115 • let. 61, 1/2024 115 • let. 61, 1/2024 UDK Kristina RAKINIĆ* STRATEGIJE STARŠEVSKEGA POSREDOVANJA IN NJIHOVA VLOGA PRI SEZNANJENOSTI STARŠEV O NEGATIVNIH SPLETNIH IZKUŠNJAH MLADOSTNIKOV** 1 Povzetek. Raziskava, izvedena na reprezentativnem vzorcu nemških mla- dostnikov, proučuje seznanjenost staršev o negativnih spletnih izkušnjah njihovih otrok, pri čemer se osredini na vlogo starševskih strategij posre- dovanja. V raziskavo je bilo vključenih 710 mladostnikov in njihovih star- šev. Starši so relativno dobro seznanjeni z negativnimi izkušnjami, četudi podcenjujejo izkušnje otrok, povezane s spolno vsebino. Starost mladostni- kov je negativni napovednik seznanjenosti staršev, medtem ko je aktivno posredovanje pozitivni. Zaznave mladostnikov o aktivnem posredovanju staršev igrajo pomembno vlogo pri napovedovanju seznanjenosti staršev. Naši rezultati osvetljujejo osrednjo vlogo zaznav mladostnikov pri sezna- njenosti staršev o negativnih spletnih izkušnjah njihovih otrok. Ključni pojmi: splet, negativne izkušnje, strategije posredovanja, zaznave mladostnikov, aktivno posredovanje. UVOD Uporaba spleta otrokom in mladostnikom prinaša pozitivne in negativne iz- kušnje. Starši imajo lahko bolj ali manj točen vpogled v negativne izkušnje svojih otrok na spletu, na kar vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi strategije posredovanja (Livingstone in Helsper 2008). To so strategije, ki jih starši upo- rabljajo za uravnavanje in spodbujanje otrokove varne rabe spleta. Namen naše raziskave je razumeti, kako uporaba starševskih strategij posredovanja z vidika staršev in tudi z vidika mladostnikov vpliva na seznanjenost staršev o negativ- nih spletnih izkušnjah njihovih otrok. 1 Delo je podprla Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) v okviru programa Mladi raziskovalci [P5-0168] in projekt COORDINATE – program Transnational Access Visits. * Kristina Rakinić, doktorska študentka in mlada raziskovalka, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija ** Izvirni znanstveni članek. DOI: 10.51936/tip.61.1.115 116 TEORIJA IN PRAKSA • Kristina RAKINIĆ 116 TEORIJA IN PRAKSA Seznanjenost staršev o izkušnjah otrok na spletu Seznanjenost staršev o pozitivnih in negativnih izkušnjah otrok vodi do nji- hovih pozitivnih psiholoških in razvojnih izidov. Starši otrok, ki v večini upo- rabljajo avtoritativni stil vzgoje, ki temelji na sočutju, komunikaciji in spod- bujanju samostojnosti, izkazujejo številne pozitivne izide (npr. nižjo stopnjo agresivnosti) in boljšo psihološko prilagojenost (Ruiz-Hernandez et al. 2018). Dnevni pogovori staršev z otroki o njihovih aktivnostih so pomemben napoved- nik seznanjenosti staršev o izkušnjah otrok, kar pa nato negativno napoveduje stopnjo delinkventnosti otrok (Bendezú 2018). Seznanjenost staršev o izkušnjah njihovih otrok na spletu do sedaj še ni bila podrobno raziskana. Večina raziskav namreč vključuje odgovore zgolj staršev ali samo otrok, zato je ocena dejanske seznanjenosti nemogoča. Seznanjenost staršev se lahko oceni kot stopnja ena- kih odgovorov staršev in otrok o izkušnjah na spletu. Če starši odgovorijo, da je otrok imel določeno izkušnjo, otrok pa o tej izkušnji ne poroča, govorimo, da starši izkušnjo precenjujejo, v obratnem primeru pa govorimo o podcenjevanju (Geržičáková et al. 2023). Raziskave, ki so se do sedaj ukvarjale s proučevanjem seznanjenosti staršev o izkušnjah njihovih otrok na spletu in jih predstavljamo v nadaljevanju, prina- šajo nekaj zanimivih ugotovitev. Raziskave hkrati poročajo o visoki seznanjeno- sti staršev o negativnih izkušnjah na spletu (Geržičáková et al. 2023) kot tudi o precej nižji (Dehue et al. 2008). V splošnem starši prej podcenjujejo, kot prece- njujejo negativne izkušnje svojih otrok na spletu. Starši večinoma podcenjujejo, v kolikšni meri je njihov otrok vključen v izvajanje spletnega nasilja (4,8 % po njihovih ocenah nasproti 17,3 % po poročanju otrok), prav tako pa podcenjujejo, v kolikšni meri je bil njihov otrok žrtev spletnega nasilja (11,8 % po njihovem po- ročanju proti 22,9 % po poročanju otrok) (Dehue et al. 2008). Sorbring in Lundin (2012) poročata, da tako matere kot očetje podcenjujejo, v kolikšni meri so nji- hovi otroci prišli v kontakt z neprimerno vsebino, poleg tega matere v splošnem podcenjujejo, očetje pa precenjujejo, v kolikšni meri so njihovi otroci naleteli na vsebino, ki jim je povzročila distres. Seznanjenost staršev se razlikuje tudi glede na vsebino negativne izkušnje, npr. najnižji odstotek seznanjenosti staršev je bil prepoznan pri izpostavljenosti nasilnim (Geržičáková et al. 2023; Symons et al. 2017) in pornografskim vsebinam (Symons et al. 2017). Otroci večinoma staršem zaupajo o manj tveganih dejavnostih (npr. igranje računalniških igric) v primer- javi z bolj tveganimi dejavnostmi (Geržičáková et al. 2023). Starševske strategije posredovanja: sinergija med starši in otroki Bronfenbrenner ([1979]; 1994) je avtor ekološke sistemske teorije, ki opisuje posameznikov razvoj kot rezultat interakcij posameznika z različnimi nivoji sis- tema – okolja, od neposrednega mikrosistema (starši, vrstniki) do makrosistema (družbena ureditev, kultura). Bronfenbrenner (1979) je kritično izpostavil, da se večina raziskav, povezanih z razvojem in značilnostmi otroka, osredotoča bodisi na poročila staršev bodisi otrok, kar pomeni pomembno omejitev. Preučevane 117 • let. 61, 1/2024 • Strategije starševskega posredovanja in njihova vloga pri seznanjenosti staršev … 117 • let. 61, 1/2024 fenomene bolje razumemo, če v raziskavo vključimo starše in otroke, torej vse akterje neposrednih interakcij. Starševske strategije posredovanja se pojavljajo v neposrednih interakcijah med otrokom in staršem v mikrosistemu. Seznanje- nost staršev o negativnih izkušnjah njihovih otrok ni nikoli zgolj rezultat star- ševskih strategij posredovanja, temveč tudi tega, kar so otroci sami pripravljeni zaupati staršem (Kerr in Stattin 2000). Gre za dvosmerni, vzajemni odnos. Pred- stave o uporabi starševskih strategij se med staršem in otrokom lahko bolj ali manj razlikujejo in imajo kot take lahko specifičen vpliv na seznanjenost. V našo raziskavo smo zato vključili izkušnje in zaznave strategij posredovanja staršev in otrok. Starševske strategije posredovanja predstavljajo starševske namere zagotav- ljanja otrokove varne uporabe IKT (Smahel et al. 2020). Izraz posredovanje se nanaša na starševsko uravnavanje odnosa med otrokom in medijem (Livingsto- ne in Helsper 2008). Raziskovalci so najprej raziskovali strategije v povezavi z gledanjem televizije. Livingstone in Helsper (2008) pa sta te strategije prenesli tudi na uporabo interneta. V tej raziskavi uporabljamo delitev na štiri strategije, kot so opredeljene v raziskavah EU Kids Online (Hasebrink et al. 2019). Štiri glavne strategije posredovanja so: aktivno, posredovanje z omejevanjem, nad- zor in tehnično posredovanje. Aktivno posredovanje predstavlja strategijo, ki vključuje odprto komunikacijo med otrokom in staršem o uporabi IKT (Young in Tully 2022; Livingstone in Helsper 2008), pri čemer starši in otroci skupaj obravnavajo težave, ki nastanejo pri uporabi spleta in jih tudi skupaj rešujejo (Hasebrink et al. 2019). Posredovanje z omejevanjem vključuje postavljanje pra- vil, ki omejujejo uporabo medijev (Livingstone et al. 2017). Starševski nadzor se nanaša na preverjanje tega, kar otrok počne na spletu, npr. preverjanje, katere spletne strani je obiskal. Tehnično posredovanje vključuje uporabo aplikacij za nadzorovanje otrokove uporabe spleta, npr. onemogočanje dostopa do določenih spletnih strani, uporaba aplikacij za časovno omejevanje uporabe spleta itn. (Ha- sebrink et al. 2019). Aktivno posredovanje je izmed vseh strategij najbolj zaželeno, saj je pove- zano z višjimi digitalnimi spretnostmi otroka, spodbuja njegovo razumevanje delovanja spleta in omogoča boljše spoprijemanje s težavami in negativnimi iz- kušnjami na spletu (Livingstone et al. 2017). Rezultati metaanalize (Chen in Shi 2018) so pokazali, da aktivno posredovanje v primerjavi strategijo omejevanja bolj učinkovito zmanjšuje tveganja, povezana z uporabo medijev. Aktivno posre- dovanje pozitivno napoveduje seznanjenost staršev o negativnih izkušnjah otrok na spletu (Geržičáková et al. 2023), prav tako pa poveča verjetnost, da bo otrok svoje negativne izkušnje delil s starši (Sorbring in Lundin 2012; Cerna et al. 2016). Otroci, ki imajo občutek, da se lahko s starši odprto pogovarjajo o spletu, skupaj proaktivno naslavljajo probleme, ki nastanejo ob uporabi spleta in imajo nasploh pozitivne izkušnje, bodo staršem v večji meri zaupali svoje negativne izkušnje. In nasprotno, težave pri komunikaciji o tveganih vedenjih na spletu med otrokom in staršem vodijo v podcenjevanje tveganih interakcij na spletu 118 TEORIJA IN PRAKSA • Kristina RAKINIĆ 118 TEORIJA IN PRAKSA s strani staršev (Byrne et al. 2014). Tehnično posredovanje je bilo prepoznano kot negativni napovednik seznanjenosti staršev (Geržičáková et al. 2023). Otroci lahko občutijo, da jim starši pri uporabi spleta ne zaupajo, in zato uporablja- jo naprave, ki beležijo njihove aktivnosti na spletu. Posledično bodo tako manj pogosto tudi otroci zaupali staršem svoje negativne izkušnje, kar vodi do nižje seznanjenosti staršev o spletnih izkušnjah njihovih otrok. Strategije nadzora in postavljanje omejitev ne vplivajo na višjo seznanjenost staršev (Geržičáková et al. 2023; Sorbring in Lundin 2012; Symons et al. 2017). Na podlagi omenjenih raziskav predvidevamo, da bo aktivno posredovanje pomemben pozitiven napo- vednik seznanjenosti staršev. Otroci in mladostniki lahko zaznavajo strategije svojih staršev precej druga- če, kot jih zaznavajo starši. Starši v primerjavi z otroki večinoma podajajo višje ocene o pozitivnih vidikih njihovega starševstva, kot so npr. zaznana zahtevnost, odzivnost in prizadevanja za otrokov uspeh (Paulson 1992). V večini je med star- ši in otroci soglasje o prevladujočem slogu vzgoje oz. posredovanja, razlike se pojavijo zlasti pri zaznavi pogostosti uporabe določene strategije, starši namreč podajajo višje ocene v primerjavi z otroki (Koolstra in Lucassen 2004; Nikken in Jansz 2006). Sonck et al. (2013) so na reprezentativnem vzorcu nizozemskih otrok in staršev ugotovili, da starši v povprečju poročajo o pogostejši uporabi vseh štirih strategij posredovanja v primerjavi z njihovimi otroki, največja razli- ka je bila prepoznana pri aktivnem posredovanju. Starši lahko dejansko mislijo, da otroku aktivno pomagajo pri uporabi spleta in uspešno naslavljajo njegove probleme, medtem ko otrok tega ne zaznava na enak način (Sonck et al. 2013). Otroci aktivno posredovanje, ki naj bi temeljijo na dvosmerni komunikaciji, za- znavajo precej bolj enosmerno (Lwin et al. 2021). Te ugotovitve so pomembne, ker so zaznave otrok o starševskih strategijah, in ne poročila staršev, boljši na- povedniki izidov otrok, kot so npr. učni dosežki (Cohen in Rice 1997; Paulson 1992) in neuživanje drog (Cohen in Rice 1997). Vloga socio-demografskih spremenljivk pri seznanjenosti staršev Študije, ki so proučevale vpliv spola otroka na seznanjenost staršev o negativ- nih izkušnjah na spletu, so prinesle različne ugotovitve. Nekatere študije trdijo, da so starši deklic bolje seznanjeni (Cerna et al. 2014), medtem ko druge študije poročajo, da spol otroka ne vpliva na seznanjenost staršev o negativnih izku- šnjah (Geržičáková et al. 2023; Byrne et al. 2014; Symons et al. 2017). Študija Sorbring in Lundin (2012) ponuja zanimive ugotovitve, ki kažejo na to, da ima spol otrok različen vpliv na seznanjenost glede na vsebino negativne izkušnje, npr. starši deklic so namreč imeli boljši vpogled v izkušnje z neprimerno vse- bino, medtem ko so starši dečkov imeli boljši vpogled v izkušnje ponižanja in nadlegovanja. Raziskovalci so preučevali tudi vpliv starosti otroka. Symnos et al. (2017) in Geržičáková et al. (2023) poročajo o tem, da ni povezave med otro- kovo starostjo in seznanjenostjo starša. V nasprotju s tem pa so nekatere razis- kave (Cerna et al. 2016; Byrne et al. 2014) prepoznale negativni vpliv starosti na 119 • let. 61, 1/2024 • Strategije starševskega posredovanja in njihova vloga pri seznanjenosti staršev … 119 • let. 61, 1/2024 seznanjenost staršev, kar lahko razložimo z značilnostmi razvojnopsihološkega obdobja. Mladostništvo je obdobje, v katerem posameznik začne aktivno obli- kovati svojo identiteto, se vedno bolj diferencira od staršev, vrstniki pa postajajo vse pomembnejši. Razkrivanje staršem tako v primerjavi z obdobjem otroštva upade (Pappini 1990; Smetana et al. 2009). Jeffery (2021) trdi, da tudi starši mla- dostnikov ne želijo vedeti vsega, kar njihov otrok počne na spletu, saj to vidijo kot vmešavanje v zasebnost in oviranje razvoja samostojnosti. Študije, ki so proučevale uporabo strategij posredovanja pri starših, so za- stavile tudi vprašanje vpliva izobrazbe staršev in socialno-ekonomskega statusa (Livingstone et al. 2015). Starši z nižjo izobrazbo v splošnem redkeje uporabljajo strategije posredovanja (Katz et al. 2018), redkeje uporabljajo različne IKT, so manj pripravljeni za uporabo novih tehnologij, kar pa je nato povezano tudi z njihovimi manjšimi skrbmi o uporabi starševskih strategij posredovanja (Ni- kken in Opree 2018). Podobne ugotovitve se nanašajo tudi na socialno-ekonom- ski status. Starši nižjega statusa se v večji meri zanašajo na znanje otrok o upora- bi interneta in tako redkeje uporabljajo strategije posredovanja, svojim otrokom pa nudijo tudi manj podpore pri uporabi interneta (Katz et al. 2018). EU Kids Online in cilj naše raziskave EU Kids Online predstavlja mednarodno evropsko mrežo raziskovalcev, ka- tere glavni cilj je pridobivanje vpogleda in znanja zlasti o tveganjih in priložno- stih evropskih otrok in mladostnikov na spletu (EU Kids Online 2024). Do sedaj so bile izvedene štiri obsežne raziskave (EU Kids Online I – 2009; II – 2011; III – 2014 in IV – 2021). Skupno v projektu sodeluje 34 držav, med drugim tudi Slo- venija, ki pa pri zadnji študiji z zbiranjem podatkov ni sodelovala. Raziskave EU Kids Online, ki temeljijo na reprezentativnih vzorcih otrok in mladostnikov in njihovih staršev, ponujajo kakovosten vpogled v izkušnje, ki jih imajo mladi na spletu in hkrati omogočajo meddržavne primerjave in predstavljajo izhodišče za oblikovanje tako nacionalnih kot evropskih politik. Namen naše raziskave je na nemškem vzorcu podatkov, pridobljenih v okviru podatkov za EU Kids Online IV, prepoznati, kakšen je vpliv socio-demografskih spremenljivk mladostnikov, starševskih strategij posredovanja in zaznav mla- dostnikov o uporabi teh strategij na seznanjenost staršev o negativnih spletnih izkušnjah mladostnikov. Na podlagi predhodnih raziskav predvidevamo, da bo izmed vseh strategij največjo pozitivno vlogo imelo aktivno posredovanje. Cilj naše raziskave je tako tudi razumeti, kakšna je vloga samih zaznav mladostnikov o strategijah njihovih staršev. METODA Zbiranje podatkov in vzorčenje Raziskava temelji na podatkih, zbranih v okviru projekta EU Kids Onli- ne 2020 (Shamel et al. 2020). Podatki so bili zbrani v 19 evropskih državah na 120 TEORIJA IN PRAKSA • Kristina RAKINIĆ 120 TEORIJA IN PRAKSA reprezentativnih vzorcih otrok in mladostnikov, starih od 9 do 17 let, in enega izmed staršev. Naša raziskava temelji na podatkih, zbranih na nemškem vzorcu. 2 Vzorčenje v Nemčiji je bilo izvedeno po gospodinjstvih. Podatki so bili zbrani junija in julija 2019. Uporabljena je bila metoda intervjuja CASI/CAWI, kar po- meni, da je otrok sam izpolnil vprašalnik na tablici ali računalniku ob navodilih izurjenega sodelavca raziskave. Vzorec V raziskavo je bil vključen reprezentativni vzorec nemških otrok in mladost- nikov. 3 Podatki so bili zbrani pri otrocih, starih od 9 do 17 let. V našo raziskavo smo vključili zgolj starejše od 11. leta starosti, saj mlajši na vprašanja o negativ- nih izkušnjah, povezanih s spolnostjo, niso odgovarjali. Skupno je bilo tako v analizo podatkov vključenih 710 mladostnikov in njihovih staršev. V vzorcu je bilo 51 % mladostnikov in 49 % mladostnic. Povprečna starost je bila 14,6 let (SD = 1,7). Matere so prevladovale v vzorcu (80,1 %). Povprečna starost staršev je bila 43,7 let (SD = 5,9). Večina staršev je imela srednješolsko strokovno ali poklicno izobrazbo (41,3 %). Povprečna ocena subjektivnega socio-ekonomskega statusa mladostnikov je bila 6,9 (SD = 1,9, min = 0, maks = 10). Merski pripomočki Vključili smo mere štirih starševskih strategij posredovanja. Aktivno posre- dovanje je bilo merjeno z osmimi postavkami na petstopenjski odgovorni lestvi- ci (1 – nikoli; 5 – zelo pogosto). Primer postavke: »Z otrokom se pogovarjate o tem, kar počne na spletu.« Strategija nadzora je bila s šestimi postavkami na petstopenjski odgovorni lestvici (1 – nikoli; 5 – zelo pogosto). Primer postavke: »Kako pogosto preverjate, katere vsebine si vaš otrok ogleduje na spletu?« Posre- dovanje z omejevanjem je bilo merjeno s šestimi postavkami na štiristopenjski lestvici (1 = Moj otrok lahko to počne kadar koli, 2 = Moj otrok lahko to počne le z dovoljenjem ali pod nadzorom, 3 = Moj otrok tega ne sme početi, 4 = Nisem se še odločil/a, ali naj to dovolim svojemu otroku). Odgovore smo prekodirali v dve vrednosti, in sicer smo odgovore 2, 3 in 4 označili kot neomejevalne. Primer postavke »Ali dovolite vašemu otroku uporabo družbenih omrežij (npr. Face- book, Snapchat, Instagram, Twitter)?« Tehnično posredovanje je bilo merjeno z osmimi postavkami na dvostopenjski odgovorni lestvici (0 – ne; 1 – ja). Primer postavke: »Ali uporabljate naprave ali programe, prek katerih onemogočite do- stop do določenih spletnih strani ali vsebin?« Preverili smo štirifaktorsko strukturo strategij posredovanja. Zaradi niz- kih faktorskih uteži (< 0,4) smo izločili eno postavko, ki je merila aktivno po- sredovanje in se je nanašala na to, ali so starši prijatelji z otrokom na spletu z 2 Inštitut za raziskave medijev v Leibnizu (Hans Bredow Institut) je zbiral podatke prek Inštituta Ipsos Berlin. Slednji inštitut je avtorica članka obiskala v okviru projekta COORDINATE (https://www. coordinate-network.eu/) in programa Transnational Access Visits. 3 Za opis postopka vzorčenja glej Hasebrink et al. (2019). 121 • let. 61, 1/2024 • Strategije starševskega posredovanja in njihova vloga pri seznanjenosti staršev … 121 • let. 61, 1/2024 namenom, da vidijo, kaj počne na spletu, in eno postavko, ki je merila tehnično posredovanje in se je nanašala na uporabo programov za onemogočenje reklam na spletu. Pregledali smo modifikacijske indekse in dovolili korelacijo med enim parom postavk (MI = 92,52), ki sta merili nadzor – zaradi podobnosti vsebine postavk. Predpostavljena štirifaktorska struktura je zadovoljiva: χ2(292) = 1403, p < ,001, CFI = ,91; TLI = ,90; RMSEA = ,06 (90 % IZ ,06–,06), SRMR = ,05. Omega koeficienti zanesljivosti vseh štirih lestvic strategij so zadovoljivi: aktivno posredovanje: ω = ,84; nadzor: ω = ,84; posredovanje z omejevanjem: ω = ,91 in tehnično posredovanje: ω = .82. Otroci so bili povprašani po uporabi treh starševskih strategij posredovanja: aktivno, omejevalno in tehnično. Aktivno posredovanje je bilo merjeno s sed- mimi postavkami na petstopenjski lestvici (1 – nikoli; 5 – zelo pogosto); primer postavke: »Kako pogosto ti starši razložijo, zakaj so določene stvari na spletu dobre ali slabe?« Posredovanje z omejevanjem je bilo merjeno s šestimi postav- kami na tristopenjski lestvici (1 – dovolijo vedno, 2 – dovolijo, če prej vprašam, 3 – ne dovolijo). Primer postavke: »Ti starši dovolijo prenašati filme ali glasbo s spleta?« Tehnično posredovanje je bilo merjeno s tremi postavkami (0 – ne, 1 – ja). Primer postavke: Starši uporabljalo naprave ali programe, ki pokažejo, kje se trenutno nahajam (npr. GPS, funkcija lokacije).« Preverili smo trifaktorsko strukturo, ki je zadovoljiva: (χ2(101) = 451, p < ,001; CFI = ,93; TLI = ,91; RMSEA = ,07 (90 % IZ ,06–,08); SRMR =,05. Omega koeficienti zanesljivosti za tri lestvice so ustrezni: aktivno posredovanje: ω = ,85; posredovanje z omejevanjem: ω = ,89 in tehnično posredovanje: ω = ,77. Seznanjenost staršev o negativnih izkušnjah njihovih otrok na spletu smo merili s pomočjo desetih postavk. Tako otroci kot tudi starši so bili povprašani po enakih desetih izkušnjah na spletu, pri čemer so otroci odgovarjali zase, star- ši pa so poročali, če se je to zgodilo njihovemu otroku. Primer postavke za starše: »Ali je vaš otrok v zadnjem letu izgubil denar zaradi spletne prevare?«; primer postavke za otroka: »Ali se ti je v zadnjem letu zgodilo, da si izgubil denar zaradi spletne prevare?« Izračun stopnje znanja staršev je potekal tako, da če sta tako otrok kot starš odgovorila z da ali z ne, smo temu pripisali vrednost 1 (seznanje- nost), v kolikor sta bila odgovora starša in otroka neskladna, pa smo temu pripi- sali vrednost 0 (neseznanjenost). Odgovore smo sešteli za vseh deset negativnih izkušenj in dobili mero seznanjenosti staršev, pri čemer višja vrednost pomeni višjo seznanjenost staršev. Analiza podatkov Analizo podatkov smo izvedli s pomočjo programa SPSS verzija 27 (SPSS Sta- tistics for Windows, Version 27.0; IBM Corp., 2020) in programa Jamovi (The Jamovi Project, 2023). Vse spremenljivke, ki so predstavljale starševske strategije posredovanja in zaznave otrok o starševskih strategijah posredovanja, smo naprej standardizirali, nato pa izvedli štiri- oziroma trifaktorsko konfirmatorno anali- zo. Pri tem smo izračunali mere prileganja in omega koeficiente zanesljivosti. Za 122 TEORIJA IN PRAKSA • Kristina RAKINIĆ 122 TEORIJA IN PRAKSA vsako izbrano strategijo smo izračunali tudi skupni rezultat. Nato smo izvedli analizo korelacij (Spearmanov koeficient) in hierarhično multiplo regresijo. V nadaljevanju smo določene spremenljivke vključili še v analizo poti. REZU LTATI Seznanjenost staršev o negativnih spletnih izkušnjah mladostnikov V splošnem so starši izkazovali visoko seznanjenost o negativnih izkušnjah mladostnikov na spletu (M = 7,5; SD = 2,65; min = 0, maks = 10, Mdn = 8, IQR = 4, asimetričnost = –1,19 (SE = 0,09), sploščenost = 0,83 (SE = 0,18)). V Tabeli 1 so prikazani odstotki skladnih in neskladnih odgovorov staršev in mladostnikov za deset izbranih negativnih izkušenj na spletu. V splošnem lahko trdimo, da so starši dobro seznanjeni o pojavnosti negativnih izkušenj njihovih mladostnikov Tabela 1: SEZNANJENOST STARŠEV O NEGATIVNIH IZKUŠNJAH MLADOSTNIKOV NA SPLETU Negativna izkušnja Skladni odgovori Neskladni odgovori N χ 2 f strinjanje DA strinjanje NE skupaj pr e c e n ­ jevanje p o d c e n­ jevanje skupaj zloraba gesla 0,3 95,5 95,8 2 2,2 4,2 645 7,48 0,11 prevelika poraba denarja v trgovini za aplikacije/spletne igre 4,2 88,2 92,4 4,1 3,5 7,6 662 157 0,49 izguba denarja na internetu zaradi prevare 0,3 97,5 97,8 1,6 0,6 2,2 672 31,5 0,22 zloraba osebnih podatkov 1,8 90,5 92,3 3,6 4,1 7,7 608 47,1 0,28 osebno srečanje z osebo z interneta 6,9 81,3 88,2 2,9 8,9 11,8 619 152 0,50 ogled spolnih vsebin 14,3 49,6 63,9 1,9 34,2 36,1 567 68,7 0,35 prejemanje spolnih vsebin 8 66,5 74,5 3,6 21,9 25,5 561 54,1 0,31 spraševanje o spolnih vsebinah 5,3 74,0 79,3 2,6 18,1 20,7 585 53,8 0,30 prizadeti drugega na spletu 1,3 91,4 92,7 3,2 4,2 7,4 602 31,8 0,23 biti prizadet od nekoga na spletu 5,6 78,8 84,4 3,7 11,9 15,6 623 81,3 0,36 Vir: lastna analiza podatkov. 123 • let. 61, 1/2024 • Strategije starševskega posredovanja in njihova vloga pri seznanjenosti staršev … 123 • let. 61, 1/2024 na spletu, saj je za vse izkušnje odstotek skladnosti nad 60 %. Starši so najbolj se- znanjeni z izkušnjami, ki se nanašajo na izgubo denarja na spletu, zlorabo gesla, preveliko porabo denarja, zlorabo osebnih podatkov in na to, če so njihovi otroci prizadeli drugega na spletu (odstotek skladnih odgovorov nad 90 %). V splošnem so najmanj seznanjeni o izkušnjah, ki se nanašajo na ogled spolnih vsebin; star- ši le-te podcenjujejo. Starši izkazujejo nižjo seznanjenost tudi o prejemanju in spraševanju po spolnih vsebinah, pojavnost teh dejavnosti prav tako podcenju- jejo. Starši, ki so podali neskladne odgovore, v večji meri podcenjujejo pojavnost negativnih izkušenj, kot pa jih precenjujejo, z izjemo prevelike porabe denarja na spletu in izgube denarja. Odgovori staršev in otrok za vseh deset izkušenj so med seboj pozitivno povezani (p < 0,01). Napovedniki seznanjenosti staršev Starši strategijo aktivnega posredovanja uporabljajo v srednji meri (M = 2,86; SD = 0,76; min = 1; maks = 5), prav tako tudi strategijo omejevanja (M = 3,49; SD = 2,41; min = 0; maks = 6). Nekoliko manj uporabljajo strategijo nadzora (M = 2,05; SD = 0,85; min = 1; maks = 5), medtem ko tehnično strategijo posredovanja uporabljajo zelo redko (M = 0,94; SD = 1,62; min = 0; maks = 7). V Tabeli 2 je prikazana korelacijska matrika vključenih spremenljivk. Izraču- nali smo Spearmanov koeficient korelacije. Spol mladostnika je negativno pove- zan zgolj z zaznavo aktivnega posredovanja s strani mladostnikov, mladostnice jo zaznavajo višje. Starost mladostnikov je negativno povezana z vsemi štirimi strategijami staršev, pa tudi z zaznavami mladostnikov o aktivnem posredova- nju in posredovanju z omejevanjem staršev. Starši pri starejših mladostnikih vse strategije uporabljajo redkeje. Socialno-ekonomski status je negativno povezan s strategijo omejevanja in tudi z zaznavo uporabe te strategije s strani mladost- nikov. Vse štiri strategije posredovanja staršev so med seboj pomembno viso- ko pozitivno povezane, kar pomeni, da pogosteje ko starši uporabljajo določeno strategijo, pogosteje uporabljajo tudi druge. Odgovori staršev o uporabi strategij in zaznave teh strategij s strani mladostnikov so pozitivno povezane (rs = 0,59 – 0,62), kar priča v prid določeni stopnji skladnosti zaznav in odgovorov. Sezna- njenost staršev je negativno povezana s starostjo otrok, izobrazbo staršev in po- zitivno povezana z aktivnim posredovanjem in posredovanjem z omejevanjem staršev in prav tako z zaznavo otrok o omenjenih dveh strategijah posredovanja. V nadaljevanju nas je zanimalo, katere izmed vključenih spremenljivk so po- membni napovedniki seznanjenosti staršev. Izvedli smo hierarhično multiplo linearno regresijo. Rezultati so prikazani v Tabeli 3. Prvi model s socio-demo- grafskimi spremenljivkami pojasni 10-odstotne variance seznanjenosti staršev. Starost mladostnikov je pomemben negativni napovednik seznanjenosti, kot tudi izobrazba staršev, medtem ko je višji SES prepoznan kot pozitivni napo- vednik. Drugi model pojasni pomembno več variance v seznanjenosti staršev (15 %) kot prvi. Vse socialno-demografske spremenljivke so ostale pomemb- ni napovedniki, poleg tega pa sta bili aktivno posredovanje in posredovanje z 124 TEORIJA IN PRAKSA • Kristina RAKINIĆ 124 TEORIJA IN PRAKSA omejevanjem staršev prepoznana kot pomembna pozitivna napovednika sezna- njenosti staršev. Tretji model, z vključenimi zaznavami mladostnikov o strategi- jah posredovanja njihovih staršev, je pojasnil pomembno več variance v primer- javi z drugim (18 %). Pomembna napovednika seznanjenosti sta mladostnikova starost in izobrazba staršev, medtem ko starševske strategije niso več pomembni napovedniki. Pomemben napovednik je torej izmed vseh strategij zgolj zaznava aktivnega posredovanja s strani mladostnikov. Na podlagi regresijske analize smo želeli bolje razumeti odnos med sezna- njenostjo staršev, aktivnim posredovanjem staršev in zaznavo mladostnikov o aktivnem posredovanju, zato smo izvedli analizo poti, pri čemer nas je zanimala vloga izbranih spremenljivk. Model je prikazan na Sliki 1. Model kaže ustrezno prileganje podatkov χ2(2) = 5,33, p > 0,05, CFI = ,99, TLI = ,96, RMSEA = ,05 (95 % IZ ,00 – ,10), SRMR = ,02. Mladostnikova starost ima pomemben negativni neposredni učinek na seznanjenost staršev, prav tako pa na starševsko aktivno posredovanje, ki pa nima neposrednega učinka na seznanjenost. Aktivno po- sredovanje ima posredni učinek na seznanjenost prek zaznave mladostnikov o aktivnem posredovanju staršev. Ta učinek je statistično pomemben (b = 0,11, p < Tabela 2: KORELACIJSKA MATRIKA VKLJUČENIH SPREMENLJIVK spol (1 = fant) starost mlad. SES izob. staršev AM OP TP NP AP – m OP – m TP – m spol (1 = fant) — starost mlad. –0,01 — SES 0,01 0,01** — izob. staršev –0,02 0,03** –0,36** — AP –0,09 –0,37** –0,06 0,00 — OP –0,00 –0,58** –0,13** –0,08 0,42** — TP 0,02 –0,21** –0,09 0,03 0,27** 0,31** — NP –0,03 –0,29** –0,09 –0,06 0,38** 0,31** 0,20** — AP – m –0,14** –0,28** 0,04 –0,05 0,62** 0,38** 0,21** 0,29** — OP – m –0,03 –0,40** –0,15** –0,05 0,26** 0,59** 0,14** 0,11* 0,22** — TP – m 0,07 –0,10** 0,00 0,00 0,16** 0,25** 0,62** 0,13* 0,18** 0,18** — seznanjenost staršev –0,04 –0,30** 0,04 –0,16** 0,22** 0,34** 0,08 0,04 0,30** 0,29** 0,09 Vir: lastna analiza podatkov. * p < ,01, ** p < ,001, AP – aktivno posredovanje, OP – posredovanje z omejevanjem, TP – teh- nično posredovanje, NP – posredovanje z nadzorom, – m: zaznava mladostnika. 125 • let. 61, 1/2024 • Strategije starševskega posredovanja in njihova vloga pri seznanjenosti staršev … 125 • let. 61, 1/2024 0,001). Pomemben pa je tudi posredni učinek mladostnikove starosti na aktivno posredovanje staršev in nato na zaznavo mladostnika o aktivnem posredovanju na seznanjenost (b = –0,04, p < 0,001). RAZPRAVA IN SKLEP Rezultati naše študije so pokazali, da so starši visoko seznanjeni o negativnih izkušnjah svojih otrok na spletu, kar je v nasprotju z raziskavami, ki trdijo, da starši v splošnem pre- ali podcenjujejo negativne izkušnje otrok na spletu (Chao in Chen 2005; Symons et al. 2017). Naši rezultati so skladni z ugotovitvami razis- kave Geržičáková et al. (2023), v kateri so ugotovili, da so starši dobro seznanjeni o negativnih izkušnjah, še posebej o manj tveganih in bolj pogostih dejavnosti. V naši raziskavi smo ugotovili, da je seznanjenost staršev najnižja glede aktivnosti, povezanih s spolnostjo (ogled, pošiljanje in povpraševanje po spolnih vsebinah). Tabela 3: HIERARHIČNA MULTIPLA REGRESIJSKA ANALIZA ZA SPREMENLJIVKE, KI NAPOVEDUJEJO SEZNANJENOST STARŠEV Z NEGATIVNIMI SPLETNIMI IZKUŠNJAMI Seznanjenost staršev Model 1 Model 2 Model 3 B b B b B b Korak 1: Socio­ demografske spremenljivke Presečišče 13,72 8,31 8,34 Spol (1 = fant) –0,31 –0,06 –0,23 –0,05 –0,11 –0,02 Starost mladostnika –0,42 ***–0,28*** –0,20 **–0,13** –0,20 –0,13* SES 0,15 ***0,11** 0,19 ***0,14** *0,15 *0,11 Izobrazba staršev –0,16 **–0,12** –0,14 –0,10* –0,11 *–0,08* Korak 2: Strategije posredovanj – starši Aktivno 0,50 0,15** 0,14 0,04 Tehnično –0,04 –0,02 –0,01 0,00 Z nadzorom 0,00 0,00 –0,04 0,00 Z omejevanjem 0,20 **0,18** 0,05 0,04 Korak 3: Strategije posredovanja – zaznava mladostnikov Aktivno 0,68 ***0,21*** Z omejevanjem 0,06 0,03 Tehnično –0,17 0,04 Δ R 2 0,05 0,03 R 2 0,10 0,15 0,18 F za Δ ***0,05*** **0,03** Vir: lastna analiza podatkov. 126 TEORIJA IN PRAKSA • Kristina RAKINIĆ 126 TEORIJA IN PRAKSA Te aktivnosti starši v večji meri podcenjujejo, kot pa precenjujejo. Mladostništvo je obdobje, v katerem se začnejo mladostniki več spraševati o spolnosti, kar je posledica tudi njihovih hormonskih in telesnih sprememb. To lahko posledič- no vodi v iskanje in deljenje vsebin, povezanih s to tematiko, zlasti pri starejših mladostnikih. Pogovor o spolnosti lahko tako staršem kot mladostnikom pred- stavlja vir tesnobe in vodi v zadržanost (Ashcraft et al. 2017) ter izogibanje po- govorom o tej tematiki. Pomembno je, da se starši zavedajo, da njihovi otroci na spletu stopajo v stik s številnimi spolnimi vsebinami in da se starši o tem z njimi pogovarjajo, saj pozitivna komunikacija o spolnosti s strani staršev deluje kot dejavnik zmanjšanja tveganih spolnih dejanj mladostnikov (Grossman et al. 2017). Rezultati regresijske analize so pokazali, da je starost pomemben negativni napovednik seznanjenosti staršev o izkušnjah njihovih otrok na spletu, kar je skladno z nekaterimi raziskavami (npr. Cerna et al. 2016; Byrne et al. 2014), ven- dar v nasprotju z raziskavo Geržičákove idr. (2023), ki učinka starosti ni pre- poznala. Upad seznanjenosti staršev pri starejših mladostnikih lahko razložimo tako z vidika mladostnika kot starša. Zgodnje mladostništvo je obdobje dife- renciacije od staršev in iskanje zaupnosti zlasti pri vrstnikih (Puklek Levpušček 2011), tako lahko predvidevamo, da se mladostniki o svojih negativnih izkušnjah prej zaupajo svojim vrstnikom in prijateljem kot pa staršem. Aktivno posredova- nje s strani vrstnikov (in ne staršev) je bilo prepoznano kot pomemben napoved- nik zmanjševanja tveganih vedenj na spletu pri mladostnikih (Shin et al. 2017). Starši vse manj časa preživijo s starejšimi mladostniki, so manj aktivno vpeti v Slika 1: ANALIZA POTI (NE)POSREDNIH UČINKOV NA SEZNANJENOST STARŠEV O NEGATIVNIH IZKUŠNJAH MLADOSTNIKOV NA SPLETU Vir: lastna analiza podatkov. Prikazani so samo statistično pomembni standardizirani beta koeficienti, pri čemer debelejša puščica prikazuje p < 0,001 in tanjša p < 0,01. 127 • let. 61, 1/2024 • Strategije starševskega posredovanja in njihova vloga pri seznanjenosti staršev … 127 • let. 61, 1/2024 njihove vsakdanje aktivnosti (Dubbas in Gerris 2002) in imajo posledično o njih tudi manj znanja. Jeffery (2021) je v svoji kvalitativni raziskavi o uporabi strate- gij posredovanja pri starših ugotovil, da ti pravzaprav ne želijo vedeti vsega, kar počne njihov mladostnik na spletu, saj to vidijo kot vdor v njegovo zasebnost. Zaradi teh razvojnih dejavnikov, ki vplivajo na seznanjenost staršev, je pomemb- no, da starši zlasti že v obdobju zgodnje rabe spleta z otrokom vzpostavijo odprto komunikacijo tako o pozitivnih kot negativnih izkušnjah na spletu, saj ima to lahko pozitivni vpliv na zaupanje staršem tudi v starejših letih. Skladno s predhodnimi raziskavami (Geržičáková et al. 2023; Cerna et al. 2016; Sorbring in Lundin 2012) je tudi naša raziskava pokazala, da je aktivno posredovanje staršev pomemben napovednik seznanjenosti staršev (Tabela 3; model 2). Pri čemer pa je bilo tudi posredovanje z omejevanjem prepoznano kot pomemben napovednik seznanjenosti, kar ostale raziskave večinoma niso pre- poznale. To je lahko posledica tega, da starši v našem vzorcu to strategijo uporab- ljajo na bolj vključujoč način in na primer z mladostniki skupaj določijo omejitve ter jih tako posledično tudi mladostniki zaznavajo kot smiselne, kar vodi v bolj pozitiven odnos in posledično boljšo seznanjenost staršev. Uporabi obeh strategij sta bili v našem vzorcu pozitivno povezani. Strategiji tehničnega posredovanja in nadzora nista napovedovali seznanjenosti staršev, kar je v skladu s predhodnimi ugotovitvami (Geržičáková et al. 2023; Sorbring in Lundin 2012). Zanimivo pa je dejstvo, da nobena izmed starševskih strategij posredovanja, potem ko smo vključili zaznave mladostnikov o starševskih strategijah, ni bila več pomemben napovednik seznanjenosti staršev. Kot pomemben napovednik znanja staršev se je izkazala zgolj zaznava mladostnikov o aktivnem posredovanju, kar je skladno z raziskavami, ki so potrdile pomemben vpliv zaznav starševskih strategij s stra- ni otrok na njihove izide (Cohen in Rice 1997; Paulson 1992). Aktivno posredo- vanje staršev nima neposrednega vpliva na seznanjenost staršev, temveč ima po- sredni vpliv prek zaznave mladostnikov o aktivnem posredovanju. Starši lahko mislijo, da izvajajo določene aktivne strategije posredovanja, vendar ni nujno, da to tako zaznavajo tudi otroci (Sonck et al. 2013; Lwin et al. 2021). Zaznava upora- bljenih starševskih strategij kot aktivnih s strani mladostnikov ima neposredni vpliv na seznanjenost staršev, kar pomeni, da mladostniki v večji meri zaupajo in razkrivajo staršem svoje negativne izkušnje na spletu, če strategije staršev sami zaznavajo kot aktivne, torej če zaznavajo komunikacijo med njimi in starši kot odprto, vključujočo in usmerjeno na reševanje problemov. Starši v naši raziskavi lahko (nenamerno) precenjujejo svojo uporabo aktivnega posredovanja. Znano je namreč, da so ocene staršev o uporabi pozitivnih starševskih strategij višje v primerjavi s poročanji otrok (Paulson 1992). Omejitve raziskave Raziskovalci, ki se ukvarjajo z raziskovanjem strategij posredovanja, si niso enotni pri merjenju le-teh, npr. Symons et al. (2017) predpostavljajo šest strategij, medtem ko raziskave EU Kids Online opredeljujejo štiri strategije, prav tako pa 128 TEORIJA IN PRAKSA • Kristina RAKINIĆ 128 TEORIJA IN PRAKSA se vprašanja o uporabi strategij med starših in otroki v določeni meri razlikujejo. Neskladnost uporabljenih pripomočkov za merjenje strategij zahteva pazljivost pri primerjavi rezultatov. V prihodnje bi bilo potrebno še več pozornosti name- niti razvoju veljavnih in zanesljivih pripomočkov za merjenje strategij posredo- vanja tako pri otrocih kot starših. Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu nemških gospodinjstev, zato bi v prihodnje veljalo preveriti ugotovitve te raziskave tudi na reprezentativnem vzorcu slovenskih otrok in staršev, s poseb- nim poudarkom na preučevanju vloge socio-demografskih spremenljivk, saj so bile te v slovenskem kontekstu prepoznane kot pomembni napovedniki načinov uporabe interneta (Grošelj in Matjašič 2019). V splošnem sicer ne pričakujemo velikih razlik pri vlogi aktivnega posredovanja pri znanju staršev, prav tako pa so si slovenski in nemški otroci glede na rezultate mednarodne raziskave KIDI- COTI (Lobe et al. 2020) v določenih vidikih uporabe spleta in izkušenj podobni. Praktične implikacije in zaključek Ugotovitve naše raziskave lahko služijo vsem strokovnjakom, ki se ukvarjajo s svetovalnim delom za otroke, mladostnike in starše. Pomembna je ugotovitev, da mladi stopajo na spletu v stik s spolnimi vsebinami pogosteje, kot to mislijo njihovi starši, zato je smiselno starše o tem ozaveščati in jim ponuditi strategije za konstruktivno obravnavo te tematike z otroki in mladostniki. Zlasti pa je po- membna naša ugotovitev, da je aktivno posredovanje tisto, ki pozitivno vpliva na seznanjenost staršev o negativnih spletnih izkušnjah. Pri tem ima ključno vlogo zaznava mladostnikov o aktivnem posredovanju staršev. Za svetovalne delavce ta ugotovitev lahko pomeni podlago, na kateri usmerjajo svoje intervencije v to, da so predstave o aktivnem posredovanju med otroki in starši usklajene, saj bo to vodilo v pozitiven razvoj otrok in mladostnikov. Nanašajoč se na Bronfennerjevo teorijo in priporočila (1979; 1994) smo v na- šo raziskavo vključili tako odgovore staršev kot mladostnikov o uporabi strategij posredovanja, kar nam je omogočilo prepoznati, da so zaznave mladostnikov o aktivnem posredovanju tiste, ki neposredno vplivajo na seznanjenost staršev. Če bi vključili zgolj poročila staršev, bi lahko zmotno zaključili, da ima uporaba strategij staršev neposreden vpliv na seznanjenost. V splošnem smo s socio-de- mografskimi spremenljivkami, strategijami posredovanja in zaznavo strategij posredovanja mladostnikov pojasnili malo manj kot petino variance v sezna- njenosti staršev o negativnih izkušnjah njihovih otrok. Kar nakazuje na to, da bi bilo v prihodnje potrebno vključiti in raziskati še vlogo drugih spremenljivk tako z vidika otrok oz. mladostnikov kot tudi z vidika staršev (npr. stopnja samoraz- krivanja v odnosu, vloga vrstnikov pri reševanju težav itn.). Kljub temu pa naša raziskava potrjuje dejstvo, da seznanjenost staršev o negativnih izkušnjah njiho- vih otrok nikoli ni zgolj rezultat starševskih strategij (Kerr in Stattin 2000), gre namreč za dvosmeren odnos, v katerega tako starši kot otrok vstopajo s svojimi zaznavami, prepričanji in pričakovanji in medsebojno vplivajo drug na drugega. 129 • let. 61, 1/2024 • Strategije starševskega posredovanja in njihova vloga pri seznanjenosti staršev … 129 • let. 61, 1/2024 LITERATURA Ashcraft, Amie M., in Pamela J. Murray. 2017. “Talking to Parents About Adolescent Sexuality.” Pediatric Clinics of North America 64 (2): 305–20. Barlett, Christopher P., in Miranda Fennel. 2016. “Examining the Relation Between Parental Ignorance and Youths’ Cyberbullying Perpetration.” Psychology of Popular Media Culture 7 (4): 1–14. Bendezú, Jason Jose, Ellen Pinderhughes, Sean M. Hurley, Robert J. McMahon in Sarah Racz. 2018. “Longitudinal relations among parental monitoring strategies, knowledge, and ado- lescent delinquency in a racially diverse at-risk sample.” Journal of Clinical Child & Adole- scent Psychology 47 (1): 21–34. Bronfenbrenner, Urie. 1979. The ecology of human development. Cambridge, MA: Harvard Uni- versity Press. Bronfenbrenner, Urie. 1994. “Ecological models of human development.” V International en- cyclopedia of education, Torsten Husen in T. Neville Pstelthwaite (ured.), 1643–47. New York, NY: Elsevier Sciences. Byrne, Sahara, Sherri Jean Katz, Theodore Lee, Daniel Linz in Mary McIlrath. 2014. “Peers, predators, and porn: Predicting parental underestimation of children’s risky online experi- ences.” Journal of Computer-Mediated Communication 19 (2): 215–31. Cerna, Alena, Hana Machackova, in Lenka Dedkova. 2016. “Whom to trust: The role of media- tion and perceived harm in support seeking by cyberbullying victims.” Children & Society 30 (4): 265–77. Chen, Liang, in Shi Jingyuan. 2019. “Reducing Harm From Media: A Meta-Analysis of Parental Mediation.” Journalism & Mass Communication Quarterly 96 (1): 173–93. Cohen, Deborah A., in Janice Rice. 1997. “Parenting Styles, Adolescent Substance Use, and Academic Achievement.” Journal of Drug Education 27 (2): 199–211. Dehue, Francine, Catherine Bolman in Trijntje Völlink. 2008. “Cyberbullying: Youngsters' expe- riences and parental perception.” CyberPsychology & Behavior 11 (2): 217–223. Doblehar, Urška. 2009. “Vloga staršev pri osamosvajanju mladostnika.” Socialna pedagogika 13 (1): 37–65. Dubas, Judith Semon, in Jan R. M. Gerris. 2002. “Longitudinal changes in the time parents spend in activities with their adolescent children as a function of child age, pubertal status, and gender.” Journal of Family Psychology 16 (4): 415–27. EU Kids Online. 2024. “About the project.” The London School of Economics and Political Sci- ence. Zadnji dostop 31. 1. 2024. https://www.lse.ac.uk/media-and-communications/rese- arch/research-projects/eu-kids-online/about. Geržičáková, Michaela, Lenka Dedkova in Vojtech Mýlek. 2023. “What do parents know about children’s risky online experiences? The role of parental mediation strategies.” Computers in Human Behavior 141: 107626. Grossman, Jennifer M., Prioty F. Sarwar, Amanda M. Richer in Sumru Erkut. 2017. “We Talked About Sex.” “No, We Didn’t”: Exploring Adolescent and Parent Agreement About Sexuality Communication.” American Journal of Sexuality Education 12 (4): 343–57. Grošelj, Darja, in Miha Matjašič. 2019. “Oblike in dejavniki dostopa do interneta v Sloveniji.” Teorija in praksa 56 (2): 601–22. Hasebrink, Uwe, Claudia Lampert in Kira Thiel. 2019. Online-Erfahrungen von 9- bis 17-Jähri- gen. Ergebnisse der EU Kids Online-Befragung in Deutschland 2019. 2. überarb. Auflage. Hamburg: Verlag Hans-Bredow-Institut. 130 TEORIJA IN PRAKSA • Kristina RAKINIĆ 130 TEORIJA IN PRAKSA IBM Corp. 2020. IBM SPSS Statistics for Windows (Version 27.0). Armonk, NY: IBM Corp. Katz, Vikki S., Meghan Bridgin Moran, in Carmen Gonzalez. 2018. “Connecting with technology in lower-income US families.” New Media & Society 20 (7): 2509–33. Kerr, Margaret, in Hakan Stattin. 2000. “What parents know, how they know it, and several forms of adolescent adjustment: Further support for a reinterpretation of monitoring.” De- velopmental Psychology 36 (3) 366–80. Koolstra, Cees, M., in Nicole Lucassen. 2004. “Viewing behavior of children and TV guidance by parents: A comparison of parent and child reports.” Communications 29 (2): 179–198. Livingstone, Sonia, Giovanna Mascheroni, Michael Dreier, Stephane Chaudron, in Kaat La- gae. 2015. How parents of young children manage digital devices at home: The role of income, education and parental style. Zadnji dostop 31. 1. 2024. https://eprints.lse. ac.uk/63378/1/__lse.ac.uk_storage_LIBRARY_Secondary_libfile_shared_repository_Con- tent_EU%20Kids%20Online_EU_Kids_Online_How%20parents%20manage%20digital%20 devices_2016.pdf Lobe, Bojana, Anca Velicu, Elisabeth Staksrud, Stephane Chaudron in Rosanna Di Gioia. 2020. How children (10–18) experienced online risks during the Covid-19 lockdown – Spring 2020. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Lwin, May O., Chitra Panchapakesan, Jaishree Teresa, Ysa Marie Cayabyab in Wonsun Shin. 2021. “Are Parents Doing It Right? Parent and Child Perspectives on Parental Mediation in Singapore”. Journal of Family Communication 21 (4): 306–21. Nikken, Peter, in Jereon Jansz. 2006. “Parental mediation of children’s videogame playing: A comparison of the reports by parents and children.” Learning, media and technology 31 (2): 181–202. Nikken, Perter, in Suzanne J. Opree. 2018. “Guiding young children’s digital media use: SES-di- fferences in mediation concerns and competence.” Journal of Child and Family Studies 27 (6): 1844–57. Jeffery, Catherine Page. 2021. “It’s really difficult. We’ve only got each other to talk to.” Monito- ring, mediation, and good parenting in Australia in the digital age.” Journal of Children and Media 15 (2): 202–17. Papini, Dennis R., Frank F. Farmer, S. Clark, Jill C. Micka in J. K. Barnett. 1990. “Early adolescent age and gender differences in patterns of emotional self-disclosure to parents and friends.” Adolescence 25 (100): 959–76. Paulson, Sharon E. 1992. “Adolescents’ and Their Parents’ Perceptions of Parenting Style: Re- lations with Achievement.” ERIC: Institute of Education Sciences. Zadnji dostop 24. 1. 2024. https://eric.ed.gov/?id=ED351139 Puklek Levpušček, Melita. 2011. “Odnos s starši: pot k samostojnosti in podaljšana odvisnost.” V Študenti na prehodu v odraslost, Melita Puklek Levpušček in Maja Zupančič (ured.), 71– 108. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ruiz-Hernandez, José Antonio, Elena Moral-Zafra, Bartolome Llor-Esteban, in Jose Antonio Jimenez-Barbero. 2018. “Influence of parental styles and other psychosocial variables on the development of externalizing behaviors in adolescents: A systematic review.” Europe- an Journal of Psychology Applied to Legal Context 11 (1): 9–21. Shin, Wonsun, in May Lwin. 2017. “How does ‘talking about the Internet with others’ affect teenagers’ experience of online risks? The role of active mediation by parents, peers, and school teachers.” New Media & Society 19 (7): 1109–26. 131 • let. 61, 1/2024 • Strategije starševskega posredovanja in njihova vloga pri seznanjenosti staršev … 131 • let. 61, 1/2024 Smahel, David, Hana Machackova, Giovanna Mascheroni, Lenka Dedkova, Elisabeth Staksrud, Kjartan Ólafsson, Sonia Livingstone, in Uwe Hasebrink. 2020. EU Kids Online 2020: Sur- vey results from 19 countries. Zadnji dostop 29. 3. 2024. https://www.eukidsonline.ch/files/ Eu-kids-online-2020-international-report.pdf Smetana, Judith, G., Aaron Metzger, Denise C. Gettman, in Nicole Campione-Barr. 2006. “Dis- closure and secrecy in adolescent–parent relationships.” Child development 77 (1): 201–17. Sonck, Nathalie, Peter Nikken, in Jos De Haan. 2013. “Determinants of Internet mediation: A comparison of the reports by Dutch parents and children.” Journal of children and media 7 (1): 96–113. Livingstone, Sonia, in Ellen J. Helsper. 2008. “Parental Mediation of Children’s Internet Use.” Journal of Broadcasting & Electronic Media 52 (4): 581–99. Sorbring, Emma, in Linda Lundin. 2012. “Mothers’ and fathers’ insights into teenagers’ use of the internet.” New Media & Society 14 (7): 1181–97. Symons, Katrien, Koen Ponnet, Kathleen Emmery, Michel Walrave, in Wannes Heirman. 2017. “Parental knowledge of adolescents’ online content and contact risks.” Journal of youth and adolescence 46 (2): 401–416. The jamovi project. 2023. jamovi (Version 2.3) [Computer Software]. Zadnji dostop 24. 1. 2024. https://www.jamovi.org. 132 TEORIJA IN PRAKSA • Tihana ĐUMIĆ, Božidar VELJKOVIĆ 132 TEORIJA IN PRAKSA