Emajli rec Celje - skladišče D-Per 214/1985 1119851161,10/11 COBISS s Poštnina plačana pri PTT enoti 63000 Celje GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXV ŠT. 10-11 - 20. JUNIJ 1985 Računalniški dnevi ’85 V Vranju je bilo od 17. do 19. maja IV. srečanje emajlircev Jugoslavije. Velik uspeh so dosegli naši športniki in športnice, ki so v hudi konkurenci med 15. delovnimi organizacijami osvojili prvo mesto in ubranili naslov najboljše DO, ki smo si ga priborili lani na lil. igrah emajlircev v Celju. Moški so nastopili v osmih, ženske pa v štirih športnih disciplinah. V prireditveni dvorani SRC Golovec so v času od 4. do 8. junija 1985 potekali drugi računalniški dnevi v organizaciji zveze organizacij za tehnično kulturo in športno-rekreacijskega centra Golovec pod pokroviteljstvom skupščine občine Celje in Birostroja Maribor. Prireditev je obiskalo preko 8. tisoč obiskovalcev v organiziranih skupinah, zlasti iz osnovnih in srednjih šol, saj so računalniški dnevi letos v vsebini poudarjali predvsem izobraževalne programe. Poleg demonstracij se je zvrstilo tudi več pogovorov in posvetov - na primer za mentorje računalniških krožkov na osnovnih šolah, pa o uporabi računalništva v trgovini, drobnem gospodarstvu, obrti in podobno. Delovna organizacija EMO se je na letošnjih dnevih računalništva predstavila z dosežki na novem ra-znamke Level 6 firme Honeywell. Poseb-predstavljala baza podatkov, katero podpira softwhere IDS2 in jo v tako velikem obsegu na tem tipu računalnika ni uspelo izdelati še nobenemu računalniškemu centru v naši domovini. Zanimiv je bil tudi sofwhere za prenos podatkov TDS, ki omogoča interaktivno delo z bazo, z različnih terminalov, ki so locirani po celi naši delovni organizaciji (tudi v TEO Šentjur in v stari tehniški šoli). Aplikacije, katere so že prenešene s starega računalnika IBM 360 na novi računalnik so naslednje: materialno poslovanje, likvidatura, saldakonti itd. V postopku prehoda pa so paketi komercialnega poslovanja, kalkulacije, statistika itd. Vse našteto so si lahko obiskovalci drugih računalniških dnevov tudi v »živo« ogledali oziroma preizkusili. Demonstracija raznih poizvedovanj bo bazi in kratki odzivni časi so še potrdili, da smo v naši delovni organizaciji na tem področju na pravi poti in da je bil v naši TOZD ERC narejen velik korak pri izgradnji novega, sodobnega informacijskega sistema pomembnega tako za EMO kot ostale komitente, ki delajo pri nas. Z NAŠIM POSLOVANJEM NE MOREMO BITI ZADOVOLJNI V prvem tromesečju smo neuspešno poslovali Gospodarski pogoji poslovanja so za EMO vse težji. Ati bomo do polletja sposobni premagati zunanje in notranje težave, ki nam ne dajo iz nevarnih voda? Poslovni rezultat prvih treh mesecev ni dal pričakovanih rezultatov. (Nadaljevanje na 2. strani) Emo zmagovalec IV. športnih iger emajlircev OSREDNJA KNJ CELJE 2----SHE O------------------------------- (Nadaljevanje s 1. strani) Z našim poslovanjem ne moremo biti zadovoljni V prvem tromesečju smo neuspešno poslovali Iz analize poslovanja za obdobje I-III/1985 izhajajo po TOZD naslednje globalne ugotovitve in ukrepi na nivoju DO. UGOTOVITVE Proizvodnja Plan proizvodnih TOZD po količini je bil dosežen 89 %, po vrednosti pa 94 %. Produktivnost je v odnosu na I. kvartal 1984 na enakem nivoju. S planom za leto 1985 pa smo predvideli porast produktivnosti za 15 %. Na osnovi razpoložljivih podatkov ugotavljamo, da so procenti slabe kvalitete v proizvodnji in izguba na dohodku nad normativi. Vrednostno ta prekoračitev normativov znaša 50 mio din, zaradi različnih izhodišč pri zajemanju podatkov celotne izgube ni mogoče ugotoviti. Prodaja Plan eksterne prodaje je dosežen 91 %. Planirane prodajne cene za I. kvartal niso v celoti dosežene. Zaloge gotovih izdelkov so se napram stanju 31/12 zmanjšale. Neplačana realizacija je povečana za 292,2 mio din in znaša 520,8 mio din. Od tega je povečanje domače za 193,7 mido din, izvozne pa za 98,5 mio din. Struktura neplačane realizacije je naslednja: Analiza izvoza Plan izvoza smo dosegli 79 %, od tega konvertibilnega 77 %. Iz obračunov proizvodnje ugotavljamo pri nekaterih proizvodnih grupah, da so izvozne cene na nivoju DIS. Celotni prihodek Celotni prihodek smo dosegli 93 %, s tem, da niso doseženi plani domače eksterne prodaje in izvoza, preseženi pa interna realizacija in prodaja materiala. Planirana udeležba porabljenih sredstev v celotnem prihodku je 72 %, dosežena pa 91 %, predvsem zaradi povečane neplačane realizacije in prenizkega obsega poslovanja ter zaradi razkoraka med nabavnimi in prodajnimi cenami. To pomeni bistveno zmanjšanje ekonomičnosti in izgubo 363,8 mio din. Učinek revalorizacije zalog znaša za material in drobni inventar 517,7 mio din, za polizdelke 173,5 mio din in za gotove izdelke 135,9 mio din, prenos v poslovni sklad pa znaša 432,7 mio din, kar pomeni, da je na razpolago še slaba polovica razpoložljivih odstopov, ki bi morali ob enaki rasti cen kot v I. kvartalu, zadoščati za potrebno formiranje v PS zaradi revalorizacije v II. kvartalu. V III. kvartalu bo že potrebno nadomeščati učinke revalorizacije zalog v breme tekočega dohodka. Pri analizi stroškov razreda R-4 ugotavljamo, da posamezne pozicije stroškov bistveno odstopajo napram planiranim stroškom, kar je razvidno v posameznih analizah TOZD. Iz posameznih analiz po TOZD izhajajo določene nepravilnosti v poslovanju vezane na posamezne TOZD in so omenjene v analizah s pripadajočimi ukrepi. Nekatere nepravilnosti pa veljajo za celotno DO kakor tudi ugotovitve, da posamezne planske naloge v prvem kvartalu niso bile izvršene. Zaradi tega je v zvezi s slabimi gospodarskimi rezultati DS delovne organizacije sprejel na 6. redni seji dne, 21. maja 1985 naslednje ukrepe in zadolžitve za odpravo vzrokov izgub: 1. Brezpogojno je potrebno doseči plane proizvodnje, prodaje in izvoza II. kvartala, ki vključujejo izostanek I. kvartala in ob tem doseči planiran finančni rezultat. Zadolženi: za proizvodnjo direktorji TOZD, tov. Grdina, za prodajo tov. Švajger 2. Brezpogojno je potrebno znižati neplačano realizacijo in preana-lizirati vse postavke neplačane realizacije po strukturi in starosti ter določiti odgovorne delavce za izterjavo neplačanih faktur in meničnih obresti. Zadolženi: tov. Švajger in tov. Mihelin Rok: 1.6. 1985 3. Izdelati je potrebno realno oz. normativno višino neplačane realizacije po TOZD za III. kvartal, da se bo lahko upoštevala višina v planu za III. kvartal. Zadolženi: tov. Švajger in tov. Mihelin Rok: 5. 6. 1985 4. Izdelati je potrebno analizo prodanega materiala za obdobje MII, ki naj vsebuje podatke, kdaj je bil posamezni material nabavljen, kdaj je bil prodan in po kakšnih cenah. Zadolženi: služba nabave - tov. Hren, tov. Knez Rok: 15. 6. 1985 5. Analizirati pravilnost šifriranja obratov na material in izvesti vse potrebne podatke. Zadolženi: služba nabave - tov. Hren, tov. Knez Rok: 30. 5. 1985 6. Analizirati potrebnost koriščenja javnih skladišč ter pripraviti ukrepe za postopno preskladiščenje materiala v skladišče DO. Zadolženi: služba nabave - tov. Hren in tov. Knez Rok: 15. 6. 1985 7. Analizirati porabo energije po TOZD. Pripraviti program ukrepov varčevanja ter zaradi napačnih obremenitev za obdobje MII predlagati eventuelne spremembe ključev za obremenitev oz. porabo. Zadolženi: tov. Vrabič Franc Rok: 15. 6. 1985 8. Dopolniti normative za slabo kvaliteto po vseh TOZD in proizvodnih grupah ter izdelati sistem enotne evidence ugotavljanja in spremljanja izpada dohodka zaradi slabe kvalitete. Zadolženi: tov. Strašek Franc Rok: 30. 6. 1985 9. Pripraviti je potrebno realnejši sistem razporeditve obresti, ki ne bo temeljil samo na stanju primanjkljaja zadnjega dne obračunskega obdobja. Zadolženi: tov. Mihelin Rok: 30. 6. 1985 10. Pravilno in ažurno izpolnjevanje dokumentov materialnega obračuna in pravočasna predaja te dokumentacije v obdelavo. Zadolženi: operativno priprave, skladiščniki, prodajne službe, nabavna služba, odd. matičnih podatkov in tehnološke priprave Rok: takoj Kontrola izvedbe: tov. Štajnpihler in tov. Čoki 11. Dopolniti navodilo za začasen obračun materiala. Zadolženi: tov. Čoki in tov. Starovasnik Rok: 1.6.1985 12. Ažurno likvidiranje dobav materialov domače nabave in uvoza preko rednih in začasnih obračunov. Zadolženi: služba nabave in služba uvoza - tov. Hren, tov. Knez in tov. Lorber Rok: takoj 13. Zagotoviti izdelavo vseh še manjkajočih tabel za obračun in potrebne analize. Zadolženi: tov. Gubenšek, tov. Štajnpihler Rok: 30. 6. 1985 14. Zagotoviti točnost obdelav materialnega obračuna in ažurno obdelovati dnevno statistiko proizvodnje. Zadolženi: tov. Gubenšek Rok: takoj 15. V vseh TOZD izvajati kvartalno inventuro nedokončane proizvodnje. Zadolženi: direktorji TOZD, strokovno tov. Odar. Referendum Delavci vseh temeljnih organizacij in skupnih služb so z referendumom odločili, da se merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela spremenijo. S tem je spremenjeno IV. poglavje v Samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe, in IV. poglavje v Pravilnikih o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe temeljnih organizacij in skupnih služb. Spremembe so v celoti objavljene v »prilogi« današnje številke Emajlirca. V TOZD Radiator so istega dne odločali še o sprejemu nove Metode vrednotenja del in nalog, ki spada k spremembam zgoraj navedenih aktov. TOZD Vzdrževanje in energetika ter TOZD Posoda pa sta postavili na referendumu Statuta TOZD, v TOZD Posodi pa še Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo združenega dela. Ti dve temeljni organizaciji sta imeli te akte tako rekoč še »na dolgu« saj na referendumih v začetku leta niso bili »deležni« večinskega ZA. Glede rezultata glasovanja se je situacija v primerjavi s prejšnjimi referendumi bistveno spremenila. Lahko bi rekli, da so rezultati zelo dobri. Posebej so se tokrat izkazali v TOZD Radiator in TOZD Orodjarna, kjer odstotek 80 in še višji, gotovo kaže na dobre priprave za izvedbo referenduma in na dobro seznanjenost delav- 16. Mesečno izdelati obračun poslovanja TOZD z finančnim rezultatom. Zadolženi: tov. Čoki Rok: 25. v mesecu za pretekli mesec 17. Mesečno analizirati obračun poslovanja TOZD. Zadolženi: tov. Štajnpihler, Čoki, Mravlak, Volf in direktorji TOZD Rok: stalna naloga 18. Ob mnogih nepravilnostih in napakah v obračunu ugotavljamo tudi napake, ki izvirajo iz nepoznavanja novega obračunskega sistema, krogotoku dokumentacije, pomena planskih cen, zato predlagamo sistematično izobraževanje na teh področjih. Potrebno je izdelati predlog programa izobraževanja rokovno in vsebinsko. Zadolženi: tov. Štajnpihler, Mravlak Rok: 30. 6. 1985 Na predlog Konference ZK je delavski svet DO sprejet tudi naslednji sklep: Delavski svet DO pooblašča glavnega direktorja Francija Gazvodo, da spremlja izvajanje sprejetih ukrepov za odpravo motenj in ob ugotovitvah, da se ukrepi ne izvršujejo, predlaga delavskim svetom TOZD oz. DSSS sankcije oz. predlog kadrovskih rešitev za delavce, ki iz subjektivnih vzrokov ne izpolnjujejo delovnih obveznosti. Ob vsakem periodičnem obračunu je treba podati poročilo o realizaciji ukrepov. cev z vprašanjem o katerem se je odločalo. V času, ko zaključujemo redakcijo te številke je »Metoda« že sprejeta tudi v TOZD Orodjarni (referendum so imeli 27. maja 1985), dočim so temeljne organizacije Posoda, Od-preski in Vzdrževanje ter delovna skupnost skupnih služb sklenile razpisati referendum za 18. junij 1985 oziroma za 24. junij 1985. Kaj nam določitve za referendum prinašajo praktičnega? Glede sprememb meril za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela, bodo učinki vidni že pri izplačilu osebnih dohod- kov v mesecu juniju. Seveda bodo dodatka bolj veseli tisti, ki imajo več delovne dobe, še posebej pa tisti delavci in delavke, ki imajo do upokojitve manj kot 10 let. Statuti TOZD in Samoupravni sporazumi o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo združenega dela so dopolnjeni z novejšimi zakonskimi predpisi in prinašajo nekatere poslov-PODATKI O IZIDU REFERENDUMA 13. in 14. maja 1985 ne, organizacijske, kadrovske, samoupravne in druge novosti. Nova metoda vrednotenja del in nalog še ni sprejeta v vseh TOZD. Kot že rečeno, referendumi so planirani za mesec junij. Po sprejemu bomo tudi to objavili v našem glasilu. Nova metoda, daje večji poudarek boljšemu nagrajevanju neposrednega proizvodnega in krea- tivnega dela, zato delavci tistih TOZD, ki so metodo že sprejeli, pogosto vprašujejo, kdaj bo njihovo delo ovrednoteno tudi z denarjem. Bo. Predpisi zahtevajo, da tovrstne akte sprejmejo prav vse TOZD in DSSS. V tabeli so prikazani rezultati in drugi podatki referenduma. GLASOVALCI IZID - GLASOVI »ZA« v RAZČLENITEV ODSOTNOSTI v % TOZD Skupaj zapos- lenih Udelež. na glaso- vanju % Po 1. tč. Po 2. tč. Po 3. tč. Po 4. tč. Dopust Sluz. odsot. Boln. stal. Dokl. glas. Ost. ods. Sk. ods. POSODA 1323 1104 83,4 57,0 56,9 54 -,8 53,0 3,7 0,2 11,5 — 1,2 16,6 FRITE 71 55 77,4 60,5 63,4 7,0 - 5,6 - 9,8 22,5 KOTLI 177 151 85,3 57,6 57,6 6,2 1,1 4,0 - 3,4 14,7 RADIATORJI 156 140 89,7 82,7 83,3 77 ',6 79,5 5,1 - 3,2 - 1,9 10,2 ODPRESKI 106 99 93,4 59,5 57,6 1,8 - 4,7 - - 6,6 EMOKONT. 189 161 85,2 60,9 64,6 - - 8,5 - 6,4 14,8 ORODJARNA 117 108 92,3 81,1 80,3 1,7 - 5,1 0,8 - 7,7 VZDRŽEV. 220 204 92,7 64,5 63,2 6C 1,5 5,5 - 0,5 - 1,4 7,3 ERC 31 28 90,4 74,3 77,5 - 6,4 3,2 - - 9,6 SER-TRG 57 48 84,2 73,6 77,1 1,7 - 10,5 - 3,5 15,7 DSSS 556 479 86,0 70,6 2,7 6,9 3,6 0,2 0,5 14,0 Obrazložitev tabele: Referendum je bil v TOZD Servis in trgovina 13. maja 1985, v vseh ostalih TOZD pa 14. maja 1985. V sprejem so bili predloženi: Po 1. točki - Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in SP (ureditev kriterijev za minulo delo - predloženo v vseh TOZD) Po 2. točki - Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in SP (ureditev kriterijev za minulo delo - predloženo v vseh TOZD in DSSS) Po 3. točki - Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD (predložen v sprejem samo v TOZD Posoda) - Statut TOZD (predložen v sprejem samo v TOZD Vzdrževanje in energetika) - Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in SP (Dopolnitev z metodo vrednotenja del in nalog - predloženo v sprejem samo v TOZD Radiator) Po 4. točki - Statut TOZD - predložen v sprejem samo v TOZD Posoda - Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in SP (dopolnitev z metodo vrednotenja del in nalog - predložen v sprejem samo v TOZD Radiator) Zakaj pravzaprav modernizacija celjske bolnišnice? Naštejmo nekaj utemeljitev, ki so pogojevale odločitev o tem, da je modernizacija bolnišnice opredeljena kot prednostna, pravzaprav edina regijska naložba v negospodarstvo na širšem celjskem območju: - bolnišnica, kakršna je zdaj, je bila zgrajena le za potrebe bolnišničnega zdravljenja. V njej ni bilo predvidenih - in jih zatorej tudi ni - posebnih prostorov za specialistično ambulantno dejavnost, ki pa jo danes opravlja v velikem obsegu. - zgrajena je bila v času in za potrebe območja, ki je štelo kakih 120 tisoč prebivalcev (danes gravitira na regijsko bolnišnico v Celju 230 tisoč ljudi, od katerih bi v povprečju vsak preležal v njej po poldrugi dan v letu. Specialistične ambulante pa vsako leto obišče okrog 234 tisoč bolnikov, kar bi pomenilo, da pride tja povprečno vsak občan vsaj enkrat letno). - za ves ta velik obseg dela nima specialistična dejavnost, ki se je medtem tudi močno razvila (posamične veje medicine so se razcepile na več ožjih specialnosti) ter strokovno napredovala, niti enega primernega prostora in se stiska - največ v kleteh stare bolniške zgradbe. Tako deluje centralni laboratorij v montažni hiši, dermatološki oddelek je v privatnem poslopju, nevrološki, ki bi - upoštevaje medicinsko doktrino - moral biti vključen v intern¡stično stroko, je dislociran v Vojniku, v nemogočih prostorih deluje tudi transfuzijska postaja, razen tega v bolnišnici ni centralne sterilizacije postelj, pa primernih garderob za osebje in bolnike itd. Marsikateri pacient ima doma višji bivalni standard kot v bolnišnici, čeprav bi moralo biti ravno obratno. - z modernizacijo oziroma njenim nadaljevanjem bi pridobili marsikaj od tega: 40 sodobnih, funkcionalnih specialističnih organizacij s čakalnicami in drugimi potrebnimi prostori, prostore za hemodializo, centralno enoto za intenzivno terapijo in nego najzahtevnejših bolnikov, enoto za transfuzijo krvi, centralni laboratorij, pet kompletnih operacijskih dvoran, prostor za dezinfekcijo postelj ter bolniške sobe z 279 posteljami, s čimer bi občutno izboljšali bivalni standard pacientov in dosegli, da bi tudi v sedanji bolnišnični zgradbi lahko ležalo v enem prostoru manj bolnikov. V bolniški kompleks bo vodil novi vhod z vsemi potrebnimi prostori za dodatno oskrbo bolnikov, pa tudi njihovi obiskovalci (drobne trgovske in gostinske usluge ipd.). - izvedba modernizacije je razdeljena v deset etap. Zdaj smo sredi pete - to pa je usposobitev specialističnih ambulant za potrebe kirurške stroke. Po programu bi do leta 1990 dogradili večji del načrtovanih prostorov, z dogovorjeno 0,9 odsotno stopnjo od bruto osebnih dohodkov pa v letu 1986 zbrali približno 500 milijonov dinarjev. V kasnejših letih bi ta znesek seveda valorizirali, odvisno od naraščanja osebnih dohodkov, vendar upoštevaje dogovorjeno prispevno stopnjo. Toda letos je v skladu za modernizacijo bolnišnice precej manj sredstev, kot bi jih morali zbrati po tem dogovoru. Zaradi različnih omejitev skupne porabe so občine širšega celjskega območja prispevale denar po precej nižjih stopnjah - v povprečju po komaj 0,62 odstotkih, kar pa ne zadošča za uresničitev letos predvidenih 470 milijonov bi jih morali dodatno zbrati okrog 240. Zato je v teku več vzporednih akcij - enodnevni zaslužek vseh zaposlenih je ena od njih. Z njo bi sredstva sklada za modernizacijo bolnišnice obogatili z ca. 120 milijoni din. Prispevajmo za svoj varnejši jutri - ohranimo si zdravje! Strokovno posvetovanje jugoslovanskih emajlircev V času od 15.-17. maja 1985 je v Vranju potekalo sedemnajsto strokovno posvetovanje jugoslovanskih emajlircev. Posvetovanje sta pripravila in organizarala Združenje emajlircev Jugoslavije in delovna organizacija MIV (Metalna industrija Vranje) iz Vranja. Posvetovanja se je udeležili 59 strokovnjakov iz emajlirskih in drugih sorodnih delovnih organizacij. Navzoč je bil tudi en tuj gost iz zah. Nemčije, in sicer predstavnik firme Bayer, Leverkusen. Prvi dan posvetovanja so emajlirci poslušali 4 zanimiva strokovna predavanja. Tuji gost je pripravil eno, strokovnjaki iz DO EMO 2, in DO Metalac, G. Milanovac pa 1 predavanje. Namen strokovnih predavanj je v tem, da se jugoslovanski emajlirci seznanijo z nekaterimi novostmi iz emajlirske tehnologije doma in po svetu. Istočasno je združenje pripravilo in izvedlo svoj redni letni občni zbor. Volitev tokrat ni bilo, ker mandat v Celju izvoljenih članov Upravnega odbora Združenja traja 2 leti. Tajnik združenja ing. Fedor Friedman je v svojem letnem poročilu med drugim ponovno omenil odlično organizacijo tako strokovnega seminarja kot športnih iger emajlircev v maju 1984 v Celju. Ob tej priložnosti se je zahvalil in izrekel priznanje delovni organizaciji EMO, Celje. Tudi posamezni diskutanti so v razpravi omenjali in hvalili izredno organizacijo seminarja in iger v Celju. Naslednji dan so si udeleženci ogledali tri tamkajšnje delovne organizacije in sicer: Tovarno obutve »Košta-na«, Pamučni kombinat Vranje (PKV) in MIV (Metalna industrija Vranje). Povsod so bili lepo in prijazno sprejeti. Vsi obiskovalci so bili zelo impresionirani ob ogledu vzorno organizirane proizvodnje v sodobno opremljenem Pamučnem kombinatu, ki zaposluje 7.000 ljudi (od tega preko 5.000 žensk). Močan vtis na vse navzoče je zapustila tudi razlaga o nekaterih specifičnih prijemih glede nagrajevanja, kakor tudi skrb za socialne, zdravstvene in ostale potrebe zaposlenih. Na koncu je bilo dogovorjeno, da bo gostitelj in soorganizator naslednjega strokovnega seminarja in športnih iger jugoslovanskih emajlircev v maju 1986 delovna organizacija »GORICA«, Dugo Selo. J. V. Kratko in zanimivo Nadaljevanje politične aktivnosti - Na podlagi programske usmeritve, ki so jo celjski komunisti sprejeli na svoji minuli občinski konferenci meseca marca, se nadaljuje politična dejavnost za uresničitev vsebine sklepov o uresničevanju vodilne vloge in krepitvi idejne in akcijske enotnosti ZKJ, sprejetih na 16. seji CK ZKJ v začetku letošnjega marca. Za učinkovitejše uresničevanje zastavljenih nalog je predsedstvo OK ZKS pripravilo v času od 16. do 30. maja seminarje za sekretarje osnovnih organizacij ZK. Na teh seminarjih obravnavajo sedanje družbeno-politične in ekonomske razmere v občini, kadrovske priprave na volilne konference osnovnih organizacij in občinske organizacije ZK ter kongresa ZKS in ZKJ, še posebej pa neposredne naloge pri izvajanju programske usmeritve in delovnega programa organov občinske organizacije ZKS Celje. Uresničevanje zakona o razširjeni reprodukciji - V celjskih organizacijah združenega dela so sicer formalno-pravno uskladili svoje samoupravne splošne akte z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu, vendar je pri tem izostalo zahtevno strokovno delo pri iskanju vsebinskih rešitev, kar je povzročilo, da so nekatera bistvena vprašanja o investicijskem odločanju in minulem delu ostala še naprej odprta in nerešena. Na podlagi te ugotovitve je občinski komite na svoji seji, 15. maja 1985, sprejel usmeritve in naloge komunistov. Z njimi zavezuje predvsem komuniste - poslovodne delavce in delavce v strokovnih službah, da se odločno zavzamejo za dosledno in hitrejše uresničevanje tega zakona. -Ci- Za dosledno izvajanje letošnje občinske resolucije - Občinski svet ZSS je na svoji seji sprejel stališča in naloge za dosledno izvajanje resolucije za leto 1985. Z njim je delovanje celjskih sindikatov usmerjeno v agresivnejše izvajanje gospodarske politike v skladu z zastavljenimi resolucijskimi cilji. Posebna naloga pri izvajanju teh ciljev je v zagotavljanju takih ciljev, ki bodo preprečevali nadaljnje padanje življenjske ravni delavcev in občanov. -0- Dodatno zbiranje sredstev za modernizacijo celjske bolnišnice - Letos se izteka družbeni dogovor o združevanju sredstev za modernizacijo celjske bolnišnice. Da bi z doslej zbranimi sredstvi zgrajeni prostori lahko služili svojemu namenu in vanje že letos prestavili specialistične ambulante iz starih stavb (tudi kletnih prostorov), so poleg virov iz druž-ber.oga dogovora, ki mu je treba podaljšati veljavnost oz. ga obnoviti, potrebna še dodatna sredstva. Zato je občinski svet ZSS pristopil k skupnemu programu aktivnosti za dodatno zbiranje sredstev in sprejel k skupnemu programu aktivnosti za dodatno zbiranje sredstev in sprejel konkretno zadolžitev sindikatov za izvedbo akcije, da bi vsi zaposleni v občini odstopili enodnevni osebni dohodek za modernizacijo bolnišnico. Akcijo bo usklajeval in spodbujal poseben akcijski odbor pri občinskem svetu ZSS. -0- Priprave na kongrese Zveze sindikatov - Občinski svet ZSS je imenoval odbor za vodenje aktivnosti v pripravah za kongrese Zveze sindikatov in sprejel rokovnik o poteku kadrovskih in vsebinskih priprav na te kongrese. Odbor bo vodil predsednik občinskega sveta ZSS Franci Vrbnjak. -0- Načrt zaposlovanja za leto 1985 - Predsedstvo OK SZDL je na svoji seji 6. maja, sprejelo načrt zaposlovanja za leto 1985 in v razpravi oblikovalo naslednje sklepe: - natančneje je potrebno opredeliti politiko zaposlovanja pripravnikov, - podrobno preučiti položaj izobraževanja ob delu, - ponovno preveriti v organizacijah združenega dela, kako je z vrednotenjem dela, izkoriščanjem delovnega časa in z vsemi tistimi elementi, ki bi morali učinkoviteje vplivati na ustreznejše vrednotenje dela, (Nadaljevanje ne 12. strani) Zanimivosti od tu in tam NOVI IZDELKI IN NOVE OBLIKE KUHINJSKE POSODE Etažna posoda za istočasno pripravo okusnih in sočnih jedi - izdelek tovarne Gruber-Kaja AG. kosilo, kar je poleg varčevanja z energijo tudi zelo praktično, še zlasti tam, kjer ni na razpolago dovolj kuhinjskega prostora npr. v kampih, malih počitniških hišicah itd. Pri kuhanju se para dviga iz spodnje posode v gornje vložke, kjer se jedi dušijo. Nov, enostaven in ravno tako praktičen pripomoček v kuhinji predstavlja Kelomat - vodna kopel. S pomočjo posebnega nerjavnega obroča se ena posoda vloži v drugo. Večja se napolni z vodo, v manjši se pripravlja hrana. Jedi se na ta način ne morejo prismoditi. Je zelo primerno za kuhanje mleka, taljenje čokolade, pogrevanje gostejših obak in slično. Posoda ima temperaturno obstojne ročaje in sendvič dno. Tudi v sodobnih kuhinjah je 1 litrski lonec s kljunom še vedno nepogrešljiv pri vsakodnevni uporabi - pogrevanje mleka, priprava kakavnih napitkov ali pudingov, pogrevanje ostankov jedi in slično. Firma WMF je ta priljubljeni in praktični lonec opremila z novimi dekorji. Izboljšana je tudi oblika izliva, kar omogoča enostavno preta- kanje brez zoprnega zalivanja za robom. Še en primer drznega oblikovanja kuhinjske posode, ki ga omogočajo izredne lastnosti emajlov. Najnovejša garnitura kuhinjske posode Tovarne BEKA je sodobno oblikovana in emajlirana s črno-belim majolika emajlom. Lepo oblikovani, temperaturno obstojni ročaji, dopolnjujejo celoten izgled. Na loncih in pokrovih so tesno se prilegajoči nerjavni obroči. Posoda se lahko vlaga ena vrh druge, tako da v kuhinji zavzema čim manj prostora. Posebno valovito dno varčuje z energijo in omogoča kuhanje na vseh vrstah štedilnikov, še zlasti je primerna za kuhanje na stekleno-keramičnih kuhalnih ploščah. Tržišče je dobro sprejelo, posebej še kupci s prefinjenim -|----------------------sodoben dizajn. Nova garnitura firme »Prinz« se sestoji iz 16 komadov - lonci od 16-24 cm, vodokotlič, lonec za mleko in 2 ponvi s steklenim pokrovom. Primerno za kuhanje na vseh vrstah štedilnikov. Lokalna štafeta, ki je bila na poti po celjskih krajevnih skupnostih že od prvega maja, je v petek 24. maja obiskala tudi našo delovno organizacijo. Naše mladinke in mladinci so jo sprejeli od vrstnikov iz Klime, jo ponesli skozi naše proizvodne obrate in predali mladincem UK Savinja. Številne prireditve v mesecu mladosti V mesecu mladosti so mladi Celja pripravili bogat spored prireditev. Od prvega maja dalje je potovala po vseh celjskih krajevnih skupnostih lokalna štafeta. V vsaki krajevni skupnosti je ostala en dan, vrtci, osnovne in srednje šole ter mladinci pa so v tem dnevu izvedli razne prireditve. V bistvu gre za štafeto prireditev, ki povezujejo mlade iz šol, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, ki se pri skupnem pripravljanju prireditev spoznavajo in izmenjujejo izkušnje. Poleg teh prireditev povezanih z lokalno štafeto, so se v tem mesecu zvrstile še številne druge prireditve. Osrednja prireditev -slavnostna akademija je bila v petek, 24. maja v veliki dvorani hale Golovec. Nastopile so plesne skupine in APŽ Boris Kidrič, najaktivnejšim mladincem, mentorjev in osnovnim organizacijam S štafeto mladosti potrjujemo našo zgodovinsko in domovinsko pripadnost, utrjujemo naš ponos. Nosimo jo zaradi Tita in nas samih, njegovih dedičev. Tito je zaupal mladini, mladina pa mora in hoče to zaupanje upravičiti. ZSMS pa je občinsko mladinsko vodstvo podelilo srebrne znake. 25. maja se je 150 mladih iz Celja udeležilo osrednje prireditve v Beogradu, večje število mladih pa je odšlo na pohod na Janče. Štafeta mladosti, večni izraz ljubezni in spoštovanja do dela in osebnosti tovariša Tita. Skozi proizvodne obrate naše DO so jo ponesli Guček Breda, Božič Bogomir in Jeler Liljana. Priznanje sindikalnim aktivistom V svečanem delu 12. seje občinskega sveta ZSS so bila nekaterim zasluženim sindikalnim delavcem podeljena priznanja. Med nagrajenci je bilo tudi nekaj naših sedanjih oziroma bivših sodelavcev. Srebrni znak ZSS sta prejala Hojnik Helmut iz TOZD Kontejner in Kvartič Marjan iz TOZD Posoda, pismeno priznanje pa je prejela naša upokojenka (prej delavka TOZD Posoda) Podpečan Slava. Hojnik Helmut (12. 7. 1943) - Podpečan Slava - upokojenka Kvartič Marjan (3. 8. 1937) -TOZD Kontejner, predsednik TOZD Posoda, dolgoletna TOZD Posoda - Srebrni znak OOZS - Srebrni znak ZSSS. družbenopolitična delavka - ZSSS. Pismeno priznanje ZSSS. 50-LETNICA ZLETA SVOBOD V teku so obsežne in skrbne priprave na eno izmed letošnjih osrednjih prireditev v Sloveniji, ki bo v Celju ob 50-letnici Zleta Svobod. Proslava jubilejne obletnice bo združena s srečanjem borcev NOV in mladih iz 27 občin Jugoslavije ter 40-letnico osvoboditve. Za delovne ljudi in občane Celja je to posebna čast, hkrati pa tudi velika odgovornost. Osrednje proslave, ki bo 4. julija ob 11. uri na prostoru ŠRC Golovec, se bo po predvidevanjih udeležilo približno 10.000 ljudi iz vse Slovenije. Med udeleženci bo tudi 250 veteranov-Svobodašev, predstavnikov samoupravnih družbenopolitičnih organizacij Slovenije, celjskega območja In celjske občine ter 250 borcev NOV in mladih iz 27 občin Jugoslavije. Slavnostni govornik po predsednik republiškega sveta ZSS Marjan Orožen, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali pevski zbori iz Celja, Frankolovega, Vojnika, Strmca, Ponikve in Rogaške Slatine, recitatorji, pihalna orkestra štorskih železarjev in velenjskih rudarjev ter harmonikarski orkester celjske glasbene šole. Priprave vodi 36-članski republiški pripravljalni odbor za proslavo 50-letnice Zleta Svobod v Celju, ki mu predseduje Marjan Orožen, v Celju pa skrbi za celotno organizacijo priprav in izvedbe 31 -članski organizacijski odbor za obeležitev 50-letnice Zleta Svobod, ki ga vodi predsednik občinskega sveta ZSS Franci Vrbnjak. Spored slavnostne prireditve je že izdelan, organizacijski odbor pa je skupaj s političnim aktivom občine Celje pozval vse organizacije združenega dela, šole, družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti, da v teh dneh poskrbijo za vse tisto, kar bo dajalo tudi zunanjo praznično podobo Celju. 20. JULIJ, PRAZNIK OBČINE CELJE V spomin na dan, ko je bila 20. julija 1941. leta v gozdovih Resevne pri Šentjurju ustanovljena prva partizanska enota na tem območju, Prva celjska četa, praznujemo delovni ljudje in občani celjske občine ta dan kot svoj praznik. Tudi letos bo 20. julija v dopoldanskih urah slavnostno zasedanje celjske občinske skupščine, na kateri bodo podelili letošnje nagrade »Slavka Šlandra«, pozno popoldne pa bo v krajevni skupnosti Trnovlje množično zborovanje z družabnim delom, ki bo prav tako posvečeno prazniku. V krajevni skupnosti Trnovlje bodo za to priložnost modernizirali nekaj odsekov krajevnih cest, namenu pa bodo izročili tudi kanalizacijo, torej komunalni objekt, ki so ga težko pričakovali, saj v osrednjem delu Trnovelj doslej niso imeli rešenega tega problema. Okrepljena politična dejavnost Razgibana politična dejavnost v času po 16. seji CK ZKJ in programski seji občinske konference ZKŠ Celje, se krepi v pripravah na volilne seje osnovnih organizacij ZK, ki bodo v zadnjih letošnjih mesecih, volilno sejo občinske konference ZK v začetku prihodnjega leta ter kongresa ZKS in ZKJ, ki bosta prav tako v prihodnjem letu. Poleg razreševanja sprotnih vprašanj, ki jih porajajo sedanje zaostrene gospodarske razmere, je v vseh okoljih v ospredju evidentiranje kandidatov za različne dolžnosti v ZK na vseh ravneh. V osnovnih organizacijah ZK analizirajo tudi gibanje članstva in se dogovarjajo o nalogah za učinkovitejše idejno in kadrovsko krepitev svojih organizacij. Za učinkovitejše delovanje komunistov v sedanjih razmerah pripravlja predsedstvo občinskega komiteja ZKS tudi prilagojen program občinske politične šole. Evidetiranje možnih kandidatov za družbene funkcije prepisa. En izvod popisnice pošlje evidenci - evidentičarju, ki vodi evidenco evidentiranih za potrebe občine, drugo popisni-co pa pošlje volilni komisiji Nosilci evidentiranja možnih kanidatov za družbene funkcije so delovni ljudje in občani, samoupravno povezani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in delegacijah. Evidentiranje je njihova stalna naloga in mora upoštevati naslednja temeljna izhodišča: - splošno družbenoekonomsko in razvojno usmeritev, ki jo delovni ljudje ob upoštevanju specifičnih nalog svojega okolja oblikujejo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah. Zveza komunistov kot avantgardna organizacija delavskega razreda mora imeti pri oblikovanju te usmeritve odločilen vpliv in z njo zagotavljati razmere za uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda, - da delovni ljudje in občani, povezani v združenem delu ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, določijo na osnovi sprejetih načel kadrovske politike tudi merila za kandidiranje za vse družbene funkcije in s tem opredelijo temeljne kvalitete svojih prihodnjih delegatov, - da morajo družbenopolitične organizacije in drugi organizatorji stalnih kadrovskih priprav na volitve spodbujati tako družbenopolitično aktivnost, ki bo zagotavljala evidentiranje čimvečjega števila možnih kandidatov iz vrst delavcev iz proizvodnje, žensk, mladih oziroma, da bo njihov delež ustrezal njihovemu ustvarjalnemu prispevku v združenem delu in v splošnem političnem in samoupravnem življenju, - da mora stalno evidentria-nje kadrov zajeti vse tiste delovne ljudi in občane, ki se v vsakodnevi samoupravni praksi uveljavljajo z delom in s tem pridobivajo ugled in zaupanje v svojem okolju, - da je treba ustvariti takšen odnos do stalnih kadrovskih priprav na volitve, da bo že samo evidentiranje pomenilo delovnemu človeku in občanu družbeno priznanje za njegovo dosedanje delo, - da mora biti evidentiranje možnih kandidatov za vse družbene funkcije v našem družbenopolitičnem sistemu rezultat najširše družbenopolitične in samoupravne aktivnosti in odgovornosti, - da mora vsak organizirani družbeni subjekt kot nosilec kadrovske politike prilagoditi sistem evidentiranja lastnim potrebam in pogojem ter da temu ustrezno opredeli postopke svojega delovanja. Priprave in izvedba volitev zahtevajo, da organizatorji kadrovskih priprav dosledno uresničujejo svoje naloge. Poglavit- ni dejavniki za izvedbo posameznih volitev so: 1. Za volitve članov delegacij in delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti sta temeljna organizatorja, usmerjevalca in usklajevalca celotnih kadrovskih priprav v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije, ki usklajujeta to aktivnost z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi subjekti, ki se vključujejo v volilne priprave. 2. Za volitve delegatov v samoupravnih organih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti je temeljni organizator, usmerjevalec in usklajevalec celotnih kadrovskih priprav na volitve organizacija sindikata. Za volitve samoupravnih organov v krajevnih skupnostih pa enako nalogo opravlja SZDL. 3. Za volitve organov v družbenopolitičnih organizacijah so nosilci priprav na volitve svojih organov organizacije same. 4. Za volitve organov družbenih organizacij in društev so nosilci kadrovskih priprav na te volitve družbene organizacije in društva sama. Da bi zagotovili usklajenost, načrtnost in smotrnost reševanja celovitih kadrovskih potreb in enakomerno porazdelitev družbenih funkcij, morajo vsi nosilci konkretnih kadrovskih priprav za posamezne volitve svoje predloge, oblikovane na osnovi evidentiranja možnih kandidatov, usklajevati v koordinacijskih odborih za kadrovska vprašanja in volitve v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Proces evidentiranja možnih kandidatov za člane delegacij, ki delegirajo delegate v skupščine DPS in skupščine SIS, ki so sestavni del skupščinskega sistema, kot za vse druge družbene funkcije poteka po naslednjem postopku: - organizacija in zagotavljanje vseh pogojev za evidentiranje možnih kandidatov je stalna naloga Socialistične zveze in Zveze sindikatov ob sodelovanju vseh drugih družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov v kadrovskih pripravah na volitve: - pobudo za evidentiranje možnega kandidata za družbeno funkcijo lahko da vsak posameznik, samoupravni organ, delegacije, družbenopolitične ter družbene organizacije in društva oziroma njihovi organi, - vsaka pobuda za evidentiranje možnega kandidata se mora v skladu s sprejetimi načeli in merili kadrovske politike za kandidiranje obravnavati na zboru delavcev in delovnih ljudi v TOZD in delovnih skupnostih, na zboru delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, na sestanku osnovne organizacije Zveze sindikatov, na sestanku krajevne organizacije SZDL, na drugem zboru - sestanku. Če delavci, delovni ljudje in občani na teh sestankih pobudo sprejmejo, se možnega kandidata vključi v evidenco evidentiranih možnih kandidatov, - delovnega človeka in občana lahko evidentiramo kot možnega kandidata brez njegove poprejšnje privolitve, ker je evidentiranje družbeno priznanje za njegovo delo in prizadevanje ter samo podlaga za nadaljnji kandidacijski postopek. Kandidiranje pa se lahko opravi le ob soglasju s predlaganim možnim kandidatom, - kandidiranje možnih kandidatov temelji na evidentiranih možnih kandidatih. Vsako kandidiranje mimo evidentiranja mora predlagatelj posebej utemeljiti, - pravice in dolžnosti evidentiranih možnih kandidatov oziroma kandidatov in drugih sodelujočih v kandidacijskih in volilnih postopkih so opredeljene v volilnem pravilniku SZDL Slovenije, - za vsakega delovnega človeka ali občana, ki je bil evidentiran za opravljanje družbene funkcije, je treba izpolniti predpisan obrazec: »Popisnico evidentiranega možnega kandidata«. Če je bil možni kandidat evidentiran samo za opravljanje družbene funkcije na ravni temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, potem predlagatelj (posameznik, organizacija, organ organizacije, društvo, družbena organizacija itd.) izpolni popisnico v enem izvodu. Če je občan - delovni človek bil hkrati evidentiran tudi za opravljanje družbene funkcije na ravni občine, regije, republike in federacije, pa mora predlagatelj izpolniti popisnico v dveh izvodih. V prvem in v drugem primeru mora organizacija, ki eviden- tira, popisnico-ci poslati (osebno izročiti) koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja in volitve pri osnovni organizaciji Zveze sindikatov (TOZD) oziroma pri krajevni organizaciji (konferenci) SZDL. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volitve v TOZD in KS ugotovi, če je popisnica pravilno izpolnjena (če ne, jo dopolni ali vrne v dopolnitev predlagatelju). Nato koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in vojjtve popisnico-ci odda evi-dentičarju (kadrovska služba, tajništvo TOZD oziroma KS), ki je dolžan na podlagi podatkov iz popisnice izpolniti evidenčni list evidentiranega možnega kandidata za družbene funkcije (kadar gre za predlaganje kandidata prvič). Ce je za predlaganega kandidata že nastavljen evidenčni list, organizacije pa predlagajo občana - delovnega človeka za opravljanje še drugih družbenih funkcij, potem se iz popisnice prepišejo le predlogi za opravljanje funkcij, kamor je občan - delovni človek predlagan oziroma evidentiran. Po opravljenem prenosu podatkov iz popisnice-nic se le-ta vloži v evidenčni list. Evidentičar lahko odda popisnico tudi v posebej urejen arhiv popisnic. Ce pa je možni kandidat hkrati evidentiran tudi za možnega kandidata za katerokoli družbeno funkcijo na ravni občine, regije, republike in federacije, mora evidentičar en izvod popisnice (ko je prenesel podatke v evidenčni list) obvezno poslati občinski konferenci SZDL. Občinska konferenca SZDL mora ugotoviti, ali je predlog za možnega kandidata podan za opravljanje družbene funkcije samo na ravni občine ali tudi za funkcijo na ravni regije, republike in federacije. Če gre za oboje, potem mora izpolniti še en izvod popisnice, pri kateri mora še posebej ugotoviti točnost predsedstva RK SZDL Slovenije, - posameznik lahko izgubi status evidentiranega možnega kandidata samo po postopku, ki je določen za evidentiranje možnega kandidata, razen v primeru objektivnih okoliščin, kot so prenehanje delovnega razmerja, odselitev ipd., - delovne ljudi in občane v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih moramo vsaj enkrat letno seznaniti s celotnim pregledom in rezultati evidentiranja. Poročila o poteku evidentiranja možnih kandidatov pripravlja koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volitve, -volilna komisija in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL vsaj enkrat na leto (pred volitvami pa tudi večkrat) pripravi celovit zbirni pregled evidentiranih možnih kandidatov in analizo o poteku evidentiranja ter oboje s predlogom ocene predloži v obravnavo občinski konferenci SZDL in občinskemu sindikalnemu svetu ZSS. Občinska konferenca SZDL in občinski svet ZSS obravnavata to gradivo, sprejmeta oceno in po potrebi politične smernice za nadaljnje delo, vezano na te naloge, - potek evidentiranja možnih kandidatov spremlja tudi volilna komisija predsedstva RK SZDL in o tem seznanja RK SZDL Slovenije in njene organe, - v obdobju pred volitvami, v pripravah in izvajanju predkan-didacijskih opravil ter pred pričetkom zasedanj kandidacijskih konferenc poskrbijo organi, odgovorni za izvedbo volitev, za to, da so delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi predlogi možnih kandidatov za člane delegacij in organov skupščin družbenopolitičnih skupnosti in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti oziroma drugih organov, ki se volijo. Trenutki pri igri odbojkaric in naša ekipa pred pričetkom igre. Emo zmagovalec IV. športnih iger emajlircev v Vranju IV. majska srečanja emajlircev je letos pripravila delovna organizacija »MIV« iz Vranja ob svoji 40-letnici. Igre emajlircev oziroma »Majska srečanja emajlircev Jugoslavije« so bila organizirana leta 1982 v Gornjem Milanovcu, 1983 v Bosanskem Brodu in leta 1984 v Celju. Letošnja srečanja so se odvijala na športnih terenih v Vranju. Na svečani otvoritvi, ki je bila 18. maja ob 8.30 uri, se je predstavilo 15 ekip z več kot 500 športniki - emajlirci Jugoslavije iz petih republik: Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Srbije. Sodelovale so naslednje delovne organizacije s svoji- 1-, ‘ - mi športniki: k»':y :W - Boris Kidrič - Struga - EMO Celje - Gorenje - Titovo Velenje - Dekor Dugo selo - OLT Osijek - Helios Banoviči - Metal emajl Bosanski Brod - Metal Bosanska Gradiška - Metalac Gornji Milano-vac - Plamen Slavonska Po- zega - Preporod Požarevac - Sloboda Čačak - GUČA Guča - MIV Vranje Otvoritev so popestrili člani pihalnega orkestra Ba-kije Bakiča iz Vranja. Pozdrav tekmovalcem -športnikom emajlircem je podal direktor TOZD Metalac DO MIV, v imenu organizatorja pa predsednik organizacijskega odbora majskih srečanj Zoran Aleksič. V imenu združenja emajlircev Jugoslavije je udeležence srečanja pozdravil predsednik združenja in direktor DO Metalac iz Gornjega Mi-lanovca tov. Dragoljub Vu-kadinovič, ki je igre tudi odprl. V nadaljevanju posredujemo pozdravne besede: V uvodnem delu prireditve je nastopil pihalni orkester Bakije Bakiča iz Vranja. DRUGARICE I DRUGOVI, DRAGI EMAJLIRCI SPOR-TISTI, POŠTOVANI GRA-DANI VRANJA, dozvolite da Vas pozdravim u ime Udruženja emajli-raca Jugoslavije, da Vam zaželim prijatan boravak u Borinom Vranju kao i fer i sportsku borbu na sport-skom polju. Drago mi je, što je ova akcija pokrenuta od Udruženja prije četiri godine naišla na ovako dobar prijem kod nas emajliraca, tako da i ove godine ovde u Vranju imamo 15 prijavljenih ekipa Radnih organizacija sa ukupno 700 radnika - sportista. Nadam se da čete danas i sutra svojim ponašanjem na terenu i van njega potvrditi suš- tinu ideje ovih igara, da u pr-vom planu to bude medju-sobno druženje, prijateljstvo, razvijanje bratstva i je-dinstva, a u drugom planu lim domačinu i organizatoru ovih igara MIV-u Vranje na uloženom trudu, materijal-nim i finansijskim sredstvi-ma da ove, kao i predhodne igre proteknu u najboljem redu. Dozvolite da uz zvuke naše himne i podizanje zastava proglasim Četvrte Majske susrete emajliraca Jugoslavije otvorenim. PREDSEDNIK UDRUŽENJA EMAJLIRACA JUGOSLAVIJE Dragoljub Vukadinovič Direktor proizvodnje RO »METALAC« - GORNJI MILANOVAC DRUGARICE I DRUGOVI -DRAGI GOSTI, imam izuzetnu čast i veliko zadovoljstvo da Vas u ime Metalne industrije »Vranje«, domačina IV-ih Susre-ta emajliraca Jugoslavije, pozdravim sa željom da ovi susreti proteknu u sport-skom i fertakmičenju i stal-nom negovanju ovakvih so odšli na obalo Aleksan-drovačkega jezera, tekmovanja v kegljanju pa so bila organizirana v 100 km oddaljenem Skopju. Ekipa naše Do, ki je štela 57 tekmovalcev in tekmovalk, je odšla na pot z vlakom v petek 15. 5. 1985, v Vranje pa je prispela v soboto 18. 5. 1985 ob 7.30, tik pred otvoritvijo iger. Naša ekipa je na tekmovanje prispela zadnja, vse ostale ekipe so prispele v Vranje že dan prej, to je v petek 17. 5. 1985. Kegljaški ekipi (moška in ženska) sta nadaljevali pot v Skopje z avtobusom. Zaradi nastopanja ekip EMO na različnih terenih v Vranju in Skopju ter spričo dejstva, da je organizator rezultati postignuti na sport-skim terenima. Želim sada, mada če za to biti još prilike, da se zahva- Skupinski posnetek naših sodelavk in sodelavcev-udeležencev in zmagovalcev IV. športnih iger emajlircev Jugoslavije pred hotelom VRELO v Bujanovcu. susreta čiji je cilj zbližavanje radnika a naročito mladih, širenje drugarstva i negovanje bratstva i jedinstva svih naših naroda i narodnosti. Nastojačemo da našim takmičarima i cenjenim gostima omogučimo sve uslove za uspešan tok svih aktivnosti zbog kojih smo se ovde okupili. HVALA Direktor OOUR-a »Metalac« RO MIV Antonijevič Branislav Organizcija iger v Vranju je bila precej zahtevna, v prvi vrsti zaradi tega, ker so bili športni objekti ozioroma igrišča, na katerih so se odvijale igre, na različnih mestih, ki so bila med sabo tudi precej oddaljena. Tako smo igrali na igriščih doma JLA, Gimnazije, Pedagoške akademije, Doma kulture, ribiči nastanil naše tekmovalce v okoli 15 km oddaljenem Bujanovcu, je bila potrebna izredna koordinacija med vodstvom tekmovanja in posameznimi vodji ekip v panogah. Ker pa se organizator ni povsem držal razporeda tekmovanj (nekaj po svoji krivdi, nekaj pa tudi zaradi netočnega prihajanja ekip na igrišča zaradi prevelike oddaljenosti) je prihajalo do precejšnjih zapletov. Poudariti pa velja, da se je organizator trudil, da bi srečanja potekala brez večjih problemov, tako je na primer naši ekipi ponudil za koriščenje poseben avtobus z voznikom in nam s tem nekoliko olajšal bivanje v oddaljenem Bujanovcu ter omogočil pravočasne prihode na tekmovalna mesta, za kar jih velja posebej pohvaliti. Rezultati tekmovanja v Vranju 1. Streljanje - moški a) EKIPNO 1. mesto - MIV Vranje 703 krogov 2. mesto - Metalac G. Milanovac 670 krogov 3. mesto - EMO Celje 654 krogov Sodelovalo je 14 ekip. Ekipa EMO v streljanju: Cvek Marjan 156 krogov, Peternel Franjo 144 krogov, Petrič Martin 182 krogov in Štrajhar Jože 172 krogov b) POSAMEZNO 1. Mladenovič Dragan - MIV Vranjel 84 krogov 2. Petrič Martin - EMO Celje 182 krogov 3. Stašič Svetislav - MIV Vranje 181 krogov 2. Streljanje - ženske a) EKIPNO 1. mesto - EMO Celje 431 krogov 2. mesto - Sloboda Čačak 428 krogov 3. mesto - Metalac G. Milanovac 394 krogov Sodelovalo je 13 ekip. Ekipa EMO: Bincl Kristina 143 krogov, Zupanc Anica 136 krogov, in Belak Silva 152 krogov. Ekipa EMO: Bincl Kristina, Zupanc Anica, Jajčevič Sonja. 4. ŠAH a) EKIPNO 1. mesto - Gorenje T. Velenje 14,5 točk 2. mesto - MIV Vranje 14 točk 3. mesto - EMO Celje 13,5 točk Sodelovalo je 14 ekip Ekipa EMO: Gazvoda Franci, Brglez Slavko, Pertinač Stane in Durdevič Šalih. b) POSAMEZNO 1. mesto - Pertinač Stane - EMO Celje 5. Namizni tenis - moški 1. mesto - Gorenje T. Velenje 2. mesto - Plamen Slavonska Požega 3. mesto - Metal Emajl Bosanski Brod 6. mesto - EMO Celje Ekipa EMO: Kršlin Milan in Dvoršek Boris. Sodelovalo je 12 ekip b) POSAMEZNO 1. mesto - Stošič Vera - MIV Vranje 160 krogov 2. mesto - Čučilovič Dušanka - Sloboda Čačak 159 krogov 3. mesto - Belak Silva - EMO Celje 152 krogov 3. PIKADO - ženske a) EKIPNO 1. mesto - Plamen - Slavonska Požega 210 krogov 2. mesto - Sloboda Čačak 204 krogov 3. mesto - MIV Vranje 196 krogov 13. mesto - EMO Celje 73 krogov Sodelovalo je 13 ekip Na letošnjih športnih igrah emajlircev v Vranju je bilo še enkrat potrjeno dejstvo, da to niso samo srečanja delavcev-športnikov sorodnih delovnih organizacij, ampak, da je to predvsem manifestacija bratstva in enotnosti vseh sodelujočih. Ekipa deklet, ki so nas zastopale na igrah emajlircev, je v streljanju zasedla odlično prvo mesto. Od leve proti desni: Zupanc Ana, Belak Silva in Bincl Kristina. 6. Namizni tenis - ženske 1. mesto - OLT Osijek 2. mesto - EMO Celje 3. mesto - Gorenje Titovo Velenje Ekipa EMO: Kužina Ksenja in Antolič Antonija Sodelovalo je 9 ekip. 7. Odbojka - moški 1. mesto - Gorenje Titovo Velenje 2. mesto - MIV Vranje 3. mesto - Preporod Požarevac 4. mesto - EMO Celje Ekipa EMO: Vanček Ivan, Milač Tomaž, Krempuš Vinko, Romarič Stjepan, Kovačič Avgust in Vidmar Danijel. Sodelovalo je 10 ekip. 8. Odbojka - ženske 1. mesto - Gorenje Titovo Velenje 2. mesto - Sloboda Čačak 3. mesto - Metalac Gornji Milanovac 6. mesto - EMO Celje Ekipa EMO: Štrukelj Suzana, Vončina Tanja, Klinar Milena, Jajčevič Sonja, Ivančevič Mira in Kolman Zdenka. Sodelovalo je 6 ekip. Odlazek Stanko, Belak Ervin in Šnajder Andrej - ekipa, ki nas je zastopala v ribolovu in osvojila odlično drugo mesto. 9. Kegljanje - moški a) EKIPNO 1. mesto - EMO Celje 2. mesto - Gorica Dugo 3. mesto - Plamen Slavonska Požega Ekipa EMO: Lapan Ivan, Gregorčič Emil, Lešek Franc, Šorli Vlado in Kajta Tomislav. Sodelovalo je 13 ekip. 499 kegljev 497 kegljev 486 kegljev Brglez Slavko, Grilanc Anton, b) POSAMEZNO „ 1. mesto - Grga Čuče - Plamen 2. mesto - Šorli Vlado - EMO 3. mesto - Ante Rubič - Metal-emajl 106 kegljev 97 kegljev 96 kegljev Rezultati iz Vranja (Nadaljevanje z 9. strani) 10. Kegljanje - ženske a) EKIPNO 1. mesto - Plamen Slavonska Požega 333 kegljev 2. mesto - Olt Osijek 317 kegljev 3. mesto - EMO Celje 312 kegljev Ekipa EMO: Tominc Erna, Cikač-Hlastec Blaženka, Orlčnik Ana, Počivalnik Cveta, Antlo-ga Jožica in Samardič Ana. Sodelovalo je 10 ekip. b) POSAMEZNO 1. mesto - Slavkovič Anka - Sloboda Čačak 76 kegljev Ekipa naših odbojkaric: stojijo Ivančevič Mira, Klinar Milena, Vončina Tanja, čepijo: Jajčevič Sonja, Kolman Zdenka in Štrukelj Suzana. Dvoršek Boris, član naše namiznoteniške ekipe v elementu. 2. mesto - Cikač-Hlastec Blaženka - EMO Celje 75 kegljev 3. mesto - Aleksič Djurdja - Plamen 74 kegljev 11. Mali nogomat 1. mesto - Metal-Emajl Bosanski Brod 2. mesto - Metal Bosanska Gradiška 3. mesto - MIV Vranje 7. mesto - EMO Celje Ekipa EMO: Avdič Srečko, Muršič Marjan, Ratej Rihard, Dobrišek Zlatko, Šterk Anton, Filipovič Nace, Mlinar Darko in Lipar Zoran. Sodelovalo je 15 ekip. 12. športni ribolov a) EKIPNO 1. mesto - Preporod Požarevac 2. mesto - EMO Celje 3. mesto - Gorica Dugo selo Ekipa EMO: Odlazek Stanko, Belak Ervin in Šnajder Andrej. Sodelovalo je 13 ekip. b) POSAMEZNO: 1. mesto - Radojevič Slobodan - Sloboda 1942 točk 2. mesto - Ilič Živorad - Preporod Požarevac 1540 točk 3. mesto - Radisavljevič Ljubiša - Preporod Požarevac 796 točk 5. mesto - Belak Ervin - EMO Celje 660 točk 13. Vlečenje vrvi 1. mesto Plamen - Slavonska Požega 2. mesto EMO Celje 3. mesto MIV Vranje Ekipa EMO: Mutec Ignac, Kok Alojz, Verdev Branko, Krušič Ivan, Grilanc Anton in Krščin Mi Sodelovalo je 13 ekip. lan. Vodja ekipa je bil Gregl Zdenko. Skupni vrstni red na IV. športnih igrah emajlir-cev Jugoslavije, Vranje 1985 1. EMO celje 179 točk 2. MIV Vranje 168 točk 3. Gorenje Titovo Velenje 161 točk 4. Sloboda Čačak 155 točk 5. Plamen Slavonska Požega 136 točk 6. Metalac Gornji Milanovac 119 točk 7. Gorica Dugo selo 114 točk 8. OLT Osijek 109 točk 9. Metal-Emajl Bosanski Brod 106 točk 10. Preporod Požarevac 93 točk 11. Metal Bosanska Gradiška 67 točk 12. Helios Banoviči 63 točk 13. Dekor Zagreb 46 točk 14. Boris Kidrič - Struga 38 točk 15. Guča - Guča 17 točk Že pred pričetkom tekmovanja v kegljanju je moška ekipa veljala za prve favorite. Oa so resnično brez prave konkurence pa so dokazali tudi na tekmovanju, ko so prepričljivo osvojili prvo mesto. Na fotografiji del zmagovite ekipe: Grilanc Tone, Lapan Ivan, Lešek Franc, Brglez Slavko in Kajta Tomi. V malem nogometu je naša ekipa osvojila šele 7. mesto, saj so bili sodniki zelo, če ne že kar očitno naklonjeni domačinom. Za ekipo Emo so igrali: Avdič Srečko, Muršič Marjan, Filipovič Nace, Dobrišek Zlatko, Mlinar Darko, Šterk Anton, Ratej Rihi in Lipar Zoran. (Konec na 11. strani) Končna uvrstitev B K I P A mali nogomet A co X0 •H O O N *H Tj o 6 -P en namizni tenis ra X o rO S 0 iH f>>o Tega pa ne morem razume_ »Hes!« tj!<< »Krasno! Pomerila bom...» j'h »Zanimivo! Nemci tudi ne razumejo ...« -0 1 TT v \ J Zdravstveni delavci trdijo, debi dobila vaiina odgovornih tovatiiev nevarne opekline, ta bi jih zadela peči vest. Rešite za zabavo -0- Medtem, ko on gleda skozi okno, pozvoni telefon in slušalko dvigne - ona. »Kliče tista plavolaska, ki stanuje v bloku čez cesto.« »Kaj pa hoče?« »Sprašuje, če si vse videl In ali lahko zdaj ugasne luč«. -0- »Takoj, ko pridem domov, mi žena sleče plašč, pripravi copate in rokavice.« »Rokavice?« »Seveda, rokavice za pomivanje posode.« -0- »Žena, sin mi je spet vzel denar iz listnice.« »Kako pa veš, da je bil on? Nemara sem ti ga pa jaz vzela.« »Ne, ne, nisi ti. On je bil, ker mi je še nekaj denarja pustil.« -0- »Res ne vem, zakaj je žena jezna name, saj ji vsako jutro še kavo prinesem v posteljo...« »Kaj res?!« »Res! Samo še zmleti jo mora...« -0- »Zena, včeraj sem našel štiriperesno deteljico...« »In si seveda takoj prisedel kot peti... Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. KDOR NE DELA MORA WWSTI AJJ... 0BDELO- VALKA 2BM13IE RAZMIKI. ŽEVAUII STROJ WílESW ROCK PEVEC, ŽILA DOVOD- NICA DRŽAVNA BLAGAJNI NARIGOB. SLIKAR LOTOU^ VRHUNSKI ŠPORTNIK «Kroma ROJSTNI KRAJ TOPITE -N3E SKRIVNO ULOVA-NOE l &M HOUAl BI.... ALUEHtD OCETNE KISLINE 4UC1E&0 svetlo PIVO AMERIŠ« UpsjcA smučarka lAMEK&l* MA VCSU) GUI** . hi WWKV fcOSINjA ŽARO» ISKALKA «AVANJA TITOVO užite Malik w politik ;mo»iim>) (.Rima) IRIDIO I1MJ3ANSK MtMUDé (»RUNO) VELIKA PTICA U3EDA Pianist rubin -vrEUj NARODU 1 HEROD KOVAČEVIČ -«w- IMAMO VSE ČRNO NA BELEM, JE BIL ZA KAJ ODGOVOREN: , ZA SEDANJE STANJE \ BOŠ ZVEDEL LETA 199Í MENE ZANIMA SEDANJE STANJEl __, ---- " : Priloga SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SREDSTEV ZA SKUPNO PORABO SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SREDSTEV ZA SKUPNO PORABO TOZD SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SREDSTEV ZA SKUPNO PORABO DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB tioSi'.tó'JOóo dnvoisotf ücmr'X m ste! »Qenvö&bq egebtë -öbnoaeeitoßänj&ew &nvOl»3Í«t»^Í4HN;lkibk• « h^jacq-qraso';'«:;n 5». K n ... !îi *»(à .Tö oq vo>teboq moistlutai rmnvoieoq nfiinsui .un n*3Îôs, f8 p »n Síteiipb sáutígsp. o!(5js^p as avons© itsonbeiv ©inaóoiob o«ieMo.>ißöV ' LAG! M . E(SA D004* - (Anille») x ?.) »3V0M80 lî80W3rTv è? .or, rete, Tim?.« b*ñvoteb -v ¿ ■ • ••< .<,urs&, slôi »8®nvoi3oq seaWsteiq oÿossinsBio snvoteb rtsonêa'qsu envoisoq ;iinâiio>i ot àO aieb eaelunim igsiboq »n eriboriob ende?©--»* ^tsbsrt« vofileb es evoneo flsonbew ai ,0, r £i/%9jiMài!à W!0Ô v adQjj ©nvoieboq atßfc sç9lynira,syüle»n si 00 tsteQ 1.3 Ô'-uto-'akyiTUijjacii.is Dwpmôrkua^^^mi poslovnimi grodstvi flfc0rf,aJii-|a s povpfsí 'o v, . ntffti nfVilrivnifn»^fRUr“. - < DorabljÈ” v, posip* wl;«r© 3s g0 j5 ¿8 30% vnsdno^^gi'U . 30 'ü. vredne 88. čic tsi SS-OS bo K ». -ainik -> tí Ç ? člena pfimöb« ’no ? rožulta i dflfóv tO stf podskqptns kov*»Ö