LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA
LJUDSKI ODBOR MESTKE OBCIME KRANJ
DRŽAVNI TEKSTILNI TEHNIKM
V	KRANJU
XV. — XIX.
LETNO
POROČILO
za Šolska leta 1948/49, 1949/50, 1950/51, 1951/52 in 1952/53
LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA
LJUDSKI O O It O ti MESTKE OBČINE KRANJ
DRŽAVNI TEKSTILNI TGHNIKM
V	KRANJU
XV. - XIX.
LET»«
POROČILO
ZA SOLS&A LETA 1948 49, 1949/50, 1950/51, 1951 52 In 1952/53
Uvodno pojasnilo
Tekstilni tehnikum v Kranju, kakor tudi njegova predhodnica (Tekstilna šola) sta ves čas svojega obstoja redno izdajala svoja tiskana letna Poročila. Le v zadnjih štMh letih to ni bilo mogoče; zaradi tega velja pričujoče „Poročilo“ za šolska leta od 1948/49 do 1952/53. Da ne bi postalo „Poročilo“ preobsežno, objavljamo le najnujnejše podatke o delu šole, seznam absolventov in predavateljev v tem razdobju.
V	OBDOBJU ZADNJIH ŠTIRIH LET STA UMRLA ČLANA NAŠEGA PROFESORSKEGA ZBORA
MARIJA ŠUMI-KOČEVARJEVA
IN
DR. ING. MIRKO VAJS
V	TEM OBDOBJU OBŽALUJEMO TUDI SMRT NAŠIH ABSOLVENTOV
VIKTORJA C VARA, IVANA ŠIBILE IN CIRILA ZUPANA
VSEM BOMO OHRANILI ČASTEN SPOMIN
Kratka zgodovina šole
V lelili med obema vojnama se je tekstilna industrija v Jugoslaviji močno razvila, posebno v Sloveniji.
Da bi odprl domačinom pot do tehnično-tekstilne izobrazbe je občinski odbor mesta Kranja na svoji seji dne 13. novembra 1925 sprejel sklep, da ustanovi tekstilno šolo. Odbor je takoj pričel z gradnjo šolskega poslopja v današnji Tomšičevi Ulici, Vendar so pogoji z;a redno delo šole dozoreli šele v letu 1930, ko je izdalo takratno Ministrstvo zja trgovino in industrijo v Beogradu (dne 14. maja 1930) odlok o ustanovitvi in odobri/lo prvi proračun. Še isto leto, 1. septembra, je dvoletna Tekstilna šola v Kranju, sprejela prve dijake.
Leta 1933 je bilo šoli priključeno „Preizkuševališče za tekstilno industrijo“, ki je bilo predhodnik današnjega Tekstilnega instituta.
V času okupacije, t. j. v šolskih letih 1941/42 do 1944/45. šola ni delovala, četudi se je okupatorska oblast trudila, da bi se pouk nadaljeval. Še tisto pičlo število dijaštva, ki se ga je posrečilo privabili v šolo, se je po večini odzvalo pozivu Osvobodilne fronte in odšlo v partizane. Pa tudi starejši, predvojni absolventi, so se v častnem številu odzvali klicu domovine, saj jih je 41 žrtvovalo svoje življenje za našo Svobodo.
Po osvoboditvi je dvoletna Tekstilna šola spet pričela z rednim delom. Leta 1948 je bila v okviru šole ustanovljena še trolelna Tekstilna industrijska šola, ki pa je že prihodnje leto z delom prenehala. Dvoletna Tekstilna šola se je v letu 1917/48 reorganizirala v troletni Tekstilni tehnikum, leta 1949/50 pa v štiriletni Tekstilni tehnikum.
Pomembna izpopolnitev šole je bila tudi uvedba specializacije v šolskem letu 1946/47. V okviru šole so obstojali oziroma še obstoje predilski, pletilski, tkalski in apreterski odsek.
Reorganizacija šole
S šolskim letom 1953/54 prehaja Tekstilni tehnikum v Kranju v končno fazo svojega razvoja. Šolanje bo razdeljeno v dve stopnji, nižjo in višjo. S tem bo ustreženo industriji, ki potrebuje praktično usmerjene strokovnjake; najboljšim absoj-venLom nižje šole, ki so nadarjeni, pa bo omogočen še študij v višji stopnji, s čimer bo tekstilni industriji dan reden dotok visokokvalificiranih tehnikov.
Po dovršeni nižji dvoletni šoli bodo vsi absolventi odšli v tovarne na praktično delo k strojem oziroma v laboratorij. Tisti, ki so nižjo šolo napravili z odličnim ali prav dobrim
uspehom, bodo mogli nadaljevali študij v višji šoli (tehnikum) ter bodo po dveh lelih diplomirali. Ostali, za šolo manj nadarjeni, za praklično delo pa sposobni, bodo po enoletni praksi opravili pred posebno komisijo podmojstrski izpit ter se takoj vključili v proizvodnjo.
S tem bomo dosegli, da bodo absolventi tehnikuma visoko kvalitetni; industriji pa bo tudi ustreženo, če bo dobila strokovno usposobljen podmojstrski kader, ki ga bodo predstavljali absolventi nižje šole. Oboji pa bodo že tekom študija spoznali delo v tovarnah, tempo proizvodnje in disciplino v obratih. To zbližanje z delom in delavstvom smatramo kot poroštvo za poznejše pravilne odnose v delovnih kolektivih.
V
Šolske zgradbe
Tekstilni tehnikum v Kranju obstoja iz šolskega poslopja z učilnicami, iz delavnikih prostorov (tkalnica in predilnica) ter Dijaškega doma. šola se nahaja v Tomšičevi ulitci 14, delavnice na Primskovem, Dijaški dom pa na Zlatem polju.
Stremimo, da bi izgradili novo stavbo, ki bi ustrezala sodobnim vzgojnim zahtevam pa tudi strokovniim potrebam. V lem pogledu uživa šolsko vodstvo vso podporo Sindikata tekstilnih delavecv LRS, Združenja tekstilnih proizvajalcev LRS in Društva tekstilnih inženirjev in tehnikov LRS. Ljudski občinski mestni odbor v Kranju je vnesel gradnjo nove šole v svoj investicijski program /a Jelo 1953. Pripomniti je treba, da je gradnja nove šole pravzaprav že pričela jeseni 1. 1940. Delo pa je spomladi leta 1941 prekinil okupator. Šele zdaj so dozoreli pogoji, da z delom nadaljujemo.
Dijaški dom
Lela 1948 je šola s pomočjo takratnega Ministrstva za industrijo in rudarstva pri vladi LRS dogradila večjo stavbo, v kateri je uredila internat za svoj e dijaštvo. Od leta 1953 dalje je Dijaški dom ustanova s samostojnim finansiranjem ter sprejema zaradi precejšnje zmogljivosti poleg dijakov Tekstilnega tehnikuma tudi gimnazijce.
V	domu imajo stanovalci vso oskrbo ter pomoč pri učenju. Sob je 65 s skupno 168 posteljami. Učilnic je troje; kuhinja in obednica imata zmogljivost 250 obrokov v eni izmeni. V internatu sla tudi dve bolniški sobi s 5 posteljami in potrebno število kopalnic, pralnic, sušilnic, skladišč in drugih ubikacij. Tik ob stavbi je manjše športno igrišče, namenjeno razvedrilu dijaštva.
Šolska društva.
V šoli deluje organizacija Ljudske mladine Slovenije, Kulturno - umetniško društvo „Viktor Srečnik“, taborniška družina in foto - amaterski krožek. Predavatelji so vključeni v Društvo profesorjev in učiteljev strokovnih šol, strokovnjaki pa še posebej v Društvo tekstilnih inženirjev in tehnikov.
Ekskurzije, izleti in taborjenja
Zaradi pomanjkljivosti delavnic in zaradi spoznavanja industrije pa tudi domovine, so v naši šoli že od njene ustanovitve dalje vpeljane vsakoletne številne krajše in daljše poučne ekskurzije. Dijaki imajo tekom študija priliko spoznati večino naših pomembnejših tekstilnih podjetij, absolventi pa tik pred zaključkom vsako leto odidejo na večtedensko potovanje po državi. Ob takih prilikah se najbolje utrjuje med mladimi tekstilci raznih naših republik iskreno bralstvo in edinslvo.
V razvedrilo in zaradi zdravja prirejamo tudi daljše in krajše izlete v planine in k morju,; v času počitnic pa je taborjenje pod šotori, navadno v Martuljku.
Tekstilni muzej
V sklopu Tekstilnega tehnikuma v Kranju je urejen Tekstilni muzej kot sestavni del Tehniškega muzeja Slovenije. Naloga tekstilnih zbirk je predvsem didaktičnega značaja. Vendar bo naš Tekstilni muzej zbiral in ohranjeval tudi vse pomembnejše predmete, arliivalije in podobno gradivo, ki je pomembno za rast in razvoj naše tekstilne obrti in industrije. Iver Tekstilni 'muzej nikakor noče biti le stvar naše šole, želimo, da bi vsi slovenski tekstilni strokovnjaki pomagali zbirati predmete, pomembne za razstavitev ali le za ohranitev v muzeju. Želimo, da bi poslal Tekstilni muzej stvar celokupne naše tekstilne industrije in vseh njenih strokovnjakov.
Dvestoletnica rojstva J. HI. Jacquarda
Ne bilo bi prav, da bi v našem Poročilu ne omenili dvestoletnice rojstva najpomembnejšega moža za razvoj tekstilne tehnike.
Joseph-Marie Jacquard je bil rojen 6. julija 1752. leta v svilarskem centru južne Francije, v Lyonu.
Izumil je stroj, ki se še danes imenuje po njem ,.jac.quar\d-ski stroj“ in čigar pomen je v tkalstvu in pletilstvu velepomemben. S tem strojem je bila omogočena hitra in cenena izdelava naj kom pliciranej šega vzorčastega blaga. Res je sicer, da je Jacquard svoj izum izdelal po izkušnjah manj uspelih predhodnikov in da je njegova zasluga predvsem ta, da ie stroj izpopolnil. In sicer tako, da v zadnjih 150 letih niti ni bilo potrebnih skoro nobenih bistvenih sprememb.
Jacquard je moral zaradi svojega izuma pretrpeli dosti krivic in ponižanj, šele pred smrtjo je doživel zasluženo priznanje. Umrl je 7. avgusta 1834.
Za našo mladino bodi Jacquard vzor človeka, ki se je dvignil iz malih razmer s svojimi silami ter uspel samo zato, ker je marljivo delal, se učil in vztrajal do zmage.
Seznam šolskega osebja
Direktor:
1. Črtomir Zorec, do 1. januarja 1949 in od 1. oktobra 1952 dalje
2. Ing. Viktor Konjar, od 1. januarja 1949 do 31. julija 1949
3. Alojz Jere, od 1. avgusta 1949 do 30. septembra 1952
R e d n o učno osebje:
1. Ing. Jakob Mlakar, profesor do 30. novembra 1950
2. Ing. Demeter Kimovec, profesor
3. Ing. Mirko Gregorič, profesor od 1. decembra 1950
4. Rudolf Debelak, profesor od 1. septembra 1949
5. Marija Sumi jeva, pred m. učiteljica do 29. februarja 1952
6. Srečko Lenard, predm. učitelj do 31. januarja 1949
7. Franjo Klojčnik, strokovni učitelj do 1. oktobra 1952
8. Ivan Lampret, strokovni učitelj
9. Lojze Batič, strok, učitelj do 15. decembra 1948
10. Miro Pinler, strokovni učitelj do 1. avgusta 1953
11. Viljem Štiglic, strok, učitelj od 3. januarja 1949 12- Nikolaj Medič, strokovni učitelj
13. Draga Puškačeva, strok, učiteljica do 31. julija 1950
14. Štefan Ošina, učitelj telovadbe
Honorarno so poučevali
slovenščino : Miha Mohor, Ciril Velušček, Slavica Zirkel-bacli, Majda Rotar in Stanko Bunc; ruščino: Aleksander Bubnov in Irena Bubnov; angleščino: Sonja Sterle; nemščino: Sonja Sterle in Franjo Klojčnik; zemljepis ozir.
zgodovino : Anton Opeka, Ciril Jezeršek, Ciril Hubad, Ignac šumi, Tine Prinčič in Andrej Češenj; družbene vede: dr. Sljepan Krist; ustavo: Drago Ferluga; matematiko: Tihomir Todorovič, Lado Kuster in Boris Rupnik; opisno geometrijo: Franjo Klojčnik; higieno: dr. Vladimir Premrou in dr. Pavel Pance; organizacijo proizvodnje: Franjo Klojčnik; industrijske naprave in projektiranje: Viktor Marinšek; stenografijo in strojepisje: Anica Mikuš; p red vojaško vzgojo: Aleksander Mieič, Anton Ažman in Blaž Šparovec.
Delavniško osebje
1. France Velikonja, vodja tkalnice do 1. oktobra 1951
2. Viktor Dolgan, tkalski mojster do 1. januarja 1953
3. Ciril Ravnik, vodja predilnice
4. Ilugo Vujčič, tkalski mojster do 1. septembra 1951
5. Vilko Jelenc, tkalski mojster
6. Darko Inkret, pletilski mojster do 1. maja 1950
7. Ivanka Bučan, tkalka od 1. novembra 1951
8. Francka Prostor, tkalka od 1. oktobra 1952
9. Pavla Bizaj, tkalka od 11. novembra 1952
Pisarniško o s e b j e
1. Cilka Roševa, administratorka do 31. decembra 1949
2. Majda česnova, administratorka do 31. avgusta 1949
3. Ivica Pajerjeva, računovodja od 1. aprila 1950 do 80. nov. 1950
4. Josipina Čolnar, računovodja od 1. dec. 1950 do 31. jan. 1952
5. Slavka Štromajer, šol. tajnica od 1. dec. 1949 do 31. marca 1952
6. Leopoldina Šifrerjeva, račimovodja od 1. aprila 1951 dalje
7. Helena Pogačnikova, šolska tajnica od 20. dec. 1951 dalje
Pomožno o s e b j e
1. Gregor Jelenc, voznik
2. Lenka Lotričeva, hišnica do 1. februarja 1950
3. Ludvik Medvešek, hišnik od 1. oktobra 1951
4. Jože Peric, hišnik od 1. februarja 1950 do 3. avgusta 1951
5. Rudoltina Peric, snažilka od 1. marca 1950 do 4. avgusta 1951 (J. Ivanka Zakrajšek, snažilka od 1. decembra 1952
Osebje Dijaškega doma
Franjo Klojčnik, upravnik; Carmen Seršen, knjigo-vodkinja; prof. Marjan Sterle, Darko Inkret, Jaro-mira Knez in Karel Rožic, vzgojitelji; Franc Belcič, ekonom;. Vera Strniša, bolničarka; Franc Grošelj, hišnik; Marija Milavec, Lenka Lotrič, Karla Medvešek, Slavica Kupljen, Marija Avbelj, Ljudmila Bašel j, Marija Novak, kuharice in kuhinjsko pomožno osebje; O lig a Škofič, Pavla Petro šanec, snažilki; Marija O ter in Frančiška Velikonja, perici.
Seznam absolventom
v šolskih letih 1948/4!) (lo 1952/53
Zaključni izpit apreterskega odseka dvoletne Tekstilne šole je v izrednem terminu v šolskem letu 1948/49 uspešno opravila
1.	Kenda Saša, Ljubljana.
V	šolskem	letu 1948/49	ni bilo	rednih absolventov, ker je
bil	v	tem letu	izveden prehod od	dvoletne Tekstilne šole na
triletni Tekstilni tehnikum.
V	šolskem	leLu 1951/52	prav tako ni bilo absolventov, ker
je	bil	v lem	letu izveden	prehod	od triletnega na štiriletni
Tekstilni tehnikum.
(S krepkimi črkami natisnjena imena pomenijo odličnjake, razprto natisnjena pa absolvente s prav dobrim uspehom.)
Šolsko leto 1949/50
Diplomski izpit so uspešno napravili absolventi pletilskega odseka triletnega Tekstilnega Icliniknina
1. Bergant Franc, Kamnik
2. Cotman Fran, Ježica
3. Egger Srečko, Ljubljana
4. Kerk Jože, Žalec
5. Klepec Anton, Beltinci
6. Monda Dušan, Maribor
7. Potočnik Francka, Brezje
8. Prezelj Marijan, Ljubljana
9. R e i s p Bogdan, L j ubljana
10. Reš Jelka, Vižmarje
11. Rozman Mirko, Boh. Bistrica
12. T a j n e r Franc, Novo mesto
a)
Absolventi tkalskega odseka triletnega Tekstilnega tehnikuina
1. Alajbegovič Kemal, Mostar
2. Babnik Janez, Ljubljana
3. Batič Vida, Beograd
4. Belina Slavko, Ožbolt ob Dravi
5. Bergant Srečko, Ljubljana
6. Brinšek Franc, Jesenice
7. Cerič Franc, Buše
8. Čolnar Drago, Novo mesto
9. Cvek Franc, Ljubljana
10. Dečko Anton, Beltinci
11. Gobec Karolina, Maribor
12. Jakuš Boris, Zagreb
13. Janše Franc, Prebold
14. Jovan Meta, Ljubljana
15. Kafel Franc, Maribor
16. Kanduč Franc, Dravograd
17. Kenda Miran, Radovljica
18. Kočevar Ana, Črnomelj
19. Koderman Jože, Ljubljana
20. Kopač Jože, Št. Jakob ob Savi
21. Kovač Milena, Prevalje
22. Kuhar Ignac, Ljubljana
23. Lubej Jože, Prebold
24. Makovec Stanko, Ljubljana
25. Maver Emil, Ljubljana
26. Okorn Andrej, Vižmarje
27. Orehek Avgust, Domžale
28. Ošlovnik Julij, Maribor
29. Poljanšek Leopold, Ribnica
30. Rant Anton, Lož
31. Rednak Stanko, Celje
32. Strojan Janez, Ljubljana
33. Šarabon Marijan, Tržič
34. Tišler Peter, Tržič
35. Ukmar Janez, Vipava
36. Vilfan Marijan, Zg. Bitnje
37. Zorko Jože, Maribor
38. Zorko Mila n. Krško
39. Zupančič Mira, Kranj
b>
Absolventi tkalskega odseka triletnega Tekstilnega tehnikuma
1. Bedžuh Zdravko, Maribor
2. Černe Zvone, Jesenice
3. Debevec Jože, Maribor
4. Delak Vida, Celje
5. Derča Silva, Celje
6. Dolenšek Jerneja, Mokronog
7. Drglin Slavko, Ljubljana
8. Goluh Boris, Ljubljana
9. Kolničar Cilka, Lipnica
10. Krivec Marta, Kerkrade (Holandija)
11. Lokar Ana, Kranj
12. Markič Anica, Nova Gorica
13. Motore Rezika, Sevnica
14. Nahtigal Miroslava, Trebnje
15. Narat Danica, Grobelno
16. Planinc Roman, Kamnik
17. Pozderc Lojzka, Beltinci
18. Rak one Marija, Zg. Bitnje
19. Rajšter Jožica, Velenje
20. Rezar Anton, Radovljica
21. Rolik Danica, Ilirska Bistrica
22. Seškar Franika, Podpeč
23. Suhaj Ivo, Derventa
24. Šircelj Danica, Ilirska Bistrica
25. Šoba Srečko, Dutovlje
26. Tršar Marija, Žiri
27. Tršar Milena, Logatec
28. Vedenik Robert, Prebold
29. Zadnik Pavla, Ilirska Bistrica
Šolsko leto 1950/51 Diplomski izpit so uspešno napravili absolventi pletilskega odseka triletnega Tekstilnega tehnikuina
1. Jakopič Ivan
2. Okorn Jože
Absolventi predilskega odseka triletnega Tekstilnega (ehnikuma
1. Bajec Desan, Trbovlje
2. Beguš Franc, Ljubljana
3. Črnile Franc, Jezersko
4. Crnilec Vinko, Naklo
5. Debelak Marijan, Kranj
6. Glavač Peter, Ljubljana
7. Hočevar Franc, Ljubljana
8. Humer Zlata, Bled
9. Knez Konrad, Smederevo
10. Kovač Marija n, Kranj
11. Lenarčič Davorin, Maribor
12. Lesjak Anton, Novo mesto
13. Lotrič Vida, Ljubljana
14. Lular Josip, Dol. Lendava
15. Marčič Vlado, Ptuj
1(5. Podgornik Danica, Kranj
17. Rainer Janez, Ljubljana
18. Rostohar Zvonko, Ljubljana
19. Strniša Janez, Zg. Pirniče
20. Vigele Alojzij, Majšperk
21. Zorn Iztok, Maribor
22. Zupan Lovro, Kranj
Privatne dopolnilne izpile za triletni Tekstilni lehnikuin so uspešno opravili v šolskem letu 1950/51
I. skupina
1. LAMPRET IVAN, tkalski odsek
2. PINTER MIRO, predilski odsek
3. ŠTIGLIC VILJEM, tkalski odsek
II.	skupina
1. FIDERSEK EMIL, predilski odsek
2. KACJAN MAKS, tkalski odsek
3. LENARDON JUSTA, tkalski odsek
4. MARINŠEK DUŠAN, tkalski odsek
5. NOVAK CIRIL, tkalski odsek G. OREŠIČ FRANC, tkalski odsek
7.	OREŠIČ LOJZE, tkalski odsek
S.	OSTERMAN MILAN, tkalski odsek
9.	PAVLICA ZLATKO, predilski odsek
10. PRAH MIRKO, tkalski odsek
11. RAJŠTER J02E, tkalski odsek
12. SITAR EDVARD, tkalski odsek
13. SOJER STANKO, tkalski odsek
14. SPES ANTON, tkalski odsek
15. VESNAVER SVETOZAR, tkalski odsek
16. VIDIC ROZA, tkalski odsek
17. ZORČ STANISLAV, predilski odsek
Privatne dopolnilne izpile za Irilelni tchnikum so uspešno
opravili v šolskem letu 1951/52
1. ALES J02E, tkalski odsek
2. BELE IVAN, tkalski odsek
3. CERAR JANEZ, tkalski odsek
4. ERZEN ANTON, tkalski odsek
5. HORVAT BOJAN, predilski odsek ü PERTOT BORIS, predilski odsek
7. PIRIH MIRO, predilski odsek
8. PRIMOŽIČ STANISLAV, tkalski odsek
9. RAVNIK CIRIL, predilski odsek
10.	SOKLIČ BORIS, tkalski odsek
Seznam dijašha
za šolsko le(o 1952 53
(Krepki tisk odlični, razprti lisk prav dobri).
I. lelnik predilskcga odseka
(Razrednik prof. Rudolf Debelak)
Izdelali so: Drolc Leopold, Gorjanc Janez, Haložan Vladimir, Karo Ciril, Milovanovič Aleksander, Mrkaič Dra-giša, Mavrič Peler, Osvald Silvo, Petkovšek Stanislav, Pirjevec Ignac in Prah Milan.
Popravni izpit imajo: Bergant Adolf, Kuna Hrvoje, Knuplež Silvo, Pavliha Alojz, Pozeb Viklor, Potočnik Evgen, Strahovnik Ervin in Velikonja Viklor.
Niso izdelali: Grajš Ludvik, Korošec Slavko in Slejko Jože.
II. letnik tkalskega odseka
(Razrednik strokovni učitelj Ivan Lampret)
Izdelali so: Ahlin Dušan, Dokl Ignacij, Gliha Anit on, Mirtič Jože, Novak Marijan, Pintar Frančiška in S u r k Miklavž.
Popravni izpit imajo: Boncelj Jože, Brezar Marjeta, Janjuševič Momčilo, Likar Marija, Pejovič Boško, Štefe Miran, Tajč Mihaela in Tratnik Peter.
III.	lelnik predilskega odseka
(Razrednik strokovni učitelj Miro Pinter)
Izdelali so: .Dolinšek Herbert, Hercog Marija, Jan Marija, Jurčevič Dragica, Merčun Ivana, Mezek Marija, Mihelič Stanislav, Petek Engelbert, Premru Jelka, Primc Ivana, Sekirnik Milena, Stern Ema, Sare Alojzij. So ter Štefanija, Troj ar Katarina, Zupančič Damir in Zupet Sonja.
Popravni izpitiima: Kosovel Boris.
IV. letnik tkalskega odseka
(Razrednik strokovni učitelj Viljem Štiglic)
Izdelali so: Ahačič Janez, Balantič Silvo. Blažič Ana, Dolinšek Drago, Grobler Adela, Hrvatin Marija, Jak šič Dame, Javoršek Ladislav, Jemc Janez, Jenko Matija, Jerman Oton, Kolesa Peter, Kramar Milan, Markon Norbert, Mesec Frančiška Pernuš Marijan, Sire Stanislav, Sporn Vida in Zalokar Slavko.
Popravni izpit imajo: Dežjot Marija, Marolt Izidora in Zupančič Janez.
IV. letnik apreterskega odseka
(Razrednik prof. inž. Demeter Kimovec)
Izdelali so: Andonova Sultana, Bajuk Marija, Blago-jevič Djuriša, Cunovič Vladimir, Drakulič Staka, Fajdiga Darinka, Humer Marija, Ivic Emilija, Malo vic Milena, Nedelčeva Marika, Salopek J ur a j, Stivan Danimir, S t u la r Ivana, T o m a t Viljem in Volčič Zvonko.
Popravni izpit imajo: Homar Marta, Kosmač Stanko, Petek Franc in Simunič Ana.
V	junijskem roku 1952/53 so napravili diplomski izpit
Tkalski odsek
(Sef odseka strok, učitelj Ivan Lampret)
1. Balantič Silvo, Kamnik
2. Blažič Ana, Ljubljana
3. Dolinšek Drago, Maribor
4. Grobler Adela, Celje
5. Jakšič Dane, Glogovo (LR Hrvatska)
6. Jemc Janez, Škofja Loka
7. Jenko Matija, Trboje pri Kranju
8. Jerman Oton, Beograd
9. Kramar Milan, Kamnik
10. Markön Norbert, Maribor
11. Mesec Frančiška, Češnjica pri Kranju
12. Pcrnuš Marijan, Leše pri Tržiču
13. Sire Stanislav, Kranj
14. Sporn Vida, Parižlje pri Braslovčah
15. Zalokar Slavko, Podsreda pri Krškem
Popravni izpit v jesenskem roku imajo: Ahačič Janez, Hrvatin Marija, Javoršek Ladislav in Kolesa Peter.
Aprelcrski odsek
(Sef odseka prof. ing. Demeter Kimovec)
1. Andonova Sultana, Vam bel (Grčija)
2. Bajuk Marija, Trbovlje
3. Guno vic Vladimir, Mrzlo polje (LB Hrvatska)
4. Drakidič Slaka, Vrelo (LB Hrvatska)
5. Fajdiga Darinka, Ljubljana
6. H u m e r Marija, Podtabor pri Kranju
7. Mal o vic Milena, Duga Besa (LB Hrvatska)
8. Nedelčeva Marika, Drama (Grčija)
9. Salopek Jura j, Ogulin (LB Hrvatska)
10. Stivan Danimir, Zagreb
11. Stular Ivanka, Kokra pri Kranju
12. Tomat Viljem, Kranj
13. Volčič Zvonko, Smarjetna gora pri Kranju
Pot pravni izpit v jesenskem roku ima: Ivič Emilija.
Pričetek šol. leta 11953/54
2. septembra 1953 ob 8. uri popravni izpiti za dijake IV. lelnika.
3.—5. septembra pism. del diplomskega izpita v jesenskem terminu.
7. septembra ustmeni del diplomskega izpita.
8.—9. septembra sprejemni izpili v jesenskem terminu.
12.	septembra popravni izpili za dijake I., II. in III. letnika.
14. septembra ob 8. uri vpisovanje v vse letnike.
15. septembra ob Iričetrt na 8. uro pričetek rednega pouka.
Uvodno pojasnilo ....	  3
Osmrtnica ......................................  3
Kratka zgodovina Sole ....	4
Reorganizacija šole  ............................ 1
Šolske zgradbe Dijaški dom
Šolska društva  ................................  6
Ekskurzije, izleti in taborjenja................. C
Tekstilni muzej	...	6
Dvestoletnica J. M. Jaquarda .	G
Seznam šolskega	osebja	...........	7
Osebje Dijaškega	doma	...........	9
Seznam absolventov ...	.....	9
Seznam dijaštva  ..............................  13
Diplomski izpit 1932/53 ...	14
Pričetek šolskega leta 1953/54 ................. 15
Perspektivni osnutek za novo poslopje Tekstilnega tehnikuma v lir an ju