kulturno -politično glasilo Vsem cenjenim neteresentom si dovoljujemo vljudno sporočiti, da smo v Beljaku odprli specialno trgovino za avtomobilske potrebščine. Naše dolgoletne izkušnje jamčijo za strokovno postrežbo. GLATZ & THIEL BELJAK-VILLACH, VVidmanngasse 38 5. leto/številka 46 svetovn/h in domačih do g o a kov V Celovcu, dne 12. novembra 1953 Cena 1 šiling Konferenca »velikih treh" hma iunia Komaj se je diplomatom posrečilo s premirjem spraviti korejsko vojno z dnevnega reda in ko se še tam borijo za vojne ujetnike, se že ponavljajo nove točke političnega trenja. Trst že čez mesec dni zaiposluje svetovno časopisje, državne pisarne in tekom zadnjega tedna tudi tržaško policijo. Z demonstracijami, ki so se vršile pred tednom v Trstu, so si Italijani zapravili vse simpatije, katere so še v precejšnji meri u-živali v angleškem svetu. Angleška vlada pač v celoti brani odloke, ki jih je napravil general VVinterton ob priliki demonstracij. Politično razgledani ljudje so celo mnenja, da so Amerikanci in Angleži dne 8. oktobra t. 1. podali izjavo o predaji Trsta in cone A Italijanom le z namenom, da bi si pridobili moralno upravičenost nadaljnje zasedbe Trsta in cone A. Saj so morali ja od vsega početka računati tako z jugoslovanskim odporom kakor tudi z italijansko nezadovoljnostjo. Angleško časopisje v zadnjih dneh predlaga rešitev tržaškega vpra-ianja na ta način, da bi mesto in luko predali Avstriji, ki je na izhodu na morje izredno zainteresirana. Za posebne pravice Avstrije v Trstu se v zadnjem času dosledno zavzema tudi Jugoslavija. Gotovo so o tem vprašanju govorili tudi na Dunaju ob priliki obiska jugoslovanskega zunanjega ministra Popoviča. Do konca tega meseca bi moralo to vprašanje najti svojo rešitev in sicer na 'konferenci petih držav, t. j. Amerike, Anglije, Francije, Jugoslavije in Italije. Kdaj, kje in v kakem vzdušju se bo ta konferenca vršila, je seve drugo vprašanje. Po vsej verjetnosti bo položaj v Trstu ostal kot je, to se pravi, da ostanejo Amerikanci in Angleži v Trstu in je le upati, da bodo v coni A, kakor tudi v mestu samem, dobili Slovenci tak kulturni in politični položaj, kakor ga tirja mirovna pogodba z Italijo. Druga točka novega trenja je zopet Posarje. Volitve v Posarju so s 75 odstotno večino odločile, da ostane Posarje samostojna pokrajina, ki pa je v gospodarskem pogledu popolnoma povezana s Francijo. Seve Zapadna Nemčija ni bila s tako odločitvijo zadovoljna in sedaj je še francoska vlada v parlamentu potrdila nove dogovore politične in gospodarske vsebine s Posarjem in tako izzvala novo nevoljo Zapadne Nemčije, ki je na volitvah dne 6. septembra izrazila zaupnico kanclerju Adenauer-ju. To po-sarsko vprašanje pa posega zopet v veliki meri v vprašanje podpisa Zapadno-evrop-ske obrambne pogodbe s strani Francije. V Franciji vlada slej ko prej še veliko nezaupanje do nemškega naroda in zato išče Francija vse možnosti lastne varnosti, ker je pač tekom enega stoletja bila trikrat napadena od Nemčije. Da bi spravili to napetost s sveta, je sklicana za čas od 4. do 8. decembra posebna konferenca zapadnih velesil, to je Amerike, Anglije in Francije. Ta konferenca bo na Bermudskih otokih, to je vzhodno od ameriške morske obale. Te konference se bodo udeležili Eisenho-*ver, Churchill in Laniel v spremstvu zunanjih ministrov. Po vsej verjetnosti bo poskusila Amerika od Francije dobiti zagotovilo, da bo Francija v doglednem času podpisala Evropsko obrambno pogodbo. Verjetno bo Francija tudi pri tej priliki terjala, da se Anglija v polni meri vključi v to Zapadno-evropsko vojaško zvezo. Izgledi, ki so se kazali tekom poletja tu m tam, da bo med Sovjeti in zapadnim svetom prišlo do zboljšanja odnosov, so se v zadnjih tednih razblinili v nič. Zato tudi ni pričakovati, da bo v doglednem času popustila politična napetost med Zapadom in Vzhodom. Ko se je po nenadni smrti sovjetskega ministrskega predsednika Stalina zdelo, da bodo novi oblastniki v Moskvi bolj sprejemljivi za sporazumno delo z Zapadom, je zlasti britanski ministrski predsednik Win-ston Churchill poizkušal doseči sestanek ,,velikih štirih . Sestali naj bi se Eisenho-wer’ Churchill, Laniel in Malenkov. V Ameriki že takrat niso bili preveč navdušeni nad to Churchillovo željo, ker niso verovali v iskrenost sovjetskega sodelovanja. Razen tega so tudi zatrjevali, da tako posvetovanje med »velikimi štirimi” ne more biti uspešno, ako ni preje dobro pri-pravljeno. Zato so z nekim veseljem sprejeli predlog Churchilla, naj bi se najpreje sestali Eisenhower, Churchill in francoski ministrski predsednik na Bermudskih otokih. Zaradi takratne vladne krize v Franciji in poznejše obolelosti VVinstona Churchilla pa tudi do te konference ni prišlo. Pozneje so nato poizkušali doseči vsaj konferenco zunanjih ministrov »velikih štirih” in so zapadne velesile dvakrat predlagale sovjetski vladi, naj bi poslala svojega zunanjega ministra v švicarski Lugano. Dvakrat pa je sovjetska vlada ta predlog odklonila. Ta odklonitev ni bila sicer naravnost izrečena, vendar pa so bili pogoji sovjetske vlade za to konferenco taki, da jih zapadne tri vlade niso nikakor mogle sprejeti in je bila s tem ta skupna konferenca zunanjih ministrov »velikih štirih”. torej Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, onemogočena. Zato je bilo potrebno, da se predstavniki zapadnih treh velesil sami pogovorijo, kakšna naj bo nadaljnja njihova politika pri reševanju mednarodnih vprašanj. Na predlog britanskega ministrskega predsednika Winstona Churchilla je bilo zato določeno, da se sestanejo dne 4. decembra t. 1. na Bermudskih otokih Eisenhower, Churchill, Laniel in pa zunanji ministri Dulles, Eden in Bidault. Posvetovanje naj bi trajalo do 8. decembra. Na tej konferenci naj bi obravnavali predvsem dejstvo, da s sovjetskimi oblastniki ni bilo mogoče doseči niti skupnega posvetovanja, še manj sporazuma o reševanju mednarodnih vprašanj. Zato so zapad-ne velesile prisiljene, da same poizkušajo rešiti predvsem nemško in avstrijsko vpra-šanje, nato pa tudi še vsa druga sporna mednarodna vprašanja. Mogoče bo ravno ta ukrep zapadnih velesil, da so pripravljene tudi same reševati mednarodna vprašanja, vplival na sovjetsko vlado, da bo popustljivejša in da bo vsaj pristala na skupno konferenco. Saj mora nepopustljivost sovjetske vlade vplivati na to, da bo odobrena v francoskem parlamentu Evropska obrambna pogodba, torej pogodba, ki jo hoče sovjetski vlada za vsako ceno preprečiti. Jugoslovanski zunanji mirJsfer na Dunaju V ponedeljek, dne 9. novembra, je prispel s posebnim vlakom na Dunaj jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič. Obisk jugoslovanskega zunanjega ministra je trajal tri dni. Že na kolodvoru v Grazu je izjavil Koča Popovič tam zbranim časnikarjem, da bodo govorili na Dunaju o vprašanjih, ki so važni tako za Avstrijo kakor tudi za Jugoslavijo. Pri tem je omenil posebej velik pomen tržaškega pristanišča za Avstrijo. Na kolodvoru na Dunaju sta sprejela jugoslovanskega zunanjega ministra avstrijski zunanji minister dr. Karel Gruber in državni tajnik v avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Kreisky. Po kratkem pozdravu je v svojem odgovoru Koča Popovič omenil, da*tudd narodi Jugoslavije s simpatijami spremljajo napore Avstrije za dosego svobode in samostojnosti. Izrazil je nato upanje, da bodo razgovori na Dunaju v korist narodov obeh držav. Pozneje je obiskal jugoslovanski zunanji minister državnega kanclerja ing. Raaba in Po nemirih v Trstu Pri demonstracijah v Trstu prejšnji četrtek in petek je bilo po uradnih poročilih ti mrtvih, 162 ranjenih in 39 so jih zaprli. Med ranjenci je 79 policistov, kar dokazuje, kako resni so bili nemiri. Medtem ko italijanska vlada išče krivce za nemire med britanskim vojaštvom in tržaško policijo, pa ves ostali svet, med njimi posebej ameriški zunanji minister Dulles ter britanski zunanji minister Eden zagovarjata britanskega poveljnika v Trstu. 'La pa trdi, da so nemire izzvale neodgovorne osebe, ki so dopotovale iz Italije. To dokazujejo tudi izpovedi pri demonstracijah aretiranih oseb. Medtem pa se francoski zunanji minister trudi, kako bi dosegel možnost za konferenco treh zapadnih držav in Italije ter Jugoslavije. — Italijanski ministrski predsednik Pella je sicer svoje zahteve malo zmanjšal, vendar pa še vedno zahteva izročitev cone A Svobodnega tržaškega ozem- zunanjega ministra dr. Gruberja, nakar ga je sprejel zvezni predsednik dr. T. Korner. Zvečer je bila na čast jugoslovanskemu gostu prireditev v državni operi. V torek so bili razgovori v zunanjem ministrstvu, zvečer pa je bil sprejem pri državnem kanclerju ing. Raabu. Tega sprejema so se udeležili skoraj vsi člani avstrijske vlade. V svojem pozdravnem govoru je kancler ing. Raab poudarjal željo po dobrih sosedskih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, kakor sp obstojali že v času med obema svetovnima vojnama. Obisk jugoslovanskega zunanjega ministra naj omogoči te prijateljske odnose obnoviti in poglobiti, omogoči naj pa tudi rešitev vprašanj obmejnega prometa in še drugih vprašanj, ki so važni za obe sosedni državi. V svojem odgovoru je tudi jugoslovanski minister poudaril važnost poglobitve medsebojnega prijateljstva in medsebojnega sodelovanja. To bo zagotovilo in poglobilo varnost ter mir v tem delu Evrope. Ija Italiji. — Tudi zastopniki jugoslovanske vlade so deloma svoje zahteve spremenili. Tako je podpredsednik Kardelj v svojem govoru v Ljubljani dne 10. novembra izjavil, da bi bila Jugoslavija pod gotovimi pogoji pripravljena priznati nadvlado Italije nad mestom in pristaniščem v Trstu. Kralj Ibn Saud — umrl Dne 9. novembra je umrl v Tajfu sredi Arabije v starosti 73 let kralj Saudijske Arabije in vladar nad naj večjimi petrolejskimi nahajališči sveta, Ibn Saud. Po muslimanskem običaju so prepeljali truplo pokojnega kralja še isti dan z letalom v njegovi rojstni kraj Er-Raid in ga tam pokopali pred sončnim zahodom. Novi vladar Saudijske Arabije je sin umrlega kralja, 51-letni Abdul-Azis-Ibn Saud. GEORGE G MARSHALL Bivši ameriški zunanji minister, je dobil zaradi svojega načrta o ameriški vzajemni pomoči Nobelovo mirovno nagrado za leto 1953 (USIS) KRATKE VESTI Za novega župana v Beljaku je bil ponovno izvoljen dosedanji župan, član socialistične stranke, Jakob Sereinigg, ki je dobil 17 glasov. Pri volitvi župana je bilo 13 listkov praznih, dva glasa so dobili komunisti. V celovški boJnici je umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči, voišperski okrajni glavar dr. Ernst Geppel. Pogreb je bil ob veliki udeležbi dne 7. novembra v Krki. Sodišču v Velikovcu se je javil bivši o-krožni vodja (Kreisleiter) v Velikovcu Hans Grum, ki je ob koncu vojne leta 1945 neznano kam izginil. Grum je poleg Maier-Kaibitscha glavni krivec za izselitev koroških Slovencev. Grum še ni povedal, kje je bil od leta 1945 dalje. Zadruga puškarjev v Borovljah bo dobila za modernizacijo obratov svojih članov ERP-posojilo v višini 1.5 milijona šilingov. Po poročilih iz Washingtona so odpotovali v Avstrijo zastopniki Svetovne banke, ki si bodo ogledali predvsem območje elektrarne Reisseck na Zgornjem Koroškem in bodo nato sestavili predlog za odobritev posojila, ki naj omogoči čimprejšnjo dokončno ureditev te koroške elektrarne. V ponedeljek se bodo začela pogajanja zaradi ureditve evropeizacije posarskega o-zemlja, dokler ne bi m ir ovna .pogodba z Nemčijo dokončno odločila usodo tega ozemlja. Pri volitvah nekaterih guvernerjev v Združenih državah so napredovali demokrati, to je stranka prejšnjega ameriškega predsednika Trumana. Belgijski zunanji minister je izjavil, da bo belgijski parlament v kratkem odobril pogodbo o Evropski obrambni skupnosti. Pri nedeljskih volitvah na Portugalskem je glasovalo okrog 75 odst. volilnih upravičencev. Vlada je dobila okrog 55 odst., opozicija okrog 15 odst., ostali glasovi so bili neveljavni. Vseh 120 poslanskih mest je dobila vladna stranka ministrskega predsednika Salazarja. Zaradi eksplozije na nekem norveškem tovornem parniku je prišlo do požara, pri katerem je vsled opeklin umrlo 21 mornarjev, 18 pa jih je bilo težko ranjenih. rT^alentir^icej star. I V četrtek, dne 12. nov., je umrl ob 5. uri zjutraj v št. Primožu posestnik Valentin Picej. — Pogreb bo v soboto, dne 14. nov. t. L, ob pol 10. uri od hiše žalosti na pokopališče v št. Vidu v Podjuni. Politični teden Po svetu... Nase bralce bo seveda najprej zanimalo, kaj .se dogaja in v zvezi s tem piše in govori o Trstu. Dogodilo se v mednarodnem političnem pogledu ni kaj novega. Vsi čakajo na konferenco petih (tri zapadne sile, Jugoslavija in Italija), ki pa še ni sklicana, ker se razburjeni duhovi še niso toliko pomirili. Oči-vidno zakulisna diplomacija zapadnih sil še ni tako daleč, da bi uspeh take konference že tudi bil zagotovljen. Povrh je nesrečna odločba o delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja tistim, ki so jo izdali, še pre več v kosteh. Dejstvo pa je tudi, da danes na svetu razen Italijanov nikogar ni več, ki bi zagovarjal tako rešitev. Vedno pogostejši so glasovi, ki svetujejo čimprejšnje sklicanje petih. Istočasno pa v zapadni javnosti v zadnjih dveh tednih prevladuje mišljenje, da bi bila res najboljša rešitev proglasiti Trst z ožjim zaledjem kot svobodno neodvisno ozemlje. Te rešitve se seveda najbolj branijo Italijani, ker bi potem ne mogli italijanskega življa v Trstu umetno po-množevati s sonarodnjaki iz notranjosti Italije — vse seveda samo z namenom, da bi izrinili slovenski živelj. S samostojnim tržaškim ozemljem bi jim bilo pa tudi skoraj onemogočeno vračati njih „madrepatrijo” med Slovence in Hrvate. Svobodni Trst bi bil zanje hujše kot pa izgubljeni Trst, kajti Italijanom bi se v samostojnem tržaškem ozemlju gotovo bolje godilo kot njih bratom v Italiji, ker bi narodnostno najmanj tako mogli procvitati, poleg tega pa bi bolje živeli ob velikanskih dohodkih iz nevtralnega evropskega pristanišča. Ko je italijanski ministrski predsednik izjavil, da je ideja ..evropeizacije” Trsta nemogoča in nesprejemljiva, je gotovo pozabil, da je bila italijanska uradna politika vneta zagovornica panevropske ideje, tako Evropskega sveta v Strasbourgu, kot članica Montanske zveze itd. — Očividno pa za to idejo ne mara kaj žrtvovati. Zakaj ne bi vprašali Tržačanov, če si žele neodvisnosti? To bi bili zapadni zavezniki že zdavnaj morali storiti že iz zgolj demokratičnih načel, ne glede na to, da danes morda obžalujejo obljube, ki so jih leta 1948 in letos pred enim mesecem dali Italiji. V zapadni javnosti je vedno močnejša zahteva, naj se obdrži sedanje stanje, oziroma naj se velesile vrnejo k pogodbi z Italijo iz leta 1946, ki je ustanovila Svobodno tržaško ozemlje. Podoba je, da evropsko-politični spor radi Trsta ne poteka po italijanskih željah. Prav je, da je malo završalo med Italijani in Jugoslovani in med Tržačani samimi. Tako se je svet moral malo globlje pozanimati za vse skupaj in sicer na licu mesta. V zadnjih mesecih je bilo pač nešteto mednarodnih komisij in samo v zadnjih tednih na stotine časnikarjev v Trstu. Zdaj se o-glašajo v svojih redakcijah, opisujejo, kar so videli in čeprav so njih vodiči bili v glavnem Italijani — je to, kar opisujejo, Italijanom kaj malo po godu. Svetovna javnost prihaja do spoznanja, da je tržaško vprašanje treba reševati predvsem iz gospodarskih vidikov. Za slovenski narod pa je tudi prav, da je malo završalo, ker je svet šele pričel verjeti, da je mesto Trst na slovenskem ozemlju in da je Italija na vzhodnih mejah izgubila samo to, kar je bila s prvo svetovno vojno pribarantala. V Trstu so bile pretekli teden dva dni trajajoče demonstracije italijanskega dija-štva in neofašistov proti zaveznikom, Jugoslaviji, neodvisnosti Trsta itd. V spopadih s policijo je bilo več smrtnih žrtev in veliko ranjenih. Obžalovanja vredni dogodki, delo neodgovornih elementov, kakor je izjavila zavezniška oblast. — Mladinski zagon, zanešenost — bi še dostavili. Toda pri tem se spominjamo na podobne demonstracije po prvi svetovni vojni, katerim je sledil požig Narodnega doma. — In če bi zavezniki res odšli iz Trsta in bi ga kakor takrat — zasedli Italijani, ali ne bi bilo isto s slovenskim življem v Trstu? Sovjeti ne pridejo v Lugano Zapadne sile so ponovno povabile sovjetsko vlado na konferenco štirih, ki naj bi obravnavala vprašanje Nemčije in avstrijske državne pogodbe. Sovjetska vlada je odgovorila, toda nota ne omenja gori omenjenega vabila, temveč vsebuje splošne pogoje in nasvete ter očitke, kako naj bi začeli reševati sporna vprašanja. Pogoji so pritegnitev komunistične Kitajske k pogovorom, ki se naj tičejo splošnega sporazumevanja; tu pa so azijski problemi, raz-oroževanje, atomska kontrola itd. Tem vprašanjem bi se pridružilo nato še reševanje nemškega in avstrijskega vprašanja. Očitki govore o ..napadalnem značaju” Atlantskega pakta. Evropske obrambne zveze itd. Povedano ni bilo nič novega in ker je očividno namenoma izpuščen odgovor glede konference v Luganu, je ostalo zgolj dejstvo, da odnosi med Zapadom in Vzhodom niso niti za korak napredovali. Morda pa Moskva čaka, kako se bo stvar glede odobritve Evropske obrambne pogodbe razvila v Parizu, kjer je v teku srdita borba med zagovorniki in nasprotniki te odobritve. Od stališča Francije je zdaj odvisno, ali bo Evropska vojaška zveza kmalu postala dejstvo ali pa bo šlo po polževi poti naprej. Res je vsekakor, da je francosko odlašanje dobrodošlo predvsem Sovjetom. ... in pri nas v Avstriji Najneprijetnejša dolžnost, ki zadene v tej ali drugi obliki vsakega, je plačevanje davkov. Tej dolžnosti bi se vsak rad izognil in oni finančni minister, ki bo to dolžnost čim bolj zmanjšal in čim bolj omilil, bi dobil največje odobravanje. Ker pa naloge državne uprave vsak dan bolj naraščajo, mora država tudi skrbeti za vedno večje dohodke. Bistveni del teh dohodkov pa so davki. Zato si današnje države tudi ne moremo zamisliti brez plačevanja davkov. Kljub temu pa vsak želi, naj bi bil njegov prispevek, njegov davek, čim manjši. Zato zelo radi slišimo ali pa beremo, da bo finančni minister davke zmanjšal. Pred vsakimi volitvami je že od davnih časov navada, da vsaka stranka poizkuša volivcem dokazati, kako bo le ona sama znala gospodariti tako, da bodo davki čim manjši, da bo pa državna uprava čim boljša. Tudi pri zadnjih volitvah smo pri nas slišali take besede. Takrat je finančni minister dr. Kamitz obljubil, da bo z novim proračunom izdelal tudi nove davčne zakone. To besedo je finančni minister tudi držal. Avstrijska davčna zakonodaja — najbrž bo precej podobno po vsem svetu — je danes taka, da se v njej spozna komaj najbolj izveden davčni uradnik. Vsakoletne potrebe so prinašale s seboj namreč vedno nove spremembe in nova dopolnila zakonov. Te spremembe so se nato prihodnje leto že spet pokazale kot nepopolne in času neprimerne in so jih zato v parlamentu z novim zakonom o spremembi zakona spremenili in dopolnili. Teh dopolnil in sprememb je bilo končno že več kakor pa za-, kona samega. Zato je bilo nujno potrebno misliti na to, kako bi vsaj najvažnejše zakone prilagodili današnjim potrebam. Novi davčni zakoni Zato je dal izdelati finančni minister predvsem dva nova davčna zakona in sicer zakon o dohodnini in pa zakon o obrtnem davku. Ta dva zakona je ministrski svet že odobril in jih je nato izročil predsedstvu državnega zbora, da jih da v razpravo naj-preje pristojnemu odseku in bo nato o njih razpravljal še državni zbor sam. Kakor skoraj vsak nov zakon, tako ima tudi novi predlog zakona zagovornike in nasprotnike. Gotovo je, da moramo vsi o-dobravati, da naj bo novi davčni zakon čim bolj enostaven in naj ne vsebuje samih izjem, ki jih nato za sebe uporabijo oni, ki imajo čas, denar in možnost, da se teh izjem poslužijo. Pravilno je tudi, da naj bo načelo davčnega zakona, naj bodo obdavčeni predvsem oni, ki so premožni, zaščiteni naj bodo oni, ki s svojimi skromnimi dohodki tako že komaj preživljajo sebe in družino. Na zunaj poizkuša novi davčni zakon tem načelom ugoditi. Zato so tudi sprva ta zakon v tem oziru skoraj vsi pozdravili. Ko pa so začeli zakon bolj natančno proučevati, je bilo mogoče ugotoviti, da ima tudi novi predlog zakona mnogo trdot, ki jih bo moral državni zbor še omiliti, oziroma odpraviti, da bo zakon res odgovarjal namenu. Predvsem vsebuje sedanji zakon mnogo določil, ki predpisujejo, da razni dohodki in zaslužki preko in mimo rednega zaslužka niso obdavčeni. Tako niso do gotove mere obdavčeni zaslužki za nadure, za nedeljsko in praznično delo itd. Novi zakon teh olajšav ne pozna več. Zato so proti novemu zakonu z vso,silo nastopile delavske zveze in delavske zbornice, katerim so šele sedaj dali zakon v izjavo. Finančno ministrstvo in tudi vlada sama gotovo nista postopala pravilno, da sta odobrila osnutek zakona, ne da bi preje zvedela, kaj pravi o tem tisti, ki bo z zakonom najbolj prizadet; to pa so delavci. Če pa je vlada že zakon odobrila, je napravilno, da sedaj tisti, ki so zakon odobrili, proti zakonu nastopajo. Kongres socialistov Te dni je bil na Dunaju kongres avstrijske socialistične stranke. Tak kongres ali tako zborovanje je vsako leto in na tem kongresu stranka daje obračun o svojem delu in napravi načrt za delo v bodočem letu. Predsednik avstrijske socialistične stranke je državni podkancler dr. A. Scharf. Na vladni seji je podpredsednik vlade odobril načrt novega davčnega zakona, na kongresu socialistične stranke pa je vodstvo stranke, katere predsednik je državni podkancler, nastopilo proti zakonu. Še ena značilnost daje okvir temu socialističnemu zboru. Na tem zborovanju so se namreč socialisti postavili kot edini zaščitniki Avstrije proti komunistični nevarnosti. Za dokaz temu so doprinesli ne svoje delo, ampak izvleček iz neke knjige spominov, ki jo je izdal avstrijski zunanji minister. Minister dr. Karl Gruber je namreč povedal v svoji knjigi spominov, kako se je bivši državni kancler ing. Figi z nekate rimi svojimi prijatelji leta 1947 razgovar-jal nekega večera s predsednikom avstr, kom. stranke dr. Ernstom Fischerjem. Socialisti sedaj trdijo, da so oni preprečili, da niso takrat izročili zastopniki OeVP Avstrije v roke komunistov. Minister Gruber pa trdi, da je on nekako preprečil, da se res ta nakana ni uresničila. V resnici pa niti trditev socialistov in tudi trditev zunanjega ministra ne drži. Tega niso preprečili niti socialisti in tudi ne zun. minister OeVP, ampak narod, ki ni bil nikdar za komunistično politiko, pa naj bo te ali one barve. Pri socialističnem zborovanju na Dunaju je bil za predsednika stranke ponovno izvoljen dosedanji predsednik državni .podkancler dr. Adolf Scharf. Njegovi namestniki pa so notranji minister Helmer, dunajski župan Jonas in Gabriel Proft. V načelstvo odbora avstrijske socialistične stranke je bil med drugimi izvoljen tudi koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig. Program avstrijske socialistične stranke je že znan, saj so ga v zadnjih tednih že večkrat povedali. Na dunajskem kongresu so ga ponovno poudarili. Vsebuje program v glavnem sledeče točke: zagotovitev svobode, popolna zaposlitev, zagotovitev socialnih pridobitev, zagotovitev starostne preskrbe za vsakogar in zagotovitev primernega stanovanja. Končno zahteva zborovanje popolno samostojnost Avstrije. Značilno za končni sklep zborovanja avstrijske socialistične stranke pa je, da so se izjavili proti popolnemu podržavijenju, da so se izjavili tudi proti nestrpni politiki proti katoliški Gerkvi, da so sc izjavili deloma celo proti marksizmu in da so končno izjavili, da socialistična stranka ni več stranka samo enega sloja naroda, ampak hoče biti stranka vsega naroda in vseh slojev, kakor so to tudi druge stranke. — To jc pač prilagoditev razmeram. Beograd in London V avstrijski notranji politiki bo vzbudil v tem tednu večje zanimanje prihod jugoslovanskega zunanjega ministra Koča Popo vica na Dunaj. O tem pa poročamo več na prvi strani današnje številke „Našega tednika”. Ker nam je po božji volji določeno, da živimo ob meji in na meji dveh sosed nih narodov in držav, ker smo sami del matičnega naroda, ki živi v narodnostni državi onstran Karavank, želimo, da bi imel ta obisk čim večji uspeh v dobro našega naroda na Koroškem, v dobro čim boljših sosednih odnosov med obema sosednima narodoma in državama in končno v dobro miru v tem tako važnem delu Evrope. Ko je bil pred nedavnim na obisku avstrijski državni kancler v Parizu, je ta obisk gotovo v precejšnji meri doprinesel do utrditve prijateljskih zvez med Avstrijo in Francijo. Ta obisk je gotovo tudi utrdil gospodarske zveze med obema državama Kot nadaljevanje utrditve prijateljskih zvez je gotovo smatrati povabilo, ki ga je izročil v soboto britanski veleposlanik na Du naju Sir Harold A. Caccia državnemu kanclerju ing. Raabu. V tem povabilu je rečeno, da vabi britanski ministrski predsednik Winston Churchill avstrijskega državnega kanclerja na uradni obisk v London. Državni kancler se je za povabilo zahvalil in bo verjetno v mesecu februarja 1954 odpotoval na uradni obisk v London. Za Svobodno tržaško ozemlje V zapadnem svobodnem svetu pridobiva vedno bolj prepričanje, da je v narodnostnem in gospodarskem oziru najboljša rešitev tržaškega vprašanja ona, ki predvideva vzpostavitev Svobodnega tržaškega ozemlja, kakor je to določeno tudi v italijanski mirovni pogodbi iz leta 1947, katero je podpisalo 21 držav. Za tako rešitev se danes zavzema tudi Sovjetska zveza, ki je v letih po podpisu mirovne pogodbe sama preprečila imenovanje guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje. Proti taki rešitvi je danes Italija, ki hoče vključiti v svoje državne meje cono A in B Svobodnega tržaškega ozemlja. Proti tej nameri je seveda Jugoslavija, ki pa tudi ne zagovarja mirovne pogodbe, ampak bi pod gotovimi pogoji prepustila mesto in pristanišče Trst pod vrhovno nadvlado Italije. Pri tem pa še nikdo ni vprašal, kaj pravijo Tržačani sami. Dne 30. oktobra so zato zastopniki Slovenske demokratske zveze. Slovenske socialne zveze, Skupine neodvis- Izselitev v Združene države Kakor sporoča ameriško poslaništvo na Dunaju, je zelo verjetno, da se bo izdajanje vizumov za izselitev v Združene države po novem vselitvenem zakonu zavleklo za nekaj mesecev. Odkar je bil ta zakon — Refugee Relief Act of 1953 sprejet v ameriškem kongresu in ga je podpisal predsednik Eisenhovvcr, sta dobila ameriško poslaništvo na Dunaju in pa ameriški konzulat v Salzburgu na sto in sto prošenj in vprašanj. Ker pa še manjkajo navodila iz Washingtona, na vsa ta vprašanja ni bilo mogoče odgovoriti. Verjetno navodil iz Washingtona ne bo še nekaj mesecev. Zato tudi nima nobenega smisla osebno, telefonsko ali pa pismeno vpraševati zaradi izselitve po novem zakonu pri ameriškem poslaništvu na Dunaju ali pa pri ameriškem konzulatu v Salzburgu. Posebej pa je treba omeniti, da po novem zakonu nimajo pravice vselitve v Združene države oni, ki niso bili nikdar begunci. Ti morejo priti v Združene države samo po redni poti v smislu stalnega zakona o vse- nih Slovencev, Fronte neodvisnosti in Tržaškega bloka poslali obširno spomenico o tržaškem vprašanju in o nujnosti ohranitve Svobodnega tržaškega ozemlja Varnostnemu svetu Združenih narodov. To spomenico so poslali razen tega še vsem članom Varnostnega sveta, torej Veliki Britaniji, Združenim državam, Franciji, Sovjetski zvezi, Kitajski Narodni Republiki, Kolumbiji, Turčiji, Braziliji, Danski, Novi Zelandiji in Libanonu. Slovenska demokratska zveza je poslala posebno pismo s pozivom za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja tudi predsedni-štvoma vlad v Beogradu in v Rimu. Izjavo za Svobodno tržaško ozemlje je dal tudi bivši jugoslovanski ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič v imenu Srbov. V imenu Hrvatov je dal izjavo za Svobodno tržaško ozemlje predsednik Hrvatske kmečke stranke dr. Vladko Maček, v imenu Slovencev pa dr. Miha Krek, predsednik Slovenske ljudške stranke. litvi. Oni begunci, ki so se že registrirali pri ameriškem poslaništvu na Dunaju ali pri konzulatu v Salzburgu, naj se ne registrirajo ponovno. Taka dvojna registracija bi samo povzročila zmedo in bi povzročila tudi zakasnitev izdaje vizuma. „KLEINE ZEITUNG" OBSOJENA Zaradi člankov „Blutige Grenze”, ki jih je objavljala „Kleine Zeitung” tam v poletju, se mora glavni urednik zagovarjati pred sodiščem. Tam se mu doslej še ni posrečilo, da bi dokazal resničnost objavljenih člankov. —■ Pred kratkim je bil urednik obsojen zaradi obrekovanja znanega hotelirja VVutteja iz Klopinja. Te dni je bila nova razprava zaradi obrekovanja Andreja Sienčnika iz Mokri j pri Dobrli vasi. Tudi sedaj uredniku ni bilo mogoče dokazati resničnosti objavljenih trditev in je bil obsojen na denarno kazen in poravnavo sodnih stroškov. Obidi iz večnosti Vigredi leta 1887 je umrl v Jeruzalemu p. Matija Lecomte (Lekdmt), ustanovitelj slavnega francoskega svetopisemskega zavoda St. Etienne (Sentetičn). V zadevi in v korist svoje svetopisemske šole je potoval iz Palestine na Francoslko. Ko se je vrnil v Sveto deželo, je 'bil bolan in se je moral .podati v francoslko bolnico. Upal je sicer, da kmalu ozdravi. Toda bolniška sestra, ki mu je stregla, v Sveti deželi dobro znana sestra Jožefina Rumebe (Rimeb), ga je opominjala, naj se pripravi na poslednjo uro, češ da je ta bolnica zadnja postaja njegovega zemeljskega potovanja. Dobri pater ni hotel verjeti, predobrega se je še počutil. Toda sestra je rekla: „Vi nočete verjeti in sc šalite vsled tega. Ko pa boste v vicah, bi pa radi, da naj vam pomagam, kajne?” Ko pa se je bolezen poslabšala, je Leko-mta začelo skrbeti, kako bo obstal pred strogo sodbo božjo. Tedaj ga je tolažila sestra Jozefina in mu je rekla, da je vendar storil v čast božjo mnogo dobrega v svojem življenju. „Sestra moja”, je odgovoril pater, „dela sama ne zadostujejo, treba je, da jih človbk izvrši s popolnoma čistim namenom. Molite mnogo zame po moji smrti.” Sestra je obljubila in je šaljivo pristavila: „Če ne bom dovolj molila, pa pridite in povejte mi, da bom še več molilal” Smehljaje je odgovoril umirajoči: „Tako lahko Zašel sem v čudno družbo. Sam tega nikakor nisem kriv, kajti bilo je v pozni jeseni in jaz sem v podeželskem mestu, kjer sem bil imel opravka, čakal na poštni avto. Pa je začelo močno deževati. Kaj sem hotel — stopil sem v prvo gostilno, da popijem čašo čaja in pregledam par žurna-lov ter na ta način prebijem čas. Pri sosednjih mizah so sedeli možje-meščani, pili. pivo in čaj, kadili in politizirali. Ker so se šteli za važne, pomembne osebe, so govorili glasno, hripavo, poudarjeno. Vsak izmed njih je bil odličen domoljub, vedel je vse, znal malo manje, storil pa v korist obče-človeške družbe zelo veliko, zakaj plačevali so vsi davke, kakor vsak državljan moderne države, drugače pa prodajali sladkor, sol, klobase, kruh, papir, žeblje in druge reči, ki ne rastejo na polju. Bili so tudi prebrisani kupovalci, ki so natanko vedeli, kje se konča korist in pnič-ne izguba. Ker so bili vsi pripadniki domovinskega gesla, ki je seglo natanko do plota domačega vrta, so gledali na razna vprašanja manj ali bolj enotno. O sovražniku so zelo radi govorili, zakaj bili so kolikor toliko pravi brdavsi. Vsak je imel doma namreč najmanj en križec in dve kolajni — se ne pride z drugega sveta nazaj.” Kmalu nato je umrl p. Lekomt. Sestra Jozefina je molila več tednov zanj, in potem je pozabila na svojega prejšnjega bolnika. Ko je nekega dne delala v svoji celici, je nenadoma zaslišala močen š um. Začutila je predirljiv smrad kakor po dimu in žveplu, in njej dobro znan glas je govoril: ..Sestra, molite zame, strašno trpim.” Nato je polagoma vse zopet izginilo. štirinajst dni nato isti dogodljaj. Umrli je izjavil, da mu je bilo po njenih molitvah in žrtvah znatno olajšano. „Vaša molitev je učinkovala kakor sveža rosa na moje plamene in jih je omilila. Pojdite vendar, prosim, k novemu predstojniku samostana, ki sem ga ustanovil, in ga prosite v mojem imenu za devet sv. maš.” Brez odlašanja je sestra zvršila svojo nalogo, četudi jo je malo skrbelo, kako bodo njene „vizije” sprejete v učenem samostanu. P. Meunier (Menjč) je poročilo pazljivo in vljudno poslušal in je sklenil, da bo sam opravil devet sv. maš, ne da bi komu v hiši kaj povedal o tem, da bi se ne osmešil zaradi svoje lahkovernosti. Rekel si je: „Devet sv. maš gotovo ne bo škodovalo in more samo koristiti.” Devetega dne devetdnevnice so se podali menihi zvečer v svoje celice. Brat Tomaž, vrli kuhinjski brat, je slišal, da je nek- bil je torej že patentiran junak. Tudi za kulturo so se vsi živo zanimali. Ravno ko sem bil izpil čaj in segel po nekem časopisu, je začel vpiti majhen, dobro rejen možiček na ves glas. Pihal in mahal je z rokama, da so prišli v nered gosti oblaki dima, ki so plavali nad glavami in pod stropom. Udaril je na mizo. „Tega jim ne bomo dovolili. Mi smo jim prinesli kulturo! Prej še knjig niso znali brati. Zdaj se pa moji otroci morajo učiti tujih jezikov! To bi bilo lepo! Ne, jaz protestiram najostreje!” Zopet je udaril na mizo. Kozarci piva so poskočili in začeli plesati. Vsi so navdušeno pritrjevali zaslužnemu domoljubu, medtem ko je tekočina curkala na tla. Natakarica je hitela po brisačo in se neumno smejala. Možje pa so se zopet pomirili, kadili in pili. Zdaj so vstopili drugi in jih začeli zafrkavati. Jaz sem odložil časopis, plačal in odšel na avto. Možje so ostali v gostilni. Gostilničar pa je kot poklicni kozmopolit stal za mizo in pazil na postrežbo gostov in svojo korist. Primerjal sem ga s predsednikom kake republike, ki suvereno stoji nad strankami. Želim mu še nadalje obilo gostov. Franc Zidnik do potrkal na njegove duri. „Notri,” je rekel. In na svoje začudenje vidi vstopiti p. Lekomta, žarečega od veselja in blaženosti. — „Odkod pridete?” je vprašal brat. „Rešen sem iz vic, ker je pater prior opravil za me devet sv. maš. Zahvalite se mu v mojem imenul” Potem je vprašal, kako se počutijo v samostanu. — „Vas zelo pogrešamo,” je odgovoril brat. „Vi ste zapustili veliko vrzel s svojo smrtjo.” — „Pogum,” je rekel oni, z nebes doli vam morem biti koristnejši nego prej.” S temi besedami je podal bratu roko in se je obrnil nato k durim, ki jih je zaprl za seboj. Brat Tomaž je hitel za njim, je odprl duri, pa ni videl nikogar Nove šole ■ V zadnjih letih je nastalo po našem delu Koroške nekaj novih šolskih poslopij. O pomenu teh šol za naš narod smo že večkrat pisali, še posebej ob prilikah, ko so bile te šole predane svojemu namenu. V podobnem položaju kakor smo koroški Slovenci, so tudi Hrvati na Gradiščanskem. Tudi tam so zgradili v zadnjih letih več novih šol. Pod naslovom „Nove šole — novi duh” piše o teh šolah med drugim list gradiščanskih Hrvatov „Naš tajednik” tole: „Nova Gora je hrvatska vas. Kakor v nekaterih drugih krajih se je posrečilo tudi v tem kraju nemškemu morju, da izdolbe večje ali manjše luknje v zidovje tamkajšnjega hrvatstva. Zlasti v času zloglasnega nacizma je bila prizadeta tam hrvatstvu neizmerna škoda. Ko pa je bil kljukasti križ razbit, so iz starih hrvatskih korenin spet začele poganjati nove mladike. In vse bi bilo lepo, ko ne bi te dni spet slišali, da je šola v Novi Gori postavljena za novogor- Veli list Čas ga je utrgal z veje, ko sem pod drevesom stal; postrežjljivo sem se sklonil ter sočutno ga pobral. Svoje zgodbe iz mladosti mi je praviti začel: sveti Jurij ga je krstil, maj mu je ob zibki pel. Sapice so mu pihljale vse poletje slednji dan; zbor krilatcev je prepeval, zibal ga je dih hladan. Nežno cvetje je duhtelo, brž je dozoreval sad: listje pa je obledelo — zdaj ga trga listopad. Naglo se je spremenilo, smrt z življenjem se igra, sladko sadje je obrano, pada veli list na tla. Limbarski več. Takoj je hitel dobri brat k svojemu pred-stojniku in se mu je v imenu umrlega zahvalil za devet sv. maš. „Odkod veste, ljubi brat, da sem opravil zanj te sv. maše?” Brat je pripovedoval, kaj se je ravnokar pripetilo. P. Menje je primerjal podatke in je spoznal, kako dobrotljivo se je izkazalo zopet božje usmiljenje. — Te dogodivščine so bile pozneje objavljene v časopisu dominikancev .Jeruzalem”, toda brez navedbe imen, ker so prizadeti še živeli. Zdaj po njihovi smrti so jih zopet objavili s pripombo, da so bili zgoraj imenovani skozi in skozi verodostojne priče. - novi duh ske Nemce, da jim ne bo več treba hoditi v dosedanjo novogorsko šolo, ki je dvojezična, torej za Nemce in'Hrvate. Sicer je res, da bo nova šola samo enorazredna, toda vsi vemo, da šola vzgaja otroke, torej bodočnost naroda. Nove šolske stavbe so potrebne iz zdravstvenega, vzgojnega in psihološkega ozira. Toda uspeh šole ni odvisen toliko od novih, lepo urejenih, toda mrtvih zidov, ampak predvsem od učiteljev in od duha, ki med temi zidovi vlada.” Tudi mi moremo brez vsega reči prav tako, kakor piše „Naš tajednik”: Uspeh novih šol ni odvisen od lepega zidovja, ampak predvsem od učiteljev, ki v teh prostorih poučujejo in vzgajajo nov rod. Od učiteljev je odvisno, ali bo novi rod sposoben, da živi v prijateljstvu in dobrem sosedstvu ali pa v sovraštvu, boju, vojni in krvi. Slana Boji se nežna te pomlad in nežno cvetje trepeta, ne ljubi te jesenski sad, morilka vrtov in polja. Drži v pogubo tvoja sled, na licu smeh spreminjaš v jok, in roso na rastlinah v led, ne gane te ne jok ne stok. Častilec ti je črn obup, in glad je tvoj sestradan svat; povsod razlivaš smrtni strup, moriš gredice naših trat. Krvavih žuljev ni te strah, na grenke vzdihe nič ne daš, razdiraš naše delo v prah in znojne kapljice teptaš. In kamor prideš, vse požgeš, množiš trpljenje in gorje; ne nehaš prej, dokler ne stres vseh nad, ki jih goji srce. Limbarski ODLIČNI DOMOLJUBI J. S. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (43. nadaljevanje) Poslušalcem se je zaradi tega vse vrtelo v glavi — in na to so pili. Zdaj se je pilo „na žalost”, zdaj „na radost”. Klasek je znal vse pridobiti, ujeti, navdušiti, vse je drlo v novo gostilno in stara je samevala, zamirala. „Sam vrag — Bog nas pred njim varuj -— nam je tole skuhal,” so tarnale žene in so vselej trepetale, ko so slišale, da bodo volitve, tabor ali pa kakšen shod v Pisku. Klele so Klaska in politiko pošiljale na dno pekla. ..Pijančevali so se pri tem naučili naši možje in na gostilno so se navadili in kvartali začeli,” tako so očitale celo Klaskovi, ki je sama hodila zbita in zdelana, ker je na njenih ramah ležala vsa skrb za gospodarstvo. čim dalje, tem huje je bilo s Klaskom. Začel se je sramovati kmeta in postajal gospod. Tudi ob delavnikih je hodil z zelenim klobučkom, s šojinim perescem in s puško čez ramo. Najel je občinski lov in ugajalo mu je, da si »gospodje iz Prage” z njim dopisujejo, ga imenujejo »svojega političnega zaupnika”, mu ponujajo cigare, podajajo roke, mu pravijo »gospod Klasek” ter sprejemajo njegova povabila na lov. Morda bi ta veletok tudi Cimburo potegnil s sabo — če mu ne bi bil v napotje prav — Klasek. »Midva se morava drug drugemu izogniti. če se srečava, bo nesreča,” si je govoril Cimbura. Kajti v njegovem srcu je še ve- dno krvavela rana, ki mu jo je zadal Klasek s težkim sumničenjem. Tudi Cimbura se je zanmial za javno življenje, bral in naročal je Janovega »Potnika iz Otave”, ves nedeljski popoldan je zgubil nad njim, mnogo je premišljeval o tem, kar je prebral, in v vasi je s černo-chom, Roučkom in drugimi o tem razpravljal, se prerekal in modroval. Toda v gostilno s Klasekom ga nihče ni spravil. On in njegovi sinovi so ostali zvesti »stari” gostilni in veselilo ga je, da niti Jan niti Franček ne gresta za Klaskom, čeprav jima tega niti z besedo ni omenil. Toda sojeno je bilo, da se bo Cimbura vseeno udaril s Klaskom. Putini je bila od davnih dob staro gosposko piseško županstvo in putimski župan je tudi v Pisku užival čast in veljavo. Ko so Putimci sprejeli Cimburo za soseda, so ravnali z njim kakor s sebi enakim. Ko je vrsta prišla nanj, so izvolili tudi njega za župana, kakor se je spodobilo in je bilo treba. Toda Cimbura se je zavedal, da prav za prav spada v Semiče in da grunt ni njegov in zato je odbil, časti ni sprejel, v odboru pa je ostal. Zdaj so se spet bližale občinske volitve. Tokrat s hrupom in šumom kakor še nikdar. — Prihajale so kakor teman, hudouren oblak. »To mora nehati,” je ‘kričal Klasek, »da bi županstvo hodilo po občini obenem z občinskim bikom. Občani naj volijo in s svobodno volitvijo počastijo moža, ki je po svoji izobrazbi in ugledu najbolj sposoben za ta važni urad,” je ponavljal rečenice iz časopisov in, čeprav je bila vrsta na Kecli-ku, je pri volitvah kot župan zmagal — Klasek. Tudi v okrajno zastopstvo ga je poslal novi odbor. Toda razdražena, užaljena manjšina si je najela odvetnika, vložila ugovor proti volitvam in Putim se je znašla v gnusnem toku občinskih prepirov, svaj in zdražb. Vsa putimska preteklost — in to njena grda preteklost — je kakor na mah vstala iz groba pozabi j enosti. Pozabljene rodbinske zgodbe so vlačili iz spomina na sonce, jih sprašili, oživljali in jih znova očitali. Vsaka vas ima svojo grešno zgodovino in kakor v orožarno segajo vanjo, ko se med sosedi zaneti $por, razvname prepir. Če živi občina v miru, si sosedje »ob spominih” pripovedujejo in mladina sliši samo lepe, nedolžne stvari. Če se pa razbesni »domača vojna”, tedaj zapusti razsodnost tudi sive glave — togota ne pozna dobrote — vsako orožje je dobro, vsaka ped priorane občinske zemlje, sleherno družinsko sramoto — še celo umor, če bi zanj vedeli — si v jezi, s strastjo zaslepljeni, drug drugemu očitajo. Mladina spet lačno posluša in si skrbno vtisne v spomin to domačo zgodovino. Putimska kronika je sedaj obogatela z bojem — za župansko žezlo ... Okrajno zastopstvo v Pisku je imelo dolžnost, preiskati pravilnost volitev in pomiriti sprti stranki. Zato je pozvalo razprte Putimce k sebi. Bližal se je dan razprave. »Cimbura, ti moraš z nami,” je dejal dan pred razpravo Kopecky Cimburi na polju. »Noče se mi — saj veš, da se Klaska izogibam,” je odvrnil Jan. »Pojdemo vsi, ne izvijaj se, morda bo prav tebe tam treba,” je pritiskal sosed. »Ne gre niti toliko za .lekurs’, protest, kakor veš, ampak za dogovor — za pomiritev — vsi moramo priti — stori to dbčini na ljubo, da se zaradi tebe razprava ne bo razbila.” »Pridem,” je končno hladno obljubil Cimbura; pa morda bi se premislil, če se ne bi drugega dne zjutraj Kopecky pri njem ustavil. Okrajni odbor je že zasedal, ko so prišli Cimbura in ostali. »Dobro, da ste prišli, čakamo na vas,” je pozdravil namestnik okrajnega župana pu-timsko opozicijo. Cimbura je vstopil zadnji in ostal pri vratih. Z očmi je preletel dvorano in spoznal skoraj vse navzoče zborovalce. Predvsem kmete, skoraj same župane iz okoliških vasi. Videl in poznal je tudi pi-seške meščane. Toda ni imel časa o tem misliti, ker je okrajni tajnik prečital zapisnik in eden izmed gospodov je začel govoriti. Skoraj prepiral se je s Putimci: »To je prvi primer — dosedaj smo mogli vse volitve na okrajnem odboru potrditi, vse občine so boljše od vaše, složnejše so, tihe in mirne. Samo tam v tej Putimi se vsajate in rekur-ze vlagate,” — in pri tem gledal v kot, kjer so stali Keclik, černoch, Rouček in tudi Cimbura. »Tisti časi so minili je vstal član odbora, »ko so sami kmetje vladali v občini. Danes imajo tudi bajtarji in kočarji enake pra vice z vami. Kogar so oni z večino izvolili, tega morate priznati!” »Poznam gospoda Klaska kot zemljiškega bajtarja," je vstal tretji, »to je izobražen in napreden mož, po vsem okraju znan po •svoji gorečnosti in politični delavnosti. Vsaka občina bi čislala tako zavednega občana — ponosna bi bila nanj. Ne razumemo, kaj imate zoper njega.” (Dalje prihodnjič) CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse. m SLOV. KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU vabi Us vse Slovence iz Celovca in okolice na kulturno prireditev, ki bo v soboto, §g! dne 14. novembra 1953, ob 8. uri zve-U čer v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Na sporedu bo lepa ljudska igra v HH 5. dejanjih »GOSPOD MORA BITI” Igra je vzeta iz življenja, je pouč-jgH Ijiva in bo gotovo vsakemu ugajala. =§j Zato vas prav prisrčno vabi odbor. ZA STARČEV SPOMENIK so darovali: Eliza Pristovnik, Sele, 10.—; Janez Šorli, Podgora, 30.—; Mežnarjeva družina iz St. Janža v Rožu, 20.—; Župnijski urad v St. Vidu v Podjuni 30.—; Ana Einspieler, Zgornja vesca, 10.—; Janko Janežič, Lese, 30.—; Franc Ivančič, Udmat, 10.—; Helena Lepo-schitz, St. Jakob, 5.—; Helena Slanovec, Koprivna, 8.—; neimenovana, 20.—. Daruj fudi Ti za Starčev spomenik! CELOVEC V ponedeljek, dne 9. novembra, je bil ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev na šmartinskem pokopališču v Celovcu pogreb gospe Klare Prah, matere biv- šega okrajnega glavarja v Velikovcu in sedanjega vodja urada za državljanske zadeve pri koroški deželni vladi v Celovcu, višjega vladnega svetnika Karla Praha. Naj Bog podeli rajni za vse njeno delo in trpljenje večno plačilo. Užaloščenim sorodnikom naše iskreno sožalje. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V ponedeljek, dne 19. vinotoka, smo imeli pri Likebu kinopredstavo »Nebesa nad močvirjem”, Maria Goretti. Bralci knjige »Lilija nad močvirjem” in drugi, ki so brali življenje male svetnice in mučenice v nemškem cerkvenem listu, so bili pač vsi radovedni, kak bo film. Zato se ni čuditi, če je bila dvorana najmanj trikrat tako polna kot drugekrati, cela fara je bila zastopana, ljudje so bili natlačeni kot še nikoli, veliko pa jih je moralo oditi domov, ali pa so dali duška svoji jezi v gostilni, kjer je bilo več prostora. Pokazalo se je, da imajo ljudje razumevanje za dober katoliški film in da je takih filmov še vedno premalo. G. župnik Majrič so nam obljubili in nas potolažili s tem, da bodo prišli še enkrat z istim filmom in da bpdo prinesli zraven še tisti film o svetem letu, kjer bomo videli proglašenje Marije Goretti za svetnico. Film je res lep in dober in upamo, da bo tudi prihodnja predstava tako dobro obiskana. Dne 27. oktobra so prinesli h krstu Franca Sourija, to je že šesti otrok Filipa in Marije Sourij. Pridni in varčni starši so si poleg skrbi za otroke postavili še majhno hišico tam pod tovarno opeke v Gonove-cah. Za botra sta bila g. ravnatelj Alfred Loser in Frida Loser, pd. Likeba v Šmihelu. Ob cesti na velikem ovinku proti Pliberku je postavila družina Loser zopet lep križ, katerega so g. župnik v nedeljo popoldne ob navzočnosti vaščanov blagoslovili. Križ je iz macesnovega lesa, napravil ga je mojster Ignac Koren, pd. Uhl. Križ nosi zelo lepo izdelano telo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je prenovljeno in se lepo dviga proti nebu. Lepo znamenje ob poti je to, ki nas spominja našega odrešenja. Kakor so župnik pri govoru omenili, nikdar ne bomo šli mimo križa, ne da bi pozdravili našega Gospoda in Odrešenika Jezusa z lepim pozdravom: Hvaljen Jezus! Likebovi družini pa so se lepo zahvalili, saj je to že drugi križ, katerega so v tem kratkem času popravili. Prvi je bil na vasi, kjer se zbiramo za sprevod mrličev. Poleg ■križa sta zasajena dva topola, ki bosta vzela križ v svoje varstvo in zaščito. Iz tega kraja pa se tudi lepo vidi križ na Peci, ki je bil letos poleti na zahtevo Jugoslavije prestavljen od piramide bolj sem na rob Pece. Ta križ nas spominja na tragično smrt našega dijaka Valentina Kaiserja. DOBRAVA Otolija Vauti pd. Vavtova na Rutah, se je naveličala samskega stanu in se je prav na tihem poročila v nedeljo, dne 25. oktobra, s kovačem Friderikom Kapeller. Za priči sta bila Filip Lach, zidar in Karel Kapeller, gozdni delavec iz Stockenboia. Poročali so domači g. župnik, moški zbor pa je zapel dve pesmi nevesti za na pot. Obilo sreče mlademu paru. KOT Pri Pavliču so dobili naraščaj v drugič. Staršem Alešu in Heleni Igerc, roj. Ižep, se je rodil sinček Franc. Botra sta bila Franc in Jožefa Neubresch, pd. Najbrž. ŠTEDILNIKI, šivalni stroji, kotli, mlini, drobilniki, posnemal-niki, radio-aparati in vsi ostali kmetijski in gospodinjski stroji najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev Johan Lovnšek ZAGORJE - ST. LIP5, P. EHEKMDOKF PODRAVLJE Zelo redko se oglašamo od nas v »Našem tedniku”. In še danes se moramo oglasiti le z žalostno novico. Dne 6. listopada (novembra) nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil naš narodni prijatelj Karel Ulbing, p. d. Ahac, kovaški mojster v Po-dravljah. S pokojnim smo izgubili sorojaka jeklenega značaja in zelo dobrega kovaškega mojstra. Pokojni je bil brat našega gospoda župnika, velečastitega duhovnega svetnika Tomaža Ulbinga iz Skočidola. Rajnemu naj podeli Bog večni mir! Vsem bratom in, sestram umrlega naše iskreno sožalje. V »Našem tedniku” smo že poročali o novem poslopju glavne šole v Maloščah. V novem poslopju se je v glavnem pričel pouk že letošnje leto. V gornjih prostorih novega šolskega poslopja so nameščeni že štirje razredi glavne šole. Prihodnjo jesen pa bo mogoče začeti s poukom v vseh prostorih novega poslopja. V celoti bo v novem poslopju 6 razredov glavne šole, fizikalna dvorana in risalnica s postranskim prostorom. Nadalje je v novem poslopju velika telovadnica s sobo za telovadnega učitelja, kakor tudi prostori za preoblačenje in tuširanje. V kletnih prostorih novega poslopja so predvideni prostori za delavnice, nadalje šivalnica in pri-krojevalnica, velika učna kuhinja in jedilnica. Za okoliško prebivalstvo so v tem delu poslopja predvidene tudi prhe (tuši), do katerih vodi poseben vhod. Ko bodo urejeni prostori, kakor je spredaj opisano, pa delo še ne bo končano. Poleg poslopja, oziroma kot nadaljevanje trakta glavne šole, naj bi nastalo še poslopje za ljudsko šolo. Vse te stavbe naj bi primerno zaključevalo veliko in lepo šolsko dvorišče s posameznimi drevesnimi skupinami. Severno od šolskega poslopja pa je predviden velik športni prostor. Pri zgradbi in ureditvi novega šolskega poslopja v Maloščah so bili udeleženi predvsem domači obrtniki, ki so poverjeno jim delo izvršili brezhibno. Gradbeno mojstrska dela je prevzelo podjetje mestnega stavbenika Tschernutter-ja. Tesarska dela so bila v rokah podjetja tesarskega mojstra JO-SEFA MOLLER-JA iz Malošč. Krovska dela pa je z znano spretnostjo in solidnostjo izvršilo podjetje FELSNER iz Beljaka. Mizarska dela sta si delili predvsem podjetji MATHAUS MIKL iz Mlinar in podjetje KLEMENT BIIXHAUM iz Beljaka. Zlasti so z veliko natančnostjo izvršena dela podjetja MATHAUSA MIKLA. To podjetje izdeluje v zadnjih letih tudi (Stidobuc) Higiena i% /lialolhdt hladilne omare in morem« to podjetje res vsakemu priporočati. V šolskem poslopju je masivno stopnišče iz umetnega kamenja, ki ga je uredilo podjetje KARL PACHER iz Beljaka, znano že po svojem 50-letncm delu. To podjetje je uredilo tudi stopnišče v glavnem preddvorju. Svetlobne instalacije, električni priključki in vsi deli razsvetljave so delo podjetja ERNST SCHNEIDER-Ja iz Beljaka. - Podjetje JOSEF MITZNER iz Beljaka je dobavilo ves material za vodovodne naprave, za toplo in hladno vo- do in za prhe. Vse straniščne naprave, ogrevalne in kurilne naprave so urejene po dognanjih najnovejših zdravstveno-tehničnih raziskovanj. Res prvovrstna izvedba teh del daje najboljše spričevalo podjetju MITZNER iz Beljaka. Keramično obložitev sten je izvedlo podjetje BOTTINGHAUS; položilo pa je to podjetje tudi lepo pisana terrazzo-tla v umivalnici, v prostorih za prhe in v straniščih. S svojim strokovno prvovrstnim delom je podjejte BOTTINGHAUS spet enkrat — kakor vedno — pokazalo svojo veliko zmogljivost v izvedbi trajnih higienskih ureditev. Vse naprave centralne kurjave je izvedlo brezhibno podjetje FRITZ GRAF u. GO. Šolski otroci se bodo že kmalu mogli veseliti prijetne toplote, ki jo bodo izžarevale naprave centralne kurjave. — Gradbeno-ključavničarska dela sta izvršili z velika vzornostjo podjetji R. HINTEREGGER in DE PRETIŠ iz Beljaka. — Kleparska dela je prevzelo podjetje JAKOB KLEMENTIN iz Nculandskron-a pri Beljaku. Tudi slikarska dela so bila izvršena v splošno zadovoljstvo. Tu moramo omeniti podjetje FRIEDRICH MAVER iz Beljaka, ki je slikarska dela izvršilo izredno okusno. — Steklarska dela je prevzelo steklarsko podjetje HEINRICH DE ROJA in jih izvršilo z velikim strokovnim znanjem. Na splošno moremo reči, da je nova šola v Ma^ loščah v celoti zelo uspešno delo, vendar pa bo do končne svoje dograditve prizadejala občini še precej skrbi Le eno pomanjkljivost moramo omeniti. Ko so že gradili tako lepo šolsko poslopje, ne bi nikakor smeli pozabiti na one, ki bodo imeli v tem poslopju največ opraviti, to so učitelji. V novem šolskem poslopju ni namreč učiteljskih stanovanj. Sc eno željo moramo izraziti. Naj bi bilo delo v novem šolskem poslopju usmerjeno tako, da bi res zbliževalo oba naroda na Koroškem, ki naj bi tu živela v prijateljskem sosedstvu. Naj bi sc otroci obeh narodnosti v tej novi šoli učili in tudi naučili resnično obeh jezikov in naj bi tudi oba jezika enako cenili in spoštovali. dro. Miki JOSEF MULLER M^aikdiu tesarski mojster Maloščc-Mallcstig 109 — Telefon 5 STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO IZDELAVA HLADILNIH OMAK Ureditve za toplo vodo Centralne kurjave Sanitarne ureditve Crpalne naprave Fritz Graf & Co. Mlinare-Mullnern pri Beljaku TELEFON 66-86 Beljak- Villach, Klagenfurter Strasse 15 Telefon 46-97 Klement Buxbaum Stavbeno in pohištveno mizarstvo Beljak-Villach, Ringrnaucrgassc 11. Tel. 40-04 GREGOR GRABER SLIKAR IN PLESKAR ŠTEBEN - ST. STEPHAN 18 pošta Malošče pri Beljaku ELEKTRIČNE RAZSVETLJAVNE IN POGONSKE UREDITVE RADIO-REPARATURE Ernst Schneider BELJAK - VILLACH Bahnhofstr. 9. Telefon 48-40 IZVRŠUJE VSA gradbeno-ključavničarska dela, strojne ureditve, žične železnice in dvigala R. Hinteregger & A. de Pretiš BELJAK - VILLACH Klagenfurter Str. (Zehcnthof) Telefon 42-58 Anton Urschitz Stavbeno in pohištveno mizarstvo Malošče - Mallcstig 102 Izdelovanje umetnega kamenja, betonski izdelki Karl Pacher BELJAK - VILLACH Friedrichstrasse 21. (Induslrie-gelaude) — Telefon 46-50 SLIKAR IN PLESKAR Friedrich Mayer BELJAK - VILLACH August-Jaksch-Strassc Telefon 50-33 iosef Gasparin Stavbeno in pohištveno mizarstvo BAČ E - Faak - See j Koroško Vsa stavbeno-kleparska dela iz.vršuje }aU(>6- llletnetitui Nculandskron pri Beljaku Waldheimstrallc 22 Vsa steklarska dela prevzema Heinrich de Roja Veletrgovina s steklom Beljak-Villach, Italicncr StraBc. — Telefon 41-43 ButUngfiaus f ITJMOI J FLIESENrPlATTEN: lirrauo -. Sfclnholi-. VERLECUNGEN. taumatcrlallen VILLACH Klagenfurlcrstr. 3 Te/ero n: 4442 Vodovodi s hišnimi priključki — Centralne kurjave — Kleparstvo — Strelovodi Josef Mitzner BELJAK - VILLACH Gasvvcrkstrassc 3, tel. 50-47 PODGORJE Na univerzi v Gradcu je promoviral za doktorja pravnih in državnih znanosti v petek, dne 30. oktobra t. I., naš rojak dr. Jožef Kropiunig. K promociji novemu doktorju prava prav iskreno čestitamo. SELE Petdesetletnico svoje poroke sta obhajala v nedeljo, dne 8. nov. zakonca 76 letni Luka Dovjak, rentnik in prevžitkar pd. Nac in njegova 73 letna žena Marija roj. Jug. Slovesnost zlate poroke se je vršila vpričo župljanov, zbranih k drugi božji službi. Navrh se je družba zlatoporočnih svatov: trije otroci, vnuki in en mali pravnuk, zbrali okoli slavljencev v župnišču k lepo okrašeni in dobro obloženi mizi. V prijetni družabnosti so potekle vesele popoldanske ure. Lukanovi otroci so dedeju in babici v prisrčnih deklamacijah izrazili svoja voščila in s petjem poživljali veselo razpoloženje. Otroci iz vasi pa so v srčkanem prizoru predali slavljencem šopke čestitk in molitev. Zlata nevesta je zvesta naročnica „Našega tednika”, katerega rada bere zase in svojemu možu. Zato se čestitkam Selanov pridružuje tudi uredništvo: še na mnoga leta! PRIBLA VAS V petek, dne 6. novembra, smo na do-hrolskem pokopališču pokopali Pižovni-kovo mater Uršulo Lipuš, ki so umrli v starosti 56 let. Kako so bili rajna mati spoštovani, je pričal pogreb. Ogromne množice ljudstva so se zgrinjale pred žalujočo Pižovnikovo hišo, da izkažejo rajni zadnjo čast, ki si jo je tudi v polni meri zaslužila. Pogrebne obrede so opravili mil. g. kanonik Zechner, ki so govorili rajni v cerkvi in ob odprtem grobu v slovo zadnje besede. V svojem govoru so stavili rajno mater vsem za vzgled. Rajna mati so veliko trpeli v tej solzni dolini. Bog jih je obda- ril z devetimi, še živečimi otroki, ki so vse vzgojili v pravem krščanskem in narodnem duhu. Od rane zore do poznega mraka so skrbeli in delali za družino in za napredek ter procvit gospodarstva. Zares so oni podpirali tri vogle pri hiši in še več. Kako radi bi še živeli med svojo družino in še bi skrbeli z vsemi svojimi močmi za njo, toda volja Najvišjega je bila drugačna. Težka želodčna bolezen, rak, jih je spravila v celovško bolnico, kjer so prestali še dve težki operaciji. Ker pa ni bilo več pomoči, so jih po več kot enomesečnem bivanju v bolnici prepeljali nazaj domov. Tam so bogu vdano prenašali še veliko trpljenje, dokler jih ni Vsemogočni poklical po zasluženo plačilo, še v zadnjih trenutkih svojega življenja so poklicali svoje otroke k sebi, ter jim dali nekaj zlatih naukov za njihovo življenjsko pot. Draga mati, počivajte mirno v zemlji, katero ste tako neizmerno ljubili! Žalujoči Pižovnikovi družini in vsem sorodnikom pa naše iskreno sožalje. METLOVA-KAZAZE čeravno smo s poročilom bolj pozni, vendar se le moramo spomniti v našem listu rajne Barbare Lipnik, p. d. Pižovnikove matere. V nedeljo, dne 20. septembra, smo jih ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev spremljali na farno pokopališče. Pogrebno opravilo je opravil v zastopstvu g. dekana profesor Mihelič ob asistenci domačega g. župnika. Rajna mati je bila vseskozi verna žena, zvesta svojemu rodu. Radi so prebirali Mohorjeve knjige in „Naš tednik” so še na bolniški postelji radi prebirali. — Pred leti so kupili Nevirtovo gostilno in večji del časa so tam pomagali hčerki Barbari. Pri njej so tudi umrli. Draga mama naj počiva v miru! Zaostalim naše iskreno sožalje. Tam, kjer »napajajo" avtomobile One 24. oktobra 1953 je bilo v Celovcu na Be-Ijaški cesti (Villacher Strasse), blizu Paternionskcga mosta, odprto veliko novo napajališče (tankališčc — Tankstellc) za avtomobile. To napajališče je zdm-ieno z veliko avlo-delavnico in raznimi upravnimi prostori. Novourejeni prostori odgovarjajo vsem zahtevam tujskega prometa. Predvsem pa naj bi nove delavnice bile na razpolago imetnikom zelo razširjenega ljudskega avtomobila — Volksvvagen. Saj *o danes tovarne tega avtomobila v Wolfsburgu v Nemčiji na vsem svetu na četrtem mestu. Proizvodnja dosega namreč 730 avtomobilov na dan. Pri dograditvi nove zgradbe so bila udeležena razna koroška in tudi izvenkoroška podjetja, ki so pokazala z ureditvijo te nove zgradbe avtodelavnic svojo veliko zmogljivost. Gradbeno vodstvo je prevzel mestni stavbenik Eg-genberger iz Celovca. Gradnjo železne in portalne konstrukcije pa je prevzelo podjetje SCHMID-VVERKE z Dunaja. Celovško zastopstvo tega podjetja je v rokah gospoda ing. Fixl-a, Celovec, Simon Gagglstrasse 30. Steklarska dela v portalu in na oknih je prevzelo in izvedlo z znano solidnostjo renomirano celovško podjetje C. LEIXL. Razsvetljavo velikega napajališča in vseh delavnic je izvršilo podjetje Stavbeno in umetniško steklarstvo HANS C. LEIXL Celovcc-KIagenfurt, Alter Platz 4 - Tel. 18-63 Osteklcnja vseh vrst, kamcno-steklenc stene, prehodne in prenosljive strehe iz svinčeno-betonskega stekla. [“AN Preskrba z vodo [L I Sanitarne ureditve Centralne kurjave PFRIMER & MOSSLACHER Celovec-Klagcnfurt, Viktringcr Ring 37 — 39 Telefon 22-45 INGSTE WERKE iz Graza-Wcrndorfa. Ko zažarijo zvečer delavnice in napajališče v čudoviti razsvetljavi, moremo šele ugotoviti veliko zmogljivost podjetja Ingste \Verke. Črpalne naprave, ogrevanje vode in ogrevanje prostorov s toplo vodo, vse ureditve za kurjenje, ogrevanje delavnic s toplim zrakom in vse sanitarne naprave je instaliralo podjetje PFRIMER & MOSSLACHER iz Celovca. - Podjetje ING. ERNST PICHL je zgradilo studenec z veliko zmogljivostjo, sanitetno je izvedlo odtok odpadne vode z ureditvijo približno 300 m grezne površine. Nadalje je to podjetje uredilo odtok vode za izpiranje avto-fmobilov po vodu, ki pelje po 46 m dolgem horicon-talno navrtanem vodu pod napajališčem in pod beljaško cesto v Lendkanal. Novo urejeno veliko napajališče za avtomobile je bilo urejeno sporazumno s podjetjem BRITISH PETROL COMPANV (BP-proizvodi, zastopnik HERMANN EGGER, Celovec). Celotna ureditev je v okras okolici in vsakega avtomobilista, ki privozi od jezera proti mestu, bo ta ureditev ugodno presenetila. Poleg velikega napajališča za avtomobile je velik, elegantno opremljen razstavni prostor za „Volkswagen”-avtomobile, obenem pa so tu naj-inoderneje urejene naprave za pranje, čiščenje in mazanje avtomobilov. V zvezi z napajališčem, s pralnico za avtomobile in s prostorom za mazanje, so prostorne delavnice. Med drugim je tu urejeno veliko skladišče vseh potrebnih nadomestnih sestavnih delov za Volksvvagcn-avtomobile. dro. STUDENČNI MOJSTER ING. ERNST PICHL gradi studenec in vodnjake vseh vrst, velikosti in zmogljivosti. — Vrtanje v globino, preiskava tal, globoka kopanja, ohranjevanje in znižanje talne vode. — Napeljava sveže votle in odpeljava odtočne vode. — Zajetje izvirkov, črpalke, popravila CELOVEC - KLAGENFURT, Humboldstrasse 29. — Telefon 47-03 I URADNE OBJAVE .....—M.. N I ■■II ■IIIIMIMUIIIII ■Hill !■ Začetek tečajev na gozdarskem učilišču v Osojah (Ossiach) Tečaji na gozdarskem učilišču v Osojah se začnejo že dne 16. novembra 1953. Prvi tečaj je za gozdne kmečke posestnike in zanimanci naj se za ta tečaj pripravijo takoj telefonsko ali pri Kmetijski zbrnici v Celovcu, telefon 48-11 ali pa pri okrajnem gozdnem nadzorništvu v Feldkirchnu, telefon 289. Prispevek za vsakega udeleženca je na dan okrog 12 šilingov (preskrba in stanovanje). Štev. Tečaj 1 Tečaj za gozdne kmečke posestnike 2 Strokovni tečaj za gozdne delavce 3 Tečaj za strokovne gozdne delavce 4 Strokovni tečaji za gozdne delavec 5 Strokovni tečaj za gozdne delavce, za absolvente kmetijskih šol Naslednji spored tečajev do konca 1953: Udeleženci kmetje in kmečka mladina Vajenci v kmetijstvu in gozdarstvu Gozdarski delavci čas 16. do 21. novembra 23. do 28. novembra 30. nov. do 5. dec. Dan prihoda 15. november 22. november 29. november Vajenci v kmetijstvu 7. do 12. decembra 6. december in gozdarstvu Absolventi kmetijskih 14. do 19. decembra 13. december Sol šola je urejena po najmodernejših načelih. Stanovanje v sobah z dvema ali tremi posteljami je v gradu. Možnosti za ekskurzije so izredno ugodne. Prijave za nadaljnc tečaje je poslati pravočasno na šolo v Osojah, ki nato na podlagi došlih prijav določi spored tečajev in prijavi jencem pošlje povabilo. Naznanjamo OTVORITEV novih i © ftfsteuuik pmtmm? in Svetike kapajafae ftostaje z najmoderneje u.ejeno službo za pranje in mazanje Celovec-Klagenfurt, Villacher Str. 213 (poleg Palernionskega mesfa) HEINZ KNOCH VW-zastopnik za Koroško lnkVzhodni Tlrol BP BENZIN UND PETROLEUM AKCIJSKA DRUŽBA tf ETAUBAU VVILH.J.SCHMID WIEN XXJNNSTR.23 GRAZ LINZ SALZBURG KLAGENFURT HARD/VIBG. Stavbeno, pohištveno in portalno mizarstvo Jakob Bcodnig, Strokovni nasveti v vseh zadevnih poslih CELOVEC-KLAGENFURT Sattnitz 1 Tel. 30-81 IN6STE-WERKE GRAZ STRaUCHERGASSE 16 Tel. 66-42 ING. ERNST G ASSER-STEINER IVERNDORF Tovarna za električne potrebščine — Kovinski izdelki — Proizvodnja umetne smole — Stiskalnica Tel. GRAZ 70-69 \VERNDORF 1 umetne smole. WIEN IX St. Ruprecht. Str. 3 CELOVEC-KIagenfurt Tel. 35-09 SCHLICKPLATZ 2 Tel. A 15-0-98 iZ# mila mladina IZ SLOVENSKEQA KULTURNEQA ŽIVLJENJA Po šundfilmu v smrt! Dogodek, ki se je pripetil v zadnjih dneh na štajerskem in je zahteval mlado človeško žrtev, je spet enkrat jasno pokazal, kakšno zlo in nesrečo povzročajo brezvestni ljudje, ki hočejo z malovrednimi šundfitmi in kolpor-tažnimi romani napraviti kupčijo. Nek 20-letni delavec je kot „cowboy”’ preoblečen in težko oborožen ustrahoval večji okoliš in je hotel streljati na orožnike, ki so ga že več dni iskali. Pri tem početju pa je prišel mladi fant sam v smrt. 20-Ietni Lojze Sammer je bil doma v vasi štajerskega obmejnega okoliša in se je preživljal z delom na kmetih. Bil je še mlad in vesel fant, kakor tudi njegovi prijatelji. Ljudje so bili z njegovim delom jako zadovoljni in kdo bi si mislil, da je Lojze vsak težko prisluženi groš potrošil za gledanje „wild-west-filmov” in za nakup „cowboy”-zgodb. Ta do glave oboroženi in brezobzirni cowboy, ki razgraja v daljnih ameriških prerijah, mu je postal življenjski ideal. V zadnjem času je preživel že več noči v gozdovih, da tako poskusi cowboysko življenje, toda prihajal je še vedno domov. Nekega dne so ga videli ljudje, ko je fant — in sicer že v cowhoyski obleki — jezdil konja skozi vas. Okrog pasu je imel nataknjenih 150 patronov, pištolo in dve sulici, čez ramo pa mu je visel karahinar. Tako oborožen hoče poizkusiti svojo srečo. Predno odide v svet, se oborožen pojavi še pri svoji materi, da bi se — kakor nekdaj Meier Helmbrecht — od nje poslovil. V temi je mladi cowboy prodrl — prav po vzgledu neštetih wildwest-zgodb — v hišo nekega kmeta, s katerim je imel poravnati še „star račun”, ker ga je kmet nekoč spodil od hiše, ko je Sammer hotel obiskati njegovo deklo. Ko so domači sedeli ravno okoli mize, trešči „junak” poln upanja v kuhinjo, potegne pištolo ter pravi: „S teboj bom sedaj obračunal!” Kmetu se je posrečilo zbežati v drugo sobo, Sammer pa je odjezdil na ukradenem konju naprej. Ta slučaj je vzbudil pri orožnikih pozornost in so se začeli za tega svojevrstnega cowboy-a zanimati. Po večdnevnem iskanju naletijo štirje orožniki v gosti megli na romantično pustolovščino. Na klic „Halt, Gendarmerie!” je hotel dvajsetletni najprej sneti z ramen karabiriar, v naslednjem trenutku pa potegne pištolo in nameri na o-rožnike, ki so se vrgli takoj na tla. še predno je „cowboy” imel možnost sprožiti, so že sprožili orožniki in Sammer se je zgrudil na tla. Ko se približajo težko ranjenemu, je fant še sprožil zadnji strel, nakar pa je kmalu umrl. Sanje o cowboyu in wild-west-pustolovščini so se hitro in krvavo končale ... V kinih pa streljajo surovi cowboyi razne sheriffe še naprej in v neštetih stojnicah visijo še naprej krvoločni „wildwestri”. šiling polzi iz rok, filmski producenti in pisuni romanov pa vtaknejo zadovoljni in brez očitanja vesti denar v svoj žep — in noben se še zmenil ne bo, če bo v kakšnem listu bral tragično zgodbo tega mladega fanta. Ali res ni nobene možnosti, da bi bili obvarovani vsaj pred največjim gnojem? Kri tega mrtvega (in ne samo tega) kriči v nebo... Zato, draga mladina, bodimo vsaj sami toliko pametni in izogibajmo se slabih filmov. Za mladega fanta ali mlado dekle ni mogoče — in to gotovo tudi nobeden od nas ne bo zahteval — da bi si nikoli ne ogledali nobenega filma. Toda, prava izbira filmov je potrebna, ko imamo vendar toliko dobrih filmov, ob katerih se lahko šolamo in ki nam res nudijo nekaj za življenje. V soboto, dne 14. nov., zaključimo nagradno slikanico Knjiga o kardinalu Stepincu v angleščini. Pred nedavnim je v Veliki Britaniji izšla v angleščini okoli 500 strani debela knjiga o kardinalu Stepincu, ki jo je napisal Richard Pattee. Knjiga v celoti jasno dokazuje, da je kardinal Stepinac bil ob-sojen po krivici in proti vsem stvarnim dejstvom, o katerih bo govorila zgodovina. Iz Holandije je potovalo "200 bolnih otrok od 1. do 15. leta v Lourdes. To romanje so napravili v spomin na prvo potovanje Holandcev v Lourdes pred 25 leti. Od 4. do 10. novembra, se je nahajala tirolska mladina v Rimu. Vožnjo v Rim je organiziral škofij s‘ki urad za mladino v Innsbruck-u. SEZNAM IGER Pri „Cantrali krščanske prosvete” v Celovcu, Viktringer Ring 26, si lahko izposodite sledeče igre: ZA MIKLAVŽA: »Parkljev koš” (8 oseb, mešane vloge) in »Miklavževo” (uvodna mladinska igra pred obdaritvijo otrok). DRUGE IGRE: Naša kri (drama v 4 dejanjih, 28 oseb, mešane vloge), Miklova Zala (igra v 5 dejanjih, 40 oseb, mešane vloge), Stari in mladi (drama v 4 dejanjih, 14 oseb, mešane volge). Dom (drama v 4 dejanjih, mešane vloge). Poslednji mož (veseloigra v 3 dejanjih, 10 oseb, mešane vloge). Divji lovec (narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih, 21 oseb, mešane volge), Razvalina življenja (ljudska igra v 3 dejanjih, 7 oseb, mešane vloge), Dve materi (igrokaz s petjem v 4 dejanjih, 14 oseb, ženske vloge). Teta na konju (burka v 3 dejanjih, 7 oseb. mešane vloge), Z lastovkami (ljudska igra v 5 dejanjih, 20 oseb, mešane vloge), Gospod mora biti (ljudska igra v 5 dejanjih, 10 oseb, mešane vloge), Lumpacivagabund (čarobna burka v 6 slikah, 31 oseb, mešane vloge), V Ljubljano jo dajmo (veseloigra v 3 dejanjih, 9 oseb, mešane vloge), Mlada Zora (romantični igrokaz v 3 dejanjih, 9 oseb, mešane vloge, dejanje — posneto po narodni pesmi »Mlada Zora” — se vrši okoli leta 1450. v celjski okolici), Pamet jo je srečala (burka v 3 dejanjih, 15 oseb, mešane vloge), V zakleti sobi (veseloigra v 1 dejanju, 4 osebe, ženske vloge), Koncert (enodejanka, osem oseb, mešane volge), Zakleta gostilna (igra brez besed, 4 osebe, moške vloge), Gospodična hitrica in njena sestra Metka (enodejanka, 4 osebe, ženske vloge), Ena se mora omožiti (veseloigra v 1 dejanju, 4 osebe, ženske vloge), Mile Jere (enodejanka, 5 oseb, ženske vloge), Bogata teta (igra v 3 dejanjih, 9 oseb, ženske vloge), Razbojniška jama (enodejanka, 5 oseb, ženske vloge), Vrtnar, ki se je smrti zbal (igra v 1 dejanju, 3 osebe, moške volge), Faust (Igra v 5 dejanjih, mešane vloge). Limbarski : Ob peki Jej, kako lepo diši kruhek iz domače hiše! Božjih rok naj večji dar — mati s prtom hlebe briše. Vsi so dobro zapečeni, skorja je rumeno zlata. — O, kako je vežna miza, kjer hladijo se — bogata! pAi/esi a deklici i