta 1985.
TEHNIK
izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kole-
gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji
zavoda, direktor in glavni ured-
nik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka
Dobijekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec in
Marjan Šneberger. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 1.500 di-
narjev, za tujino 2.400 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.