SI. 27.
V Trsta, v sobot« 3. aprila 1886.
Te*«; M./
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
• V •JiMrti 1» Mil
»EDINOST« z zhaja 2krat na ted«n vsako trti« in aafttt* o noludne. Ona za vm »•to prilogo Te 1 . za polu leta 3 <rl. BO kr., za 6etr; leia 1. gl. kr. — Sarna pri-loga stane 4 gl. BO kr za celo leto.— Posamezne Številke ie uoirajo Dri opravuišiv i in U-aflkan v tr«tu po » kr.. v Barlol in v Ajdavščini no »* — tiiro&iitnt. r«kh -acije »n inaeratc r»rwrn» Uoravnlitva, vi« Tcrmnte, »Nova tlakaria*.	5
l.
Vti davni m pošiljajo Urtdniitvu »vi« Ttrre.ite* »Nuovh Tipografta;« vsak ", frankiran. Rokopisi o*-«/ posebne vrednosti ao ne vračajo. Inser'att (razne vrni nami« in poslanice) zaradunijo po pogodbi — prav <ien(S ; prt kratkih ogianin z i" lili fi^kami piađQi« za vsako besedo 2 kr
Delal podporno društvo v Trstu.
Kakor vsako leto, izdalo je to za Slovence tako važno društvo tudi letos svoje letno poročilo za leto 1885, iz katerega je razvidno jako ugodno stanje društva. — Mi moramo temu poročilu le Se pridoti, da je naša najsrčnejša želja, da bi se slovenska, hrvatska in srbska inteligencija v Trstu v tem humanitarnem društvu podajala roke ter na vso moč pomagala, da društvo doseže prelepe moralne in materijalne svoje cilje. —
Zanimivo poročilo glasi se tako-le:
Poročilo za leto 1885.
Gmotni in moralni uspehi društva so bili leta 1885. gotovo veliko boljši in lepši, nego v letu 1884. in dejanski rezultati letnega računa so se približali proračunu sprejetem na zadnjej glavnoj skupščini, kajti društveno premoženje se je pomnožilo v letu 1885. za 8000 gld. in več.
Društvo ima denes okolo 16.000 gld. premoženja, od katerega je nad 11.000 gld, gotovine na razne načine sigurno naložene.
K dobrim uspehom je letos tudi mnogo pripomogel društveni zdravnik zbog opravičene strogosti in natančnosti, katera morda preseda nepoštenim, ali je eden prvih pogojev za dobrobitjo društva. Ker pa je društveni zdravnik imel zadnji čas veliko posla zbog vodnega množenja družabnikov in družabnic, je društvo najelo v osobi gospoda dr. Grubišiča še enega zdravnika, in odbor si je svest, da bodo tudi ta njegov korak zdatno pospešil društveno interese. Naše društvo zdaj
svoja zdraraika boljše plačuje, nego pred dvema letoma, ali ono s tem le pospešuje blagost društva, o čemur se je odbor po večletnih skušnjah popolnoma osvedočil.
Naše društvo so je začelo posebno proti koncu leta 1885. dobro množiti in je v zadnjom času pristopilo prav lopo število družabnikov, pa še več družabnic; lansko leto (1885) je v obče k društvu pristopilo 212 družabnikov in 160 družabnic. V tekočem letu pa je odbor v društvo sprejel 70 novih udov in 84 novih družabnic. Izbrisal jo lansko leto odbor iz društva radi neplačanih tedniu 92 moških in zarad prestopka §§. 8. in 14. društvenih pravil 8 moških in zarad neplaćanja tednin 64 ženskih.
Umrlo je v letu 1885. jednajst družabnikov in ena družabnica, katerim se je izplačala pogrebščina od 330 for.
Umrli so namreč lansko leto ti le udje: Stanič Josip, Čopič Josip, Tance Tono, Zlobec Tone, Volk Franjo, Gia-kuc Jakob, Mahne Josip, Spetič Tone, Ceno Josip, Kerma Ivan, Morku Filip — Vrčon Franja.
Ako primerjamo število na novo pristoplih družabnikov in družabnic se številom zbrisanih in umrlih, razvi-diino, da se je društvo do donos pomnožilo za 205 družabnikov in družabnic.
Koncem lanskega leta imelo je društvo 1232 raožkih rednih udov in 309 družabnic, enega častnega uda, 7 ustauovnikov in 24 podpornih udov.
Zadnjih je veliko premalo; pri mnogoj slovanskej inteligenciji v Trstu ne bi se bilo nič čuditi, ko bi društvo štelo 200 do 300 podpornikov, kakor
PODLISTEK.
Narodne pripovedke
iz spodnje Štirske.
Zapisal in nabral mej narodom lirežki.
(Ivonec).
Grofu povedo in on mu reče: Stori, kar ti zapovedujem, drugače pa se ini
Soberi izpred oči, da te ne bom videl več. iapovedujte! reče hlapec. Grof: Zapovedujem ti, da vso to slamo, kar je imam, po noči znosiš na bližnjo visoko goro; mlatiči so mi rekli, da si rekel, če treba, da to v enej noči storil, tedaj stori, če ne, dam te ustrelili.
Vedel je za pomoč, pa vendar so ga težave obhajale in težak kamen mu je na srcu ležal, zmisli se na tistega osla, katerega je rešil gotove pogube in zdajci se začuje od daleč riganje trume oslov, vedno bliže in bliže, na čelu oni, katerega je rešil dečak.
Kaj hočeš? praŠa ga prvi. Če m, da vso to slamo, kar je grof ima. iznosite to noč na to le goro. Zdajci jamejo nakladati si slamo in tako ohtovarjeni drug za drugim odhajajo na goro, pa bilo jih je toliko število, da Zadnji niso imeli kaj nesti, še hlapca so odnesli.
Hlapec vidi, da je izvršeno njemu naloženo delo, lepo se zahvali vsem, da so prišli v tako obilnem števitu ter vesel otlde domu snat. Mlatiči pa, ki so sdhH, niso nič slut 1 , vstanejo na vse zgodaj in gredo gledat, pa kaj vidijo? ni ene slame nI bilo npjt'.
Hudo jezni na t-ga »čirovnika* pravijo: V ko2ji rog ga vendar ugnati moramo. Ves dragi dan zarote kuj-jo zoper njega. Zvečer pa zopet rečejo grofu: Milostivi gospod! vaš sluga je rekel, da si upa še tisto noč c-do mesto postaviti na hližnjej reki iz samega čebelinega voska in prek reke most, ki se bo svetil, kakor ■ □ehfški Jeruzalem«, če pa ne, da si on rablju glavo odsekati. Grof to zasliš', hitro pokliče slugo pred se ter mu z grozečim glasom govori: Ti predrzneš! poglej tatu le na steno, tam visi sablica ostra kakor brijavnica (britvaj, to je tvoja smrt! počitek pa boš imel v tej reki, v katero boš vržen, da hoŠ za hrano ribam. Te besede je molče poslušal, pa pri s-cu ga vendar nekaj zbode, tako da le s težavo pride iz hiše gospodove; gre v samoten kraj, tam padne na kolena, povzdigne svoje rok^ in moli in prosi Boga, da bi mu on pomoč dal, težavni posel zvršiti.
Pa kar naglo je priletela bučela in mu rekla: Moj rešitelji pojdi brezi skrbi spat, kar si želiš, to bo to noč učinjeno, predno solnce zjutraj izza hribov prisiie. Kes gre, leže na svoje počivališče, pa spati ne more, ker so ga vendar skrbi trle. V grajskem turnu bije ura dvanajst, naš sluga pa še ni stisnol očesa — zdihuje: Oh 1 kaj bo — kaj bo — ura dvanajsta je tol O ipre dveri sr?oje spalnice, ter se ozre dol na vodo, da vi »i i, kako se kaj tam godi, Zagleda neštevilno trumo bu-čelic, kako one marljivo nosijo vosek, delajo mesto in most. Obrne se, zapre duri, ter vesel zadremlje in spi do belega dne brezi skibi.
Grof tudi to noč ni mogel spati, zarana vstane, g-e pogledat, kakovo mesto
je to pri nekaterih italijanskih enakih društvih. Podpisani odbor se torej obrača pri tej priliki do slov. inteligencije v Trstu s prošnjo, da se bolj briga za to jako vabio društvo.
Bolnikov je imelo društvo lansko leto 394 možkih in 57 ženskih, vsi skupaj so dobili podpore 8529 1)4. for.; 32 moškim in 9 ženskim pa je društvo dalo lo zdravnika in zdravila.
Društvo je imelo lansko leto le en glavni občni zbor in sicer dne 29. marci j a. Na tem zboru se je vršil navadni dnevni red, izvanredno pa se je sklenolo, da se pravilom doda določba, da se nobenega ne sprejme v društvo, ako je uže ud kacega dru-zega podpornega društva.
S to določbo se hoče deloma v okom priti zlorabi društvenega blažega namena.
Društveni odbor jo razpravljal društveno zadeve v 61 sejali. — Lansko leto je odbor zopet najel novega uradnika, ker se jo g. A. pl. Zivic preselil iz Trsta tor službi odpovedal. Spremenili so se v teku lanskega leta tudi društveni prostori in to le na korist društva, ker so sedanji prostori veliko prikladnejši društvenim namenom in ker je lastnik poprejšnjega stanovanja društvu plačal 450 gld. zato, da je ono zapustilo poprejšnje prostore pred pogojeno dobo.
Odbor je lansko leto priredil te le veselico:
10. januvarja v gledišču Fenice ples ženskega oddelka, katerega je obiskalo okolo 600 osob;
7. februoarja v gledišču Fenice veliki ples moškega oddelka, katerega je obiskalo nad 2600 osob in kateri je društveno premoženje pomnožil za skoro 600 gld. ;
24. avgusta je društvo, kakor vsako leto, obhajalo rojstveni dan svojega visocega pokrovitelja. — Zjutraj je bila sv. maša pri sv. Antonu, pri katerej so peli društveni pevci; zvečer pa jo bila prekrasna veselica na vrtu in v dvorani Zelenega hriba (Monte verde). I'ar tisoč Slovencev je tisto nedeljo zopet z najvećim veseljem spremljalo z godbo društveno zastavo v cerkev in iz cerkve;
1. novembra jo bila maša pri sv. Antonu za rajnko družabnike in po-poludne istega dne je peval društveni zbor žalostinkc nn tržaškem pokopališču v spomin rajnkim udom. To je lepa navada,. katere so društvo drži uže več let.
8. novembra je društvo imelo koncert s plesom v dvorani Zelenega hriba (Monte verde);
31. decembra je društvo imelo v lastnih prostorih prav lep Silvestrov večer, ki je društvu tudi materijolno koristil.
Društvo je lansko leto kupilo 56 novih knjig in g. V. Dolenc podaril 'je 22 knjig; knjižico pa jo letos več-1 krat pregledal in vredil knjižničar, go-'spod Gregor Jereb. Vsej tej gospodi bodi na tem mestu izrečena presrčna hvala.
Lansko leto je 926 čitateljev pročitalo 1234 knjig. To jasno kaže, da društvo dobro pospešuje duševni napredek mej tržaškimi Slovani in prav zato se odbor tudi letos obrača do ro-' doljubov s prošnjo, naj bi tudi v bo-'doče ne pozabili važne knjižnice dekliškega podpornega društva. Nekoliko Časa so se tudi nekateri neuki udje 'podučavali v čitanju, pisanju in raču-Jnjanju. Narodno novinarstvo je, kakor vsa poprejšnja leta, tudi lansko leto
»spovano« na vodi je; o ipre okno in kaj zagleiia — mesto, oh! oielepo mesto, kakor bi bilo iz samega zlata, stene mesta so bile iz samih rožic, zidovie se je svetilo, kakor nebeški Jeruzalem; bilo je dvanajst vrat svetlejših od solnca, katero seje zdaj pokazalo izza hribov. Most od brega do mesta je bil tuko krasen, umetno in mehanično sestavljen, da se kaj enakega popisati ne da. Po mostu hodi cela truma srečnih meščanov v prekrasnih opravah, eden je imel lepšo od druzega; slišalo se je petje tako milo in lepo, bilo je podobno angeljskemu petju, katero pojejo v nebeškem Jeruzalemu le nedolžni otročiei in aogeljci.
Sreli mesta je bil velikansk temnelj z visokim tumom,iz katerega seje slišalo ubrano donenje zvonov, vse je drenjalo proti templu.
Prikaže se z velikim spremstvom kralj mesta v snežno belej opravi, vse je lesketalo na njem, sliši se godba — tron njegov je bil najlepši, postavljen sredi templja — sede na tron, v roki ima žezlo, godba potihne. Kralj vstane, vse ljudstvo pade na svoje obraze ter kliče: Velik si — in Hozana.
Grof to vidi, ne more se premagati, pokliče hlapca pred se in mu tako govori: Dragi moji veliko si prebil, veliko več j učinol, zato te Čislam od te dobe nad vse, rad te imam kot lastnega sina, dati ti hočem lastno edino svojo hčerko Jozfino.
Moje oči niso še nikdar tega videle, uha ni slišala in srce ni teg a poželelo, kar sem skušal, videl in slišal — sedaj rad umrem — tvoje je vse: grad, posestva, moja edina hči. vse moje blago in imetje ti izročam. Prosi pa Boga za blagoslov,
da ti srečo da v vseh tvojih posli; , hodi zvest Bogu, zvest carju in zve-t -vojej ženi«
Mlatiče pa je dal grof vse n i -rmadi aežgatl, ker so toliko lažnjivega ■ tem poštenem hlapcu govorili. V krutk m se je vršila poroka, vse živo je b lo t i dan v gradu, mnogo odlične gospo *e je sešlo, znanci, rodbina in prijatelji li>ega grofa. Slišalo s« je streljanje topič > daleko po nlžavi, da je jek odmeval «>ko-lici, v gradu je bila vsa praznično n iv-ljena družina st<rega grofa. K -i in zala nevesta Jozefina je denes ■ kako veaela in šaljiva. Zdaj pa zdaj o I ie /. rokami svoiega ljubljenega ženinu, solz^ ljubezni jej igrajo v očeh; pač sie • zakonska; kdo |ima bo to srečo zavi i .i?
Iz bornega hlapca je postal u|čak naš znanec, Idi )e siečen na tem m getu svetu, zadovoljni in potrpežljiv je -voje stariše k sebi poklical in na zadu)e jim zatisnol oči.
Grof uže sivolasi starec je tndi !c malu umrl, tudi njemu je zatisnol oči, kakor tudi grofi iji, ki je še par l t alje živela in učakala unuka čvrsteg . kakor riba. Fantek se je najraje igral p i babici katera ga je kaj ra ia imela, da jej j* kratek čas -<elal in skakljal za pisanimi metulčki po grajskem vrtu.
Dolgo še sta mlada živela v lepem mitu, dobila sta več otrok, ket^ri so vsi bili pridni in na veselje roditeljem.
Ona se tudi postarata in bliža s«» smrt. katera ju loči telesno — srečno «tt končala živenie na tei zemlji — tamkaj pa sta združena na tečno.
EDINOST
■datno pripomoglo našemu društvu; brezplačno je namreč društvo dobivalo te le liste: yfGospodarski Pbučnik". „Naša Sloga", „Slovenski Narod'1, „Soča", ,,Slovenski Gospodar„JVo-vice„Edinost", „Brencelj"; po zni-žanej ceni pa: „Zvon", „Kres". Naročeno je bilo pa na vMiru (3 iztise), vll Sohlou, „UAdria. Omeniti je tudi, da je društvo naročeno na knjige „Slovenske Matice" (2) „Mohorjevega društva", „Matice Hrvatskett in da je brezplačno dobivalo knjige „ Društva sv. JeronimaVsem omenjenim slavnim uredništvom in društvom izreka odbor najtoplejšo zalivalo, priporoČe-vaje se njihovej nadaljnej blagohot-nosti.
Odbor more torej tudi letos konstatirati, da napreduje prav dobro ne le moški, temuč tudi ženski oddelek, v katerem seje začelo prav živahno gibanje, ker vsak teden pristopi uže nekaj časa sem po več družabnic. Družabnice imajo v novem stanovanju svojo lepo sobo se svojim lastnim pohištvom in ob nedeljah tudi svoje lastne domače zabave.
Kakor vsako leto, podaja odbor tudi letos svojim udom statistično primerjanje dohodkov in trosko v, kakor sledi;
C " n? S___ _ Z, X 5" * "I '
§■■=3	| =T ^ =T C ? — — "
~ ~ -- Z* — G — .- — "z'


7T 3
C. a 1

i C «
. 3' ® 2. > s"
C (t
-t s
w <x>
s
. —- o
i "S.
' Z 55
3 I p.1
3,0 5 , p* N ;
— p 2L' = ?r s ® 2
m ©
S—.
I O t .
r- F S-
■									
Qt		ac					'0		ac
				10	00			3:	
____05	—		—	—'	00	4-			t«
	«5	ec	4-		*-		Cis		
		—	4-		1«	OS	—		
									
o	**			c«	cc		10	SO	
				10	Cl	<£	*x>	10	tO
	1—1	-1		J.	Si	00	—1	<.0	t"
Ct		4»			OD	__	£jl		_
	-*				-T:	CC	iJI	0»	_
»1	vi			_					Si
					4-		1		4-
	to	4-			IO			1«	
'Z.	14	c	4-	rJD	—'	o		cc	ao
	9.	_	4-	-		a	1	OI	-1
v'	C '	■—				—		C	
	7				Si				
	C5		10	GC		■o			tO
		-		4.				so	
C	li	—'		4-		to	o		to
	^		■C C/.		Si	Oi	o		GO
—	c	t			-i	C	'X	—	as
_					„				_
	CC								to>
	ClC				4-	Oi			
	t.					o>	Cfi	IO	Si
w	I£		4-	'X	4»	—i	Cc	C	C
		as	10			GC	*-	1	-i
V'	C		—	—	—'	-1	-1		as
_					—				
									to
C	li			•x		iC	Si		Si
		»i			M		-1		
Si	GO	-i	10	-1		Oi	IO	-1	to
co
V tem letu je društvo napravilo uže četrto veselico; uspeli teh ve-feelic, posebno obeli plesov v pred-pustu, bil je uže sijajen, društvo je imelo pri obeh plesih okolo 1000 gld. čistega dobička. — V predpustnem času so bile v društvu vsak teden plesne vaje, zdaj >e pa v prostorih društva ob nedeljah vrše predavanja.
Mala društvena posojilnica je tudi lansko leto mnogim udom pomagala iz zadreg, ob enem pa je bil nje denarni vspeh nepričakovano ugoden. Uprav zato pa se namerava iz male stvari za poskušnjo napraviti zavod, katerega bode vodil poseben odbor, in ker je stvar velike važnosti, zato se je nadejati, da se je poprimejo vsi slovanski krogi Trsta in okolice.
Podpisani odbor sklepa svoje poročilo z gorko željo, da njega na-stopnik (novi odbor) še uspešnejše postopa in gospodari v korist društva, na katero smo po pravici ponosni mi tržaški Slovani.
Trst, ;$0. marcija 1886.
Odbor del. podp. društva.
Politični pregled.
Notrsnj« dežele.
It državnega zbora. Naučni minister Gautsch je 30. t. m. v odgovoru na govor poslanca Pirquet-a razvijal svoj program o srednjih šolab. Rekel je, da boj za humanistični in realistični poduk Se dolgo ne bole končan. Po njegovem menjenju se pravo izohraženje, ki se ima pridobiti v srednjih Šolah, doseže le s humanističnim podukom. Glede olajšav pri zrelost-n h p eskuŠnjah, izj i vil je minister, da se ne sme zahtevati manj, nego se zahteva zdaj. Ne morem privoliti, rekel je minister, <la bi se omika naših osmošolcev le za eno zarezo nižje obesila. Minister je dalje izjavil, da ni poseben prijatelj postranskega poduka, kakor se zdaj na srednjih Šolah goji. Doseže se z njim nič ne, Se to ne, da zna govoriti francoski tisti, ki se je na naših gimnazijah osem let francoski učil. Jaz ponavljam: abiturjenti ne smejo manj znati, nego doslej. Ako pa se imajo pri vsem tem olajšave uvesti, posebno v spodnjih razredih, potem moramo deveto gimnazijalno leto ustvariti. Po nekem ukazu zadošČuje spol njeno deveto leto ži-venja za vstop v gimnazijo; jaz mislim deseto leto, kakor najmanjšo starost za vstop v sredje šole določiti. Jaz se ujemam s predgovornikom glede belgiške osnove, ali v nekej stopinji sem nasprotnik razdelitve srednjih Šol v dve vrsti sploh. Realke so gotovo marsikaj koristile, ali navadno so tist', ki so dovršili gimnazijo, mnogo sposobniši ljudje od onih, ki .*o se izšolali na realističnih učiliščih. Minister razlaga učni načrt in opazi, da ni posel)* nega učnega načrta za nadarjene i nenadarjene učence; učni načrt se mora naslanjati na srednjo nadarjenost. Glede ubozih nadaljuje minister, morebiti naučno politiko v nekaterej zadevi promenim. Ja2 želim, da nadarjeni ubogi učenec najde pot skoz gimnazijo in vseučilišče v javno ži-ven je. Mi potrebujemo njegove moči, mi potrebujemo njegovega duha in toraj je želeti, da stopi v višje družabne kroge. Ali nenadarjenih ubozih ne potrebujemo, nasprotno je temu, oni ustvarjajo veliko nevarnost, katera se navadno premalo v pošte/ jemlje. Zato bom skrbel, da se stipendije zvišajo, ali le nadarjenim in jakim mladeničem dele. Ministe1: naglaša, da zrelostnih preskušenj ne opusti in bo le za posamezne predmete oprostitev dovoljeval. Jaz želim, pravi minister, da se ustvarijo olajšave v srednjih Šolah, in menim, da je prišel čas, uvesti predru-gačbe, katere zahteva Živenje in želje prebivalstva. Aii jaz menim, da vse, kar se ima zgodili, mora sloneti na načelu, da omika ne trpi, ampak da ostane vsaj na tistej stopinji, na katerej je Zdaj. Obžalujem, da za to ne vidim druge pomoči, nego da se čas učenja na gimnazijah podaljša. — V seji 31. marcija je zbornica, sprejela v podrobnej razpravi vse naslove naučnegi poglavja »osrednja uprava« ter začela razpravljati poglavje »bogoČastje«. Minister Gautsch je vsled razodetih želj in pritožb izjavil, da skusi pomoči prena-polnitvi črnoviške gimnazije in da bo tudi rad podpiral pomnožitev okrajnih Šolskih nadzornikov v Galiciji. Poklic enega Šolskega vodje v moravski deželni šolski svet ima le začasen značaj« To je zahtevalo nadzorovanje premnogih šd in vsled tega misli tudi število šolskih svetovalcev na Moravskem za enega pomnožiti. Na želje poslanca Bareuther, naj se poviša zalog* za umetniške namene, rekel je minister, da stori, kolikor mu bo mogoče. — Poslanec Sturm je interpeliral grofa Taaff - i, kateri ustavni zakoni doslej še niso izvršeni.
V seji 1. aprila je poslanec Schonerer predložil zakonsko osnovo glede vdržav-Ijenja inseratov, kakor tudi odprave koleka za časnike in kavcije za časnike. Minister Gautsch je zopet odgovarjal na razna prašanja, mej drugim je rekel, da je dal deželnim Šolskim oblastim ukaz, da se iz šolskih knj žuic odstranijo knjige, ki govore o vražah. Z naRvetom, da se za vseučilišče osnuje pripravljalni tečaj, ne more se minister sprijazniti. Glavne podloge vseučilišč se morajo pridržati, premnogemu obiskovanju pa nasproti delati. — Včeraj je bila zopet s» j >.
Državni ibor se, kakor poričajo dunajski časniki, pred veliko nočjo odloži in še le jeseni, najbrže meseca oktobra, zopet skliče. Vlada namerja pred veliko nočjo rešiti Še proračun, zakon o črnej vojski in če mogoče, zakon o socijalizmu. Razprava zakona v ponesrečbah pa pride še •e jeseni na vrsto. V mesecu maji se imajo sklicati deželni zbori, v mesecu septembru pa delegaciji, in sicer v Budimpeštu. — Zakon o preskrbovanju udov in sirot častnikov pa utegne še v tem zasedanji na vrsto priti. Nagodba z Ogersko pa do jeseni ne more priti na dnevni red, ker dogovori mej obema vladama, Če tudi se bližajo koncu, niso še izvršeni.
Vnanje dežele.
Jl Bi le g a grada so došla zadnje dni poročila, iz katerih je jasno, da dosedanja vladina politika ni mogla prodreti v ljud fitvo. Srbski kralj se umika, a to umikanje zakriva. To se vidi iz teh le poročil: Poročilo od 31. marcija: Kralj je sprejel odstop Garašaninovega ministerstva. Ministri ostanejo v uradu do sestave novega ministerstva. Drugo poročilo od istega dne: Kralj je zopet naročil Garašaninu, naj sestavi novo ministerstvo. Tretje poročilo od istega dne : Garašanin ni sprejel naročila glede sestave novega ministerstva, ampak je kralja prosil, naj ga odpusti; kralj je VBled tega odslovel vse ministre in poklical Rističa, naj on sestavi novo ministerstvo. To kaže na popolen prevrat srbske politike.
A Sredca se 1. t, m. poroča, da je veliki vezir brzojavno i nujno priporočil bolgarskemu knezu, naj sprejme predru-gačeno nagodbo; knez pa je odgovoril, da se ne nikakor uda.
Bolgarsko-turško praidnje se vedno bolj zamotava, tako sicer, da nekateri uže hočejo vedeti, da Rusija zasede Bolgarijo, do kar pa sedaj vendar še ne pride, ker Še je upanje, da se stvar mirno poravna. Bolgarski knez nikakor noče odstopiti od zabtevanja, da se imenuje za ves Čas ži-venja generalnim guvernerjem vshodnje Rumelije; Rusija pa tega nikakor neče dovoliti, ampak zahteva imenovanje le za pet let. Ge se tedaj bolgarski knez ne uda, ker Rusija gotovo ne odstopi od svojega zahtevanju, tedaj bo spor neizogiben. Velevlasti, ker so prepričane, da Rusija ne odjenja, stopile so na njeno stran ter naročile svojim zastopnikom v Sredcu, naj bolgarskej vladi naznanijo, da so se zavezale, rusko zahtevanje podpirati. Tudi turška vlada je vsled tega 30. marcija brzojavno bolgarskega kneza prosila, naj se občnemu zahtevanju uda. Vse je tedaj ležeče na bolgarskem knezu, kako se bol-garsko-rumeljskr -turško prašanje razvozla. Temu nasproti pa je veselo znamenje to. da so bolgarski časniki začeli jako sočutno o Srbiji govoriti. Će pride tedaj Ristič na krmilo srbske vlade, potem ni dvombe, da f>e sklene mej Srbijo In Bolgarijo pravo bratovsko prijateljstvo, kar bi jako ugajalo obema državama in tega bi veseli bili vsi dobri Slovani.
Ruski car in carica sta 31. marcija odpotovala na južno Rusko.
Orlka hoče v<jno nepogojno. V vojnem svetu, h kateremu so bili te dni sklicani vsi poveljniki raznih vojaških otdel-kov, izrekli po se vsi za vojno. Vsa druš tvii po deželi spodbujajo vlado k vojni. Grki, prebivajoči v turških deželah, pošiljajo ugodna poročila i it tako je vlada primorana plavati ljudskim menenjem. Grki se ne strežno, dokler ne bodo dobro tepe ni.
Nemlkega državnega zbora poslanska zbornica je 1. t. m. sprejela S 1. zakona, ki vladi dovoljuje sto milijonov za naseljevanje Nemcev v Vbhodnjej Prusiji, da se Poljaki potisnejo iz dežele. Tako se zatirajo — Neme I
V Belgiji so delavci po trdih bojih z vojsko podlegl'j vlada jim je zagotovila, da stori vse mogoče v zboljšanje njihovega stanja, posebno jih bo rabila pri delanju postranskih železnic. Ob enem pa je tudi izdal glavni svet delavske stranke poziv, v katerem zahteva, da se brez odloga prično javna dela in uvede splošna molilna pravica ter zahteva od delavcev, naj pokažo, da so se naveličali v domovini biti za nič druzega, razeu za klavno živino in za žrtve na bojiščih.
V	Bazi u na Švicarskem so tudi delavci* opustili delo, ker se jim ni dovolilo deset-urno delo na dan.
Angleška vlada dela priprave, da pokliče velik del angleške vojske iz Egipta. Angleški vojaki na sudanskej meji nete le fanatizem mej Sudanci, zato na mesto angleških pridejo na mejo egiptovski vojaki. Angleški vojaki ostanejo le v Kahiri in Aleksandriji za varstvo namestnega-kralja.
Vest, da je avfganska mejna komisija ustavila nadaljevanje svojih del, preklicuje se iz Londona; dela Be brez prenebljaja višč, dvomljive točke pa sc predlože obema vladama v konečno razpravo. Angleška^ vlada želi naglo rešitev avfganskega pra-šanja. Vse pa vendar ne teče gladko. Predolgo se ta stvar uŽe uleče.
Iz Anama se poroča v časnik »Mis-sions Chatoliques«, da je bilo konci meseca januvarja v deželi Kvangbini zopet proganjanje kristijanov. Umorjen je bil en duhovnik in 442 kristijanov.
Z Madagaskarja je prinesla zadnja pošta na Angleško vest, da so biii Francozje v dveh bitvah hudo tepeni. Hovas so se jako hrabro bojevali, vodji sta jim bila dva angleška generala.
V	Uragvaji je vstal upor. Uporniki bo-neki vladino vojsko potolkb.
DOPISI.
X Opčln 25. aprila 1886. (Nekaj o Cikoriji in o prihodnjej volitvi). Prav sta rekli v zadnjej štev. vrie Edinosti, da je vse gibanje za Danela uprav cikorija na novo oživljena. Kaka presija se je delala za to, da so ljudje podpisali Mlrkovičev prolest; večina ljudi ni znala, kaj podpisujejo in sploh ni bilo surovosti ni konca ni kraja.
Da, garda našega nazovi-kandidata je celo opravljala Nabergoja, češ, da je Rus in Bog si vedi še kaj vse. Nabergoj, katerega je sam cesar pri vsakej priliki, ko je bil v Trstu, mej poslanci najbolj odlikoval, kateri uživa sploh zaupanje tudi sedanjega ministerstva in je po dokazih, kateri se vsak dan videvaj", od vseh poslancev najboljša in najzanesljivejša podpora sedanje dunajske vlade, temu možu se upajo naši politiški »ka*faktorji« očitati pansiavizem in po nekakem izdajstvo. O ti š^nlano farizejstvo, o ti grdo kleče-nlaBtvo, kako daleč je užj pnŠlo s teboj! Kedor dela z BokaliČem, Maurone'jem in celo takozvanim banskim lordom, ta je cikorjaš in cikorjaši so neprijatelji Avstrije, kajti cikorija prav tako, kakor Progresso, dela na to, da bi poitalijančili okolico, ali poitalijančevanje je isto, kakor prepariranje naših Primorskih dežel za odrešitev, boljše rečeno, odcepljenje od Avstrije. To je pri volitvah v drž. zbor sama vlada manj ali več priznala, in uprav zato ne moremo razumeti, kako se more kazati človek dobrega patrijota, ko se pajdaši s c kor jaši. Žalostno pa zadosti, da ima naše dobro ime trpeti zarad hotela na vrhu; žalostno zadosii, da se še nahajajo ljudje v našej okolici, ki ne vedo, kedo je okolici naložil davek na teleta, krave in sploh okolico uže prei leti mestu izročit na milost in nemilost, da ga ono obdači.
GikorjaSka politika ni nova v okolici, okolica je uže imela dva poslanca v V. okraju, katera sta jo tirala, in /.ara i tega bo še okolica dolgo trpela. •>,) ib^lko ne nnde daleč od dehlac ; ta rek naši OKOli-čani dobro poznajo, a dobro bi bilo, da se vs j ta pot tu H po njem ravnajo. Načelnik fl ijalke cikorjaške v V. okraju pa je eden tistih po^lanc^v, ki nas j* od nekdaj imH za svej •Stimmvieh« in kateremu smo dali pred 2 letoma sijajno nezaupnico.
Kandidatura Daneluva p> ni nič druzega, nego maščevanje za nezaupnico, g. Bur^staller je stvar tako napelji), to je javna tajnost.
Naj torej pritiska G konja, kolikor ljubo, na Opčinah se je sicer dosti ljudi izneverilo lastnej h ši, lastnej materi, ali 30 do 40 nas vsejedno sloji krepko za pravico in za moralno smrt c korj". V Trebčah je le 10 odločnih mož. druge so ■ pocikorjašili zarai službe«; ali zadosti nas bo, ako hoče Bog in sr*ča junaška,, da svoj okraj obvarujemo sramote 1
Vlpaw© 28. marcija. (Izv. dop.)-Ako zasluži katera občina na KraniBkem odločno pohvalo zaradi prizadeval,ja o-šolskih zadevah, zasluži jo pač vipavska v prve j vrsti. Se ve. da je rajnki vsečeBti in hvalevredni vipavski dtkan g. Jurij Gnihrijan bil listi mož. kateri je v tem inicijativo poprijel, pa tudi vse temu potrebno izvršil. V nje^ovej glavi se je porodila misel, v Vipavi novo, zahtevam dandanašnjega Šolskega napredka primerno šolsko poslopje zgraditi. Niegova neutrud-Ijiva delalnost je pa tudi misel s pomočjo-
EDINOST
cerkvenega kapitali In 8 pomočjo cerkvenega kapitala in z pomočjo za blagi namen unetlb požrtiji vi b vipavskih občanov do dejanja dovedla. Ni glavnem prostoru našega trga stoji krasno dvonadstropno poslopje, nad čigar leposlognem vhodom stoji z velikimi, zlatimi, v kamen zase-kanimi črkami zapisano, da je posvečeno: ■ Veri in omiki*. Io to poslopje je naša čveterorazredna ljudska šola, kakoršnib se po kranjskih ednakih trgih gotovo le malo, pred ko ne, čisto nič ne nahaja. Rajnki dekan Grabrijin jej je bil pričet-pik, pa tudi dogotovitelj. To pa ne le v zgradbinem ali stavblnem obziru, temuč tudi v moralnem, to je v skrbi za prave, za odlično učne moči v njej. Ponosni smo bili vipavski tržani na našo krasno šolsko pislopje, ne manj ponosni pa tuli na može. kateri ao hili v to pozvani, da so našo deco podučevali k vsemu dobremu In lepemu jo napeljevali. Imena mož: Hiti, Barle, Hribar, GorŠič, Račič, AdleŠič nam ostanejo vedno v najboljšem spominu, kajti to so bili ravnatelji, oziroma učeniki naše šole, kateri so v lepi slo^i, v lepem uzajemstvu s prečestitlm gospodom dekanom Grabrljanom io mej seboj tako podučevali, v šoli in izven Šole se tako vedli, da jim je Šla vsa čast, vsa hvala od vseh strani. Ali kako se je v kratkem času vse spremenilo ? Blagi dekan Grabrijan je legel k večnemu počitku, mnogoletni ravnatelj naše šole, gospod beneficijat L. Hiti je ta posel odložil, za njim nastopivSi vrli mož Adlešič se je po smrti Grabrijana na Dolenjko premestil, na njegovo mesto je pa prišel človek, katerega naj bi pač nikdar k nam ne bilo 1 »Rufus rare bonus« pravi latinski pregovor, in ako se je kde do pičice obistini], oblstinil se je p;<Č nad našim »Rufusom« zdanjem ravnateljem naše šole. Moiicelj Izvira še iz nekdanj« I irijske pripravnice.
Zadosti povedano za njegovo duševno moč. Kako je do ravnateljstva v čvete razrednici prišel, vedo pač bogovi, pa tudi tiBti, kateri so svedoki bili, pri sejah kraj-nega osobito pa okrajnega šolskega sveta v Krškem, za časa ko je naš Kufus še tam služboval. Nemčurstvo, blažena bodi beseda! K Dam je prišel iz Radeč in spremljalo ga ni nič manj, nego tri sodniške tožbe. Buon principio, tako smo 8i vsi mislili. V pričetku ga je bila sama ponižnost, sama udanost, sam med in aix-ko olje. Pa ni ga poIŽka na svetu, kateri bi pred ali poznej svojih rogličkov ne pokazal, ako jih tudi še tako v svojej hišici skrivati zna. Id tako je bilo tudi pri našem Rufusu. K malu se je pokazalo od kod niegovo vedno solzenje izvira, namreč iz vira resnice — vina. K malu se je tuii pokazalo, da je njegovo vsakdanje zabajanje k sv. maši gospoda dekana, le, golo hlinstvo, kajti — v šoli je pa kaj na to otroke, nedolžno našo deco surovo preklinal I
Naznanilo se je to krajšemu šolskemu svetu pa — hlinstvo večkrat uže toliko izda, da se tn>1 i čez najnedo^tatnejše pri godke ne le pajčovlan, temuč že koc primerljivosti vrže. Naš Rufus je prišel uže tako daleč, da je fantiča, kateregt mu je kolega gospod učitelj P., z vsemi drugimi učenci svojega razreda v kazen Čez kosilo v šoli pridržal, kar šiloma iz kazni vzel, pri tem ga po nemški surovo ošteval, da — še celo s pestjo ga skozi vrata nazai v sobo pahnol. Ali more človek, kakor učitelj in ravnatej na čveterorazrednici še bJljŠe svojo omiko, in uradno taktiko dokumentirati?*? In tako segoui na našej vipavukej čveterorazrednici na našem nekdanjem ponosu.
O jerura, jerum quo mutatio rerum0 Praša se pa. a i se tudi čez take dogodke »koc» prizanealjivosti vrže ? Ali se naša šola uže enkrat sramote reši, ali Še ne? Veri in omiki ima biti posvečena naša šola, ne pa Škandalu.
V lit m u 30. marcija. B al sem \ Vašem lisiu E linost, da se govori v Trstu da BiHinark pride v Miramar zarad bo< lebnosti. Jaz dvomim, da se kaj tacega \ resmci zgodi, kajti povem Vam, kar sem pred enim meaecem slišal iz ust nekega profesorja tukaj v Rimu. Jeli verjetno ali ne verjetno, tega nebom preiskavah Vsak dan opoldne in zvečer sem pri jedi v gostilnici v diuŠtvu mladih zdravnikov in profesorjev; vedno Jim nasprotujem, ko govore o italijanskem Trstu,Istri in Trenti, dokazal sem jira, da Trst, Gorica, Istra ni itibjanska patria. Pred enim mesecem smo se zopet sprli pri kosilu, nek prolesor, velik mo| prijatelj, odgovori mi: No. dobro, jaz vidim, aa ste vj »un buon Austrlaco«, ali Trst ni avstrijski in tudi italijanski ne, ampak nemški.
Luta 1870 |e naredil Bismark načrt tako le: Vi Italijani posedite deželo rimsko. Avstrija naj se razširi do meje grške, Avstrija bode imela dve Inki, eno v Solunu iu drugo na Reki, ko Avstrija dovrši svojo nalogo, da se razširi do Soluna, vi Italijani mi morate pustiti prosto roko da pose.iem Ilirijo, to je Trst.
Jaz bi nekoliko tega verjel, ali ne vsega, le toliko, da Prusija hi posedla zgornje Tirolsko, Italija pa spodnje in tu I i Primorsko. Za to mislim, da se govori v Trstu o Bismarku, to bi znala biti politika Italijanska.
Da je morda Bismark to zmešnjavo napravil, tako se mi pozdevu, ker naša vlada (avstr.) Trst opuŠa in Reko podpira. Ls poglejmo, kako se je Trst spremenil o) leta 1870. N*j bo pa uže tako, al tako, to je gotovo, da bo za Primorsko še hud boj. —
Naznanjam Vam še, da je tukaj v Rimu vso zimo pomlad, na pustni dan sem jedel nov krompir, grah in bob v kozlab. Italijanska vlada se močno vtrjuje v Rimu, 4000 žendarmov je prišlo sedaj v Rim, krog in krog mesta se delajo trdnjave io kasarne, hifie po mestu posipijaj^, da napravljajo skoz vse mesto Široke ulice. Stare palače stoje trdno, a nove palače še niso dovršene in uže se same posipljajo, da mnogo delavcev usmrtijo. Na Piazza Vitorio Emanuele je bila neka palača dovršena, a neki večer posul se ja četrti nje del do tal, kar je še ostalo, to pa so za sedaj podprli.
Domače in razne vesti.
Prcslolnlk Rudolf še le po velikonočnih pruznikib zapusti Lakromo in odpotuje na Dunaj. Zdravje se mu je po-vrnolo.
Tržaški občinski svet je imel 1. t. m. javno sejo v katerej se je predložil in potrdil računski sklep občinske plmarnice za leto 1885, potem izvolil nov upravni svet za to plinarnico. Potrdilo se je Še nekoliko druzih računsaih sklepov za leto 1885 in sprejelo nekoliko proračunov za leto i886. Najelo se je tudi neko poslopje na dve leti pri sv. Mariji Majda-leni, ki bi rabilo za bolnišnico v primer-ljaji kolere in dovolilo v ta namen .'101)0 gld. Nazadnje se je izvolila še komisija za preskrnovanje vode in bili so izvoljeni ti le gospodje svetovalci: dr. Dompieri, dr. Geiringer, d r. M. Luzzatto, dr. Morpurgo, dr. Righetti, Strudthoff, dr. Toinasini, profesor Vierthaler, S. Ventura in L. Vianello. Nu, doktorjev je v komisiji dosti, vendar je inalo upanja, da bi z vsemi doktorskimi spletkami priskrbeli dobre in potrebne vode.
Občni zbor društva Edinost
bode jutre ob 10 in pol uri dop. v prostorih del. podp. društva. Rodoljubi vdeležite se važnega zbora 1
Volilce V. okraja okolice
opozarjamo, da se bode Dova volitev pred prav tisto komisijo vršila, kakor zadnjič in sicer drugo nedeljo, 11. t. m. od 9 ure zjutraj do 2 ure popoludne. Legiti-mačni in volilni listki se bodo volilcem oddajali prihodnji teden. — Ako kak vo-litec ne dobi volilnega lista do soboto 10. t. m., pride lehko po njega v Šolo v Treb čab; tam ga more dobiti 10. t. m, od 10 ure zjutraj pa do 2 ure popoludne.
Pozor torej, posebno oni volilci, ki so ostali pri pravem prepričanju, do kedo od njih ne ostane brez voliinice, kajti cikorija budi za cikorjaško delovanje.
Udom del. podpor, društva! Volilni odsek vabi vse čestite ude na volilni shod v nedeljo dne 4. t. m. oh 5. uri popoludne v društvene prostore (Via Mo-lin piecolo br. 1), da se postavijo kandi-datje za nov odbor.
Predavanje v prostorih delalskega podpornega društva jutri zvečer bode o vražah mej raznimi narodi. Z ičetek tečno ob 7 i pol uri zvečer.
Razpisana je služba občinskega zdravnika v Labinu. Letna plača znaša 1000 gld. Prošnje se imajo vložiti no 30. aprila občinskemu svetu v Labinu.
Družba za krajno železnico Ronkl Cervlnjan je uže prosila za dotično dovolitev. Ona ima namen, to črto od Gervinjana do državne meje podaljšati in zvezati z ital'j insko železnico, postransko progo zgraditi ol Fiumicela v Oglej i nazadnje napraviti zvezo od Ronkija skoz Gradiško s progo Podgora-Gorica in skoz Korinin do italijanske meje. Ves ta načrt i^e ima razdeliti v dva dela. prvi bi obsegel proge od Trsta skoz vipavsko dolino do Gorice, druge pa vse proge v ni-žavah primorske dežele. Dolgost proge Ronk -Orvinjan znaša 15 kilometrov in so skupni zgradbeni troški proraČunjenl na 515.000 gld.
Tržaške novosti:
Čudne ttrme. V Trstu se zgodi, da se čestokrat kaka čudna firma naseli in prav na visoko »š'indla«. — Taka firma se je tudi v decembru 1885. pri nas etablirala pod imenu Laborde e Gomp. ter si najela lepo pisarno na korzu, — Predstavljala sta firmo nek 50 letni V. Meuesson in 38 letni Eiuard Manise iz Đ'ttielja, zadnji pod krivim imenom Marlello Laborde.— Dovršila sta oba mnogo sleparij, ker sta na visoko delala in si znala tako kredit prišvindljati; sodnija pa je prišla sleparijam na sled in te dni oba omenjena trgovca(?) zaprla ter trgovino na korsu zapečat'la. — Domači, pošteni Iji.dje v Trstu ne dobe gotovo toliko podpore, kakor taki švin-dlarji. da so le židje ali pa iredentarjil Pa slabo delo se Vfdno bolj maščuje nad požtdanem Trotom I
Znani defraudant, Iredentar Pescatori, sotrudnik »Alabarde« vendar ni še menda
v rokah pravice; Italijani v kraljestvu ga skrivno, ker jim je v Trstu dobro služil.
—	Pred nedolgo je ta iredentarski agent izdal v Milanu neko novo igro pod ime-oom »Giustizia austriaca«. — Igre namen ie bil. avstrijsko pravico napadati. — No, zdaj bode najbrže sam poskusil avstrijsko pravico, ta slepar, ako ga Italijanska pravica, katere je prav malo, ne skriva in oe odtegne po vsej evropskej pravici zaslu-ženej kazni. — Boste videli, kaj bode Še le, ko nattane krah dr. Ludral
Samomor. Učitelj godbe Franc Golla se je v četrtek v lastnem stanovanju v ulici S. Francesco zastrupil In je precej umrl.
Nesreče, Pripeljali so te dni v bolnico dva delalca ponesrečena na hrpelj*kej Železnic1, eden je Lombard, drugi je G>ri-čan. — Našii so včeraj v nezavrsti pred bolnišnico revo 351etno okol čanko Magdalena Berlanc ter so jo nesli v bolnico.
—	Povozil se je poleg Rojana 9letni dečko Giudo Fulizi. — V nezavesti, močno bolno so na ulici della Tesa našli neko 80letno Bonetti Ano. — Našli so tako na ulici bolana tudi dva moža, delalca.
Policijsko 3 okoličane so zaprl', ker so nekega Franca Mersiča v Kolonji s kamenjam napadli In močno ranili. Z>-prli so te dni 2 nevarna tatova in več razsajaleev.
Važna novica za učenjake. »Novoje Vremja« poroča, da bode po odstopu profesorj viteza Miklošiča stolico slovanske filologije na vseučilišči Dunajskem prevzel Slovencem dobro znani g. Boudouin de Gourtenay, sedaj profesor na vseučilišči v Derptu na Ruskem, na Goriškem posebno dobro poznani učenjak.
Vremensko prorokovanje. Mathieu de la Diome prorokuje za mesca april tako-le vreui«: Lepo vreme od 1. do 4. t. m. Oi 4 do 11. pa bode večkrat hudo deževalo, ob jadranskem morju, pri vsem tem zadosti gorka temperntura. Jako prijetna tempe rat u'-.i in celo gorki dnevi od 11. do 18. t. m. Moije jako mirno. Suši od 18. do 26. t. m., jutra jako mi zla, v Avstriji bomo imeli mnogo slane iu tu pa tam tudi točo. O I 26. t. m. do 4. maja sopet prav ugodno gorko vreme, le tu pa tam kak močan veter. — Spioh bode April jako lep, in le jutra in večeri bodo mrzli.
Italijanska poštenost. V Genovi, kije za Itil jo to, kar je za Avstrijo Trst, so prvi bankirji izvršili tako velike sl-parije, nu je kakih 6 ali 8 bankirjev zaprtih in da gre zatožha proti nič manj nego 50 firmami, ki so s temi na milijone izvedenimi sleparijami v zvezi. O benedetta terra dei galautuominl!
Prometu odprte železnica v letu 1885. v Avstriisko-ogerskej. V letu 1885. je bilo v državi in zase ienih deželah 510.14 kilo-metrov novih železnic z 88 postajami, 8 t vežami na proge tujih železniških uprav in 17 zvez mi z lastnimi programi prometu Izročenih. S železnicami zunanjih drživ se ni sklenola nobena nova zveza,
Red Juzuvitov. Namestnik jezuvitskeg gener da pater Anderleddy, objavil je pre gled, iz katerega se vidi, ua ima red zdaj 2500 misijonarjev, o.i dobe njegovega po-č-tka ima 24« svetnikov, 1500 mučenikov, 13 papežev, 60 kardinalov, 4000 škofov in 6000 pisateljev.
50.000 goldinarjev znese glavni dobitek KinČen-loterjje, ki previdna še z drugimi 4787 dobitki ter z to množino dobitkov podaje veliko možnost za zadeti. Okoliščina, da se bodo vhI dobitki, koj po Žrebanju 24. t. m. izplačali v denarju, pri-kupljnje Kmčen-srečke radi česa mi opozarjamo čistite bralo* na to loterijo.
Jako močne burjavo so vtorek ni brzojavnih uradih opazovali. Mej Trstom, Dunaiem in druzimi severnimi postajam; je bilo brzojavlje je jako težavno, pa tudi z Henetk i in i in Rimom je bilo delo zelo težko v mnogih krtiib. tako na priliko v Beljaku in v B'tietkah, bliskalo se je in grmelo.
društvene zaloge, in sklene darovati posebno onih kniig po več iztisov, ki bi utegnile služiti dijakom v pripomoček pri Šolskem pouku in kojih ima še znatno število na razpolaganje.
Odbor sklene z dovoljenjem g. darovalca veliko zbirko čeških šolskih knjig, ki jo je gosp. Lego poslal Matici in namenil v prvi vrsti profesorjem srednjih Šol, odstopiti učiteljskima knjižnicama, gimnazijski in realski v Ljubljani.
Nekatera društva in zavodi se zahvaljujejo za podarjene jim knjige, drugim jin sklene odbor na njih prošnjo podariti, zopet drugim pod olajšanimi pogoji prodati.
S Hrvatsko Matico se ponovi knjiže vna zveza.	(Dalje prih.)
Prorokovanje. K malo bo iopet nekaj počilo, morda 5e hujšega, nego pri „banca popolars".
Tržno poročilu.
Kava — mirna kupčija. Prodalo se ja te dni 1600 vivč kave Rio po fr. 40 do fr. 58. — 300 vreč Santos po fr. 40 do fr. 58. — 1300 Malabar plant. po fr. 90. — 700 Jiva Mal. po fr. 02 — C^ylon plant. stane fr 83 do fr. 124,
Sladkor — ker je došlo veliko pra-šanja za sladkor iz inostranskega, je cena nekoliko boijša postala. Sladkor v vrečah se |3 prodajal te dni po fr. 20 do fr.23'1,,
Sadje — v dobrem obrajtu. Pomaranče in limone od f. 2 do fr. 7,— man-dlji fr. 76 do fr. 8,\ — Gge v vencih fr. 12. — rož Či I. vrste fr. 8, — op iša fr. 27 on f . 28, — cvebe fr. 20 do fr. 27.— Eien-u fr.2G do 3r>. — Sultanina fr. 23 do fr. .';!•
Oije —se kupi z laj ugodno, namizi fr. 56 do f .73. — jedilno fr. 37 do frj 42 bombažno fr. 25 do fr. 30.
Petrolje — j« velno stalno na fr. 10.
DomaČi 'pridelki — iskani. Fižol ru-deči f\ 10, — bohlneo fr. 11. — kok* fr. 12 do fr. 12'(t. — maslo fr. 8S do fr. 90.
Žito — Vsled neogodnih poročil o letini na Ruskem so ceno postale više in se je tudi kupČ ja o koruzi in pšenici vzdig-nola. Pšenica stane uže fr. 10 do fr. 10.25, koruza levan. turška fr. 6.50 podanovska fr. 6.70 do f •.. 6 80
Les — šu pecej obrajtan, cene trdne,
Seno — dobro konjsko stane f . 1.80 do fr.2.30.
Knj iževnost.
Slovenska Matica.
72. odborova seja »Mi tiče Slovenske« dne 17. marcija.
Navzočih 16 odbornikov; predseduje prof. J. Mam.
Prvo8edmk naznanja. d > sta pregledala in potrdila zapisnik o 71. odborovi sej' Pg- odbornika K'Žič in Vavru; ter pozove veiifikatorjema današnjega zapisnika gg. K'žiča in PleterŠnika.
Prvosfdnlk omenja smrti nekaterih gospodov, ki so bili z Matico v ožji zvezi, ter naznanja, da je Matica poslala več pisem iz Kopitarjeve korespondence do Jak. Zupana in Še nekaj druzih pisem prof. dr. Jagiču; da jih vsled lastne želje primerno porabi in o svojem času društvu vrne; prof. Jagič pa je Matici daroval več dragocenih knjig iz svojega peresa.
Mat'ca je poslala g. Batjuškovu v Št. Peterburgu zahvalno pismo za dragoceno književno darilo obsežna svezka starinskih puhhkacii s krasnim albumom,).
Matica vstreže prošnji novomeškega gimnazijskega ravnateljstva, naj bi se knjijn ci in pridnim dijakom omenjenega zavoda darovalo kaj primernih knjig iz
Borsno poročilo.
Borza je zopet vesela, včeraj ho kurzi državnih papirjev zopet poskočili, v obče ugodno stanje, kljubu zmešnjav po sv^tu. Dunajska Horsa dne 2. aprila Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru 84 • 9"» »
Zlata renta......114 » 35 »
5el, avst.	.... 101 » 70 »
Delnice narodne banke . . 875 • — » Kreditne de'-^ce .... 299 . — » London 10 lir sterlin . . 125 • 85 » Napoleon ....... — » — •
G. kr. cekini...... 9 • 99-50»
Kr. državnih mark ... fi » 94 »
DELAL. PODPORNO DllUSTVO
pod pokroviteljstvom
Njegove cesarske visokosti cesarjevimi Rudolfu. v Trstu.
Vi )/JV
na občni zbor
dno 11. a prit u v dvorani „Slovanske čitalnice" („Monto verde").
Začetek točno ob 5 uri zvečer.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Društvena kronika, poroča tajnik: u) o moškem, h) o ženskem oddelku.
S. Poročilo donarničarja o računu za leto 1885. in poročilo prcgledovalcev računov, u) za moški, b) za ženski oddelek.
4.	Proračun za leto 1880. in dotični predlogi. u) za moški, b) y,u ženski oddelek.
5.	Poročilo gospodarja in knjižničarja.
6.	Predlogi odbora zu nekatero spremembe pravil a) moškega,^ ženskega oddelka.
7.	Volitev predsednika, tajnika, dc-narničarja, 18 odbornikov in (i namestnikov v smislu 11. in 12. pravil, voli moški oddelek.
8- Volitev 3 pregledovalcev računov za leto 1880. v zinislu §. 18. pravil, voli moški oddelek.
9.	Volitev 30 nadzornikov (mojstrov) v zinislu §.11. pravil, voli moški oddelek.
10.	Volitev 8 odbornic, 4 namestnic in 0 nadzornic v zmislu §. 13, voli ženski oddelek.
11.	Volitev 2 preglodovalk računov v zinislu §. 18. pravil, voli ženski oddelek.
Trst, 31 marcija 1886.
ODBOR.
K D I N O 8 T
l> TlESMg
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno j zdravilo je pravu dobrodejn« 1 pomoč in ni trebn mnogih be- j sedi, da se dokaže njihova j ' čudovita moč. Će se le rabijo i nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno VBtrrzujo zoper hemorojde, proti boleznniin na jetrih in na rranict, proti črevesnim boletnim j in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper scropnk 1 ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo | omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsiiko boleznijo.	53—43
Prodajajo stj v vseh glavnih lekarnicah na »vetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karmci Cristo/oleth v Gona, v Trstu v lekarni E. Zane/ti i G. B. Rnrin, G. B. Faraboschi in M I\ a ras t nt. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi »e zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Na prodaj
v prijetnem mestu Kimniku, kamor no letu mnogo njih prebivati prihaja, hiSaS'.
z 5 sobami v prvem nadstrapju, 3 v prizemlju, kuhinjo in dvoriSčem, vrtom, hlevom, kletom, vodnjakom z izborno vodo in občinskimi pravicami za 6000 for. Več izve se v našem uradništvu. 3—t
D
m*
posebno«!
c. k. priv. in odlikovane tovarne
ROMANA VLAHOVA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B
Prijeten, krtpčalen liker, odlikovan se zlitini kolajnami ln diplomant na raz-
stavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod Junieerus co-munla in dii čih željiič napravljeni liker je prijetnega okusa.
Jako pospeluje prebav-ljtnje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upltv na živce, možgane in na hrb-tanec.
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku ln v Trstu.
Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarijah.
Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena lirma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku z autografovano lirmo Romano Vlahov.	3(5 - 48-17
w Telegram.
5000 komadov brnskih Čisto volnatih
Oblek za gospode
za pomlad in preletje crne, rujave, sive, čokoladne, modre barve, mehrane in sploh v najmodernejših barvah in dtnisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah.
Vsaka obleka prve vrste for JI. 95 in visoko « « „ 4 iz najfinejše volne ■ O «5 za popolno vrhovno Mimk.iijo
stane blago prve vrtse . for. J|.— « vitoko prve vrste for. 1*5
Blago je najmanj še enkrat toliko vredno.
blago jo rubljivo tudi za dežne plaŠŠc za može in za dame, za krila in spalne halje.
Huzum tega je ostulo od neke konkurzne mase Še več tisoč komadov prvega bluga iz
brnske česane preje (Kamgarn)
Cisle volne
v najnovejših uzorih v sviltih in temnih barvah. Te obleke, ki no poprej stal* pri fabri-kantih f. lo. - dani zdaj za samo f. H 95 za celo obleko.
Blapa je zadosti"za sukno, telovnik in hlače tudi za liajduljsega in močnejšega moža.
Naj torej vsak naroči brez skrb', siij le kupcu je to v prid, ker fabrikaut ima pri" takih cenuh neizme no zgubo. — Kažem tega se zavežem vsakemu denar povrnott, ako blago ne odgovarja temu. kar more po tem naznanilu pričakovati. — Tudi je na prodaj več tisoč plodov zn potovanj« po for. 3 50 prve in fr. 5 50 visoko prve vrste komad rujavih, vujavomeliranih in v vsi h modnih barvah. Ti potovalni pledi so mej brati še enkrat toliko vredni, česar se more vsakdo prepričati. Pledi so neizmerno veliki, debtli, široki, torej nepokonjčljlvl.
Odpošilja se le proti pošiljatvi denara naprej ali pa i roti postnemu povzetju in je treba jiart čiti pri sodil jsko vknjiženej firmi
J. H. K a I) i n o v i c z
WIEN III. Hintere Zollamstrasse 9.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti
po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, ižlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso ničdruzega, nego škodljivaimeB.
Edini Jeruzalemski balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vitami, kar dokazuje tudi sć vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balsam bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebtvljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti. zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	24-15
6LAVN0 SKLADIŠČE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skladifcfa v Trstu v Iekari i G. B. Rovts, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E. Palisca.
Učenec se sprejme v nekej meSanej t-govinski hiši na Dolenskem; ponudbe na n iše Upravništvo.
Poffluvilni nauki !u uiolllve IU^IcIVMIII kj jjb mora znati kdor
hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo. in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove.
"5 o
•ti X!
co
CL>
co
CD
CO O
=» u
^ J3
tn i
• O Oh
co
i o o
h j as cu
aosp t Gabr. Pieoli-ju, lekarničarju v Ljubljani Na sahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, koiega deli so it.i dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili	28—5K)
Ljubljana, mesec januar 18H4,
Dr Emil vitez pl. StbckI, o. k. vltidni svetovalec in defelno-sanitnet porofievalec. Podpisani potrjuje, da ima žeiodečna esenca ljubljanskega lek.irniča^ja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan,_ da ne bi kdo prišel k metli, ki me prosi za jedno steklenico zelodeČne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlaxxish, župnik-kan. Plominj, Primorsko Antirrheumon najboljše zdravilo proli pre-hlajenji, kostobolji, hroinoti delavnih ffutnlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr Pastilje santo.ilnske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 knšč b gld. 2000 6 gld Salloilne pastll« proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davioi (diftoritis), nlučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost. škatljica 20 kr.
Zeliični prsni strop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavdsti, dušljivemu kaŠliu itd. Odrtiičeni naj vzamejo 8 do 4 Žlice vsaki dan, otroci Ša toliko žličtc. Stekleniou 36 kr
Tu navedeni, Kakor vsa druga zdravila se zmlraj frišns dobe v lekarni
G. Piccoli-ja
«p r i angel u»
V Ljubljani
^^OUHKM^^ na	cesti,
—kder se naroČila tako po pošti proll povzetji Izvršujejo.
Istina dokazuje, (la moje dotično naznanilo slavnemu občinstvu je gola resnica.
Prevzel sem namreč celo zalogo dobro na-rejonih, znamenitih plaht in odej iz neke prve tvornice po najnižih oenah, tako da samo jat sem v stanu prodajati za sramotno mno
fini po fr. 1.50 najfinejši po fr. 1.75
komad
KONJSKE PLAHTE
T« plahte so 190 centim. dolge, 130 cent. široke, jako m> čne, goste leot dilja, trpežne, razno barvane, l barvanimi krajicami, nepo-kučljive baže. ter Be lahko rabijo kot po« Hteljne odeje. Od vseh strani Nvetn se po njih radi njene trpeznosti in nizke cene poprašuju ter jih mnogo razprodaja, kajti poprej stale so dvakrat toiik.0 Dalje prodajam tudi
Odeje za kočiajže
' ajboijše kakvosti, Ane, zgotovljene, velike, raznobarvane ln bordirane, po najnižji ceni,
samo pO 2 for. 50 kr« komad.
Raspošiljanje z povzetjem ali predno poSiljastvo denarja.
Nepristujoče blago vzame so nazaj ter se denar koj nazaj pošlje.
Napis:
UNIVERSAL-EXPORT-BUREAU: S. Lt)W
II. Flossgasse 2 Wien.
Lekarna Trnkoc^
zraven ratovza na velikem mestnem trgu v Ljubljani
priporoča in razpošilja h poštnim povzoljem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
katerim so ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznihv želodci in so neprekosljlvo sredstvo zoper: poman kanje slast pri jedi, slab želo-urak, vetrove, koliko, ila* tenieo. bjuvanje, glavobol, krč v že odoi. bitje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vranlol, na jetrih In zoper zlato Silo.
SVARILO! Se jeden-krat nam je omeniti, da so te kapljica izpostavljene veliken.u ponarejanju. Mnogo ljudi je, ki ne znnjo pripravljanja tli
HARiAZELLE . TROP
NUR EC
!apothekf.r trnk
I.AIBACH 1
kapljic in pod imenom „Marijaceljske kapljice razpečavajo slednje kot ponarajene kapljice mej nevednim ljudstvom. Te kapljice zaradi svoje brezvspešnosti neso prave «Marijacelj« ske želodčne kapljice«. Kdor torej želi pravih «Marijaceljskih želodčnih napljic«, pazi naj
Eri kupovanji vedno na gorenjo podobo Ma-ožje, ki je za varsteno znamko postavno zajamčena in mora biti na vsaki steklenčici.
Dobivajo se v lekarni Trnkoczy zraven ro-tovža v Ljnbljani, so najboljše in, kakor mnoga zahvalna pisma potrjujejo, najsknšenejše in prospešnejš« kaplice zoper vse želodčne bolesni in njih nasledke. '	5=
IC1 steklenica velja 20 kr., 1 tu-cat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld-"*!
Razpošilja se s p što najmenj jeden tucatste. klenic.
Naslov : Lekarna Trnkoczj v L;ubl ani
Irebanje uže 24. tega inesen MM
SREČKE " Mskl
eseca.
SREČK
samoi
Glavni dobitek v gotovini
gld. 50.000 gld.
10.000 gld,, 5000 gld. odleg. 20°J|4782 den. dobilkov.
Kincsem-sredke dobivajo so vlotr-ij skem bureau ogerskega Jooke-kluba:
lludlllliteila, VVut/nfi^us^e 6.
h SI
.71 Hladili izvleček IVANA 1IOFFA ozdravil me je popolnoma od
občnega telesnega opetanja.
=i|ji	Besede gospiS Hentiere Gelhnr-Ebersvvare.
Da se resnica razširi potrdim, da sem bila po uživanju Hotfovega sladnega iz-vlečka in zdravilnega piva oproščena oil občnega telesnega opešanja in da sem po-|j=| polnoma ozdravela.	Gospa vdova Geibai% Rentiere.
=['	Hictsitig, januvarja 1881 Ifessendorterstrasse 18.
Ker od vseh strani mnogoštevilna zahvalna pisma na gospoda Hotl'a prihajajo. =Ji| čutim se tudi iaz poklicanega pridružiti se tej množini, ki se tako gorko za prldob-|M Ijeno sdravje zahvaljujejo, zadobljeno po uživanju gosp. Ivana Ilotfa sladnih izdel->D kov, da izrazim mojo zahvalo. Po užitju 13 steklenic sladnega piva in 1 kil. sladne jl| čokolade ozdravljen sem bil od hudega pljučnega katara. Sladki izdelki delujo uteš-Ljjl ljivo. Jaz se bodem 1 nadalje zdravil, da se obvarujem upljivov nevremen, zato pro-|iUj sini, da mi jih še pošljete Izražam vam srčno zahvalo; z spoštovanjem Ljjj	Mtiria har. du Mont, roj. groilnja Batthyany.
TX|	Jaz 70 letni starček trpel s m na životnem opešanju in boleznih v čuti ieah
m Vaš sladni izvleček, slamo pivo, kojega sem dolgo čosu za ojačenje života užival, T^Ji ojačilo me je tako. da se čutim nekako pomlajenega. Prosim za daljno pošiljutev I—{	jL,. v. Meltis*p, konjr.ki stotnik a. D. BergmannstrassH 1U7
J	Presvitli kralj so pripoznali z veseljem zdravilni uspeh Vaših sladnih izdelkov
I .hi toliko na svojej osobi kakor tudi pri mnogih članih kraljevsko rodbine. ^	Kodanj itd.	KuMtenkJold.
Presv kralj grški J u'i j imenoval Vas je za dvornepa založnika „kot pripo-znanje izvrstnega Vašega sladnega isvlečka«.
Od visokorodnega kraljeviča Wales dospela je sledeča depeša.- »Za pr. kraljeviča "VVales prosim, da mi takoj pošljete Vašega zdravilnega piva iz sladnega izvlečka.
Gospod Ivass HolT. radi iznajdenja po njemu imenovanih sladnih zdravilnih. hranilnih izdelkov, c. kr, svetnik, lastnik zlatega križca za zasluge z krono viteza visocih pruskih in nemških redov, tovarne v Btrlinu in lleču. Graben, Briiu-fL| nerstrasse 8.	4—5
Opomba. K er se Ivan HofTovi sladni i/dclki ponarejajo, naj pazi na to zdravnik in bolnik. — Kot znamnje pristnosti nose pravi Ivan Hoffovl izdelki na sebi znamko (podobo izumitelja Ivan HoJfja in tega podpis). vs< prodajalnice so pooblaščene za proilajo-na drobno z litogralovanini barvanim plukatom
/inlo^e. Trst: Glavna zaloga Franc S. Prinz, ulica Aijuedotto, pot-m: ,1. Serravallo, G. Zanotti, lekarne ln Ivan C. H i a mirodilniea Ponte rosso, G. B. Angeli mirod. Piazža delle legna. Zagreb: Lekarna k «Salvutoru», Nadbiskupska lekarna in Milosrdnih bratov. Boren: I. Bergneister, Moser, llling lekar. Kotor: M. Stefanovič, lek. Reka: Nik. Pavučič. Fr. Z- rhe., mirod. ,• G. Prodam Farrnacia di Cort«, Farma-«'ia Arclducale, Farnmcia alla Salute. Gorica: G. Christotoletti. Jnomost: lekarna k tirolskemu orlu. Kranj: Fraujo Dolenc. I.juhljana: Peter Las nik. Meram Fikenscher Haller, W. v. Pcrnwerth lek. P ulj: G. B, Wasserm»inn lekarna. Duhovnik: Anton Drobac. Roreredn: R Thaler lek. Rim: Canella hjk. Šibenik : P. Bero, U. pl. Mištura lekarna. Split: Tocigl, de Grazio, AI|»iuovič mirodilnica. Trient: Cugini, Larcher, Frici, Sauloni lek. Zadar: Chr. Mazzocco.
m k m

M. P
Ki
m
HSSiErlSl

Laftinik nniflu, .KhlNO^ I . — i><iat*ij m odtfovorni nrertnlu: ViKTOK DOLRNC
s A. It-<k.ii'ii4 v. M l|,km; p . ( n