Viiaske eeiie, leiina in r ^vinski davek* ;,-«w (Iz mariborske okolice,) Ni še jirave jasnosti, kake bodo cene za letošnji vinski mošt ,,od preše."! Mešetarji, plačaiii od obogatelih. vinskih trgovcev, sicer obljubujejo cene, ki bi ob začetku sedanje vojske bile sprejemljive, aj za sedanjo splošno draginjo pa niso primerne. Novo vino, n. pr. portugizec, ki ]e že prišel te dni v promet, se plačuje v mariborski okolici po 1 K 35 v do 1 K 60 v. Soditi po kakovosti vina, bodo cene za beli mošt še gotovo višje. Vsekako svetnjemo vinogradnikom, da se s j>roda,jo vinskega mošta nikakor ne prenagiijo. Da'bi bilo letos vino poceni, na to še misliti ni ker so stare vinske zaloge skoro popolnoma. izčrpane. Kdor pa že mora in ho6e takoj ,,od preše" prodati svoje vino, naj ga ne prodaja po sladkorni meri, ampak po6ez.*Vage za mošt so tako raznolike, da pametnemu vinogradniku nikakor ne kaže v sedanjili 6asih prodajati vina na sladkorne stopnje. ,,'Slovenski Gospodar" nas bo gotovo pravo6asno opozoril na razvoj vinskih oen, Kaka bo kaj vinska letina na Slov. Stajerju? Glede kakovosti utegn« biti izborna, 6e bo le vreme še nadalje koli6kaj ugodno. Glede koli6ine letošnjega vinskega pridelka pa splošna cenitev ni posobno ugodna, Kjer so pravo6asno in vsaj trikrat škropili, pO dv«r do trikrat žveplaJi, strupena rosa, plesnoba in 6rni palež niso posabno mo6no nastopiali. V vinogradih, kjer se niso dovolj skrbno borili zoper omenjene bolezni, pa Je grozdje zelo trpelo. Ponekod ]* strupeaa rosa uni6ila skoro ves pridelek, istotajko tudi plesnoba. Zadnje deževje pa j» napravilo na grozdju zopet veliko škode. Ponekod je akoro ena 6etrtina grozdja od preobilega dežja spokala, )0b tej priliki se pisec teh vrstic spominja besed, ki jih je nedavno izgovoril priprost kme6ki možakar iz Slovenskih goric. Mož je rek«l pi^ostodušno: ,,Kdo se ne bi kregal, če ti na eni strani narekuj-ejo skoro za polovico višj« davke, na drugi strani pa se ne skrbi, da bi davfkoplafievialjec res bil v stanu, ta nova ogromna bremena tudi nositi. Doflava bakrena galice je združena pri njas v Avstriji s takimi težavami, da bi skoraj raje vinograd spremenil v piašnik. Kako mnogo druga6e gr« v tem oziru vinogradnikom v Nem6iji. Tam so dobili letos bakreno galico za vinograde v Porenju od axmaidne uprave 1 kg po 2 marki (2 K). 2vepla je tud,i bilo v obilici na, razpolago. Pri nas pa smo po 3- do 4krat dobili galico v malih množinah. Koliko smo pri tem zgubili dragega časa! Ako ho6e vlada novih davkov, naj nam tudi (la možnost, da bomo lahko naSa pof^estva dovolj izrabili. Večkrat sem že opazil, da je n. pr. v Mariboru mnogo trgovcev, agentov, zastopnikov in uradnikov tovarn oproščenih vojaške slu-žb©, ker so je baje bati, da bi dotiSne tvrdke ne propadle. Na deželi pa vemo, da se le malokateri kme6ki posestnik oprosti vojaške služb«, akoravno propada radi tega marsikatero posestvo^ Naša posestva propa)dajo, pridelkov j© vedno manj in torej niti ni čuda. ako je draginja vedno ve6|a." V nedeljski ,,Tagespošti" sem Gital v Clanku nemškonacionalnega poslanca 3r, Stein-wenderia — nda je poviSanje zemljiškega davka za 80% k ozirom na dobi6ke, ki jih doseza poljedelstvo, odobravati." Nemec dr. Steinwend,er tudi pravi v svojem Clanku, da bo pri prihodnjem zvišanju davkov v Avstriji treba misliti na to, mda se tudi vino višje obdači, kajti za stalno vendar ne kaže, da bi se od 1 hektolitra piva plačevalo 11 K. od hektolitra vina pa povpre6no 3—4 K, na deželi celo samo 2 K vžitnlinskega davka." Proti takemu pisarjenju nemškegja poslanoa, kimujegospodarski obstoj vinogradnikov deveta briga, vinogradniki odlofino ugovari a m o. Pivovarniška obrt se nikdar ne da primerjati z \nnogradnistvom. Pivo se prideluje na umetni naCin, vino pa zraste naraATimi potom. Poljedelstvo ali vinogradnišhro se gled« 6istega donosa nikaknr ne da primerjati tOTarnam in drugira bogatim delniškim družbam, ki im«.jo na leto toliko 6istega dob^ka- da izplafiulejo po 10 do 50% 6istega dobička ali dividend. Nasprotno pa ne najd&t« kmeta, ki bi si na leto pridelal toliko čistega "donosa, da bi se vrednosl njegov«ga posestva obrestoTala 1« vaaj po 2 do G%. Iz tega je razvidno, fla j« popolno- noma opraviftena zahteva, Id jo j« zapisal zadnji nSlovenski GospodJar" y članku ,,Novi davkia: ».. fc . treba bo gledati na to, da bo smel tu- dikmet za svoj« prid«lki eahtevati  t o 1 i k o viSje cene, za kolikfor mora  plačati višje davice in mora razne po- trebšfiine dražje pla6evati." Ko se je povišal davek^na pivo, so pivovarnar^ takoj podražili pivo; ko je država naložila na gpirit \asjo vžitnino, je postal Špirit za toliko dražji, in celo državna toba6na uprava je potem, ko je finan6ni minister imel p^einalo dohodkov od tobaka, enostavno tobačne izdelke podražila. Eravico, ki {ih ima družba milijonarjev, imajo raenda fudi kmetje! Ako morajo bogati tov.arnarji plaievati viSii dohodninski ali kak drugi davek, nastavijo svojim izdelkom višje cene. Mislim, da ni treznomislečega člov^ k ki bi zameril, ako so se v zadnji dobi kme6ki pridelki z ozirom na dražje pridelova,lne stroške in viSje davke nekoliko poidražili. To malo povišanje se pa n. pr, s povišanjem cen platnu, suknu, milu. kavi Itd. niti primerjati ne dft., J. Ii.