CENA 35 DIN
& URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XIX
V LJUBLJANI, dne 12. julija 1962
Številka 24
S E B I N A :
158. Odločba o prenosu pravic in obveznosti odpravljene Uprave za češite LRS na cestni sklad LRS.
Odloki ljudskih odborov:
54.	Resolucija o gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj za leto 1962.
55.	Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Kranj za leto 1961.
56.	Odlok o sklepnem računu rezervnega sklada okraja Kranj za leto 1961.
— Popravek.
158.
Na podlagi 4. člena uredbe o odpravi Uprave za ceste LRS (Uradni list LRS, št. 51-273/61) izdaja se-sretariat Izvršnega sveta za promet v soglasju z Državnim sekretariatom za finance LRS
odločbo:
oziroma za katere je odgovarjala Ljudska republika Slovenija, preidejo na cestni sklad LRS* 1.
St. 021-1/62-8
Ljubljana, 16. junija 1962.
Sekretariat Izvršnega sveta za promet
1- Vse pravice in obveznosti odpravljene Uprave Za ceste LRS, ki so do 31. decembra 1961 nastale v zyezi z javnmi cestami I. in II. reda na območju JUuske republike Slovenije in katere so pripadale
Soglašam!
Drž. sekretar za finance LRS: Riko Jerman 1. r.
Sekretar:
Bojan Polak 1. r.
Odloki ljudskih odborov
54.
j ^Krajni ljudski odbor je na seji okrajnega zbora 0 zcora proizvajavcev dne 12. junija 1962 razpravljal sp'- aniu gospodarstva v letu 1961 in na podlagi do-zenih rezultatov sprejel
RESOLUCIJO
gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj za leto 1962
1 GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ V LETU 1961
So ^Popolnitve in spremembe gospodarskega sistema eko *e*U vplivale na nadaljnji razvoj družbeno-odnosov. Nova načela in merila za deli-^	0 *odka so ustvarila pogoje za napredek gospo-
jaje Va obenem povezala splošni družbeni interes z resPm Proizvajavcev, ki se kaže v večji produk-Qja S e^onomičnosti in rentabilnosti gospodarjema g Pr®Iricinbe in izpopolnitve gospodarskega siste-v0i f n*so mogle v celoti vplivati na nadaljnji razmetom 61 S° kUi posamezni ukrepi sprejeti šele med Rjaviti nekatera načela pa se tudi še niso mogla uve-
Poteklem letu se je celotni dohodek v drnžbe-etuorju gospodarstva v primerjavi s planom po-
večal za 4,7%, v, primerjavi z letom .1960 pa za 11,6%. Predvideni narodni dohodek je bil dosežen glede na plan s 93,7%, v primerjavi z letom 1960 pa se je povečal za 1,3 %. Na to je vplivalo zlasti zvišanje materialnih stroškov, ki so se zvišali v primerjavi z letom 1960 za 18,8% nasproti planu za leto 1961 pa za 12,7 %. Iz že omenjenih vzrokov je družbeni proizvod večji za 2,6%.
Zaposlenost v gospodarstvu se je pov.ečala v primerjavi s prejšnjim letom za 3,8%, od tega v industriji za 1,8%.
Skupne investicije v gospodarske in negospodarske panoge so bile v letu 1961 za 12,9% nad planom, od tega gospodarske za 4,5 %, negospodarske pa za 25,5 %. Glede na izvršitev v letu 1960 so se investicije v gospodarstvo pretežno v industrijo povečale za 24,5%, v negospodarstvo pa za 4,1%.
Izvoz v industriji se je v primerjavi z letom 1960 povečal za 20,5 %, četudi ni dosegel postavljenega plana zlasti v črni metalurgiji, v industriji usnja in obutve ter v živilski industriji. Nasprotno pa je izvoz bistveno večji v kovinski industriji, v industriji gume in v lesni industriji. V drugih industrijskih strokah ni bilo bistvenih sprememb in se je izvoz gibal v okviru predvidevanj persnektivnega plana.
Kljub minimalnemu povečanju družbenega pro-Zvoda in narodnega dohodka, kar je v pretežni meri
posledica novih instrumentov, lahko sklepamo, da je bil v preteklem letu dosežen uspeh tako glede smotrnejšega gospodarjenja kakor tudi glede izboljšanja življenjskih razmer prebivavstva.
II.	SPLOSNA ORIENTACIJA RAZVOJA V LETU 1962
Komune kot temeljne družbeno-gospodarske enote v naši družbi morajo v bodoče razvijati svojo aktivnost v smeri pospešenega gospodarskega in družbenega razv.oja v večji meri kot doslej. Intenzivnejše ukrepanje za hitrejši razvoj gospodarskih in negospodarskih panog in s tem posredno za izboljšanje življenjskih razmer občanov mora temeljiti na dobro proučenih realnih načrtih gospodarskega in splošnega razvoja občine. Z razpoložljivimi sredstvi naj intervenirajo predvsem na področjih, kjer bodo zagotovljeni najboljši rezultati za razvoj komune in okraja kot skupnosti komun. Pri tem je treba vzporedno z dviganjem ekonomske moči skrbeli za skladen razvoj proizvajalnih sredstev in življenjskega standarda.
V skladu s celotnim družbeno-gospodarskim razvojem je treba še nadalje razvijati delavsko samoupravljanje in družbeno upravljanje predvsem na področjih, kjer se to doslej še ni uveljavilo v zadostni meri.
Politika investiranja
Investicijska vlaganja v gospodarstvo naj v prvi vrsti zagotovijo dokončanje začetih investicij, da se čimhitreje omogoči izkoriščanje novih kapacitet. Nove investicije morajo zagotoviti modernizacijo proizvodnih procesov, odpravo grl, boljšo kakovost proizvodov, znižanje proizvodnih stroškov, povečanje proizvodnje in večjo produktivnost, sedanje kapacitete pa je treba čimbolj gospodarnostno izkoriščati. Vsa investicijska vlaganja morajo temeljiti na podrobno tehnično in ekonomsko proučenih in dokumentiranih prograrhib, ki naj zagotove optimalno' rentabiliteto.
Vlaganja investicijskih sredstev v negospodarske panoge je treba usmeriti v prvi vrsti v tiste objekte, po katerih je največje povpraševanje in ki bodo najhitreje omogočili dvig družbenega standarda. Prebi-vavstvo je treba zainteresirati in mu z ustreznimi ukrepi omogočiti, da vlaga čimveč lastnih sredstev v zidavo stanovanj ter ga pritegniti k sodelovanju pri določanju prioritete zidave takih objektov.
Predvidevamo, da bo v letu 1962 vloženili 16.984 milijonov, din v gospodarske investicije, kar pomeni 131,9 Vn več kot preteklo leto, medtem ko bo v negospodarske investicije vloženih skupno 6200 milijonov din ali 6,2 °/o več kot v letu 1961. Relativno visok dvig gospodarskih investicij bo posledica večjih rekonstrukcij v črni metalurgiji.
Poglabljanje družbeno-gospodarskih odnosov, notranja delitev dela in dohodka
Pri vse večji mehanizaciji proizvodnje in ob upoštevanju gospodarskih ukrepov, ki usmerjajo gospodarske organizacije k večji ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, se postavlja pred komune problem zaposlitve proste delovne sile. Naloga komun je, da usmerjajo tako delovno silo predvsem v tiste panoge, ki trenutno zaradi nezadostne razvitosti še nimajo dovolj kadra (obrt, komunala, kmetijstvo), pa tudi v tiste panoge, ki imajo za posamezno območje zagotovljeno perspektivo.
Podjetja in družbene službe morajo s svojo politiko zaposlovanja zagotoviti ustrezna delovna mesta tudi kadrom, ki so si pridobili izobrazbo I. visokošolske stopnje, kjerkoli so za tako kvalificirano delovno silo prosta mesta. Doseči je treba, da bodo gospodarske organizacije še nadalje izpopolnjevale ocenitev delovnih mest zlasti z vidika pravilnega razmerja med delavci v proizvodnji in v upravi gospodarskih organizacij. Prizadevati se je treba, da se pri čimvečjem številu delovnih mest izven dejanske proizvodnje tudi uveljavi delitev dohodka po delu.
Gospodarske organizacije so dolžne prilagoditi svojo notranjo organizacijo novim družbeno-gospodarskim odnosom in v ta namen svoje službe izpopolniti tako, da bodo sposobne izvrševati vse naloge, ki jih zahteva dobro gospodarjenje. Občinski zbori proizvajavcev morajo pri tem v večji meri kot doslej spremljati delo gospodarskih organizacij in njihovih organov in s svojimi priporočili usmerjati organe delavskega samoupravljanja pri delitvi čistega dohodka. V tem smislu morajo gospodarske organizacije analizirati zlasti tudi strukturo zaposlenega administrativnega kadra s posebnim ozirom na njegovo učinkovitost, produktivnost in kvalifikacijski sestav ter čimprej oceniti delovna mesta, ker bo le na ta način ugotovljena dejanska potreba po tistih delovnih mestih, ki so za normalno poslovanje gospodarske organizacije potrebna. Gospodarske organizacije morajo zagotoviti potrebno avtoriteto svojim kadrovsko-so-cialnim službam, ki naj ob upoštevanju novih družbeno-gospodarskih odnosov predlagajo organom delavskega samoupravljanja utemeljene organizacijske spremembe, da se zviša produktivnost in družbeno utemeljena delitev dohodka.
Delitev dohodka v kolektivih je družbena funkcija in sestavni del družbene delitve narodnega dohodka v celoti. Z njo delbvni kolektivi ne odločajo le o bistvenih vprašanjih poslovanja in razvoja svojih podjetij, temveč tudi o vprašanjih, ki zadevajo interese v,se družbene skupnosti, njeno gospodarsko politiko, gospodarski razvoj in družbene odnose. Ko delijo čisti dohodek in sredstva za osebne dohodke, neposredno vplivajo zlasti na razmerje med akumulacijo in osebno porabo, kar je važno za stabilizacijo gospodarstva in njegov napredek.
V	ta namen je potrebno, da razvoj proizvodnje čedalje bolj temelji na pospešenem naraščanju produktivnosti. Z izboljšanim gospodarjenjem, z nadaljnjim izpopolnjevanjem sistema notranje delitve po merilih, ki temelje na produktivnosti dela, z razvijanjem raznih oblik neposrednega upravljanja in s podobnimi ukrepi je treba skrbeti, da se bo krepila zavzetost gospodarskih organizacij in neposrednih proizvajavcev za to, da bi dosegli v poslovanju čimbolj ugodne rezultate. Spodbuda za takšno gospodarjenje naj temelji na neposredni odvisnosti med rastjo produktivnosti dela in osebnih dohodkov, kar je obenem pogoj za stabilno naraščanje osebne porabe.
V	ta namen morajo pravilniki o delitvi čistega dohodka uveljavljati take odnose v notranji delitvi, da bodo na eni strani zagotovljena sredstva za razširjeno reprodukcijo in s tem za stalno rast produktivnosti dela, na drugi strani pa tako oblikovanje sredstev za osebne dohodke, ki bo v neposredni odvisnosti od gibanja proizvodnje in produktivnosti dela. S pravilniki o delitvi osebnih dohodkov je treba zaradi tega uvajati izpopolnjene in nove osnove Ib
oierila, ki bodo zagotavljala, da se bodo tudi individualni osebni dohodki oblikovali po vrednosti opravljenega dela in v odvisnosti od doseženega poslovnega uspeha, kar naj postane osnovno merilo za vrednotenje vloženega dela. >
III.	RAZVOJ GOSPODARSTVA
Okrajni ljudski odbor je mnenja, da je za skladen razvoj gospodarstva in za nadaljnjo krepitev socialističnih družbenih odnosov v letu 1962 potrebno *e naprej uveljavljati in izpopolnjevati gospodarski sistem. Proizvodnjo je treba odločno usmerjati k dvigu kvalitete in potrebam tržišča. Taka politika v gospodarstvu zahteva določene spremembe v struk-iuri proizvodnje, njeno modernizacijo in maksimalno izkoriščanje proizvajalnih sredstev, pa tudi smotrnejša vlaganja investicij, s katerimi je treba zagotoviti optimalne ekonomske učinke. V okviru take politike gospodarjenja je potrebno zagotoviti tudi Ustrezna sredstva za vlaganje v objekte in področja družbenega standarda.
Za dosego predvidenega razvoja gospodarstva v letu 1962 je treba upoštevati predvsem tole:
Pospešeno je treba vključevati vse gospodarske in družbene činitelje v novo gospodarjenje. K proučevanju problemov, stalnih tržnih analiz, odprav-'janja težav in slabosti, ki se pojavljajo v proizvodnji in potrošnji, je treba pritegniti vse družbene činitelje od komun, zbornic, združenj in podobno, da Se na podlagi medsebojnega sodelovanja omogoči pravočasno interveniranje v gospodarstvu, kar bo vplivalo na družbeno zavest vseh sodelujočih, obenem pa Pripomoglo k realizaciji postavljenih ciljev.
Analize poslovanja morajo biti temeljni pogoj za uobro gospodarjenje. Na njihovi podlagi je treba raz-skati možnosti za sodelovanje med gospodarskimi Organizacijami zlasti za uporabo domačih surovin kot nadomestila uvoznih reprodukcijskih materialov u opreme, za preusmerjanje proizvodnje na podlagi rznili potreb, za iskanje notranjih rezerv in za specializacijo proizvodnje. Gospodarske oirganizaoije naj Pri tem uporabljajo vse institucije, ki jim lahko udijo pomoč pri realni ocenitvi potreb notranjega u ^unanjega tržišča, kot tudi drugih elementov, po-rebnih za rentabilno in ekonomično poslovanje, ustne službe ekonomsko-tehnične narave naj orga-dlz,l£ai° tako, da si tekoče zagotovijo potrebne po-utike. YSe gospodarske organizacije morajo izdelati 0 gorečne perspektivne plane, ki bodo temeljili na Proučenih tržnih analizah in realnih proizvodnih
Uioznostih.
, ^sPešen razvoj posameznih gospodarskih panog j , ®va širša teritorialna območja, kot jih zajemajo hte8 116 P0^*ično-teritorialne enote. To dejstvo za-
va povezavo in sodelovanje kolektivov sorodnih j°^0^arskih organizacij ne glede na njihovo kradel ’ Pr*Pacinost predvsem pri usklajevanju razvoja po ceniii gospodarskih panog kakor tudi pri razvoju Pa • ezn*h podjetij. Tako povezavo in sodelovanje jpj treba zagotoviti tudi med prizadetimi komuna-v skl pranje gospodarstva v ozke meje komun ni ue na. .z razvojem gospodarstva kot celote in tudi
^risti posameznim gospodarskim organizacijam. pOSD v s® zagotovi smotrno povezovanje in nadaljnji okra-SeiU razv°j terciarnih panog v okraju, naj J a gospodarska zbornica takoj ustanovi za po-
samezne gospodarske panoge ustrezne sekcije, ki naj takoj prevzamejo in opravljajo vse naloge dosedanjih ločenih gospodarskih zbornic.
Ob upoštevanju smernic, ki jih predvideva ta resolucija, bo mogoče v letu 1962 doseči skupni družbeni proizvod v višini skoraj 72 milijard din, kar je za skoraj 10 °/o več od leta 1961. Družbeni sektor gospodarstva bo tako predstavljal 93,1 "/o celotnega družbenega proizvoda v letu 1962, medtem ko je v letu 1961 znašal le 92,8 °/o. Na tako povečanje bo vplival predv.sem izpopolnjeni gospodarski sistem, ki zagotavlja gospodarskim organizacijam ugodnejšo delitev dohodka. Narodni dohodek se bo v istem razdobju predvidoma zvišal na skoraj 66,5 milijarde din, kar predstavlja 9,4-odstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom. Družbeni sektor gospodarstva bo v narodnem dohodku tako udeležen s 93,'1 %). V okviru tako povečanega narodnega dohodka bo znašal narodni dohodek na prebivavca v letu 1962 okoli 487,500 dinarjev, kar pomeni v primerjavi z letom 1961 povečanje za okoli 8 %.
Blagovna izmenjava £ tujino
Izvozu je treba posyetiti vso pozornost zlasti glede kvalitete in asortimenta, ki omogočata konkurenčnost v zunanjetrgovinskih odnosih. Gospodarske organizacije se marajo lotiti stalnega analiziranja tujih tržišč, da bodo lahko pravočasno prilagodile in usmerjale svojo proizvodnjo njihovim zahtevam. Taka politika je gospodarsko nujna, ker proizvodnja v mnogih podjetjih že presega domače potrebe.
Pričakujemo, da. se bo izvoz industrije v letu 1962 povečal za 40,2 "/o. Težišče izvoza mora biti na finalnih izdelkih, ki zahtevajo visoko stopnjo obdelave, izkoriščati pa je treba tudi možnosti za opravljanje storitev tujim naročnikom.
Za razvoj našega gospodarstva je važen tudi uvoz reprodukcijskega materiala in opreme. Prizadevati si je treba, da ga v čimv.ečji meri nadomeščamo z domačim. Proizvajalne organizacije, ki imajo možnost za izdelavo takih vrst blaga, naj svojo proizvodnjo ustrezno preusmerijo.
Industrija
Za izboljšanje proizvodnje električne energije je treba tesneje povezati podjetja in formirati koordinacijsko telo, ki bo skrbelo za nadaljnji razvoj proizvodnih naprav. Takoj je treba začeti s postopnim razširjanjem krajevnih omrežij in gradenj napajalnih transformatorskih postaj, kar velja zlasti za industrijska središča Škofjo Loko, Kranj, Tržič, Radovljico in Jesenice, v enaki meri pa tudi za Bled in Kranjsko goro.
Na področju črne metalurgije je potrebno, da Železarna na Jesenicah pospešeno izvrši za to leto predvidena vlaganja po svojem investicijskem programu, svoj sedanji proizvodni program pa prilagodi čim kvalitetnejšemu zadovoljevanju potreb zlasti notranjega tržišča.
Glede na to, da spada kovinska industrija po dinamiki svojega razvoja med prve stroke v okraju, se morajo gospodarske organizacije tega področja usmeriti k čim ekonomičnejšemu in racionalnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, v gospodarskih organizacijah, ki so še v fazi rekonstrukcije, pa je treba poskrbeti, da se investicije čim prej končajo in aktivirajo. Zaradi zniževanja proizvodnih stroškov se morajo go-
URADNI LIST LRS
St. 24 — 12. Vlil. 1962
Sir«.« m
spodazske organizacije v večji meri kot doslej spe-cialižirati ter pri tem upoštevati vse možnosti koope-racije.To velja predvsem za podjetji Niko Železniki .m LTH Škofja Loka. Priporoča se tudi tesnejša kooperacija med podjetjema Plamen in Veriga, kjer je treba zaradi sorodnosti proizvodnje proučiti tudi možnost združitve v eno gospodarsko organizacijo. Podjetja TlO v Lescah, ki je v razvoju, je treba v letu 1962 zagotoviti možnost, da razširi obratne prostore.
. Pri podjetju Iskra v Kranju, ki je v fazi reorganizacije, je treba v letu 1962 dokončno opredeliti proizvodno ponovno v smeri specializacije in kooperacije in moderniizirafi.proizvodne postopke. Poiskati je treba vse možnosti za rešitev vprašanja obratnih sredstev in povečanje koeficienta obračanja.
Na področju kemične industrije naj se pospeši izvršitev rekonstrukcijskih programov, da se tako omogoči prehod na redno poslovanje in zagotovi pričakovano povečanje proizvodnje. To velja še posebno za podjetje E^oterm, ki se glede na svojo preorienta-cijo kljub konjunkturnim proizvodom v sedanjih ne-primer.nih obratnih prostorih ne more razvijati.
Industrija gradbenega materiala naj v sodelovanju z gradbeništvom, okrajnim cestnim podjetjem in projektantskimi organizacijami izkoristi dane možnosti za proizvodnjo sodobnih gradbenih elementov. Glede na pojemajoče zaloge klasičnih surovin morajo podjetja že v letu 1962 zagotoviti pogoje za kasnejšo preorientacijo na uporabo vseh tistih surovin'in materialov, ki so. na razpolago v lokalnem merilu ter v ta namen izdelati programe.
Na področju lesne industrije je treba čimpreje doseči koncentracijo podjetij in jih specializirati. Dosledno je treba reducirati žagarske kapacitete in te uskladiti z. gozdarsko proizvodnjo, obenem pa zagotoviti. potrebe-, potrošnikov po žaganem lesu. Pri orientaciji lesnoindustrijske proizvodnje je treba težiti za čim večjo finalizacijo. Proizvodnjo pohištva je treba orientirati na sodobne oblike in velikost današnjih stanovanj, pri- realizaciji pa upoštevati tudi formiranje lastne prodajne mreže oziroma prodajati v kooperaciji z drugimi sorodnimi podjetji.
Industrija lepenke mora že v letu 1962 bistveno povečati obseg proizvodnje in se orientirati tudi na izvoz. V ta namen je potrebno, da vsaj do jeseni konča prvo fazo rekonstrukcije, da si tako zagotovi možnosti^za nac(a,ljnjo razširitev svojih zmogljivosti v naslednjih letih.
V tekstilu se zmogljivosti ne bodo širile, treba pa jih je pospešeno iu ,do kraja modernizirati tako, da bodo lahko dajale najkvalitetnejše proizvode, ki imajo zagotovljen plasma na domačem in tujem tržišču za daljšo perspektivo.
Neizkoriščene zmogljivosti določenih obratov je treba angažirati za kooperacijo z drugimi tekstilnimi podjetji v okraju ali zunaj njega. Upoštevaje potrebe v vsedržavnem merilu, je treba pospešiti izdelavo načrtov z.a graditev centralne oplemenitilnice v Kranju.
Glede na položaj pletilske industrije je treba v letu 1962 koncentrirati vse zmogljivosti v sodobno opremljeno gospodarsko enoto.
Na področju usnjarske industrije se je treba zaradi primanjkovanja domačih surovin usmerjati v proizvodnjo sodobnih nadomestnih materialov za potrebe čevljarske .pa. tudi druge industrije ter v ta namen izdelati dobro proučene programe.
Zmogljivosti v čevljarski industriji je treba osredotočiti in ukrepati za postopno odpravo oziroma preusmeritev obrtno čevljarske proizvodnje. V večji meri kot doslej naj čevljarska industrija izloča tradicionalni asortiment svojega proizvodnega programa in preide na proizvodnjo cenenih izdelkov, ki jih zahteva domače in tuje tržišče. Začeti je treba združevati prodajifb mrežo domače čevljarske industrije, ustvariti pogoje za tesnejšo kooperacijo obeh vodilnih podjetij in proučiti možnost in smotrnost združitve podjetij usnjarske in čevljarske industrije vsaj na območju okraja.
Gumarska industrija naj se po izvedeni prvi fazi rekonstrukcije usmeri na nadaljnje povečanje proizvodnje in prevzem novih kvalitetnih izdelkov, ki so pomembni tudi za izvoz. Pospeši naj zaključna investicijska dela v novem obratu in začne priprave za postopno preselitev starega obrata.
Kmetijstvo
Naša družbena posestva so še sorazmerno majhna in zato ne morejo dovolj izkoriščati prednosti velikih obratov pri moderni, specializirani in mehanizirani proizvodnji, ki omogoča racionalno in rentabilno gospodarjenje. Po drugi strani se ugotavlja, da so v okraju številna kmečka gospodarstva, ki so slabo obdelana, ker1 nimajo za delo sposobnih ljudi, kar velja delno tudi za posestva oz. zemljišča nekmetov. Z ozirom na to in upoštevajoč predvideno investiranje v farme krav in mesnatih prašičev, morajo kmetijske organizacije sistematično in pospešeno pridobivati nove obdelovalne površine v večjih kompleksih, in to z vključevanjem vseh razpoložljivih zemljišč SLP, z zakupom, z odkupom zemlje proti takojšnjemu plačilu ali na obročno odplačevanje (vzdrževalnina) ter s krčitvijo ravninskih gozdov na zemljiščih, ki so sposobna za obdelovalno zemljo, in to predvsem v okolici obstoječih kompleksov, ki naj s tem povečajo svoje površine in jih ustrezno zaokrožijo.
Iz istih razlogov je utemeljena združitev kmetijskih posestev; »Sorško polje« Žabnica in Škofja Loka, ki se naj združita do konca tega leta.
Pri izpolnjevanju navedenih nalog naj občinski ljudski odbori nudijo kmetijskim organizacijam vso pomoč, predvsem pa naj zberejo podatke o zemljiščih kmetov in nekmetov, za katera so pogoji za vključitev njihove zemlje v družbena gospodarstva; nadalje naj zagotovijo potrebna sredstva za lastno .udeležbo pri najemanju kreditov za nakup zemlje. Tudi naj pomagajo posestvom s hitrim izvajanjem arondacij-skega postopka.
Občinski ljudski odbori in kmetijske organizacije morajo poskrbeti za izdelavo načrta razvoja družbenih posestev, po posameznih zaokroženih gospodarskih področjih, in sicer za Sorško polje ter Poljansko in Selško dolino do 30. VIII. 1962, za območje sedanjih kmetijskih zadrug-do 30. X. 1962 ter za območje KZ Radovljica in Bled do 30. XII. 1962. Pri tem naj sodelujejo tudi gozdna gospodarstva in sosedne komune.
Vsi mlekarski obrati v okraju morajo ustanoviti svoje poslovno združenje, da bi se omogočila in zagotovila specializirana proizvodnja ter zaradi enotnega nastopa na trgu in zaradi redne preskrbe potrošnih središč. V zvezi s tem morata ObLO Jesenice in mlekarna Cirčiče zagotoviti potrebne zmogljivosti in dru-
Se pogoje, da bo mlekarna Cirčiče leta 1963 prevzela oskrbo Jesenic s svežim mlekom in z mlečnimi izdelki.
Kmetijske organizacije morajo povečati obseg kooperacij in te prilagoditi obojestranski ekonomski koristi KZ in kmeta ter na ta način vplivati na usme-ritev proizvodnje na tržne pridelke ter na reproduk-Sjjski material, ki ga potrebujejo družbena posestva, kanetijske organizacije morajo v sodelovanju s trgovinsko zbornico proučiti možnost za organizirano prošnjo svojih pridelkov na drobno.
Občinski ljudski odbori naj poskrbijo za dopolni-
oz. spremembo občinskih odlokov o agrominimu-mu tako, da bo mogoče uspešno nadzirati izvrševanje Predpisanih ukrepov; zagotovijo naj tudi izvajanje Predvidenih sankcij.
Ker je zagotovitev finančnih sredstev pri prido-vrvanju kmetijskih ter gozdnih zemljišč in pri pospe-evanju organizirane kmetijske proizvodnje nujna, je Potrebno, da vsi občinski ljudski odbori takoj usta-rrovijo občinske kmetijske sklade in da poskrbijo za Potrebne dohodke sklada.
Gozdarstvo
V preteklih lotili izvršeni ukrepi za nadaljnje in-enziviranje gozdne proizvodnje z uvajanjem sodob-lh gozdnogojitvenih metod, mehanizacije in racio-Suzacije izkoriščanja gozdov so ustvarili možnosti j ^vaRtetn° spremembo proizvajalnih in družbenih nosov, posebno v gozdovih državljanske lastnine, ^ t predvideva zakon o gozdovih. Za izvajanje zako-in priporočil OLO za njegovo izvajanje je potreb-°> da občinski ljudski odbori in gozdno gospodarske rganizacije storijo v letu 1962 zlasti tole:
~ občinski ljudski odbori morajo zato, da inten-irajo gozdno proizvodnjo, predpisati pogoje gospo-nrjenja v gozdovih državljanske lastnine. Pri gozd-k gospodarjenju je zato potrebno s prostovoljno ooperacijo ali z odvzemom gozdov doseči dosledno je- anje S02dnih gospodarskih načrtov, ki predpisu-sek ^oz^no gospodarjenje v okviru oddelkov oz. od-ia' °T ta»0’ c^a se gozdni posestniki pri sečnji podre-joči] količinsko, časovno, krajevno in kakovostno do-ske °m na^r^'ov- Obenem pa morajo gozdnogospodar-lov r>r"a,li'zac'.i<! zagotoviti delo s kvalificirano 'deki j0,8. v v*eh gozdovih nekmetov in tistih kmetov, .majo v gozdu z najeto delovno silo;
sp0fr Vijanju podružabljanja naj gozdna go-Do n r. va kmetijske zadruge, ki se bavijo z gozd-i2kpvryizVoclnjo, uredijo sodelovanje zaradi izmenjave tu ZaenJ’ racjonalr!ciše porabe razpoložljivih sredstev delo c .scSanje ustreznih oblik kooperacijskega so-VailJa, zlasti na področju skupnih služb;
£°zdn	ljudski odbori naj dodele v uporabo
^ega p^P^arskim organizacijam vse gozdove sploš-TilonraJ S^e?a Premozenia- Gozdove je dodeliti pra-^ kom faz<^n'm gospodarstvom, ker pa moramo težiti bidi ^ ^ksnemu gospodarjenju, je gozdove SLP II ter liti tu("tze ^ zaradl zaokroženja mogoče dode-
Posebe'r80 ?ozdnGgospodarske organizacije se morajo f^edvs ^riz5de'vratk da se pravočasno izpolni sečnja, ▼ečati v^1. ?e^nia iglavcev, ki se mora v letu 1962 po-Pfavoča .d* Za ^ 0/o’ se iako zagotovi nemotena in skinr pod'3 ?°^ava hlodovine iglavcev lesnoindustrij-ki izvažajo žagani les iglavcev.
Gradbeništvo
Razdrobljenost gradbeništva v okraju, ki se kaže v številnih majhnih gradbenih podjetjih, gradbenih obrtih in obratih v okviru komunalnih podjetij, narekuje koncentracijo teh gospodarskih enot v večja specializirana in dobro mehanizirana podjetja, ki bodo mogla racionalno izkoriščati opremo, smotrneje organizirati delovni proces in uvajati montažno gradnjo ter tako zvišati proizvodno zmogljivost.
Specializirana gradbena podjetja z visoko kvalificiranim vodilnim kadrom naj čim prej začno uporabljati sodobne gradbene materiale in elemente zlasti na področju zidave stanovanj. Sodobnejši način gradnje naj zagotovi znižanje stroškov in pocenitev gradbenih storitev. Tako proizvodno usmeritev mora podpreti vsa projektivna stroka, industrija gradbenega materiala in lesna industrija. Gradbeništvo pa mora v sodelovanju z obrtno-komunalno zbornico rešiti tudi vprašanje storitvenega gradbenega obrtništva, ki na območju okraja zaostaja za potrebami.
Občine in njihovi organi naj z ustreznimi ukrepi urede poslovanje različnih režijskih skupin, ki se bavijo z opravljanjem gradbeništva tako, da bodo opravljala gradbene storitve le podjetja, ki so za to pooblaščena.
Promet
Cestnoprometna podjetja naj se združijo ter razširijo svoje delo. Združitev narekuje boljše izkoriščanje avtobusnega in tovornega parka, delavnic in razpoložljivega osebja, smotrnejša organizacija prevoza in hitrejše zadovoljevanje potreb zlasti v konicah. Ob ustrezni reorganizaciji cestnega prometa na posamezne sektorje dela je treba predvsem širiti tovorni in avtobusni promet na račun režijskega prometa. Svoje delo naj gospodarske organizacije razširijo še na špedicijo in izletniški turizem, kar zahteva tudi ustanovitev ustreznih agencij. Za potrebe lokalnega tovornega prometa v mestih, kjer postaja prevozništvo s konji resna ovira za nemoteni lokalni promet, pa naj se organizira tovorna taksi služba. Skhpno z obrtno zbornico in ustreznimi obrtnimi podjetji morajo cestnoprometna podjetja rešiti tudi vprašanje avtoservisnih delavnic, vštevši tudi leteče delavnice.
Združeno prevozno podjetje mora v sodelovanju z občinami in okrajnim cestnim podjetjem postopoma in sistematično reševati vprašanje 'avtobusnih postaj in parkirnih prostorov, z gostinstvom pa še posebej vprašanje gostinskih enot pri večjih avtobusnih postajah.
Trgovina
Okrajna gospodarska zbornica mora izdelati popis celotnega omrežja trgovine na drobno in debelo v okraju ter na njegovj podlagi predlog za organizacijo trgovskega omrežja v skladu s krajevnimi potrebami in urbanističnimi načrti ter predvidenim razvojem celotnega gospodarstva.
Pri izgradnji trgovinske mreže okraja Kranj je treba omogočiti tudi ustanavljanje trgovinskih organizacij, ki imajo svoj sedež zunaj meja občine oziroma okraja. To še posebno velja za deficitarne trgovinske stroke.
Trgovinske gospodarske organizacije se morajo v sodelovanju s trgovinsko in obrtno zbornico pa tudi s pristojnimi občinami lotiti organizacije ustreznih servisnih delavnic. Z reorganizacijo trgovskega omrežja
je treba odpraviti sedanjo razdrobljenost tako, da se v okviru večjih trgovskih podjetij na drobno zagotovi boljša opremljenost in racionalnejše poslovanje glede nabave blaga, transporta, uskladiščenja in prodaje, s tem pa doseže boljši in širši asortiment ter kulturnejša postrežba. Zlasti je potrebno zagotoviti dobro oskrbo mest in večjih potrošnih središč z namenom, da se zmanjša odliv kupnih fondov iz okraja.
Po prednjih smernicah je treba prilagoditi trgovino na veliko, ki naj se omeji na nujno mero. V čim večji meri je treba doseči neposreden odnos med proizvodnjo in potrošnikom, in kjerkoli so za to dani pogoji, spodbujati neposredno nabavo blaga pri pro-izv.ajavcu, kot npr. na Gorenjskem sejmu.
Okrajna gospodarska zbornica mora ob izdelavi predloga organizacije trgovinskega omrežja rešiti tudi vprašanje ambulantne trgovine in prodajnih mest v zvezi s turizmom.
Ustanavljati je treba skupne prodajalne industrijskih, kmetijskih in drugih proizvajavcev.
Z reorganizacijo veletrgovine naj se zagotovi redno oskrbovanje domače industrije in drugih potrošnikov zlasti s specifičnim reprodukcijskim materialom iz uvoza.
Gostinstvo in turizem
Okrajna gospodarska zbornica mora izdelati popis in analizo omrežja obeh sektorjev gospodarstva in na podlagi ugotovitev napraviti perspektivni načrt za boljšo organizacijo dela teh panog.
Pri izdelavi načrta in predloga omrežja gostinskih organizacij je treba upoštevati tudi sezonske gostinske enote na posameznih turističnih točkah z asortimentom, ki bo v celoti zadovoljil potrebe turizma. Posebno je treba skrbeti, da se gostinske kapacitete zlasti izven sezone usposobijo za tujski promet in čim bolj izkoristijo. Za podaljšanje sezone je treba angažirati tudi počitniške domove naših podjetij, ki so slabo izkoriščeni in bi jih bilo mogoče vključiti kot obrate odprtega tipa v turistične aranžmaje naših gostinskih podjetij.
Vso pozornost je treba posvetiti kritju potreb družbene prehrane. Da se uredijo potrebne higienske razmere v gostinstvu, morajo občinski sanitarni organi ukrepati z vso odločnostjo ter zahtevati ustrezno ureditev in vzdrževanje gostinskih obratov.
Občine naj v sodelovanju s turističnimi društvi poskrbijo za organizacijo in sodobno ureditev kam-pingov v krajih, kjer so za to podani pogoji, ter izvedejo vse druge ukrepe, ki so važni za razVoj turizma in podaljšanje bivanja gostov, kot npr. razne športne, kulturne in zabavne prireditve.
Priporočljivo je, da se družbene dajatve zasebnega sektorja gostinstva za leto 1962 pavšalirajo. Pri 'določevanju pavšalnih osnov naj ObLO upoštevajo:
možnosti za doseganje prometa ob primerjavi prometa podobnih gostinskih obratov splošnega družbenega sektorja,
starost lastnika zasebnega gostinskega obrata,
strukturo gostinskega prometa in
delitev celotnega dohodka v splošnodružbenem sektorju.
V pogodbi naj se zagotovi formiranje amortizacijskih sredstev za hitrejšo modernizacijo obratov tega sektorja.
Obrt
Okrajna gospodarska zbornica mora na podlagi predhodnega popisa obrtne mreže družbenega in za-
sebnega sektorja gospodarstva v okraju izdelati predlog bodočega omrežja. V okviru načrta organizacije mreže obrtnih in komunalnih obratov morajo občine v sodelovanju z zbornico napraviti vse potrebno za modernizacijo in koncentracijo sorodnih obrti v obrtne centre in servisne delavnice, da bi le te ob boljšem izkoriščanju osnovnih sredstev ter racionalnejši tehnični in administrativni organizaciji dela lahko zagotovile kritje potreb po obrtniških storitvah. Poskrbeti je treba tudi, da se bo pri formiranju servisnih delavnic v polni meri angažirala ustrezna industrija in trgovina. V sodelovanju z gradbeništvom je treba delati na to, da se ustanovijo obrti, ki pretežno služijo gradbeništvu.
Deficitarne kategorije obrtnih delavcev je treba iz industrijskih podjetij, ki razpolagajo s tako odvečno delovno silo, usmerjati v obrt. Poskrbeti je treba tudi za kvalitetnejši tehnični in ekonomsko-finančni vodilni kader.
Opustiti je treba široko pavšaliranje obrti, ker je ta politika privedla do razvoja mnogih proizvajalnih obrti na neekonomskih osnovah. Pri organizaciji obrtne mreže morajo občine poskrbeti za ureditev položaja in organizacijo takih obrti, ki so se doslej nepravilno formirale v okviru stanovanjskih skupnosti. Občinski organi morajo preprečiti opravljanje obrti, ki niso v skladu z registriranim predmetom poslovanja gospodarskih organizacij.
V	zvezi z reorganizacijo mreže obrtnih obratov in reševanjem vprašanja delovne sile v obrti se je treba z vso resnostjo lotiti problema, preprečevati šušmarstvo ne samo z administrativnimi ukrepi, ampak tudi z ustreznimi neposrednimi ukrepi gospodarskih organizacij, ki zaposlujejo šušmarje.
IV.	RAZVOJ NEGOSPODARSKIH PANOG
V	skladu s povečanjem proizvodnje in porabe je treba razvijati tudi vse panoge, ki imajo neposreden vpliv na izboljšanje življenjskih razmer prebiv,avstva. Pri tem morajo sodelovati vsi politični in gospodarski činitelji in tudi državljani sami.
Sistem dotiranja raznih zavodov in ustanov je treba v letu 1962 dokončno odpraviti in preiti na sistem plačevanja dejansko izvršenih storitev na podlagi sklenjenih pogodb. Zavodi in ustanove se morajo glede upravljanja in gospodarjenja osamosvojiti io dosledno uveljaviti načela dobrega gospodarjenje tudi na področju družbenih služb. Principi notranje delitve dela in osebnih dohodkov, ki veljajo za gospodarstvo, se morajo upoštevati v celoti tudi na področju negospodarskih panog.
Stanovanjsko-komunalna izgradnja
Stanovanjska zidava mora izkoriščati moderne gradbene elemente in si prizadevati, da se skrajš3 doba zidanja kakor tudi da se pocenijo stanovanja-
Stanovanja morajo postati predmet osebne porabe, da se na ta način mobilizirajo sredstva državljanov.
Komune morajo pripraviti urbanistične načrte, da se nameravane zidave realizirajo v predvidenih i° vnaprej določenih območjih. Gradbena zemljišča je obvezno pred zazidavo racionalno urediti z vsemi p,0" trebnimi komunalnimi napravami.
Za izboljšanje stanovanjskih razmer se predvideva v letu 1962 graditev 1114 stanovanj, medtem ko s®

št. 24 — 12. VII. 1968
URADNI UST LRS
Stran 195
Ro v istem razdobju predvidoma pričelo zidati okoli 500 novih stanovanj, ki bodo dokončana v letu 1963.
Občine in komunalna podjetja morajo ob sodelovanju z obrtno-komunalno zbornico popisati komunalne naprave, nato pa v skladu z urbanističnimi načrti izdelati ustrezne načrte za razširitev in modernizacijo komunalnih objektov in naprav,
Iz komunalnih podjetij je treba izločevati panoge (gradbeno, obrtno in drugo), ki ne spadajo v delovno področje komunale in jih vključiti v ustrezne gospodarske panoge.
Utrditi je treba gospodarsko samostojna komunalna podjetja in v ta namen preiti na ekonomske cene za komunalne storitve.
Komunalne delavnosti, ki se opravljajo v okviru samostojnih zavodov, skupnosti in podobno, je treba formirati kot gospodarske organizacije.
Zdravstvo in socialno zavarovanje
Občinski sveti za zdravstvo naj skupaj z zdrav-stvenimi zavodi ponovno temeljito obravnavajo programe dela zdravstvenih zavodov, ki morajo sloneti Predvsem na materialni zmogljivosti komune, zmogljivosti kadrov in na potrebah.
Kolektivi zdravstvenih zavodov in organi družbenega upravljanja v zdravstvu naj nujno začno proučevati organizacijo dela v zdravstvenih zavodih in naJ izdelajo konkretne načrte oziroma ukrepajo, da izboljša zdravstveno varstvo. Zdravstveno varstvo naj se nujno usmeri v preprečevanje obolenj in v krepitev in poglobitev preventivnega zdravljenja.
Kolektivi zdravstvenih zavodov naj pri sklepa-bju pogodb s socialnim zavarovanjem za plačevanje Zdravstvenih storitev ponovno preverijo sv.oje kalku-taoije cen in ugotovijo, ali so v skladu z vsemi naj-dovejšimi predpisi zveznega Izvršnega sveta. Kolektivi zdravstvenih zavodov naj prispevajo vse sile za sta-dizacijo cen zdravstvenih storitev in stabilizacijo Porabe sredstev skladov zdravstvenega zavarovanja.
Na področju investiranja v zdravstvu naj občin-. 1 ljudski odbori prenehajo z dotacijami za investi-Je v zdravstvu in preidejo na politiko kreditiranja. r* bodočem investiranju v zdravstvu naj se bolj Postavajo materialne zmogljivosti posameznega pod-cJa in proučijo dejanske potrebe po nadaljnjem
bvestiranju. Medobčinski sklad za investicije v
ravstvu naj pri svoji politiki kreditiranja upošteva ^redvsem že začete investicije, upoštevajoč material-zmogljivosti investitorjev in družbene skupnosti a Področju, kjer se investicija izvaja, za	s*.,odgovorni organi v okraju in občinah naj
San'-0' f°ruiiranje skupnosti zavarovancev in orim .facii° ’n financiranje socialnega zavarovanja po uov»ti predpisih.
Socialno varstvo ,
rabi^°mUne nai Prf izvijanju socialnega varstva upo-J° priporočila okrajnega odbora SZDL s tem da:
uPošt i2delai° Programe za razvoj otroškega varstva, bodo	*em kapacitete in potrebe, ki naj
siični sk*vadu s perspektivnim razvojem in urbani-r,® bačrtom posameznih naselij; cazd i.flreile,sej0 na krajevne skupnosti odločanje o j Jevanju socialnih podpor; sivenih*JreiIlen'i0 Putiko financiranja otroških var-Uvedeio Ui*anov s tem' se v varstvenih ustanovah uderencirane cene in da omogočijo krajev-
nim skupnostim subvencioniranje posameznega otroka v ustandVi in ne ustanove same.
Vprašanje socialnih podpor naj občinski organi skupno s krajevnimi skupnostmi proučijo in naj zagotovijo tistim državljanom, ki nimajo drugih sredstev za preživljanje, podpore v taki vjšini, da bodo ustrezale vsaj minimalnim potrebam.
Občinski organi naj posvetijo posebno pozornost priznavalninam za borce NOV in stanovanjskemu problemu borcev.
V občinah, kjer so že izvedene nekatere priprave za formiranje socialnih centrov, naj se pospeši usta-novitev teh centrov in s tem tudi pospešeno rešuje vprašanje kadrov za socialno delo.
Šolstvo
Komune morajo v sodelovanju s strokovnimi službami s področja šolstva popisati in analizirati šolsko omrežje ter izdelati načrt za razvoj šolstva v skladu s šolsko reformo in perspektivnim razvojem našega gospodarstva. Pri tem naj osnovno šolstvo urede tako, da bo imelo čimveč otrok možnost, dobiti kvalitetno osnovnošolsko izobrazbo na popolnih osnovnih šolah.
Gospodarske organizacije naj v neposrednem stiku s pristojnimi občinskimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami uredijo tesnejše sodelovanje s šolskimi organi, da zagotove sv.ojim potrebam ustreznejše učne programe, zlasti na področju strokovnega šolstva.
Gimnazijam je treba določiti smer, v kateri naj se razvijata tehnična vzgoja in proizvodno delo.
Urediti je treba pogoje za delo posebnih šol.
Kultura in prosveta
Z nadaljnjo decentralizacijo in s prenosom vse večjih pravic in dolžnosti na komuno, naj bi le-te dajale večjo pomoč kulturnim ustanovam in organizacijam. Za nemoten razvoj teh panog naj bi občinski ljudski odbori dajali tudi večja sredstva iz svojih proračunov.
Posebno skrb je treba še nadalje posv.etiti razvoju in delu ljudskih univerz, ljudskih knjižnic ter drugih oblik ljudskoprosvetnega dela.
Večjo skrb bo treba posvetiti tudi varstvu spomenikov ter naravnim zgodovinskim in kulturnim znamenitostim.
Telesnovzgojne oziroma športne objekte je v bodoče racionalnejše izkoriščati in graditi v skladu z načrtnim razvojem posameznih naselij in mest; zaradi tega morajo komune podrobno ugotoviti dejansko stanje objektov in rekvizitov ter njihov.o izkoriščenost. Zlasti na podeželju bo treba šolske objekte v večji meri vključiti v telesnovzgojno in športno delo, katerega nosivci so razna društva. Istočasno je treba rešiti vprašanje vaditeljskega kadra ter preiti s kampanjskega dela na sistematično in množično telesno vzgojo.
V.	Okrajni ljudski odbor je mnenja, da so smernice in navodila, ki jih zajema ta resolucija, pravilne in da se ob upoštevanju le-teh lahko dosežejo še večji rezultati pri izgradnji socialistične družbe, kot so bili doseženi v, prejšnjih letih.
Št. 30-05/62-3
Kranj, dne 12. junija 1962.
Predsednik OLO: Jakob Žen 1. r.
55.
2.	člen
Na podlagi 168. člena zakona o proračunih, in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLR], št. 52/59) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajavcev dne 12. junija 1962 sprejel
ODLOK
o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Kranj za leto 1961
1.	člen
Potrdi se sklepni rdčun O izvršitvi proračuna ' okraja Kranj za leto 1961
z dohodki
z 10 % omejitvijo v posebno proračunsko rezervo z razpoložljivimi dohodki z izd akti
s presežkom dohodkov nad izdatki
1.110,100.776 din
85,851.077 din 1.024,249.699 din 984,729.375 din
39,520.324 din
Sredstva posebne proračunske rezerve v znesku 85,851.077 din in presežek dohodkov nad izdatki v znesku 39,520.324 din se uporabi kot dohodek okrajnega proračuna za leto 1962.
3.	člen
Sklepni račun o izvršitvi proračuna okraja Kranj za leto 1961 s sklepnimi računi okrajnih skladov za leto 1961 je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem vestniku okraja Kranj« in v »Uradnem listu LRS«.
St. 401-4/62-4
Kranj, dne 12. junija 1962.
Predsednik OLO: Jakob Žen 1. r.
Pregled dohodkov in izdatkov sklepnega
	Dohodki	din
1. del	Skupni dohodki	1.107,538.912
3. del	Dohodki državnih organov m	
	zavodov	1,391.657
4. del	Drugi dohodki	1,170.207
	Skupaj dohodki	1.110.100.776
	10 % posebna proračunska	
	rezerva	85,851.077
Skupaj	1.024,249.699
56.	(J
Na podlagi 137. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajavcev dne 12. junija 1962 sprejel
ODLOK
o sklepnem računu rezervnega sklada okraja Kranj za leto 1961
1.	člen
Potrdi se sklepni račun rezervnega sklada okraja Kranj za leto 1961.
2.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki rezervnega sklada za leto 1961 so znašali:
dohodki	5,486.888	din
izdatki	3,050.826	din
ostanek	sredstev	2,436.062	din
računa okraja Kranj za leto 1961 (po delih)
	Izdatki	din
1. del	Prosveta in kultura	13,102.675
2. del	Socialno varstvo	4,297.080
5. del	Državna uprava	303,992.167
6. del	Komunalna dejavnost	72,557.356
7. del	Negospodarske investicije	131,629.000
8. del	Dotacije	407,315.960
9. del	Obveze	15,664.443
10. del	Proračunska rezerva	34,654.690
13. del	Sredstva za povečanje plač	1,556.006
	Skupni izdatki	984,729.375
	Presežek dohodkov	39,520.324
	Skupaj	1.024,249.699
3.	člen
Ostanek sredstev rezervnega sklada okraja Kranj se prenese kot njegov dohodek v leto 1962.
4.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem vestniku okraja Kranj« in v »Uradnem listu LRS«.
St. 401-4/62-4
Kranj, dne 12. junija 1962.
Predsednik OLO: Jakob Žen 1. r. * V
POPRAVEK
V odloku o določitvi cest III. reda (Uradni list LRS, št. 19-42/62) se začasna številka ceste:
Rateče Planica—Tamar z odcepom Dom v Planici glasi pravilno 4025 in ne 4024, kot je bilo pomotoma objavljeno.
Iz pisarne tajništva OLO Kranj
(zdaja Časopisni zavod .Uradni Ust LRS« — otraktor In odgovorni urednik: Jože JuraO — Tiska tiskarna »Toneta Tomšlća«, vsi v Ljubljani — NaroCnlna letno 1200 din — Reklamacije se upoštevado le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: MiibHana v.rtavOeva 15 a. poštni predal 379 VII - Tel direktor tn knjigovodstvo: 20-701, uredništvo m
uprava: 2.3-579 — Čekovni ra^un 600-13 2-399
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik XIX
Razglasni del dne 12. julija 1962
St M
Razglasi in objave
Sprememba priimka
St. 0V5-S-4416/1-62	6453
Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije, št. 03/5-S-441'6/l-62 z dne 24. V. 1962 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena prememi-ba priimka Lubšina Ivanki, roj. 18. avgusta 1939 v Gaberju, prebivajoči v Gaberju 39, p. Dobova, v priimek »G e r j e v i č«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Register gospodarskih organizacij
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo; 1039.
Besedilo: Samopostrežna restavracija v izgradnji, Celje, Gaberje.
Poslovni predmet: Prodaja jedi in pijač, druge gostinske storitve.
Ustanovitelj: Obč. LO Celje, odločba št. 02/3-19/1-1960 z dne 6. IV. 1960 v zvezi z odločbo, št. 111-83/ D962-1/1 z dne 28. V. 1962.
V. d. direktorja: Horvat Ivan. Celje, 13. junija 1962.
Rg IV 43/1	1784
1040.
Besedilo: »Počitniški center Bežigrad«, Ljubljana (Smoletova 16).
Poslovni predmet: Penzionske storitve, prenočevanje gostov, strežba z _ jedili, predvsem s toplimi, točenje pijač, opravljanje stranskili delavnosti, ki so v zvezi s poslovanjem podjetja in služijo napredku turizma.
Ustanovitelj: Obe. LO Ljubljana-Bežigrad, odločba št. 332-14/62-5 z dne 20. IV. 1962.
Direktor do konstituiranja: Žibert Jože.
Ljubljana, 24. aprila 1962.
Rg VII 1017/1	1331
1041.
Besedilo: Komunalna banka, Ljutomer (Glavni trg 13).
Poslovni predmet: Banka zbira od družbenih in civilnih pravnih oseb ter posameznikov prosta denarna sredstva (hranilne vloge, depozite z tokom, izdajanje obveznic in blagajniških zapisov), če ni z zakonom ° Bankah drugače določeno; daje
CZ »URADNI UST LRS« V LJUBLJANI je izdal knjigi
ZAKON O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, dia
ZAKON O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA, 250 din.
sprejeta na zasedanju Zvezne ljudske skupščine
Na zalogi je tudi nekaj novejših knjig:
Seznam naselij, občin, okrajev, sodišč in pošt — 1300 din
Politika gospodarskega razvoja v LRS v 1962. letu — 300 din
Delitev dohodka gospodarskih organizacij od dr. Br. Prem-roua — 150 din
Zakon o zdravstvenem varstvu organizacij zdravstvene službe v LRS s splošnim zakonom ter stvarnim kazalom — 450 din
Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, prečiščeno besedilo ter pojasnila k poedinim členom — 160 din
Predpisi o invalidskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso — 1800 din
Predpisi o pokojninskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso — 1700 din (obe knjigi sta vezani tako, da je mogoče poznejše predpise nadomestiti z neveljavnimi)
Zdravstvena služba v praksi (120 vprašanj in odgovorov) — 450 din
Kazenski zakonik s pojasnili — 970 din
Krivični zakonik s objašnjenjima (prevod prejšnje) — broš. 1400, vez. 1600 din
Zakonik o kazenskem postoku in Zakon o gospodarskih prestopkih (in drugi procesni predpisi) — 750 din
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij s pravilnikom o izvrševanju kazni odvzema prostosti — 300 din
Civilna pravna praksa od dr. A. Smoleta (shematični prikaz pravnih misli, načel in pravil, izrečenih v odločbah vrhovnih sodišč, dve knjigi po 400 din)
i	j*	*
Zakon o gozdovih — 110 din
Zakon o osnovni šoli — republiški — 200 din.
Splošni zakon o šolstvu — zvezni — 220 din Naročila sprejema

CZ »Uradni Usi LRS« Ljubljana. Erjavčeva D« p. p. 379/vn

kredite družbenim in civilnim pravnim osebam; daje potrošniške in druge kredite poisameznikom; opravlja plačilni promet v državi za civilne pravne osebe in posameznike, po sporazumu z narodno banko pa lahko opravlja blagajniško službo in vodi račune sredstev ter opravlja plačilni promet za hišne svete in stanovanjske skupnosti; daje bančne garancije; sprejema v hranjenje vrednostne papirje in predmete, določene v 81. členu zakona o kreditih in drugih bančnih poslih; daje posojila proti zastavitvi blaga, dragocenosti in drugih reči; opravlja posamezne, devizno-valutne posle, za katere jo pooblasti narodna banka; opravlja druge bančne posle, ki jih ji prepustijo narodna in specializirane banke; opravlja posamezne posle za državni zavarovalni zavod in jugoslovansko loterijo po pogodbi s tema organizacijama; opravlja službo občinskih investicijskih in drugih skladov, skladno s predpisi, ki veljajo za te sklade; opravlja druge posle, ki so ji naloženi po zakonu ali po odloku občinskega ljudskega odbora, ki je banko ustanovil.
Ustanovitelj: Obč. LO Ljutomer, 'odločba št. 03-l!35,/2-60 z dne 28. XII. 1960.
Direktor: Rajner Franc, podpisuje samostojno v vseh zadevah razen tistih, glede katerih statut določa drugače, Novak Drago, pomočnik direktorja, podpisuje v direktorjevi odsotnosti z enakim pooblastilom, Špindler Slavica, računovodkinja sopodpisuje z direktorjem ali v odsotnosti z za nadomeščanje direktorja upravičenim pomočnikom listine, s katerimi se na podlagi predračuna razpolaga z dohodki in izdatki banke, in listine, s katerimi se razpolaga s sredstvi ustreznih namenskih skladov za nakup osnovnih sredstev, Marš Milka, šefinja kratkoročnih kreditov, sopodpisuje z direktorjem ali v odsotnosti z za nadomeščanje direktorja upravičenim pomočnikom vse, listine, pogodbe itd., ki se nanašajo na kratkoročne kreditne zadeve, Štrakl Elizabeta, šefinja dolgoročnih kreditov, sopodpisuje z direktorjem ali v odsotnosti z za nadomeščanje direktorja upravičenim pomočnikom vse listine, pogodbe itd., ki se nanašajo na dolgoročne kreditne zadeve, Pintarič Viktor, predsednik n.
o.	sopodpisuje z direktorjem ali v odsotnosti z za nadomeščanje direktorja upravičenim pomočnikom kreditne pogodbe, ki jih banka sklepa z drugimi bankami. Markrab Matija, podpredsednik n. o. sopodpisuje v odsotnosti predsednika n. o. z enakim pooblastilom.
Maribor, 9. junija 1962.
Reg 112/11	1853
1042.
Besedilo:	Gostišče »Goričko«,
Gornji Petrovci 8 a, v turističnem domu.
Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, postrežba s hladilnimi in toplimi jedili, prodaja tobaka in izdelkov ter oddaja sob turistom.
Ustanovitelj: Turistično olepševal-valno društvo. Gornji Petrovci, sklep u. o. z dne 22. I. 1962, potrditev Obč. LO Petrovci-Šalovci, odločba z dne 5. IV. 1962, št. 332-1/62--2/i. Gostišče je bilo konstituirano
1.	V. 1962.
Poslovodja: Bencik Aleksander, podpisuje samostojno po zakonitih določbah - in pravilih gostišča, Bun-derla Malči, honorarna računovodkinja, pa bo skupaj s poslovodjem sopodpisovala vse finančne listine.
Maribor, 20. junija 1962.
Rg 224/1-2	1855
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 1043.
Besedilo: Izdelovalnica gumiranega papirja, Velenje.
Poslovni predmet se razširi še na izdelovanje papirne konfekcije (nalepke, kuverte in drugo).
Celje. 22. junija 1962. Rg III 107/3
1893
1044.
Besedilo:	Trgovsko proizvodno
podjetje »Veležitar«, Celje.
Pri obratu »Pekarna« v Gaberjah se izbriše Križnik Vinko in vpiše Pentek Ignac, novi v, d. obratovod-je.
Rg I 213/32	1894
Besedilo: Obrtno komunalno podjetje, Šentjur pri Celju.
Izbrjše se knjigovodja Gajšek Fric in vpiše Šturbej Anica, raču-novodkinja.
Rg VI 60/8 .	1895
Celje, 23. junija 1962.
1045.	<
Besedilo: Komunalni servis, Koper.
Izbriše se direktor Pintar Jože in vpiše Bandelj Alojz, v. d. direktorja.
Koper, 8. junija 1962.
Rg I b 291/6	1735
1046.
Besedilo: Obrtno podjetje »Meso«, Piran.
Vpiše se poslovalnica št. 1, Izola, Industrijska ulica 2, ki prodaja sveže meso, mesne izdelke in delikatese, na drobno. Poslovodja je Carli Janko. Enota nima samostojnih pravic, ustanovil pa jo je DS podjetja, sklep, z dne 20. III. 1962, dovoljenje Obč. LO Izola, št. 550--15/62' z dne 29. V. 1962.
Izbriše se poslovna enota — poslovalnica št. 1 Šmarje pri Kopru, zaradi prenehanja poslovanja. Koper, 12. junija 1962.
Rg I b 41/14	1764
1047.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Teh-noservis«, Koper.
Pri poslovalnici št. 4 »Pohištvo«, Koper, Kidričeva 5, se poslovni predmet razširi še na prodajo pohištva, na debelo,
pri poslovalnici št. 7 »Barve in laki«, Koper, Gortanov trg 11 pa na prodajo na debelo barv, lakov, kemikalij in potrebščin, drogerij-skega blaga, naftnih derivatov, ma-zivnega olja in masti.
Rg I b 9/9	1844
Besedilo: Komunalno avtoprevoz-niško podjetje »Avtopromet Gorica«, Nova Gorica.
Vpiše se poslovna enota poslovalnica v Ajdovščini, Titov trg, ki posluje po potrjenih pravilih. Poslo-vodkinja je Česnik Pavla. Poslovna enota nima samostojnih pravic, ustanovil pa jo je DS podjetja, sklep z dne 14. II. 1962. dovoljenje Obč. LO Ajdovščina, št. 5/1-023-4--1962 z dne 4. V. 1962.
Rg T a 3/8	1841
Besedilo: »Iskra«, Kranj.
Pri poslovni enoti tovarni avto-elektrike. Šempeter pri Gorici, se vpiše Jelinčič Ludvik, šef finančnega oddelka.
Rg I a 221/3	1 842
Besedilo: »Interšjied«, podjetje za mednarodno špedicijo in cestni promet, Sarajevo.
Vpiše se predstavništvo v Kopiru, Nabrežje jugoslovanske mornarice 2, ki opravlja vse zadeve v zvezi s špedicijskimi posli in z javnim cestnim prometom, v skladu z registracijo podjetja. Poslovodja je Kik (Melkija) Josip. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja, sklep z dne 4. IV. 1962, št. 187/62. dovoljenje Obč. LO Koper, št. 023-48/62 z dne 23. IV. 1962. Poslovna enota nima samostojnih pravic.
Rg I b 322/1	1846
Koper, 19. junija 1962.
1048.
Besedilo: »Topol«, lesna industrija, Ilirska Bistrica.
Izbriše se direktor Stegnar Franc, pri že vpisanem podpisovavcu Logarju Stanetu pa se vpiše, da podpisuje odslej kot v. d. direktorja. Koper. 20. junija 1962.
Rg TI b 136R7	1847
1049.
Besedilo: »Oblačila — novost«, Tržič.
Sedež podjetja je odslej v Retnjah 11.
Izbrišeta se Bobnar Anton in Meglič Mirko in vpišejo:
Janc Pavel, novi direktor, Ribnikar Peter, obratovodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Primožič Silva, računovodkinja.
Vpiše se, da se obratna enota »Oblačila — novost«, Tržič, poslovna enota, Tržič izloči zaradi osamosvojitve.
Ljubljana, 7. maja 1962.
Rg III 324/2	1383
1050.
Besedilo: Avtoservis, Litija. Izbriše se knjigovodja Medvešek Jože in vpiše Kodelja Maja, računovodkinja.
Ljubljana, 23. maja 1962.
Rg II 301/6	1613
1051.
Besedilo: Obrtni center »Oprema«, Kočevje.
Podjetje je bilo konstituirano 22. III. 1961.
Vpiše se, da je dosedanji direktor do konstituiranja Tomažič Jože v. d. direktorja.
Rg I 134/2	1741
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina import-expcrt, Ljubljana.
Poslovni predmet se razširi še na trgovske stroke: kmetijske stroje >n orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin; naftiie derivate, maziva, olja in masti; delikatese, s stransko delavnostjo storitve bifeja.
Vpiše se Rupelj Mirko, pravni svetovavec podjetja, ki podpisuje *a podjetje v splošnih pravnih, sodnih, upravnih in reklamacijskih zadevah.
v. Pri poslovni enoti v Polju se razširi poslovni predmet na pohištvo, drva in premog, vrvarske izdelke ter izdelke iz konoplje in jute, bar-ve, lake, kemikalije in potrebščine, nanje, usnjarsko in jermenarsko blago ter potrebščine, obutev, meso jn izdelke, perutnino, jajca, perje in divjačino, kmetijske stroje in nrodja, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, naftne derivate, maziva, olja in masti, delikatese, s stransko delavnostjo storitve bifeja.
Izbriše se Kuščar Milica, računovodkinja.
Rg II 181/22	1809
Ljubljana, 2. junija 1962.
1052.
. Besedilo: Obrlno gradbeno podjetje »Graditelj«. Ljubljana.
Besedilo odslej: Splošno gradbeno podjetje »Graditelj«, LjulKjana.
skrajšano: »Graditelj«, Ljubljana-Moste.
Poslovni predmet se razširi še na proizvodnjo in graditev stanovanj za trg.
Ljubljana, 4. junija 1962.
Rg IV 539/11	1819
1053.
Besedilo:	Kmetijsko gozdarsko
posestvo, Kočevje.
Poslovni predmet se razširi še na nakup, klanje živine in drobnice, predelavo in prodajo mesa in mesnih izdelkov, na drobno in debelo.
Rg I 63/7	1907
Besedilo: Združeno podjetje »Teol — oljarna«, tovarna pomožnih sredstev, sintetskih pralnih surovin, tehničnih in jedilnih olj, Ljubljana,
Dosedanji namestnik direktorja ing. Žugel Anton je odslej direktor.
Rg IT 180/25	1912
Besedilo: Izvozno podjetje »SIo-venija-vino«, Ljubljana.
Novi direktor je Smole Janez, dosedanji v. d. glavnega direktorja Kolšek Danilo je komercialni direktor in podpisuje v odsotnosti direktorja.
Pri prodajalni v Ljubljani, Cankarjeva 6 se razširi poslovni predmet še na odprto prodajo alkoholnih pijač po sistemu prek ulice.
Rg IV 555/52	1922
Ljubljana, 11. junija 1962.
1054.
Besedilo: Mizarska produktivna zadruga, Sevnica.
Vpišeta se Keršič Mišo, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Bizjan Rozi, glavna knjigo-vodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Ljubljana, 13. junija 1962.
Rg V 61/7	1832
1055.
Besedilo: Koteks — tobus, export-import, Ljubljana.
Vpiše se obrat »Prod«, Zg. Kašelj, ki predeluje odpadke oa klanja. Poslovodja je Tavželj Jože. Poslovna enota nima samostojnih pravic; ustanovil jo je DS podjetja, dovoljenje Obč. LO Ljubijana-Moste-Po-Ije, št. 023-48/62-3/3 z 'dne 5. VI. 1962.
Rg VIT 1007,/IV	1925
Besedilo: »Modna oblačila«, Ljubljana — industrija konfekcije oblačil.
Pri potujoči prodajalni se izbriše štavar Anton in vpiše Baumgart-ner Leopold, novi poslovodja.
Rg II 209/28	1915
Ljubljana, 14. junija 1962.
1056.
Besedilo: Turistično in avtobusno podjetje »Kompas«, Ljubljana.
P-ri poslovalnici v Mariboru se izbriše poslovodja Kožuh Marjan in vpiše Lebar Ladislav, šef poslovalnice, ki bo podpisoval za poslovalnico v mejah poslovanja in njenih samostojnih pravic.
Rg 282/1	1858
Besedilo:	Časopisno založniško
podjetje »Pomurski tisk«, Murska Sobota.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta, pri podjetju na trgovanje na drobno, pri prpdajalni knjigarna in papirnica »Dobra knjiga«. Murska Sobota pa prodaja na drobno s fotografskimi in optičnimi aparati, z instrumenti in potrebščinami, z glasbili, radijskimi aparati in potrebščinami.
Vpišeta se nova podpisovavca za podjetje Berglez Bela, pomočnik direktorja, ki bo v njegovi odsotnosti podpisoval z enakimi pooblastili, in Lutar Tibor, računovodja, ki bo skupaj z direktorjem ali pomočnikom sopodpiševa! vse finančne listine.
Izbriše se Kolar Jože, tehnični vodja, pri vpisani Černeka Olgi pa se vpiše, da je odslej finančna Knji-govodkinja, ki bo podpisovala v odsotnosti računovodje z enakimi pooblastili.
Rg 150/1-47	1856
Maribor, 19. junija 1962.
1057.
Besedilo: Kino podjetje, Maribor.
Pri podpisovavki Schweinsger Tereziji se vpiše novi priimek po poroki Matela.
Rg 125/1-14	1866
Besedilo: Podjetje za posredovanje osnovnih sredstev in drugega blaga »Posrednik«, Maribor.
Vpiše se nova podpisovavka Fras Slavica, blagajničarka, ki ho v odsotnosti računovodje podpisovala z enakimi pooblastili.
Rg mil	1868
Besedilo: »Reklama-Tabor«, podjetje za ekonomsko propagando in publiciteto. Maribor.
Izbriše se Mata j Stefan, vodja go-spodarsko-računskega sektorja in vpiše podpisovavka Kanič Elizabeta, računovodkinja, ki bo skupaj z direktorjem sopodpisovala vse finančne listine.
Rg 288'!	1867
Besedilo: Lesno predelovalno podjetje, Murska Sobota.
Pri obratu »Žaga«, Murska Sobota se izbriše Cvetko Jože in vpiše novi poslovodja Ceh Franc, ki bo
podpisoval v mejah poslovanja obrata in njegovih pravic.
Pri ing. Jalšovcu Francu se vpiše, da je odslej direktor.
Rg 211/1-19	1857
Maribor, 20. junija 1962.
1058.
Besedilo: Mariborska mlekarna, Maribor.
Vpiše se pripojitev tovarne mlečnih proizvodov »Mlekopromet«, Ljutomer, k temu podjetju.
Maribor, 21. junija 1962.
Rg 310/1-45	1863
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišea razglašajo:
1059.
Besedilo: Rudnik rjavega premoga, Pečovnik, Celje, v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Celje, 20. junija 1962.
Rg I 73/7	1836
1060.
besedilo: »Kroj«, obrtna krojaška delavnica, Videm-Krško.
Ker se je pripojila k stanovanjski skupnosti, Videm-Krško. Ljubljana, 11. junija 1962.
Rg V 132/2	1909
1061.
Besedilo: Tovarna mlečnih proizvodov »Mlekopromet«, Ljutomer.
Zaradi pripojitve k Mariborski mlekarni, Maribor.
Maribor, 20. junija 1962.
Rg 38/1-35	1864
Register
samostojnih zavodov
Vpisi
Tajništva UuasKth odborov razglašajo:
1062.
Besedilo: Zavod za zaposlovanje delavcev v Ptuju, Trg mladinskih brighd 1, z izpostavo v Ormožu.
Zavod spremlja zaposlenost in po-.trebe gospodarstva in javnih služb po delavcih ter predlaga ukrepe za zaposlovanje delavcev, posreduje pri zaposlovanju delavcev v skladu z njihovo sposobnostjo in strokovno izobrazbo ter s potrebami organizacij, pomaga mladini in odraslim pri izbiri poklica, ki ustreza njihovemu nagnjenju in zmožno-. stim ter potrebam gospodarstva in javnih služb, skrbi za strokovno usposobljenost in prekvalifikacijo brezposelnih, odloča o pravicah delavcev med začasno brezposelnostjo, skrbi za sprejem in nastavitev tistih, ki iščejo zaposlitev.
Ustanovitelj: Obč. LO Ptuj, odločba št. 01/1-3/2-61 z dne 12. XII. 1960. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za delo. Zavod vodita 12-člabsiki svet in direktor.
Zavod vodita in zanj podpisujeta: Vidic Jože, direktor, vse listine v mejah določb in pravil zavoda samostojno, razen finančnih listin, Lajh Matilda, računovodkinja pa vse finančne listine podpisuje skupaj z direktorjem.
Ptuj, 18. maja 1962.
Št. 022-18/62-3	1724
Spremembe
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
1063.
Besedilo: Lekarna, Koper.
Novi sedež zavoda je odslej v Kidričevi ulici v Kopru.
Vpišejo se člani sveta: Cedilnik Miro, Štravs Nataša, Lenarčič Bernard, Rejc Anica, Lovriha Majda, dr. Wohinz Milan, mr. Kraut Igor, ,član po položaju.
Vpišejo se tudi novi člani u. o.: mr. Jelenc Breda, Babič Zdenka, Petaros Mirko, Lovriha Majda, mr. Kraut Igor, član po položaju.
Vpiše se, da je upravnik Kraut Igor; poleg njega podpisujejo za zavod še namestnica upravnika mr. mr. Vrbnjak-Kraut Zofija, računovodja Sluga Ignac in sopodpisova-vec finančnih listin Lovriha Majda.
Št. 022-7/62	1732
1064.
Besedilo: Otroški vrtec, Koper. Sedež zavoda je odslej v Kopru, Kidričeva 22.
Izbrišejo se jovan Gabrijela. Kralj Darinka, Vrhovnik Jelka, Penko Milojka in Petrič Jožica, vpišejo pa novi člani u. o.:
Lovrečič Mirko, uslužbenec' Obč. LO, Keber Drago, odbornik Obč. LO, Ge.c Damjana,- Tavčar Mimica, uslužbenki. Pobega Marica, vzgojiteljica (zastopnica delovnega kolektiva) in Zadnik Vida, upravnica, ki je članica u. o. po položaju.
Zavod zastopata in zanj podpisujeta Zadnik Vida, po poblastilu u. o. pa še vzgojiteljica Vrhovnik
Tplka
Št. 022-7/62	1736
Koper, 13. junija 1962.
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
158.
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Lendava.
Vpiše se Škafar Štefan, namestnik direktorja, ki bo v njegovi odsotnosti podpisoval z enakimi pooblastili kot direktor.
Maribor, 18. junija 1962.
Za dr 93/1-35	188:
159.
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Crenšovci.
Izbriše se Dornik Anton, računovodja in vpiše Horvat Terezija, v. d. računovodkinje, ki bo skupaj z upravnikom sopodpisovala vse ♦ finančne listine.
Maribor, 21. junija 1962.
Zadr 159 1-35	1891 .
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
J 1226/61-16	7242
Dne 14. avgusta 1962 ob 10. uri bo pri tem sodišču prisilna dražba nepremičnin vi. št. 157 k. o. Ranca, to je stavbišče, travnik in njiva. Cenilna vrednost je 101.410 din, najmanši ponudek pa 67.607 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdraži-telja. Sicer pa opozar jamo na draž-beni oklic na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 29. junija 1962.
J 125/60	3311
Dne 6. IX. 1962 bo ob 8. uri pri tem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin vi. št. 8 k. o. Hvaletin-ci. VI. št. 8 I, cenilna vrednost je 190.023 din, najmanjši ponudek 126.682 din, varščina pa 19.002 din; II, cenilna vrednost je 1,377.559 din, najmanjši ponudek 913.039 din, varščina pa 137.753 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti najpozneje ri dražbenem naroku pred pričet-om dražbe, sicer se ne bi mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 30. maja 1962.
J 597/61	3310
Dne 6. IX. 1962 bo ob 9. uri pri tem sodišču, soba št. 3, dražba nepremičnin vi. št. 106 k. o. Krčevina pri Vurbergu. Cenilna vrednost je 568.316 din, varščina 56.831 din, najmanjši ponudek pa 538.837 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer se ne bi^mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na I dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 31. maja . 1962;
] 795/61	7312
Dne 6. IX. 1962 bo ob 10. uri pri tem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin vi. št. 19 k. o. Janški vrn. Cenilna vrednost je 532.830 din, najmanjši ponudek 355.220 din, varščina pa 53283 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe,, sicer se ne bi mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic pa uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 9. junija 1962.
Razne objave
Razpisi
St. 4/2-020-49/62-9	7211
Komisija za razpis mest direktorjev Obč. LO Lenart razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto upravnika gostinskega podjetja, Lenart. Pogoji: 1. visokoKva-lificiran gostinski delavec ali višja šolska izobrazba in 2 leti prakse na vodilnem mestu; 2. kvalificiran gostinski delaveo. ali srednja šolska izobrazba in 5 let prakse na vodilnem mestu. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter potrdilo o kvalifikaciji oziroma zadnje šolsko spričevalo je treba dostaviti do 15. julija 1962 občinskemu ljudskemu odboru, Lenart.
Komisija
St. 141/9-62	7245
Fakultetni svet filozofske fakultete v Ljubljani razpisuje:
I. redna delovna mesta:
—	rednega profesorja za občo pedagogiko in zgodovino pedagogike,
—	rednega profesorja za primerjalno slovansko jezikoslovje,
—	rednega profesorja za historično gramatiko francoskega jezika,
—	izrednega profesorja za zgodovino srbohrvaškega jezika in stare srbohrvaške književnosti,
_— izrednega profesorja za historično gramatiko slovenskega jezika,
—	izrednega profesorja za občo zgodovino srednjega veka,
—	docenta za slovensko literarno zgodovino,
—	docenta za zgodovino XIX. in XX. stoletja,
_— višjega predavatelja za zgodovino ruske književnosti,
—	predavatelja za češki jezik,
—	predavatelja za poljski jezik.
—	predavatelja za slovaški jezik,
—	predavatelja za pravne in politične ustanove sodobne družbe,
—	fakultetnega učitelja za svetovno književnost,
—	asistenta za agleški jezik;
II. honorana delovna mesta:
—	predavatelja za metodologijo sociološkega raziskovanja,
—	predavatelja za socialno psihologijo,
—	fakultetnega učitelja za demografijo,
—	predavatelja za sociologijo lok. skupnosti,
—	predavatelja za sociologijo družine. Kandidati naj predlože pravilno kolkovane prijave tajništvu filozofske fakultete v Ljubljani v 15 dneh po objavi tega razpisa. Prijavi naj bodo priloženi biografski in bibliografski podatki ter ustrezna strokovna ali znanstvena dela.
Fakultetni svet
St. 878/1-62	7271
Fakultetni svet fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje za III. stopnjo študija v oddelku za kemijo mesto honorarnega univerzitetnega učitelja za predmet projektiranje in predkalkulacija v kemični industriji. Pogoj: inženir kemije. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom naj prosivci vlože 15 dni po tej objavi na tajništvu fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7/1. Razpis velja do zasedbe mesta.
Fakultetni svet
St. 110-6/62-2	7361
Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Logatec razpisuje delovno mesto
referenta za kmetijstvo in kmetijsko inšpekcijo pri Obč. LO Logatec. Pogoj: visoka strokovna izobrazba in 3 leta upravne prakse ali srednja strokovna izobrazba in 5 let upravne prakse. Prošnje z življenjepisom ter dokazili o strokovni izobrazbi in praksi pošljite do 25. VIL 1962 komisiji za uslužben-ske zadeve pri Obč. LO Logatec.
Komisija
St. 110-1/62-2	7514
Komisija za uslužbenske zadeve OLO Murska Sobota razpisuje tale delovna mesta:
1.	tajnika OLO,
2.	načelnika oddelka za gospodarstvo,
3.	referenta za davčno knjigovodstvo in analize,
4.	referenta za manjšinska vprašanja.
Pogoji: a) za delovno mesto pod 1 se zahteva pravna fakulteta in naj-
manj 5 let upravne prakse ali prakse v organizacijskem delu; b) za delovno mesto pod 2 se zahteva ekonomska ali pravna fakulteta s 5-letno prakso; c) za delovno mesto pod 3 se zahteva višja strokovna izobrazba s 3-letno prakso; č) za delovno mesto pod 4 se zahteva višja strokovna izobrazba z znanjem madžarskega jezika. Za delovno mesto pod 1 je na razpolago družinsko stanovanje. Kandidati naj v prošnji, kolkovani s 50 dinarjev, navedejo šolsko oziroma strokovno izobrazbo, dosedanje službovanje in kratek življenjepis. Razpis bo zaključen v 15 neb po objavi. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru.
Komisija
St. 110-1/62-1/1	7360
Komisija za uslužbenske zadeve pri Obč. LO Petrovci-Salovoi razpisuje na podlagi 36. in 164. člena zakona o javnih uslužbencih delovno mesto
tajnika Obč. LO. Pogoj: visoka strokovna izobrazba in 10 let prakse. Pismene in kolkovane ponudbe z življenjepisom in podatki o izobrazbi ter strokovni praksi naj kandidati vložijo pri Obč. LO Petrovci-Šalovci v 15 dneh po tej objavi.
Komisija
za uslužbenske zadeve
St. 110-03/62-1	7313
Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Slovenske Konjice ponovno razpisuje na podlagi 33. in 164. člena zakona o javnih uslužbencih delovna mesta pri upravnih organih Obč. LO Slovenske Konjice:
1.	tajnika. Pogoj: pravna fakulteta in najmanj 5 tet prakse na vodilnem mestu;
2.	načelnika oddelka za gospodarstvo im finance. Pogoj: ekonomska ali pravna fakulteta in najmanj 5 let prakse na podobnem delovnem mestu. Ponudbi je treba priložiti: zadnje šolsko spričevalo ali spričevalo o opravljenem izpitu, življenjepis o dosedanjem službovanju in potrdilo pristojnega javnega pravobranilstva, da kandidat ni v preiskavi. Prošnje, kolkovane po tar. št. 1 in 7 ZoUT je treba poslati Obč. LO Slovenske Konjice v 15 dneh od objave tega razpisa.
Komisija
Objava
9t. 04-6181/62	7270
Sprememba naziva pošte Pošta Preserje ie s 1. julijem 1962 spremenila dosedanji naziv in se odslej imenuje pošta Preserje-Kam-nik.
Podjetje za ptt promet v Ljubljani
Izgubljene listine
preklicujejo
Aleš Marko, Dvor 5, p. Šentvid nad Ljubljano, zdravstveno izkaznico, št. 124257 (Ljubljana). 7382
Antunovič Karlo, Nadlesk, pošta Stari trg pri Rakeku, zdravstveno izkaznico, št. 40188.	7212
Avguštiner Marija, Dražen vrh 8, p. Velka, preklic o izgubljeni osebni izkaznico, reg. št. 10032, objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 16, ker se je našla	6762
Bajc Minka, Ljubljana, Gra-fenauerjeva 31, osebno izkaznico, reg. št. 26676 (Postojna). 7283
Bauer Edita, Šmarje pri Jelšah 25, osebno izkaznico, reg. št. 63090 (Celje).	6207
Berdik Marija, Dolenje Medvedje selo 1, p. Trebnje, osebno izkaznico, reg. št. 944 (Trebnje). 7383
Bitenc Marija, Ljubljana, Polje 250, osebno izkaznico, reg. številka 431885/51 (Ljubljana).	7284
Bizjak Anton, Bertoki 74, p. Koper, zdravstveno izkaznico, številka 04927.	7316
Bosnič Bosiljka, Ljubljana, Zvezna 18, osebno izkaznico, reg. štev. 122076 (Ljubljana).	7335
Bremec Friderik, »Delamaris«, Izola, zdravstveno izkaznico, štev. A-216659.	7374
Brune Franc, Drakovci 19, pošta Bučkovci, osebno izkaznico, reg. št. 12212 (Ljutomer).	6806
Cafuta Amalija, Jarše 20, p. Mengeš, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	7223
Ceglar Jožef, Obrov 62, delovno knjižico, reg. številka 5689, ser. št. 412047.	7363
Cetinski Danica, Ljubljana, Topniška 20, osebno izkaznico, reg. št. 89607/51 (Ljubljana).	7224
Cigler Majda, Slovenj Gradec, Šolska 4, zdravstveno izkaznico, št. 437078.	7333
Corn Francka, Ob potoku 20, p. Vrhnika, zdravstveno izkaznico, št. 175100 (Vrhnika).	7336
Culkar Antonija, Ljubljana, Gras-selijeva 18, osebno izkaznico, reg. št. 1595 (Ljubljana-Bežigrad). 7337
Cunder Franc, Ljubljana, Stoži-ce 5. zdravstveno izkaznico, štev. 042236 (Ljubljana).	7384
Camernik Silva, Dragomer 51, p. Brezovica, osebno izkaznico, reg. št. 12801 (Ljubljana).	7338
Čarman Marija, Podgora 31, pošta Ljubljana-Šentvid, režijsko vo-
zovnico, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«.	7285
Čr-nak Alojz, Zgornja Zadobrova 3, p. Ljubljana-Polje, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 7225
Čuk Vinko, Grahovo 36 pri Cerknici, osebno izkaznico, reg. štev. 18814 (Postojna),	6767
Daj&man Ivan, Kal 15, p. Semič, osebno izkaznico, reg. št. 13519 (Črnomelj).	7364
Darlić Zulejka, Okrajni muzej, Koper, osebno izkaznico,' reg. štev. 446783 (Vračar).	7248
Debeljak Ivan, Mali log 31, p. Loški potok, zdravstveno izkaznico, št. 052042.	6908
. Dolenc Sonja, Ljubljana, Celovška 28, zdravstveno izkaznico, izdano v Mairiboru.	7286
Dežman Cvetka, Ljubljana, Belokranjska 21, osebno izkaznico, reg. št. 74200 (Ljubljana). ,	7326
Dolinar Stane, Ljubljana, Titova 240, osebno izkaznico, reg. številka 83330/32 (Ljubljana).	7287
Erznožnik Ivana, Dole 12, p. Idrija, osebno izkaznico, reg. štev. 902 (Idrija).	7366
Fakin Angel, Komen 20, osebno izkaznico, reg. številka 1118 (Sežana).	7367
Ferenčak Lenka, Ljubljana, Kidričeva 6, osebno izkaznico, reg. št. 109877/54 (Ljubljana).	7257
Flego Boža, Škofja Loka, Suha, blok 20, osebno izkaznico, reg. št. 53145 (Maribor).	7227
Fridau Ivana, Ljubljana, Celovška 84, osebno izkaznico, reg. štev. 381.	7288
Gabrič Anica, Ljubljana, Dalmatinova 11, osebno izkaznico, reg. št. 26335/51 (Ljubljana).	7258
Glavan Marija, Ljubljana, Baud-kova 3, zdravstveno izkaznico, štev. 142242 (Ljubljana).	7259
Glišič Milutin, Beograd, Trnska t a, zdravstveno izkaznico, številka 173747 (Ljubljana).	7385
Gmajnar Boris, Ljubljana, Eip-prova 17, osebno izkaznico, reg. št. 54594/50 (Ljubljana).	7339
Gorjup Bjanka, Nova Gorica. Prešernova 5, osebno izkaznico, reg. št. 52394 (Gorica).	7130
Grdina Mihael, Kampe! 31, pošta Koper, osebno izkaznico, reg. štev. 11558 (Sežana).	7317
Grum Mitja, Ljubljana, Kamno-goriška 10, zaključno spričevalo osemletke, izdano od osnovne šole v Zgornji šiški v Ljubljani.	7289
Hafner Julijana, Prevalje 153. osebno izkaznico, reg. št. 203 in zdravstveno izkaznico, štev. 368718 (obe Ravne na Koroškem). 7368
Hajdukovič Milan, Ljubljana, Sve-tosavska 26, osebno izkaznico, reg. št. 417 (Virovitica).	7228
Heinrihar Franc, Škofja Loka, Trata 1, spričevalo 4. letnika STŠ za elektro stroko, izdano v Ljubljani leta 1962 in knjižico o predvo-jašksi vzgoji (Ljubljana). 7290
Hieng Henrik Sašo, Ljubljana, Streliška 9, spričevalo IV. razreda gimnazije, izdano od II. gimnazije v Ljubljani leta 1961.	7340
Holjevac Ivo, Jesenice, Kosova 4, osebno izkaznico, reg. številka 15167.	-	6636
Horvat Angelca, Maribor, Smetanova 42, osebno izkaznico, reg. št. 25282 (Maribor).	6909
Horvat Marija, Tropovci, p. Tišina, spričevalo, št. 38/5-11, izdano od šole v Tišini.	7380
Ikanovič Adam, Ljubljana, Ježica, zdravstveno izkaznico, številka 129613 (Ljubljana).	7386
Intihar Andrej, Ljubljana, Stare pravde 23, osebno izkaznico, reg. št. 132476 (Ljubljana).	7341
Jakoš Maks, Fužina 7, p. Zagradec, osebno izkaznico, reg, štev. 27220 (Krško).	7342
Japelj Ivan, Vnanje gorice 108, p. Brezovica, osebno izkaznico, reg. št. 117774/56 (Ljubljana).	7229
Japelj Viktor, Ljubljana, Parmova 45, osebno izkaznico, reg. štev. 125397 (Ljubljana).	7343
Javh Anton, Ljubljana, Resljeva 25, osebno izkaznico, reg. št. 24824 (Ljubljana).	7344
Jelen Marija, Ljubljana, Šmartin-ska 14, osebno izkaznico, reg. štev. 37490/51 (Ljubljana).	7230
Jenčič Ivana, Loka pri Zidanem mostu, osebno izkaznico, reg. štev. 34916 (Trbovlje).	7369
Kadliček Katica roj. Pipek, Velenje, Celjska 61, osebno izkaznico, reg. številka 30611 (Našice, LR Hrvatska).	7215
Kardinar Franc, Sečovlje 141, zdravstveno izkaznico, št. 8404 (Koper).	7319
Kavčič Janko, Zgornja Besnica 64, spričevalo o pomočniškem izpitu iz elektro stroKe, izdano v Kranju leta 1962.	7387
Kavšek Anunziata. Piran, Vilfanova 2, propustnico VS, štev. 21821 (Koper).	7320
Kerenčič Jelka, Ljubljana, Zadružna 22, osebno izkaznico, reg. št. 128337 (Ljubljana).	7388
Kisilak Jurij, Ljubljana, Zbačnikova 14, osebno izkaznico, reg. št. 31972 (Murska Sobota).	7291
Klemenc Valentin, Dobrunje 11. p. Vodice, osebno izkaznico, reg. št. S845 (Ljubljana ok.).	7292
St. 34 — 12. VII. 1%2
URADNI LIST LRS
Stran 569
Klemenčič Ciril, Veliko Mlačevo 51, p. Grosuplje, osebno izkaznico, reg. št. 46956 (Ljubljana ok.). 7589
Krznar Ivan, Ljubljana, Dolenjska 47 a, zdravstveno izkaznico, izdano v Radovljici.	7263
Meh Janko, Velenje, Kidričeva 16 c, zdravstveno izkaznico, številka 3401132.	7075
Kmetijska zadruga, Križevci pri Ljutomeru, evid. tablico, št. MS 12-51 za priklopnik.	6910
Kmetijska zadruga, Prevalje, evid. tablico za priklopnik, znamke TAM, št. 11-08 MB.	6981
Knaus Franci, Jesenice, Cesta revolucije 20, osebno izkaznico, reg. št. 301.	832
Knipic Ljudmila, Ljubljana, Gosposvetska 15, osebno izkaznico, reg. št. 64479/51 (Ljubljana). 7390
Kobetič Franc, Mali Nerajec 1, p. Dragatuš, orožni list, št. 2 za lovsko dvocevko, kal. 16 in za lovsko pušlko, znamke »Manlicher«, m. 95, tov. št. 3598 (Črnomelj). 7214
Kocbek Zdravka, Ljubljana, Veselova 8, osebno izkaznico, reg. št. 69943,/51 (Ljubljana).	7231
Koce Andrej, Stari trg ob Kolpi 30, vojaško knjižico, izdano od VP 8496 (Beograd).	6813
Kočevar Zofija, Ljubljana, Viž-marje 131, osebno izkaznico, reg. številka 23984 (Stari trg pri (Ložu).	7345
Kolarac Biserka, Ljubljana, Igriška 2, osebno izkaznico, reg. štev. 112656 (Ljubljana).	7260
Količ Mija, Komunalno podjetje. Spodnji plavž, Jesenice, osebno izkaznico, reg. št. 1875.	6969
Konjedic Zorka, Gorenja vas 15, p. Kanal, delovno knjižico, številka 121845 (Nova Gorica). 6719
Kontelj Bojan, Ljubljana, Trubarjeva 85, osebno izkaznico, reg. št. 18019/50 (Ljubljana).	7346
Kopine Terezija, Sela pri Dobovi 93, ‘ p. Dobova, osebno izkaznico, reg. št. 4174 (Krško).	7071
Kosi Jožef, Veličane 74, p. Ivanjkovci, zdravstveno izkaznico, štev. 305937 (Ptuj).	7215
Kovač Anica, Podgorica Dol pri Ljubljani, osebno co, reg. številka 10546/51 (Ljubljana).	7232
8 a, posta izkazni-
Kuzma Ludvik, Rankovci 17, p. Tišina, osebno izkaznico, reg. štev. 48266 (Murska Sobota).	7275
Lah Anton, Lovrenc 121 a, osebno izkaznico, reg. št. 32534 (Ptuj). 7294
Lah Janez, Korovci 5, p. Cankova, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. Sit. 370541. 7371
Lang« Štefan, Jesenice, Slov. Javornik, Javorniška pot 59, osebno izkaznico, reg. številka 8829 (Jesenice).	6816
Lazar Avgust, podjetje »Cementare, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 7295
Legende Štefan, Murska Sobota, Lendavska 19, zdravstveno izkaznico, št. 400694 (M. Sobota). 7135
Lepičnik Anica, Brežice, Tomšičeva 1, osebno izkaznico, reg. štev. 7966 (Ljubljana).	7276
Lesnika Romana, Ljubljana, Prešernova 14, osebno izkaznico, reg. 'št. 108733/54 (Ljubljana).	7347
Levec Viktor, Dob pri Domžalah, zdravstveno izkaznico, štev. 061526 (Domžale).	7296
Lipnik Rozika, Sp. Kapla 73, pošta Kapla, osebno izkaznico, reg. št. 959 (Radlje ob Dravi). 7072
Lovska družina, Anhovo, orožni list, št. 1576 (Gorica).	6720
Lovska družina, Slatina Radenci, orožni list, št. 167 za puško, štev. 4810, orožni list, št. 167 za puško, št. 40396 in orožni list, št. 167 za puško št. 7947, izdane v Murski Soboti.	68(7
Lučič Marinko, postaja, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. številka 358/59 (Doboj).	7297
Lukač Branko, Velike Loče 2, p. Materija, vojaško knjižico. 7323
Magdič Janko, podjetje »Mizarstvo«, Ljutomer, zdravstveno izkaznico, številka 300380 na ime Magdič Rudi.	6860
Kovač Vladimir, Podgorica 66, p. Dol pri ljubljani, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani in delovno knjižico, št. 22 ('Ljubljana-Črnuče).	7293
Kralj Jožef, Deskle-Anhovo 76, osebno izkaznico, reg. št. 5439 (Gorica).	7134
Kravcar Rafael, Ljubljana, Linhartova 104, osebno izkaznico, reg. št. 122849/56 (Ljubljana).	7261
Kregar Terezija, Ljubljana, Ste-panska 5, zdravstveno izkaznico, st. 042951 (Ljubljana).	7391
Kristan Albin, Vače 5, osebno izkaznico, reg. številka 120949 (Litija).	7262
Makoter Mirko, Rijeka, Ulica Bujska bb, zdravstveno izkaznico, št. 306383 (Ljutomer).	6912
Maretič Anton, Pince-Marof 13, p. Lendava, spričevalo o končnem izpitu rudarske industrijske šole, izdano v Lendavi.	6721
Markač Ivan, Ljubljana, Ambrožev trg 7, osebno izkaznico, reg. št. 4583 (Ljubljana).	7392
Marolt Marjan, Stična 5, p. Ivančna gorica, osebno izkaznico, reg. št. 7505 (Grosuplje).	7348
Maučec Jože, Ljubljana, Ptujska 19, osebno izkaznic«, reg. štev. 284 (Beltinci).	7349
Meršol Bogdan, Podpeč 73, osebno izkaznico, reg. št. 43440 (Ljubljana).	7298
Mikša Franc, Rajnkovec, p. Rogaška Slatina, zdravstveno izkaznico, št. 632666 (Rog. Slatina). 7141
Minerski Jožo, SGP »Primorje«, Anhovo, p. Deskle, zdravstveno izkaznico, št. A-253063 na ime Minerski Marica.	6722
Mlinarič Stanko, Lendavske gorice 442, p. Lendava, orožni list, reg. št. 615 za samokres, znamke FN Belgija, tov. št. 733004, kaliber 6,35 (Murska Sobota).	6913
Mohorič Franjo, Dragonja 17, pošta Sečovlje, zdravstveno izkaznico, št. 19840 (Koper).	7324
Molek Terezija, Malo Lešče 8, p. Suhor, osebno izkaznico, reg. štev. 2150 (Čnomelj).	6559
Možgan Stefan, Prevalje 165, zdravstveno izkaznico,	številka
440052.	7325
Mrevlje Alojzij, Brje, p. Branik, osebno izkaznico, reg. št. 24595 (Gorica).	6819
Mudrovčič dr. Jožko,	Jesenice,
Maršala Tita 114, osebno izkaznico, reg. št. 48115/51 (Ljubljana). 7299
Mulalič Pavla, Ljubljana, Stari irg 19, osebno izkaznico, reg. št. 2326 (Ljubljana-Center) in	delovno
knjižico, izdano v Ljubljani. 7300
Mule Vinko, Viševek 26, p. Stari trg pri Ložu, odločbo o stalni nesposobnosti za služenje vojaškega roka, izdano v Starem trgu. 7301
Novak Slavko, Ljubljana, Črnuče 4 a, zdravstveno izkaznico, številka 172567 (Ljubljana).	7302
Novak Sonja, Ljubljana, Vodnikova 73, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	7255
Novak Stanislav, Blatno 217, pošta Pišece, osebno izkaznico, reg. št. 2160 (Brežice).	7396
Novak Valentin, Ivanje selo 7, p. Rakek, vozniško dovoljenje za moped, št. 32/196 (Postojna). 7074
Obran Martin, Zabovci 18, p. Markovci pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 6889 (Ptuj).	7217
Obrovnik Adalbert, Ritoznoj 43, p. Slov. Bistrica, šolsko spričevalo pa VI. razr. osnovne šole v Oplotnici.	7326
Okorn Vinko, Ljubljana, Vodnikova 127, osebno izkaznico, reg. št. 1407/61 in zdravstveno izkaznico, št. 233623, izdani v Ljubljani. 7265
Osterc Matija,. Bučečovci 8, pošta Križevci pri Ljutomeru, zdravstveno izkaznico, št. 407230.	7327
Otrin Anton, Temenica 27, pošta Šentvid pri Stični, zdravstveno izkaznico, številka 4031 (Videm-Kr-ško).	7350
Peterman Mitja, Ljubljana, Šara-novičeva 11, zdravstveno izkaznico, št. 086138 ^Ljubljana).	• 7234
Petrič Stane, Ljubljana, Predjamska 106, osebno izkaznico, reg. št. 13779 (Ljubljana).	7303
Pleterski Alojz, Pleterje 20, pošta Zdole, zdravstveno izkazirico kmetijskega zavarovanja in vojaško knjižico.	6671
Podjetje »Komunalni servis«, Kranj, Mladinska 1, evid. tablico za. motor, št. KR 10-805.	6982
Pogačar Lado, tovarna usnja, Kamnik, zdravstveno izkaznico, številka 204592 na ime Pogačar Ladislava.	7219
Pogačnik Marija, Ljubljana, Ruska 1, osebno izkaznico, reg. štev. 9694 (Koper).	7351
Popovič Janko, Hrast 6, p. Suhor, osebno izkaznico, reg. št. 24469 (Novo mesto).	7266
Potočnik Ivana, Slovenj Gradec, Meškova 4, osebno izkaznico, reg. št. 13 (Slovenj Gradec).	7267
Potočnik Justina, Ljubljana, Linhartova 12, osebno izkaznico, reg. št. 31619/51 (Ljubljana).	7352
Potočnik Marija, Središče 81 ob Dravi, osebno izkaznico, reg. štev. 1412 (Ormož).	7328
Povh Anka, Ribnica 7, p. Jesenice na Dolenjskem, osebno izkaznico, reg. št. 49731 (Krško). 7572
Pozvek Štefan, Murska Sobota, Titova 27, hotel »Central«, osebno izkaznico, reg. št. 121 (Murska Sobota).	7373
Prestenjak Ivan, Ljubljana, Trata 4, osebno izkaznico, reg. številka 19229/50 (Ljubljana).	7353
Prešern LkLja. Ljubljana, Domžalska cesta, blok a, osebno izkaznico, št. 104148 (Ljubljana). 7393
Princ Ivan, Ljubljana, Podmil-ščakova 51a, delovno knjižico, štev. 10719.	7222
Pušar Rozalija, Kranj, Orehek, Cirilova 13, osebno izkaznico, reg. št. 19394 (Kranj).	7073
Rakuša Marko, Cerovec 1, pošta Ivanjkovci, osebno izkaznico, reg. št. 19061 (Ljutomer).	7035
Ramakič Dulaga, Kranj, Zlato polje 3 f, zdravstveno izkaznico, štev. 771086.	7329
Ramšak Miha, Primož na Pohorju, p. Vuzenica, zdravstveno izkaznico, št. 446233.	7374
Regoršek Hermina, Dgbrnež 10, p. Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico, št. 879380.	7036
Ropič Antonija, Ljubljana, Poljanska 54, osebno izkaznico, reg. št. 77558/51 (Ljubljana).	7354
Rotman Ivan, Maribor, Medvedova 46, osebno izkaznico, reg. štev. 34425 (Maribor ofc.).	6823
Rozman Valentin, Kokrica 155, osebno izkaznico, reg. številka 6980 (Kranj).	5032
Semič Stanovnik Ana, Ljubljana, Pleteršnikova 7, osebno izkaznico, reg. št. 87070 (Ljubljana), novinarsko izkaznico, izdano v Beogradu iu potrdilo o pologu 5.000 pri »Kompasu« v Sežani.	7335
Senčar Alojz, Stara Nova vas 39, p. Križevci pri Ljutomeru, osebno izkaznico, reg. št. 726.	6724
Sever Feliks, Okroglo 15, p. Naklo, osebno izkaznico, reg. št. 15166 (Ptuj).	12952
Sever Frančiška, Savlje 24, pošta. Ljubljana Ježica, osebno izkaznico, reg. št. 73626/31 (Ljubljana). 7304
Sever Rudolf, Stročja vas, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. številka 10527 (Ljutomer).	7376
Sinkule Jaroslava, Ljubljana, Le-podvorska 3, duplikat osebne izkaznice, reg. št. 1248/60 (Ljubljana-Ši-ška).	7233
Skala Mimi, Ljubljana, Privoz 5, evid. tablico za avtomobil, štev. LJ 117-91.	7236
Slamič Alojz, Koper, Trg OF 9. zdravstveno izkaznico, številka 760476.	■	7377
Slamič Filomena roj. Žorž, Izola, Dantejeva 15, osebno izkaznico, reg. št. 23829 (Koper).	7220
Sliškovič Peter, G or. Loži ne, p. Stara cerkev, zdravstveno izkaznico, izdano v Črnomlju.	7057
Strah Bojan, Gornja Radgona, Delavska pot 3, osebno izkaznico1, reg. št. 3903.	6081
Sandor Ludvik, Ptuj, Novo naselje 1, osebno izkaznico, reg. številka 15394 (Kočevje).	7378
Sermazanov Nelly, Ljubljana, Oražnova 1, osebno izkaznico, reg. št. 1300/50 (Ljubljana).	7356
Škarja Franp. Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	7237
Štrekelj Bojana, Ljubljana, Zvo-narska 11, osebno izkaznico, reg. št. 136813 (Ljubljana).	7394
Štrukelj Ivan, Tolminski Lom 31, p. Most na Soči, osebno izkaznico, reg. št. 8214 (Tolmin).	6214
Štukelj Viktor, Dobliče 2, p. Črnomelj, osebno izkaznico, reg. štev. 24436 (Novo mesto).	7252
Šuligoj Danila, Volčja draga 52, osebno izkaznico, reg. št. 58549 (Gorica).	"	7332
Švare Urška, Ljubljana, Roška ulica, zdravstveno izkaznico, številka 157221 (Ljubljana).	7238
Todorovič Stanoja, Ljubljana, Domžalska 20, osebno izkaznico, reg. št. 1699/55 (Sanski most). 7&39
Tomažič Marija Stanka por. Dekleva, Ljubljana, Endliharjeva 19, delovno knjižico, številka 119272/ /1452 (Sežana).	7240
Trampuš Marta, Ribnica 31, osebno izkaznico, reg. štev. 379 (Ribnica).	7395
Trtnik Bogomir, Ljubljana, Polje 360, potrdilo o znanju prometnih redpisov, št. 216, izdano na AMD jubl jana-Moste.	7241
Umek Terezija, Ljubljana, Vodovodna 27. osebno izkaznico, reg. št. 2549/50 \L j ubijana).	7357
Urana Grota, Ljubljana, Vodovodna 65, osebno izkaznico, reg. štev. 95083/51 (Ljubljana).	7358
Usar Albina, Ljubljana, Jana Husa 72. osebno izkaznico, reg. štev. 17788/51 in zdravstveno izkaznico, štev. 065740, obe izdana v Ljubljani.	7306
Valentak Štefan, Ljubljana, Baud-kova 1, osebno izkaznico, reg. štev. 123 in zdravstveno izkaznico, 'obe izdani v Varaždinu.	7307
Valentinčič Marjan, Ljubljana, Štepanjska 6, osebno izkaznico, reg. št. 88869 (Ljubljana).	7308
Velepec Jože, Žeje 8 pri Domžalah, potrdilo o znanju prometnih predpisov, izdano na AMD v Domžalah.	7268
Vidmar Olga, Ljubljana, Martina Krpana 14, osebno izkaznico, reg. št. 53797/51 (Ljubljana).	7309
Vranič Dragan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, štev. 10985 (Zagreb).	7359
Zakrajšek Jože, Adergas 12, pošta Cerklje, preizkusno evid. tablico, št. 3-181.	7269
Zelenik Franc pri Korošcu Ivanu, Ptuj, Zagrebška 3, delovno knjiži-žico, reg. številka 6637, ser. številka 651022.	7042
Udafs »Uradni lisi LRS« ~ Direktor tn odgovorni urednik« Jože Jurafl Tiska tiskarna »Toneta TomšiCa« t Ljubljani