MEGLICE ZDOMSTVA SE ZGRINJAJO V MEGLO stran 1 3 NASLOV Leto XXXIV St. 48 Murska Sobota 16. december 1982 CENA 10 DIN VESTNIK JE SLADKORNA PESA RES GRENKA? stran 11 CARINSKE ugodnosti Carinske ugodnosti po 28., 29. in 30. členu Carinskega zakona. stran 6 v svetovnem gospodarstvu in mnogi so jo občutili na lastni koži. Število brezposelnih narašča tudi v razvitih državah in mnogi tuji delavci, med njimi tudi naši rojaki, so ostali brez dela. V domovini je položaj na področju zaposlovanja podoben. vendar posledice niso tako hude kot v nekaterih zahodnoevropskih državah. Število iskalcev zaposlitve v Jugoslaviji sicer narašča, vendar ne prihaja do množičnega odpuščanja delavcev kot v deželah, kjer so zaposlejti naši rojaki. To seveda ne pomeni, da po povratku dela v domovini ne bo. Na nekaterih področjih je še veliko neizkoriščenih možnosti in v teh je naša perspektiva. V Pomurju je to predvsem kmetijstvo, pa tudi na področju obrti je možnosti še dovolj. Skrb za vračajoče se delavce ostaja 'še naprej naša skupna naloga. 'ki jo bo moč razrešiti le brez nestrpnosti in s skupnim sodelovanjem vseh prizadetih. Zapisali smo že. da gospodarske težave tudi v Jugoslaviji niso rožnate in to želijo izkoristiti predvsem tisti sovražni elementi, ki jim niso po volji naši dosedanji uspehi in naš nadaljnji samoupravni socialistični razvoj. Spodbudna ob tem pa je ugotovitev, da Spremembe pri uvozu blaga Po odloku, ki je začel veljati 25.10.1982, osebe, ki so na začasnem delu v tujini, ob začasnem prihodu v SFRJ ne morejo uvoziti predmetov za potrebe svojega gospodinjstva, če ti predmeti presegajo vrednost 1.500 dinarjev. Toda 9.12.1982 je ZIS spremenil odlok in dovolil, da zdomci, ki prihajajo začasno v SFRJ, lahko uvažajo predmete za potrebe svojega gospodinjstva do skupne vrednosti 25.000 dinarjev. Ta sprememba naj bi veljala do 15.1.1983 ... Obširneje o spremembah pri uvozu blaga na strani 6 DOBRODOŠLI V DOMOVINI RAZPORED RAZGOVOROV M ponedeljek, 27. decembra 1982 ob 9. uri v mali sejni sobi skupščine občine v Lendavi. V ponedeljek, 27.12. 1982 ob 10. uri v dvorani skupščine občine v Murski Soboti. V ponedeljek, 27. 12. 1982 ob 10. uri v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru. V sredo, 29. 12. 1982 ob 10. uri v dvorani delavske univerze v Gornji Radgoni. Na razgovore vabijo vse delavce, ki se v teh dneh mudijo na obisku v domačem kraju. naši rojaki na tujem ne nasedajo sovražni propagandi, saj vedo, da smo.sami pripravljeni in sposobni rešiti vse težave. O gospodarskem položaju v Jugoslaviji, o možnostih zaposlovanja in o drugih vprašanjih. ki zanimajo naše delavce na začasnem delu v tujini, bo beseda tudi na novoletnih pogovorih, nekaj odgovorov pa najdete že tudi v današnji številki, ki jo boste gotovo z zanimanjem prebrali. Novoletni razgovori bodo tokrat v vseh štirih pomurskih občinskih središčih, v lendavski občini pa pripravljajo še roditeljske sestanke s starši otrok naših delavcev v tujini. Želimo vam prijetno bivanje v domovini in obilo uspehov v novem 1983. letu! L. Kovač LAHKO BI POSTALI OBRTNIK V Pomurju primanjkuje 109 soboslikarjev in pleskarjev, 107 mizarjev, 92 vodovodnih inštalaterjev, 81 elektroinstalaterjev, 67šivilj, 64 krojačev, 52 strojnih ključavničarjev... Kakšne so potrebe po obrtnih storitvah v vseh štirih pomurskih občinah? Za katere poklice ni potrebna ustrezna šolska izobrazba? Kako do obrtnega dovoljenja? Davčna politika. Kreditiranje drobnega gospodarstva. Priložnost tudi za delavce, ki se vračajo z začasnega dela v tujini... Podrobneje o tem na strani 25 Zaposlovanje v letu 1983 Obeti na področju zaposlovanja so i’ Pomurju v prihodnjih letih dokaj skromni, kar pomeni, da bo nezaposlenost naraščala. Kakšna so pričakovanja glede zaposlovanja v posameznih pomurskih občinah? Odgovor na to vprašanje najdete strani 8 Socialna varnost po vrnitvi iz tujine Delavci, začasno zaposleni v tujini, ki prenehajo z delom pri tujih firmah in se vrnejo v domovino, kjer se . želijo ponovno zaposliti, imajo po vrnitvi v času brezposelnosti pravico uveljavljati denarno nadomestilo in Z< I rit i 'st i 'eno za varovanje. Postopek za uveljavljanje teh pravic, je opisan na aktualno pc svetu Po 211 dneh življenja v vesoljski orbitalni postaji »Saljut 7« sta se Anatolij Berezovoj in Valentin Lebedjev vrnila na Zemljp. Med bivanjem v vesolju sta opravila več kot 300 raziskav, ki jih bodo znanstveniki proučevali. Na sliki v sredini je zdravnik Jevgenij Kobzev, ki bo s svojo ekipo ugotovil kakšne posledice bi utegnilo imeti sedemmesečno bivanje v nenavadnih razmerah. TUJCI IN DOMAČINI Inženirji in ekonomisti iz številnih nemških, britanskih, ameriških in drugih zahodnih podjetij že nekaj let pomagajo madžarskim gospodarstvenikom na področju organizacije proizvodnje, občutljivem področju, kjer naj bi imelo zahodno znanje prednost pred domačim. Z inovacijami, ki so jih samo lani uvedli v sodelovanju s tujci in so vanje vložili le okoli pol milijarde forintov, so prihranili dobre tri milijarde forintov, hkrati pa se je izkazalo, a JUŽNOAFRIŠKA AGRESIVNOST Tudi zvezna konferenca SZDLJ je ob novici o vdoru južnoafriških sil na ozemlje neodvisnega Lesota in pokolu pripadnikov gibanja za osvoboditev Južne Afrike izrazila najostrejši protest in zgražanje nad tem dejanjem državnega terorizma bele manjšine. Po uradnih vesteh so južnoafriške čete uporabile v napadu vojaška letala in helikopterje. Več kot 30 nedolžnih ljudi je bilo ubitih med letalskim napadom na domove beguncev in med surovim klanjem ljudi, ki so jih presenetili sredi noči. Število ranjenih še ni znano. Podobne »kazenske ekspedicije« je organiziral južnoafriški režim lani proti Angoli in Mozambiku. da je odveč okoli 6.000 delovnih mest, tako so delavce premestili drugam. Madžarska ima čedalje več težav z določenimi profili delovne sile, surovinami in reprodukcijskim materialom, hkrati pa nenehno pomanjkanje sredstev terja dosledno varčevanje in izboljšanje v vseh dejavnostih, tako naj bi v številnih podjetjih vse težave razrešili z organizacijo industrijske proizvodnje na podlagi sodobnih metod. So dijo, da bi lahko tako hitreje povečali delovno storilnost, ki je kar za tri korake za storilnostjo v razvitih državah (če je vsak korak vreden 10 odstotkov). Čeprav načeloma nihče ne podcenjuje domačih strokovnjakov, saj imajo levji delež zaslug za napredek v zadnjih nekaj letih, so vendarle spričo nujnih primerjav s tujino pozabili na številne predsodke in povabili k sodelovanju zahodne strokovnjake (po nekaterih podatkih je na Madžarsko poslalo svoje najboljše strokovnjake okoli 30 zahodnih podjetij). Vse kaže, da so tujci dosegli pomembne rezultate: realno so pretehtali možnosti številnih podjetij in uspešno po sodobnih metodah organizirali proizvodnjo tako, da se lahko kosa z ustrezno proizvodnjo na tujem trgu. Vendar se številni domači strokovnjaki, ki načeloma ne nasprotujejo sodelovanju s tujimi (in drugimi) strokovnjaki), sprašujejo, kolikšna je bila cena za to. e gre le za finančne izdatke, pravijo, temveč tudi za vzporedno degradacijo domačih strokovnjakov. Več kapitala v mednarodnem skladu Nedavno srečanje finančnih ministrov ZDA. ZRN. Japonske. Francije in Velike Britanije v ZR Nemčiji je bi jo posvečeno težavam Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Industrijsko razvite zahodnoevropske države so se že pred meseci zavzemale za to. da bi deleže članic tega sklada zvišali za 50 odstotkov. Američani so se zavze-, mali za nekoliko manjše zvišanje. Končno je prevladalo mnenje, da naj bi deleže vendarle povečali za 50 odstotkov. S to odločitvijo se bo vsota, s katero razpolaga sklad, povečala od sedanjih 6l.l milijarde na 91,6 milijarde dolarjev. S povečano podporo IMF bodo banke bolj pripravljene prispevati premostitvena posojila državam v plačilni stiski, kajti znano je. da IMF AMERIČANI NA OTOK Britanski dnevnik The Guardian je pred dnevi objavil novico v kateri trdi, da so se v ameriškem vojnem ministrstvu odločili prenesti sedež svojega evropskega poveljstva iz. za-hodnonemškega Stuttgarta v Veliko Britanijo. Kje v Britaniji naj bi uredili novi poveljniški center, ni znano, ve pa se, da naj bi znašali stroški okoli milijardo dolarjev. Preselitev ameriškega poveljstva še 800 kilometrov dlje od linije varšavskega pakta, kaže dvome ameriške administracije, poudarja omenjeni list, da so sile NATO sposobne zavrniti in zaustaviti morebitni sovjetski napad v Zvezni republiki Nemčiji. Ta ameriška odločitev naj bi bila napravljena*iz čistih vojaških razlogov, seveda pa je njen politični učinek podoben dinamitu. Novico o »selitvi« so v Pentagonu in na sedežu NATO zanikali, izvedelo pa se je, da obstajajo načrti za preselitev, vendar ne v Veliko Britanijo temveč v Belgijo. ZDA imajo v zahodnoevropskih državah 350 tisoč vojakov, največ v ŽR Nemčiji. Že nekaj let je slišati v ameriškem kongresu in tudi v javnosti hude pomisleke glede števila ameriških vojakov v Evropi, zlasti v ZRN. za oaopntev posojila zahteva trde pogoje in spremembe v ekonomski politiki države, ki zahteva posojilo. Povečanje kapitala IMF pa utegne privesti tudi do nekaterih zapletov. Ker so se dogovorili, da naj bi se zmanjšal britanski delež, povečal pa zahodnonemški in japonski, lahko pride do političnih problemov. Vpliv članice sklada je toliko večji, kolikor več denarja daje v sklad. Več denarja v IMF bi po mnenju finančnih ministrov okrepilo zaupanje finančnih krogov v sposobnosti sklada, da pomaga odpraviti sedanje zagate, ki jih povzroča povečevanje zadolženosti v svetu. Naj kot primer navedemo samo Mehiko, ki sije s posojili »nabrala« nič manj kot 17 milijard dolarjev obresti! globus BONN — V ZR Nemčiji nameravajo prihodnje leto zgraditi 3 tisoč kilometrov avtomobilskih cest. Stroški bodo znašali 100 milijonov mark, dodatno Pa bodo zaposlili 2200 ljudi-Sedaj ima ZR Nemčija preko 7800 km avtomobilskih cest. WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad je Madžarski odobril posojilo v višini 596 milijPn' stim trenutkom, ko je Gre ja postala članica EGS. VZHODNI BERLIN ' ’ NDR so letos pridelali ve*-kot 10 milijonov ton zn ric, kar je za 1,2 mfijona ton več kot lani in za 2 tisoč ton več kot leta 19* ’ ko so imeli rekordno w n°ŠTOCKHOLM - Švedska vlada je dala P° da bi vzpostavili v ^vroP brezatomsko cono, v k teri ne bi bilo taktičnega jedrskega orožja. V zac ni fazi naj bi bila ta con srednji Evropi. Široka na bila 300 km - po 1’0 n zahodni in na vzhod" strani. _ WASHINGTON - Z ko večino je predstavnis dom ameriškega kong sa odobril največji mir dobski vojaški P,or^. tj ZDA in tako v celo podprl politiko P0SR bj nega oboroževanja, oa kot je bilo rečeno, »dom« li Sovjetsko zvezo." .« MADRID - SociahsW na vlada premiera go leza se je odločna, Španija ne bo članica T°NEW DELHI - i^se — kitajski odnosi = ker zaostrili zaradi (e9?’ktfa-je »več kot 14 dratnih milj ind'Jsk®®d ozemlja še vedno ilegalno kitajsko z bo,« kot trdijo lndijci^_^. —V žarišču dogodkov TA MAU - IN ŠE OKROGU SVET Ameriški tednik »Newsweek« je pred dobrim mesecem svojim bralcem sporočil, da ameriška tajna služba CIA pripravlja vojaško intervencijo v Nikaragvi. Zaradi zapletenosti odnosov v tem delu sveta, ki ga na zemljevidu najdete tam kjer se ozemlje med severnoameriško in južnoameriško celino močno zoži, je omenjena novica dobila pomen najvišjega ranga. Blizu desettisoč kilometrov je bd Murske Sobote do Nikaragve — , toda ta svet postaja v današnjem času vse manjši in spopadi na tem ali drugem poldnevniku so lahko usodni za mir po vsem svetu. Leta 1979 je v Nikaragvi prišlo do prevrata. Na oblast so prišli sandinisti, revoluconarji, ki so odpravili diktatorski režim Anastazija Somoze. V deželi so pričeli izvajati različne socialistične reforme. Novi oblasti je že vse od začetka pretila kontrarevolucija, saj se je v sosednih državah zbralo veliko pristašev Somoze. nemire pa je v deželi netila tudi liberalna buržoa-zija. Washington je Nikaragvo obtoževal, da »izvaža revolucijo« v El Salvador, da daje orožje tamkajšnjim gverilcem, to pa naj bi prihajalo v El Salvador po morju in preko honduraške-ga ozemlja. Ideja o intervenciji v Nikaragvi se je porojevala postopno. Popolna blokada Nikaragve ni prišla v poštev. ker bi bilo to predrago. Zato je postala bolj mikav na druga varianta, ki je predvidevala nadzorovanje poti, po katerih naj bi prihajalo orožje preko Hondurasa. Toda, kdo bo tisti, ki bo te poti nadzoroval. Američani sami se v to niso mogli spuščati, ker bi bilo preveč očitno. Tudi hunduraška vojska je sodelovanje odklanjala. saj ima dovolj dela z lastnimi problemi. Poleg tega pa bi lahko to imelo za posledico spopad med Hondurasom in Nikaragvo. Tako so morali iskati tretjo varianto, ki ne bi vključevala ne Amerike, ne Hondura- In to so bili pristaši nekdanjega nikaragovskega diktatorja Somoze. ki jih je veliko tako v Hondurasu kot v nekaterih drugih državah na tem območju. Želja po obnovi starega režima v Nikaragvi ima torej precej pristašev, ki so voljni poskušali uničili sedanjo sandini-stično vlado tudi brez nek danjega vodje Somoze. ki so ga v Paragvaju ubili, kmalu po pobegu iz Nikaragve. Da bi bilo sodelovanje ZDA pri vsem tem manj očitno so se dogovorili, da bodo imeli glavno besedo pri urjenju Somozinih somišljenikov — Argentinci. Prvotno so nameravali oborožiti in izuriti 1500 ljudi, ki naj bi po prvih ocenah zmogli kontrolo na honduraškem ozemlju. Akcij v Nikaragvi ob takšnem številu ljudi niso mogli načrtovati. Tudi to je treba povedati, da so najprej nameravali oborožiti mlade ljudi iz indijanskega plemena Miskito. razširjenega na nikaragovsko-honduraškem obmejnem območju, ki so nasprotniki sandinističnega gibanja. Urejanje zadeve v to smer je narekovao tudi dejstvo, da se je tedanji ameriški predsednik Carter nekoliko distanciral od Somoze, njegovega načina vladavine in njegovega povratka v Nikaragvo. Toda Indijanci niso bili nič kaj pripravni za vežbanje z najmodernejšim orožjem, zato je ta zamisel splahnela. Ža vodjo celotnega načrta so hoteli narediti Edena Pasto-ra, najprej enega od vidnih sandinističnih voditeljev, ki pa je pobegnil iz Nikaragve. Pastorje predlog CIA odbil. Končno je vzel vso stvar v roke ameriški ambasador v Hondurasu, John Negroponte. 'ki si je nabral izkušnje tudi v Vietnamu. Negroponte si je kmalu pridobil tolikšno veljavo, daje njegove predloge upošteval celo honduraški predsednik Civil Cordova. Negroponte se je dogovoril z somozisti, cilj njegovega načrta pa je postal teritorij Nikaragve. Tam naj bi organiziral vojne akcije. Vendar je kmalu spremenil tudi ta načrt v toliko, da si je postavil kot cilj zrušitev sandinističnega režima v Nikaragvi. Pristaši Somoze so v soglasju s honduraškimi oblastmi pričeli urejati ob meji z Nikaragvo vojaške baze. »Newsweek« citira izjavo nekega bivšega oficirja dikatorja Somoze: »In kaj tedaj? Uprizorili bomo pokol, saj imamo veliko za poračunati!« Ob nikaragovski meji je na honduraški strani 12 tisoč oboroženih vojakov, okoli desettisoč nasprotnikov sedanjega sandinističnega režima v Nikaragvi, poleg tega pa še okoli 2 tisoč izvežba-nih Indijancev iz plemena Miskito. Vso to »armado« je vežbalo okoli 50 specialnih inštruktorjev CIA ter nekaj desetin upokojenih ameriških obveščevalcev. Kaže pa. da ameriška vlada ni navdušena za te najnovejše načrte. S pristaši Somoze računa le v toliko, da lahko izvaja pritisk na Nikaragvo, da ščiti interese nikaragovske buržoazije. odredil, da naj CIA organizira atentat na nekdanjega vilenskega predsednika Allendeja. Poleg tega nekateri opozarjajo pred morebitnim spopadom med Hondurasom in Nikaragvo.’ ki bi imel za obe vojskujoč* se strani katastrofalne posledice— pa tudi za ZDA. Lani je v ZDA i^,a knjiga »Grenki plodovi«, v j kateri avtorja Stephen Schlesinger in Stephen Kim •zer opisujeta kako je ameriška obveščevalna služba L IA, zaradi interesov nadnacionalne kompanij2 »United Fruit« organizirala padec gvatemalskega pr^' ednika Jacoba Arbenza. 'a je bil za predsednika izbran na demokratičnih volitvah-CIA je postavila na države polkovnika, nekeSa Carlosa Castiliia Armasa-Ampak to je bilo že davno — leta 1954. Ameriški očitki sedanj2' mu sandinističnemu režim glede »izvoza revolucij2 I pomenijo tudi Kubo (in v njo Sovjetsko zvezo)-zato pa tudi vemo, daj2 mali — in zaenkrat re«, okrogli svet — resnično ta«0 majhen. STRAN 2 VESTNIK, 16. DECEMBRA aktualno doma CENENA GESLA Pred hudo preizkušnjo Danes je pri nas najceneiše nacionalistično geslo, da nekdo nekoga izkorišča. To je slišati tudi v Sloveniji. Nekateri menijo, in celo govorijo, da so samo v Sloveniji dosledno samoupravljalsko usmerjeni, da samo tam dobro delajo 'n da so drugi obrnjeni v neko drugo smer. To zasledimo tudi na Kosovu, kjer so leta govorili, da je federacija odgovorna za njihov razvoj in kriva za njihove težave. Torej Proti nacionalizmu se lahko bojujemo le, če ima vsak narod ali vsaka narodnost kot del naroda možnost za popolno uveljavitev, in če je zveza komunistov sposobna sproti razkrinkavati politikantstvo, licitiranje in druge oblike izražanja nacionalističnih interesov. V naši družbi je samoupravljanje razmejitvena erta med naprednim ter reak-eionarnim, nacionalističnim. Moramo biti občutljivi za vse napade na naš politični s>stem socialističnega samoupravljanja. Samoupravljanje je namreč največja pridobitev naše revolucije, zagotovilo za našo svobodo, neodvisnost, neuvrščenost, našo srečo, a hkrati tudi edina alternativa v sedanjem sodobnem svetu. Očitno je, da morajo mladi OGLEDALO TEDNA nadaljevati tradicijo osvobodilne vojne. Toda, ali posvečamo naprednim tradicijam dovolj pozornosti? Zakaj jih včasih omejujemo zgolj na obredno protokolarnost, namesto bi v njih videli vire sedanjosti in prihodnosti? V odgovoru na ti dve vprašanji je Mitja Ribičič dejal, da mora imeti vsaka družba občutek in posluh za tradicijo, svojo preteklost in zgodovino. »Kdor ne zna ceniti boja v preteklosti, ni sposoben niti motiviranost ZA DELO zagotoviti častne poti napredka za pnnounje generacije. Zveza komunistov se bo odločno uprla vsakemu poskusu maličenja naše revolucije. Seveda bodo tudi v prihodnje prihajale na dan različe podrobnosti, zato ne smemo biti preobčutljivi, če stališča in ocene niso povsem enake. Revolucijo so vodili ljudje, ki so vložili vanjo vse človeško — junaštvo, solidarnost, požrtvovalnost, vse sestavine Titove moralne moči, vendar pa so vnašali v revolucijo tudi človeške slabosti in hibe, katerih posledice so bile včasih napake ali celo neupravičene in nepotrebne žrtve. Menim, da to moramo priznati in pošteno razpravljati o napakah. Rehabilitacija neopravičeno obsojenega ne bo zmanjšala veličine naše revolucije. Kar zadeva mlade, mislim da je zelo slabo, če jim kot v knjigah nenehno ponavljamo nekatere stare resnice. Naše prikazovanje zgodovine mora izražati želje in možnosti pojmovanja mlade generacije, je za beograjski radio povedal Mitja Ribičič, predsednik predsedstva CK ZKJ. svežnja gospodarskih ukrepov, teh pa naj bi bilo okoli sto petdeset, so se skupščine, republiške in zvežna, posvetile razpravam o gospodarjenju v prihodnjem letu. Skupen zaključek je izzvenel v spoznanju, da bo leto 1983 potekalo v zaostrenih gospodarskih razmerah, saj bomo morali poravnati pet' milijard dolarjev dolga, povečati proizvodnjo in izvoz ter zaposliti tri sto- tisoč ljudi. Omenil sem sveženj gospodarskih ukrepov, ki bodo bržda objavljeni v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije. Iz sedanjih razprav o gospodarjenju v prihodnjem letu je mogoče razbrati, da napovedani ukrepi ne bodo omejevalni v tej meri, kot so sedanji o pologih za prehod čez mejo, in uvedbi bonov za gorivo. Predvsem opozarjajo, da bomo morali v prihodnjem letu omejiti administrativno vmešavanje v gospodarstvo ter omogočiti delovanje ekonomskih, predvsem tržnih zakonitosti. Čeprav je takšna usmeritev na prvi pogled spodbudna, je v njej skritih delovanje ekonomskih zakonitosti, in to je nujno, če hočemo preseči opadanje rasti gospodarstva, moramo v prvi vrsti uskladiti cene in to seveda s svetovnimi. Naše največje zlo je v tem, da določamo cene na osnovi slabe produktivnosti, s če-. mer stežka konkuriramo na svetovnem tržišču, doma pa ustvarjamo izgube. Ker je pogoj dobrega gospodarjenja tudi nagrajevanje po učinku, se bomo v prihodnjem letu znašli pred dejstvom, da bomo morali zniževati življenjsko raven. V bistvu moramo začeti znova. pomeni manj denarja v osebnih in skupnih proraču- I nih. V bistvu smo pred hudo preizkušnjo, saj bomo mo- rali več ustvarjati in to za manj dohodka., Če je vsak posameznik v naši domovi- ni le količkaj pošten do I sebe, si mora priznati, da porabi toliko, kot srednje razvita dežela, dela pa le toliko, kot nerazvita. To je I naš osrednji problem in zato pričakujem, da bo sveženj novih ukrepov točno dolo- čil, koliko moramo ustvariti, da bomo dobili za povračilo ustrezen delež. Upam, da bodo ukrepi prispevali k I razvijanju samoupravljanja I in normalnih gospodarskih zakonitosti, kajti z administrativnimi ukrepi ne bodo I dosegli osnovnega — boljše I delo in življenje. Mirko ČEPIČ | V pripravljanju resolucij o razvoju v prihodnjem letu in revizij družbenih planov razvoja je vse več razmišljanja o Motiviranju delovnih ljudi za delo, za smotrnejše gospodarje-Mc- za učinkovitejše samoupravljanje. Primerjava, ki sem jo o f M slišal na nekem sestanku v federaciji, je bila zgovorna, vse ar je naravno — množi, vse kar je birokratsko — zmanjšuje. , Še vedno omejena in celo vse bolj omejevana vloga zdiu-dela v odločanju o dohodku, se pravi o gospodarjenju, je ' Komur razlog za ugotavljanje niza težav, ki nastajajo po s ‘hernem administrativnem ukrepu. Tako razpoloženje proti ‘ M!n‘slrativnemu ukrepanju ni nastalo kar tako, temveč na doh ^‘ izkušenj z dosedanjim zamrzovanjem cen, osebnih 1 A^ov in še česa, razdeljevanjem teh in onih manjkajočih ^orin in drugačnim restrukcijskim urejanjem zadev, ki sodijo ^dP°darjcnje, a so posledica dosedanjega prelagodnega go- Kako je mogoče, da morajo občani, ki zamujajo pri vračanju dolga banki le mesec dni, pa naj bo v višini dvesto ali tristo dinarjev, odgovarjati pred , sodiščem, medtem ko razne organizacije dolgujejo , isti banki že več let milijone dinarjev, pa ne odgovarjajo nič. Če občan vnovči ček brez kritja iz svojega tekočega računa, stori kaznivo dejanje. Če pa isti občan, kot vodilni delavec delovne organizacije, zgradi tovarno z milijonkrat večjim kreditom brez kritja, pa je proglašen za uspešnega gospodarstvenika. Zakaj tako raznolika gledanja? Na eni strani se občan obravnav a kot storilec kaznivega dejanja, na drugi strani pa tako, kot da je z njim vse v redu. Zakaj občana zaprejo, če ugotovijo, da ponareja denar? Če pa v imenu delovne organizacije kupi blago z menico brez kritja ostane . čistih rok. Predlog zveznega proračuna že znan Zvezni proračun naj bi v prihodnjem letu razpolagal z 223 milijardami in 911 milijoni dinarjev. Tolikšen proračun pomeni 6.5 odstotka jugoslovanskega družbenega proizvoda. Glede na letošnji proračun naj bi bil proračun za leto 1983 za 13 odstotkov večji. Večino denarja naj bi zbrali Z davki in carinami, precej pa naj bi prispevale tudi republike in pokrajini. Predvideno je, da bi zvezni prometni davek zagotovil nekaj več kot 90 milijard. 40 milijard pa naj bi zbrali od carin in carinskih dajatev. Republike in pokrajini naj bi prispevale 90 milijard dinar- jev. Samo od prodaje naftnih derivatov naj bi se v zveznem proračunu zbralo nekaj več kot 30 milijard, od prodaje cigaret 15 milijard dinarjev. Približno toliko naj bi vrgel prometni davek na ostalo blago. Energetiki trdijo, da bo prihodnje leto na razpolago manj naftnih goriv kot letos, kar pomeni, da bo iz tega naslova tudi manj davkov. Podobno sodijo nekate- ri. da tudi iz naslova carine ne bo toliko priteklo kot predvidevajo načrtovalci proračuna. Na splošno naj bi se v letu 1983 uvoz zmanjšal: za zasebnike pa je tako ali tako skoraj povsem prepovedan. Ob povedanem ni majhna verjetnost, da bo proračunski priliv povečan z višjim prometnim davkom in s povečanimi .carinskimi dajatvami. To je sicer najbolj enostavna rešitev, toda prizadela bi predvsem tisto plast prebivalstva. kateri realni zaslužki že nekaj časa padajo. Proračunski primanjkljaj bi bilo mogoče odpraviti tudi z večjimi deleži republik in pokrajin, ker pa je ta že za 15 odstotkov povečan, bi ga bilo najbrž težko še povečati. In še ena varianta: sredi prihodnjega leta vsem koristnikom zveznih proračunskih sredstev zmanjšati sredstva za drugo polovico leta. To pa so (naštejmo samo nekatere glavne) JLA, kije že zdaj pristala, da ne bo dobila za svoje potrebe 5,8 temveč samo 5,2 odst, družbenega proizvoda Jugoslavije. Potem nerazviti, ki jim je zagotovlje- •her. J®- DECEMBRA 1982 telegrami RAVNE — Ravenski železarji so v letošnjih devetih mesecih prodali na tuje za 25,5 milijona dolarjev izdelkov. Izvozni načrt so izpolnili s skoraj 100-odstotno, niso pa dosegli načrtovanega izvoza na konvertibilno področje. (po NIN) I- (PO PAVLIHI) ŠTORE — V tovarni traktorjev v Železarni Štore, bodo začeli izdelovati nov tip močnejšega traktorja, ki bo imel 36 KAV. poganjal pa ga bo motor IMR Rakovica. Računajo. da bo novi traktor porabil od 10 do 20 odst, manj goriva. ORMOŽ — V ormoški sladkorni tovarni bodo letos proizvedli 26 tisoč ton sladkorja, kar bo nekaj več kot so načrtovali. S ARAJ EVO — Čez kakšno leto bodo ali dve bodo po sarajevskih ulicah, poleg avtobusov in tramvajev, vozili tudi trolejbusi — najbolj ekonomično prevozno sredstvo v mestih. BEOGRAD — Projektivni zavod gradbene delovne organizacije Rad iz Beograda in Arhicenter — Kuvajtski projektivni biro, sta sklenila z ministrstvom za javna dela v Kuvajtu pogodbo o pripravi načrta za kongresni center v tej državi. Projektantska dela bodo znašala dobrih devet milijonov dolarjev. telegrami STRAN 3 od tedna MURSKA SOBOTA — Ob 10. decembru — dnevu človekovih pravic je center klubov OZN pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v prostorih grajske dvorane v Murski Soboti pripravil proslavo. Udeležili so se je tudi člani klubov OZN in mentorji z osnovnih in srednjih šol murskosoboške občine. Potekala je v znamenju gesla „Za mir in enakopravno sodelovanje med narodi!” Ob tej priložnosti so podelili tudi nagrade za najboljše izdelke z likovnega nagradnega natečaja. M. J. LENDAVA — Izvršni svet skupščine občine je na minuli seji razpravljal o predlogu resoslucije o izvajanju družbenega plana za leto 1983 in ocenil realizacijo plana jesenske setve in pospravila pridelkov. Na dnevnem redu so bila še vprašanja o opravljenem naboru ter bilanca skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za prihodnje leto. Člani izvršnega sveta so obravnavali še elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve delovne skupnosti skupnih strokovnih služb SIS materialne proizvodnje ter ocenili izvajanje začasnih ukrepov družbenega varstva v Gorenje-Varstroju TOZD Varis. LENDAVA — Na seji predsedstva občinske konference SZDL so sklenili, da bo letna urogramska konferenca 17. decembra, na njej pa bodo obravnavali poročilo o uresničevanju programskih nalog SZDL za minulo enoletno obdobje ter poročilo o izhodiščih za programiranje dela v prihodnjem letu. Delegati programske konference bodo razpravljali še o predlogu resolucije o izvajanju družbenega plana občine za prihodnje leto. Na seji predsedstva so razpravljali tudi o predlogih javne razprave o mreži šol v občini, ki se je začela aprila letos. MURSKA SOBOTA — Pripombe na osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana murskosoboške občine za obdobje od 1981 do 1985 ter resolucije o politiki izvajanja občinskega družbenega plana v letu 1983 sta bili osrednji točki seje izvršnega sveta. Na njej so v glavnem sprejeli pripombe iz široke javne razprave, ki je trajala do 1. decembra. Ob tem je nedvomno spodbudno dejstvo, da so nekatere delovne organizacije že skrčile svoje plane, ker se zavedajo težavnosti gospodarskih razmer, v katerih ne bi mogle uresničiti vseh svojih načrtov. M. J. LENDAVA — Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov je ocenilo poslovne uspehe občinskega gospodarstva v devetih mesecih letošnjega leta in analiziralo izvajanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka in čistega dohodka. Na dnevnem redu seje pa sta bili tudi razuravi o predlogu družbenega dogovora o razporejanju dohodka v prihodnjem letu ter o ugotovitvah iz javne razprave o mreži šol v občini. KOBILJE — V razpravi o organizaciji mreže šol v občini, ki jo je pripravila krajevna skupnost, šo krajani poudarili, da bi za nemoteno delovanje šole v vasi bilo v prihodnjih letih potrebno zgraditi telovadnico, urediti delavnice za tehnični pouk in skladišča za šolsko kuhinjo. Občani sc zahtevali, naj čim prej asfaltirajo cesto Kobilje—Dobrovnik da bi se izboljšala oskrba vasi. Sami so pripravljeni prispevati del sredstev za ureditev tega problema. GENTEROVCI — Krajani krajevne skupnosti sodijo, da je treba kljub upadanju števila rojstev, zagotoviti obstoj šole v vasi. Mladim je potrebno v krajevni skupnosti omogočiti bivanje in obstoj. Da bi prešli na celodnevno obliko dela, bi potrebovali še najmanj tri učilnice. Predlagali so, da bi učilnice zgradili z razpisom referenduma v krajevni skupnosti, kjer bi lahko zbrali 50 odstotkov sredstev, preostala sredstva pa naj bi zagotovila širša družbena skupnost. LENDAVA — Občinski komite ZKS Lendava je skupaj z delavsko univerzo organiziral 20-urni seminar za kandidate za sprejem v ZK. Seminar obiskuje 33 kandidatov, ki so jih za sprejem predlagale osnovne organizacije v delovnih organizacijah. Obdelali bodo več tem, med njimi posebej statut ZK, osnove marksizma in moralni lik komunista. Kandidatom bodo predavali člani marksističnega centra iz M. Sobote in družbenopolitični delavci lendavske občine. DOLINA — Da bi mladi ostali v vasi, so menili na zboru občanov, je potrebno rešiti komunalne in druge probleme, ter urediti telefon, vodovod in kanalizacijo. Ker morajo vaščani sedaj voziti svoje otroke k podaljšanem bivanju v Lendavo, so predlagali, naj bi v vasi organizirali varstvo teh otrok skupaj z vrtcem. Sicer pa v kraju deluje podružnična šola, v kateri bi bilo potrebno adaptirati učilnice, za kar so krajani pripravljeni prispevati tudi svoj delež sredstev. Predlagali so tudi, naj bi učitelj stanoval v vasi, saj bi lahko obogatil družbeno in politično življenje v kraju. LJUTOMER — Delegati občinske konference SZDL Ljutomer so se sestali na programski konferenci. Samokritično so ocenili svoje enoletno delo, podali oceno programskih sej KK SZDL v občini Ljutomer in zastavili program dela za prihodnje leto. Iz programa je razvidno, da naj bi se SZDL bolj vsebinsko poglobila v probleme našega gospodarstva in seveda vsa tista vprašanja, ki jih ta frontna organizacija rešuje. Ob tem so poudarili, da bo delo v bodoče bolj konkretno in le v tolikšnem obsegu, kot je potrebno. LENDAVA — Gradnja avtobusne postaje v Lendavi je v družbenem planu občine opredeljena za obdobje od 1981 do 1985. Začeli pa naj bi jo graditi že letos. Prvotni projekt je bil zaradi pomanjkanja sredstev spremenjen, toda ker se banka še vedno ni izjasnila zagotovitvi, se finančna konstrukcija ne more skleniti, to pa pomeniT da letos z gradnjo ne bo nič. Po vseh ugotovitvah kaže, da bi mogoče v prihodnjem letu začeli s pripravljalnimi deli, vsekakor pa bo potrebno storili vse, da se do leta 1985 ta pomembna naložba uresniči. GORENJE ELRAD — DPD Svoboda je za delavce te delovne organizacije ponovno pripravila živahno kulturno prireditev. V prostorih stare lokacije Elrada je namreč gostoval jubljanski gledališki igralec Janez Hočevar Rifle. Delavcem tega 1.300-članskega kolektiva seje predstavil v monokomedtji Občinski svetnik Josef Švejk. Po končani predstavi, ki so jo delavci nagradili z dolgim in toplim aplavzom, je poskrbel za še bolj veselo razpoloženje Tone Fornezzi Tof. Oba pa so delavci povabili tudi medse. GORNJA RADGONA — Ker bi se naj še do konca leta delegati skupščine občine odločili o resoluciji družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1983, je bil predlog tega pomembnega planskega dokumenta osrednja točka dnevnega reda zadnje seje IS SO. Člani so po daljši razpravi predlagali, da se sprejme. Enako velja tudi za predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana v občini za to srednjeročno obdobje. Druge točke dnevnega reda pa so zajemale še poročilo o delu lovskih družin v občini, problematiko varstva okolja, osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike, o izvršenem naboru itd. NA POMURSKEM SEJMU PRIHODNJE LETO Ob kmetijskem ponovno gradbeni sejem Gornjeradgonsko sejmišče je v minulih dvajsetih letih prav gotovo veliko prispevalo k poslovnim uspehom in uveljavitvi obmejnega mesta Gornja Radgona v domovini in tujini. V prvi vrsti gre za to zasluga vsakoletnemu mednarodnemu kmetijsko-živilskemu sejmu. ki so ga letos organizirali že dvajsetič, lani pa so prvič na pomorskem sejmišču pripravili tudi sejem gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo, ki bo hkrati tudi prva sejemska prireditev v Gornji Radgoni v prihodnjem letu. Nanjo se delavci poslovne enote Pomurski sejem GR iz Ljubljane že vpeto pripravljajo. Sejem bo od 4. do 10. aprila, prav tako pa se pripravljajo tudi na 21. mednarodni kmetijsko-živilski sejem. ki ga bodo pripravili avgusta Zdaj plin je, pa ni jeklenk! Na račun plina je bilo doslej že precej »vroče« potrošnikom pa tudi trgovcem. Čeprav so v občini Gornja Radgona samo razdelitev še kar uspešno izvedli — tudi po zaslugi občinskega izvršnega sveta in sveta potrošnikov v KS Gornja Radgona — pa brez govoric tu0i v tej pomurski občini, ko gre za oskrbo s tem energetskim virom, ne gre in ne gre. Najprej se je pojavilo negodovanje, češ da so ga med prvimi prejeli politiki, zatem, da vozijo polne jeklenke iz Gornje Radgone ... Zato smo se odpravili v upravo trgovskega podjetja Mercator Sloga, k prodajalcu plina, ki ga dobivajo iz mariborske plinarne, da zvemo resnico iz prve roke. Seveda se je ponovno izkazalo, da je bila večina govoric milo rečeno iz trte zvita, nekaj pa vseeno drži. Namreč to, da so Konferenca sveta potrošnikov Na pobudo predsedstva OK SZDL so tudi v občini Gornja Radgona ustanovili .občinsko konferenco sveta potrošnikov. To telo na ravni občine bi naj zagotovilo, da bi imeli potrošniki poslej tudi v tej pomurski občini več vpliva na oskrbo. Seveda pa bo njena prva naloga oživeti delo svetov potrošnikov v vseh desetih krajevnih skupnostih, saj le-ti. razen v Gornji Radgoni. Radencih. Vidmu in še kje. svojega poslanstva niso opravljali zadovoljivo. Na prvi ustanovni seji so izvolili organe konference in sprejeli poslovnik dela. Ob predstavnikih svetov potrošnikov in družbenopolitičnih delavcev iz občine pa so se je udeležili še predstavniki občinske skupnosti za cene, inšpekcijskih služb in gornjeradgonski trgovci. vp do tedna ZDRUŽITEV RADGONSKIH GRADBINCEV USPELA prihodnje leto. Sicer pa so, na radgonskem sejmišču uspešno sklenili poslovno leto, v katerem so prekoračili načrtovano realizacijo za okrog 16 odstotkov, oziroma s svojim delom prispevali k 14-odstotni realizaciji celotnega gospodarskega razstavišča. Ker so bile ocene lanskega prvega jugoslovanskega sejma gradbeništva, sodelovalo je 350 domačih in 40 tujih razstavijalcev. ogledalo pa si ga je Kljun njegovi specializiranosti 25.000 obiskovalcev, nadvse ugodne, bodo poskusili prihodnjega še obogatiti, in to predvsem z bogatim strokovnim programom. Med temami, ki jih bodo predstavili najboljši slovenski strokovnjaki s področja gradbeništva in gradbene industrije, projektiranja itd. bo za obiskovalce predstavljenih tudi 25 tipov individualnih gradenj, in 15 projektov družbene gradnje za kmečka naselja. Omeniti velja še posvetovanje o izvoznih možnostih gradbeništva, predavanje o varčevanju z energijo v gradbeništvu, posebej pa izredno aktualno temo o vlogi gradbincev pri uresničevanju zelenega plana v jugoslovanskem prostoru. O prihodnjem kmetijskem sejmu pa le to, da bo tokrat potekal pod motom: kako pridelati več hrane, oziroma bo nakazoval možnosti v rastlinski proizvodnji. Seveda pa bo sejem ponovna potrditev dobrega sosedskega sodelovanja in poglabljanja gospodarskih vezi med tremi sosedi: Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. V. Paveo ZDRAVSTVO Izguba tudi ob koncu leta Delegati zbora izvajalcev in zbora uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti so na zadnjem zasedanju obravnavali nekatera pomembna vprašanja s področja zdravstva. Posebno skrb so namenili devetmesečnemu poslovanju, kije končano z 29,440.000 dinarji primanjkljaja. Če k temu še dodamo 14,806.000 dinarjev nepokritega primanjkljaja iz lanskega leta, potem znaša primanjkljaj 44,246.000 dinarjev. Vzroki za takšno stanje so povečan.fizični obseg zdravstvenih storitev, izpad republiške solidarnosti, izpad prihodkov izgubarjev in še vedno prevelik odliv v druge regije. Čeprav so sprejeti ukrepi že dali pozitivne rezultate pri racionalnejši porabi zdravstvenega varstva, pa realizacija prihodkov po enajstih mesecih kaže, da je v tem času bilo za 12,000.000 dinarjev zbranih manj sredstev, kot je bilo planiranih. To pa pomeni, da bo občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota tudi ob koncu leta sklenila poslovanje s primanjkljajem, čeprav v soboški občini trošimo kar za 21 odstotkov manj na zavarovanca, kot je republiško povprečje. Poleg tega pa tudi zdravstveni delavci z osebnimi dohodki niso izenačeni s kolegi iz razvitejših regij. Na seji skupščine so delegati tudi sprejeli predlog mreže osnovnega zdravstvenega varstva in lekarniške službe v soboški občini ter se seznanili z analizo poslovanja DO Pomurski zdravstveni center in odsotnostjo z dela zaradi bolezni, nesreč in nege družinskih članov. Kljub manjši odsotnosti z dela, kot je republiško povprečje, pa so opozorili na nekatere delovne organizacije, ki zelo izstopajo. Tem so naložili, da pripravijo analizo stanja. Feri Maučec Pod skupno streho Kot ste lahko prebrali v naši zadnji številki, so se 8. t. m. odločali o združitvi delavci radgopske komunale in opekarniškega podjetja. Re' ferenduma v obeh delovnih organizacijah sta uspela, tako da bo s I. 1. 1983 250 delav: cev pričelo z delom v enotni DO pod imenom Element. V obeh delovnih kolektivih so se delavci opredelili za združitev v veliki večini. * komunali je zanjo glasovalo 78 odstotkov volilcev, v ope; karniškem podjetju pa nekaj čez 73 odstotkov. , Rezultat je nedvomno san velikih prizadevanj delavcev v obeh dosedanjih delovnih kolektivih kot tudi širše družbenopolitične skupnosti. “° večletnih poskusih so se tokrat dela oprijeli zares odgovorno. Akcijo, ki stajo začrtala občinski izvršni svet t občinska organizacija ZK.s uspešno nadaljevale druz0 nopolitične organizacije samoupravni organi v obe delovnih okoljih. Delavcii P so združitvi zaupali, saj vidu v njej tudi dolgoročne! perspektive in večjo sociaI varnost'. Nemalo zaslug . uspeh referenduma >ma.tu.. hitra in učinkovita akcu maja letos, ko je širša družb nepolitična skupnost nem doma priskočila na Pon\o opekarniškemu podjetju, je zaradi pomanjkanja n13 ta proizvodnja tam nekaj c povsem zastala. Nedvomno pa delavci, ki so zaposlen radgonski komunali. Prl<-a, 0 jejo z združitvijo tudi kon sanacijo doslej prigospoda J nih izgub. .t, Pa še na nekaj ve.T'., koncu opozoriti: na izkus J • povezane s kadrovanjem dilnih delavcev v bodo delovni organizaciji. To VP šanje sploh ni bilo v ospre J in se bo razrešilo po za “ določenih normativnih samoupravnih poteh. Beltinci Glasovali za napredek Krajani Beltinec so se zopet izkazali kot že velikokrat doslej. Nedeljskega referenduma za sprejem samoprispevka za dobo petih let se je od 1516 volilnih upravičencev udeležilo 1448 ali 95.5 odstotkov. Za sprejem samoprispevka je glasovalo 1284 krajanov ali 84,69 odstotka, proti pa je bilo 133 ali 9,10 odstotka. Visoka udeležba na referendumu in visok odstotek izglasovanega samoprispevka sta potrditev pravilno naravnane politike v krajevni skupnosti, hkrati pa tudi odraz tvornega sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami, krajevno skupnostjo, združenim delom, delegacijami in društvi. Ta uspeh na referendumu gre tudi pripisati dobremu informiranju krajanov, politični zrelosti in pripravljenosti občanov, da solidarnostno pomagajo pri hitrejšem razvoju kraja. V naslednjih petih letih bodo s samoprispevkom zbrali okrog 16,500.000 dinarjev. Ta sredstva bodo uporabili za poravnavo obveznosti iz sedanjega referendumskega programa ter za sofinanciranje načrtovanih naložb v izgradnjo otroškega vrtca, kulturne dvorane, ulične razsvetljave, kanalizacije, telefonije, športnorekreacijskega centra, za požarno varstvo in za ureditev naselja. Feri Maučec delavskih kontrol Občinski sindikalni svet Murska Sobota je te dni pripravil P° na predsednikov samoupravnih delavskih kontrol iz soboške občins katerem so se seznanili z najaktualnejšimi nalogami in probl • e katerimi se srečujejo v praksi. Ugotovljeno je bilo, da so se samoup delavske kontrole doslej premalo uveljavile, zato so se dogov0.ora. široko družbeno akcijo ter nadaljnje podružbljanje kontrole in n3 eI)ta zlasti za aktiviranje delavske kontrole kot pomembnega inštrunj socialističnega samoupravljanja. Dogovorili so se, da bodo v polovici januarja prihodnjega leta organizirali seminar za član j upravnih delavskih kontrol posebej za gospodarstvo in negospoda' ^jjh Prav tako so se dogovorili, da bodo seminarje pripravili posebej v delavnih organizacijah. p M’ ABC POMURKA „AGROMERKUR" TOZD proizvodnja perutninskega mesa Murska Sobota objavlja prosta dela in naloge elektrikarja (za teren) Pogoji: KV elektrikar, 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. Kandidat mora imeti vozniško dovoljenje B-kategorije. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izp°' nju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov. g0. POMURKA ,,Agromerkur" — kadrovska služba, MursK bota, Iva Lola Ribarja 4. v dvorano zadružnega doma na Tišino od 18. ure dalje. Rezervacije s silvestrskim za 400 din sprejema gostišče Gergjek. Igra ansambel Mrak. Za prijetno vzdušje poskr Vabljeni! STRAN 4 mala anketa Pričakovanje pomurskih mladinskih delegatov V soboto, 18. decembra, in nedeljo, 19. decembra, bo v našem glavnem mestu še zadnji od letošnjih zveznih kongresov družbenopolitičnih organizacij — 11. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Na tem najvišjem shodu jugoslovanske mladine bodo pregledali opravljeno delo in začrtali naloge za prihodnje obdobje. Tudi mladi se intenzivno vključujejo v splošna družbena prizadevanja za stabilizacijo našega gospodarstva, zato bodo temu pomembnemu vprašanju namenili veliko pozornosti tudi na kongresu. Sicer pa bo gotovo govor še o vrsti drugih vprašanj in problemov, ki jih ne bi mogli označiti zgolj za mladinske, ampak imajo širši družbeni značaj. To velja nedvomno za področja zaposlovanja, štipendiranja, stanovanjske problematike, socialne politike in podobna, ki so slej ali Prej v srži vsakodnevnega razmišljanja mlade generacije. Na 11. kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije pa bodo sodelovali tudi štirje delegati iz Pomurja. Občinske konference zveze socialistične mladine so to nadvse odgovorno funkcijo zaupale Miranu Blagoviču iz Ljutomera, Milanu Fujsu iz Murske Sobote, Ivanu Kolencu iz Lendave in Antonu Slani iz Gornje Radgone. Nekaj njihovih misli in pričakovanj od bližnjega kongresa jugoslovanske mladine smo strnili v kratki predstavitvi Pomurskih delegatov. Zemlja — enkratna dobrina Poenotiti organiziranost MDA dine Jugoslavije, je dejal da pričakuje zlasti veliko glede ureditve zadev na področju njladin-skega prostovoljnega dela, kjer bi se morala po njegovem mnenju urediti pravila pri organiziranju mladinskih delovnih akcij. To bi naj veljalo enako za vse naše republike, da v prihodnje ne bi prihajalo do določenih razlik, ki so jih zaznali v Navezali še tesnejše stike z mladimi Pomurja Pod pokroviteljstvom OK ZSMS Murska Sobota je bil v soboto zaključni del regijskega tekmovanja »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti«. 6-članska kombinirana moštva mladine in vojakov so se na srednješolskem centru najprej pomerila v reševanju pismenega dela testa in v spretnostih s področja SLO in DS. Nato so se tri najboljše ekipe v .Galeriji kulturnega centra preizkusile še v znanju pod nazivom »Socializem in vojna«, vmes pa so izvedli tudi pester kulturni program. Šele po dodatnem vprašanju je zmagala ekipa OO ZSMS Murščak in JLA Gornja Radgona, ki bo zastopala Pomurje na republiškem tekmovanju 20. decembra v Ljubljani. Druga je bila ekipa OK ZSMS Lendava, tretja pa OK ZSMS Ljutomer. Člani zmagovalnega moštva so nam povedali tole: MILAN FUJS, rojen 2. septembra 1957, stanujoč v Murski Soboti, zaposlen pri avtomatični obdelavi podatkov na'skupščini občine, član predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine, bo ket delegat zastopal murskosoboško občino. „Kot vodja centra za mladinsko prostovoljno delo se posebej pripravljam za razpravo na. to tematiko. In sicer po eni strani za omenjeno problematiko na splošno, po drugi pa konkretno o samih mladinskih delovnih akcijah. Pri tem mislim opozoriti na probleme evidentiranja brigadirk in brigadirjev, različno organiziranost mladinskih delovnih akcij po naših republikah, udeležbo na posameznih akcijah, določeno nezainteresiranost mladih za prostovoljno delo in Podobno,” je med drugim povedal Milan Fujs. < Hkrati pa je v pogovoru opozoril tudi na pereč problem upadanja starostne strukture brigadirjev, zagotavljanje mladih delavcev, kjer se pojavljajo še vedno nekatere težave. Ko smo ga vprašali, kaj pričakuje od 11. kongresa Zveze socialistične mla- preteklosti. ,,Predvsem pa mora mladinski kongres dati pobude in usmeritve za nadaljnje delo, da bi se del mladih v naši družbi bolj angažiral kot doslej. Gre pa tudi za vprašanja stanovanjske problematike, zaposlovanja, štipendijske politike itd., kar najbolj žuli mlado generacijo. Hkrati pa bom na kongresu lahko tudi izmenjal izkušnje z mladimi iz ostalih delov Jugoslavi- Veliko mladih stoji ob strani ——....- WFTW'r’JH najdejo svojega interesa. Kongres ZSMJ naj bi dal odgovor na nekatera vprašanja bodoče organiziranosti mladih, saj ne more vse ostati le pri mladinskih delovnih akcijah in nekaterih drugih, morda že malce zastarelih oblikah delovanja mladih. Posebej bi bilo potrebno spregovoriti o delovanju mladih v krajevnih skupnostih in v šolah, posebej v srednjih in višjih, tu je delovanje namreč najslabše. Vsekakor pa se bo potrebno zavzeti za to. da se bodo rešili nekateri pereči problemi mladih, kot so zaposlovanje. štipendiranje in drugi. Jani D. osnovnih organizacijah. Sedaj je vodja splošnih služb v INDIP Lendava. Ko je prišel v to delovno organizacijo, je ponovno zaživela mladinska organizacija. saj so mladi našli pravo vsebino dela. Letošnji kongresi Poudarjajo, da je potrebno v mladinski organizaciji marsikaj spremeniti, saj veliko mladih še vedno stoji ob strani, to Pa bržkone pomeni, da v seda-nl'h organizacijskih oblikah ne Anton Slana, delegat radgonske mladine na 11. kongresu ZSMJ: »Ne razmetavajmo z zemljo in ne uničujmo je v industrijske namene, vsaj tiste na najbolj rodovitnih območjih ne. Če bomo tako ravnali še naprej, so v bitki za čim večjo pridelavo hrane in samooskrbo zaman vsa sredstva, ki jih vlagamo v izboljšanje precejšnjih površin.« Tako pravi Anton Slana, ki bo predstavljal gornje-radgonsko fnladino na 11. kongresu ZSMJ. Anton je trdno povezan s kmetijstvom, prav diha s to pomembno gospodarsko panogo. Je pospeševalec pri TZO Videm-Ivanjci. pa tudi doma, v Bolehničečicih. pomaga kmetovati na očetovi kmetiji. Zraven tega pa uspešno vodi delo konference mladih kmetovalcev pri OK ZSMS Gornja Radgona in je najzaslužnejši za nastop mladih oračev iz regije na zveznem tekmovanju v ZVONKO GREDAR, karo-serist v Avtoradgoni: Takšnega uspeha nismo pričakovali, ker se nismo tudi kaj dosti pripravljali na zaključno regijsko tekmovanje »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti« v Murski Soboti. Vsak se je pripravljal večinoma sam zase, in sicer po končanem občinskem tekmova-.. .. • 1-X____ ------- nju na Kapeli. V glavnem smo se pripravljali iz brošure »Socializem in vojna«. Na zaključnem republiškem kviz tekmovanju v Ljubljani ne pričakujem kakšnega vidnega . uspeha, saj v zadnjih nekaj dnevih pred tem pomembnim nastopom ne moreš bistveno izboljšati svojega znanja. Borili pa se bomo častno in pošteno, saj ni važno zmagati, ampak le sodelovati. HASAN REDŽOVIČ, vojak iz Ulcinja: Upoštevajoč naše vsakodnevno delo kot graničarjev, smo našli bolj malo prostega časa, da se temeljiteje pripravimo na omejeno kviz tekmovanje. Pripravljali smo se iz brošure, ki smo jo dobili na občinski konferenci zveze socialistične mladine v Gornji Radgoni, ki so nam veliko pomagali in ponudili priložnost za skupno sodelovanje na kvizu. Veseli me, da smo se pobliže seznanili z mladimi iz radgonske občine in Pomurja. Zato zelo —,iomn notek regijskega kviza »Socializem pozitivno uceujujcmu ------„ in vojna«, ki je imel za osnovo Kardeljevo knjigo s to tematiko. Zaposlovanju več pozornosti problematičen pr MIRAN BLAGOVIČ, delegat OK ZSMS Ljutomer, je zaposlen na SO Ljutomer. Opravljal je vrsto funkcij v ZSMS, v občinskem in medobčinskem merilu. Na vsejugoslovanskem mladinskem kongresu bi rad delal predvsem v komist-J* za vprašanja razvoja mate-nalne osnove družbe, socialističnega samoupravljanja, družbenoekonomskih odnosov m izvajanj.a politike ekonomske stabilizacije. V tej komisiji je po ttjegovem ’ najpomembnejše Predvsem zaposlovanje mladih: ?Ze iz kongresnih dokumentov Je razvidno, da se le-ti med seboj razlikujejo. V republiških dokumentih je področje nezaposlenosti mladm bilo izposta-vljeno predvsem z vidika speci-tike družbenoekonomskega po- ložja mladih. Ker |e problematika nezaposlenosti mladih zelo pereča, predvsem v Pomurju. menim, da bo to področje dalo največ možnosti za gresu.« In kaj pričakuje Miran Bla-govič od kongresa ZSMJ? »To. kar je že v dokumentih jasno zapisano: mladi se moramo še bolj vključiti v družbene tokove današnjega življenja. Vse preveč, se govori; to bi morali, to naj bi. Na kongresu se bomo zavzeli za akcijski pristop k reševanju problemov, za odpravljanje vseh negativnih pojavov v naši družbi, kot so odtujevanje odločanja delavcem, negativen odnos do dela, neodgovornost. Menim, da bo kongres lahko podal dovolj konkretnih rešitev in pobud za odpravo pomanjkljivosti, mladim pa dal priliko, da aktivneje posežejo v dogajanja v naši družbi.« D. L. Prištini. »Svoj prispevek k delu kongresa sem naslovil: Potreba globalnih sprememb v' kmetijstvu v smislu večje in cenejše proizvodnje. V njem bom spregovoril o svojih doslejšnjih izkušnjah. Posebej želim poudariti, da družba še vedno premalo ceni delo na kmetih. To odvrača mlade od zemlje. Prav tako menim, da si moramo v celi državi prizadevati za boljše obdelovanje zemlje in ne da na območjih,, kjer imajo monopol nad posameznimi poljščinami, le-teh ne obdelujejo kot bi lahko. To so le izvlečki. Sicer pa menim, da je danes v našem kmetijstvu na potezi mlada generacija. In družba naj ji omogoči, da JELKA KOVAČ, uslužbenka v Avtoradgoni: Z regijskega kviz tekmovanja »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti« odhajam vsekakor z lepimi vtisi, posebej ker smo kot ekipa zmagali in se uvrstili na republiško tekmovanje. Zlasti zato, ker nisem pričakovala takšnega uspeha, saj po prvem delu tekmovanja v soboškem srednješolskem centru nismo imeli največ točk. Vendar pa smo v drugem delu regijskega kviza, ko je bilo treba pokazati znanje na temo »Socializem in vojna«, nadoknadili zamujeno in tako zmagali. tl EDVARD ZORMAN, vojak iz Prevalj: Tudi jaz sem vesel, da smo tako dobro uspeli na regijskem kviz tekmovanju »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti« v Murski Soboti. Zelo pa sem vesel, da smo razvili določeno obliko bratstva in enotnosti med našimi krajani, s katerimi živimo in delamo skozi vso graničarsko življenje. Posebej pa sem zadovoljen, ker smo se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja v Ljubljano ob našem prazniku — 22. decembru. PROGRAMSKA SEJA OK SZDL Gornja Radgoni učinkovitejši delegatski “v h>^onsL^‘!'e. organizacije v -:k „«an„v in družbeno Sicer konference us- Prav o« občini v preteklem letu Mučfokn”. a*St*vnostim za še skega skr ,to delovanje delegat-stično 7vema; ?rav ,0 za sociali-Pourofu 'zjemno pomembno najbolj delovanja pa je bilo tudi Prerez,, fnkazano v kritičnem ?ac*je rJ10?16.®8 dela te organi-konferoiL^bej Pa še občinske . rudi nae v radgonski občini, lenega tretjega man- s se v delo dele-nta Prenaj11- skupščinskega siste-^etni , aJ° s'abosti od prej. Po ?jah aja^?nost* udeležba na ^'egaciip^^,n Ponovno upada, nih skiirth V ,P°sanieznih krajev-Pa so nesklepčne ali n ne sestajajo, tam kjer ga dela. Takšne so ugotovitve z vseh programskih sej v krajevnih konferencah, ki so bile v večini opravljene v dogovorjenem roku, pridružili pa so se jim tudi razpravljale! na minuli programski seji občinske konference. In zato je prevladalo mnenje, v razpravi o metodi in oblikah dela socialistične zveze, da konferenca kot najširši organ frontne organizacije v občini, pa tudi v krajevnih skupnostih, še ni postala pravo mesto usklajevanja družbenopolitičnih aktivnosti delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih pa »v v ------------- okviru občinske konference uspešno delovali mnogi sveti in koordinacijski odbori. Ena poglavitnih skrbi in aktivnosti pa je veljala bitki za gospodarsko stabilizacijo. V te, pa tudi aktivnosti, ki bodo poskusile prispevati k večji učinkovitosti delovanja delegatov in delegacij — usposabljanje vodij delegacij je že opravljeno, sledilo pa bo še v vseh ostalih, vključenih v delegatski sistem — pa bodo vtkana prizadevanja občinske organizacije SZDL Gornja Radgona tudi v prihodnjem letu. Takšna so spre-’ jeta programska izhodišča. V. Paveo Literarno srečanje V prostorih Zveze kulturnih organizacij soboške občine v gradu bo v torek. 21. decembra, ob 16. uri srečanje literatov — ama-leijev z mariborskim publicistom Miroslavom Slano — Mirosom in direktorjem Pomurske založbe Jožetom Ternarjem. Ob tej priliki bo potekal pogovor na temo Od rokopisa do knjige, literarni ljubitelji se bodo predstavili s svojimi proznimi teksti in pesmimi, o interpretiranih delih pa bo beseda v skupni oceni srečanja. bb DARJA GREDAR, učenka osnovne šole na Kapeli: Lahko povem, da sem na tem tekmovanju našla nove prijatelje, saj sem navezala stike z mladimi iz Pomurja in z vojaki karavl. Tokrat sem prvič sodelovala na tako velikem tekmovanju, ki je zame pomembna izkušnja. Ob tem bi dejala, da sem bila nadv- se zadovoljna tudi s samo organizacijo tekmovanja in bogatim kulturnim programom, ki sem ga spremljala z veliko pozornostjo. IVICA MAJDEK, vojak iz Ivaničgrada: Jaz nisem pričakoval tega uspeha, zato sem toliko bolj zadovoljen po samem tekmovanju »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti« v regijskem okviru. Predvsem zato, ker smo se uvrstili na zaključno republiško kviz tekmovanje pod naslovom »Mladost v besedi, pesmi Will in spretnosti«, ki bo 20. decembra v Ljubljani. Že vtisi s I tega tekmovanja v Murski Soboti so bili zares enkratni. Milan Jerše I STRAN 5 16. DECEMBRA 1982 CARINA • CARINA • CARINA * CARINA »CARINA - CARINA CARINSKE UGODNOSTI pri uvozu blaga * V Smislu Odloka o pogojih ob katerih smejo fizične osebe uvažati, prinašati in prejemati določene predmete iz tujine, kije objavljen v Ur. listu SFRJ štev. 62/82 in je začel veljati 25. 10. 1982 je predpisano, da smejo domače fizične osebe in tuje fizične osebe, ki imajo v Jugoslaviji bivališče ali v njej bivajo dlje kot 3 mesece uvažati, prinašati in prejemati iz tujine ter kupovati v konsignacijskih skladiščih tujih firm v SFRJ predmete, ki so očitno namenjeni njihovim osebnim, potrebam (darila in osebne predmete) za svoje družinske člane (zakonca, starše, otroke), če živijo v skupnem gospodinjstvu do vrednosti 1.500.— din, s tem, da se za ta znesek plačajo carinske dajatve. Omenjene osebe so oproščene plačila carine za predmete svojega gospodinjstva do vrednosti 200.— din. Omenjene osebe smejo predmete, kijih bodo uporabljale v svojem gospodinjstvu. uvažati, če jih kupujejo od OZD. ki zastopajo tuje firme in imajo konsignacijska skladišča tujega blaga, ali če jih kupujejo v tujini s posredovanjem OZD. ki so registrirane za posle zunanjetrgovinskega prometa. Glede na odlok, ki je veljal do 25. 10. 1982 so domače fizične osebe in tuje osebe, ki začasno bivajo v SFRJ, smele uvažati predmete. ki so očitno bili namenjeni njihovim osebnim potrebam in potrebam njihovih družinskih članov, kot so zakonec, starši in otroci in živijo v skupnem gospodinjstvu. prav tako so lahko uvažali predmete, ki so jih uporabljali za potrebe svojega gospodinjstva/stano-vanjske predmete in predmete za razvedrilo, drobno orodje, pisalni stroj in dp ter gradbeni in inštalacijski material do vrednosti 3.000.— din. Omenjene osebe so prav tako lahko uVažale radijski sprejemnik, magnetofon. kasetofon, gramofon in ojačevalec v kosih ali v iz tega izhaja, da po veljavnem odloku domače fizične osebe in tuje osebe, ki začasnb prebivajo v SFRJ, ne morejo več direktno uvažati nobenega predmeta za gospodinjstvo, ampak jih lahko kupijo v konsignacijskih skladiščih tujih oseb v SFRJ. Pripomniti motamo, da se ta določba nanaša tudi za naše zdomce. Kakor _ po prejšnjem tako je tudi’ po sedanjem odloku dovoljeno, da osebe, ki so bile na začasnem delu v tujini nepretrgoma najmanj eno leto. oziroma osebe, ki so bivale v tujini nepretrgoma najmanj pet let in se vračajo ali doseljujejo v SFRJ, smejo uvoziti predmete, ki jih bodo uporabljali v svojem gospodinjstvu neposredno iz tujine v šestih mesecih od dneva, ko se vrnejo oziroma doselijo. Za uvoženo blago plačajo carinske dajatve. Po novem odloku osebe, ki so na začasnem delu v tujini, ob začasnem prihodu v SFRJ ne morejo uvoziti predmetov za potrebe svojega gospodinjstva do skupne vrednosti 25.000.— din. Toda dne 9. 12. 1982 je ZIS spremenil odlok in je dovolil, da zdomci, ki prihajajo začasno v SFRJ, lahko uvažajo predmete ža potrebe svojega gospodinjstva do skupne vrednosti 25.000.— din. Ta sprememba naj bi veljala do 15. 1. 1983. Glede na to novo spremembo se za naše zdomce predpisi niso nič spremenili. Glede uvoza predmetov, ki jih osebe dobijo na mednarodnih športnih in drugih prireditvah se ni nič spremenilo oz. osebe jih lahko uvozijo s lem. da morajo dokazati s potrdilom od organizatorja, da so predmete dobili na teh prireditvah. Glede uvoza osnovnih sredstev za opravljanje samostojne obrti je prišlo do bistvenih sprememb. Po veljavnem odloku smejo uvažati osnovna sredstva za opravljanje dovoljene dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov domače fizične osebe, ki so bile na delu v tujini nepretrgoma najmanj dve leti ali 24 mesecev v treh zaporednih letih in se doseljujejo oziroma vračajo v SFRJ. Uvožena osnovna sredstva lahko združijo v pogodbeno organizacijo združenega dela do količine in vrednosti, ki so predpisane v posebnem odloku. Glede uvoza omenjenih osnovnih sredstev bi svetovali, da se zdomci, ki želijo uvoziti osnovna sredstva, obrnejo na carinarnico za informacijo z ozirom na to. da so s posebnim odlokom odrejene dejavnosti, po katerih lahko uvozijo osnovna sredstva. Za ta osnovna sredstva je predpisana oprostitev plačila carine, če oseba izpolnjuje predpisane pogoje. Osebe iz prejšnjega odst, smejo uvažati osnovna sredstva. ki jih potrebujejo za opravljanje z zakonom dovoljene dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občana. če posamična carinska osnova zanje ne presega 400.000,— din. Za uvoz teh sredstev plačajo carinske dajatve. Prav tako je predpisano, da zdomci, ko se za stalno vračajo ali doseljujejo in, ki samostojno kot glavni poklic opravljajo ribiško dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko uvozijo ribiške ladje dolžine do 14 metrov oziroma nosilnosti do 30 ton ali deplas-maja do 65 ton. nadomestne dele zanje ter predmete in pribor, ki so jim nujno potrebni za opravljanje te dejavnosti, če carinska osnova zanje ne presega skupaj 100.000.— din. Po novem odloku osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, smejo uvoziti naslednje predmete: — nadomestne dele za vzdrževanje uvoženih osnovnih sredstev. Pod tem je mišljeno, .da kmetje tudi lahko uvažajo nadomestne dele za uvožene kmetijske stroje. Kot dokaz se carinarnici predloži uvozna carinska deklaracija ali druga listina, iz katere bo razvidno, da je bilo osnovno sredstvo, za katero se uvažajo deli, tudi uvoženo. — reprodukcijski material, ki ga oseba nujno potrebuje za opravljanje dejavnosti — proizvodne do vrednosti 100.000.— na leto — reprodukcijski material za opravljanje storitvene dejavnosti do skupne vrednosti 50.000.— din na leto. Kot dokaz za opravljanje določene dejavnosti uvoznik mora predložiti potrdilo SO. Osebe, ki se ukvarjajo s kulturno-umetniško in scensko glasbeno dejavnostjo, in so člani ustreznih združenj, smejo uvažati opremo, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti, če posamična carinska osnova zanjo ne presega 150.000.—. in reprodukcijski material, če carinska osnova zanj ne presega skupaj 20.000.— din na leto. Osebe, ki se ukvarjajo s kulturno-umetniško dejavnostjo. morajo pri uvozu pristojni carinarnici predložiti potrdilo, da so člani ustreznega združenja, osebe ki se ukvarjajo s scensko-glasbeno dejavnostjo, pa potrdilo ustreznega republiškega oziroma pokrajinskega združenja, katerega člani so. Osnovnih sredstev in opreme, uvoženih po omenjenem odloku, pred potekom dveh let od dneva uvoza ni dovoljeno prodati niti kako drugače odtujiti. Določbe tega odloka se ne nanašajo na uvoz motornih vozil, ki jih uvažajo fizične osebe glede na to. da je uvoz motornih vozil reguliran s posebnim odlokom. Milenko Antonijevič. car. inšpektor BOE ««1 MEM MM Z izdajo Zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona (Ur. list SFRJ, št. 12/82), ki je začel veljati 1. maja 1982 in z izdajo predpisov: Odloka o določitvi predmetov. količin in vrednosti, za katere veljajo pri uvozu blaga carinske ugodnosti Odloka o storitvenih, obrtnih in kmetijskih dejavnostih, temeliečih na osebnem delu, za katere se lahko uporabijo carinske ugodnosti ter Pravilnika o postopku za uveljavitev pravice do oprostitve plačila carine (Ur. list SFRJ št. 37/82), je končana zadnja novelacija carinskih predpisov o carinskih ugodnostih. Glede na prejšnje predpise je najpomembnejša novost v tem, da so povečane vrednostne omejitve za posamezne kategorije upravičencev carinskih ugodnosti in da se je razširil krog tistih dejavnosti, za katere je mogoče uveljavljati pravico do carinske oprostitve. na delu v tujini neprekinjeno najmanj dve leti oziroma 24 mesecev v treh zaporednih letih, najmanj 4 oziroma 6 let, ki ga izda diplomatsko ali konzularno predstavništvo SFR Jugoslavije v tujini, občinski zavod za zaposlovanje ali organizacija združenega dela, ki je napotila delavca na delo v tujino. Pismeno izjavo, da v zadnjih dveh, treh, štirih oziroma šestih koledarskih letih ni bila koriščena ugodnost na podlagi tega določila; pismeno izjavo, da se koristnik ugodnosti za stalno vrača v Jugoslavijo in seznam predmetov gospodinjstva, katere uvaža ali prejema iz tujine oziroma katere namerava naknadno uvoziti. 1. Carinske ugodnosti po 28. členu Carinskega zakona Po 1. odst. 3. tč. 28. čl. Carinskega zakona so oproščeni plačila carine jugoslovanski državljani, ki so bili na delu v tujini neprekinjeno najmanj 2 leti ali najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih za pohištvo do skupne vrednosti 60.000.00 dinarjev (prej 30.000,- din) ter za druge gospodinjske predmete navedene v 6. točki Odloka o določitvi predmetov, količin in vrednosti, za katere veljajo pri uvozu blaga carinske ugodnosti do skupne vrednosti 100.000,00 dinarjev (prej 50.000.00 din), razen za osebna motorna vozila. Po določilu 2. odst. 3. tč. 28. čl. Carinskega zakona so oproščeni plačila carine jugoslovanski državljani, ki so bili na delu v tujini brez presledka najmanj 4 leta za gospodinjske predmete, razen za osebna motorna vozila, do skupne vrednoti 25.000.00 (prej 100.000.00 din), in to za predmete navedene v 6. tč. prej navedenega odloka. Po določilu 3. odst. 3. tč. 28. čl. Carinskega zakona so oproščeni plačila carine jugoslovanski državljani, ki so bili na delu v tujini brez presledka najmanj 6 let. za pohištvo do skupne vrednosti 100.000,00 din in za druge gospodinjske predmete do skupne vrednosti 300.000.00 din. ki so navedeni v 6. tč. navedenega odloka, razen za osebna motorna vozila. Koristniki ugodnosti iz 28. člena točke 3 Carinskega zakona so dolžni k zahtevku za oprostitev plačila carine predložili potrdilo, da so bili V uradnem listu SFRJ št. 62 z dne 17. 12. 1982 je bila objavljena Uredba o depozitu za dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije, ki jo je izdal Zvezni Izvršni svet Ta uredba je začela veljati naslednji dan po objavi t. j. 18. 12.1982. Z citirano uredbo je bil uveden depozit za dinarje, ki jm občani imajo pravico odnesti iz Jugoslavije in krog oseb, ki so oproščeni plačila depozita. Iz 1. člena te uredbe sleai, da se ob prvem odhodu iz Jugoslavije plača depozit v 2. Carinske ugodnosti po 29. členu Carinskega zakona Po določilu 1. odst, in 3. odst. 1. točke 29. člena Carinskega zakona so oproščeni plačila carine jugoslovanski državljani, ki so se izselili pred 6. aprilom 1941 in tuji državljani, ki so dobili državljanstvo SFRJ, pribežališče ali dovoljenje za stalno nastanitev, za svoje gospodinjske predmete, navedene v 15. točki Odloka o določitvi predmetov. količin in vrednosti, za katere veljajo pri uvozu blaga carinske ugodnosti, in za gospodarski inventar do skupne vrednosti 800.000,00 dinarjev. Predmeti gospodarskega inventarja, katerih posamezna vrednost presega znesek 800.000,00 dinarjev, ne morejo biti predmet carinske oprostitve. 3. Carinske ugodnosti po 30. členu Carinskega zakona Državljani SFRJ, ki so' bili na delu v tujini najmanj dve leti ali najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih (1. odst. 30. čl. CZ) so oproščeni plačila carine za gospodarski inventar razen za osebna motorna vozila, do vrednosti 200.000,00 din. Če vrednost presega 200.000,00 din do 500.000.00 din se plača carina po 10-odstotni stopnji- Jugoslovanski državljani, ki so bili na delu v tujini brez presedka najmanj 4 DEPOZIT višini 5.000,00 din, oo vsakem naslednjem odhodu pa se poveča za 2.000,00 din. leta, so oproščeni plačila carine za gospodarski in\e”' tar do vrednosti 400.000.00 dinarjev, razen za motorna vozila. Ce je vrednost ve kot 400,000,00 din se na del vrednosti do 400.000.- do 500.000,- din plača carina po 10-odstotni stopnji, U-odst. 30. čl. CZ). ... Naši državljani, ki so o' na delu v tujini več kot ses ' let (3. odst. 30. čl. CZ) so oproščeni plačila carine z gospodarski inventar do vrednosti 800.000.00 din-razen za motorna vozila, je vrednost večja o 800.000.00 din a" 1.000.000,00 din se pla“ carina po 10-odstotni stop "'v Odloku o storitvenih, obrtnih in kmetijskih deja* nostih, temelječih na ose nem delu, za katere se sinej uporabiti carinske u8° je sti, je novost v tem, da J možnost oprostitve čari razširjena tudi na gospod ski inventar, ki se uvaža opravljanje gostinskih javnosti. . »i Po določilu 4. odst. 30. Carinskega zakona la osebe iz 1., 2. in 3. odstavka tega člena uveljavljavlj J pravico do carinske opr° tve za gospodarski iu76".. ' razen za motorna voz • tudi kadai združujejo in sredstva z organiza J združenega dela ali P0® beno organizacijo zdruz ga dela, ali za ustanov11 pogodbene združenega dela oz. K prenesejo svojo pravic carinke oprostitve n , organizacijo, s katero žujejo delo in sredstva, be iz 1., 2. in 3. odst člena lahko uveljavljaj .g je pravice do car . oprostitve za gospodar -e inventar do vrednosti, . seštevek posameznih nosti, do katere je op vsak upravičenec posaf no. -4. Carinska ugodnost odst. 30. čl. Can ..a zakona se lahko uve^v . le, če uživalec ugod1* v združuje delo in pred organizacijo združen & j. la ali pogodbeno orga * jo združenega dela ai H naša svojo pravicaoc' ^e. tilve na organizacijo z z nega dela, ki se ukvaO se dejavnostmi, za kat j, sicer lahko uveljavlja nost iz 30. čl. CZ. . jZ 3. Koristniki ugodno a tč. 28. čl. Carinskega za lahko uveljavljajo P v do carinske opros .neva roku šest mesecev oo o stalne vrnitve. .j iz Koristniki ugodn s 29. čl. in 30. čl. Can« zakona lahko to ug |eta koristijo v roku v od dneva stalne vr SFRJ. . ,eiav«c Višji strokovni so.r!PenIom> 'z katerega je v tu*j,d-no’ da imajo bivališče Maloobmejni promet ® ne,h Drn^Io. ? . malo°bmej- do 100 din. in sicer dvolastni- stniških izkaznic pa tudi ob I ' rAzArr/Alik TATI mlinih ™ prometu z Avstrijo orno-§oča potovanja našim obča-iz obmejnega območja v Ostrijo. Za prestop meje je P° sporazumu potrebno imeti bvolastniško izkaznico, stalno °brnejno prepustnico ali spe-C1&lno izkaznico. Ob uvedbi ukrepov, ki s° ^časnega značaja, je prišlo manjših sprememb glede Potovanj v sosednjo Avstrijo s stalno obmejno propustni-c°, in sicer do omejitev poto-vanj brez polaganja depozitov in sicer na petkrat letno. Ostale pravice so ostale nespremenjene, tako da občan prinese vsak mesec b aga za 1.200,- din brez Plačila carinskih dajatev. Imetniki stalnih obmejnih Prepustnic pogostoma spra-Sujejo, zakaj je dovoljeno Vnesti na podlagi SOP na "tesec za 1.200,-din blaga, če m določa vrednost blaga. ?l Sa občan lahko prinese rez plačila carinskih daia-lev- iznos efektivnega denarja Fa je urejen s sklepom o ^Pmrnembi sklepa o odnaša-U.u m prinašanju efektivnih tnarjev v potniškem prome-gtn je objavljen v Ur. 1 št. 66 z dne H. decem-Ja 1981, ki dovoljuje iznos ektivnih dinarjev v apoenih v potnem listu; za ožje družinske člane pa je potrebno potrdilo diplomatskega predstavništva ali zveznega sekretariata za zunanje zadeve; — občani, ki so se vrnili z začasnega dela v tujini ter so se stalno prijavili v SFRJ še v roku treh mesecev (tisti, ki so se vrnili pred veljavo uredbe, pa od dneva uveljavitve); — občani, ki stalno stanujejo v SFRJ in delajo v tujini, morajo imeti potrdilo pristojnega občinskega organa, da so zaposleni v tujini (predvsem gre tu za delavce v maloobmejnem prometu oz. s stalno obmejno prepustnico); — ožji družinski člani, ki so zaposleni v tujini prek organizacije združenega dela oz. družbenopolitične skupnosti, morajo imeti potrdilo delovne organizacije, da so pri njih sklenili delovno razmerje ter so bili poslani na delo v tujino; — občani, ki dobivajo starostno pokojnino ali invalidsko pokojnino ter jo morajo osebno dvigniti enkrat mesečno, vendar morajo o tem imeti odločbo od pristojnega organa v tujini; — občani, ki potujejo zaradi postopka pri sodišču, če posedujejo vabilo pristojnega sodišča v tujini; — občani, ki gredo v tujino zaradi prevzema pokojnika, če imajo potrebne dokaze o tem: — občani, ki službeno potujejo v tujino, rabijo sklep organa samoupravljanja in potni nalog (delavski svet, poslovodni odbor, direktor delovne organizacije, odvisno od tega, kako je to regulirano v statutu delovne organizacije); — občani, ki se šolajo ali .jgredo na specializacijo morajo imeti potrdilo pristojnega organa za šolstvo oz. o specializaciji; — člani športnih društev in klubov morajo imeti potrdilo pristojne zveze; — člani kulturno-umetni-ških društev morajo imeti Z vsemi potnimi listinami, ki smo jih navedli, lahko imetniki prestopijo državno mejo z Avstrijo na vseh maloobmejnih prehodih in mejnih prehodih za potniški promet v času obratovanja teh prehodov, imetniki dvola- potrdilo pristojne skupnosti za prosveto in kulturo; — občani, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih, razstavah, simpozijih in drugih podobnih mednarodnih zborovanjih in manifestacijah morajo imeti nalog organa samoupravljanja oziroma sklep organa samoupravljanja o odobritvi sluzoenega potovanja v tujino; — občani, zaposleni v SFRJ kot zastopniki tujih firm, ki so registrirani pri pristojnih organih, morajo imeti potrdilo o vpisu v register in vabilo oz. nalog predstavništva za potovanje v tujino; — občani, ki so zaposleni pri tujih diplomatskih predstavništvih in mednarodnih organizacijah morajo imeti potrdilo oz. nalog za potovanje, ki ga je izdalo diplomatsko predstavništvo ali mednarodna organizacija; — verski funkcionarji in uslužbenci, ki opravljajo verske zadeve, morajo imeti potrdilo pristojnega verskega organa; — turistični vodiči potni nalog ali potrdilo organizacije združenega dela; — člani odvetniške zbornice in zdravniških društev, ki se udeležujejo mednarodnih strokovnih sestankov in simpozijev, morajo imeti potrdilo zbornice oz. združenja, ki jih pošilja v tujino; — občani, ki potujejo v tujino zaradi zdravljenja, potrebujejo potrdilo pristojne zdravstvene komisije. Vsi drugi občani (razen zgoraj našteti) so dolžni ob odhodu položiti depozit. Posebej moram opozoriti, da občani, ki gredo na zdravniški pregled ali zdravljenje v tujino, katerega plačajo sami, po zdravila, razne nadomestne dele in reprodukcijski material kot taksisti niso oproščeni plačila depozita. Z uredbo je tudi predpisana denarna kazen za tistega, ki ni položil depozita ali nima potrdila o tem. Denarna kazen je zagrožena do 5.000,00 din G. Radgona, 10.12.1982 dipl. iur. Martina Glavač Vse te predmete so potniki dolžni ob izstopu prijaviti carinskemu delavcu, če pa carinskega delavca ni. miličniku. da jih vpiše v SOP ali na obrazcu 1 in jih je treba vrniti ter ponovno prijaviti. Tošič Tomislav, car. inšpektor NOVO V SOCIALNI VARNOSTI NAŠIH DELAVCEV NA TUJEM V Jugoslaviji je bil že v mesecu aprilu 1982 izdan nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se v nekaterih določilih dotika tudi socialne varnosti jugoslovanskih delavcev — začasno zaposlenih na tujem. Novi zakon potrebuje seveda dopolnitve v republiški in samoupravni regulativi, zato se še ne uporablja, verjetno pa se bo pričel uporabljati sredi prihodnjega leta ali morda celo v začetku leta 1984. Poglejmo na kratko, kaj prinaša novi zakon našim delavcem na začasnem delu v tujini. VKLJUČITEV KMETOV V DELAVSKO ZAVAROVANJE Novi zvezni zakon je obvezno vključil v delavsko zavarovanje vse t. i. združene kmete, ki gospodarsko sodelujejo z neko zadrugo ali drugo organizacijo in dosegajo predpisan mesečni osebni dohodek. Ureditev položaja t. i. posamičnih (individualnih) kmetov je zvezni zakon prepustil republiškim in pokrajinskim zakonom ter samoupravnim interesnim skupnostim na področju socialne varnosti. Republika Slovenija se zavzema za to. da bi se tudi individualni kmetje vključili v delavsko zavarovanje, morda z nekoliko manjšimi pravicami, vendar na vsak način s pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine. Za tiste naše kmete, ki so bili ali še bodo na začasnem delu v tujini kol delavci, pomeni vključitev v jugoslovansko delavsko zavarovanje hkrati tudi vključitev v meddržavne sporazume o socialni varnosti in s tem pravico do dajatev socialne varnosti z uporabo teh sporazumov. Dosedaj namreč kmetje in kmečki sinovi, ki so delali na tujem, niso mogli uveljavili pravic iz navedenih sporazumov, ker se jugoslovansko kmečko zavarovanje ni moglo upoštevati v določilih teh sporazumov in zato ti kmetje tudi za deset ali celo več let dela v tujini niso mogli uveljaviti pravic iz tega dela v tujini. Z vključitvijo jugoslovanskega kmečkega zavarovanja v delavsko zavarovanje in s tem v meddržavne sporazume 0 socialni varnosti pa se bo tudi jugoslovansko kmečko zavarovanje seštevalo s tujim zavarovanjem. s lem pa bodo lahko pridobili ustrezni (sorazmerni) del tuje pokojnine, poleg jugoslovanskih dajatev iz po-'kojninskega in invalidskega zavarovanja. ČR I \NJE POGOJA GOS-IO1 E DELOVNE DOBE Mnogo naših delavcev, začasno zaposlenih na tujem, ki so postali delni invalidi, dosedaj niso mogli uveljaviti ustreznih pravic iz jugoslovanskega invalidskega zavarovanja (pravico do rehabilitacije. zaposlitve, denarnih nadomestil, invalidnine)spričo lega, ker invalide teh kategorij (druge in tretje kategorije) ne obravnavajo po določilih meddržavnih sporazumov o socialni varnosti. Ker se tuja delovna oziroma zavarovalna doba za uveljavitev pravic samo po jugoslovanskih predpisih ni mogla upoštevati, je tem invalidom zmanjkalo prav zavarovalne dobe v zadnjih petih oziroma desetih letih pred nastankom invalidnosti, s tem pa niso mogli izpolniti pogoja gostote delovne dobe v teh zadnjih obdobjih pred nastankom invalidnosti. Novi zvezni zakon o te meljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je črtal pogoj gostote delovne dobe v zadnjih petih oziroma desetih letih pred nastankom invalidnosti in s tem omogočil precejšnjemu številu te vrste delovnih invalidov pravice iz jugoslovanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sedaj namreč zadostuje, da ima te vrste delovni invalid vsaj eno tretjino delovnih let (obdobja od dopolnitve dvajsetega leta starosti do nastanka invalidnosti) pokritih z zavarovalno dobo. Ta pogoj pa skoraj vsi delovni invalidi izpolnjujejo. MOŽNOSTI ZA VRAČAJOČE SE BREZPOSELNE DELAVCE Spričo naraščajoče brezposelnosti v najbolj razvitih državah srednje in zahodne Evrope, kjer je zaposlenih daleč največ naših delavcev, obstaja nevarnost, da se bo moralo precej naših delavcev vrniti v domovino, ne da bi se mogli v domovini takoj zaposliti. Z izgubo dela v tujini se seveda takšnim delavcem prekine njihova zavarovalna doba, kije dosedaj v domovini niso mogli nadoknaditi. Novi statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji rešuje tudi to vprašanje, ko za te delavce uvaja možnost podaljšanega jugoslovanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so ga bili ti delavci prekinili z odhodom v tujino. Ker so se nato zaposlili v tujini in tam tudi zavarovali, se v primeru brezposelnosti niso mogli zavarovati v domačem zavarovanju. in sicer iz razloga, ker so se izločili iz tujega ne pa iz domačega zavarovanja. Novi statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja omogoča sedaj tem delavcem, ki so se morali izločiti iz tujega zavarovanja, da s plačilom predpisanih prispevkov oživijo domače, zaradi odhoda v tujino prekinjeno zavarovanje pri slovenski skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar z omejitvijo, da je moralo priti do izgube dela in S tem zavarovanja v eni od držav, s katerimi vežejo Jugoslavijo dvostranski sporazumi o socialni varnosti. Takšnih držav je sedaj že sedemnajst, praktično vse tiste, kjer se začasno zaposlujejo jugoslovanski delavci. Če torej jugoslovanski delavec izgubi delo v eni od teh držav (na primer v Avstriji. Zvezni republiki Nemčiji. Švici. Švedski, Franciji itn.), si lahko podaljša pokojninsko in invalidsko zavarovanje v slovenski skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iz katere seje pred leti izločil zaradi odhoda na začasno delo v tujino. Pri tem je potrebno, da se je najkasneje v 30 dneh po prenehanju dela v tujini prijavil jugoslovanski skupnosti za zaposlovanje in nato sklenil ustrezno pogodbo o podaljšanem jugoslovanskem pokojninskem in inva lidskem zavarovanju s pristojnim organom (območno delovno enoto) skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Te enote so v vseh večjih središčih Slovenije: v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Novi Gorici. Murski Soboti. Novem mestu. Celju in na Ravnah na Koroškem, tri izpostave pa so še v Trbovljah. v Velenju in na Jesenicah). Osnova za plačevanje prispevkov za takšno podaljšano zavarovanje je povprečni osebni dohodek zavarovanca v koledarskem letu pred tistim letom, ko je odšel na začasno delo v tujino; ta osnova se vsako leto valorizira s količnikom, s katerim so se povečevali v teh obdobjih povprečni osebni dohodki vseh zaposlenih v SR Sloveniji. Prispevek v to podaljšano pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša v tem letu 16,5 odstotka od omenjenih osnov, za drugo leto bo ta odstotek ponovno določila skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji'. TRANSFERIRANJE TUJIH POKOJNIN V JUGOSLAVIJO Med našimi delavci, začasno zaposlenimi v tujini, ki so tam pridobili dajatve iz tujega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se je v zadnjem času razširila novica. ces da nemško zavarovanje zmanjša znesek svojih pokojnin, invalidnin in rent ustim uživalcem, ki se za stalno vrnejo v.svojo domovino. Tu je potrebno najprej kFl'T'’ daje Zvezna repu-bi ka Nemčija v sklopu varče-valmh ukrepov dejansko sprejela predpis, po katerem •n"l£Sker^ Pok°jninein invalidnine, ki se izplačujejo upravičencem v S zmanjšajo za 30 odstotkov to £ na ,70 odstotkov njihove dejanske vrednosti. Takoj pa je potrebno pojasniti, da u ye,ja za “pr™-čence-drzavljane držav Evropske gospodarske skupnosti m državljane držav, s katerimi vežejo Zvezno republiko Nemčijo dvostranski sporazumi o socialni varnosti Ker je med njimi tudi Jugo-sl našim UTJ b(’jaZni- da bi se našim delavcem, ki se kot upravičenci do dajatev iz emskega rentnega zavaro-Vtnja vrnejo v domovino, za- 1 ega znižala vrednost nih^,' ‘eŽaVO Pridoblje-mh dajatev v tujini. Te daia tve se lahko upravičencu^ Jugoslaviji nakazujejo tudi na njihov devizni račun, ki so ga odprh ah ga še bodo pri neki jugoslovanski banki. Spričo novih deviznih ukrepov v Jugoslaviji so nekateri ^avičenci zaskrbljeni, ali z^sek k uVlgali ce,o,ni znesek tujih dajatev, ki se zbirajo na njihovih deviznih btnkah Pv Ju8°s,ovanskih oankah. Sedanji prednis omogoča dvig največ 2P5o bA dolarjev na mesec, za Pres^zek ~ ki mora biti seveda v mejah razpoložljivega zneska — pa dobi upravi-č-enec cek Ti čeki pa se po zatrdilu sekretarja združenih bank v Jugoslaviji lahko vnovč)jo pri vseh tujih bankah s katerimi jugoslovanske banke oziroma njihovo zdru-zenie poslovno sodeluje. „ SKUPNOST ,^ojninskega IN invalidskega ^VAROVANJA SRS LJUBLJANA STRAN 7 16. DECEMBRA 1982 Zaposlovanje v letu 1983 Zaposlenost in zaposlovanje sta bistvena dejavnika gospodarskega razvoja in družbenega položaja delovnih ljudi. Raven in rast zaposlenosti sta odraz demografskih sprememb in razvitosti gospodarstva. V obdobju od 1947. do 1981. leta se je v Jugoslaviji zaposlilo 4,767.000 novih delavcev, kar ja za štirikrat več, kot je bilo vseh.zaposlenih v letu 1947. Danes je v Jugoslaviji na 100 prebivalcev 27 zaposlenih, leta 1947 pa jih je bilo komaj 7,4. Razvoj zaposlenosti v minulem obdobju ni bil enakomeren, ampak je nihal skladno z gibanji in smermi razvoja gospodarstva. Najintenzivnejše je bilo zaposlovanje v času, ko je bila gospodarska rast zelo velika, potem pa je njeno nazadovanje spremljalo zastajanje in ponekod celo upadanje zaposlenosti. Zaposlenost se je v povojnem obdobju povečevala povprečno za 5 odstotkov, v zadnjih dveh letih pa se je znižala na 2,3 odstotka. Na tem področju so opazne še vedno zelo velike regionalne razlike. Slovenija je v povprečju dosegla skoraj polno zaposlenost prebivalstva, v drugih republikah in pokrajinah pa so še daleč od tega cilja. Na raven zaposlenosti so poleg gospodarskega razvoja vplivale še izredne živahne strukturne spremembe prebivalstva (prehajanje iz kmetijstva v nekmetijske dejavnosti, iz vasi v mesta), usmerjanje investicij in izredno intenzivni izobraževalni procesi. Pomurje izstopa v slovenskem prostoru še vedno kot slabše razvito območje z visokim deležem kmečkega prebivalstva. Zapoznela industrializacija, pomanjkanje naravnih surovinskih virov in energetike so vplivali na to, da se zaposlitvene možnosti niso ustvarjale sorazmerno s potrebami prebivalstva, ki se je želelo vključiti v organizirano delo zunaj kmetijstva. Množični odliv za delo najbolj sposobnega prebivalstva v tujino v letih 1965—1973 je te demografske pritiske sicer ublažil, a ta armada delavcev je še vedno poleg drugih potencialni iskalec zaposlitve v domačem kraju. Izredno velike težave v gospodarjenju odsevajo v razmerah na področju zaposlenosti, ki v zadnjem času dosega le neznatno rast. Zaradi tega so obeti za prihodnjih nekaj let dokaj skromni, kar pomeni, da bo nezaposlenost naraščala in da bomo morali iskati čim kvalitetnejše rešitve, ki bodo slonele na lastnih virih in sposobnostih. Temeljno vodilo pri tem mora biti, da je pravica do dela zajamčena z ustavo in torej ne more biti, posebno še zaradi družbene lastnine proizvajalnih sredstev, monopol zaposlenih. Zaposleni so dolžni ustvarjati pogoje za vključevanje nezaposlenih delavcev v delo, posebno še, ker gre pri tem večidel za mlade ljudi. Vsaka družba pa z razreševanjem osnovnih eksistenčnih vprašanj mladih generacij dejansko ureja vprašanje lastne reprodukcije in razvoja sploh. Izrazite regionalne razlike v ravni zaposlenosti in številu ljudi, ki iščejo zaposlitev, kot tudi razlike v gospodarskih možnostih in demografskih razmerah narekujejo, da se cilji politike zaposlenosti in zaposlovanja določajo posebej v skladu s položajem v posamezni občini. Težiti moramo tudi za tem, da se zmanjšujejo razlike, v zaposlenosti in gospodarski razvitosti med posameznimi občinami, postopoma pa se naj tudi ustvarja potrebno ravnotežje v zaposlenosti na vasi in v mestu. V vseh pomurskih občinah so v tem času že oblikovane resolucije o družbeno gospodarskem razvoju v letu 1983. Glede na dane pogoje gospodarjenja so občine v dogovoru z organizacijami združenega dela in skupnostmi načrtovale nižje stopnje rasti zaposlovanja, kot letos, v pričakovanju, da jih bo mogoče doseči. V posameznih občinah so pričakovanja glede zaposlovanja takale: GORNJA RADGONA V tej občini je zaposlenih 7.040 delavcev, evidentiranih nezaposlenih 171, ocenjujemo, da bo letos dosežena 1-odstotna rast zaposlenosti, za leto 1983 pa se predvideva, da bo stopnja zaposlenosti znašala 1,2-odstotka, kar pomeni povečanje števila zaposlenih za 85 delavcev. Zaradi naglega gospodarskega razvoja v dosedanjem obdobju ima ta občina med vsemi v Pomurju najugodnejšo situacijo, kar se kaže v najvišjem odstotku zaposlenega prebivalstva in najnižji stopnji nezaposlenosti. Razen tega ima tudi najugodnejši geografski položaj, kar omogoča intenzivne migracijske zaposlitvene tokove. Tako kot drugod pa je prisotno neskladje med prilivom delavcev in kadrovskimi potrebami. Precejšnje je povpraševanje po kvalificiranih proizvodnih delavcih, manj pa po poklicih s štiriletno srednjo šolo. Delavci, ki so se Mirili iz tujine, so se doslej v sorazmerno kratkem času doma uspeli ponovno zaposliti. LENDAVA V občini je zaposlenih 6.870 delavcev, nezaposlenih 516 delavcev. tl so bila uresničena pričakovanja glede zaposlenosti, kar nam vzbuja dvom, da bi bilo mogoče doseči v prihodnjem letu bistveno več. V težavnem gospodarskem položaju so tri največjt delovne organizacije: Ina-Nafta Lendava. Varstroj, še posebno pa Elma, ki bo zmanjševala število zaposlenih. Pričakujemo, da bo prav v tej občini, še posebno zaradi obmejnosti, najtežje reševati probleme nezaposlenosti. Del delaccv, posebno .mladih strokovno usposobljenih bo pri-moraniskali delo zunaj domačega kraja. LJUTOMER V ljutomerski občini je zaposlenih 5,280 delavcev, nezaposlenih pa 198, v začetku Ida planirana 3-od-slolna stopnja rasti zaposlovanja ho dosežena le v višini 0,5 odslot- dclavcih, kakor .po strokovnih kadrih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, kar izhaja iz strukture gospodarstva. MURSKA SOBOTA V delovnem razmerju je 18.127 delavcev, nezaposlenih je 1.028 delavcev, letošnja 2-odstotna stopnja rasli zaposlovanja bo predvidoma dosežena, za prihodnj leto pa je predvidena enaka rast zaposlenosti. Tehnološka opremljenost združenega dela nakazuje tudi v prihodnje prevladujoče potrebe po kvalificiranih in priučenih delavcih, kar pomeni, da se bo še povečevalo razhajanje med strukturo ponudbe delavčev in potrebami. Objektivno to pomeni, da bodo enake Predstavljena ocena zaposlitvenih možnosti v Pomurju v letu 1983 je predvsem splošno informativnega značaja. Možnost zaposlitve vsakega posameznika, torej tudi delavca, ki se je vrnil iz tujine, je odvisna od pogojev in želja tako posameznika kot določenega okolja ob določenem času. Ponovno vključevanje delavcev po vrnitvi iz tujine v delo doma doslej ni bilo posebno problematično, saj so sc v delo vključevali enako kot ostali občani. Od okoli .15.000 Pomurcev, kolikor jih Je pred leti še delalo v tujini, se je njihovo število znižalo na okoli 5.000 delavcev. A Predvidevamo, da se bodo naši rojaki iz tujine postopoma vračali v domači kraj, saj je verjetnost nenadnih velikih vračanj majhna z3' radi pravic, ki so si jih pridobili z daljšim bivanjem v tujini. Menimo, da ponovno vključevanje delavcev v domače družinsko, delovno in družbeno okolje za na- SLOVENSKI KOLEDAR '83 Jubilejni — 30. koledar za Slovence po svetu je knjiga za vse leto. Zanimivo branje iz domovine in tujine, bogata 'barvna priloga s 50 barvnimi fotografijami slovenskih krajev, literarni almanah s prilogo za najmlajše Slovence po svetu, kronika slovenskih društev v zahodnoevropskih državah. SLOVENSKI KOLEDAR '83 je primerno darilo vašim sorodnikom na tujem! Cena Slovenskega koledarja za naročnike iz SFRJ ije 250 dinarjev skupaj s poštnino. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA 61001 Ljubljana | Cankarjeva 1/11 | p. p. 169 NAMESTO VAS LAHKO ODPOŠLJEMO KOLEDAR KOT DARILO VAŠIM SORODNIKOM! predvidoma bo dosežena 0,5-od-slolna rast zaposlenosti, za leto 1983 pa resolucija družbenoekonomskega razvoja načrtuje 2,5-od-slotno rast zaposlovanja. Že v letošnjem letu kljub novi investiciji obrata LEK v Lendavi ni- SLOVENSKI KOLEDAR ’83 pošljite na naslov: Račun pošljite na naslov:. Socialna varnost po vrnitvi iz tujine Delavci. začasno zaposleni v tujini, ki prenehajo z delom pri tujih firmah in se vrnejo v domovino, kjer se želijo ponosno zaposliti, imajo po vrnitvi v domovino v času nezaposlenosti pravico uveljavili denarno nadomestilo m zdravstveno zavarovanje. Postopek za uveljavitev teh pravic je naslednji: Po prenehanju de'lovnega razmerja v tujini in vrnitvi v domovino se mora delavec prijaviti pri skupnosti za zaposlovanje v občini stalnega bivališča najkasneje v roku 30 dni od dneva prenehanja dela, da lahko uveljavi zgoraj navedene pravice. Dokument. s katerim se delavec prijavi pri skupnosti, je delovna knjižica. Delavci, ki so bili nazadnje zaposleni v ZR Nemčiji, imajo ob vrnitvi v domovino v ča>u nezaposlenosti pravico uveljaviti denarno nadomestilo in zdravstveno zavarovanje. Te pravice uveljavljajo z AV/JUG-1. ki ga dvignejo na odstotna rast zaposlenosti. Tudi v ljutomerskem gospodarstvu so prisotne nekatere težave, zato upada zaposlovanje, posebno na področju industrije. Več je potreb po priučenih in Kvalificiranih pristojnem nemškem uradu za delo (Arbeitsamt). Na tem obrazcu je označeno soglasje za vrnitev v domovino. Če dobi delavec soglasje za vrnitev, lahko uveljavi denarno nadomestilo. Delavcu pripada denarno nadomestilo v višini 60 odstotkov od osnove povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS na enakem delovnem mestu, kot je bila njegova zadnja zaposlitev, ki pa ne more biti manjša od zajamčenega OD po zakonu. Čas prejemanja nadomestila je odvisen od skupne delovne dobe, giblje pa se od treh mesecev do enega leta. Dokument, s katerim delavci, ki so se vrnili iz ZR Nemčije dokažejo, delovno dobo, pridobljeno v tujini. je potrdilo o zavarovalni dobi (Versicherungskarte), ki ga izda nosilec socialnega zavarovanja (Gebietskran-kenkasse). Ta potrdila so dokaz, da je bil delavec v tujini redno zaposlen in socialno zavarovan. Pozneje, ko možnosti kot doslej za vključevanje delavcev povratnikov iz tujine v delo doma, povečal pa se bo problem nezaposlene mladine, zaposlitvene možnosti bodo predvsem v konfekcijski in kovinarsko-predelovalni dejavnosti. bo uveljavljal pokojnino-, pa jih bo potreboval kot dokaz za pridobljeno delovno dobo v tujini. V večini primerov delavci dobijo soglasje za vrnitev, v domovino, zgodi pa se, da firma delavcu ne da soglasja za prenehanje delovnega razmerja ali delavec neupravičeno prekine z delom. V teh primerih ne dobi soglasja za vrnitev v domovino, kar se označi na AV/JUG-1 obrazcu in tak delavec ne more uveljaviti denarnega nadomestila. Delavci, ki so se vrnili iz ZR Nemčije, imajo tudi pravico uveljaviti zdravstveno zavarovanje za sebe in ožje družinske člane, ki so bili po njih zdravstveno zavarovani. Delavec, ki je uveljavil denarno nadomestilo, lahko uživa to pravico le toliko časa, dokler neupravičeno ne odkloni zaposlitve, ki, ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. ZRNem- še delavce, ki so z domačin1 jem ves čas bivanja v ohranjali izredno žive stike, težavno. -sn^kil1 Strokovna služba oboi skupnosti za »P08’.? bota Murska bou čija vrne (refundira) 1Z . za socialno varnost le za šest mesecev, daljše uzi ,stev pa gre na račun sre jugoslovanskih skladov. z Delavci, ki so se vrn^ začasnega dela iz^Avstr/J j0 morejo uveljaviti pr^'v^a-denarnega nadomestila su nezaposlenosti. ker -e gi Avstrijo in SFRJ o sklenjen meddržavni M.j0 zum. Lahko pa uve,gnega pravico do zdravst varstva za sebe in oZč,,>jtvi žinske člane po Pj .:2nej° obrazca JA-2, ki ga pri bolniški blagajni on du v domovino. ,-tVj v Ob ponovni zap°s $ in domovini nekatere iovn° skupnosti upoštevajoč . dobo pridobljeno v tuj minulo delo pri izra nju osebnega dohodka-sta in pri podeljevanj p« lejnih nagrad, yenda vj- enotno urejeno in so 1 , jnter' ce odvisne od določil po-nih samoupravnih ak jZgci' samezne delovne org' je- STRAN 8 -------- VESTNIK, 16. DECEMBrm^ kulturna obzorja Izšlo pri Pomurski založbi Ob Razstavi v Radencih Svetovna uspešnica p . 0 nekajkratnih napovedih in vnetem pričakovanju je pri '.^ki založbi izšla knjiga, za katero je veljalo veliko zani-prH^ Ze publikacijo. Sloves, ki ga širi v javnosti, pa gre srčnpmen?pr*P'sati njenemu uredniku svetovalcu — slovitemu vz' ’p klrurBu dr- Christianu Barnardu. Pri nas je bil v gosteh st^etku oktobra, ko seje v Radencih razgovoril o delu Telo kot za i fZ P°ve.danega in zapisanega v knjigi pa je razbrati, da gre Sp Orn?adven priročnik s podnaslovom Skrb za zdravje, kraR^VN010 SV0Je tel°in najnovejša medicinaka dognanja, ali l e- Vaše zdravje, pogled v prihodnost. lerimVpraŠanJe’ ali je človeško telo stroj, je sporno, kajti neka-kr iu Se zdi’ da ogroža ali žali človekovo posameznost m en-10172°^' Vendar Pa nikakčfr ni tako. Enkratni smo, vendar avt J”0 k? tisoče enakih značilnosti kot stroji. Podobno kot po(j(^°bl dobivamo energijo iz visokooktanskega goriva in je . k°l avtomobili nastanemo na tekočih trakovih, čeprav mir-,; rni >zmed nas izdelek enkratnega traku, ki ga progra- -Dgeni. čloVpJavzaPrav b' morali primerjati narobe. Stroj je podoben sp v •' ,cjnu telesu. Saj je bilo telo konec koncev prvo in v njem Predn??- jši patenti. Stroji so človekov poskus, da bi se mrtvi ki jjk el' vedli kot živi — zato pač ni presenetljivo, da so stroji. Zanjt. 'e lzdelal človek, zgrajeni po človekovi podobi. Tako je tudj 2ni°,v uv°du knjige Telo kot stroj, v kateri je na 246 straneh lesni 5,0 dustracij. poglavja pa so zvrščena pod naslovi: Te-delavn'Se 'd*' ^a Pod' str°ju straši, Vzdrževanje telesa in V na kon'0' r°sebej pa je poleg virov, stvarnega kazala in zahval cu dodan tudi poučen Kviz o zdravju. dr- Barnarda, za katerega med drugim vemo, da je zasvoj nd °Pravd Prvo presaditev srca s človeka na človeka in je doma JrlsPevek k medicinski znanosti prejel veliko nagrad tako Urednik V svetu’so za omenjeno knjigo pomembni tudi njen SvetoVa|, usklajevalec Joh lllman m dvanajst strokovnih katerem^’ k' so.se potrudili, daje Telo kot stroj delo, po ki bi rat].°z veseljem posegel marsikateri bralec. Posebej tisti, Kar največ ve jel o telesnem ustruju. Mkos^rj^-P^z^Prav poznamo svoje telo? Ali razumemo, in Zakain1^1a 'n kako deluje? Ali vemo, kaj vse se lahko pokvari nes kose oznarno najsodobnejše načine zdravljenja? Danda-množijo iz dneva v dan in se zaloga aa tekoče Za za katero je bilo potrebno v predprodaji dražjain t- dlnarJev’v prosti prodaji pajezadvajset odstotkov zn an os t a n e 100 d i n arj e v, j e n aj sodobn ej še poroči 1 o vse m, k a r Obujem« ° te*esu ~ °d najpreprostejših vprašanj (zakaj po-Pr°blemn s.panec ali zakaj nam lasje sivijo) do najzahtevnejših - kronicV k kakšnimi raziskavami poskušajo zdravniki omi-^°vekovonp| ^eZn'ad kako bodo v prihodnjih letih izboljševali ^°lbgov^*na ^hnnskili strokovnjakov — tudi patologov, ne-^Urga j Svetikov in drugih — pod vodstvom znamenitega ‘nterPretim Barna'rda> ki vse manj operira in vse več piše in V Vsak niec P°nuJajasen 'n neposreden vpogled v človeško telo ^Pleten. 8ov s'stem posebej, in raziskuje, kako ta neizmerno v funkf"aravaraste-se razvija in se upravlja; kako posamezni ^noria,;10”1/3-10'čin iJe dr- Miha Likar, po izvirniku uredila .lože ri-r4nc M°Ze Hra0*l- tehnično uredil Kazimir Rapoša.opremil •aložba K^rič, Založila in izdala pa domača — Pomurska azPisali rje tudi razl°g-da sm<> se o Telesu kot stroju posebej - • Brigita Bavčar Od 25. novembra do 10. decembra je v Radencih razstavljalo svoja dela šest slikarjev — od osemnajstih, kolikor jih šteje soboški LI-KOS. Zanimanje za razstavo je bilo precejšnje, kot je to.v Radencih že navada. To je bila že druga letošnja skupinska razstava članov L1KOS. Prvič so v poletnih mesecih razstavljali v soboški galeriji. Med razstavljajočimi slikarji v Radencih je bil tudi Jože Vidonja iz Murske Sobote. Na ogled je postavil šest svojih slik. Ob tako skromnem zastopstvu v Radencih je dejal, da bi moral LIKOS nekoliko bolj zaživeti. Vidonja je slikar pokrajinske idilike: stare hiše, gradovi in podobni objekti privlačujejo njegov čopič, ki je značilen v mehkih, prehodih svetlih in zasenčenih .ploskev. Doslej je imel dve samostojni razstavi v Mariboru in Radencih. sodeloval pa je tudi na približno petdesetih skupinskih razstavah po vsej Sloveniji in v Zagrebu. Vido-nja se poleg pokrajine ukvarja tudi s'tihožitji in portreti. Dela s pastelnimi barvami, ogljem, s tempero, pretežno pa z oljem. Akademski slikar Karel Jakob mu je pred vojno v gimnaziji naravnaval prve korake v slikarstvo. »Drugi so morali delati tisto, kar je bilo po učnem progra-miv predvideno, meni pa je Jakob dejal, da lahko rišem, kar me veseli,« se Vidonja spominja. V tistih davnih časih je Vidonjo videl slikariti Pod kulturno stopnjo > Tudi na zadnji skupni seji zbora uporabnikov in izvajalcev skupščine kulturne skupnosti v Murski Soboti razprave ni bilo, čeprav je iz poročila o realizaciji programa dela kulturne skupnosti za ob obdobje julij—september tekočega leta bilo razbrali, da zaradi pomanjkanja podatkov niso bila realizirana izhodišča za sestavo omenjenega programa, kakor tudi ne dorečena merila za oblikovanje normativov in standardov za opravljanje kulturne dejavnosti. Delegati so molčali tkot tudi na večini ostalih skupščin), nerealizirane naloge pa bodo prenešene v realizacijo na zadnje četrtletje 1 leta 1982. Pri obravnavi osnutka resolucije in politike izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—85 v letu 198.3 pa je bilo med drugim izpostavljeno tudi financiranje časopisne in radijske dejavnosti. Odslej bi naj namesto številnih, bila le dva financerja: poleg proračuna občine še iz prispevne stopnje občinske kulturne skupnosti. Pri slednji se tako stopnja predvidoma spreminja z 0.93 na 0,95 — torej višja za 0,02 kar je začasna prispevna stopnja pod okriljem kulturne, za financiranje Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost; točneje za nemoteno izhajanje Vestnika in oddajanje radia Murska Sobota. Med delegatskimi vprašanji pa sta bili na torkovi skupščini postavljeni dve: Prvo je bilo pravzaprav ponovitev pismenega delegatskega vprašanja o plačilu knjižničarja beltinske knjižnice, ki ni le volenter, saj dela vsak dan in si gotovo zasluži več kot le prednovoletno nagrado za delo. Drugo delegatsko vprašanje pa sc je nanašalo na to. kako pozimi ogreti mrzle dvorane, v kaie-rih društva organizirajo prireditve. Na slednje bo verjetno v času energetske krize težko odgovoriti. čeprav je bilo vprašanje zasta-vHeno v smeri, kdo naj krije vedno višje stroške ogrevanja in za kakšno kurivo sc odločali, .da bo najracionalneje. Brigita Bavčar tudi Jože Horvat-Jaki. takrat samo še z močno voljo, da bi se spustil v mikavni svet barv. Danes se oba seveda razhajata. Vidonja je ostal realist. Jakija pa je pognalo drugam, v sfero neizčrpne človeške domišljije. Vidonja — sicer železniški upokojenec —- se je s svojim V Vidonjevem »ateljeju« — 2 x 2,5 m (foto: Albert Abraham) pristopom do upodabljanja tega sveta priljubil predvsem naši zagledanosti v preteklost. Domačija, s slamo krita, to je tisto, kar nekoliko nostalgično prevzame še tako poslovnega človeka današnjega časa, ki je prvič Kako poživiti madžarski kulturni klub „Petdfi”? Že večkrat smo poročali, da v Ljubljani že nekaj let oziroma desetletji deluje madžarski kulturni klub ..PETOFV SANDOR”. Ustanovili so ga pravzaprav vojvodinski Madžari, ki so prva leta po osvoboditvi kar številno prihajali v Ljubljano na delo. Čutili so pač, da se vsaj enkrat na’ teden .morajo” dobiti skupaj zaradi pogovora, medsehonjnega spoznavanja in kulturnega delovanja, saj kdo drug koi „>ii sami bi jim lahko dal vsaj drobec kulturnega izživljanja v materinem jeziku! Uspeli so pritegniti k delu kluba številne člane —- bila so leta, ko jih je bilo tudi več kot 100 aktivnih. Toda tudi leta prinesejo svoje — ljudje so ostareli, čedalje manj jih prihaja na klubske sestanke, razgovore, predavanja. ,,Nekaj je treba storiti, da število članov spet povečamo, predvsem pa pomladimo,” tak je bi! sklep lanskoletnega zbora kluba. Prvi uspehi so že tu —-skoraj polovica članov je že mladih ljudi, predvsem študentk in študentov; najbolj pridno prihajajo listi iz Porablja in Vojvodine, le premurskih Madžarov je bore malo. Pa vendar bi v klubu, ki je na Krekovem trgu v Ljubljani (poleg glavne tržnice, tam kjer je Ljudsko gledališče, sestanki pa so vsak ponedeljek ob 17.00 uri), našli razen prijateljskega pogovora tudi bogato knjižnico, odlična tedenska predavanja v madžarščini in slovenščini (predavatelji so domačini ali pa gostje iz sosednje Madžarske), poleti pa tudi kak Pokaži kaj znaš Že dolgov Radencih ni akcija mladih tako navdušila kot prireditev Pokaži kaj znaš, ki jo je organizirala tamkajšnja OO ZSMS v sklopu aktivnosti ob dnevu republike. Prek dvesto Radenčanov je prisluhnilo in si ogledalo to zanimivo kulturno-zabavno prireditev. Nastopila je ena vokalrip-instrumentalna skupina, ter šestnajst mladih pevcev in pevk, ki so ob spremljavi ansambla KRI izvedli štirinajst narodnih, zabavnih pa tudi lastnih skladb. Večina nastopajočih, prišli so iz devetih mladinskih organizacij iz Pomurja, je tokrat prvič stopila pred mikrofone. " Ker je bila prireditev tekmovalnega značaja, so ob koncu razglasili še najuspešnejše izvajalce. Zmagala je !4-letna Hermina Bajzek iz Boračeve s popevko Malo miru pred.Valerijo Perger iz Okoslavec, kije interpretirala šlager Tereze KesovijeSuričane fontane. Na tretje mesto se je uvrstil Dušan Horvat iz Černelovec Z Leilo. četrto mesto pa sta osvojila Silvin Korošec in Borut Kazan iz Murske Sobote za izvajanje lastne skladbe Današnji čas. Vsi sodelujoči so prejeli praktične nagrade DO Radenske. Pohvaliti velja zgledno organizacijo in razumevanje kolektiva radenske Kavarne, ki je brezplačno odstopil prostor, pa tudi sodelovan je z OŠ. kjer so učenci izdelali zanimive plakate. Prireditev je potrdila, daje v Pomurju precej mladih glasbenih in pevskih talentov. — šaša — zajokal prav pod takšno streho, pa ga je vrtinčasti čas burnega razvoja spremenil v njegovem obnašanju in mišljenju. Nekje na robu zavesti pa mu je vseeno ostalo tisto prvobitno. Zato bo ob sodobno sliko postavil tudi kakšnega Vidonjo. V tem tudi ni nobeno naključje, da najde mo Vidonjeve slike tudi v Kanadi, ZR Nemčiji in Švici. Dodatni študij tehničnega risanja je verjetno pripomogel, daje perspektiva v Vido-njevih delih skoraj fotografsko neoporečna. J uš Makovec prijeten izlet na Madžarsko ali pa piknik v okolici Ljubljane, vse v prijetnem, pristnem in domačem okolju. Prav zdaj na primer pričenjajo serijo predavanj o naši manjšinski politiki — dejstvo, da je med predavatelji tudi Geza Babič. naš priznani strokovnjak za te probleme, potlej Livio Jakomin iz Kopra (predsednik komisije na narodnosti pri skupščini SRS), do-volj pove, kako je zastavljeno delo kluba. Pa ni treba misliti, da so to nekaka dolgočasna šolska predavanja. Ne, gre bolj za obliko debatnih srečanj, kjer se včasih krešeno mnciija, da je veselje poslušati. V klubu redno sodeluje tudi lektor za madžarski jezik na Univerzi v Ljubljani in je vedno in povsod na razpolago tistemu, ki ga zanima madžarska kultura. Da pa se dva soseda tako malo poznata in tako malo vesta drug o drugem (vsaka čast redkim izjemam!), pa sami najboljše vemo! Pa tudi zabavno zna biti kdaj! Porabski študentje so že lani ustanovili mini zabavni orkesterček (lepo, prijetno in zabavno), ženske-članice zbirajo arhiv resnično vrednih madžarskih narodnih ali ponarodelih pesmi (imajo že več kot 100 tekstov), včasih spečejo kaj imenitnega — madžarskega za pod zob in to prinesejo kar 'v klub. Pa še in še. Pravo prijetno klubsko življenje, le še več mlade krvi je treba! Seveda pa tudi stara nikakor ni odveč — če že kri ni več tako vroča, pa modrost tudi nekaj velja!? kulturni koledar PETEK, 17. DECEMBRA MURSKA SOBOTA — V dvorani kina Park bo ob 10.30, 12.30 in ob 16. uri uprizoritev predstave Baletni čeveljčki pripovedujejo, s katero gostuje Slovensko narodno gledališče iz Maribora. Ob 19.30 bo v klubu mladih premiera gledališča MI. Bobni v noči je naslov Brechtovega teksta, med nastopajočimi pa so dijaki, študentje in neposredni proizv-jalec. Za glasbo sta poskrbela Pupa in Rugi. Prizor iz Bobnov v noči, ki jih bomo lahko videli v petek zvečer. • GORNJA RADGONA — Ob 17. uri bo v dvorani pomuskega sejma Srečanje z Mankom Golarjem, letošnjim nagrajencem s Trubarjevo plaketo najvišjim priznanjem za področje knjižne in literarne dejavnosti. Ker ni prisostvoval podelitvi v Ljubljani, mu bo priznanje vročeno v Gornji Radgoni, ob tej priliki pa bo tudi predstavitev njegove knjige Verženci, ki jo je izdala Mladinska knjiga. Razstave MURSKA SOBOTA — V galeriji soboškega kulturnega centra bo do 19. tega meseca na ogled razstava del treh akademskih slikarjev. V mali dvorani se predstavlja Gorazd Satler, v veliki dvorani in galeriji pa so razstavljena dela rojaka Nikolaja Beera in tapiserije Marine Mihelič. Marina Mihelič; Ob Ljubljanici, 1980, tapiserija. V Klubu mladih je na ogled razstava del likovnega ljubitelja Karla Kosednarja. . V Pokrajinski in študijski knjižnici je (od 10. do 14. ure) odprta razstava ob 40-letnicah AVNOJ, AFŽ in USAOJ. V pionirski knjižnici v soboškem gradu je na ogled razstava na temo Otroci v NOB. LENDAVA — V Galeriji Lendava je odprta 10. mednarodna razstava likovne kolonije v Lendavi. Razstavljena so dela Marike Danč — Roth, Jozsefa Gabriela, Željka Hegedušiča, Suzanne Kiraly-Moss in Aranke ter Petra Moiaka. LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je do nedelje na ogled razstava likovnih del udeležencev 8. slikarske kolonije Ante Trstenjak 82. V torek, 21. decembra, ob 19. uri pa bodo v ljutomerski galeriji v počastitev praznika JLA odprli razstavo pod naslovom Užička republika. Posredujeta jo muzej NOB, oddelek Ljutomer in občinska kulturna skupnost, pripravil pa jo je zgodovinski muzej iz Srbije v sodelovanju z Muzejem vstaie iz Titovega Užica. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Janeka Muska OSEBNOST (Dopisna delavska univerza), priročnik SLOVENSKI GORE (Cankarjeva založba) in Klare Jaruhove O TOMAŽU, KI SE JE BAL TEME (Mladinska knjiga). --------------- 16, DECEMBRA 1982 STRAN 9 število ostarelih oseb, ki so marsikdaj odvisni od prejete socialne pomoči. Delegati so v razpravi podprli stališča izvršnega sveta in skupnosti socialnega skrbstva o problematiki ostarelih oseb v murskosoboški občini, kjer bo očitno potrebno storiti znatno več za uveljavitev sosedske pomoči, kajti na tem pomembnem področju še vedno pogrešajo več sistematičnega dela. Ker je problematika ostarelih kmetov vse bolj navzoča, so na zasedanju obeh zborov sklenili, da se naredi točen seznam kmetov, ki niso sposobni sami obdelovati zemlje, in poišče konkretne rešitve. V rakičanskem Domu oskrbovancev kot socialnem zavodu pa bi naj več pozornosti namenili delovni terapiji, saj je izrednega pomena vključevanje starejših oseb v družbeno življenje. V organizacijah združenega dela pa bi naj nadaljevali z uspešno prakso nenehne skrbi za svoje upokojence. Znova pa je bil v razpravi izpostavljen nadvse koristen prispevek socialno-humanitarnih organizacij, kot so RK, društvo upokojencev in invalidov ter drugih, pri izboljšanju življenjskih razmer starejših oseb. Ob tej priložnosti pa so znova sprožili pobudo o ustanovitvi posebne ambulante za ostarele in servisa za pomoč vsem starejšim in bolnim osebam. Delegati pa so precej čaša razpravljali tudi o problematiki v stanovanjskem gospodarstvu občine, kjer so prisotne številne težave. Zlasti sn omenili pomanjkljivosti pri gradnji stanovanj, njihovem vzdrževanju, šibkem organiziranju hišne samouprave in podobnem. Zavzeli so se za nadaljevanje prehoda na ekonomske stanarine, saj okrog 20 milijonov dinarjev, kolikor znaša stanovanjski find, omogoča boljše vzdrževanje stanovanj in hitrejše opravljanje reklamacijskih napak, kjer je največ pripomb stanovalcev. Soglašali pa so tudi s prenosom investicijskih del na Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. Naj omenimo, da so delegati prisluhnili LENDAVA KDAJ NOVA STANOVANJA? V lendavski.osrednji stanovanjski coni so letos pričeli z gradnjo nove stanovanjske soseske. Načrtovali so, da bo . zgrajenih 50 družbenih stanovanj, toda gradnja močno zamuja, saj bi morala biti stanovanja že vseljena. Stanovanjska skupnost je lani komunalno opremila še zemljišče za 30 zasebnih stanovanjskih hiš, ki so v večini že sezidane, zato bo potrebno komunalno opremiti nova zemljišča, saj je povpraševanje veliko. Da bi tudi v prihodnjem letu zagotovili kontinuirano stanovanjsko gradnjo v občini, skupaj z njo pa seveda usklajeno komunalno opremljanje zemljišč, se bosta morali komunalna in stanovanjska skupnost sporazumeti o združevanju sredstev za nakup zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Predvidoma bi v prihodnjem letu zgradili 50 novih stanovanj, /toda ob takšnih zamudah je tudi to vprašljivo. Do konca leta, je ostalo še malo časa, zato se bodoči stanovalci sprašujejo, kdaj bodo stanovanja gotova. Odgovor bi lahko dali samo lendavski gradbinci, ki stanovanja gradijo. Jani D V preteklem mandatnem obdobju se je morala Temeljna skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota soočati s postopnim zaostrovanjem pogojev gospodarjenja, zato niso mogli uresničiti načrtovanega obsega razvoja železniških in luških zmogljivosti. Podobno velja 'tudi za uporabnike teh storitev, saj so vložili znatno manj sredstev v razvoj integralnega železniškega transporta. Navzlic temu pa ne gre prezreti skupnih prizadevanj za preusmerjanje blagovnih tokov s cest na tire, združevanja sredstev za gradnjo industrijskih tirov ter ostalih objektov in naprav, ki omogočajo sodobnejši železniški prevoz. To so med drugim povedali na prvi seji novoizvoljene skupščine omenjene temeljne skupnosti v Murski Soboti, ko so Tudi železnica v primežu Večje vključevanje v MDA Člani predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti so na zadnji seji obravnavali poročilo in oceno delovanja na področju mladinskega prostovoljnega dela v SR Sloveniji v letu 1982. Čeprav so omenjeno gradivo dokaj ugodno ocenili, pa so imeli v razpravi tudi nekaj kritičnih pripomb. Tako so menili, da je uvodni del gradiva napisan preveč splošno, saj bi morali izpostaviti nekatere uspešne mladinske delovne akcije v naši republiki. Ob tem so opozorili tudi na velik pomen vključevanja mladincev za posamezne mladinske delovne brigade širom domovine. Prav tako so v razpravi opozorili na vprašanje primerjave organiziranosti mladinskih akcij v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji. Ob lem pa so člani predsedstva OK ZSMS v Murski Soboti podčrtali, da je treba nameniti ustreznejšo pozornost vključevanju vseh struktur pri pripravi enodnevnih, lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, ki se jih udeležujejo mladi iz murskosoboške občine. Na seji pa so govorili tudi o predlogu dokumenta za 11. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki je po mnenju razpravljalcev prišel nekoliko pozno, ker ga ne morejo zaradi časovne omejitve obravnavati v vseh okoljih delovanja mlade generacije. Hkrati so sprejeli naloge članov predsedstva za posa- Dom učencev Štefan Kovač je verjetno znan večini Sobočanov. Lepo urejena športna igrišča ob prostih popoldnevih, sobotah in ne- nostjo za železniški in luški promet v Mariboru, izkazali pa so se tudi pri podpisovanju samoupravnih sporazumov in aneksov k temelju plana SIS za železniški in luški promet SRS, saj so akcijo končali med prvimi. Pred novo skupščino pa ne bo nič manj nalog, saj bo potrebno zlasti poskrbeti za razširitev nakladalno-razkla-dalnih zmogljivosti na območju Pomurja, ker je drugače praktično nemogoče prevzeti večje količine blaga. Na skupščini so delegati za novega predsednika Temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota izvolili Ludvika mezne osnovne organizacije zveze socialistične mladine v občini. Dogovorili so se, da bo treba v prihodnje z njimi navezati več stikov, k čemur bi naj pripomoglo tudi večje , Delo v kmetijski pionirski zadrugi zaživelo Živimo v času izostrene gospodarske situacije. Prišel je čas, ko smo se začeli zavedati pomena dela in varčevanja na vseh področjih. Razvoju kmetijstva dolgo nismo posvečali dovolj pozornosti, šele sedaj se zavedamo njegovega velikega pomena. Težko je verjeti, da država s tolikšnimi možnostmi za razvoj kmetijske proizvodnje ne bi mogla zagotoviti dovolj hrane ža svoje potrebe. Pomembno je, da navajamo človeka na delo že od malih nog. Če bi imeli pri tem pravilen odnos in pristop, se nam ne bi zgodilo to, da je postalo fizično delo manj cenjeno. Zanimiv pristop k temu problemu se kaže v delovanju PIONIRSKE KMETIJSKE ZADRUGE na OŠ Fokovci. Letos spomladi so dobili v najem njivo. Ker je bila njiva prej zapuščena, so sklenili, da bodo prvo leto posadili buče. Tako so tudi storili. Sedaj, jeseni, so pospravili buče z njive in jih očistili semen. Dobili so okrog 40 kilogramov bučnega semena, ki ga bodo koristno uporabili. Pionirji pravijo, da je ’ bilo delo na njivi naporno, pa tudi zanimivo. V krogu sošolcev pa je bilo vse skupaj še bolj zabavno kot doma. Po letošnjem »poskusnem obratovanju« so si zastavili tudi načrte za naprej. Naslednje leto nameravajo na njivi in na šolskem vrtu posaditi zelenjavo. V delo bodo vključili vse učence, že tiste najmiajše v 1. razredu. Vsak razred ima namreč svojo gredo, ki jo bo obdeloval. Poleg tega imajo v načrtu še ureditev sadovnjaka. Že zdaj sodelujejo s temeljno zadružno enoto. Njena sadjarska enota pa jim bo pomagala tako s stroji kot s strokovnimi nasveti. Pionirji bodo za povračilo pomagali obirati sadje v tamkajšnjem sadovnjaku. Ko sem odhajala, sem imela občutek, da se da marsikaj narediti, če ima človek veselje in voljo do deia. Pionirji pa dosežejo v zadrugi več ciljev: od vzgojnih do finančnih. Rezultati so resda še skromni, vendar pravijo, da iz malega raste veliko. Takšni zgledi pa morajo pritegniti, mar ne? SILVA EČRY STARŠI, KJE STE? deljah privabljajo mnogo mladih, ne samo iz KS Turo-polje, ampak tudi iz vse Murske Sobote. Vse lepo in prav, saj mladi rabijo rekreacijo. pa tudi uporabe igrišč jim nihče ne oporeka. Domski učenci se s svojimi športnimi vrstniki celo dobro razumejo. čeprav so po navadi neupravičeno krivi za vse polomljene strešnike na sosedovi hiši. (Pritožuje se samo en sosed!) Pač pa nas vznemirja in zaskrbljuje nekaj Čisto drugega. Prostor pred domom je postal v-večernih urah privlačno zbirališče osnovnošolcev. Grozljivo je pogledati te otroke dvanajstih, trinajstih let. ki kadijo kot za stavo, da o njih njihovem žargonu ne govorimo. Za njimi vsako jutro najdemo kupe smeti in cigaretnih ogorkov. t) tem smo sicer obvestili vodstvo sosednje osnovne šole in tudi postajo milice. sednika zbora uporabnikov in zbora delavcev v prometu. 8 članov predsedstva skupščine, delegate SIS za železniški in luški promet SRS ter odbor samoupravne kontrole. Ob koncu seje pa so namesto Matije Šeraka, ki je odšel v pokoj, za novega tajnika skupščine temeljne skupnosti imenovali Boruta Štravsa, zaposlenega na železniški postaji v. Murski Soboti. Ob tej priložnosti pa so se delegati seznanili tudi s poslovanjem železniške transportne organizacije Maribor in Luke Koper v letu 1982 ter z njunimi nalogami v prihodnjem letu. Milan Jerše število načrtovanih obiskov na terenu. Takrat bodo tudi podrobneje spregovorili o aktualnih nalogah mladinske organizacije. Milan Jerše Dokler ostaja samo pn kajenju, grdem govorjenju in obnašanju, tudi miličniki nimajo kaj delati, saj gre tu za čas do 20. ure. V vzgojnoizo-braževalnih ustanovan se trudimo, da bi pozitivno oblikovali učenčevo osebnost, zato nas taki primeri še bolj bodejo v oči. čeprav ne gre za 'naše varovance. Sprašujemo se. kje so v teh primerih starši? Jim je res vseeno, kaj počenjajo njihovi otroci ali mladostniki v svojem prostem času? Ali vedo, kam hodijo njihovi 'otroci v večernih urah? Smo res tako zgodaj odpovedali v svojih starševskih dolžnostih? Vsega ne moremo upravičiti z norimi leti in puberteto, ali pa prevaliti na ramena osnovne šole. Starši, vedite! Vaši.otroci so še zmeraj vaši otroci! Erika Hnberšek — vzgojiteljica DRUŽBENO VARSTVO RODILO USPEHE Z uspešnim delom do ponovnega s amoupr a vij an j a Ko je v začetku julija letošnjega leta skupščina občine Lendava uvedla začasni ukrep družbenega varstva v delovni organizaciji Gorenje — Varstroj TOZD Varis, je bilo rečeno, da bo kolektiv te temeljne organizacije z delom moral dokazati, da je sposoben ponovno prevzeti samoupravno dolžnost. Kakšni so bili rezultati pred in po uvedbi družbenega varstva? Od januarja do junija so izdelali 982 sanitarnih kabin, po uvedbi ukrepa pa v' času od julija do novembra 1166 sanitarnih kabin, torej veliko več. Seveda so morali po uvedbi družbenega varstva uvest nov delovni koledar, po katerem so v letnem času delali 10 ur, v zimskem pa bodo delali nekaj manj. V tem času so pri proizvodnji velikih ekspanzijskih posod letni plan celo presegli za skoraj 2 odstotka. Na koncu tretjega trimesečja so na sklade začasno razporedili okoli 8 milijonov dinarjev. Delovna disciplina, ki je bila pred uvedbo družbenega varstva dokaj slaba, se je povečala in je sedaj dokaj dobra. Glede na navedene gospodarske rezultate, ki so bili doseženi v času trajanja družbenega varstva, družbenopolitične orga- BELTINCI Beltinka bo gradila ma do konca leta, bodo zgra^ proizvodne prostore pleliln|Ce površini 2.000 kvadratnih m • trov. Ostali dve fazi pa bi naj predvidoma končani do k° tega srednjeročnega obdobja. gradnjo pletilnice. naložba veljala okrog 42 milijonov oi jev. bodo povečali število slenih od 300 na 360 de la Fizični obseg proizvodnje jV. povečal za okrog 30. Pr0° nost pa od 5 do 10 odstotku j. Tovarna otroških pletem tinka iz Beltinec, ki že izvaža okrog 35 odstotkov ? proizvodov, bo s to naložb0 Tovarna otroških pletenin Bel-linka iz. Beltinec, ki je temeljna organizacija združenega dela Rašice bo naposled le razširjala proizvodne prostore. Dogovorjeno je bilo, da bodo gradili na sedanji lokaciji in ne v industrijski coni, ker je ta varianta najbolj racionalna, najhitrejša in najcenejša. hkrati pa enakovredna prvotno predlagani varianti v industrijski coni. Gradnja tovarne bo potekala v treh fazah, in sicer tako, da bo vsaka faza samostojna celota ter bo lahko ustvarjala novo vrednost. V prvi fazi dela, bodo začeli v prvi polovici prihodnjega leta, končana pa naj bi bila predvido- KS LENDAVSKA Samokritičnost do lastnega dela Na nedavni programski konferenci krajevne organizacije krajevni skupnosti Lendavska v mestu Murska Sobota, ki se je je |jk<> tudi sekretar OK SZDL Geza Farkaš, so razgrnili celovito Prb.^eoSti f. dela v minulem obdobju. Predvsem pa ni mankalo kriticn ^ji samokritičnosti do nekaterih odprtih vprašanj, ki jih niso uresničiti. Še vedno je namreč pereč problem glede sklepčnosti n delegacij, čeprav so izvoljeni delegati izrazili pripravljenost za °PrjnjSjJi", nadvse odgovornih funkcij. Hkrati ni zaživelo delo posameznih »o pfi uličnih odborov, saj bi zlasti slednji morali odigrati vidnejšo v sprotnem informiranju občanov. Poseben -problem pa je ne treZt|<’ neaktivnost mladinske organizacije, ki se še vedno m organizirala, kar krni možnost večjega vključevanja mladine oblike družbenega življenja v krajevni skupnosti Lendavska. Ob vsem tem pa ni manjkalo tudi nekaterih uspešnih ,a SZDL, kar se je pokazalo predvsem pri izvedbi volitev, pripra'1 a^vi 11 dokumentov, sodelovanju z družbenimi organizacijami in ‘ območju mesta, kakor tudi glede ureditve obrambnega organiziranja civilne zaščite ter SLO in DS. Pri tem pa ne nt)Sl>L velike opore, ki so jo imeli v zglednem delu sveta krajevne sk ^lii®1"” osnovne organizacije ZK, ki sta bila venomer v srži družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanj. |9 & Delegati so ob tej priložnosti sprejeli tudi okvirni prihodnje leto, ko bi naj večjo pozornost namenili izob delegatov, vključevanju mladine v številne akcije, organiziranin^^ipk pomoči starejšim občanom, ustanoviti pa nameravajo tudi ko°r G odbor zveze sindikatov. Kot so dejali na programski kon ^upn0® posebna skrb veljala vprašanju prometne varnosti -v krajevni v ta9 Lendavska, ker je parkiranje tovornjakov še dokaj neurejen0-razmišljajo o gradnji igrišča za mali nogomet na vogalu ulic Le Oktobrske revolucije. Posebej pa bodo skušali obuditi delo P0,r sveta in hišnih svetov, ker niso zadovoljni z doseženim. Mi®" ___________________________________——• VESTNIK, 16. DECEIVIBR^x' nizacije v delovni organizaciji menijo, da je bil ukrep utemeljen. Družbenopolitične organizacije v delovni organi; zaciji sodijo, da so spet pogoji za ponovno vzpostavitev samoupravnih odnosov v temeljni organizaciji, oziroma da lahko preneha družbeno varstvo. Te dni v temeljni organizaciji in delovni organizaciji evidentirajo delavcev samoupravne organe, med delavci temeljne organizacije pa je slišati, da se šele sedaj zavedajo, kaj pomeni samou' pravljanje. Težave v temeljni organi' zaciji Varis seveda še niso odpravljene, potrebno bo * celoti uresničiti sanacij«0 program, toda z dosedanji® delom so delavci dokazali, da bodo zmogli tudi to nalog® Naloga družbenopolitični organizacij in strokovn® služb bo, da spremenijo ® .dopolnijo samoupravne splošne akte v TOZD. n? podlagi katerih bodo moral sproti ugotavljati odgovornost vseh delavcev, ki tudi bodoče ne bi sprejemali 1 izvajali samoupravnih odloči' tev. Samozadovoljstva ° sedanjih uspehih ne bi smel biti, saj bodo gospodarsK razmere v prihodnjem letur\ težje. Jam V- še povečala. STRAN 10 JE SLADKORNA PESA i POPREČNA STOPNJA DIGESTIJE LETOS 13.54 ODSTOTKA, LANI PA 15,55. PRIZADEVANJA« ZA DOPLAČILO PESE. LABORATORIJI, KI JIM NI MOČ OPOREKATI RES GRENKA?j Pomurci smo sprejeli pridelovanje sladkorne pese kot del njivskega kolobarja, vsako leto dosegamo večje hektarske donose, iz leta v leto se povečuje obseg njiv, zasejanih s to poljščino.. skratka: postajamo najpomembnejši dobavitelj surovine za tovarno sladkorja v Ormožu. Seveda pa s tem ni rečeno, da vse teče, kot bi bilo namazano, saj smo na uredništvo prejeli pismo, v katerem se pridelovalec pritožuje čez velik odstotek odbite primesi, ni pa zadovoljen tudi z odstotkom vsebnosti sladkorja. To nas je spodbudilo, da smo še sami povprašali (čisto po naključju) nekaj kmetov. In kaj so nam povedali? besedo imajo kmetje Pri Galovih v Banuti so na 30 arih pridelali 12.590 kilogramov čiste pese (odbito je 15,35 odstotka primesi), vsebnost sladkorja pa znaša 14 odstotkov. Pridelovalcu ne gre v glavo, kako je mogoče, da je pesa z ene njive, pobrana pa sicer v razdobju nekaj dni, imela različne odstotke primesi — od 10 do 21,40 odstotka. Jože Sagaj iz Ključarovec je na 82 arih pridelal 37.200 kilogramov pese neto teže, primesi pa je bilo le k 7,35 odstotka. čez ugotovljeni odstotek se seveda ni pritožil, saj je ugoden, pač pa ni bilo nekaj v redu pri obračunu količine. Zdaj je že vse urejeno. Tudi njega pa nekoliko muči odstotek vsebnosti sladkorja: 12,38. Peso je letos prvič pospravljal tudi Alojz Domjan iz Murske Sobote. Prideloval j° je na 30 arih, pridelal 12.590 kilogramov, ugoto-yljeni odstotek primesi znaša 7,04. ni pa zadovoljen z odstotkom digestije, saj je Podpoprečen: 12,55. Jože Lukač iz Hrastja-Mote ima že večletne izkušnje s pridelovanjem pe-5e. Letos jo je pobiral (s kombajnom seveda) z 1,50 nektarja, hektarski donos je nekoliko slabši, kot pa ga je dosegel lani, saj je peso Posejal na najeti zemlji, kije Primci 1*» še ni jamstvo, da nima visokega odstotka Precej hi » terau dokazuje tudi tale slika. Vidimo torej J 'ata m tudi zgoraj ni pravilno odrezana. slabšega kakovostnega razreda. Tudi pri njegovi pesi Je ugotovljena različna stopnja primesi: od 12 do 20 odstotkov, medtem ko je Pesa imela 13,5 odstotka sladkorja. Lahko bi obiskali še dru-kmetovalce in najbrž bi tudi oni potožili čez različne odstotke odbite primesi in ugotovljene odstotke vsebnosti sladkorja. Je pač tako, da ljudje nikoli (?) niso zadovoljni. Da se ne bomo napak razumeli! Tega ne pišemo, da bi pridelovalce odvračali od sajenja pese, ampak zato, da bi razčistili, kako pravzaprav ugotavljajo odstotek primesi in odstotek sladkorja. Bilo je treba v Maribor in Ormož. Šef predstavništva delovne organizacije za kontrolo kakovosti in količine blaga Jugoinspekt Maribor inž. agr. ANTON PESEK je prijazen mož in z odgovori je potešil naša (in vaša) vprašanja. Na kratko jex predstavil delovno organizacijo in med drugim povedal, da je na območju Pomurja in Podravja zaposlenih 8 Jugoinspektovih kontrolorjev. Ocenjujejo potek klanja in razvrščanje v kakovostne razrede v Mesni industriji v Murski Soboti in Mesoizdelkih v Ljutomeru, kar zadeva sladkorno peso pa kontrolirajo odvzem vzorcev sladkorne pese na prevzemnih mestih, nemalokrat pa vzamejo vzorce tudi sami. ODVZEM vzorcev pe-sf Našim pridelovalcem je v glavnem znanp, kako poteka odvzem vzorcev, vendar bomo potek opisali, da bi tako informirali tiste, ki se bodo na spomlad nanovo odločili pridelovati peso. Kot nam je povedal inž. Pesek, se vzorec odvzame na ta način, da sta v njem zajeta poprečje primesi in poprečna kakovost pese. Najprej peso stehtajo, vzorce (25 kilogramov vsak vzorec) pa vzamejo tedaj, ko peso razkladajo na prevzemno mesto (le-ta so v vseh večjih krajih na pridelovalnih območjih). Vzorec se jemlje po zaporedju: iz prve, tretje, šeste, devete, dvanajste ... prikolice. Pač odvisno od tega, koliko je kdo pripeljal. Peso dajo v vrečo, jo opremijo s kartico, na kateri je šifra pridelovalca in to odpeljejo v laboratorij v Ormož, kjer v »avtomatskem« laboratoriju znamke Venema Jugoins-pektovi (nevtralni) kontro-lorji-laboranti ugotovijo odstotek primesi. Potem iz pese na posebnem stroju izrežejo vzorce in z ustreznimi laboratorijskimi napravami ugotovijo vsebnost sladkorja. Če je ta nižja kot 13 odstotkov, postopek ugo tavljanja odstotka sladkorja ponovijo, da tako ugotovijo, ali ni morda prišlo do kake napake. Tudi ta vzorec pese oziroma »rezancev« spremlja kartonček s šifro. Tako kot stroj samodejno zapiše odstotek primesi, tudi v tem drugem delu laboratorija stroj zapiše vsebnost sladkorja. PREPRIČATI SE JE TREBA Iz Maribora nas je pot pripeljala v tovarno sladkorja v Ormož. Z nami je šel tudi tovariš Pesek. V tovarni sladkorja smo obiskali mr. Terezijo Štefančič, ki^ je vodja surovinske službe, pozneje pa se je pogovoru pridružil tudi direktor tovarne mr. Vinko Štefančič. Našemu obisku so tako na Jugoinspektu kakor v tovarni v Ormožu posvetili vso pozornost. V pogovoru smo zvedeli, da so letos predelali (prav ha dan našega obiska so končali) 224.360 ton sladkorne pese. Od te količine smo 196.000 ton pridelali na pomursko-podravskih poljih, okrog 28.000 ton pese pa so uvozili v okviru malo-obmejnega prometa z Madžarske. Letos je bila pesa posejana na okrog 5 tisoč hektarjev površin. Ormoška tovarna bo letos proizvedla 30 000 ton sladkorja. Skoraj toliko (26.000 ton) pa ga je bilo lani, ko so dobili v predelavo precej manj pese. Tedaj so predelovali 166.000 ton pese. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da je bila letošnja pesa (v primerjavi z lansko) manj sladka. Od sogovornikov smo zvedeli konkretne številke: lani je imela pesa iz kmečke kooperacije v po-prečju 15.88 ods»>k« stije, letos pa 13,17. ludi družbena pesa je letos manj sladka: lani je vsebovala 15 55 odstotka, letos pa v poprečju 13,54 odstotka. Seveda se zdaj postavlja vnrašanje, zakaj ima letoš njPa pesa manj sladkorja. Na .n vprašanje so nam v tovarni sladkorja v Ormožu obširno odgovorih, v^ar tem zapisu ne bomo ndVaj li vseh vzrokov, nanizamo naj le nekatere: vremenske razmere in zaradi tega poznejša vegetacija ponekod pretirana uporaba herbici dov (škropi rajši dvakrat v določenem razdobju kot pa enkrat s premočno koncentracijo škropiva), neusklajena prehrana (pretirana uporaba dušika), močan napad cerkuspore ... Ne samo pri nas v Sloveniji in Jugoslaviji ampak tudi v Avstriji, še zlasti pa v Italiji, beležijo letos precej nižji odstotek sladkorja v sladkorni pesi. mhhhmsmi STROJNO SPRAVILO JE KVALITETNEJŠE Strojno spravilo je boljše od ročnega, ker stroj peso pravilno obreže, z nje pa tudi strese skoraj vse blato. Taka pesa ima manjši odstotek primesi. Mnogi so letos (vsaj kar zadeva zasebne proizvajalce) peso pulili ročno, boječ se slabega vremena. Pa ne samo to: menili so, da bo imela ročno puljena sladkorna pesa manjši odstotek primesi. Tudi nekam logično se človeku zdi, da, če imaš vsako peso v rokah, je ja ne boš dal od sebe kakršnekoli, torej jo boš očistil blata, ji z ravnim rezom odrezal del z zelenimi listnimi nastavki... Pa temu, žal, ni tako. Sogovorniki so nam prikazali množico slik, s katerih je razvidno, da mnogi vozijo na odkupne postaje skoraj več blata in drugih primesi kot pa pese. Pa ne le tisti, ki peso pulijo s stroji, ampak tudi (morda celo predvsem) tisti, ki jo pospravljajo ročno. Pa naj potem še kdo reče, da ugotavljanje primesi ni pravično. Po vsem tem, kar smo slišali in videli, lahko povsem realno zapišemo, da naši pridelovalci lahko po- Inž. agr. Anton Pesek: »Delavci Jugoinspekta iz Maribora nadzorujemo ali pa celo sami odvzemamo vzorce pese, v tovarni ugotavljamo stopnjo primesi in digestijo, smo nevtralni do' tovarne in proizvajalcev, zato so naše ugotovitve povsem realne.« vsem zaupajo osebju, ki ugotavlja odstotek primesi in odstotek sladkorja. Gre namreč za ljudi, ki niso uslužbenci tovarne, ampak povsem nevtralno osebje Jugoinspekta, poleg tega pa deluje še komisija, sestavljena iz predstavnikov pridelovalcev. Letos so v njej delegati KG Rakičan, K K Radgona in K K Ormož. Letošnji pridelek pa je drugače dokaj visok. Tako je Kmetijsko gospodarstvo Rakičan pridelalo v poprečju 50.000 kilogramov, odlične (poprečne) hektarske donose pa so dosegli tudi kooperanti z območja nekaterih TZO. Tako znaša poprečni pridelek na območju TZO Kmetovalec Ljutomer 48.000 kilogramov (13 odstotkov digestije), v TZO Cankova 48.900 (13,37 odstotkov digestije), TZO Črenšovci 44.000 kilogramov (12,48 odstotkov digestije) itd. Pridelovanje sladkorne pese se torej splača (kljub letos nekoliko nižjemu odstotku sladkorja). Pridelovalec dobi čisto, po odbitku vseh stroškov pride lovanja, spravila itd., najmanj 50 tisoč dinarjev. KMALU POOBRAČUN? V tovarni sladkorja v Ormožu pravijo, da so to, kar so obračunali, akontacijski zneski. Zavedajo se namreč, da zdaj, ko je odstotek digestije nižji od 1-5,50, pridelovalci niso dobili za kilogram oddane pese 2,50 dinarja (kakor je .bilo obljubljeno, hkrati pa tudi povedano: ob 15,50-odstotni digestiji), ampak (ker je poprečna stopnja 13,17 odstotka) le v poprečju 2,12 dinarja plus stroške prevoza. Tovarna sladkorja v Ormožu si močno prizadeva, da bi kmetovalci v poobračunu dobili še nekaj zraven, in sicer razliko do 15,50 odstotka. Torej naj bi peso dobili plačano (dasi-ravno je letos manj sladka) kot da bi imela tolikšno stopnjo sladkorja. Ker pa na stopnjo sladkorja ne vpliva le vreme (napisali smo, kaj še vse drugo), za nižjo stopnjo sladkorja torej niso krive le objektivne okoliščine, ampak tudi subjektivne, torej take, ki jih lahko zagreši človek, če nekai stori (preveč gnoji, preveč škropi) ali kaj opusti, bodo nekaj denarja dodali tudi tistim pridelovalcem, ki so imeli peso, ki ima večji odstotek digestije. S tem jim hočejo dati neke vrste priznanje in nagraditi ne le slabše pridelovalce. Seveda pa moramo resnici na ljubo zapisati tudi to, da v času našega obiska še niso vedeli, kje vzeti denar za doplačila. Tovarna ,je predlog o doplačilu posredovala Poslovni skupnosti za sladkor Slovenije, ki bo v teh dneh razpravljala m skušala najti sredstva. Tovarna jih namreč nima. Morda bodo denar staknili v posebnem skladu za intervencije v proizvodnjo hrane. Ne le, da upamo, ampak smo prepričani, da bodo rešitev našli. Pa tudi, če bije ne, se zdi, daje pridelovanje pese zelo donosno. V tovarni so nam prijazni fantje v računalniškem oddelku posredovali podatke o pravih rekorderjih med proizvajalci pese. Tako smo zvedeli, da je neki kmet dobil za pesu s treh hektarjev kar 37 milijonov starih dinarjev ... V LABORATORIJIH Tovarna sladkorja v Ormožu je najsodobnejša v Jugoslaviji in v svetu. E!ek- tronika, ki je je precej in torej poteka delo bolj ali manj samodejno, dobro deluje. Če pa se pokvari, napako odstranijo strokovnjaki, ki jih ima tovarna. Popeljali so nas seveda tudi v laboratorij, kjer avtomatsko ugotavljajo stopnjo primesi; videli smo, kako avtomatsko ugotavljajo odstotek sladkorja. Vse je tako, kot smo zapisali v prvem delu sestavka. Glavnino del opravijo stroji in naprave, zato so odstotki primesi, digestije in drugega, kar je pač treba laboratorijsko ugotoviti, povsem zanesljivi. Seveda pa avtomatika ne more pokazati več, kot dejansko je. Razburjanje nekaterih (tu in tam se človek pač večkrat razburi čisto po nepotrebnem) je odveč. In če bo zdaj tovarna dosegla še to, da bo plačala tudi tiste manjkajoče odstotke, potem bo resnično storila več, kpt ji je bila dolžnost. Sicer pa so vezi med tovarno sladkorja in družbenimi ter zasebnimi proizvajalci zelo utrjene, v prihodnje pa naj bi postale še pristnejše. Zima bo kratka, kmalu bo pomlad in tedaj bo treba spet posejati sladkorno peso na še večjih površinah kot letos. Je sladkorna pesa res grenka? No, letos je nekoliko manj sladka, grenka pa sploh ni. Prinaša denar. Nekaterim kupe denarja. Pač odvisno od površin in zavzetosti pri delu. Po tem pojasnjevalnem članku pa, upamo, da smo uspeli prepričati tudi tiste (redke), ki so imeli nekatere pripombe, izvirajoče predvsem iz nepoznavanja načina dela kontrole kakovosti pese. Sicer pa je pripomb pravzaprav malo. Kontrolorji so vzeli letos 11 tisoč vzorcev pese, v laboratoriju pa so naredili kar 31 tisoč različnih analiz. Vse to z namenom, da ne bi nikogar prizadeli. Prepričani smo, da ni nihče oškodovan. ŠTEFAN SOBOČAN STRAN 11 ’6« DECEMBRA 1982 Ob dnevu JLA — Ob dnevu JLA — Ob dnevu JLA — Ob dnevu JLA — Ob dnevu JLA — Ob dnevu JLA — Ob dnevu JLA Dan armade — vseljudski praznik Vseljudska obramba v Jugoslaviji postaja sestavni del samoupravnega socialističnega sistema. »Ni si mogoče zamisliti,« je dejal tovariš Tito, »uresničevanje samoupravnih pravic delovnega človeka in občana na območju ekonomskega, političnega, kulturnega in družbenega življenja sploh, če ne ustvarimo takih pravic tudi na območju obrambe.« Tako vseljudska obramba dopolnjuje celovitost osebnosti, hkrati pa predstavlja dodaten obseg nadaljnjega družbenega razvoja. Če pri vsem tem vemo, da sta vprašanji oborožene borbe in odpora slehernemu morebitnemu agresorju stvar celotne družbe, in nikakor ne samo njenih oboroženih sil, potem teko vsa naša prizadevanja k temu, da se sleherno samoupravno okolje, od najmanjše delovne organizacije, krajevne skupnosti in občine, republike in zveze v kar največji meri usposobi, da postane hkrati del enotne vseljudske splošne obrambe. Toda povrnimo se za 41 let nazaj, ko je bila ustanovljena naša armada. 22. decembra leta 1941 sredi okupirane Evrope se v Rudu nad Li-mom rojeva naša armada, ki bo postala trden člen v verigi vseljudske obrambe naše domovine. Ta dan je zapisan v našo zgodovino z zlatimi črkami. Borci, postrojem pred svojim vrhovnim komandantom, so dali zaobljubo, da bodo osvobodili domovino, in to obljubo so častno izpolnili. Armada je postala kovačnica bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, kar je tudi danes. Leto pozneje so ustanovili vojno letalstvo in vojno mornarico, kar je edinstven primer v zgodovini osvobodilnih vojn. Tega leta je osvobojeno ozemlje bilo veliko .50 tisoč kvadratnih kilometrov s centrom v Bihaču, kjer je bilo tudi prvo zasedanje A VNOJ. Takoj, ko se je vojna vihra končala, je armada imela novo nalogo: Obnoviti je bilo potrebno porušeno domovino. Pri tem je prispevek naše armade neprecenljiv. Vsa ta leta nazaj se je krepila in usposabljala, tako da je danes usposobljena za najtežje naloge. Letos, ko praznujemo obletnico JLA, ne moremo mimo pomembnih jubilejev in dogodkov. Letošnje leto je po mnogočem tudi pomembno in zgodovinsko za vse naše narode in narodnosti. delovne ljudi in obča- Teritorialna obramba kot sestavni del oboroženih sil ima v konceptu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembno vlogo. Dosedanje usposabljanje, zlasti pa številne praktične preizkušnje pripadnikov teritorialne obrambe v Pomurju so pokazale, da so bili doseženi pomembni rezultati v izgradnji borbene pripravljenosti in moralnopolitičnega stanja. V vseh enotah in štabih teritoralne obrambe so se okrepile vloga in odgovornost ZK in ZSMS in povezanost z občinskimi in medobčinskimi organizacijami. ne. pa tudi za pripadnike JLA. To je bilo leto volitev tretjega delegatskega mandata. kongresov zveze komunistov republik in pokrajin, leto 12. kongresa ZKJ. leto kongresov sindikatov, mladine. V tem letu smo soočeni s številnimi' težavami na področju proizvodnje in ekonomike. Toda naši delovni ljudje in občani ter pripadniki JLA odločno vztrajajo na Titovi poti, odgovorno kot pred 41. leti, ko so vstali proti okupatorju in začeli socialistično revolucijo. Proslava dneva armade letos soupada tudi z izrednimi napori naših delovnih ljudi in občanov za stabilizacijo. Tem skupnim naporom se v vsakdanjem delu pridružujejo tudi pripadniki JLA, da bi.s kar najbolj ekonomičnimi prijemi dosegli vrhunsko usposobljenost. Dan JLA bo prilika, da se bodo delovni ljudje in občani seznanili z uspehi, ki so jih pripadniki oboroženih sil dosegli pri opravljanju svoje osnovne naloge, krepitve obrambe. December je mesec, ko se mladini, borcem, pionirjem, delovnim ljudem in občanom odprejo vrata kasarn. Prilika bo, da se spoznamo z življenjem in delom pripadnikov JLA, prilika za pogovore, za športna srečanja, kulturne nastope. Eno od največjih tradicij NOV in naše revolucije, da sta narod in armada eno, bomo potrdili, če bomo dnevu JLA zares dali vseljudski značaj. Sicer pa moč naše obrambe dograjujemo na moralnopolitični trdnosti in psihološki pripravljenosti naših delovnih ljudi, da se najodločneje uprejo zunanjemu pritisku in agresiji v kateri koli obliki ter na visoki stopnji vojaške organiziranosti in izurjenosti naših oboroženih sil kakor tudi vseh delovnih in družbenih organizacij. Ti uspehi so rezultat velikega zavzemanja starešin in ostalih dejavnikov v našem obrambnem in samozaščitnem sistemu. Še posebej pa velja opozoriti na veliko zavzetost delovnih ljudi in občanov pri izpolnjevanju obrambnih nalog, Pri nas v Pomurju je dan armade že zdavnaj postal praznik vseh občanov , in delovnih ljudi. Graničarji, ki so tesno povezani z občani, bodo v goste sprejeli delegacije mladih, delavcev, družbenopolitičnih aktivistov, šolske mladine, borcev in občanov. Zadonela bo pesem, zaplesali bodo kolo, vsi se bomo spomnili na minulo obdobje in začrtali nove naloge z namenom, da v prihodnje še bolj okrepimo našo obrambo. Da je splošna ljudska obramba zares naloga vseh občanov, se potrjuje vsak dan. V krajevnih skupnostih uspešno delajo odbori za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, uspešni sta narodna zaščita in teritorialna obramba, v vrste in enote katerih se vključuje čedalje več mladine. Lahko smo ponosni na dosežene rspehe, a nikoli zadovoljni. V današnjem času, ko je rožljanje z orožjem še posebej glasno, moramo biti neprestano budni. Vse to smo lahko dosegli le zato, ker smo v praksi uresničili vizijo tovarišta Tita, da je pravzaprav armada ves narod. Naša JLA pa ima seveda pri obrambi še posebno nalogo. Sodobna oborožitev, hitra akcija in še hitrejša gibljivost enot, to so nedvomno zahtevne naloge, za katere se enote naše armade nenehno urijo, kajti nismo. in nikdar ne smemo pozabiti »Tujega nočemo — svojega ne damo.« Jani D. kar se je pokazalo na številnih vajah ter drugih oblikah urjenja in usposabljanja. Vse bolj zapleten mednarodni položaj, notranje razmere, bitka za stabilizacijo in izvoz, za krepitev položaja delavca v združenem delu, za razvoj socialističnega samoupravljanja, za utrditev neuvrščene politike, za enakopravnost, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti nam tudi v prihodnje narekujejo nadaljnja prizadevanja na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. F. M. RAZGOVOR Z DARJO PODLESEK — PROSTOVOLJKO TO Tudi dekleta smo sposobna braniti naše pridobitve . Vedno več mladih deklet prostovoljk se vključuje v vrste teritorialne obrambe. Med te, ki so oblekle vojaško uniformo, sodi tudi Darja Podlesek iz Murske Sobote, sicer študentka na VEKS v Mariboru. Z njo smo se pogovarjali o njenih prvih vtisih iž življenja med pripadniki teritorialne obrambe. — Letos si kot prostovoljka stopila v vrste teritorialne obrambe. Bila si tudi na usposabljanju. Kdo te je navdušil, da si postala teri-torialka in kakšni so tvoji prvi vtisi? »Prvič sem oblekla sivo zeleno uniformo letos na Pokljuki, kjer je bilo 14-dnevno usposabljanje za pridobitev vojaških veščin in spretnosti, namenjeno študentkam prostovoljkam. Za usposabljanje sem se odločila sama, največje podpore pri moji odločitvi pa sem bila deježna od OK ZSMS in OŠTO. Čeprav je bilo potrebno na usposabljanju dati veliko od sebe, dan za dnem premagovati ovire in hoditi naokoli v prepoteni srajci in z zariplim obrazom, so ostai lepi spomini. Hitro nam je minilo 14 dni, vendar s tem nismo končale z našim delom na področju SLO, temveč je to šele temelj praktičnega in teoretičnega znanja, ki ga moramo sedaj prenesti na druge v okolju, kjer živimo in delamo. Sele s tem bo dosežen namen usposabljanja. Po vrnitvi z usposablja-nja.sem dobila vojaško knjižico in bila razporejena na dolžnost borke v enoto TO. Tako sem se v oktobru udeležilatudi 5-dnevnega usposabljanja, kjer smo bila štiri dekleta.« — Kakšen pa je bil odnos starešin in pripadnikov TO do vas? »Mislim, da je bil odnos vseh starešin in ostalih pripadnikovTO do nas zelo dober. Niso nas zapostavljali, če pa je bila potrebna kateri izmed nas kakšna pomoč, so nam radi pomagali. Sicer pa smo same vztrajale in hotele dokazati, da smo ženske na tem področju enakovredne moškim, da imamo voljo in znamo premagovati najtežje ovire in napore. Zato menim, da smo dekleta in žene sposobne opravljati različne dolžnosti v enotah, poveljstvih in štabih TO, predvsem kot borbe, bolničarke, inten-dantketer politične in administrativne delavke. Seveda pa je potrebno v enote TO vključiti mnogo več žensk kot doslej. To pa bomo dosegli s še večjo povezanostjo med vsemi zainteresiranimi dejavniki v občini in regiji, čeprav smo že doslej na tem področju veliko storili zorganizira-mem raznih pohodov po poteh revolucije m s kvizi. Dobro bi tudi bilo, če bi vključevanju žensk v enote TO več skrbi namenili v sredstvih javnega obveščanja. Največ pa seveda lahko storimo same mladinke, ki smo se že udeležile usposabljanja. Zavedati se moramo, da z usposabljanjem za potrebe teritorialne obrambe med dekleta uresničujemo po- membno družbeno nalogo, ki ima svoje korenine v NOB. Takrat so številna naša dekleta dokazala, da so sposobna in pripravljena na borbo. Iz naše revolucionarne preteklosti, je veliko primerov heroizma deklet in žena, ki 9° nam svetal zgled in smer našega prihodnjega delovanja«. — Zadovoljna si torej, da si se kot prostovoljka vkljU' čila v vrste teritorialne obrambe? »Zelo sem zadovoljna, da sem si pridobila veščine s področja SLO in si bom prizadevala, da si potrebno znanje še izpopolnim-To sem trdno odločena m mislim, da ni človeka niti organa v naši družbi, ki bi nam dekletom imel pravico odvzeti možnost, da se z orožjem v roki borimo za svoje ozemlje, domovino, družine pre“ tujim agresorjem z željo zagotovit' nam in našim naslednikom mirno in srečno prihodnost.« F. Maučec Praznovanje dneva JLA v Pomurju V počastitev 22. decembra — dneva JLA se bodo v Pomurju zvrstile številne prireditve, srečanje in tekmovanja ter razstave. V soboški občini so se prireditve začele že v soboto s sklepnim regijskim tekmovanjem »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti«-Včeraj so v izložbi blagovnice Šoping odprli razstavo slik o delu m življenju TO, JLA in milice. Jutri, v petek, bodo pripravili tehničn zbor OVO za mlade srednjih in osnovnih šol. V soboto bo slovesna seja TO v PŠTO in OŠTO ter podelitev priznanj in zahval najP^' zadevnejšim pripadnikom TO ter tovariško srečanje starešin JLA, TO, borcev ZVVI, DPO in DPS. V nedeljo bodo športna srečanj« med ekipami PŠTO, OŠTO, JLA, ZRVS, PM, UNZ, ZZB in VV>-V ponedeljek bo športno srečanje mladink in mladincev prosto voljcev OSTO z vojaki. V torek, na predvečer dneva JLA bo v M ursk> Soboti promenadni koncert soboške godbe na pihala, slavnost® akademija v kino dvorani ter srečanja starešin scicibani in šolarji t obiski na karavlah. V sredo^22. decembra, pa bo slovesnost poveljstvu obmejnega odseka. . V lendavski občini bodo v petek, 17. decembra, v avli skupšč' občine odprli razstavo fotografij z usposabljanja pripadnikov TO-nedeljo bo tekmovanje v streljanju z zračno puško, v ponedeljek p tekmovanje v odbojki med ekipami milice, JLA in TO. V torek W pripravili sprejem pripadnikov JLA inTO pri predsedniku skupšči občine ter slavnostno akademijo, ki bo v veliki dvorani INA-N«1 J Na dan JLA pa bo slavnostna seja OŠTO, na kateri bodo pod® pohvale in priznanja zaslužnim pripadnikom TO. Po vseh šola® P bodo učenci pisali naloge o dnevu JLA. Predstavniki DPO, mlad* in pripadniki TO bodo obiskali karavle, kjer bodo krajše slovesno« V INA-Nafti in OŠ Draga Lugariča pa bodo tudi pripravili razsta orožja. . V radgonski občini bodo pripadniki JLA in TO obiskali pogovarjali z učenci, predvideni pa so tudi obiski karavl, kjer bo srečanja s kulturnimi programi. Na predvečer dneva JLA P* 22-kino dvorani proslava. V ljutomerski občini bodo od 16. do 22-decembra v osnovnih šolah pripadniki TO pripravili prikaz or® in opreme ter se z mladimi pogovarjali o možnostih vključitve mladince prostovoljce, v šole JLA in ŠRO. Krajevne organih« ZRVS pa bodo pripravile proslave v KS. V torek, 21. decembra, P bo srečanje starešin in podelitev priznanj pripadnikom TO. STRAN 12 VESTNIK, 16. DECEMBRA Z OBISKA MED NAŠIMI DELAVCI V ZAHODNONEMŠKEM MESTU INGOLSTADT MEGLICE ZDOMSTVA SE ZGRINJAJO V MEGLO SLOVENSKA ŠOLA Iz namer ljudi, da bodo odšli na tuje za leto, dve, da bi si fi-nančng opomogli, so nastala desetletja. Mnogi so se sicer že vrnili, toda iz Pomurja je po zadnjih podatkih na tujem še vedno 5100 delavcev, ki v tujini puščajo svoja najbolj plodna leta. Se zlasti zdaj, ko tudi razviti zahodni Evropi recesija ne prizanaša, pri odpuščanju pa so prvi na udaru prav tuji delavci, je potrebno dajati od sebe vse, da obdržiš delo. Meglice zdomstva se zdaj bolj kot kdajkoli prej zgrinjajo v meglo. Položaj naših delavcev na tujem je zdaj težji, kot je bil kdajkoli poprej. V zahodnonemškem mestu Ingolstadt, kjer dela dela nekaj sto Pomurcev, so pravzaprav lahko še zadovoljni. Avtomobilski firmi Audi —.tu jih dela največ — za zdaj posel še cvete in delavcev ne odpuščajo. Drugače je s tovarno Telefunken, kjer so proizvodnjo zmanjšali na polovico in precej naših delavcev, tu so bile zaposlene predvsem ženske, je ostalo brez dela. Nekaj odpuščanj je tudi pri drugih delodajalcih. Ti ljudje zdaj čakajo, Verenovi resno razmišljajo o vrnitvi domov. Še dve leti, pravijo, pa homo v Šratovcih, kjer smo si zgradili hišo. SLOVENSKA DRUŠTVA NA BAVARSKEM SE POVEZUJEJO KOT ŠTIRJE ŽARKI V TEJ MEGLI Triglav, Laštovka, Drava, Simon Jenko so imena slovenskih kultrno-prosvetnih oziroma kulturno-športnih društev na Bavarskem v Zahodni Nemčiji, ki že svojo simboliko opozarjajo, da so to otočki domovine v Mtlnchnu, ingolstadtu, Augsburgu in Niirnbergu. Društva so povezala na stotine naših delavcev na začasnem delu v tuji ni .»Vanj e so se zatekli kot v zatočišče pred velikokrat neusmiljenim tujim svetom z željo, da bi skrbneje negovali materin jezik, kulturo, navade in običaje, bili v stalnem stiku z domovino. Njihovo dosedanje delo potrjuje, da jim večina tega uspeva. v NAJSTAREJŠI „TRIGLAV” JE NOVE ČLANE PRITEGOVALO uspešno BELO Prvo je bilo na območju Bavarske ustanovljeno munchen-sko društvo Triglav, in sicer leta 1975. Že drugo leto delovanja so uspešno organizirali 5. srečanje Slovencev Zahodne Evrope, kmalu so dobili tudi društvene Prostore, v katerih so uredili bo-gato knjižnico. . Za posamezna delovna področja so oblikovali komisije in sekcije, ki so neumoino delale, si pridobivale zaupanje članstva in kaj kmalu s? je število članstva povzpelo na osemsto. Vse tesnejše so postaja-le tudi vezi z domovino. Pokroviteljstvo nad društvom so Prevzeli Trboveljčani, društvo pa J« bilo leta 1980 tudi eden od Pobudnikov sodelovanja med Mhnchnom in Ljubljano. Povezali so se z begunjskim Elanom in celjskim Toprom, organizirali izlet otrok in staršev v Trbovlje in še bi lahko naštevali, ’sliko truda so vložili v organiziranje dopolnilnega pouka v slovenskem jeziku; že nekaj let v društvu uspešno deluje mala šo-a> v sklopu tovarne Siemens pa tudi slovenski vrtec kot prvi tak-sen v ZRN. Poleg tega so poskr-e 1 za izobraževanje odraslih. ”PRAVA” ŠE NIMA SVOJIH prostorov Slovensko kulturno in športno ruštvo Drava v Augsburgu je večina se jih je tudi pritožila, toda o tej svoji stiski najraje molčijo. Razumeti jih moramo, kajti v veliki negotovosti so. Težko pa bi delavec v domovini, ki bije težke in velikih odrekanj potrebne bitke za stabilizacijo, razumel posameznike, ki so se desetletje in več razdajali kapitalizmu, zdaj jih je pustil na cedilu in o tem molčijo, na veliko pa kritizirajo, da domovina, premalo skrbi zanje, da se ne morejo vrniti, ker zanje ni delovnih mest itd. To so na srečo le izjeme, čeprav prav ti znajo biti zelo glasni in ustvarjajo nemalokrat tudi splošen vtis. Jedro pa je zdravo — večina se jih zaveda, da se položaj zaostruje, da so možnosti za zaposlitev v domovini pičle in da je predvsem od njih samih odvisno, kakšen bo njihov jutri. Večina teh za leto, dve, tri resno razmišlja o vrnitvi, doma gradijo hiše, vlagajo v kmetije, razmišljajo o obrtnih delavnicah in še bi lahko naštevali, zato je njihova prizadevanja potrebno doma še bolj organizirano podpreti. Med takšnimi je na primer Milena Votek, ki je že 14 let v tem-. volja in veselje do dela premagujeta tudi te težave. DRUŠTVO ,,S1MON JENKO” ŠE BREZ POKROVITELJA V letu 1979 je bilo ustanovljeno tudi slovensko športno in kulturno društvo Simon Jenko Nurnbergu. Kot povsod jim je bila prva skrb slovenska šola pa kulturno, športno in družabno življenje delavcev, ki živijo v tem. zahodnonemškem mestu in njegovi okolici. Dolgo niso mogli dobiti društvenih prostorov, v letošnjem maju pa so jih z veseljem in ponosom odprli. Za njihovo ureditev so žrtvovali 650 prostovoljnih delovnih ur, vsak prihranjeni dinar pa skrbno obrnili. Razočarani so bili le, ker na otvoritev ni prišla delegacija iz Kopra, kar naj bi simbolično označilo tudi začetek pokroviteljstva. Upajo in pričakujejo, da bo ta vez z domovino kmalu dobila pravo vsebino, kar bi jim bilo v veliko oporo. Tako kot so bile besede učenca slovenske dopolnilne šole ob otvoritvi, ko se je vsem zahvalil za vloženi trud in v imenu otrok obljubil, da bodo nadaljevali tradicijo staršev. Zdaj so v društvenih prostorih že zaživele dramska, folklorna, namiznoteniška in šahovska sekcija. PET USPEŠNIH ,,LET ..LASTOVKE” Bilo je 22. oktobra 1977, ko so se na ustanovnem občnem zboru zbrale ,,Lastovke”. Izpolnila se zahodnonemškem mestu. Še dve leti mislim ostati tu, pravi, potem pa bi se z možem vrnila, kajti v Murski Soboti bo dograjena hiša. Da v teh razmerah obdržiš zaposlitev, moraš predvsem dobro delati, dati od sebe vse. To je osnovni pogoj. Bojimo pa se predvsem tega, da bi vsi morali naenkrat domov. To bi boilo najhuje, pravi Milena Votek, kajti vemo, daje tudi doma težko z delovnimi mesti. MII.ENA VOTEK: Štirinajst let sem že v tujini. Vrniti se nameravamo čez dve leti, kajti v Murski Soboti gradimo hišo. Tudi Verenovi — Marija in Bela s hčerkicama Suzano in Karen — resno razmišljajo o vrnitvi čez dve leti. Pravzaprav so se za to odločili že zdavnaj prej, ko so v Šratovcih začeli graditi hišo. Bela je na tujem že 14 let, Marija deset. Doma je pred odhodom imel svojo obrtno delavnico, vendar za tapetništvo v tistem obdobju ni bilo posluha. Pustil je vse in odšel. Delo je dobjl pri zasebniku, kjer dela kot avtomehanik. Marija ni zaposlena. Hčerkici sta majhni in skrb zanju je pretehtala nad markami. Veliko razmišljata o svojem delu po vrnitvi je dolgoletna želja Slovencev' v Ingolstadtu, med njimi je največ Pomurcev, o ustanovitvi slovenskega kulturno-prosvetnega društva. Danes je za njimi pet let dela in naporov, uspehov pa seveda problemov in težav, ne pozabijo dodati. Takoj, ko so dobili svoje prve društvene prostore, so ustanovili slovensko malo šolo. S posebnim posluhom so spremljali in pomagali, ko je bilo to potrebno, slovenskemu dopolnilnemu pouku. Delo številnih sekcij je ljudi pritegovalo in število članov je strmo naraščalo. Dobili so lepše in večje prostore, kjer imajo lepo dvorano, v kateri so si sami uredili oder. domov. Obrt ju oba .najbolj mika, čeprav je imel mož grenke izkušnje. Marija je frizerka in razmišlja o salonu, mož pa o avtomehanični delavnici ali čem podobnem, odločili pa se še niso. Kakšne so za to- možnosti v domačem kraju, skoraj ne vesta in predvsem tu pričakujeta pomoč. In prav v takšnih primerih doma s kompliciranimi postopki, nestimulativno davčno politiko in podobnim ljudi, ki so pripravljeni vložiti v svoje delovno mesto, ne bi smeli zavračati. Tudi drugi problemi so, ki meglice zdomstva zgrinjajo v meglo. Naprimer navidez dobre urejene bivalne razmere delavcev Audija v samskih blokih so te ljudi z leti pahnile v osamljenost, najtežja posledica pa je razširjanje alkoholizma. Naše ljudi so z bivalnimi razmerami, kar je bil verjetno tudi cilj, uspeli izolirati, in zdaj so v to zabredli že tako daleč, da se le redki opogumijo in pridejo med ,,Lastovke”. Takšnih in podobnih krutosti ne manjka in še več jih je v drugih okoljih; kajti v Ingolstadtu le gre za nekoliko drugačen odnos do naših ljudi. To pa je posledica dobrega sodelovanja in partnerskih vezi med Mursko Soboto in tem zahodnonemškim mestom. Če že govorimo o meglicah in meglah zdomstva, ne moremo tudi mimo zadnje, ki je naše delavce na tujem presenetila in še vedno ne vedo, kako in kaj je pravzaprav z novimi 'carinskimi predpisi. V grobem so sicer seznanjeni., podrobnosti pa ne poznajo. Večina jih razume, da so gospodarska nuja za Jugoslavijo. Pričakujejo pa izčrpno informacijo o spremembah, da se ne bi ponovili novembrski prizori na naši meji. O tem so celo pisali v društvenem glasilu ,,Lastovka”. Prav tako so prisotna mnenja, da bi kot začasno zaposleni v tujini le morali imeti več ugodnosti, ko prihajajo v domovino. nih sekcij — šahovske in biljardne. Ob vsem tem delu je težav več kot dovolj. Veliko aktivnih članov se je vrnilo v domovino, nekateri pa so se pustili zavesti krogom, ki jim je bilo delovanje slovenskega društva v tujini in povezanost Lastovke z domovino trn v peti, so zapisali v zadnji številki svojega glasila. Društvo-pa kljub temu dela naprej in njegova vrata so ostala za vse, ki se želijo vrniti, na stežaj odprta. V prostorih Lastovke pa je in bo visela naša zastava in Tjtova slika, so neomajni in odločni. Pri premagovanju takšnih in podobnih težav jim je v veliko oporo dobro sodelovanje s pokroviteljem iz domovine — občinsko k konferenco SZDL v Murski Soboti. V PRIHODNJE ŠE TESNEJE SKUPAJ Skupaj lahko delamo bolje, naredimo več, so si enotni v vseh štirih slovenskih društvih na Bavarskem. Zdaj- so se na različnih srečanjih in športnih tekmovanjih že dodobra spoznali, zadnji uspeh dobrega sodelovanja pa je izid 24. številke Lastovke, ki je doslej bila glasilo ingolstadskega društva, po tej poskusni številki pa postaja glasilo vseh slovenskih društev na Bavarskem. Prvi poskus bi lahko ocenili kot uspešen. Našli so zelo racionalno in posrečeno rešitev. Glasilo ima skupni del, v sredini pa je na štirih straneh posebna društvena priloga. Najbolj so se tudi tokrat potrudili mladi dopisniki, preberemo lahko nekaj literarnih prispevkov in seveda veliko novic iz dela društev. Zdaj so na vrsti bralci, ki bodo o novosti povedali svoje. Njihova mnenja bodo smernica za naprej. Skoraj bi si upali trditi, da bo to podpora skupnemu glasilu, ki bo naše ljudi še bolj povezalo med seboj in z domovino. Še en majhen žarek torej, ki bo pomagal razgrinjati meglo .. . Ni lahko ostati Slovenec Slovenski šoli dopolnilnega pouka je na tujem naložena ena težjih nalog — naučiti slovenski jezik in pri vzgajati ljubezen do domovine generaciji, ki odrašča na tujem. Od bolečih začetkov, ki so terjali veliko prepričevanja staršev, češ da bi to vplivalo na uspešnost otroka v nemški šoli, in mnogi niti niso dajali svojih otrok v slovensko šolo, se je v zadnjih letih veliko spremenilo na bolje. Mnogo problemov pa je še ostalo. Za obe plati smo skušali zvedeti ob obisku med našimi delavci v Ingolstadtu. Pouk slovenskega jezika, vsaka skupina ga ima enkrat na teden po štiri ure. obiskuje v tem šolskem letu v Ingolstadtu 78 učencev. Program izvajajo v štirih skupinah. Delo je zastavljeno in organizirano tako, da učenci postopoma poglabljajo znanje iz dvanajstih v programu določenih tem. v katerih je poudarek na jeziku in spoznavanju domovine. V veliko pomoč so učencem in učiteljici učbeniki, pomagajo pa si tudi z delovnimi lističi in drugimi učnimi pripomočki. Sola je dobila svojo učilnico na eni izmed nemških šol. tako da so zdaj s pogoji zadovoljni. Učiteljica Olga Kerčmarjeva, ki je orala ledino slovenske šole v Ingolstadtu in je še danes njen steber, se še naprej trudi, da bi bil pouk v slovenskem jeziku kvalitetnejši, na svoje učence pa ne pozablja tudi takrat, ko so v nemški šoli. Marsikdaj jih tam Učenki slovenskega dopolnilnega pouka si v Lastovki takole krajšata čas. Na žalost pa je prav med najmlajšimi tujina že pustila grenke sledove — med sabo komaj še spregovorijo slovensko besedo. Vpliv staršev in slovenske učiteljice tako daleč ne seže več ... zapostavljajo. Nemalokrat to stori že učitelj in bili so primeri, ko ni mogla, da ne bi posredovala. Zgodilo se je naprimer. da učitelj v nemški šoli naših otrok ni klical po imenu, temveč kar vse po vrsti »jugo«. Za to je zvedela od svoje učenke, ki je spraševala, kaj pravzaprav pomeni ta »jugo«. Opraviti je mora težko nalogo — kar najmanj z obrazložitvijo prizadeti otroka, odločila pa se je tudi za posredovanje pri vodstvu šole in odnos se je počasi spremenil. Zlasti hudo je. da razlikovanje pri učitelju kaj hitro pripomore, da se začnejo tudi otroci razlikovati med seboj. Ko razmišljaš o tem, skušaš nekako razumeti odraščajoče Slovence, da se med seboj pogovarjajo nemško. Hočejo biti^enaki med enakimi. Ko pa so 's starši in učiteljico, jih večina brez težav govori slovensko. čeprav so starši zelo malo skupaj in četudi prihajajo v slovensko šolo le enkrat. tedensko. in to po napornem delu v nemški šoli. Tam je namreč pod posebnim pritiskom s ciljem, da se mu onemogoči nadaljevanje svlanja v gimn'aziji. Selekcija se opravlja v petem razredu in nemški učitelji se prav »trudijo«, da bi bil uspeh tujcev podpopre-čen. Usodo te poti je preživljala tovarišica Olga Kerčmarjeva sama na primeru svojega sina. Pri nemškem učitelju je bil vedno med slabšimi, sama pa je ugotavljala, da je sposobnejši. Vztrajala je in uspela sina prešolati. Zdaj je med najboljšimi učenci. Takšnih in podobnih krivic se dogaja veliko in na nek način že zapečatijo življenjsko pot v obdobju otroštva. Vse to slovensko šolo dodatno obvezuje. Toliko srečnejša je zato tovarišica, ko prihajajo iz domovine novice, da se je njenih devet učencev, ki so se vrnili domov in to šolsko leto nadaljujejo šolanje v Sloveniji, uspešno vključilo v naš šolski sistem. Uspešne so njene bivše učenke, ki nadaljujejo šolanje v Ljubljani in Mariboru, na družboslov-no-ekonomski usmeritvi v Murski Soboti. Gabi z Goričkega pa ji je pisala, da si nikoli več ne želi v nemško šolo. Tam je vse tako hladno, niti tople malice ni bilo. .. V slovenski šoli na tujem si posebej prizadevajo tudi, da bi otroci imeli z domovino čim več stikov. Niso redki primeri, pravijo v Ingolstadtu, ko se otroci v času bivanja v domovini pridružijo učencem v domačem kraju. Tako se je na primer Renata ob zadnjem daljšem obisku doma Olga Kerčmar: »Srečna sem, da so se moji učenci, ki so se vrnili v domovino in tam nadalujejo šolanje, uspešno vključili v naš šolski sistem. To je kot dodatno plačilo za delo učitelja v tujini.« pridružila za nekaj dni vrstnikom na šoli v Odrancih. Lepo so jo sprejeli, precej se je naučila in na nek način dobila tudi zaupanje v znanje, pridobljeno v slovenski dopolnilni šoli. Ko je tovarišica spraševala, kaj pomeni beseda prst, je edina pogumno dvignila roko in pojasnila — to je vendar zemlja! Veliko za otroke pomenijo tudi organizirane počitnice v domovini, pa druge oblike sodelovanja s šolami, iz katerih so med otroci doma in na tujem vznikla prijateljstva. Srečujejo se. si pišejo. Brez vseh teh oblik sodelovanja in vsestranske pomoči iz domovine ne bi šlo, poudarja tovarišica Kerčmarjeva, pa naj bi se starši, slovensko društvo in ona še tako trudili. Na žalost pa so’kljub potrjeni uspešnosti slovenske šole in jasnim pokazateljem, da slovenska šola nima negativnega vpliva na uspešnost v nemški šoli, še vedno starši, ki svojih otrok ne pošiljajo v slovensko šolo. Najbolj boli, pravi tovarišica Kerčmarjeva. ko te odpravijo s pojasnilom, češ mi se nikoli več ne bomo vrnili v domovino. A je to sploh lahko razlog, da se odpoveš svojemu jeziku, poreklu, da. nič krivemu otroku vzameš, kar je edino resnično njegovo?! Takšni primeri so zdaj na srečo že v manjšini. Skupaj s slovensko šolo se je pri prosvetl-jevanju staršev posebej angažirala »Lastovka«. Prvi velik uspeh je bila ustanovitev male šole v okviru društva, ki je bila ena prvih na tujem. To je prva, sicer skromna. vendar dragocena stopnička do slovenske šole, prvi korak, ki vodi k spoznavanju materinega jezika in domovine, prva možnost. dar ob starših privzgojiš otroku pravo ljubezen do rodne grude. Tu se začne in nadaljuje, kajti v tujini res ni lahko ostati Slovenec! STRAN ’ 16. DECEMBRA 1982 V CERTUSU SO PRED DEJSTVOM POGLEDI, MIŠLJENJA LENDAVA I Ali prelom ali pobotanje? | Najprej smo (si) postavili vprašanje: kdo in kam suče volan? Sledila je pregovorna, da prilika dela dela tatu ih nazadnje ponujamo izbiro: ali prelomali pobotanje? Gre za nekak sklepni, zaokrožen komentar dogajanja v tozdu Avtobusni promet mariborskega Certusa v Murski Soboti, s katerim želimo dopolniti vse tisto, kar je ostalo nedorečeno. Tega pa je, zlasti kar zadeva možne izhode in rešitve, kar precej. INa nočnem zboru delavcev smo veliko tega zabeležili. Med drugim tudi naslednje: posamezni vodje oziroma razpored-_ niki morajo sproti dajati uteme- Ijitve in pojasnila, zakaj prihaja H do nadur, kako je z doplačilom ur posameznikom in kako je z izrednimi vožnjami. Čemu ne Ibi v tej zvezi oblikovali posebne komisije ali obudili delo komisije za nagrajevanje, ki bi problematiko proučila in ukre-Ipala? Zlasti bi se bilo treba čimprej poenotiti glede nadomestil za prevoze na delo in z dela in urediti tople obroke med delom. Poleg tega ne bo I odveč preveriti, kako je z delovnimi pogoji voznikov, sprevodnikov, zaposlenih v delavnici in drugih. I Sklep — v bistvu edini — je bil. da je treba spremeniti oziroma dopolniti pravilnik o delitvi sredstev za osebne do- hodke in skupno porabo za vso ČAS t Morda je trditev, da so Moravci vas brez tradicije, malo prehuda. Morda. Kaj 'vse se je v tej vasi spremenilo v dveh desetletjih? Moravske toplice so pomembna pridobitev, ponosni so nanjo, hkrati pa so v zadregi, ko se iz dneva v dan vrstijo očitki na račun komunalne urejenosti tega turističnega kraja. Cesta je odločno preozka, saj se težja vozila prav v središču vasi komaj srečujejo, ni kanalizacije, robnikov in poti za sprehajalce, obresti pa še v jarkih delovno organizacijo, ne le soboški tozd, rok za to pa je konec februarja. Takrat bi se delavci zanje odločali z referendumom. Zakaj ne bi šli v deljen delovni čas vsaj pri določenih delovnih nalogah, denimo v primestnem prometu (okolica Murske Sobote)? Razporede in delovne naloge — če je, v prispodobi rečeno delovna naloga »hrbtenica«, razpored pa »mišice« — velja ‘sestavljati preudarneje, nepristransko. Škarje in platno morajo imeti pri tem v rokah razporedniki in odbor za medsebojna razmerja, nikakor pa ne posamezniki. Vsekakor bi morala imeti pri tem kakšno besedo tudi komisija samoupravne delavske kontrole, ki se doslej ni ravno izkazala. Tako pa so razmišljali navzoči na sestanku osnovne organizacije ZK. obenem pa JIH PREHITEVA nabira preveč odplak. Urejenosti kraja bodo, tako so poudarili tudi na programski konferenci SZDL, posvetili več pozornosti in se tako izognili pogostim zadregam. Vse bo treba delati načrtno, da ne bi z zasilnimi rešitvami naredili več škode kot koristi, to velja še posebej za kanalizacijo, cesto in pločnike. K-ajevno skupnost, ki se je osamosvojila pred letom, čakajo zahtevne naloge in še več dogovorov za združevanje sredstev bo potrebnih tudi z Moravskimi toplicami. priznali, da so doslej zunaj, na avtobusnih postajah, bore malo politično- delali z zaposlenimi, čeprav so že dalj časa v ta namen organizirane posebne skupine (ljutomerska, soboška in druge). Po zadnjih dogodkih — maja letos poslanem anonimnem pismu na republiški odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah, devetmesečnem poslovanju z izgubo, odstopni izjavi direktorja tozda, nočnem zboru zaposlenih in razčiščevanjih v okviru družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov — so v Certusovem tozdu Avtobusni promet v Murski Soboti postavljeni pred dejstvo: ali se zbogati (ne, da se režijski delavci in vozno osebje grdo gledajo med sabo) ali pristati v prelom (ukrep družbenega varstva)?! Odločitev imajo v svojih rokah. Nemara pa bi si še prej, preden bo padla, natočili čistega.vina v odnosih z matično delovno organizacijo v Mariboru. V nasprotnem se jim utegne — ne glede na to. kako se bodo odločili — vse skupaj hudo maščevati Ena vas, ena krajevna skupnost. Kako je to videti v praksi, v vsakodnevnem življenju, to zdaj po enem letu že vedo. Denarja je premalo, čeprav plačujejo sorazmerno visok krajevni samoprispevek, premalo predvsem za asfaltiranje ceste v Zgornje Moravce, pri čemer so računali na širšo družbeno pomoč, od turistične takse-pa dobivajo sorazmerno majhen delež. Ob drugih se bo moralo še bolj zavzeto Iptiti del^ turistično društvo. J. Stolnik NE BODIMO SENTIMENTALNI! Ko so na eni zadnjih sej predsedstva soboške občinske frontne organizacije razčiščevali, kako bi veljalo jadra gospodarstva v prihodnjih letih še bolj napeti, se je oglasil Jan Ros, rekoč: »Do teh vprašanj se ne moremo obnašati sentimentalno. Če bo treba, bomo v tej zvezi šji tudi v kadrovske rošade. Sem močno za to, da imajo po podjetjih dnevno v rokah tiste ključne pokazatelje, za katere vsi vemo, kateri so.« Maks Rojs, predsednik medobčinskega sveta socialistične zveze pa je precej dodal: »Pri izkoriščanju obstoječih zmogljivosti so še določene rezerve, čeprav gre bolj za izhode v sili. Mi smo na eni zadnjih sej predsedstva apelirali, da občinski izvršni sveti prek svojih komitejev za planiranje dožene-jo, kako in kaj.« Polemične iskre so se vnele, ko so v resoluciji oziroma družbenem načrtu prišli do zaposlovanja. »Nezaposlen delavec je najdražji delavec,« je menila Silva Čenar iz sozda ABC Pomurka in pribila: »Tudi dejstvo, da skupščina skupnosti za zaposlovanje v zadnjem času ni bila sklepčna, pove dovolj.« Sicer pa — kot je ugotovil predsednik občinskega izvršnega sveta Murska Sobota Pavel Pon-grac — je na razvojne dokumente občine iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti prišlo bore malo pripomb in predlogov za spremembe in dopolnitve, precej več pa iz posameznih forumov. Vsi po vrsti so opozarjali, da je nujno uveljaviti pravočasno, posebej še hkratno načrtovanje, se pravi družno organizacije združenega dela, samoupravne interesne in krajevne skupnosti, v nasprotnem bo čez leto spet prihajalo do neljubih zapletov in rezov. »Vsakršen rez pa se — tako ali drugače — povosd pozna,« smo slišali razglašeno resnico. Pa še, da na proračunska sredstva ne kaže računati, da bo zato okrnjena dejavnost inšpekcijskih služb in še koga, da skratka velja tudi občinski proračun dodobra prečesati. Seveda to še zdaleč ni vse, temveč le delček iz mozaika mnenj, pogledov, stališč, članov soboške konference socialistične zveze. Za nas je dovolj kot iztočnica za neko drugo razmišljanje, ki vam ga ponujamo v presojo. Očitno tudi sestanki — pa naj je posredi krajevna ali regijska raven — niso več tisto, kar so nekdaj bili. Svoj-čas je namreč razprava šla po strogem vrstnem redu (nekakšni hierarhični lestvici, bi dejali!), dandanes pa se suče, kakor nanese. Kdaj pa kdaj se tak način prileže, čeprav se kaj hitro zna zgoditi. da zdrkne na medosebni dialog, na t. im. »ping-pong« ali kdo bo koga, se razvodeni in prelevi v nekakšen klub, kjer se več ne ve, kou pije in kdo plača. Takšnih sračjih gnezd bi naj bilo vse manj, saj se sicer v nasprotnem znajdejo v precepu najmanj trije: predsedujoči na sestanku, poslušalci in navsezadnje poročevalec (novinar). S tem pa nikakor ne namigujemo, da seje predsedstva soboške občinske organizacije SZDL niso tvorne in »z glavo in repom«. Branko Žunec Setveni plan 85-odstotno ( BSHSfiKSSNMKSHSBNi s. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj je te dni objavil podatke o letošnji jesenski setvi in pospravila pridelkov. Kljub slabim vremenskim prilikam v času setve je uspelo v zasebnem sektorju kmetijstva zasejati pšenico na 85 odstotkih predvidenih površin, v družbenem sektorju pa na 86 odstotkih površin. Zasebni kmetovalci so kupili 105 ton semenske pšenice novosadska rana, mačvanka, zlatoklasa in super zlata. Mineralnih gnojil je bilo dovol j, problem pa je bil le z gorivom, saj ga istočasno ni bilo na vseh črpalkah. Kmetijska zadruga je ob setvi izvajala še posebne aktivnosti, organizirala je sestanke s kmetovalci v vseh krajevnih skupnostih, na katerih so ocenili odkup pšenice v letošnjem letu in možnosti za povečanje odkupa v prihodnjem letu, kmetoval; cem pa so posredovali too* strokovne napotke. V je; senski setvi so v lendavski občini s pšenico zasejali 2502 hektarja, pogodbenih površin za proizvodnjo pšenice pa je okoli 900 hektarov, kar znaša '5 odstotkov plana. Jani D- I Po dobrih petih letih — začelo se je junija 1977 — je obrtna zadruga 14. oktober jz Gornje Radgone storila več prelomnih razvojnih korakov. S števila 16 ustanoviteljev je zrasla v soliden 160-članski kolektiv, kjer so se našli predstavniki skoraj vseh vrst storitev in proizvodnje. Izbor, ki ga ponujajo je zares bogat, pester in kakovosten, poleg tega paima gornjeradgonska obrtna zadruga dobro razvito poslovno sodelovanje z vrsto trgovskih in proizvodnih organizacij. kar daje široke možnosti za prevzemanje najzahtevnejših naročil. Med drugim posreduje, organizira in izvaja preko svojih članov različne vrste gradbenih in zaključnih del v gradbeništvu ter izvedbo izolacijskih fasad, vse vrste instalacijskih storitev, izdelavo kvalitetnih kovinskih cistern za naftne derivate in^dnigih posod za različne namene, kovinske konstrukcije in kritine različnih velikosti, izdelavo in,montažo različnih počitniških in vinogradniških hišic — vikendov ter lesenih palet za različne namene, razmnoževanje in pripravo različnih tiskovin ter predelavo plastičnih mas, svetuje in pomaga pri gradnji ali obnovi stanovanjskih in gospodarskih poslopij, storitve z gradbeno mehanizacijo in prevozništvo in po dogovoru druge storitve. V zadnjem času so razvili program projektiranja, proizvodnje in montaže solarnih sistemov za potrošnike po posebnem sistemu »od projekta do izvedbe«. Preko 160 članov zadruge zagotavlja hitro in kvalitetno izvedbo prevzetih del skoraj vseh vrst obrtnih storitev in proizvodnje. OBRTNA ZADRUGA „14. OKTOBER" GORNJARADGONA SISTEMI IN INOVACIJE ENERGETSKI PROGRAM: solarni sistemi, toplotne črpalke (v razvoju), bio sistemi (v razvoju), usluge na željo kupca. — projektiranje energetskih sistemov — proizvodnja pomožnih sklopov energetskega sistema — montaža oziroma instaliranje energetskih sistemov INTERAKTIVNO ORIENTIRANI MIKRORAČUNAL-NIŠK1 SISTEMI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO M IKRO RAČUNALNIŠKI SISTEMI ZA ŽIVILSKO PREDELOVALNO PROIZVODNJO POSLUŽUJTE SE STORITEV IN PROIZVODOV, KI VAM JIH NUDI »14. OKTOBER« S SVOJIMI ČLANI ZA PODROČJE KMETIJSKEGA AGROKOMPLEKSA Prevzemanje del izgradnje novih objektov ali rekonstrukcije starih po principu inženiring posla na ključ od projektiranja preko neposredne izvedbe do ev. neposrednega uvajanja posameznih proizvodnih oz. tehnoloških procesov kot npr.: — gospodarskih poslopij (hlevov, silosov, gnojišč idr.) — komunalne infrastrukture (kanalizacij, odvoda fekalij, dpvoznih poti, itd.) — energetskih sistemov (lovljenje odpadne energije iz hlevov, gnojišč itd.) Prevzemanje del z gradbeno mehanizacijo raznih odkopov, kopanja jarkov, izkopov pri gradnji objektov, gradnji komunalne infrastrukture itd. Proizvodnja raznih gradbenih in kovinskih izdelkov kot so: cisterne, greznice, odtočni žlebovi oz. kanali idr. Izvajanje krovskih in drugih gradbenih zaključnih del kot so: hidroizolacije in druge toplotne izolacije ter druga krovska ter kleparska dela, dela v področju mizarstva, tesarstva ipd. INTERAKTIVNA Ml-KRORAČUNALNIŠKA OPREMA ORO IMR0-009 — centralna enota 32 KB — monitor 80-kolon-ski — matrični pisalnik — dvojna disketna enota od 3.4 KB do 1,0 MB — dodatek časovna sočasnost obdelav v več programih — dodatek povezava sistema z velikimi sistemi (kompatibilnost z IBM) STANDARDNI PROGRAMSKI PAKETI OBDELAV ORO SPP-009 — programi za obdelave živinorejskih veterinarskih zavodov — programi za načrtovanje razvoja in tekočega poslovanja primarne kmetijske proizvodnje — programi za obračun poslovanja v reprodukcijskih verigah agroživilskega kompleksa SISTEMSKA POMOČ S SISTEMI ORO IMRO in ORO SPP serije 009 — izdelava prilagojenih programov obdelave za naročnika — izdelava računalniške opreme vključujoč možnosti: ‘osnovne opreme serije ORO IMR0-009 ‘sisteme za sočasnost obdelav zveč programi ‘povezave sistema na velike sisteme (centre) MIKRORAČUNALNIKA PROCESNA OPREMA 0R0 MRP0-010 — krmiljenje in regulacija proizvodnih procesov — kontrola in registracija podatkov v proizvodnem procesu predelovalne industrije — obdelava, analiza in izpis podatkov PROCESNA OPREMA 0R0 PO—010 — krmiljenje, merjenje in kotrola: * nivojev, temperatur, viskoznosti, pretokov, gibanja zraka, stopnje vlažnosti...... * odvijanja proizvodnega procesa — kot dopolnilna oprema obstoječega postrojenja oz. montirane opreme ali — kot samostojna oprema serije 0R0 PO—010 69250 Gornja Radgona Trg svobode 10 te/.: 069/74-641 SISTEMSKA POMOČ l OPREMO 0R0MRP0 i" 0R0P0 serije 010 — izdelava prilagojenih programov za potrebe naročnika 1 vključitvijo standardne opreme ‘0R0MRP0 010 ‘0R0 PO 010 z obstoječo opremo naročnika — izdelava standardnih ali prilagojenih programov za potrebe naročnika na osnovi opreme * 0R0 MRP0 010 ‘0R0 PO 010 kot samostojnega sistema STKAN 14 do pisni k i so zabeleži I i nasi kraji in ljudje BELTINCI Upokojenci pridno vadijo Pevci mešanega pevskega zbora Društva upokojencev v Beltincih že tretje leto redno prihajajo ha pevske vaje in se zavzeto pripravljajo na nastope. Doslej so jih imeli precej doma, pa tudi na srečanjih pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. V letošnji sezoni so nastopili dvakrat — na proslavah ob dnevu starejših občanov v Bratoncih •n Beltincih, zdaj pa se pripravljajo na regijsko Pevsko srečanje, ki bo prihodnje leto, in na nastop na srečanju pevskih zborov društev upokojencev Slovenije, ki bo ob dnevu upokojencev Jugoslavije v Trbovljah. A. H. Delo in kultura v Andrejcih Zadnji teden v novembru je bilo v Andrejcih živahno in delovno, kajti preurejali smo dvorano v vaško-gasilskem domu. Vaščani so s pomočjo pleskarja prepleskali stene, na strop in ob stenah so pribili ladijski pot. Veliko dela je vložila mladina, ki je počistila po končanih delih vse prostore vaško-gasilskega doma. Ob zaključku del in v sklopu praznika domovine — 29. novembra, smo v nedeljo 28. pripravili kulturni program. Za kulturni program so poskrbeli mladinci, ki so se predstavili kot recitatorji in pevci. Z udeležbo vaščanov na tej prireditvi nismo bili najbolj zadovoljni, saj se jih je zbralo malo število, kar priča, da vaščani niso zainteresirani za kulturne programe. Marta GOMBOC Vas izjemnih kmetovalcev lendava AKTIVNOST MLADIH Mladi v delovni organizaciji Gorenje-Varstroj v Lendavi, v skupnih službah, se v zadnjem času Ponašajo z nekaterimi uspelimi akcijami. Omenijo naj predvsem razprave na 11. kongres ZSMS, večkrat so poudarili, da je glavni problem pri mladih še vedno premajhno zanimanje za delo v Posameznih osnovnih organizacijah ZSMS. Organizirali so tudi delovno akcijo. Devet mladih se je lotilo čiščenja prostorov med Var-strojem in Indipom. Ta prostorje namenjen za “Portna igrišča. J. Žerdin PRAV JE IMELA Tu je novoletni čas, ko skrbi kar rade zdrknejo ^imo, ko se vse zateka le k eni sami besedi — yeča, ko v veselem pričakovanju utonejo tesnobe m ko nemir brsti kot mlada rast spomladi. Pa ^tdar se med vsem tem opoteka misel, ki jo odrivamo, misel: kakšno bo novo leto? v svetu vse bolj škriplje, razsodnost se tolče z eumnostjo, svetloba kot da bi ponikla, pritiska pa ema Kljub vsemu pa je v ljudeh upanje, da bo Rodnost imela v novem letu razmah in moč... ernira je vse več. Posebno pri otrocih. Ni dneva, fv6 T™ novo leto ne bi vteplo v glavo, med misli in sr x in ,am obtičalo. Razgrinjajo svoje želje, ečujejo se z domišljijo. In prav je tako! Zadnjič 1 le rekla hčerka: »Novo leto! Saj to je kot jutro! ePo in nedotaknjeno!« Plav je imela! Poskrbimo si za lepo dopoldne! Milan Gašpar imamo table za plakatiranje’ O tem v J^'ni pomurskih krajev očitno premalo raz-ina Odbijajoče deluje tudi plakatiranje v Industrijski četrti v Lendavi. So odloki prema-Jože Čerdin Urar samouk-kmetovalec Feliks Beloglavec iz Bačkove pri Benediktu. Njegov poklic je mali kmetovalec, ko pa je delo na polju končano, posluša tiktakanje ur, ki jih je spet obudil k življenju. Včasih so bili na vasi ljudje, ki so sovaščanom znali storiti kako uslugo. V tistih časih je bila najbolj zamotan stroj ura, ki so jo imeli skoraj pri vsaki hiši. Do urarja v mestu je bilo predaleč, pa tudi plačila za popravilo ne bi zmogli, zato je bil v veliko pomoč vaški vseznalec, ali, kot so rekli, »tauzenkunstler«. Tako bi lahko imenovali Feliksa Beloglavca, ki že skoraj petdeset let popravlja ure, pa vendar ni obogatel. Ostal je mali kmet, ki ima le tri hektarje zemljišča in to na nič kaj lepi legi. Kot je povedal, je prvič vzel v roke očetovo budilko in ji pogledal v notranjost. Zanimalo gaje, kako taka reč deluje. Posrečilo se mu je; z njegovo pomočjo je stara budilka »zaživela«. Se bolj seje poglobil v to umetnost v času, ko je takoj po okupaciji služil vojake v Ljubljani. Tam je popravljal celo žepne in ročne ure vojakom in starešinam. Da bi svoje znanje izpopolnil, se je včasih oglasil pri urarju Rafaelu Dvoršaku v Gradišču v Slov, goricah. Tam se je nekoliko izpopolnil okrog ravnanja z novejšimi urami. Bil pa je tudi v veliko pomoč gluhonememu urarju, saj mu je kazal, kako tečejo ure, kajti mojster ni slišal tiktakanja. Kot je povedal, danes le redki prinesejo ure na popravilo, saj so poceni, zato jih lastniki ob okvari kar zavržejo. Njegova delovna miza je polna raznovrstnih ur, ki so sicer zaradi čakanja močno zaprašene. Kot je povedal, ooleti za to delo ni časa. Ludvik Kramberger Ko cesta pri Genterovcih zavije proti Turniščem, pelje skozi Radmožance. vas. zagozdeno med Črnim logom in Ginjevcem. O njej in o njenih ljudeh nameravam tokrat spregovoriti nekaj besed. Vas šteje po zadnjem popisu 385 prebivalcev, površina samega naselja pa meri nekaj nad 35 hektarov. Zvečine se vaščani ukvarjajo s kmetijstvom, le 46 jih je zaposlenih v lendavskih delovnih organizacijah. Otroci učenost dobijo v osnovni šoli v Genterovcih. Vas nima ne trgovine in ne gostilne, ima pa dokaj stari vaški dom. ki bi ga bilo potrebno popraviti. Do pred nekaj letijo asfaltna cesta peljala mimo vasi, danes pa imajo asfaltirane tudi vaške ceste. Letos je gasilsko društvo praznovalo 50-letnico obstoja, v njem pa deluje poleg odraslih tudi pionirska desetina. Izkopati nameravajo 5 ali 6 požarnovarnostnih vodnjakov, da bi tako povečali požarno varnost v vasi. Že uvodoma sem zapisal, da so Radmožanci vas dobrih kmetovalcev in dobrih živinorejcev. Problemi, ki jih tarejo, so seveda s področja cen živine pa odhajanja mladih iz vasi in iz kmetijstva. Kmetovanje je danes zahtevno, zlasti kmetovanje za trg, zato bi morala družba kmetovalce, vsaj mlajše, bolj stimulirati, da bi ostali na kmetijah. Da sb umno kmetovanje izplača, potrjujejo številni primeri v vasi, med njimi pa gotovo primer Szomija, ki sodi med največje tržne kmetovalce v občini Lendava. Tudi svojo zbiralnico mleka imajo, v njo pa vsak dah iz 55 domačij prinesejo okoli 700 litrov mleka, to seveda takrat, ko krave dajejo največ mleka. Skrbno obdelana polja dajejo tudi dokaj velike donose koruze, letos je bila Tudi pri njih bogata letina, manj pa so pridelali krompirja. Vsi problemi vasi seveda še niso urejeni, vendar pa se urejujejo tako kot v drugih vaseh s pomočjo krajevnega samoprispevka. Dejal sem že, da se vaške ceste asfaltirane, toda zanemarjene so poljske poti. V minulem letu so v vasi dobili tudi nov transformator, ki je omogočil boljšo oskrbo z električno energijo, zakaj tudi v njihovi vasi je čedalje več strojev in gospodinjskih aparatov. Središče vasi z vaškim domom, ki ga bo v prihodnje potrebno urediti, da bi imeli mladi boljše pogoje za delovanje. Mladi bi lahko več delali, bili bi lahko bolj aktivni, da bi ne bilo v zimskih mesecih mrtvila. Upajo, da bo sčasoma boljše, posebej če bodo uredili primerne prostore. Jesen se je nagnila v zimo, kmetovalci so pospravili letino. Zadovoljni so z njo. V zimskem času bo več časa za pogovore. Dogovoriti se bo potrebno tudi o novem krajevnem samoprispevku. saj je veljavnost starega že potekla. Kot so doslej vedno dokazali, da s skupnimi močmi lahko uredijo še tako velik problem. bodo verjetno tako delali tudi v prihodnje. Kraj in okolica sta se v zadnjem času spremenila, v bližini naselja je nov zadrževalnik visokih voda, ki jih bo ščitil pred poplavami, v vasi pa je vedno več novih in lepih stanovanjskih hiš. kar priča, da življenje le ni zamrlo, čeprav so Radmožanci obmejna vas. Jani D. — Kapca N ODKRITJE PLOŠČE občin 1Pro^eUu gasilskega doma na Kapci je °dkr'l °dL°r ZZB Lendava pred kratkim akt;,' sP°minsko ploščo padlim borcem in so vk^°m NOB prve Prekmurske čete. Na plošči intenc ana ‘mena borcev: Nikolaj Leček ter treh sinova')anCeV Magdič iz Kapce (oče in dva Pred^ Priložnosti je zbranim spregovoril Milann1^ občinskega odbora ZZB Lendava Jžndta °RVanja------------ Orad za strahove retn ^VPauai slovenskemu rodoljubu, pri Kate-kar. Za Časa življenja ustavil celo Ivan Can-Ludvik Kramberger MURSKA SOBOTA Odlikovanja in priznanja delavcem IMP 00 Panonija Sestavljena organizacija združenega dela »Industrijska montažna podjetja« Ljubljana, v nienem sestavu je tudi »Panonija« Murska Sobota, praznuje letos 35-Ietnico obstoja. Ob jubilejnem letu so podelili najzaslužnejšim delavcem državna odlikovanja in pnznanja IMP. Od 8.000 zaposlenih v SOZD IMP je pršelo 135 delavcev dižavna odlikovanja 183 delavcev priznanja IMP, dve poznanji IMP pa društvi. 1 Iz delovne organizacije Panonija so prejeli državna odlikovanja: Anton Smodiš iz Bakovec — Red dela s srebrnim vencem, Jože Uršič iz Murske Sobote — Red zasluge za narod s srebrno Drvarič iz Murske Sobote - Ked republike z bronastim vencem m Emil Zelko iz Mnrske Sobote — Red dela s srebrnim vencem. IMP je prejelo 16 delavcev DO Panonija in dva upokojenca za družbenopolitično aktivnost in delovno prizadevnost. Priznanje IMP je prejela tudi strelska družina Panonija za uspešno razvijanje rekreacije in usposabljanje za SLO. >>ZA<< ----MURSKA SOBOTA------------------------ Delo mladih v »Solidarnosti" Mladi v OO ZSMS Invalidska delavnica Solidarnost” so skupaj z OO ZSS pripravili proslavo ob 29. novembru. Pohvalo pa zasluzijo «udi mladi nogometaši organiziram v NK ,,Solidarnost”, ki so med prazniki sodelovali na nogomet nem turnirju. Čeprav se niso najbolje uvrstili jih ni zanemarjati, saj lahko ob organiziram vadb! dosežejo lepe uspehe. Sicer pa je vazno sodelovati. Ali nc? Simona F. POLANA ^ Sprejem za starejše ^’•Pnost'p i°dbor Rdečega križa in krajevna ^elikj P । ai?a s,a pripravila v stari osnovni šoli r? star««? m' Pleten sprejem in pogostitev za ^°'ane. n,kov iz Brezovice, Male in Velike J. Žerdin TELEFONIJA Krajevna skupnost Spodnja Ščavnica, Lastomerci in Lomanoši je' začela polagati kabel ra telefonsko omrežje. Naložba je precejšnja tudi nekaj solidarnosti je zraven, le javna telefonska govorilnica bo očitno odpadla. J K VELIKO SO STORILI ZA NAPREDEK KRAJA Gančani sodijo med večja naselja na območju krajevnega urada Beltinci, ki imajo nekatere značilnosti. Tako pred leti kot danes je kraj predvsem znan po sodarski obrti, ki ima veliko tradicijo in kot kaže tudi ne bo tako kmalu izumrla. Tu so priznani izdelovalci sodov, zato ni čudno, da marsikaterega vinogradnika zanese pot prav v Garičane. Sicer pa so se v kraju uveljavili tudi nekateri drugi obrtniki. Kraj Gančani pa je zapisan tudi v zgodovino narodnoosvobodilnega boja, saj je v gozdičku pred 'naseljem leta 1941 pod kroglami madžarskih žandarjev padel narodni heroj Stefan Kovač Marko. V spomin na to stoji tudi ob cesti Gančani — Beltinci spomenik. Prav zaradi tega dogodka iz NOB gredo skozi Gančane številni pohodi organiziranih skupin mladih, ki obiskujejo spominska obeležja. Tu sc vsako leto srečujejo ob kurirčkovi pošti pionirji z udeleženci NOB. Sicer pa za Gančane velja zapisati, da je to lepo urejeno naselje. zirali iti uredili so poljske poti, ki so bile v izredno slabem stanju. Izkopali so kar 14 protipožarnovar-nostnih vodnjakov. Zgradili so nov transformator. Za ureditev nove sodobne trgovine, ki jo je uredilo trgovsko podjetje Potrošnik Murska Sobota, so prispevali prostore vaškega doma. Gasilci so dobili nov avtomobil. Svoj delež v gramozu so prispevali tudi za asfaltiranje ceste Beltinci—Ganča-ni. Pravkar pa končujejo dela pri ureditvi bivše zgradbe osnovne šole za potrebe sodobnega otroškega skupščine in Matija Horvat — predsednik sveta krajevni skupnosti Gančani, ki sta tudi žrtvovala največ prostega časa in dela. ULIČNA RAZSVETLJAVA IN AVTOBUSNI ČAKALNICI Zaradi podražitev nekaterih del v tem referendumskem obdobju niso uspeli v celoti realizirati zastavljenih nalog. Zato so že izglasovali podaljšanje krajevnega samoprispevka za dobo enega leta. Sred- USPEŠEN OBRAČUN DELA Konec meseca decembra se izteka krajevni, samoprispevek, ki so ga krajani plačevali za dobo petih let. Prav zato bi se kazalo nekoliko sprehoditi nazaj in ugotoviti, kaj je bilo v tem obdobju narejenega za napredek kraja. Sicer pa so to že storili krajani sami in ugotovili, da so v tem času veliko naredili. Asfaltirane imajo vse ulice v naselili, čeprav je teh glede na razstrese-riost naselja precej. To je bila tudi ena največjih investicij v kraju. Pomembna pridobitev za krajane Gančan je asfaltirana cesta Gančani—Beltinci, na katero so čakali vrsto let. V tem času sO obnovili in povečali zmogljivosti vaškega vodovodnega črpališča. Gramo- Bivša zgradba osnovne šole v Gančanih, ki so jo preuredili za potrebe otroškega varstva. Mica. Treba je povedati, da so pri sleherni . akciji krajani prispevali tudi veliko prostovoljnega dela, bili pa so tudi deležni razumevanja in pomoči širše družbene skupnosti. Vrednost vseh opravljenih del tako znaša I9.800.000 dinarjev, od tega zneska ' so prispevali krajani 6.000.000 dinarjev. Z obračunon) tega referendumskega obdobja sta prav gotovo najbolj zadovoljna Stefan Maučec — predsednik siva bodo uporabili za odplačilo bančnih kreditov, ki so jih rabili za asfaltiranje cest v vasi, v programu pa imajo, da bodo zgradili ulično razsvetljavo ter uredili dve avtobusni postajališči. Pred kratkim so tudi izvolili nove delegate za skupščino krajevne skupnosti, ki bo na svojem prvem zasedanju tudi izbrala vodstvo krajevne skupnosti. Feri Maučec STRAN 15 16. DECEMBRA 1982 ^0^211 Veletrgovina murska sobota pričakuje vaš obisk v svojih blagovnih hišah in ostalih poslovalnicah v mestu Murski Soboti in na podeželju z dobro založenostjo in bogato izbiro blaga za praznično in vsakdanjo uporabo, za darila in lastho zadovoljstvo Opozarjamo vas predvsem na sledečo ponudbo: živila, pijače, servisi in posoda oblačila in posteljnina, preproge in zavese, otroška oblačila, vozički in igrače drobna in usnjena galanterija, kozmetika in nakit; smučarska in ostala športna oprema; različno tehnično blago in železnina ter drobno orodje; glasbila, TV in radijski sprejemniki ter drugi akustični artikli; proizvodi bele tehnike ter raznovrstne peči in štedilniki; glasbila, TV in radijski sprejemniki ter drugi akustični artikli; proizvodi bele tehnike ter raznovrstne peči in štedilniki; material za električno napeljavo, vodovod in centtalno kurjavo, popolno sodobno opremo za kopalnice ter keramične ploščice; gradbeni material s stavbnim pohištvom, tudi KOMBIVAK OKNA darila — primerna za vsakogar, predvsem pa DARILNI BONI, ki so najprimernejše darilo za vsako priložnost in so vam na voljo v Blagovnici — Potrošnik v Murski Soboti. JEKLO TEMNA Jeklotehna export-import trgovske in proizvodno podjetje Maribor, n. sol. o. Partizanska cesta 34 TOZD ELEKTRO Maribor, n. sol. o. Cankarjeva ulica 10 Cenjene poslovne partnerje obveščamo da zaradi letnega popisa vseh zalog blaga , ne bodo poslovale naše naslovne enote v Mariboru, Cankarjeva ulica 10, v Murski Soboti, Cvetkova 2a in skladišče elektromateriala Maribor, Tržaška cesta 43 v času od 27. 12. do 31. 12. 1982. vsem poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za sodelovanje v letu 1982 ter želimo mnogo poslovnih uspehov v prihodnjem letu. V ostalih poslovnih objektih: dvoposteljna soba 2900 din enoposteljna soba 2700 din Ugodne cene — dobra glasba — možnost' sprostitve v bazenu, savni — sprehodi v narava DOBRODOŠLI IN PRIJETNO SILVESTRA VANJE V ZDRAVILIŠČU ROGAŠKA SLM TINA. HOTEL SAVA: dvoposteljna soba 3750 din enoposteljna soba 3500 din HOTEL BOČ: dvoposteljna soba 3300 din enoposteljna soba s kavčem 3100 din Polni penzion, rezervacije sedežev, silvesterska večerja, ples od 18. ure naprej HOTEL ZDRAVILIŠKI DOM. dvoposteljna soba 3300 din enoposteljna soba 3100 din Ponudba: paket storitev od 31. 12. 1983 (pričetek z večerjo) do 3. 1. 1983 (zaključek s kosilom). HOTEL DONAT: dvoposteljna soba 4100 din enoposteljna s kavčem 3850 din Paket zajema poleg polnega penziona, rezervacije sedežev s silvestersko večerjo, zabavni program s plesom do 5. ure zjutraj, 1. 1. 1983 rezervacijo sedežev s plesom v zdraviliški dvorani od 18. ure naprej, kopanje v bazenu hotela. VAS VABI NA PRIJETNO PRIČAKOVANJE NOVEGA LETA Svetujemo, da preživite in pričakate Novo leto v enem izmed številnih gostinskih objektov v Zdravilišču Rogaška Slatina. STRAN 16 VESTNIK, 16. DECEMBRA^?? šport XIX. tradicionalna anketa vestnika Slavica Mlinarič in Vinko Apšner športnika Pomurja 1982 - KONJENIŠKI KLUB LJUTOMER — NAJBOLJŠI ŠPORTNI KOLEKTIV Uredništvo Vestnika, doma--ega tednika, je letos že 19. izvedlo anketo za izbor športnice. športnika in športnega kolektiva Pomurja v letu 1982. pri izboru so sodelovali športni novinarji in telesnovzgojni delavci. Za najboljšo športnico Pomurja v letu 1982 je bila izbrana Slavica Mlinarič, rokometašica Radgone. S svojo učinkovi-igro je navduševala ljubitelje rokometa, je daleč najboljša strelka svoje ekipe. Velike za- sluge ima, da je Radgona osvojila naslov prvaka V drugi slovenski ligi vzhod in se uvrstila v slovensko ligo, kjer je zelo mlada in neizkušena ekipa solidno startala. Odlično igra 'udi nogomet in je članica slovenske ženske reprezentan- Za najboljšega športnika Pomurja v letu 1982 je bil izbran Vinko Apšner, član judo sekcije Pri Partizanu v Murski Soboti. Njegov največji uspeh je osvojitev naslova balkanskega mla-utnskega prvaka v kategoriji do '8kg, ki je bilo v Romuniji, ^'cer pa se je uveljavil tudi na republiških, zveznih in mednarodnih tekmovanjih. Tako je zmagal na republiškem mladin- skem prvenstvu, na dveh pozivnih turnirjih članov prve jakostne skupine Slovenije, na kvalifikacijskem tekmovanju za uvrstitev v državno mladinsko reprezentanco in na mednarodnem tekmovanju za memorial Štefana Kovača v Murski Soboti. Za najboljši športni kolektiv Pomurja je bil izbran Konjeniški klub Ljutomer, ki ima stoletno tradicijo. Ljutomerčani so se letos uveljavili na najrazličnejših kasaških prireditvah v republiki in državi. Njihovi največji uspehi pa so bili: zmaga Fegrine (Alojz Slavič. Križevci pri Ljutomeru) na jugoslovanskem kasaškem derbiju v Kamnici pri Mariboru, Fegrina je zmagala tudi na spominski dirki za memorial tov. Tita na Brdu, zmaga Dimitrije (Marko Slavič, ml. Ključa-rovci) na jugoslovanskem kasaškem maratonu, zmaga Pegis-peda (Jernej Bolkovič, Ljutomer) v letošnji krožni dirki za prvenstvo Slovenije. Poleg tega so ljutomerski kasači zmagali še na številnih drugih dirkah, prizadevni člani KK Ljutomer pa so se uveljavili tudi kot odlični organizatorji. Šemen in Mihalič ter Sobota prvi Judo Partizan Murska Sobota je bil organizator prvega pozivnega turnirja članov SRS II. Jakostne skupine vzhod, na katerem je nastopilo 42 tekmovalcev iz 9 slovenskih klubov. Na tekmovanju so se izkazali Sobočani, saj so osvojili dve prvi mesti med posamezniki, hkrati pa so bili najboljši v ekipni konkurenci. Najuspešnejša sta bila Darij Šemen v kat. do 86 kg in Tomi Mihalič v kat. do 60 kg, ki sta osvojila prvi mesti. Druga sta bila Šarkezi (MS) v kat. do 60 kg in Varga (Le) v kat. do 95 kg. Tretja pa Koles iz M. Sobota in Kranjc iz Ljutomera. Peti so bili Meničanin in Legen iz Murske Sobote ter Magdič iz Ljutomera. V ekipni konkurenci so Sobočani osvojili prvo mesto s 14 točkami pred Mariborom (12) in Velenjem (9 točk). V Ljubljani pa je bil prvi pozivni turnir članov SRS prve jakostne skupine, na katerem sta sodelovala Sobočana Danijel Kisilak in Geza Krančič. Kisilak je v kat. do 65 kg zasedel tretje mesto, Krančič pa v kat. do 86 kg. Žal se je v prvi borbi tako poškodoval, da je moral prenehati s tekmovanjem in iskati zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici. V soboto ob 10. uri bo v hotelu Radin v Radencih proslava ob 30-letnici juda v Sloveniji in 100-letnici juda v svetu. Na prireditvi bodo zaslužnim podelili priznanja. O. Šooš -------ROKOBORBA Podlesek in Vrbančič uspešna V Skopju je bil tradicionalni turnir ,,Pokal bratstva in enotnosti” za člane, kjer je sodelovala tudi reprezentanca Slovenije in osvojila peto mesto. Med izbranci so nastopili kar štirje Sobočani: Vrbančič v kat. do 52 kg, Podlesek v kat. do 68 kg, Horvat v kat. do 82 kg in Šernek v kat. do 90 kg. Najbolje se je odrezal Podlesek, ki je vse svoje nasprotnike premagal z 12:0, razen predstavnika Vojvodine, s katerim je tesno izgubil s 5:7. Izkazal se.je tudi mladi Vrbančič, ki je s svojim nastopom"pripravil prijetno presenečenje, saj je do poškodbe, zaradi katere ni nastopil proti Kosovu in Vojvodini, premagal vse nasprotnike. Horvat in Šernek sta zadovoljila. V soboto in nedeljo bo v Beogradu turnir v počastitev dneva JLA, na katerem bo nastpilo 8 tekmovalcev iz Pomurja. S 15. decembrom so se v Beogradu začele priprave rokoborske reprezentance Jugoslavije za sezono 1983. Zvezni trener Milan Nenadič je na priprave pozval tudi Sobočana Franca Podleska na osnovr njegovih uspešnih naslonov v Grčiji in Skopju. Priprave so za Podleska zelo pomembne, saj so prihodnje leto predvidena velika tekmovanja: svetovno in evropsko prvenstvo ter mediteranske igre. Blažo Davidovski PARTIZAN MURSKA SOBOTA USPELA TELOVADNA | MED IZBRANIMI | LE ŠTIRI PANOGE . | Delegati obeh zborov skupščine telesnokulturne skupnosti | Murska Sobota so na'zadnjem zasedanju med drugim obravnavali Idve pomembni vprašanji nadaljnjega razvoja telesne kulture v g soboški občini. Gre za analizo delovanja izbranih panog in za I mednarodno sodelovanje na področju telesne kulture. Tako za eno kot drugo je bilo med delegati veliko zanimanje. “ V soboški občini so bile doslej med izbranimi panogami atletika, košarka, nogomet, namizni tenis in rokomet. Analiza, ki jo je pripravil strokovni svet za vrhunski šport pri ZTKO Murska Sobota, je pokazala, da vse panoge ne zadoščajo sprejetim kriterijem. To je bilo ugotovljeno tudi po javni razpravi — pripombe so poslale le tri telesnokulturne organizacije (Judo Partizan Murska Sobota, pomurska rokometna zveza in košarkarski klub Pomurje), na skupni seji strokovnega sveta za vrhunski šport pri ZTKO in odbora za vrhunski šport in rekreacijo pri TKS Murska Sobota. Zato je bilo dogovorjeno, da naj v prihodnje med izbranimi ostanejo le štiri športne panoge in ne pet, kot je bilo doslej. To so atletika, košarka, nogomet in namizni tenis. Rokomet, ki je bil doslej med izbranimi, in judo, ki je konkuriral za uvrstitev, po ugotovitvah sveta in odbora, kar je pokazala tudi razprava na skupščini, ne izpolnjujeta sprejetih kriterijev. Ker pa teh v celoti ne izpolnjujejo tudi nekatere druge panoge, kar še posebej velja za atletiko in moško košarko, je bile dogovorjeno, da se delo le-teh do naslednje razprave analizira in ugotovi dejansko stanje. Dogovorjeno je bilo tudi, da se naj v bližnji prihodnosti na skupščini obravnavajo tudi ostale športne panoge, ki niso med izbranimi, ter ugotovi ali te izpolnjujejo pogoje za morebitno kasnejšo uvrstitev med izbrane. Delegati skupščine Telesnokulturne skupnosti Murska Sobota so tudi sprejeli poročilo o mednarodnem sodelovanju na področju telesne kulture, iz katerega je razvidna bogata dejavnost in pravilna usmeritev tega sodelovanja, ki se predvsem odraža v sodelovanju s Slovenci in slovenskimi društvi sosednjih dežel, s sosednjimi deželami, predvsem z Madžarsko in Avstrijo in z našimi delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Telesnokulturne organizacije, ki se vključujejo v mednarodno sodelovanje, pa si bodo morale v prihodnje še bolj prizadevati za organizirane oblike prek odbora za prireditve in sodelovanje s tujino pri TKS. Zaradi varčnosti pa naj bi taka srečanja bila enodnevna in le v izjemnih ŠPORTNIKI POMURJA 1982 v. I- VINKO APŠNER (judo), 2. Alojz Slavič (konjeništvo). 3. v"o Šiftar (atletika), 4. Vlado Pfeifer (jadralstvo), 5. Štefan Kekec U'Peedway), 6. Jože Vrbančič (rokoborba). 7. Marko Slavič (konje-, u'stvo), 8. Cinč-Titan (kajakaštvo). 9. Silvo Kavčič (judo). 10. Miloš ^orvat (rokoborba), 11. Steržaj—Smodiš (kegljanje), 12. Milan "(atletika). 13. Dušan Kovač (nam. tenis). 14. Štefan Cigan “n*- 15- Bojan Božič (športno ribištvo) športnice pomurja 1982 N 1. SLAVICA MLINARIČ (rokomet). 2. Joža Horvat (judo), 3. Peč'i ^oren (košarka). 4. Suzana Petkovič (badminton), 5. Nataša ,ek (judo). 6. Alenka Žitek (košarka). 7. Majda Kovač (šah), 8. ?n>ca Hozjan (rokomet). 9. Slavica Belec (strelstvo), 10. Suzana Bro?°vič (atletika) športni kolektivi pomurja 1982 3 nčč^onjeniški klub Ljutomer. 2. Judo Partizan Murska Sobota. Soh Murska Sobota, 4. ŠD Pomurje Murska Sobota, 5. NTK Šnn°ta Murska Sobota, 6. AMD Gorenje—Varstroj Lendava. 7. društvo Mura Murska Sobota, 8. Partizan Bakovci. 9. Soh arsko društvo Mura Krog. 10. Kegljaški klub Čarda Murska Soh°la 'Vero klub Murska Sobota. 12. Ribiška družina Murska Beh^b' Šahovsko društvo Radenska. 14. Nogometni klub 'uka Beltinci, 15. Društvo ljudske tehnike Rogašovci dosedanji športniki l% POMURJA Jože ŽeJ^er' Maučec (nogomet), 1965 Aleš Mrzel (moto šport),1966 ^gli ini i » len's)- 196' Jože Žekš (nam. tenis), 1968 Miro Steržaj Škoberne ) Pfeifer (atletika), 1969 Jože Žekš (nam. tenis), Diana ^usark H iaiet*ka^ ^70 Jože Žekš (nam. tenis). Ivanka Šormaz 1972 ‘ ' ,'l Edi Berden (moto šport). Ivanka Šormaz (košarka). Vinčec k 'rkv.cnčič (nogomet). Ivanka Šormaz (košarka). 1973 Igor tenis) |.i a?' ,eniS)- Tatjana Murmajer (šah), 1974 Igor Vinčec (nam. $a Farič a!50 (kegljanje). NTK Sobota. Murska Sobota., 1975 Ivan ^°hota 107^kstvo), Marica Varga (kegljanje). NTK Sobota. Murska ” Vera Škraban (atletika). Vlado Kocuvan (speedway). (PadaMv T1!1 Radgona. 1977 Igor Peternel (atletika). Zdenka Glažar Sobota. Murska Sobota. 1978 Štefan-Kovač (nam. Steržaj rrr ’r a ?e'cl (judo). NTK Sobota, Murska Sobota, 1979 Miro ^’bota Zdenka Benko (košarka). NTK Sobota, Murska ^Md p u Stefan Varga (kajakaštvo), Greta Kardoš (košarkarica). Milica GOri,cnJe-Varstroj. Lendava. 1981 Andrej Halas (rokoborba). ^udo).s 2 ^elstvo). AMD Gornja Radgona, 1982 Vinko Apšner V1ca Mlinarič (rokomet). Konjeniški klub Ljutomer ""STRELSTVO---------------------------------- Mura in Kovinar koiih je’^3"0 je bilo drugo kolo občinske strelske lige Murska Sobota. Po dveh ‘773. 3 ' anJ« naslednje - I. liga: I. Mura 2.777 krogov. 2. Graničar Cankova *r°gov ve -Rlisar T'šina 2-764. 4. Noršinci 2.757. 5. Panonija M. Sobota 2.733 Po' , , ‘^“jo po 4 točke. 6. ABC Pomurka 2.630. 7. B. Kidrič 2.519 krogov. ®rezovci s°£k‘- 8- Grafičar M. Sobota 2.648. 9. K. Flisar Tišina II. 2.592. 10 J ;63' H- Ledava Skakovci 2.298 in 12. K. Kučan Križevci 2.271 Sokova n 'Očke. II. liga: 1. Kovinar M. Sobota 2.679 krogov. 2. Graničar 4 '°Čke S A2,585- 3- Noršinci II. 2.584.4. Skakovci II. 2.460 krogov, vsi imajo po ’°čki. 8' „ Gederovci 2.601. 6 Šalovci 2.505. 7. Gančani 2.442 krogov, vsi po 2 M. SohriČk° ^snčevci 2.492. 9. Šalovci II. 2.329. l0. Mura II. 2.119. 11. 25. °'a 1.694 in 12. Beltinci 1.225 krogov, vsi brez točke. AKADEMIJA Partizan Murska Sobota je v telovadnici srednješolskega centra pripravil tradicionalno telovadno akademijo. Po slavnostnem nagovoru predsednika ZTKO Murska Sobota Marjana Žekša so pred polno dvorano člani društva prikazali svojo dejavnost od cicibanov do mladink. V zadovoljstvo vseh je prireditev-Iepo uspela, kar je najlepša nagrada za vloženo delo. Žal se prireditve ni mogel udeležiti najstarejš; vodnik društva Franc Flegar, ki je veliko prispeval v pripravah pestrega. B. D. SKL _ Pomurje -Straža 65:66 Košarkarji Pomurja pa so v ekmovanju druge slovenske lige /zhod doma izgubili z ekipo straže iz Novega mesta. Največ n zato tako vidna mednarodna avtoriteta, ki mu lahko r.a vrednost njegovega dosedanjega dela in življenja s ponosom iskreno čestitamo! „ Dim Titan ©Hm STORITVE po SEKTOR INŽENIRING Vam nudi tipske projekte za vse vrste individualnih gradenj za sodobnega organiziranega kmeta. Prav tako projektiramo in izvajamo objekte za družbeni sektor. — kmečke stanovanjske hiše — stanovanjske hiše skupaj s hlevi — goveji hlevi — vezana reja — goveji hlevi — prosta reja — goveji hlevi — kombinirana reja — hlevi za pitanje goveda — zbiralnice mleka — hlevi za plemenske svinje — hlevi za pitanje prašičev — kmbinirani svinjski hlevi — ovčamiki, perutnina in drugo — gospodarska poslopja — strojne lop$ — seniki — koritasti silosi, stolpni silosi — gnojiščne jame Skupaj obdelanih več kot 260 različnih tipskih projektov, ki so prikazani v našem katalogu in ga dobite pri vašem pospeševalcu ali pa ga naročite pri nas. KIT STORITVE, SEKTOR INŽENIRING, 61000 LJUBLJANA Uprava — Tolstojeva 63 Projektiva — Trebinjska 7 tel.: 344-485 in 344-473 Goveji hlev proste reje 36 ležišč BOLNIKI, POZOR! HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO spet v zalogi! mlad Ponovno se oglašam v Vestniku kakor vsako jesen, zimo, pornič . poletje. Letos leče 19. leto, odkakor predelujem zdravilno ze HERMLIKO (SEDUM MAXIMUM) v tinkturo, s katero uspešno^ učinkovito zdravim bolnike, ki bolehajo za boleznimi: revmatize10 (sklepni, živčni, mišični), ishias, šen, otekline nog, čir na želod«11 dvanajsterniku in druga notranja vnetja,, vnetje mehurja, ledvic in J sveže in stare opekline, posledice udarcev, slaba prebava, gasl želodčni in črevesni katar, tudi odprte krčne žile-stare ekceme, herm« vrne premalo ali preveč želodčne kisline na normalno, zdravi ozebim vse vrste oteklon, hemoroide, tumorje na maternici, beli tok, j, jajčnikov in maternice, olrdline na dojkah, udarce in podplutbe, na vnetje sinusov, kraste v nosu, gripo, angino, razne podkožne turno J še veliko drugih bolezni. .. Za interesente imam vedno na ogled več sto pisem anketiran1 dravelih bolnikov. Ko ste bolni, ne morete koristiti sebi niti skupn Iskreno vam priporočam, zdravite se z mojim preparatom! ..j ju V Mariboru, Murski Soboti Celju, Ljubljani, po vsej Slovenj g Jugoslaviji me že dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so se zdrs , hermeliko, predelano po mojem postopku, so ozdraveli, o čemer st® leti lahko brali v različnih slovenskih časopisih. Prav tako so hi javljene izjave bolnikov o uspešnosti zdravljenja. _ „ii Če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilnim zelišce Lj(e pišite TAKOJ in vedno, ker imam zdravilo na zalogi. Na kratko svoje bolezni. HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V (za Maribor in okolico) V CELJE za Celje in okolico) in v M*. Lgj. SOBOTO (za Mursko Soboto in okolico) OKROG 15. JANUARJA O točnem kraju, datumu in uri, kjer bom zdravilo izdajal,*®SpfeV' pravočasno pismeno obvestil. Zdravilo ne pošiljam po pošti, ju zemu zdravila dobile tudi tiskano navodilo za uporabo — v slovens srbohrvaškem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo, se bonio pogovorili. ker se Zdravljenje z zdravilno hermeliko vam iskreno priporočam« |Ov: bost sorazmerno poceni in hitro pozdravili. Pišite na n „,y< PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, HERMINA (in STIFF) ČEVIČ, Glinškova ploščad 8, I. nadstr. stan 10. 61113 LJUBU BEŽIGRAD. OPOMBA: zdravilo hermeliko lahko dobite pri meni v na tem naslovu. Avtobus št. 14. iz mesta pelje na Bratovževo-GO ploščad, videli boste skupaj 3 velike rdeče bloke. Vhod je prvi ’ ' blokom). Moja telefonska številka je (061) 348-170. STRAN 18 ----------—----— igl# VESTNIK, 16. DECEMBRA^ kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Hud pretep v V er že ju * • - • . —• 1 Poleg prometnih nesreč, ki jih je tudi zdaj, ko nimamo bencina na pretek in se torej manj vozimo, veliko, bomo danes poročali še o I hudem pretenu v Veržeju. Že dolgo med pomurskimi fanti ni prišlo do pretepa, po I čemer smo sklepali, da svojo moč izrabljajo bolj za delo. Zdaj pa spet pretep, tudi nož je potegnil eden. 11. decembra četrt na eno (ponoči seveda) so se ste-I pli fantje iz Bunčan in Dokle- žovja. Vračajoč se iz diskokluba I v gostilni Bobnjar v Veržeju sta Sla proti domu 30-letni Anton Lubi in 26-letni Anton Pctovar, oba iz Bunčan. V bližini gostilne so ju počakali: 20-letni Anton Miholič, 25-letni Ivan Miholič in 20-letni Branko Lopert, vsi iz Doklcžovja, Anton Miholič naj Ibi brez vsakršnega vzroka udaril Antona Lubija, nakar naj bi sc mu pridružila še Ivan Miholič in Branko Lopart. Lubi se je za-I časno otresel napadalcev, saj je zbežal v sosednje dvorišče, vendar ga je Anton Miholič dohitel, ga brcal, nakar naj bi potegnil Iizza pasu lovski nož in Lubija zabodel v hrbet. S tem mu je povzročil hude telesne poškodbe in je v življenjski nevarnosti. Napadalce bodo prijavili javnemu I tožilstvu. Tako torej v Veržeju. Skoraj nič boljše pa ni bilo v Hrast-iu-Moti. 11. decembra okrog I11 ure je 62-letni Ladislav Flisar na svoji njivi v Hrastju. Moti kopal jarek, da bi z njive spustil vodo. Bližnji sosed 56-letni Karel Huser iz Hrastja-Mote je Flisarja opomnil, naj vode ne spušča z njive, ker bo sicer tekla proti njegovi hiši in mu zalila klet. No, Flisar ni reagiral na opozorilo. Vnel se je prepir. Fli- sar je z motiko udaril Husarja po hrbtu. Tudi Husar se ni dal ugnati; odšel je domov po motiko in večkrat udaril Flisarja in mu povzročil hude poškodbe. ‘I lisarja.so odpeljali v bolnico. Dva soseda. Lahko bi živela v miru. Prejšnji teden pa je bil tudi v ».znamenju. številnih prometnih nesreč. Najprej obvestilo s kliničnega centra v Ljubljani. Sporočajo, da jc 72-lctni Anton Žižek iz Gančan 102 umrl 11. decembra. Torej mu tudi v Ljubljani niso mogli pozdraviti poškodb, ki jih je dobil 27. novembra, ko je kot kolesar izsilil prednost, zato ga je podrl voznik osebnega avta. O nesreči spjo poročali v prejšnji številki. V murskosoboški bolnici pa je 3. decembra umrl 76-letni Jože Kosi iz Veržeja. O nesreči smo prinesli poročila v zadnji številki našega lista. Spomnimo naj, da sc jc zgodila 29. novembra. Te- POSKUS VELIKEGA GRABEZA obtoženima preprečili delavci UNZ: Kosanovič je v priporu v Zagrebu, Kepe pa v Murski Jemeljno javno tožilstvo je na Stefana Kepeja. sicer ‘°zilo na sodišču v Murski rojenega v Pincah pri Lenda-oboti obtožnico zoper 40- vi. 54-letnega zagrebškega etnega avstrijskega državlja- komercialista Branka Kosa- BREZPLAČNI TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL 2a Preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupne Mur®ka Sobota organizira tudi letos brezplač- preglede motornih vozil. Osebne avtomobile Vozli pregiedovali na Agroservisu v Murski Soboti, tovorna Preoi pa v Saražah Certusa na Bakovski cesti. Preventivne e bodo opravljali (tudi odstranili manjše napake) v 18. decembra, od 7. do 15. ure. večk7 • e na to’da de,avci milice med kontrolami prometa torm । u9ot°vijo tehnično oporečna vozila, dasiravno mota, % tehnični pregled velja, priporočamo voznikom le in ♦ V0zil>da v čimvečjem številu pripeljejo avtomobi-; Ornteke- Akcija poteka pod naslovom Brezhibno "° te varno vozilo. - Š.S. Ob slovesu od Lojzeta Piškurja V sivem decembrskem iutru je Delo Sobočanom Posredovalo novico o smrti nekdanjega sostanovalca. Priznanega pravnika, ak/i-visia OF. interniranca in Povojnega . republiškega funkcionarja — Lojzeta Piškurja. V skrčenem krogu njegovih tukajšnjih pri- . jateljev. znancev in sobe-sednikov je to boleče osmrt-niško sporočilo oživilo pogojnikov lik. prežet s skromnostjo. resnostjo in človeško toplino. Kot mlad Prišlek 'in napreden sodnik ic zakoračil v blatno »sibir-sk VODJA KUHINJE v hotelu LIPA — 1 delavec Pogoj: — hotelski tehnik ali KV kuhar ~ 3 oz. 5 let izkušenj pri enakih ali podobnih opravilih in nalogah — sposobnost organizacije delovnega procesa in dela z ljudmi. 'stočasno objavlja b) OBRATNI BLAGAJNIK — 2 delavca Pogoj: ~ KV gostinski ali delavec v trgovini ~~ oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje objavljenih del ~~ 1 leto delovnih izkušenj na podobnih opravilih ~ Delo se opravlja dvoizmensko. Pok za prijavo je 8 dni od objave. Pnjave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema kadrovska služba TOZD. O izidu izbire bomo kandidate obve-st'li v roku 15 dni od izida objave. Delovna organizacija ,,Ljutomerčan" kmetijstvo in predelava, n. sol. o., Ljutomer 69240 Ljutomer, Kidričeva ulica 2 Delavski svet delovne organizacije ,,Ljutomerčan" razpisuje: 1. dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja DO ,,Ljutomerčan" Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja izobrazba agronomske, tehnološke, veterinarske ali druge ustrezne smeri — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj — sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanje zaposlitve — moralno-politične vrline v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljutomer. Kandidat bo izbran za 4-letni mandat. 2. dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi direktorja finančno-računovod-skega sektorja Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — visoka, višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj — sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanje zaposlitve — moralno-politične vrline v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Ljutomer Kandidat bo izbran za 4-letni mandat. Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici na naslov: DO ,,Ljutomerčan" — razpisna komisija za imenovanje direktorja DO, oz. razpisna komisija za imenovanje direktorja finančno-računovodskega sektorja, 69240 Ljutomer, Kidričeva ulica 2, v 15 dneh po objavi razpisa. O rezultatih bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. Vaš oglas v VESTNIKU zagotavlja uspeh ,,LESNINA" proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53, delavski svet TOZD NT PRODAJNA MREŽA Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53, razpisuje dela oziroma naloge DIREKTORJA PE I. za trgovino. „LESNINE" v Murski Soboti -pohištvo Pogoji: Poleg pogojev, ki jih določa zakon morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne ali poslovodske smeri, — da imajo 5 let odgovarjajoče prakse v stroki, — da imajo ustvarjalen in pozitiven odnos do samoupravljanja ter primerne organizacijske in moralnopolitične kvalitete. Delavec, ki dela na delih oz. nalogah DIREKTORJA PE I. ,,Lesnine" v Murski Soboti ima posebna pooblastila in odgovornosti ter se izbira za dobo 4 let. Kandidate vabimo, da oddajo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: ,,LESNINA" Ljubljana — razpisna komisija TOZD NT prodajna mreža, 61000 Ljubljana, Parmova 53 v roku 15 dni od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. DELAVSKI SVET DSSS ZGEP ,,POMURSKI TISK" na podlagi sklepa objavlja prosta dela in naloge MEHANIK II. v mehanično-vzdrževalno delavnico za nedoločen čas Pogoji: — strojni ključavničar — 3 leta delovnih izkušenj v kovinarski stroki Prijave z dokazili o strokovnosti naj interesenti naslovijo na splošno-kadrovsko službo ZGEP ,,Pomurski tisk", Murska Sobota, Lendavska 1 v 8 dneh od objave. INVALIDSKA DELAVNICA ..SOLIDARNOST" v ustanavljanju Murska Sobota Titova ulica 5 Po sklepu 14. seje Sveta delovne organizacije Invalidska delavnica ,,Solidarnost" Murska Sobota v ustanavljanju razpisujemo prosta dela in naloge socialnega delavca — kadrov-nika Kandidati morajo imeti: 1. Končano višjo šolo za socialne delavce 2. Družbeno politično razgledanost Sklene se delovno razmerje za nedoločen delovni čas s 15. 1. 1983. Stanovanja ni. Rok za prijave je 15 dni od razpisa. Kandidati bodo o izboru obveščeni 15 dni po preteku roka za prijavo. ABC POMURKA Veletrgovina ..POTROŠNIK" Murska Sobota OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO tovornih avtomobilov: - TAM : 2001 leto izdelave 1972 - TAM 5000 leto izdelave 1971 ZDRAVILIŠČE ,,RADENSKA" TOZD TURIZEM IN GOSTINSTVO ..ZVEZDA" MURSKA SOBOTA vljudno vabi na Licitacija bo v torek, 21. decembra — ob 12. uri za družbeni sektor — ob 12.30 uri za zasebni sektor. Ogled vozil je možen od 8. do 12. ure istega dne v enotah: SILVESTROVANJE sozd imos sgp konstruktor n. sol. o. maribor tozd gradbeništvo pomurje n s°'-° murska sobota -.KONSTRUKTOR" MARIBOR, n. sol. o., TOZD GRADBENIŠTVO ..POMURJE URŠKA SOBOTA, n. sol. o., ŠTEFANA KOVAČA 10 Oradi za trg in prodaja STANOVANJA 1 Stanovanjskem kompleksu Lendavska v Murski Soboti IMAMO NA 1 V LAMELAH, KJER SO STANOVANJA TAKOJ VSELJIVA IMAMU n VOLJO- - 9 dvoinpolsobnih stanovanj s 75,60 kv. m stanovanjske površine r°dajna cena za kvadratni meter stanovanjske površine znaša 2 ^LAMELAH. KI BODO KONČANA APRILA 1983 IMAMO ŠE NA - 2 štirisobni stanov, s 97,33 kv. m stanovanjske Povratne B - 12 trosobnih stanov, s 74-78 kv. m stanovanjske površme^ _ ^r°dajna cena za kvadratni meter stanovanjske površine znaša 30. PENZION ..ZVEZDA" BELTINCI z glasbo — menu MOTEL ..ČARDA" MARTJANCI z glasbo iri vokalno solistko — menu RESTAVRACIJA ..ZVEZDA" M. SOBOTA z domačo glasbo — menu 650 din 800 din 700 din Rezervacije sprejemajo vodje enot ob vplačilu menujev. Sodelavci TOZD ,.Zvezde" in enot se za obisk na silvestrovanju posebej priporočajo in sicer s ponudbo kvalitetnih jedil in pijač! ODKUPUJEMO SVINJSKE TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAHI KOŽA JE KOTO Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug VSEM KMETOVALCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1983! DECEMBRA 1982 STRAN 21 Radijski in televizijski spored od 17. do 23. decembra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO | RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA ; MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.55 Tv v šoli: Tv koledar. Angleščina. Odmor, Pravljica, Poročila. M. Krleža: Pisma iz Koprivnice, 10.35 Tv v šoli: Vrba, Risanka, Orientacija, Znanstvena fantastika. Risanka. Fizika, Zadnje minute (do 12.05), 17.20 Poročila. 17.25 Dvojčka. otroška nadaljevanka TV Beograd. 17.55 Od vsakega jutra raste dan: Litos-troj-Ljubljana-Šiška, 18.25 Obzornik. 18.40 Spoznavanje naše naravne dediščine: Učna pot po Rakovem Škocjanu, 18.55 Za zdravo življenje, izobraževalna serija, 19.10 Risanka, 19.15 Cik. cak. 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 C. Desailly: Nove tigrove brigade, francoska nanizanka. 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Zrca-lo tedna, 21.25 Nočni kino: Maska rdeče smrti, angleški film, 22.50 Poročila /O ljubljanska banka Pomurska banka Oddajaniki II. TV mreže ' 17.10 Test. 17.25 I v dnevnik. 17.45 Plavica. otroški* oddaja. 18.15 Beseda mla- Campiglio: Slalom za moške. prenos 2. teka (do 13.30). 15.15 Šolska TV: Ritmična ura. Človek, in Jadran II. Sirjenje na ovčji nlanini. 16.30 Poročila, 16.35 Mišje prigode, poljska risana serija. 16.30 Poročila. 16.45 Propagandna oddaja. 16.50 Slalom za moške, posnetek iz Madon-ne di Campiglio. 17.50 Pisani svet: Veliki in mali o samoupravljanju. 18.25 Podravski obzornik. 18.40 Mostovi—Hidak. oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaji. 20.00 Aktualna oddaja, 20.45 Propagandna oddaja. 20.50 D. H. Lawrence: Sinovi in ljubimci. 1. del angleške nadaljevanke, 21.45 V znamenju , TV ZAGREB 9.00 Program za otroke, 15.25 SP v smučanju, 16.10 Sončna krila, 16.40 Košarka: Crvena • Zvezda—Cibo-na, 18.15 TV koledar, 18,25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Amaterji, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dnevu JLA nasproti, 20.50 Berlin Aleksanderplatz, 21.50 Dnevnik TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Eci, peci, pec, 9.25 SP v smučanju. 10.30 Ovčar (film), 11.55 Božič v Avstriji, 12.15 Moja naljubša zgodba, 12.25 SP v smučanju, 13.15 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18i00 Dick Turpina, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Teleobjektiv, 21.00 Človek, 21.45 Panorama, 22.35 Šport TV MADŽARSKA 8.25 in 13.55 Šolska TV. 16.05 Za cicibane. 16.35 TV borza. 16.45 Koncert na pihala, 17.20 Športni muzej. 17.50 Podvigi, reportaža. 18.30 Snored študia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Uredila:' Eva Fabri. Plus ena oseba. 2. oddaja. 21.20 Študio 82. kulturni tednik. 21.15 Tveganje. svetovnogospodarski magazin. 22.45 TV dnevnik. 13.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videote-leks. 16.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. Videotelcks. 16.30 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Ennio Opassi, 16.35 TVD novice. 16.40 Košarka: Beograd: Crvena zvezda—Gibona, 18.10 Smučanje: Madonna Di Campiglio: Slalom moški za Svetovni pokal. 19.30 TVD stičišče. Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 20.15 Operacija »Lady Marlene« — celovečerni film — igrajo: Eva Astor. Robert Lamoureux — režija: Robert Lamoureux. 5) is TVD danes. 21.50 Dokumentarna oddaja. TVD danes. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ... 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA - i 1,50 Propagandna oddaja 11.55 Madonna di Campiglio: Superveleslalom za moške. prenos (do 13.30/45), 16.50 Poročila, 16.55 Ciciban, dober dan: Halo, tu reševalci. 17.05 Arabela. 1. del češkoslovaške otroške nadaljevanke, 17.35 Propagandna oddaja, 17.40 Superveleslalom za moške, posnetek iz Madon-ne di Campiglio, 18.25 Notranjski obzornik. 18.40 Govorica telesa, oddaja o plesu. 19.00 Risanka. 19.15 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Nesrečni klobuk, madžarski film, 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.35 Miniature: Mlini ob Krki, 21.45 V znamenju Oddajniki H. TV mreže 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Radost Evrope, 18.15 Obramba in samozaščita, 18.45 Narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ali se med seboj dovolj poznamo, 20.45 Poročila, 20.55 T. Brezovački: »Diogeneš« posnetek predstave igralske skupine »Histrion« (do 22.05) TV ZAGREB 9.00 Otroški program, 16.55 SP v smučanju, 17.45 Radost Evrope, 18.15 TVkoledar. 18.25 Kronika občin Bjelovara, 18.45 Aktualnosti (ZKJ v armadi), 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Koncert ob Dnevu JLA, 20.55 Teme in odrazi, 21.40 Dnevnik TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.35 Preko Missourija (film), 11.50 Oče in sin, 11.55 SP v smučanju, 13.15 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Madita, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Smučarski tečaj na TV, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Očka Dolgonogi (film), 22.15 Tedenski TV spored Drugi program 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Šport, 18.55 Kam s strahom, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kulturni žurnal v sredo, 21.05 Prizorišča svetovne literature. TV MADŽARSKA 8.05 in 15.30 Šolska TV. 10.00 Oskar, franc, film. 16.20 Kratek film. 16.45 Za naše zdravje. 17.00 Hokej na ledu, pokal Izvestij. 18.10 Okusi in klofute. 18.50 Služba za stik z javnostjo. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Sam in Sally, francoska nadaljevanka. 20.50 Pesmi in plesi iz SZ. 20.55 Ozadje vesti. 21.45 Glasba, Silvia Sass. 22.35 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks, 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev, Videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Ennio Opassi. 17.05 TVD novice, 17.10 TV šola, 18 00 Film — ponovitev, .19.30 TVD stičišče. Turistični vodič. — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 20.15 Visok pritisk — glasbena oddaja. 21.15 TVD danes. 21.30 Smučanje: Madonna di Campiglio: super veleslalom moški za Svetovni pokal. TVD danes. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA T0.00 Poročila. 10.05 Tv v šoli: Kemija. Kaj je risanka. Risanka, Umetni satelit, Kako naj... , Risanka, Sum. Zadnje minute (do 12.05). 15.45 Šolska TV: Kitmicna ura. Človek in Jadran II, Sirjenje na ovčji planini, 17.00 Poročila, 17.05 ZBIS: Z modrim zaj-cemed slikami, 17.20 Zapisi za mlade: Matija Tomc, 17.55 Mozaik kratkega fil; ma: Z desko v valove in prostora za ljudi, ameriška kratka filma. 18.25 Gorenjski obzornik, 18.40 Na sedmi stezi, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Bobu bob, notranjepolitična od; daja, 21.10 Naši baletni umetniki: Iko Otrin. (Ca-priccio Op. 134), 21.40 » znamenju. Oddajniki 11. TV mreže 17’25 TV dnevnik, 17.45 Za mano, dečki, 18.15 Znanost, 18.45 Muppet show, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Kino oko (do 22.00) TV ZAGREB 8.55 Otroški program, 17.40 Poročila, 17.45 Za menoj, fantje, 18.15 Ty koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Mupj^t show, 19.15 Risanka, 19-3° Dnevnik, 20.00 Monitor,, 21.05 Nasmehnite se, Pr°' sim 22.05 Dnevnik TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročna, 9.05 TV v šoli, 10.30 Malo okrožno sodišče 12.15 Klub seniorjev, 13-W Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, l]/3 Dobro glej, 17.30 Madita, 17.55 Spanček Zaspanček-18.00 TV kuhinja, 1?-^ Družinski magacin, 1’0 Avstrija v sliki, 19.30 Cas sliki, 20.15 Konec je lahko tudi začetek, 21.10 In ta*n prihajajo in sprašujejo-21.55 Večerni šport Drugi program 17.45 TV v šoh, Popotovanje po AvstnjJ-18.30 Tedenski TV spore0-19.30 Čas v sliki, 20J Klepet na TV, 21.50 lOpre« 10, 22.20 Jour Fixe z W1' gangom Krausom TV MADŽARSKA 9.1 » Počitniška matineja. SD red za otroke. 15.40 Šolska 16.25 Večeri v Golyavaru. 1 Popevkarske novice. I7-,«. borza. 18.00 Navzkrižno vpra^ nje. 18.30 Ohišnice. report^ 19.30 TV dnevnik. 20.W 5 ledeni areni. 20.30 Delta. Poverjenik, pogovor z Gy- y rosanom. 21.25 Toldi, ep-z -pt Tujci, amer. film. 23.20 dnevnik. * TV KOPEh 13.30 Odprta meja -v slovenskem jeziku, Vide leks. 16.30 Odprta meja _ oddaja v slovenskem je^LKnn Z ponovitev Videoteleks. D a v nami pred kamero — o0°||o5 živo — vodi Ennio Opassi. . TVD novice. 17.10 TV 18.00 Serijski film. 18.30 HM\ neba — dokumentarna oa J j 19.30 TVD stičišče. TuKoni-vodič — v sodelovanju s pasom Jugoslavija. 20.1‘ ]5 policaji — serijski film- „-na TVD danes. 21.30 Kdo umetnost TVD danes. STRAN 22 VESTNIK, 16. DECEMBRA]^ tedenski koledar PETEK, 17. december — Lazar SOBOTA, 18. december — Radoslav NEDELJA, 19. december — Urban PONEDELJEK, 20. december — Evgen TOREK, 21. december — Peter SREDA, 22. december — Dan JLA ČETRTEK, 23. december — Viktorija kino ®no ..park” murska sobota 17. decembra ob 17. in 19. uri in 19. decembra ob 15., 17. in 19. uri ameriški barvni kinemaskopski r,1m: ,.ULICE NASILJA”; 20. in 21. decembra ob 17. in 19. Ur' hongkongški barvni kinemaskopski film: „V ZMAJEVEM GNEZDU”; 22. in 23. decembra ob 17. in 19. Uri jugoslovanski barvni vistavi-sjjonski film: „ZNAJDI SE, TOVARIŠ”; CrenSovci 18. decembra ob 19. uri in 19. decembra ob 15. uri hongkongški karate film: ,,NAJ VEČJE MAŠČEVANJE”; 23. decembra ob 19. uri ameriški »arvna grozljivka: „NOVEM-BRSKI PLAN”; 'SVOBODA” GORNJA Pogona '7. in 18. decembra ob 19. uri ameriško-francoski film: »ATLANTIK CITY”; 19. decembra ob 17. uri italijan-\ vester komedija: „CHIPOLA OLT”; in oj, 19 urj nemška »otična komedija „RESN1CNE ^GODBE” V. del. Ogled filma otrokom ni dovoljen. 22. in 23. decembra ob 19. uri "^ki film; ,,DEKLETA ^REDO V MUNCHEN”. Ogled 1 ma otrokom ni dovoljen. 'UTOMER '8. decembra ob 17.15 in 19. aecembra ob 17.15 in ob 19.30 uri su?i$ka risanka: ,,PETER IN NjEGOV ZMAJ”. 22. decembra ob 17.15 in 19.30 r' francoski akcijski film: "IOPOV”: Pfodam STAREJŠO HIŠO z gospodarim poslopjem in 2.37 arov ^mlje prodam. Štefan Sreš, fasadi 12, p. Križevci pri Ljuto-peru. Informacije pri sinu v /^1’ Radgoni, Grajska 26. M-^365 Ladijski pod (40 m2), špirov-č m AMI-8. ugodno prodam. upravi lista. M-4450 JAKNO IZ PIŽMOVK (hrbti). 'G'kost št. 40. prodam. Telefon P-061. M-4452 VUME MICHELIN XZX 165 I*}. 13, čisto nove, prodam, m^rmacije po 17. uri: Krog 50. Zastavo 101 sc prodam. pan Pintarič. Šalamenci 82. p. M-4456 NOBELOVCE do V. LETNIKA '[ZJEMNO UGODNO PRODAM. Anton Vajs. Lastomerci ruSS™-)4 Radgona. M-4457 ‘ŠTERN O CREINA. 1800 1, Ifu; • Elek Benko. G. Slaveči GotPbKuzma- M-4460 nr EF — športno opremljen — 9 ?dam. Bratonci 109. M-4461 nn TAVO 101, dobro ohranjeni;’ pr?dam. Turnišče, Čevljarska La^9’ M-4462 1600, letnik 1980, prevo-fonni^^TlOO km, prodam. Tele-v&?2-906.m.4463 fa;POvODNO ČRPALKO, 3-ivProdam. Anton Kovač, M^vsk, vrh 66’ sp- IvanicL Uc?Ž£N° GARNITURO 14 ?DNO PRODAM. Naselje >. 9. M-4466 ‘jAJCE, VEČJE PASME, oro-Kl-Op1' Z -Kapca43, p. Lendava. KRAVO PRODAMO. Informacije: Babinci 45, p. Ljutomer. In-438 TOVORNJ AVTO TAM 6500 KIPER PRODAM. Viko Vrbnjak, Branoslavci 14. In-436 PEČ EMO CENTRAL 20, novo, prodam. Možnost tudi obročnega odplačevanja. Tkalec, Čren-šovci 155. M-4471 GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v okolici M. Sobote prodam. Kelemen, Černelavci n. h., telefon dopodne 22-010, interna 265. M-4473 OS ZA KROŽNO ŽAGO prodam. Kroška 71. n. h., M. Sobota. Informacije po 16. uri. M-4474 BUKOVA DRVA (35 m3), prodam. Kuhar, Košarovci 26. M-4475 OJAČEVALEC »SOLIST«, 50 W, prodam. Branko Grah, Tur-janski vrh 6, p. Radenci. M-4479 NEMŠKE DOGE (mladiče) črne barve, z rodovnikom, odličnih’ staršev, prodam. Slavko Topolovec, Veržej 147. M-4480 UTO ZA SLAMO (5 x 10 m) prodam. Informacije pri Štefanu Verešu, Gančani n. h., p. Beltinci. M-4481 MOŠKE OBLEKE IN PLAŠČE št. 54 in polkavč ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-4482 FIAT 850 (za rezervne dele) prodam. Lemerje 12, p. Puconci. M-4483 MALE PUJSKE, stare sedem tednov, prodam. Vaneča 14, p. Puconci. M-4485 BOROVE PLOHE (»fosline), 1 m3, prodam. Naslov v upravi lista. M-4486 ZASTAVO 750 (za rezervne dele), prodam. Rakičan, Prešernova 18. M-4487 _______ ZLATO PRODAM. Cankarjeva 53, M. Sobota. M-4513 DVA REGALA, omaro, mizo, dva fotelja, pomivalno korito in oranžni element za kuhinjo prodam. Zlatko Paler, Lendavska 25, stanovanje 152, M. Sobota. M-4516 RENAULT-5 TL PRODAM. Mladinska 1, Beltinci. M-4518 Cenjene stranke obveščam, da imam na zalogi naravno jejkino eterično olje za zdravljenje astme, bronhitisa in prehladov, olje proti revmi, proti boleznim ožilja in glivičnim ekcemom. Naročeno lahko pošljemo z navodili po povzetju. Stanislav Erjavec Poklukarjeva 57/A, LJUBLJANA telefon (061) 264-900 STARO HIŠO (leseno), za rušenje, prodam. Naslov v upravi lista. M-4519 FREZO GOLDONI 8.5 KS. še v garanciji, prodam. Pavel Koren. Dobrovnik 155. M-4520 POHIŠTVO - KOMPLETNO SPALNICO, orehov furnir, prodam. Naslov v upravi lista. M-4521 KOBILO, staro deset let, prodam. Nuskova 5. p. Rogašovci. M-4523 NOVO BUČNO OLJE in strešno opeko folc prodam. Nemčavci 27. M-4525 BREJO KRAVO, staro osem let, prodam. Alojz Kocjan, Krog 69. M-4526 ZASTAVO 750. starejši tip, prodam. Gančani 20. M-4527 SOLO FENDER VIBROLUX PRODAM. Jože Hajdinjak. Kru-plivnik 88. p. Grad. M-4499 DIANO 6, letnik 1980, prodam. Cankova Tl. M-4509 AVTO VOLKSWAGEN 1300. prevoženih 82.000 km, prodam. Beltinci, Panonska 6. M-4504 VW 1300. starejši letnik, po ugodni ceni prodam. Odranci 85. M-4506 WARTBURG KARAVAN, letnik 1982/september. prodam. Vprašati vsak dan od 12.—14. ure po telefonu 062 303-901. M-4307 KOMBI IMV 1600 SUPER B. letnik 1973, prva registracija 1976. generalno obnovljen, fur-gon. nosilnost 1.5 prodam. Nedjo Kotorčevič Otovci 70. M-4495 BUČNO OLJE, večjo količino, prodam. Ludvik Erdeli. Vaneča. p. Puconci. M-45I2 Dragi mami HELENI ŠAVEL iz Vaneče ob praznovanju 80. rojstnega dne iskreno čestita ter želi tudi v nadaljnjem življenju vse najboljše, predvsem pa zdravja, snaha Anica s sinom Ludvikom, vnuk Vlado in vnukinja Zlatka z družino. Dragemu sinu ROBERTU JO-NAŠU iz Puževec, želi ob praznovanju 17. rojstnega dne vse najboljše, veliko uspeha v šoli, zdrava in srečna leta ter da bi bil mami v pomoč — oče iz IngolsTadta. Lepe Želje so namenjene tudi ženi A ngeli. Dragemu sinu STANKU LEBARJU iz Hotize, ki služi vojaški rok v Debru, želijo ob praznovanju 19. rojstnega dne vse najlepše, prijetno počutje v novem okolju, po odslužen ju pa srečen povratek v domači kraj — oče, mama, brata Štefan z družino, Martin in sestra Marija. Štefanu Emriju iz Pečaro-vec in izvoljenki Eriki želi ob vstopu na skupno življenjsko pot mnogo sreče in medsebojnega razumevanja — Gasilsko društvo Pečarovci. POH1STVO ZA KUHINJO PRODAM. Beltinci, Ravenska 59. M-4509 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO in garderobno omaro prodam. Aleksander Šarkanj, Černelavci n. h. M-4508 PRAG in blatnik za Volkswagen, nova, po ugodni ceni prodam. Elek Lovenjak. Černelavci 317B M-4488 DVA FOTELJA IN ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK PRODAM. I elefon 22-325 po 12. uri. M- 4489 IMV KOMBI 1600. motor generalno popravljen, z dokumenti, ugodno prodam. Gančani 21. M-4490 TELEVIZOR črno-bel prodam. Naslov v upravi lista. M-4491 VW 1300 (hrošč), v dobrem Janju. registriran do septembra 1983. prodam. Denko. Bakovci. Panonska 18. M-4492 TRAKTOR FERGUSON 165 MULT] POVER PRODAM. Geza Časar. Otovci 71. telefon )69 77-083. M-4495 HRASTOVE PLOHE in borove Jeske prodam. Sebeborci 34 M-4496 . HIŠO na lepem kraju v Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista. M-4497 PEVSKO OZVOČENJE MAR-SCHAL. 100 W; prodam. Žižki 76. Le-373 AVTO AMI 8. letnik 1976. registriran do maja 1983. prodam. Informacije od 8. do 13. ure po telefonu 75-085. M-J P HLADILNIK v zelo dobrem stanju prodam. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure. Najžar. Lendavska 19/A. p. M. Sobota. M-4532 ZIMSKE GUME 165 SR 13 s platišči, nove, prodam. Krog 45. M-4528 TRAKTOR FERGUSON 35 s priključki prodam. Filovci 106. telefon 76-213. M-4529. KOMBAJN 630 HARIS FERGUSON PRODAM.. Domanj-ševci 24. M-4530 SERVIS TRAJNOGOREČIH PEČI in PEČI NA KURILNO OLJE VSEH VRST opravlja delavnica Ludvika Žalika v NI. Soboti — pri avtobusni postaji. DVA TRAKTORJA: 60 in 22 KS ter razne kmetijske stroje prodam. Naslov v upravi lista. Le-374 ŽENSKI KRZNENI PLAŠČ, pravo krzno, črne barve, št. 42-44, prodam. Naslov v upravi lista. M-4533 TRAKTOR STEYR. 18 KS. s koso, plugom in jermenico prodam. Grad 87. M-4534 AVTO ZASTAVO lOl KON-FORT. letnik 1980. prevoženih 18.000 km, prodam. Beltinci, Na kamni 1 L M-4535 MIZO in šest stolov, preprogo 2 x 3 m in hladilnik, 60 I. odlično ohranjeno prodam. Klekl. Arh. Novaka 9. M-4536 KOSI ZA TRAKTOR ZETOR IN URSUS. nakladalec Panonija za gnoj in moped TOMOS prodam. Jože Plohl. Grabonoš 19. p. Videm ob Ščavnici. M-4539 KUČMO IN LISICO PRODAM. Informacije po telefonu 23-463. M-4539 HUSGVARNA 125, letnik 1980. prodam. Vidonci 118. P. Grad. M-4540 KAVČ (spužva). primerno kot ležišče za otroka v majhnem stanovanju, po ugodni ceni prodam. Kličite popoldne po telefonu št. 23-186. M-4541 CITROEN GS 1,3, letnik 1979, registriran do oktobra 1983 in zadnje luči za GS CLUB, ugodno prodam. Novak. Tomšičeva 14, Murska Sobota, telefon 24-364. M-4543 ZAGANJAČ BOSCH, 24 V, prodam ali menjam za 12-voltni. telefon 72-912. M-4544 KRAVO, staro pet let, visoko brejo, vozno, zaradi premajhnega prostora prodam. Vidonci 106. M-4545 KOMBAJN ZMAJ 780 PRODAM. Noršinci 62, p. Martjanci. M-4546 GRADBENO PARCELO v Moravcih 86 z gospodarskim poslopjem prodam. Informacije: Teša-novci 81. M-4547 KUHINJSKO MIZO s štirimi stoli in omaro prodam. Kidričeva 2, M. Sobota. M-4548 ŽAGO CIRKULARKO na bencinski in električni pogon prodam. Ljutomer, Razlagova 2/A. In-442 NSU 1200 PO UGODNI CENI PRODAM. Silvo Senčar, Noršinci 21 /A. p. Ljutomer. In-443 ZAHVALA Po krajši bolezni nas je v 89. letu starosti za vedno zapustila Elizabeta Kološa iz Vaneče Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste drago pokojnico spremljali na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku pri odprtem grobu. Žalujoči: VSI NJENI Prezgodaj čas prišel je za oddih, . S-. dom je prazen, dom je tih. • tebe ljubi oče ni. da bi skupaj še bili. ZAHVALA . V 71. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil naš dragi mož. oče in stari oče Geza Malačič iz Kančevec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam vsestransko pomagali, dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, KS Takovci, krajevni konferenci SZDL, GD Kančevci, SD Goričko-Kančevci, LD Prosenjakovci, tov. Mikoli m Kološi za poslovilne besede ob odprtem grobu, zdravstvenemu osebju internega in pljučnega oddelka ter delovnim kolektivom Potrošnik, Panonka, OSZ M. Sobota ter TO M. Sobota. Kančevci, 6. december 1982 Žalujoči: žena Gizela, sinova Geza in Janez z družinama, hčerka Joianka z družino iz Avstrije ter ostalo sorodstvo ZASTAVO 750, registrirano do decembra 1983, letnik 1972. ugodno prodam. Marija Šafar, Šafarsko 15, Ljutomer. In-445 FIAT 125 SPECIAL v nevoznem stanju prodam. Franc Pintarič. V. Megla 13. Ljutomer. In-441' GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Odranci 110. M-4549 DVOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, centralno ogrevano, prodam. Naslov v upravi lista. M-4550 ZASTAVO 101. M 1300. letnik 1981, prodam. Informacije po 16. uri: telefon 23-817. M-4551 kupim STAREJŠO KLAVIRSKO HARMONIKO. 80— 120-basno kupim. A.Z;. Kapca 43, p. Lendava. M-OP GRADBENO PARCELO V MORAVCIH ali Martjancih kupim. Kličite po telefonu 75-102 — Janez. M-4453 ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780 ali 131 ali 132 kupim. Ponudbe s ceno in navedbo letnika pošljite na naslov: Janez Burgar. Moše 7. 61 216 Smlednik. M-4494 ANGLEŠČINO 2000 S kupim. Telefon 22-132. M-4502 HIŠO V MURSKI SOBOTI ali bližnji okolici, lahko primerno tudi za lokal, kupim. Ponudbe na upravo lista. M-4510 TRANSMISIJO, dolgo vsaj 4 m, kupim. Flisar, Pečarovci 84 ali telefon 77-052. M-4514 sobe UPOKOJENEC IŠČE OPREMLJENO SOBO. Pomaga tudi pri delih. Ponudbe na upravo lista. M-4465 OPREMLJENO SOBO s kuhinjo in souporabo kopalnice v Murski Soboti iščem. Ponudbe na upravo lista. M-4498 zaposlitve KV KUHAR išče zaposlitve. Naslov v upravi lista. M-4467 DEKLE, ki ima vešblje do dela v gostilni, sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Gostilna Baranja, Nemčavci 1 (Hidveg). M-4468 KV NATAKARJA sprejmemo v redno delovno razmerje. Stanovanje in hrana preskrbljena. OD po dogovoru. Vse informacije dobite po telefonu št. 064 24-134 vsak dan od 1L ure naprej, razen nedelje. M-4469 OBVESTILOI Zaradi upokojitve sem se odpovedal obrti v korist sina Andreja Ružiča. Vsem strankam se za dose danje zaupanje najlepše zahvaljujem. Vsa nova naročila sprejema in se priporoča sin Andrej Ružič. Cenjenim strankam želiva ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 83. Jože Ružič, mizarstvo, Tomšičeva 6, M. Sobota KV ali priučeno natakarico in dekle za priučitev v gostinstvu, sprejmemo. Gostilna Jaklin, Črenšovci., telefon 70-070. M-4505 KV SOBOSL1KAR-PLESKAR ali ličar, vajen samostojnega dela, dobi zaposlitev. OD po učinku, stanovanje priskrbim. Franc Dvanajščak, Radomerje 25/A. p. Ljutomer. In-435 HARMONIKARJA ZA SKUPNO IGRANJE IŠČEMO. Telefon 22-132. M4502 razno PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 821/9, izdano pri KK G. Radgona, na naslov: Peter Kreft.’ Orehovski vrh 2, p. Gornja Radgona. M-4435 JOŽETU in Danici Bedek iz Brezovec se zahvaljujeva, da sta odstopila od tožbe. Milan in Rozalija Fliser, Brezovci 79. M-4478 PREKLIC! Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla Mariji Miholič iz Kobilja 80. Kristina Ferencek. Kobilje 77. M-4501 STAREJŠO OSEBO VZAMEM V CELOTNO OSKRBO. Ponudbe na upravo lista. M-4531 DELAVNICE V OKOLICI LJUTOMERA oddam v najem za kovinsko obrt. Naslov v upravi lista, ln-427 OBVESTILO VOZNIKOM! Cenjene stranke obveščam, da montiram in balansiram avtomobilske gume. Na zalogi tudi protektirani avtoplašči. Aleksander Hašaj, avtomehanik, Čopova 26. M. Sobota. M^4517 POSLOVNI PROSTOR (40 m2) v centru M. Sobote oddam v najem. Naslov v upravi lista. M-4522 PREVOZE IN SELITVE OPRAVIM ZANESLJIVO IN UGODNO. Telefon 72-912. M-4544 čS’1 Hi Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, M ’ a Ja?’® M I I [ Gornja Radgona, Lendava in JJutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova - 29/1 — Ureja uredniški odbor: ni?dvlk Kovali* ^rek,or glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), ..*> Feri Maii/°dk°VOn^ “rednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-2or,Fodre (tehmx Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-Tei f urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova C^nRkl oddpi°L: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, na-N 0 Gornja n j ra^unov°dstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisni-|MenaroČenih wfc°na teB 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — 'na n«ročni„ kOp*sov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, Pri sni? 2a luo^emslvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči mL,12-257inTn “reka Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-1,1 n,llenju j ",-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristoj- Je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK —-------- 16. DECEMBRA 1982 STRAN 23 v besedi in sliki iz naših krajev LENDAVA Letošnji izvoz večji od lanskega Vrednost izvoza v devetih mesecih letošnjega leta v lendavski občini znaša 748.543 tisoč dinarjev, kar je 7.1 odstotka ustvarjenega celotnega prihodka, to pa je veliko več. kot v enakem obdobju lanskega leta. Planika Turnišče je iztržila s svojimi izdelki na tujem trgu za 63 odstotkov več kot v lanskem letu in je z izvozom ustvarila kar 54,3 odstotka celotnega prihodka. Pretežni del njihovih izdelkov gre na konvertibilno tržišče. INA-Nafla je z izvozom metanola iztržila 19.1 odstotka ustvarjenega celotnega prihodka, tovarna varilne opreme pa je letošnji izvoz v devetih mesecih povečala za 49 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Z izvozom je ustvarila 14.2 odstotka celotnega prihodka. TOZD Montaža pa je povečal svoje storitve v tujini za 108 odstotkov, vrednost izvoza pa v celotnem prihodku znaša 18.4 odstotka. Uspešno so izvažali tudi lesarji. Kritje uvoza z izvozom je sicer le 54.7 odstotno, predvsem zaradi uvoza surove nafte, v večini ostalih delovnih organizacij, ki izvažajo, pa je uvoz v celoti krit z izvozom. V lendavski občini se nadejajo, da bodo do konca leta izvozni rezultati še boljši. janj j) Mlada iskra Pod tem imenom bo kmalu izšlo prvo glasilo mladinske organizacije iz Spodnjih Ivanjcev. Gre za enoletno prizadevanje novega vodstva osnovne organizacije ZSMS na tem koncu gornje-radgonske občine, ki je z zagnanim delom uspela oživeti doslej precej raztrgano in neorganizirano mladino. Prva številka glasila, izhajalo bi naj enkrat letno, bo predstavila delo osnovne organizacije v preteklem letu, ob tem pa bo vsebovala tudi množico zapisov iz aktualnega dogajanja v domovini in tujini ter tudi tako prispevala delež k večji osveščenosti te pretežno kmečke mladine. Seveda pa bo poseben kotiček namenjen tudi kulturnim snovanjem tamkaj-šnjeh mladink in mladincev. vp Ohraniti običaje Madžarska folkoma skupina LINDAU iz Lendave je dokaj mlad ansambel, saj je bil ustano-vlen šele pred tremi leti. S trdnim delom so se mladi plesalci že uveljavili doma in na tujem, čeprav ni manjkalo problemov. V skupini so dijaki, delavci in študentje, pa je prav zaradi tega težko uskladiti termine za vaje. Kljub vsemu pa mladi plesalci pod koreografskim vodstvom Ištava Oršovskega iz Zaleagesega nenehno napredujejo. Tokrat so v Lendavi pripravili celovečerni nastop, v katerem so prikazali bogastvo madžarskih narodnih plesov. V programu so sodelovali še folklorna skupina osnovne šole Drago Lugarič, citraši iz Gentero-vec ter amaterska igralska skupina KUD Petofi Šandor iz Doline. Jani D. Cariniki na radgonskem mednarodnem mejnem prehodu so pred dnevi v nekem Spedtransovem tovornjaku odkrili 100 kilogramov pražene kave, en tranzistor z magnetofonom, en radioparat s TV sprejemnikom, dva električna brusilnika in komplet mesarskih nožev. Blago je bilo skrito pod cerado. (foto: Albert Abraham) J Vlado Janžič v V ponedeljek seje v Murski Soboti mudil izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ za področje zunanje politike Vlado Janžič. Političnemu aktivu Pomurja je govoril o zunanjepolitičnih razmerah in mestu Jugoslavije v svetu, rivalstvu med vzhodnim in zahodnim blokom, kriznih žariščih, nebrzdani tekmi v oborožitvi in sodelovanju naše ZKJ s partijami drugih dežel in naprednimi socialističnimi gibanji v svetu. (B. Ž. Foto: A. Albert) Manj Devetmesečna realizacija poslovanja v delovni organizaciji IN DIP kaže, da so pri proizvodnji dežnikov pod planom, oziroma so jih izdelali manj kol v enakem ob- S FINALNEGA KVIZ TEKMOVANJA — V prostorih galerije Kulturnega centra v Murski Soboti je potekal sklepni del regijskega kviz-tekmovanja ,,Mladost v besedi, pesmi in spretnosti”, ki je imel tokrat naziv ,,Socializem in vojna”. Zmagalo je kombinirano moštvo OK ZSMS in JLA Gornja Radgona, (v sredini). Foto: M. Jerše. Več povezanosti Ljutomerski počitnikarji so na občnem zboru pregledali svoje enoletno delo. Ugotovitev, da so kljub začetnim težavam naredili dosti, je odraz dejanskega dela, predvsem pa prizadevanj predsedstva občinske počitniške zveze. Vse premalo pa je dela pri počitniških družinah. V Pomurju imajo počitniške zveze ustanovljene le v Ljutomeru in Murski Soboti, zato so na seji ugotovili, da bi združeni lahko in morali pomagati tudi navdušencem v Gornji Radgoni in Lendavi, kjer bi ustanovili svoje organizacije. V petek so kritično ugotovili, da je še vse premalo povezanosti med počitnikarji iz Murske Sobote in Ljutomera, zato so sklenili, da bodo prihodnjo sezono več akcij izpeljali skupno. D. L. dežnikov kot lani dobju lanskega leta. 63.delavcev je izdelalo nekaj nad 235 tisoč dežnikov, kar pomeni, da sojih veni uri izdelali 3.16 kosa. Gre seveda za spremembo strukture v proizvod IZ OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSMS MLADI V PLANIKI Večkrat pravimo, da na mladih svet stoji. To drži zlasti za kolektiv turniške Planike, kjer je od 650 zaposlenih skoraj polovica mladih, starih do 27 let. točneje: 300 jih je! Seveda vsi ne delujejo v okviru mladihske organizacije, kajti mnogi izmed njih so že poročeni in so se navzeli miselnosti, daje po poroki treba prenehati z udejstvovanjem v osnovni organizaciji, karsevedanedrži. Kakih 100 paje aktivnih, kolikor jim pač to dopušča delo v tovarni in doma. Mnogi namreč po končanem delu v tovarni pomagajo na kmetiji. Proizvodnja čevljev v turniški Planiki poteka v dveh izmenah in v obeh seveda delajo tudj mladi aktivisti. Težko je bilo s sestanki, z načrtovanjem akcij in njihovo izvedbo, zato so se odločili in ustanovili dva aktiva. Vanju.so vključili mladince, ki delajo v posamezni izmeni. Da bi mladinci, ki obiskujejo čevljarsko šolo v Kranju, bili,bolj povezani med seboj, vsekakor pa z mladino v tovarni v Turnišču, so tudi oni ustanovili aktiv. Mladina Planike je torej organizirana v dveh aktivih v Turnišču in v enem v Kranju. Aktivi so povezani in marsikatero akcijo izvedejo skupaj, torej ne deluje vsak zase, razen na sestankih. Delo mladih v Planiki je tesno povezano s proizvodnjo. Njihova prizadevanja so usmerjena h kvaliteti izdelkov, prizadevajo si za čim-manjšo porabo oziroma čimboljšo izrabo materiala, za čimboljše delo, medsebojne odnose. Lahko jih pohvalimo, saj so člani kolektiva, ki se ne uveljavlja le na domačem tržišču, ampak tudi kot največji izvoznik iz občine Lendava. Torej so tudi mladi dobri delavci. Pa tudi upravljalci! Ponekod se stari drže funkcij, neradi jih prepuste mladim ... V Planiki je drugače! Mladi so se prebili v vse samoupravne organe, v delegacijo zbora združenega dela, v delegacije samoupravnih interesnih skupnosti ... Enako je seveda tudi, kar zadeva aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v sindikalni organizaciji. In medsebojni odnosi v tovarni? Kakšni so odnosi s starejšimi delavci? Če bi zapisali, da ni občasnih trenj, ne bi govorili resnice. Torej se občasno pojavijo konfliktne situacije. Najhujše je bilo, če smemo temu tako reči, ko so mladi, ki prihajajo sstfokovnega usposabljanja v Kranju, ostajali brez ustreznih delovnih mest, ker sojih še naprej zasedali delavci brez kvalifikacije. Resje, da pravica do dela še nikomur ne daje pravice, da nenehno opravlja enaka dela in opravila, po drugi strani paje tudi res. daje človeka, ki dobro dela, čeprav nima formalne izobrazbe, težko pregovoriti, naj gre na drugo delovno mesto, ker bo na tem poslej delal nekdo drug. V Planiki so starejši in mlajši nekako uspeli najti skupen jezik in zdaj lahko trdimo, da so z dnevnega reda odstranili še en problem. Ni pa seveda izključeno, da se ne bi z njim še kdaj spopadli. Aktivnosti potekajo tudi zunaj tovarne. Tako šo mladi aktivni v tovarniških sekcijah turniškega kulturnega društva Štefan Raj, lotevajo se raznih delovnih akcij, na primer urejanja domačije narodnega heroja Štefan Kovača v Nedelici. sodelujejo z vaško mladino, aktivni so na športnem področju ... Lahko bi bili za vzor marsikateri mladinski organizaciji. Š. SOBOČAN nji. saj 'so izdelovali tudi zahtevnejše proizvode. Seveda pa S svojo ponudbo niso zadovoljni, saj bi lahko na tržišče prodali ludi za 50 odstotkov več izdelkov, če bi seveda imeli dovolj surovin. V delovni organizaciji izdelujejo v sodelovanju z Muro tudi vetrovke in krila. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo v delovni organizaciji zaposlenih 331 delavcev. Posebne napore vlagajo v to, da bi malo gospodarstvo zanje izdelovalo lesene palice in ročaje, da bi lahko te izdelke nadomestili z uvoženimi. Ugotavljajo, da - so čisti dohodek, dohodek in akumulacija na delavca porasli v primerjavi z lanskim letom, porabljena sredstva v primerjavi z dohodkom pa so ostala na ravni lanskega leta. Do konca letošnjega leta se nadejajo boljših poslovnih rezultatov. Jani D. HRANILNISTVO JE STEBER ZADRUŽNIŠTVA Pravilno naložeh dinar kmetov je kapital, ki odpira velike možnosti razvoja kmetijstva. Rezultati kažejo, da smo pri nas pravi čas dosegli samoorganiziranje finančnih potencialov. Kmetje so dojeli, da denarja ne gre pričakovati le od drugih. — Hranilno-kretitne službe pri kmetijskih zadrugah zbirajo prošta denarna sredstva za naložbe v kmetijstvo. Njihov namen ni ustvarjanje dobička, temveč hitrejši razvoj kmetijstva. To so posebej poudarili na priložnostni slovesnosti, ob 100-letnici zadruž. hranilništva v Sloveniji, ko so podelili priznanja in plakete delavcem, zaslužnim za razvoj hranilne službe KZ Panonka, ki je po številu varčevalcev in finančnem potencialu ena od treh ,.najmočnejših” v Sloveniji. Ob ustanovitvi prvega januarja 1970 je HKS pri KZ Panonka imela 1.640 vlagateljev in le 60 tisoč dinarjev kapitala. Že v letu 1971 je služba začela uvajati izplačila odkupa kmetijskih proizvodov, poljščin, mleka in živine. Tako vsa plačila odkupa tržnih viškov kmetov opravlja HKS, s čimer se je močno povečal denarni potencial te finančne ustanove kmetov. Zelene knjižice HKS, prek katerih prejemajo osebne dohodke Judi delavci zaposleni v ABC POMURKI pa so takorekoč postale tekoči računi kmetov in delavcev, zaposlenih v kmetijstvu. Ticnutno prosti dinar kmeta tako ni le kreditni potencial, ampak se kmetu, ki denar ne rabi, tudi obrestuje. Sedaj ima 26 tisoč vlagateljev hranilne službe Panonka na knjižicah 360 milijonov dinarjev. Promet s hranilnimi vlogami pa je dosegel številko 1.800 milijonov. Ob teh sredstvih HKS najema za potrebe kmetov tudi kredite pri Temeljni pomurski banki, najela pa je tudi več mednarodnih kreditov. Pomurkina hranilno-kre-ditna služba pa je prva v republiki uvedla tudi solidarnostno varčevanje kmetov in delavcev za stanovanjsko gradnjo. Tako lahko varčevalci HKS dobijo kredite za nakup stanovanj, novogradnje ali adaptacije stanovanjskih hiš in stanovanj. Imetniki zelenih knjižic lahko svoj denar dvigajo na vseh poštah in bančnih ustanovah. Sicer pa je Panonkina HKS v zadnjih petih letih vložila v razvoj LENDAVA Vrzeli v požarnem Najpomembnejši izvajalci požarne varnosti v občini so gasilci, teh je kakih 1400 v 36 gasilskih društvih. Čeprav dajejo poseben pomen preventivni dejavnosti, požarnovarnostnemu izobraževanju in usposabljanju delovnih ljudi in občanov ter dvigu požarnovarnostne kulture, pa skupnosti za varstvo pred požarom ugotavlja še dokajšnje slabosti. Kljub temu da so delovne organi-zacje in hišni sveti po zakonu dolžni sami skrbeti za požarno varnost, ob raznih pregledih, akcijah in vajah ugotavljajo napake. Naštejmo nekatere: celotna industrijska cona v Lendavi nima zadovoljive hidrantne mreže niti primernih zajemališč za gasilno vodo. Lendavski vodovod nima primernega pritiska, kar zlasti občutijo stanovalci v višjih nadstropjih stanovanjskih blokov. Hidranti v Lendavi so neoznačeni in nevzdrževani, skladišča v posameznih delovnih organizacijah pa prezaložena. Večina delovnih organizacij nima sprejetih ali primernih požarnovarnostnih načrtov, manjkajo pa tudi strokovni kadri. Pereča je tudi problejnati-' kmetijstva in prek Interne banke ABC POMURKA v razvoj Pre' delave prek 290 milijonov dinarjev . . Slednje se kaže v večjo proizvodnji, tako se je letna tržna proizvodnja mleka v zadnjih 15 letih povzpela od 15 na 50 milijonov litrov mleka, od 80 tisoč prašičev pred 15 leti so jih v letu 1982 spftali že 180 tisoč, hkrati so združeni kmetje meliorirali 5 tisoč 'hektarjev močvirnih zemljišč. Doseženi rezultati, h katerim je s krediti v največji meri prispevala prav HKS, dajejo realno podlago za še smelejši razvoj v prihodnje, ko bodo sredstva namenili predvsem za uresničevanje plana melioracij in zložbe zemljišč, razvoju govedoreje na lastni krmi in proizvodnji za izvoz. Prav za omenjene dosežke pa Je HKS podelila najzaslužnejšim delavcem za razvoj hranilne službe posebna priznanja in plakete. Priznanja so prejeli Bela Kiičah, ki ie med drugim bil tudi soustanovitelj Zveze hranilno-kreditnm služb Slovenije. Posebna priznanja so prejeli še prvi direktor KI^ Pomurka Karel Lutar, predsednik KPO ABC POMURKA Gusti Grof, koordinator primarne kmetijske proizvodnje in nekdanji direktor KZ Panonka Ludvik Gor' čan, bivši direktor kmetijske zadruge Stefan Antalič, dosedanji tajnik Zveze HKS Slovenije Mihael Demšar in združeni kmetje Štefan Makoter iz Moravec, Franc Lah >z Gerlinec, Karel Franko iz Puconec in Martin Kuzma iz Skakovec. Priznanja pa so podelili tudi Zvezi hranilno-krcditnih služb Slovenije, Službi družbenega knjigovodstva M. Sobota, podjetju za PTT Prb met v Murski Soboti, Pomursk' banki, Službi AOP—ABG POMURKA, KZ Panonka, Agromerkur, Kmetijskem šolskem centru Rakičan, finančnemu delavcu Jožetu Semetu, Štefan Ferenceku, Marti Toplak, vlad Dori in Jožetu Kučanu. Boris Hegedi^ 1 L V C* . ka gasilskega društva v kraje''1! skupnosti Lendava, ki ima 0°*^ sodobno opremo, vanj Pa . vključuje premalo mladih- Večl ni podatki sicer kažejo zmaiJ^ nje števila požarov, povečuj« L se gmotna škoda, saj je indus' J čedalje bolj moderna, v km®: stvu je vedno več sodobnih naP pa tudi delovnih organizacij več. Gasilci zato upravičeno z tevajo, da vsak v svojem ok‘ uredi požarno varstvo, da b' izognili požarom in škodi. . p soKaEaonHei VESTNIK, 16. DECEMBRA STRAN 24 DROBNO GOSPODARSTVO V POMURJU Lahko bi postali obrtnik v tem prednovoletnem času, ko so se z začasnega dela v tujini vrnili številni naši delavci, bo velikokrat beseda nanesla tudi na možnosti zaposlitve doma. Najprivlačnejše je seveda delo v organizacijah združenega dela. Žal pa v njih ni kaj prida možnosti za združitev dela, zato vsem iskalcem zaposlitve dajemo v razmislek predlog: zaposlite se vendar v drobnem gospodarstvu. Kot ste lahko prebrali v samem začetku sestavka, je v naši pokrajini še veliko možnosti za razne obrtne dejavnosti. Na zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Kjer so naredili analizo drobne-ga gospodarstva v štirih pomurskihobčinah (primerjajoč števi-® obrtnikov na števdo prebival-- stva in njegove potrebe po storitvah), so prišli do zanimivih ugotovitev. Le-ti lahko rabijo marsikomu kot napotek pri ?uločanju, v katero obrtno dejavnost se bo usmeril. Če bi zdaj hotel kdo postati na primer vtoprevoznik, bi se presneto uštel, saj je tako taksistov kot prevaževalcev blaga več kot Preveč. Tudi tako imenovani eticitami poklici so zanimivi, > z vso resnostjo se je treba tra 1 DELA. Da, dela, kajti brez Uega dela v obrti ni uspeha. nt!?dno ie tudi to> da Je d0 rtnega dovoljenja moč priti v razmeroma kratkem (Sasu, zak. a’ Prosilec izpolnjuje Dač fVane P°g°je: prostor (če je J: y ta potreben ža načrtovano ^javnost), izobrazba itd. Za deiavnosti ni potrebna malna šolska izobrazba, am-a je dovolj potrdilo o uspešno "Plavljenem preizkusu znanja, ni^a tud' °brti, kjer ni potrebno (je]adri|gega kot dobra volja do za£^a^ ^ud* nas> da med iskalci don? vrst zdomcev in veči ^fezposelnežev«) ni dpi,. a zan'manja za osebno skai’ amP.ak (skoraj) vsi priti-VaJ° ZA°W *?a zavod za zaposlo-sli J®’ kl naj bi jim uredil zapoga d iV Or8an'zaeijah združene-da r» a’ Jteba je namreč vedeti, m<»rofV« vse to prinesli od doma. XXX Neka 43-letna Grkinja j® pred nedavnim rodila d®" vetnajstega otroka. Eden je umrl, osemnajst pa P® živi: deset deklic in osem dečkov. Mati in oče Žaga-nelis — tako se pišeta Z" pravita, da bo še, če bo šlo vse po sreči.. • stare koprive najbolj pečejo AOP in OPA! »Sumničenje me tako grize. da sem navznoter najbrž že čisto ogrizen in razgrizen. V kolektivu so me namreč obdolžili, da preveč delam oziroma da pravzaprav niti ni jasno, kaj sploh delam. »Tovariš Boris je zelo neproduktiven«. sem slišal glas iz nekaterih pisarn, ki so, v to ne dyomim, dobro obveščene o dogajanjih v moji sredini. »Namesto, da dela analize za druge, naj analizira samega sebe!« Tako sem se znašel v mlinu nasprotujočih si mnenj in moram reči, da me je začel glodati črv dvoma. Pravcati črv analize. Tak. ki tudi vrta. Ker sem po naravi analitik, mi seveda ni bilo težko pri vrt ati do bistva zadeve. Ugotovil sem. da sploh ne delam preveč, ampak dosti premalo. V tem nisem osam ljen, zato mi tudi ni težko priznati. V službi res delam analize, ampak vedno v času, ki bi bil. po statistiki o tem, koliko delamo, tako ali tako neproduktiven. Ali ni tedaj bolje narediti kakšno analizo, kot zabiti ga tjavendan? Kaj morem, tak pač sem! Že od nekdaj sem ime! posebno nagnjenje do analiz in sem od vsem početij najraje analiziral. Naravnost nepopisen je užitek, ko dobim na primer zajeten kup obrazcev, na katerih naročniki posredujejo, celo vrsto najrazličnejših številk, mnenj, pripomb, odstotkov in drugega, jaz pa jim iz vsega tega kupa naredim analizo stanja. Ali bolje rečeno: prerokujem jim v bistvu že bližnjo in malo bolj oddaljeno prihodnost. Seveda pa bi bila velika zmota, če bi mislili, da je delo analitika lahko in preprosto. Daleč od tega! Problem je namreč v tem, da postaja tržišče za izdelavo analiz vedno ožje, kajti pojavljajo se vedno novi analitiki. In potem smo prišli tako daleč, da skoraj vsakdo nekaj analizira. Analiza analize — če smem tako reči. Potemtakem bi sam pojav zahteval nujno 'analizo. Če bo šlo tako naprej, se od analiz ne bo dalo več kaj kmalu prida živeti, zato bi predlagal, da bi za razliko odA OP (avtomatska obdelava podatkov) ustanovili OPA (organizacijo podjetnih analitikov). Seveda bi tudi ta predlog kazalo preanalizirati. A H morda ne....« Kratek komentarček: Podpisani (avtor) Darko — ko-zerija je bila objavljena v, septembru 1978 pod naslovom Mlinček analiz — mora imeti nekaj preroškega duha v sebi, kajti njegova rešitev se danes vse češče in obilneje koristi. Zgledov zanjo imamo ničkoliko, drugače pa se ji tudi pravi analizomanija. . Za nameček pa še par. v aforist ičn i frak zah omotanih, resnic, ki so prav tako zrasle na Darkovem zelniku, le da ob novem letu 1979. — Pomagali so mu. da se postavi na noge. Držali so ga za ušesa. (Bi to pomagalo tudi mesni industriji?) — Če že držijo vse niti v svoiih rokah, jih naučimo še šivati! (V Muri to že ni potrebno.) -brž- I TVEGANJE, PA VENDAR ... — Hišico si si zgradil tik pod skalovjem. Se ne bojiš plazov? — Seveda se, vendar imam eno prednost. Sorodniki se ob obiskih hitro poslovijo. JEZNI ŠEF — Mladenič, vaš predlog, da bi kompjuter zamenjal direkcijo, je zavrnjen. — Kaj pa potem? — Kompjuter bo zamenjal vas. ČASI SE SPREMINJAJO — Poslovil se bom od natakarskega poklica. — Zaradi piače? — Ne. Včasih sem napite nadležneže jaz spravljal iz lokala, v zadnjem času pa so me oni že trikrat vrgli na piano. POMOČNIK — Miha, ko boste prišli iz zapora, vam bom pomagal. Ce nameravaš zalogo še večati, bova morala del tega prenesti na vikend, ker bo tu kvadratura stanovanja premajhna. — A mislite, daje to kar tako? Krasti se mora človek učiti že od malih nog .. OPAZKA . - Ti bi se mora’ roditi kot dvojček. — Zakaj neki? — Za enega si Pre' več neumen! ----------------'Tl 9$ VESTNIK, 16. DECEMBRAJ> STRAN 34 ELEKTRIKA POSTAJA VSE ENERGETSKA STISKA OPOZARJA Uresničevanje letošnjih ukrepov skupščine SFRJ in zveznega izvršnega sveta, ki se nanašajo na porabo in varčevanje energije, postavlja vrsto nalog tudi pred elektrogospodarske organizacije. Zaradi izboljševanja izjemno težavnega elektroenergetskega položaja, ki se bo poslabšal še zlasti v zimskih mesecih, bo potrebno zagotoviti kar največjo obratovalno pripravljenost vseh elektroenergetskih zmogljivosti. Posebej zato, ker bo v naši državi, po podatkih strokovnjakov, primanjkovalo najmanj milijardo 800 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je prav gotovo ogromna količina, ki je ne bo kaj lahko nadomestiti. Vse to narekuje kar seda racionalno izkoriščanje in štednjo z električno energijo, da bi dosegli čim večje prihranke na tem pomembnem področju. Letošnja poraba za 4,2 odstotka višja od lanske Tega dejstva se zlasti dobro zavedajo tudi v Pomurju, kjer obstajajo tri razdelilne transformatorske Postaje, s pomočjo katerih dovajajo odjemalcem pogrebno električno energijo. Zato nenehno skrbijo za redno vzdrževanje elektroenergetskih objektov oziroma naprav, ki imajo posebno visoko napetost in so bistvenega pomena za dovajanje električne energije. Ta dobiva zadnje čase vse večjo ve javo zaradi pomanjkanja nekaterih drugih virov in surovin, predvsem premo-ga, plina in kurilnega olja, s čimer se v največji meri oskrbujejo gospodinjstva, v vseh štirih pomurskih občinah. Pa tudi v industriji si brez zadostnih količin električne energije ne moremo Predstavljati normalnega Poteka proizvodnje. Normalno preskrbo z električno energij0 pa je moč pričakovati le ob ugodnih hidroloških razmerah, normalnem obratovanju termoelektrarn ter ob večji pomoči drugih republik in sosednjih držav. _ Poraba elektrike v zdaj-snjem času je v Pomurju Približno enaka kot v SR Noveniji, kjer so v letošnjem oktobru porabili za 4,5 od-totka več elektrike v primerjavi z istim mesecem ani, proizvodnja pa je bila elo za 25,6 odstotka večja £°t v lanskem oktobru. V omuiju smo namreč pora- * za 4,2 odstotka več električne energije v orimer-JaV' z letom 1981. V leto-e Iv? Letu so Pri Proizvodnji nčne energije odigrale vndVSe vazno vlogo ugodne v„i । razmere, ki so prispe-3 e k temu, da so se vodo-iln ..močno dvignili, mu lacijska jezera pa močno napolnila. Na ta m so lahko hidroelek-li^ne Proiz.vedle velike ko-ne električne energije. mSS"^3^ T0ZD z elekt *8 bota’ kl oskrbuje ni ddpn°benerglJ0 pretež' Povedjo mu^ so nam Ukr a *’ da so v skladu z svetZL2^2?!83 Izvršnega vili Ze pred časom uvelja-!n drug° stopnjo ki notVe električne energije, odsm^611113 v bistvu do 1°-v do^ro^kcijo.Takoso javno rJ1 meri omejili vin in az?veIljavo ulic, trgo-odstmv 3 nih objektov za 50 om£°V’ izključene in me So svetlobne rekla-izložb 7? tudi ra,zsvetljava be na Za minimalne potre-o v^tne8ovorim° Posebej tričn?^01 ?dJemalcu elek-010^1 ^^/tje.pri nas, ki bi situaci Pri^° n'č kaj rožnate dosS* upo^tevati dokaj sti dno navodilo o nujno-elektH?3^53^3 uporabe dinjstvu”^ n3prav v gospo- DRAGOCENEJŠA Povsod je postavljena jasna zahteva, da morajo vsi dejavniki v družbi, še posebej v gospodarstvu — do sleherne občine, temeljne organizacije združenega dela in vsakega posameznika storiti vse, da bomo kar se da varčevali z električno energijo. To pa pomeni v praksi to, da bomo tisto, kar imamo, najbolj smotrno uporabili. Tudi odlok slovenskega izvršnega sveta o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih daje vrsto pobud za delo ob dnevni svetlobi, predvsem s ciljem racionalnega izkoriščanja in štednje električne energije. S premaknitvijo delovnega časa, predvsem pozimi, ko so noči daljše in dnevi krajši, se namreč lahko nadejamo precejšnega prihranka pri porabi električne energije. Pri energetskem ogrevanju pomisliti tudi na zdravje! Ko smo že pri varčevanju z elektriko, je priporočljivo, da začnemo varčevati takrat, ko jo še imamo in se morebiti, če bo seveda potrebno, pripravimo na slabše čase, kar pa se ne bi smelo zgoditi ob našem preudarnem ravnanju z električno energijo. Čeprav je prepovedana uporaba električnih grelcev v stanovanjih in drugih prostorih, kjer je centralna kurjava, pa Soboti, ki napaja velik del odje - MURSKOSOBOŠKA RTP — Na posnetku je razdelilna transformatorska postaja 110/20 KV v Murski malcev v Pomurju. bo to v največji meri odvisno od zavesti ljudi, ki jim je kaj do varčevanja z elektriko. V tej zvezi bodo prav gotovo zanimive nekatere ugotovitve, na katere nas je posebej opozoril tovariš Boris Kukanja, vodja konzumne službe delovne organizacije Elektro Maribor TOZD Murska Sobota. Takole pravi: »Ogrevalni tehniki in zdravniki priporočajo v individualnih stanovanjih oziroma stanovanjskih blokih naslednje temperature: dnevna soba 18 do 20 stopinj, otroška soba 20 stopinj, kuhinja 18 stopinj, spalnica 16 do 18 stopinj in je ni treba ogrevati, kopalnica 22 do 24 stopinj, predsoba 15 stopinj in stopnišče 10 stopinj, medtem ko_ se garaže ne ogrevajo. Če pa v prostoru vzdržujemo samo za eno stopinjo višjo temperaturo od priporočljive in potrebne, povečamo porabo toplotnih energetskih virov kar za 6 odstotkov, visoke temperature zraka pa tudi niso primerne za človeški organizem. Samo ogrevanje in vzdrževanje potrebnih temperatur zraka je povezano tudi s pravilnim oblačenjem. V zimskem času se je treba tudi v stanovanju oblačiti v zimska oblačila in obuvala. Na ta način bomo ustvarili optimalen odnos med potrebami organizma po toplotni energiji in smotrnem izkoriščanju električne energije.« Gre yseka-kor za zelo koristna navodila, kijih morda doslej nismo dovolj upoštevali ali pa zanje preprosto nismo vedeli. Takšna izkušnja pa nam bo v praktičnem ogrevanju stanovanj zagotovo prišla še kako prav! Ne gre zanemariti tudi primera električnega štedilnika, kjer je treba grelno ploščo vklopiti šele (edaj, ko nanjo postavimo posodo, ko izključimo ploščo,'nam le-ta še nekaj časa oddaja toplo to, ki se akumulira v odlitku plošče. To toploto pa še izkoriščamo za kuhanje, ko izklopimo ploščo tri do pet minut pred koncem kuhanja. S tem lahko zmanjšamo porabo električne energije za 10 do 15 odstotkov. 0 blok tarifi v gospodinjskem odjemu V zadnjem času je vse bolj slišati o uvedbi t. im. blok tarife v gospodinjskem odjemu, katere uresničevanje se bo začelo najverjetneje v prihodnjem letu. To pomeni, da bi ti odjemalci plačevali določeno količino porabljene elektrike po nižji ceni, energijo, porabljeno nad dogovorjeno mejo, pa BORIS KUKANJA - Vodja konzumne službe delovne organizacije Elektro Maribor TOZD Murska Sobota. Foto: M. Jerše. po višji ceni. Ko je govor o najbolj ustrezni meji, je največkrat slišati mnenje, da bi za gospodinjstva veljala poraba okrog 300 kilovatnih ur električne energije na mesec. Po izračunih oziroma pokazateljih konzumnih služb v naši republiki, bi naj okrog 70 odstotkov odjemalcev koristilo manj kot 300 kilovatnih ur elektrike. 10 odstotkov pa več kot 500 kilovatnih ur. In kakšno je stanje v Prekmurju, kjer je bilo v lanskem letu 25.250 odjemalcev električne energije. S sedeža elektrogospodarstva v Mariboru imamo zanimive podatke: 79.24 odstotka odjemalcev ni preseglo 300 kilovatnih ur, 9,68 odstotka jo je rabilo med 300 in 400 kW urami. 5.15 odstotka med 400 in 500 kWh in 5,93 odstotka odjemalcev v lendavski in murskosoboški občini je mesečno porabilo nad 500 kilovatnih ur električne energije. Kakšna je poraba? V glavnem porabijo električne naprave toliko kilovatnih ur, kakršna je njihova nazivna moč. Tako npr. 1500 vatni bojler porabi v eni uri 1.5 kilovatnih ur električne energije, v dveh urah 3 kWh itd. Zanimivo pa je. da 100-vatna žarnica šele v desetih urah porabi tisoč vatnih ur oziroma eno kilovatno uro. Sicer pa znaša povprečna letna poraba elektrike za naslednje naprave takole:, štedilnik 1200 k Wh, električni kuhalnik za kavo 100 kWh. 150-litrski hladilnik 850 k Wh. 200-litrska hladilna skrinja 1200. sesalec 40 in električni bojler 4000 kWh. Dejali bi, da smo s e v pokrajini ob Muri doslej dokaj varčno obnašali glede porabe elektrike. Ali bo res meja 300 kilovatnih ur dejansko tista, ki bo delila plačilo tarife po nižji in višji ceni, je zaenkrat težko napovedovati. Eno pa drži: odjemalci v Pomurju in tudi v širši Sloveniji bodo postavljeni vsekakor v nezavidljiv položaj napram odjemalcem v Ljubljani in njeni okolici. Vroča voda, ki prihaja iz njihove toplarne, segreva radiatorje centralne kurjave in bojlerje. Ti porabniki električne energije se namreč ne bi približali meji 300 KWh, drugje pa bi jo večinoma presegali. Upoštevati je treba predvsem to, da se bo marsikdo zaradi pomanjkanja drugih energetskih virov zatekal k elektriki kot zadnjemu možnemu viru energije. Zato se upravičeno pojavljajo pomisleki glede uvedbe omenjene blok tarife, zlasti še v šolah in vrtcih, ki so veliki porabniki električne energije. V tej situaciji bi kazalo porabnikom prej dati možnost, da se postopoma preusmerijo na smotrnejša goriva, ki so na razpolago v zadostnih količinah. Moramo namreč vedeti, da so domovi za otroke, dijake, starejše osebe, invalide, otroški vrtci, šolske kuhinje stabilizacijo našega gospodarstva. imejmo to stalno itd. kot odjemalci vračunani ' pred očmi! Milan JERŠE po tarifi gospodinjskega odjema. Ta pa se bistveno razlikuje od tarife za ostali odjem po prispevni stopnji, obračalni moči varovalke in ceni kilovatne ure. Poskrbimo za racionalnejšo porabo elektrike Ker je veliko nejasnosti glede plačila položnic za električno energijo in obra čun, smo za podrobnejše pojasnilo zaprosili tovariša Kukanjo. »Naša temeljna organizacija pokriva že prek 28 tisoč odjemalcev; od tega jih je 26.200 na letnem. obračunu. Ti plačujejo električno energijo s položnica- ”a P°^*’ banki oziroma SDK Pri tem gre za 380 transformatorskih ' postaj, razvrščenih v desetih območjih, ki odjemalce napajajo z elektriko. Spričo določenih fizičnih in finančnih težav naprošamo vse odjemalce. da se striktno držijo navedenega datuma, izpisa-nega na položnici, glede plačila porabljene električne energije, po možnosti še pred iztekom datuma. Zaradi netočnega plačila položnice nam elektronski računalniški center v Ljubljani izpiše do datuma točno opozorilo za vsakega odjemalca, ki ni plačal položnice v navedenem roku. Opozorila pridejo v našo TOZD, mi jih moramo priporočeno zopet poslati dotičnim odjemalcem. Zal mnoge prihajajo nazaj, ker so medtem že plačali račun. Po štirinajstih dneh od izdelave opozoril pa nam ERC v Ljubljani izdela naloge za odklop tistih odjemalcev, ki tudi po opozorilu niso poravnali zneska na položnici. Tako se zgodi, da se naši monteni oglasijo pri določenem odjemalcu, ki je medtem plačal znesek s položnice, sicer po določenem roku. Pri tem pa J_e naš monter prisiljen navedenega odjemalcq izterjati v višini ene ure in cene kilometrine službenega potovanja Zato je prav, da odjemalci v obojestransko zadovoljstvo plačujejo električno energijo v potrebnem roku če ne želijo sitnosti«. V tem sestavku smo podrobneje spregovorili o porabi ter o možnostih za racionalnejše ravnanje z električno energijo pri vsakodnevni uporabi gospodinjskih aparatov in drugih električnih naprav. Podatki jasno dokazujejo, da poraba električne energije v gospodinjskem odjemu nenehno narašča, saj znaša njen delež v celotni porabljeni električni energiji že okrog 30 odstotkov. Vse to pa terja znatno racionalnejšo porabo električne energije, da ne bi po nepotrebnem trošili dragocene elektriko, ki je očitno ni v izobilju. Zavedajmo se tega na vsakem koraku, kajti resnica je: kdor pravilno uporablja električne pripomočke, prihrani tako energijo kot denar. Hkrati pa bo to najboljši prispevek k naporom za I. KBBHK STRAN 35 > 16. DECEMBRA 1982 Dragi šolarji! Že dlje časa vam nisem posebej pisal. Ko pa ste bili tako pridni! Že dve polni mapi sem napolnil z vašimi prispevki, tako da mi je kar težko, ker jih precej ne bom mogel objaviti, četudi ste lepo in pravilno napisali. Izbiram pa tako, da pride na vrsto čimveč osnovnih šol iz vseh pomurskih občin; odločilna kriterija pa sta predvsem aktualnost ter izvirnost. Namreč, zdaj je najbrž že prepozno, da bi pisali o poletnih počitnicah, jeseni, praznovanju dneva pionirjev, dneva mrtvih ... sploh o doživetjih in dogodkih, ki so že zdravnaj mimo. Moram vam tudi povedati, da po navadi izbiram prispevke za vašo rubriko ob sredah, in sicer za številko Vestnika, ki izide šele naslednji teden. Kot kaže, pa naš kotiček ni zanimiv samo za šolaije iz Pomurja, ampak tudi iz drugih krajev. Tako sem pred dnevi prejel prispevke tudi od učencev osnovne šole Stranice v celjski občini. Tudi svoje glasilo so priložili, imenuje se Klopotec, in moram povedati, da mi je precej všeč in zanimivo zlasti zaradi likovne izvirnosti. Kako je v Stranicah, pa lahko preberete v prispevku, ki sem ga izbral za objavo. Če boste te dni kaj pisali zame, mi napišite tudi, kakšne so vaše novoletne želje. To velja za vse! In vsem tudi lep pozdrav Moj rojstni dan Za sedmi rojstni dan mi je mamica spekla veliko torto. Na njej je gorelo sedem lepih sveč. Na praznovanje sem povabila tudi svoje prijatelje. Prišla pa je tudi teta. Prinesla mi je šopek cvetja in veliko darilo. S torto smo se posladkali in se skupaj veselili. Melita Novak. 2 a OŠ Bakovci Sovražnika monmo uničiti! ,,Pijan je. Spet razgraja, kriči, pretepa otroke in ženo". Nič ne dela.” Koliko takih besed smo že slišali. Ali smo se ob tem vprašali: Kdo je kriv tega? Vino, alkoholne pijače, to so naši sovražniki, to so tisti, ki vse to povzročajo! Pijanec ponavadi kriči, preganja . . . Tudi v naši okolici imamo človeka, ki mu je pijača edina stvar. Mračilo se je že, ko sem zaslišala krik. Stopila sem proti vratom, da bi kaj videla. Naenkrat sem opazila miličnike. Napotili so se na pijančkov dom. Mama mi je že pred nekaj dnevi rekla: nekaj dni je pi- . jan. Ni mu mar za delo, le pijača je njegova skrb. ,,Čez čas je pripeljal rešilni avto. Kmalu se je vsa vas zbrala okrog njihove domačije. Po dolgih dveh urah so le uspeli in odpeljali so ga s seboj. Vsa njegova družina že več dni ni spala doma. Njihova postelja je bila delo, njihova hrana skrbi . . . Nalogo si njegovi otroci velikokrat delajo pod milim nebom, včasih pa je niti ne morejo narediti. Njegova žena je poslušaia veliko nelepih besed, ki bi vsakega razdvojile v ljubezni, ne le njo, ki jih posluša vsak dan. Vse to jo je žgalo v srcu, toda pomagati si ni mogla, rešitve ne vidi. Venomer le misli, da pač mora trpeti. Vse prenaša tiho, čeprav velikokrat tudi s solzo v očeh. Otroci prihajajo v šolo zaspani, premraženi, . . . vsega tega je kriv alkohol. Zato se moramo vsi potruditi, da bo svet nekoč brez pijancev, da bodo otroci lahko srečno preživljali svojo mladost, da bodo ljubili in spoštovali starše. Zato z vsemi močmi proti alkoholnim pijačam, da bomo iz naše sredine odpravili vse alkoholike! Milena Režonja, 7. b OŠ Štefan Kovač Turnišče Na Cvenu je lepo Doma sem na Cvenu. To je v bližini prleške metropole — Ljutomera. Cven je kmečka vas. Kmetje so pridni in napredni. Skoraj vsaka kmetija ima traktor in drugo kmetijsko mehanizacijo. Vsi prebivalci se trudijo, da bi nam bilo na Cvenu, čim lepše in boljše. Prispevali so denar, da imamo asfaltirane ceste. Letos so obnovili gasilski dom. Uredili so dvorano za kulturne prireditve v prvem zadružnem domu v Sloveniji. Sedaj pa pridno varčujejo za vodovod, ker imamo po vsej vasi zelo slabo vodo. V vasi imamo tudi sto let staro šolo. Vsi prebivalci naše KS, predvsem pa pionirji, se pripravljajo, da bomo to slovesno proslavili. Rada imam našo šolo, rada imam naše varčne in pridne ljudi, rada imam naša širna polja in vonj po kmečkih hlevih. Rada imam Cven. Manja Marinič,'2. r OŠ CVEN Stražar Tiho JL vse, nič več ni megle, le včasih se čujejo tihi koraki in kako mimo stražnice tečeta srnici plahi. Na hribu, kjer hišica bela stoji, ni več luči, ker vse že spi. Le vojak s puško na rami še vedno bedi in pazi, da v vasi kdor ne zbudi še druge ljudi. Ravno to noč pa se nekaj zgodi. ,,Sovražnik napadel je naše domove, vse ceste, mostove zaprli so zdaj strojnice, mitraljezi in lutke s čeladami. Dajte, ljudje, vstanite že, zdramite se! Frantje, možje, dekleta in matere!” Tako je klical ta junak. ,, Pogumen sem, jaz sem vojak!” In ko seje danilo že, takrat šele se je zavedal, da v sanjah je vse to povedat. Anita Žižek, 7. raz. I OŠ Šal ovci J , NAŠ KRAJ Naš kraj so Stranice. Ležijo v kotlini ob cesti Maribor—Celje. Na severu so Brda, na zahodu Stenica in na vzhodu Konjiška gora. Obdajajo jo lepi gozdovi, travniki in njive. Skozi vas teče potoček Tesniva. Naša vas je srednje velika-ljudje so kmetje in delavci. Živijo v zaselkih: Lipa, Gornja vas, Bukovlje, Graben, Črt vež, Križevec in Zaburk. Imamo dve gostilni. Če se peljemo proti Celju, zagledamo majhno trgovino, ki ji f*' četno zadruga. Na griču je naša šola. Blizu j* Kovinar. Tam izdelujejo železne predmete. Če se peljemo proti Vitanju, zagledamo peskolom. Na čas NOB nas spominjajo grobovi talcev, grob neznanega junaka ob Tesnigi. pomniki 14. divizije in kurirske slanice TV—33. Naš kraj je lep prijazen, zato tu rad živim. A)e5 Marinčič. 3. & OŠ Strani^ Obsojenec je nosil raševinasto srajco. Često sem ga videl v njegovi kovačnici, ko je veselo delal. Žena mu je bila zelo lepa in mlada. Sedaj sem ga lahko dobro razločil. Izpod razmršenih sivih las se izstopale svetle srage. Odprl je usta in omahnil na kolena, »l-i-i-i-« je bilo slišati. Vojaki, ki so obdajali morišče, so zabobnali. Tedaj je mož vstal, si otrl z roko oznojeno čelo in se začudeno oziral. Toda kaj kmalu so ga pograbili krvnikovi hlapci, ga pritisnili k tlom in privezali z vrvmi in jermeni. Obvladali so ga, čeprav se je z nogama branil. Ob napete plahosti sem komaj še dihal. Neka ženska je zakričala. Oče je sunkovito dihal skozi nos. Pristopil je rabelj, dvignil z rokama kolo, na katerega je bil pritrjen kos železa in ga treščil z vso silo svojih mišic navzdol. Cviljenju je sledil krik nato pa hropenje: »O-moj-bog-o-o-o« Rabelj je zopet dvignil kolo. Nekdo je iz množice zakričal: »Odiralci! Prokleti odiralci!« Vojaki so se zapodili v gneče in nekoga izvlekli. Zopet je bilo slišati vpitje. Bil sem popolnoma skrušen... ».Glej, da izgineš!« je siknil oče. Psujoče sem porival ljudi od sebe, se gnetel in prebijal skozi množico, nato pa sem tekel, kolikor sta me mogli nogi nositi. । 8. NENAVADNA VAJA V »JEŽI«... Zvečer sem moral sedeti z očetom v jedilnici pri dolgi mizi in čakati, da je použil svoj obrok vina in pokadil dve pipi tobaka. Tudi sam sem moral piti vino, čeprav se mi je upiralo ih mi povzročalo neugodje. Potem sem moral iti brez spremstva po hodniku, na katerem je stala ura s smrtje in s silovitim bitjem, deleča čas. Plaho sem zaščitil plamen sveče z dlanjo, da ml ga prepih ne bi ugasil, in da ne bi v temi skočila iz omare stara gospa. Če bi mi bil oče vedel za ta strah, tedaj bi mi bil zagotovo dal postaviti postelje tik omare, kjer bi moral prespati vsaj nekaj noči, da bi se utrdil. Na drugem koncu hodnika so držale strme stopnice k sobam za služinčad. Ko sem se jim približal, sem opazil, da • sedi nekdo ob vznožju stopnic in spi. Bila je Gudel, zagorelo dekle drznih oči in dolgih kit. Kadar je nosila na glavi vedro vode, sta ji koničasti jagodi na grudih domala predrli obleke. Če sem se poželjivo ozrl za njo, se je zasmejala, da je bilo videti bele zobe, in se pogosto obrnila. Sedaj sem jo videl spati, oblečeno edino v kratko rdeče spodnje krilo in srajco, ki je napol zdrsnila z . ramen. Videl sem ji lahko temno poraslo globel pod pazduho. Ob mojem prihodu se je zdrznila, dvignila glavo in sramežljivo z roko zastrla oči. Zgrabil sem ji razodeto, hladno in krepko roko. »Pusti me v svojo izbico, Gudl« — sem zašepetal razgretih lic. Zasmejala se je in se počasi vzpenjala po stopnicah, tako da sta se ji boka majala. V svečinem svitu sta se ji odražali nogi pod obleko kot skrivnostni senci. Močan vonj po svežem senu in znoju me je omamljal. Smuknila je v svojo sobico in tiščala vrata, vendar tako šibko, da sem jih lahko brez težave odrinil. »Mladi gospod je porednež!« se je smejala. Zgrabil sem jo, ona pa se je pridušeno hehljala. Izgubil sem oblast nad seboj in jo zasopel vrgel na ležišče, kjer sem se z njo boril. »Naj gospod vendar ugasi luč!« je pridušeno vzkliknila. Izpustil sem jo in s premočno sapo upihnil svečo. Tema je opajala, pograd pa je škripal. Posteljnina je dišala po plesnobi. Topli dekletov dih je zaudarjal po čebuli. Vsilil sem ji kolena med noge .. . »Mladi gospod je pač še nevajen.« je med smehom povzela in me potegnila k sebi. Objela me je okrog vratu. »Toda nikomur ne smete tega povedati«, je dodala, s svojo raskavo roko pa me je gladila po hrbtu. Odprla so se vrata. Zadržal sem dih. Bil je Baldhes, hlapec s pristave. V roki je držal veliko roževinasto svetilko. V naju je bulil ves prevzet. Gudl je začela grizti rjuhin vogal. Močno telo se ji je kar stresalo od zadržanega smeha. »Tristo zelenih — gromska strela!« se je raztogotil Baldhes. Za tem pa je obstal odprtih ust Gudl je v sami srajci urno skočila iz postelje, šla k njemu in mu nekaj zašepetala. Baldhes je povesil glavo, nakremžil obraz in se začel praskati za ušesom. Spomnil sem se, da ji je veljal za fanta, in da so že govorili o njuni poroki. »Kar pojdi — pojdi! Zdaj veš, da ne gre za nič drugega!« je zasikala Gudl in ga porinila skozi vrata. Širok in krepak hrbet mu je odražal žalost razžaljenega. Zopet je zavladala tema in Cudl se je zavalila k meni. Minilo me je vse veselje do nje, tako da sem mirno ležal. Tedaj me je nežno poljubila in tiho zapela: »Konjičku, korenjaček moj, so pota svobodna nocoj! Zdaj urco ali urci dve zadirjaj kot želi srce ...« Odrinil sem ji roki in dejal: »Kaj pa sta imela z Baldhesom ?« Zasmejala se je: »Ti radovednež!« Vrgla se je name, da so me njeni lasje ščegetali po obrazu. Razjezil sem se in jo grobo sunil. Zaustavila se je in umolknila. »Kaj si govorila z njim ?« sem jo zopet pobaral. Skomiznila je z rameni in se obrnila od mene. »Krstni tolar ti podarim, če mi poveš!« »No, kaj?« je trdo spregovorila. »Rekla sem, da gre za mojo doto, nič drugega.« ’ Nisem je razumel. »Kako za tvojo doto,« »Milostljivi gospod mi je bil ukazal in zato sem tako ravnala in bom ravnala, če si bo mladi gospod zaželel kake ženske. Nagrada zame in za Baldhesa pa bo, da bova smela bivati na Wildmannovem fevdu.« Sedaj mi je bilo jasno. »Zapovedali so mi tudi, da moram k zdravniku v umsko bolnišnico, kjer ležijo prostakinje, da me pregleda spredaj in zadaj, če mi je kri zdrava. S seboj so mi dali listek, ki sem ga morala pokazati milostljivemu gospodu. On mi je ukazal, nN skrbim za to, da bo mladi gospod ob svojem času deležen prve dirke na konju, ki izteza svoje noge navzgor. Tako je rekel milostljivi gospod.« Vzravnal sem se v postelji. V tesni sobici mi je postal vzduh neznosen. Kar dušilo me je. »Gundl, dali se nič ne sramuješ?« Slo mi je na jok. »Zakaj naj se pa sramujem ?« je jezno zakričala. »Morala sem biti na razpolago milostljivemu gospodu in grobemu gospodu Heistu, ko je bil tu na lovu. Delam, ker mi naroče." Iznenada pa me je zgrabila za rame in me močno stresla. »Kar opljujte me! Kar bijte me! Vi, prokleti, ošabni hudiči, delate iz ljudi pse! Vi- ne spoštujete uboge ženske bolj od nočne posode, kamor greste na potrebo, kadar vas prime ...« Osupel sem skočil iz postelje in pohitel k vratom. Tedaj je stekla za menoj, se vrgla na tla in mi objela koleni. »Imejte usmiljenje z menoj! Pozabite na to, ker sem čvekala, mladi gospod. Odpustite mi! Popraviti hočem svojo napako. Poteptajte me, toda za božjo voljo ničesar ne povejte gospodu očetu. Izgubljena bi bila — ali 'slišite, mladi gospod? M°J milostni mladi gospod, saj sem bila nocoj nekoliko ljubezniva z vami.« »Ne boj se, Gudl«, sem spregovoril, a drugega ji nisem mogel reči. Pritisnila mi je vroče in vlažne ustnice na roko, j^ pa sem se ji iztrgal in naglo ter hitro odšel po stopnicah navzdol-Ko sem bil na hodniku, je bila ura polnoč. Omara je zaškripala-Obstal sem. »Kar pridi ven . Š. « sem rekel in udaril s pestjo po omari-Toda nič se ni zgodilo. Le od zgoraj sem slišal sunkovito ihtenje, kakor da bi nekdo jokal v blazino. 9. SREDNJEVEŠKI MISTERIJ Na Veliki petek sem šel mimo katoliške cerkve in se razgledoval, da bi videl Lorle. Videl pa sem samo ljudi, ki so hodili v cerkev: može, žen in otroke. Kadarkoli so se odprla vrata, sem slišal iz cerkv žalostne, otožne zvoke. Lorle je bila hči sedlarja Hollbrucka. Deklico sem zvabil graščinski park, saj je hotela videti krotke srne in košute-Ostalo se je zgodilo v seniku. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 36 VESTNIK, 16. DECEMBRAjJ? Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Št.: 13 16. december 1982 VSEBINA 13. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA - Predsedniki zborov občinske skupščine sklicujejo seje zborov 28. decembra 1982 - Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v soboški občini ter informacija o stanju kadrovanja individualnih in kolegijskih poslovodnih organov v preteklem letu - Informacija o bilanci potrebnih sredstev SIS družbenih dejavnosti v 1983. letu - Predlog kandidatov za sodnike porotnike temeljnega sodišča v Murski Soboti STRAN 37 VESTNIK, 16. DECEMBRA 1982 PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO 10. sejo Zbora združenega dela 10. sejo Zbora krajevnih skupnosti 10. sejo Družbenopolitičnega zbora. Skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine bo v torek, 28. decembra 1982, ob 8. uri v sejni dvorani Skupnosti za požarno varnost M. Sobota (gasilski dom). Predsedniki predlagajo naslednji začasni dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijskih komisij 2. Poročilo verifikacijskih komisij in ugotovitev prisotnosti delegatov Družbenopolitičnega zbora 3. Pootrditev zapisov zadnjih sej zborov z dne 7. in 9. decembra 1982 4. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 v letu 1983 5. Predlog proračuna občine M. Sobota za leto 1983 6. Informacija o bilanci potrebnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Murska Sobota v letu 1983 7. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Murska Sobota 8. Predlog odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Murska Sobota (obravnavata samo Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti) 9. Odločba o razglasitvi gozda s posebnim namenom (obravnavata samo Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti) 10. Volitve in imenovanja 11. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja 12. Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila Gradivo za obravnavo 3., 5., 8. in 9. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Predlog resolucije za leto 1983 (točka 4.) ter obrazložitev pripomb in predlogov, ki niso vnešene v predlog, bo posredovan vodjem delegacij in konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 6. in 7. točke ter predlog kandidatov za sodike porotnike temeljnega sodišča v M. Soboti za mandatno obdobje 1983—1987 (točka) je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Informacija k 11. točki dnevnega reda bo podana na seji zborov občinske skupščine. POROČILO 0 URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 KADROVSKI POLITIKI V OBČINI MURSKA SOBOTA — Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini M. Sobota so zbori občinske skupščine sprejeli v juniju 1981 po predhodni ugotovitvi, da so družbeni dogovor podpisale vse temeljne in druge organizacije samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije in skupnosti. — 46. člen sprejetega družbenega dogovora zavezuje udeležence, da uskladijo samoupravne akte z določili dogovora v šestih mesecih od njegove veljavnosti. — S sprejetjem družbenega dogovora so se udeleženci obvezah, da bodo oblikovana načela, temeljne odločitve in norme s področja kadrovske politike uresničevali na demokratičen način tako, da bodo spremljali in usmerjali uresničevanje kadrovske politike v vsakodnevni delovni praksi in zagotavljali demokratičnost in javnost v postopkih kadrovske politike. — Izvajanje družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini M. Sobota je v skladu s 47. členom spremljal poseben odbor udeležencev in ugotovil naslednje: 2 - DELEGATSKI VESTNIK 1. Razvidi del in nalog Pri razvidih del in nalog udeleženci zagotavljajo objektivno določanje stopenj in smeri strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in drugih pogojev. Praviloma določajo eno stopnjo izobrazbe, izjemoma določajo alternativno dve stopnji izobrazbe predvsem za dela in naloge, kjer je dan poseben poudarek funkcionalnemu znanju. Bili so pa še vedno primeri razpisov, ko so bile določene celo tri stopnje izobrazbe, kar ni v skladu z določili družbenega dogovora. — Nekateri udeleženci niso upoštevali določila družbenega dogovora o tem, da ne smejo delovne izkušnje za najodgovornejša dela in naloge presegati pet let, razen v primerih, ko je to z zakonom drugače določeno. — Večina temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij in skupnosti ima v svojih samoupravnih splošmh aktih opredeljen postopek, način in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti, nastajajo pa manjše težave pri prehodu v druge organizacije oz. skupnosti. — V samoupravne splošne akte so v večini primerov, kjer so le te usklajevali z določili družbenega dogovora vnesli zaposlovanje invalidov in izvajanje varstva pri delu. — Omejeno je zaposlovanje honorarnih delavcev in upokojencev, potrebno pa je, da se zaradi vse večjega števila iskalcev prve zaposlitve zaposlujejo upokojenci le na izjemnih delih in nalogah deficitarnih poklicev; takšna dela in naloge morajo biti posebej opredeljena v letnih planskih aktih. 2. Načrtovanje kadrov in izobraževanje — Načrtovanje kadrov in izobraževanje bi moralo biti neobhodni del kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih pianov razvoja. To je skrb kadrovskih služb, ki bi morale biti dobro organizirane in imeti enakovredni položaj z vsemi drugimi službami v organizacijah in skupnostih. Kadrovske službe so odgovorne za sprotno spremljanje tekoče kadrovske politike, uresničevanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju, sooblikovanju vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju, usmerjanje delavcev v poklicno izobraževanje delavcev ob delu in iz dela, zaposlovanje invalidnih oseb in drugo. Tem nalogam dajemo vse premalo pozornosti, saj smo ugotovili, da imamo kadrovske službe le v 12 organizacijah oz. skupnostih pri vseh ostalih pa opravljajo naloge s področja kadrovske politike razni drugi delavci in organi (n.pr.: sekretar, tajništvo, referent za splošne zadeve, pravnik, tajnik samoupravnih organov, ravnatelj, administrator, tajnica). Takšno stanje nam ne zagotavlja zaposlovanje v smeri višje stopnje produktivne zaposlenosti, ko bi morale OZD zaposlovati v prvi vrsti mlade strokovnjake, ki bi zagotavljali hitrejše uveljavljanje domačega znanja, rezultatov raziskovalnega dela kot temeljnih dejavnikov dolgoročne razvojne politike občine. — Ugotovljeno,je tudi, daje prisotno kratkoročno načrtovanje potreb po kadrih za dobo enega leta, daje srednjeročno planiranje na začetku svoje poti in da dolgoročno kadrovsko planiranje še ni postalo sestavni del temeljnih nalog pri planiranju gospodarskega razvoja. — Analizo izvajanja plana zaposlovanja v letu 1982 in načrtovanje za leto 1983 bodo zbori skupščine občine posebej obravnavali, zato navajamo le nekaj poudarkov na osnovi podatkov za III. tromesečje leta 1982: a) Gibanje zaposlovanja — v usklajevalnem postopku je bilo za leto 1982 dogovorjena 2 % stopnja rasti zaposlovanja: — zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja večina TOZD ne uresničuje svojih planov zaposlovanja; prisotna je slaba likvidnost gospodarstva, pomanjkanje obratnih sredstev, padec dinamike investicijskih vlaganj, kar povzroča naraščanje brezposelnosti, zlasti mladih in strokovno usposobljenih delavcev; — v obdobju januar—september 1982 so TOZD in druge organizacije in skupnosti realizirale svoje plane v višini 65,8 %; — pojavljajo se še vedno primeri dela upokojencev, pogodbenega dela in dela preko polnega delovnega časa: b) Nezaposlenost — problemi nezaposlenosti so pogojeni z aktualnimi ekonomskimi dogajanji, povečujejo jih neskladje v izobraževanju za suficitame poklice; — ob koncu septembra 1982 je bilo občinski skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 959 iskalcev zaposlitve ali 11,5 % več kot lani; povečuje se delež iskalcev prve zaposlitve in znaša 42,8 %; 37 % vseh brezposelnih je mlajših od 26 let; — težave sO tudi pri posredovanju zaposlitev delavcev, ki se vračajo iz tujine; — kvalifikacijska struktura brezposlenih je dokaj ugodna in blizu kvalifikacijske strukture v našem združenem delu; — posledica naraščanja nezaposlenosti se kaže v povečanju števila oseb, ki prejemajo denarno nadomestilo; — za usklajevanje na področju načrtovanja potreb po kadrih in izobraževanja je bil v skladu z 22. členom družbenega dogovora osnovan koordinacijski odbor za vpis mladine v usmerjeno izobraževanje; 3. Načela in merila kadrovanja za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij — Načela in merila kadrovanja za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij so opredeljena v določilm od 2. do 29 člena družbenega dogovora. — Udeleženci družbenega dogovora usklajujejo kadrovske interese preko koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL, kjer se oblikujejo tudi mnenja za zunanje člane razpisnih komisij. . — Stanje kadrovanja individualnih in kolegijskih poslovodnih organov je razvidno iz priložene informacije. 4. Kadrovanje na področju mednarodnih odnosov — v skladu z družbenimi dogovori o kadrovski politiki v SFRJ SRS in občini je bila evidentirana lista kandidatov za strokovne delavce in funkcionaije za delo na področju mednarodnih odnosov. Vsi ti predlogi so bili obravnavani in usklajeni v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. B 5. Družbena priznanja — Družbena priznanja so sestavni del kadrovske politike in morajo biti vzpodbuda za maksimalno prizadevanje in doseganje boljših rezultatov dela. — Odbor je obravnaval poročilo o pobudah in dobitnikih odlikovanj Predsedstva*SFRJ, zahvalnih listin in nagrad -občine M. Sobota in ugotovil, da sojih posamezniki in organizacije dobile za izredno uspešno in družbeno pomembno delo in so bila podeljena javno na slovesen način. 6. Strokovno delo pri uresničevanju kadrovske politike — Za učinkovito in dosledno uresničevanje načel kadrovske politike je potrebno strokovno delo, ki je razvidno i^ 40. člena družbenega dogovora. To delo naj.bi opravljale kadrovske službe ali druge službe v OZD, drugih organizacijah in skupnostih, ki morajo biti primerno sestavljene z ozirom na število zaposlenih in sprejete razvojne programe. — Z anketo smo ugotovili, daje uresničevanju kadrovske politike namenjeno premalo pozornosti, saj Večina organizacij in skupnosti še ni uskladilo svojih aktov z določili družbenega dogovora, čeprav je rok že potekel. Temu primerno lahko ocenjujemo tudi izvajanje kadrovskih nalog. — Strokovna dela za opravljanje kadrovske funkcije na nivoju občine opravlja referent za kadrovska vprašanja pri strokovni službi Izvršnega sveta in Skupščine občine, le-ta pa ureja tudi enotno občinsko kadrovsko evidenco. Enotno zastavljen kadrovsko informacijski sistem bi naj omogočal stalno spremljanje in analiziranje razvoja in rasti kadrov, nudil naj bi podatke o strokovni usposobljenosti in družbenopolitični angažiranosti kadrov za evidentiranje kandidatov za pomembnejše funkcije in naloge družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitične skupnosti, SIS in OZD, drugih organizacij in skupnosti. To pa je zahtevna naloga kije zmore le dobro organizirana kadrovska služba. — Ob letošnjih skupščinskih volitvah se je pristopilo k urejanju enotne evidence za vse nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v skupščini in drugih organih občine in SIS. 7. Izvajanje družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike Izvajanje dogovora je spremljal odbor udeležencev družbenega dogovora in ugotovil, daje družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini M. Sobota potrebno spre DELEGATSKI VESTNIK - 3 meniti in dopolniti na osnovi noveliranega Zakona o delovnih razmerjih. STRAN 39 VESTNIK, 16. DECEMBRA 1982 INFORMACIJA 0 STANJU KADROVANJA INDIVIDUALNIH IN KOLEGIJSKIH POSLOVODNIH ORGANOV V LETU 1981 I. Uvod Položaj, vlogo, pristojnosti, odgovornosti in postopek za imenovanje poslovodnega organa urejajo ustava, zakon o združenem delu, zakon o drdžbenem planiranju ter predpisi s posameznih področij dejavnosti. Načela in merila pa podrobneje ureja republiški in občinski družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike. Konkretne določbe o poslovodnem organu so določene v statutu vsake organizacije združenega dela in skupnosti, prav tako tudi določbe o razpisnih pogojih, razpisnem postopku in imenovanju. Republiški in občinski družbeni dogovor zavezujeta udeležence. da skrbijo za načrtno}, stalno in pravočasno kadrovanje kadrov, na najodgovornejša dela in naloge, upoštevajoč pomembna načela demokratičnosti, javnosti, celovitosti strokovnih znanj in osebnostnih kvalitet v skladu z ustavo, zakoni in mednarodno konvencijo o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih. Udeleženci družbenega dogovora so dolžni spremljati tudi uspešnost dela poslovodnih organov. Ob koncu mandatne dobe mora biti ocena uspešnosti uresničevanja planskih in razvojnih nalog, samoupravnih odnosov, izvajanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov opredeljena kot temeljni kriterij za ponovno izbiro nosilcev družbenih funkcij. II. Analitični pregled zbranih podatkov o stanju kadrovanj poslovodnih organov v letu 1981 1. Razpisni postopki v letu 1981 V letu 1981 je bilo imenovanih 26 razpisnih komisij v trojni sestavi. S trojno sestavo je dosežen ustrezen vpliv družbenopolitične skupnosti pri imenovanju poslovodnega organa in napravljen pozitiven premik v doslednosti izvajanja pravilnega in pravočasnega razpisnega postopka. Preko članov, kijih imenuje družbeno politična skupnost je doseženo, da oblikujejo ob reelekciji družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v organizacijah združenega dela celovitejšo oceno o sposobnosti in aktivnostih kandidatov. Da bi zunanji člani razpisnih komisij ne oblikovali osebnih mnenj so redno vabljeni na seje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL ko se o posameznem kandidatu razpravlja. Razpisne komisije so dolžne zagotavljati zakonitost razpisnega postopka in morajo biti pozorne na usklajenost samoupravnih splošnih aktov s predpisi in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike. 2. Prijave na razpis v letu 1981 Na razpise za poslovodne organe seje v letu 1981 prijavilo 32 kandidatov, med njimi 5 žensk ali 15,6 %. Pri starostni strukturi ugotavljamo, da ni bilo v letu 1981 prijavljenih kandidatov, ki bi bili mlajši od 30 let; 13 kandidatov ali 40.6 % je starih od 30 — 40 let, 11 kandidatov ali 34, 37 % je starih od 40 — 50 let in 8 kandidatov ali 25 % je starih od 50 — 60 let. Noben prijavljeni kandidat ni starejši od 60 let. Med prijavljenimi kandidati je imelo 12 kandidatov (3 7,5 %) visoko izobrazbo, višjo izobrazbo je imelo 13 kapdidatov (40,6 %) in srednjo izobrazbo 7 (21,8 %) kandidatov, 23 kandidatov ali 71.8 % je članov ZK. 3. Imenovanje poslovodnih organov. V letu 1981 je bilo imenovanih 32 poslovodnih organov. Struktura imenovanih je enaka strukturi prijavljenih kandidatov in je razvidno iz 2. točke tega gradiva (Prijave na razpise v letu 1981). Naloge poslovodnega organa je izmed imenovanih v letu 1981 opravljalo v prvem mandatu 15 .. kandidatov ali 4^.8 %, v drugem mandatu 10 ali 31,2 %, v 3. mandatu 6 ali 18,7 % v četrtem mandatu 1 ali 3,31 %. Med imenovanimi je 23 oz. 71,8 % članov ZK. Šolo za usposabljanje vodilnih delavcev je v letu 1981 končalo 7 slušateljev. 4. Izvajanje načel in meril pri kadrovanju poslovodnih organov Načelo, ki izhaja iz 19. člena republiškega in-24. člena občinskega družbenega dogovora, da se pri kadrovanju poslovodnih organov upošteva celovitost njihovih strokovnih znanj in osebnostnih kvalitet ter zavzemanje za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, se že uresničuje, vendar ne dovolj dosledno. Pri kadrovanju se upoštevajo strokovna znanja, manj pa se upošteva aktivnost kandidatov v DPO, samoupravnih organih, družbenih organizacijah in društvih. Premalo sistematičnega dela je vloženo v spremljanje razvoja kadrov in evidentiranje družbenopolitično aktivnih strokovno sposobnih delavcev. V zadnjih letih se poslovodni organi izpolnjujejo v šoli za poslovodne delavce. Do sedaj je to šolo končalo 52 sedanjih direktorjev. 14takšnih,kinisovečdirektorji.4 kandidati, ki niso bili direktorji in izmed teh 3 iz področja negospodarstva, torej skupno 73 kandidatov. Tovrstno evidenco vodi Medobčinska gospodarska zbornica. BILANCA POTREBNIH SREDSTEV SKUPNE PORABE IN PRISPEVNE STOPNJE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI MURSKA SOBOTA ZA LETO 1983 Po dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 in dogovoru o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 so samoupravne interesne skupnosti dolžne načrtovati in usklajevati svoje letne programe tako, da bo rast celotne vrednosti njihovih programov zaostajala za rastjo družbenega proizvoda. Po osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota v,letu 1983 bodo sredstva za zadovoljevanje skupne porabe v globalu rasla za polovico počasneje od nominalne rasti dohodka, kar'znaša porast za 12.8 % v primerjavi z dogovorjeno porabo v letu 1982. V skladu s tako usmeritvijo je izdelan predlog bilance sredstev skupne porabe za leto 1983vobčini Murska Sobota. Po tem predlogu bo potrebno združevati za programe občinskih interesnih skupnosti in skupne ter vzajemne programe v SR Sloveniji 941.558.000 din ali za 12,1 % več kot v letu 1982. Rast skupne porabe za dejavnost samoupravnih interesnih skupnosti je tako usklajena z določili občinske resolucije. Iz bilance je razvidno, da se v posameznih interesnih skupnostih pojavljajo še sredstva republiške solidarnosti in iz ostalih virov, ki predstavljajo strogo namenska sredstva (na primer občinska izobraževalna skupnost, kjer predstavljajo drugi viri sredstva republiške izobraževalne skupnosti namenjena za delovanje oddelkov Romov ih oddelkov na dvojezičnem področju ter celodnevne osnovne šole). Iz bilance ie nadalie razvidno, da so samoupravne interesne skupnosti upoštevale tudi določilo resolucije, ki pravi, da so SIS dolžne opraviti v letu 1983 selekcijo med posameznimi programi. Nekoliko višja rast sredstev nad dovoljeno porabo je prisotna pri naslednjih SIS: 1. Občinska izobraževalna skupnost — za skupni program in vzajemni program SR Slovenije; 2. Občinska kulturna skupnost — zaradi nižje solidarnosti kot v letu 1982 ter za nekatere dodatne naloge, kot so akcije: bienale male plastike in za združevanje sredstev za sofinanciranje Vestnika. Pri vseh SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje se bodo postavke »financiranje Vestnika<> črtale v programih ter v ta namen predvidena finančna sredstva odštela; 4 - DELEGATSKI VESTNIK 3. Občinska skupnost za zaposlovanje — za izplačilo nadomestil v času brezposelnosti. Predvideno je večje število brezposelnih in pripravnikov, ki imajo po preteku pripravniške dobe pravico do nadomestila osebnih dohodkov. Na osnovi načrtovanih potrebnih sredstev SIS družbenih dejavnosti in ocenjene mase sredstev bruto OD v letu 1983 je v koloni 10 tabele prikazan pregled potrebnih prispevnih stopenj za združevanje sredstev. Prispevne stopnje sredstev za dejavnost vseh SIS znašajo skupno 22,34 %. Na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS in dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 bomo tudivletu 1983 nadaljevali z združevanjem sredstev za investicije v družbene dejavnosti v višini 1,21 % od bruto osebnih dohodkov. Prikazana sredstva investicij v tabeli naraščajo nekoliko hitreje zaradi predvidene hitrejše rasti mase osebnih dohodkov, rast teh sredstev pa ni omejena saj je namensko dogovorjena in opredeljena. V letu 1983 bo v občini potrebno združevati sredstva za dejavnost in investicije SIS družbenih dejavnosti po prispevni stopnji 23,55 %. Obseg sredstev in njihovo rast po posameznih interesnih skupnostih prikazuje tabela BILANCA POTREBNIH SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI MURSKA SOBOTA V LETU 1983, ki je bila sprejeta na vseh skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. BILANCA POTREBNIH SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1985 BOD 1985 Domicil Zdr.sed.p Zapoel. 4.25°.4oo 4.174.000 4.124.917 Zap. št. SIS Zdruz. sredstva brez soli- Združ. sred, brez. Indeks solidarnost Drugi viri Planirano skupaj 1985 Povpro prispo stopi Prispo stop. 1985 veljav, prispo stop. dar.1982 solid. 1982 od 1.1. 1985 1982 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 I. DEJAVNOST 1. Skup.otroš.var.SRS 42.475 46.2ol lo8,8 46.2ol l,o6 l,o2 1,16 2. Skup.otroš.var. M.S. 101.748 106.259 lo4,4 13-399 75-686 193.344 - dej»otroš.varstva 54.748 62.459 114,1 — 7.o7o 69.529 1,45 1,48 1,45 - denarne pomoči 47.000 45.800 93,2 13.399 66.616 125.815 l,3o l,o5 1,41 5» Obč.izobraž.skup. 185.o9o 2o9.19o 113,o 58.417 18.536 286.145 4,82 4,95 4,96 - dejavnost 182.715 2o6.oo2 112,7 58.417 18.536 282.955 - skup.program SRS 1.773 2.055 114,o — — 2.053 -'vzajem.progr.SRS 6o4 1.155 191 1.155 4. Kulturna skupnost 33.579 41.085 122,5 — 3.885 44.970 o,95 o,97 o,93 - Obo. KS 14.568 17.399 121,1 — 3.885 21.284 o,56 o,45 o,37 - sol.čas.in rad.dej. 846 846 - KS SRS 19-211 22.84o 118,9 — — . 22.84o o,54 o,54 o,56 5. Telesnokult.skup. 13.514 15.2o8 112,5 — — 15.2o8 o,57 o,56 o,57 - Občo TKS 11.657 15.127 112,6 — — 15.127 0,52 o,51 o,31 - TKS SRS 1.857 2.o81 112,1 — — 2.081 0,05 0,05 o,o55 5. Skuposoc.skrbstva 41.84J 47.165 112,7 8.656 26o 56.059 1,10 1,12 1,12 - Obč.program 41.257 46.489 112,7 8.656 26o 55.385 - Skupni program 606 674 111,2 — •» 674 lo,56 7. Zdravstvena skupnost 408.861 461.124 112,8 59.o5o 68.808 588.982 11,21 H,o5 - za obč.program 401.577 452.884 112,8 59.°5o 68.808 580.742 -0,60 - skupne naloge 3.457 3.9oo 112,8 — — 3.9°o - za solidarnost 3.847 4.54o 112,8 M — 4.54o o,26 8. Skup.za zaposlovanje 9.466 12.531 13o,5 5.179 — 17-510 o,25 o,5o - obč.program 8.719 11.489 131,8 5.179 — 16.668 - skupni program 747 842 112 — — 842 o.o4 22 34 9. Obč.raziskovalna skup. 2.675 112 •m — o.o4 o,o4 DEJAVNOST SKUPAJ: ^39.^9' 112,1 144.681 165.175 22,5° 22,o6 II. INVESTICIJE 45.794 50.847 116,1 — 50.847 1,21 1.21 1,21 III. VSEGA SKUPAJ(I.+II.) 885.045 992.405 112,4 — — 1.5o2.261 1 H . I 1 *• 1 CM ' 25,55 25,27 HEX STRAN 40 VESTNIK, 16. DECEMBRA 1982 DELEG AJSK\ VESTN\K -5 PREDLOG KANDIDATOV ZA SODNIKE POROTNIKE TEMELJNEGA SODIŠČA V MURSKI SOBOTI ZA MANDATNO OBDOBJE 1983-1987 Predlog možnih kandidatovso obravnavale kadrovske koordinacije pri OK SZDL v Pomuiju. Na osnovi njihovih pozitivnih mnenj podpira njihovo izvolitev tudi predsedstvo PMS SZDL. Gornja Radgona Priimek in ime nTjstva Bivališče 1. AJLEC Erika 19. 9.1943 A gače 53 2. ALEKSIČ Marta 28. 7. 1939 Panonska 15, G. Radgona 3. ANTONIČ Matilda 11.11.1942 Radenci 226 4. BAKRAČEVIČ Melita 12.9.1942 Radenci 221 5. RENKO Geza 9.2.1917 Podgrad 15 6. BENKO Ema 20.11.1914 Stavešinski vrh 7. BEZJAK Jože 4.2.1911 Partizanska 33, G. Radgona 8. BOSNIČ Nada 16. 8.1930 Vrtna 12, G. Radgona 9. BRUS Tone 8.1.1927 Partizanska 12, G. Radgona 10. CVETKOVIČ Peter 24.2.1945 Mariborska c. 10. G. Radgona 11. ČERNE Andrej 31.10.1945 Panonska 7, G. Radgona 12. ČERVIČ Stanislav 21.4.1922 Radenci 256 13. ČUK Franc 31.1.1934 Radenci 5 14. ČUŠ Franc 27.11.1928 Mariborska c. n. h. G. Radgona 15. DIMEČ Franci 13.10.1923 Partizanska 31, G. Radgona 16. D0MANJK0 Drago 5.7.1951 Janžev vrh 8 17. DUNAJ Franc 18.10.1919 Kapelski vrh 1 18. FAŠALEK Franc 30.3.1948 Lastomerci 17 19. FIFOLT Anka 3. 6.1953 Podgrad 12 20. FRANKOVIČ Jožefa 11. 3.1923 Vratja vas 19 21. HOJS Marta 10.7.1926 Vrtna 1, G. Radgona 22. HRAŠOVEC Ivan 4.12.1949 Grabonoš15 23. IRGOLIČ Franjo 29.3.1924 Partizanska 22, G. Radgona 24. IVAČIČ Jože 15.11.1945 Radenci 307 25. IVANEK Vinko 20. 3.1942 Panonska 1, G. Radgona 26. JANČAR Ernest 14.12.1911 Jurkovičeva 11, G. Radgona 27. JAVERNIK Branko 5. 9.1948 Videm ob Ščavnici 14 a 28. JOŠT Vanda 6.10.1935 Partizanska 22, G. Radgona 29. KAUČIČ Ciril 15.7.1932 Panonska 8, G. Radgona 30. KOLBL Ivan 13. 9.1950 Beračeva 11 a 31. KONŠAK Slobodanka 13. 3.1946 Trg svobode 9, G. Radgona 32. KOROŠAK Marija 3.10.1943 Videm ob Ščavnici 2 33 KOVAČ Ivan 10.6.1932 Prešernova 13, G. Radgona 34. LAMUT Adolf 5. 4.1942 Radenci 217 35. LESKOVEC Marica 12. 2.1935G> Gregorčičeva ul. Radenci 36. LONČARIČ Marica 23.1.1940 Lokavci 41 37. MADON Marija 9.11 1936 Mladinska 8, Radenci 38. MARKO Franc 26. 3.1939 Negova 8 39. MLINARIČ Ljudmila 31.7.1944 Sovjak 109 40. NOVAK Marija 16. Tl. 1929 Kerenčičeva 1, G. Radgona 41. PALDAUF Jože 10. 7.1930 Selišči 1 42. PERŠA Drago 11.3.1953 Črešnjevci 40 43. PODLESEK Erika 1.12.1923 Vrtna ul. Radenci 44. POSAVEC Avgust 24. 7.1934 Trg svobode 5, G. Radgona 44. POSAVEC Avgust 24. 7.1934 Trg svobode 5, G. Rdgona 45. PLOJ Anton 15.12.1940 Negova 3 46. PUČKO Milan 25.7.1928 Grajska 26, G. Radgona 47. PUHAN Štefan 24.12.19261 Rihtarovci 8 48. RANTAŠA Ivan 21.8.1932 Sp. Kocjan 7 49. RAUTER Franc 8.10.1927 Partizanska 25, G. Radgona 50. REŽONJA Ernest 7. 7.1931 Drobtinci 25 51. RIHTARIČ Jakob 19. 5.1920 Beračeva 20 52. ROBINŠČAK Oto 5. 9.1909 Hercegovščak 48 53. ROŠKAR Ludvik 6. 8.1938 Pinteričeva n. h. G. Radgona 54. ROŠKAR Rudi 15. 4.1928 Simoničev breg, 3, G. Radgona 55. ROŽMAN Franc 20.11.1942 Mariborska c. n. h. G. Radgona 56. RUGOLE Jože 24.4.1921 Vrečeva 1, G. Radgona 57. SEPEŠI Danica 26. 5.1949 Radenci 50 c. 58. SEVER Marija 6. 6.1944 Prekomorskih br. 25. M. Sobota 59. SLAVIČ Franc 28. 9.1931 Stanetinci 40 60. SLAVIČ Janko 11.6.1943 Trate 1, G Radgona 61. SLUGA Roman 13.1.1942 Panonska 18, G. Radgona 62. STRAH Mihael 10. 2.1948 Norički vrh n. h. 63. SUKIČ Lepold 28. 9.1923 Panonska 22, G. Radgona 64. SVETEC Irena 12. 5.1931 Vodovodna 11, G. Radgona 65. ŠAFARIČ Alojz 15. 8.1930 H. Mota 8 66. ŠČAVNIČAR Janko 7. 6.1940 Mele 39 67. ŠKOFIČ Tatjana 3. 7.1942 Šelingerjev breg 24, G. Radg. 68. ŠMID Tončka 15. 4.1926 Maistrov trg 9, G. Radgona 69. ŠTRAKL Majda 20. 7.1951 Trate 2, G. Radgona 70. TRSTANJAK Ivan 28.11.1938 Beračeva 30 c 71. TRSTENJAK Jože 25. 2.1936 Melenski vrh 8, Radenci 72. VAUPOTIČ Jože 10. 3.1923 Janžev vrh 34 73. VERDEV Milan 23. 9.1955 Radenci 225/a 74. VRŠIČ Mihael 8.9.1911 Radenci 313 75. ZADRAVEC Franc 8.12.1927 Hraševski vrh 22 76. ZAMUDA Oto 16.11.1936 Žrnova 5 77. ZLATNIK Jože 13. 3.1941 Simoničev breg n. h. G. Radg. 78. ŽNIDARIČ Franc 6.10.1911 Panonskp 4, G. Radgona 79. ŽNUDERL Marija 29.4.1941 Delavska pot 12, G. Radgona 80. ŽURMAN Klara 5. 7.1927 Kunova 40 Lendava 1. ANTOLIN Marica 27.9.1927 Odranci 277 2. BALANTIČ Milan 26. 6.1919 Rudarska 20, Lendava 3. BAŠA Anton 20. 5.1923 Dolgovaške gorice 228 4. BERNARD Janez 6.11.1914 Kapca 34 5. BOKAN Katica 12.1.1954 Rudarska 30, Lendava 6. BUKOVEC Avgust 25. 5, 1938 V. Nazorja 10, Lendava 7. BUKOVEC Janez 30. 4.1948 Kobilje 135 8. ČEH Alojz 8.11.1932 Nedelica 138 9. ČUK Terezija 20. 4.1951 Banuta 1 10. FEHER Franc 18.10.1951 Dolga vas 130 11. FIFONJA Ignac 30.1.1936 Brezovica 65 12. GAL Jože 23. 2 1924 Čentiba 64 13. GERENČER Anton 3. 6.1915 Krajnčeva 7, Lendava 14. HANC-KRAPEC Lijana 30. 8.1957 Mohorjeva 34 I, Lendava 15. HEBAR Piroška 18. 3.1955 Čentiba 97 b 16. HOJNIK Bojan 11.8.1940 Rudarska 23, Lendava 17. HORVAT Avgust 10. 9.1932 Kidričeva 13, Lendava 18. HORVAT Blanka 19.7.1951 Trg ljudske previce 11 19. HORVAT Štefan 20.7.1930 Žitkovci 43 20. HORVAT Viktor 2.1.1918 Lendavske gorice 120 21. HOZJAN Ivan 25. 5.1945 Hotiza 47 22. HOZJAN Štefan 13.10.1925 Trg ljudske pravice 6 23. IVANEC Gizela 31.1.1933 Kovačeva 16 b, Lendava 24. JEREBIC Ivan 27.6.1911 Odranci 12 25. KEFE Franc 30. 4.1955 Gornji Lakoš 34 a 26. KLEMENIČIČ Jožef 14.1.1928 Kapca 95 27. KOCON Jože 18.1.1944 Dolga vas 92 28. KOJZEK Rajko 29. 8.1925 Partizanska 51, Lendava 29. KOLARIČ Olga 16.1.1938 Črenšovci 18 30. KOLENC Ivan, ml. 22. 6.1955 Dobrovnik 251 e 31. KOTER Josip 7. 9.1923 Kot 15 32. KoVEŠ Arpad 30. 8.1930 Gornja Bistrica 208 33. KRPAN Slavko 15.5.1926 PINCE Marof 35 34. KOPRIVEC Jožef 28. 3.1950 Gornji Lakoš 12 35. LOBNIK Anica 23.4. 1943 Odranci 52 36. LOVRENČIČ Jožef 8. 2.1945 Renkovci 69 a 37. LOVRAG Branko 14. 8.1945 Tomšičeva 5, Lendava 38. LUGARIČ Agica 20. 9.1931 Partizanska 82. Lendava 39. MAGYAR Franc 29.10.1949 Dolnji Lakoš 54 40. MARIČ Gašpar 2. 2.1930 Mohorjeva 33^ndava 41. MLINARIČ Marija 15. 3.1920 Trnje 13 42. NJAKAŠŽužana 29.12.1980 Radmožanci 34 43. NOVAK Avgust 21.5.1933 Mlinska 10, Lendava 44. OLETIČ Miroslava 10. 2.1936 Gregorčičeva 18. Lendava 45. OŠLAJ Marija 19. 6.1949 Gomšičeva 3, Lendava 6 - DELEGATSKI VESTNIK Priimek in ime Datum rojstva Bivališče 46. OSTRIC Vendel 16. 4.1952 Tomšičeva 2, Lendava 47. PAL Jožef 27.12.1929 Gaberje 3 48. FERČIČ Jožef 13.1.1928 Pince 20 49. PETROVIČ Dušan 18. 5.1915 Kidričeva 31, Lendava 50. PETEK Anica 30. 6.1956 Črenšovci 7 a 51. PLEJ Jožef 1.8.1916 Črenšovci 168 52. PRETNAR Angelina 8.10.1943 Kamovci 36 53. RADIKON Vladimir 31.10.1922 Dolga vas 148 54. RADUHA Geza 21.2.1956 Petišovci 104 55. REŽONJA Jožef 19.1.1933 Renkovci 78 56. RITLOP Jožef 12. 3.1936 Žižki 35 57. SERŠEN Štefan 14. 4.1933 Kolodvorska 6 a, Lendava 58. SOMI Janez 10.1.1930 Dobrovnik 214 59. STRBAO Ivanka 22.6.1952 Kidričeva 3, Lendava 60. STUPAR Alenka 10.1.1952 Tomšičeva 3, Lendava 61. SZABO Jožef 16. 3.1927 Rudarska 22, Lendava 62. ŠABJAN Janez 17.11.1936 Dobrovnik 265 63. ŠIMONKA Štefan 23.12.1924 Dolnji Lakoš 22 64. ŠKAFAR Angela 10. 4.1959 Travniška 12, Turnišče 65. ŠKRBAN Štefan 28.12.1926 Mostje 53 66. TADINA Zdenka 19.11.1949 Tomšičeva 6, Lendava 67. TERNAN Štefan 25. 7.1927 Črenšovci 213 68. TOPLAK Ernest 7.1.1945 Dobrovnik 282 69. TOT Jože 16.3.1931 Dolina 57 a 70. TRATNJEK Štefan 25. 6.1927 Gaberje 133 71. UTRDŠA Ignac 23.4.1928 Srednja Bistrica 2 72. VEREN Viljem 29.12.1920 Petišovci 161 a 73. VUK Jožef 1.3.1929 Mala Polana 16 74. ZADRAVEC Jožef 20. 4.1918 Strehovci 30 75. ZADRAVEC Stanko 22. 7.1952 Z. 'na ul. 1, Turnišče 76. ZVER Ciril 15.12.1949 Odranci 260 77. ZVER Marija 31. 3.1937 Turnišče 6 b 78. ZVER Martin 10.11.1955 Odranci 58 a 79. ŽALIK Štefan 17. 2.1937 Velika Polana 123 c 80. ŽIŽEK Štefan 11.11.1923 Gornja Bistrica 102 Ljutomer 1. BELEC Franc 21.13.1939 Noršinci 4, Ljutomer 2. BELOVIČ Marijan 14. 8.1941 Veržej 11 a, Veržej 3. BEŽEK Karel 10. 4.1927 Lukavci 47, Križevci p. Ljut. 4. BUDJA Janko 25.12.1941 Kolodvorska 12, Ljutomer 5. BUNDERL Daniel 4. 8.1946 Veržej 224, Veržej 6. DOLINŠEK Jože . 4.1. 1951 Razkrižje 6 a, Ljutomer 7. DUH Zinka 24. 2. 1921 Razlagova 2, Ljutomer 8. FERENC Marija 2. 5.1932 Veržej 10 b, Veržej 9. FILIPIČ Alojz 30. 5.1920 Bodislavci 55, Bučkovci 10. GJERKEŠ-DUGONIK Marija 26. 3.1941 Crmoška 19, Ljutomer 11. IVANUŠIČ Stanko 1.12.1951 Šafarsko 42, Ljutomer 12. JURANOVIČ Anica 19. 6.1952 Slamnjak 16, Ljutomer 13. JUREŠ Janez 15. 8.1924 Križevci 92, Križevci 14. JURŠA Franc 21.9.1953 Branoslavci 7, Ljutomer 15. KAPUN Ksenija 11.10. 1961 Veržej 259. Veržej 16. KARBA Stanko 4.11.1929 Slavka Osterca 6. Ljutomer 17. KAUČIČ Janez 6. 7.1930 Bolehnečici 69, Križevci 18. KEMPERLE Milan 19. 5.1927 Veržej 261, Veržej 19. KERIN Jože 10. 9. 1924 Cven 64. Ljutomer 20. KLEMENČIČ ing. Jože 27.11.1939 Dr. F. Kovačiča, Ljutomer 21. KLUN Vida 19. 2 1949 Ormoška c. 23, Ljutomer 22. KOLARIČ Slavko ' 7.4.1936 Ormoška c. 36, Ljutomer 23. KOREN Janko 25. 5.1923 Križevci 19, Križevci 24. KOSI Alojz 1946 Grabe 15 a. Križevci 25. KOSI Jože 1.2.1928 Ključarovci 12, Križevci 26. KOVAČIČ Frančiška 11.9.1926 Cven 98. Ljutomer 27. KOVAČIČ Jože 4.12.1932 Ormoška c 21, Ljutomer 28. KOTNIK Stane 19. 10.1927 Kokoriči 6, Križevci 29. KRAJNC Stanislav 22. 7.1939 Bučkovci 2 c, Bučkovci 30. KUMER Janko 31. 3.1947 Mekotnjak 41 a, Ljutomer 31. LEBAR Viktorija 25. 4.1949 J. Baukerta 19, Ljutomer 32. LEBARIČ Franc 31. 1. 193J Zacherlova 14. Ljutomer 33. LEBARIČ Mriko 22. 9. 1939 Ormoška 15, Ljutomer 34. LUBI Franc 28. 3.1944 Bučečovci 14, Križevci 35. MAKOVEC Jožica 3. S 1927 Stročja vas 57, Ljutomer 36. MAKOVEC Mirko 31.8.1948 Slavka Osterca 8, Ljutomer 37. MARŠ Milka 16. 9.1928 Prešernova 16, Ljutomer 38. MIHALIČ Vlado 13.9.1951 Stročja vas 63, Ljutomer 39. MUREKAR Franc 28. 9. 1923 Cankarjeva 5, Ljutomer 40. NEMEC Vlado 2. 7.1957 Šalinci 7, Križevci 41. NOVAK Albert 12.5.1942 Ormoška 15, Ljutomer 42. NOVAK Danica 25.1.1931 Lukavci 16, Križevci 43. NOVAK Mirko 30.10.1946 Vrtna 10, Ljutomer 44. NOVAK Silvester 13.12.1929 Lukavci 16, Križevci 45. NOVAK Stane 16. 7.1923 Kidričevo naselje, ljutomer 46. OSTERC Franc 27. 9.1914 1. Kaučiča 17, Ljutomer 47. PAVLIČ Slavko 5. 3.1947 A. Trstenjaka 16, Ljutomer 48. PEČNIK Daniel 17. 6.1924 Ptujska cesta 5, Ljutomer 49. PLEVEL Janez 4. 8.1919 Slavka Osterca 14, Ljutomer 50. POZDEREC Tončka 28. 2 1952 Kokoriči 6, Križevci 51. PRELOG Danica 4. 8.1929 Kidričevo naselje, Ljutomer 52. PUHAR Franc 6. 9.1941 Slavka Osterca 6, Ljutomer 53. RAJH Mirko 24.12.1912 Rajh Nade 20 b, Ljutomer 54. RAJNAR Branko 17.4.1957 Grosmanova n. h. Ljutomer 55. RAJNAR Metka 15. 7.1934 Grosmanova 16, Ljutomer 56. RIŽNAR Franc 26. 9.1928 Zacherlova 18, Ljutomer 57. RUDOLF Boris' 15. 3.1934 J. Baukerta 21, Ljutomer 58. RUS Stanko 11.11.1928 Mota 6 a, Ljutomer 59. SENČAR Franc 28.10.1946 Stara cesta 83, Ljutomer 60. SITAR Janko 18.11.1927 J. Baukerta 8, Ljutomer 61. SMODIŠ Ljubomir 27. 3.1945 Sp. Kamenščak 67 a, Ljutomer 62. SOBOČAN Davorin 8.11.1917 Cezanjevci 53 a, Ljutomer 63. SRŠA Cilika 22.11.1946 Veščica 17 a, Ljutomer 64. STOJANOVIČ Sabina 1.3.1935 Ormoška 17, Ljutomer 65. ŠALAMUN Mirko 25. 6.1946 Cesta I. slov, tabora 12, Lju. 66. ŠČAVNIČAR Milan 13.12.1952 Plešivica 25, Ivanjkovci 67. ŠIPUŠ-KUNČIČ Julika 4. 7.1956 Ormoška 11, Ljutomer 68. ŠKRLEC Joško 9. 3.1926 Radomerje 2 a, Ljutomer 69. ŠOŠTARIČ Dušan 14. 3.1946 Grosmanova 16, Ljutomer 70. ŠOŠTARIČ Nikolaj 27. 5.1951 V. Megle 4. Ljutomer 71. ŠTRAKL Milan 3.7.1944 Veržej 198, Veržej 72. TIBAUT Ema 31.1.1931 Veržaj 264, Veržaj 73. TKALEC Marija 13. 3.1942 Križevci 58, Križevci 74. VIDOVIČ Frančka 24.11.1939 Slavka Osterca 10, Ljutomer 75. VIHER Jože 8. 2.1959 Rinčetova graba 3, Ljutomer 76. ZAMUDA Franc 1.10.1934 Staranova vas 2. Križevci 77. ZENKOVIČ Justina 27. 8.1926 Ormoška 23, Ljutomer 78. ZMAZEK Franc 26. 9.1928 Gajševci 14, Križevci 79. ŽABOTA Janko 7. 8.1958 Pristava 6, Ljutomer 80. ŽMAUC Nikolaj 3.12.1943 Ormoška 11 a, Ljutomer Murska Sobota 1. ABRAHAM Franc 17. 7.1942 Predanovci 37. Puconci 2. ALAUF Stane 7. 8.1922 Partizanska 7, Beltinci 3. ANDREJEK Marija 17.12.1927 Nas. J. Kerenčiča 4, M. Sobota 4. BAKAN Anton 4. 5.1945 Gančani 170, Beltinci 5. BALAŽIČ Cvetka 16.1.1955 Črenšovci 17 6. BALAŽIČ Gabriela 18. 6.1945 Martjanci n. h. 7. BALAŽIČ Martin 7.1.1942 Žitna 1, Beltinci 8. BANFI Arpad 21.4.1931 Vaneča 19, Puconci 9. BANFI Milan 7.12.1939 Puževci 26. Bodonci 10. BANIČ Milan 9. 4.1940 Partizanska n. h., M. Sobota 11. BARBER Majda 7.12.1951 Stara ul. 16. M. Sobota 12. BAUER Ludvik 5.11.1930 Bodonci 37 13. BENKOVIČ Anton 5.1.1942 Tomšičeva 50, M. Sobota 14. BERDEN Janez 15.12. 1923 Grad n. h. 15. BERTANALIČ Vijola 3. 9.1951 Brezovci 70, Puconci 16. BJEDOVJovo 16. 3.1925 Titova 1, M. Sobota 17. BOBIČ Ludvik 11.5.1939 Križevci v Prekmurju 156 18. BRATEC Bela 9. 4. 1938 Beznovci 24, Bodonci 19. BRATKOVIČ Regina 26. 6. 1.954 Bakovci 100 20. PREŽNIK Anica 17. 4.1938 Š. Kovača 11, M. Sobota 21. BUNDERLA Marija 12. 9.1942 Šulinci 26, Petrovci 22. CAMPLIN Marija 28.8.1943 Titova 25, M. Sobota 23. CAR Viktor 26. 7. 1930 Bankovci 22, Mačkovci 24. CASAR Štefka 23.12.1942 St. Kovača 19, M. Sobota 25. CELEC Anica 16. 9.1944 Vrtna 6. M. Sobota STRAN 38 VESTNIK, 16. DECEMBRA 1982 100. JERIČ Branko 3.11.1952 Nas. 14. div. 21. M. Sobota Priimek in ime rojstva Bivališče 101. JONAŠ Ludvik 2.6.1942 Hodoš 6 102. KARAŠ Ivan , 27.4.1952 A. Kardoša 8. M. Sobota 26. CELEC Nikolaj 1.12.1928 Černelavci 52 a, M. Sobota 103. KADROŠGeza ' 28. 7.1923 1. Regenta 7, M. Sobota 27. CELEC Štefan 18. 2.1942 Pečarovci 16, Mačkovci 104. KATAUNIČ Dane 11.6.1942 Mladinska 31, Bakovci 28. CIFER Koloman 11.8.1927 Kokeč 13, Križevci v Prek. 106. KAUFMAN Bela ' 19.5.1930 Cankarjeva 21, M. Sobota 29. CIGLAR Ivan 29.11.1952 Murski Petrovci 1 108. KOVAŠ Jože 29.5.1942 Ižakovci 86, Beltinci 30. CIPOT Franc 9.12.1932 Miklošičeva 13, M. Sobota 107. KELHAR Eva _ 8. 3.1948 Vrazova 12,M. Sobota 31. COPOT Helena 28.3.1945 Rakičan 105, M. Sobota 108. KEREC Zina 30.3.1930 Cankarjeva 41, M Sobota 32. ČAHUK Marta 7.12.1958 Lendavska 15, M. Sobota 110. KERČMAR Aleksander 12.1.1950 Stara ul. 1, M. Sobota 33. ČERVEK Vera 26.11.1942 Bakovci, Cvetna 12 110. KERČMAR Evgen ' ,1.1.1934 Vanča vas 51, Tišina 34. ČISAR Angela 15.7.1927 M. Kuzm'ča 31, M. Sobota 111. KOCUVAN Milena 21.6.1957 Titova 14, M. Sobota 35. DAVID Koloman 28.6.1923 Hodoš 37 112. KOČAR Jožefa 13.3.1957 Sotina 66, Rogašovci 36. DERVARIČ Ernest 1.4.1921 Šalamenci 9, Puconci 113. KOLARIČ Jana 3.1,1938 M. Pijade 12, M. Sobota 37. DEŠKOVIČ Ljubomir 15.1.1923 Gregorčičeva 8 a, M. Sobota 114. KOLOŠA Berta 4.7.1937 Vrtna 8, M. Sobota 38. DEVETAK Hilda 5.10.1933 Černelavci 51 a, M. Sobota 115. KOLOŠA Karel 5. 4.1941 Puconci 59 39, DOMANJKO Anica 5.5.1929 Krog 40, M. Sobota 116. KOŠTRIC Štefan 7.12.1955 Melinci 124 a, Beltinci 40. DOMJAN Štefan 23.11.1924 Bratonci 163, Beltinci 117. KOLOŠA Stanislava 26.11.1953Černelovci 34, M. Sobota 41. DORA Marija 4.8.1926 Cankarjevo nas. 9, M. Sobota 118. KOLTAJ Dezideder 3.2.1935 Berkavci 1. Prosenjakovci 42. DRVARIČ Dezider 10.12.1940 Veščica n. h., M. Sobota 119. KOLTAJ Jože 20. 3.1944 Kančevci 11, Križevci 43. DRVARIČ Rozalija 13.11.1945 Veščica n. h. M. Sobota 120. KOSEC Franc 15. 7.1921 Mačkovci 50 44. EORY Ernest 16.1.1939 Fokovci 32 a, Fokovci 121. KOS Danica : 14.11.1948 Rankovci 4, Tišina 45. ERJAVEC Marija 26. 9.1940 Titova 16, M. Sobota 123. KOUDILA Marija 27.4.1921 Titova 25. M. Sobota 46. ERJAVEC Marija 26. 3.1942 Ribiška pot 8, Beltinci 123. KOUTER Jože 5. 5.1947 Titova 25, M. Sobota 47. ERJAVEC Zinka 3.6.1941 Markišavci 23 a 124. KOVAČ Marija 21. 8.1939 Stanjevci 85, Petrovci 48. ERNIŠA Franc 7. 2.1920 Domanjševci 128, Križevci 125. KOZAR Alojz 19.1.1947 Martin je 14. Petrovci 49. BARIČ Jože 9.1.1930 Bodonci 149 126. KRANČIČ Ludvm >. 1.8.1916 UL 17. okt. 19 M. Sobota 50. FARIČ Milka 28. 7.1954 Panonska 1, Radenci 127. KRANJEC Dezider 29.10.1942 Domanjševci 33, Križevci 51. FARKAŠ Stanko 6.11.1948 Ivana R. 8, M. Sobota 128. KRANJEC Evgen ' 10. 5.1950 Prosenjakovci 52. FARTELJ Marta 20.10.1950 Vaneča n. h., Puconci 129. KUHAR Franc ” . 17.3.1943 Puconci 11 b 53. FELKLAR Zoltan 8.2.1946 Lucova31 130. KUHAR Štefan, 21. 8.1940 M. Gubca 25, M. Sobota 54. FERENČIČ Helena 8.4.1950 Krog n. h., M. Sobota 131. KUHAR Vladimir ' 22.11.1926 Košarovci 26, Križevci 55. FICKO Jože 18.2.1949 Lendavska 71, M. Sobota 132. KULIČ Rudolf 20. 4.1944 Brezovci 21 a, Puconci 56. FICKO Marta 2. 6.1926 Trstenjakova 34, M. Sobota 133. KUZMA Franc 15.8.1915 Krjna 1. Tišina 57. FLEGAR Alojz 28.12.1926 Grad 50, Grad 134. KUZMA Jože 23. 5.1954 Dokležovje n. h., Beltinci 58. FLEGAR Biserka 27. 9.1944 Bakovci, Poljska 13 135. KUZMA Ljudmila > , 21. 8.1946 Ivo Lole Ribar 15, M. Sobota 59 FLEGAR Jože 29. 7.1935 Mladinska 50, M. Sobota 136. KUZMA Martin 8.10.1927 Skakovci 36, Cankova 60. FLISAR Stanko 19.10.1956 M. Gubca 10, M. Sobota 137. KUZMIČ Jožica 10.4.1957 Veščica 48, M Sobota 61. FLISAR Vera 2.9.1940 Čopova 4, M. Sobota 138. LANG Jožica 14.10.1925 Serdica 1 a, Rogašovci 62. FORJAN Jože 15. 9.1940 Melinci 74, Beltinci. 139. LAMJŠČAK Karel 14. 8.1945 Osnovna šola G. Petrovci 63. GABOR Ivan 21. 3.1942 Bankovci 20, Tišina 140. LAZAR Franc , J,. ‘ 5.11.1940 Bakovci n. h. M. Sobota 64. GABOR Regina 16.2.1946 Mladinska 4. d, Beltinci 141. LEBAR Jože •' ' ; ;- 7.1-948 Lipovci 59, Beltinci 65. GAJIČ Otilija 30.10.1944 Nas. J. Kerenčiča 30, M. Sobota 142. LENARČIČ Jože' rt '21 12.1944 Kajuhova 26, M. Sobota 66. GAZDAG Jože 17.9.1942 Stara ul. 12, M. Sobota 143. LONČAR Karel - 27.5.1939 Prvomajska 14, M. Sobota 67. GERIČ Franc 24. 3.1931 Filovci 48, Bogojina 144. LUTHAR Dušan 1,9.2. 1950 Nas. ljudske prav. 36, M. Sobota 68. GIDER Katica 28.6.1951 Mojstrska 2, M. Sobota 145. LUTHAR Gizela - 8.2.1925 Mladinska 44, M. Sobota 69. GIDER Vili 10.12.1948 Mojstrska 2, M. Sobota 146. MAČEK Karel ; 1.11.1939 Boriza Zih. 12. M. sobota 70. GLAŽAR Marija 13. 4.1949 Trstenjakova 62, M. Sobota 147. MAČEK Marta. 24. 3.1946 Puconci 23 a 71. G0MB0C Feliks 20.11.1946 Fikšinci 50, RogaL vci 148. MAGŠI Franc 27.4.1938 Bogojina 134 72. GORJAN Marjeta 12.12.1928 Kocljeva 2, M. Sobota 140. MAGDIČ Ružiča 15. 3.1955 Naselje Pionir 38, M. Sobota 73. GRAH Karel 19.9.1937 Korovci 50, Cankova 150. MAJC Gizela , , 13.9.1940 Molinci 172, Beltinci 74. GRKINIČ Albina 29.4.1940 Šalovci 169 151. MAKOTER Štefan 19.12.1919 Markovci 40 75. GROZDANIČ Radmila 20.1.1938 Vrtna 4, M. Sobota 152. MALAČIČ Janez . 15.5.1948 V. Megle 5, M. Sobota 76. GUMILAR Lidija 20.11.1953 Arh. Novaka 19, M. Sobota 153. MARIČ Alojz 9.11.1933 Grad 178, Grad 77. HAFNER Marija 16.8.1942 St. Rozmana 22, M. Sobota 154. MARIČ Janez 28.12.1940 Bratonci 73, Beltinci 78. HAJDINJAK Josip 19. 3.1955 Partizanska 57, M. Sobota 155. MARKOVIČ Ludvik 13. 8.1930 Cankarjeva 10, M. Sobota 79. HAJDINOVIČ Ljerka 10. 3.1959 Cankova 19 b 156. MATAJ Josip ,9.3.1947 Petanjci n. h. Tišina 80. HARI Josip 29.4.1924 Križevci v Prekmurju 220 157. MATJAŠEC Ivan 8.4.1944 Lipa 4, Turnišče 81. HARI Zdenko 1.5.1956 Križevci v Prekmurju 141 158. MAUČEC Ana i , . 25.3.1929 Bratonci 10, Beltinci 82. HAŠAJ Milan 10.11.1951 Pečarovci 159. MAUČEC Stanislav 28.12.1945 M. Gubce 22, M. Sobota 83. HEGEDUŠ Irena 2.3.1938 Krog 65, M. Sobota 160. MAKICAR Anica : 12.6.1946 S. Klavore 1, M. Sobota 84. HODOŠČEK Bela 3.3.1925 Zenkovci 55, Bodonci 181. MERKLIN Eiek 21.4.1927 Vadarci 30. Bodonci 85. HODOŠČEK Emil 31.5.1931 Zenkovci 38, Bodonci 162. NORČIČ Štefan 22. 2.1953 Kupščinci 35, M. Sobota 86. HORVAT Helena 26.7.1951 A. Kardoša 4, M. Sobota 163. NOVAK Ludvik 26. 3.1929 Ivanovci 51, Fokovci 87. HORVAT Jože 21.11.1919 Pečarovci 30 184. NOVAK Štefan * . 30. 8.1934 Trstenjakova 10, M. Sobota 88. HORVAT Jože 3.1.1915 Melinci 115, Beltinci 165. NOVAK Terezija 3.10.1939 M. Gubca, 31. M. Sobota 89. HORVAT Ludvik 2.9.1924 Bankovci 21, Mačkovci 166. NEMEŠ Marta * 6.H.1946 Prekom, čete 3, M. Sobota 90. HORVAT Mirko 16.10.1946 Rakičan, Cvetkove! 31 167. OLAJ Franc ' , .28.9.1948 Rakičan, Zvezna 3 91. HORVAT Šarika 2.1.1939 Cankarjevo nas. 16, M. Sobota 168. OLAS Vilma > 22.1.1928 Naselje Ljube Š. 2, M. Sobota 92. HUSAR Franc 5.7.1943 Večeslavci 113, Rogašdvci 169. OMAR Alojz , Š0..10.1943 Petajnci 69, Tišina 93. HULL Marjan 15.2.1949 Grad 172 a, Grad 170. OREŠNIK Ivo ' 5.12.1921 Nas. B. Kraigherja 17, M. Sobota 94. IVANEC Vladimir 27.5.1949 Staneta Rozmana, 12, M. Sobota 171. OSOJNIK Ivan J". 24.7.1948 Cankarjeva 15, Cankova 95. JAKOŠA Olga 20.1.1950 Brezovci 45, Puconci96 172. OUČEK Štefan “ ' 17.9.1930 Černelovci 1 a, M. Sobota 96 JAKŠIČ Angela 5.1.1956 G. Bistrica 49, Črenšovci 173. PAJŠLAR Jože ’ ‘ 8.2.1956 Vrtna 8, M. Sobota 97. JANŽA Ludvik 11.9.1944 Ravenska 30, Beltinci 174. PERŠA Štefan 27.7.1946 Ižakovci 127, Beltinci 93. JANŽA Sidonija 7.5.1944 Predanovci 9, Puconci 175, PETAUER Sonja 7.4.1951 Kopitarjeva 19, M. Sobota 99. JERIČ Angela 10.3.1937 Rakičan n. h. M. Sobota 176. PETERKA Marija 13.7.1941 Lipovci 131, Beltinci 8 - DELEGATSKI VESTNIK Priimek in ime Datum rojstva Bivališče 177. PETERNEL Bruno 15. 9.1949 Kajuhova 20, M. Sobota 178. PETKOVIČ Anton 27.12.1949 Lendavska 17 b, M. Sobota 179. PETKOVIČ Štefan 24. 5.1944 Grajska 14, M. Sobota 180. PINTER Ervin 14. 2.1947 Nemčavci 34 181. PODLESEK Dragica 22.11.1934 Kocljeva 6, M. Sobota 182. PODLESEK Valerija 18. 3.1952 Žitna 8, M. Sobota 183. PODLEŠEK Zlatica 21.1.1921 Cankarjeva 89, M. Sobota 184. POREDOŠ Franc 1.1.1955 Zenkovci 27, Bodonci 185. POTISK Zdenka 24.6.1954 Vrtna 3, M. Sobota 186. POVODEN Branko 27. 5.1945 Lendavska 19 a, M. Sobota 187. PRAČEK Greta 23.1.1932 Nas. ljudske p. 26, M. Sobota 188. RAITER Karel 23.10.1926 Gerlinci 83, Cankova 189. RAJNAR Anton 4. 5.1942 Ul. ljudske prav. 48, M. Sobota 190. RATKAJ Agata 12.1.1948 Andrejci 61, Martjanci 191. RATNIK Janko 25. 8.1954 Gederovci 6, Tišina 192. RECEK Marija 25.10.1946 Večeslavci 13, Rogašovci 193. RECEK Marjana 11.12.1956 G. Maistra 20, M. Sobota 194. REHN Erika 10. 3.1946 Kidričeva 16, M. Sobota 195. RITUPER Karel 13. 2.1957 Markiševci 8, Puconci 196. ROGAČ Angela 28. 2.1947 Černelovci 55 b, M. Sobota 197. ROJNIK Franc 12.8.1943 Gančani 75 a, Beltinci 198. ROS Tuga 25.10.1946 Nas. 14. div. 3, M. Sobota 199. ROTOAJČ Marjeta 11.11.1946 Lendavska 44, M. Sobota 200. ROUS Vili 1.1.1927 Kocljevo nas. 17, Beltinci 201. ROŽMAN Janez 24.11.1951 Bogojina 164, Bogojina 202. SANTRO Slavko 31.3.1937 Lipovci 244, Beltinci 203. SELČAN Franc 20. & 1950 Ul. N. Tesla 9, M. Sobota 204. SEREC Lidija 26. 4.1956 Satahovci 55, M. Sobota 205. SEVER Aleksander 5. 8.1934 Pečarovci 99 206. SLAVIC Franc - 27. 2.1929 Puconci 47 207. SRAKA Stanko 20.10.1950 Lipovci 180, Beltinci 208. STRNIŠA Erna 2. 6.1952 Ravenska 3, Beltinci 209. SVETINA Majda 9. 9.1953 Lendavska 81, M. Sobota 210. ŠADLJože 2. 2.1933 Kramarovci 19, Rogašovci 211. ŠALAMON Marica 19. 4.1947 Rogašovci 82 212. ŠARKANJ Janez 14.12.1938 Stara ul. 8, M. Sobota 213. ŠAROTAR Jelka 15. 8.1949 B. Zicherla 7, M. Sobota 214. ŠAVEL Jože 26. 8.1947 Bogojina 159 215. ŠAVEL Vida 30. 3.1951 Bogojina 159 216. ŠČAVNlCAR Marija 20.1.1952 S. Rozmana 4, M. Sobota 217. ŠEBOKŠandor 218. ŠERAK Matija 218. ŠERUGA Stanislav 220. ŠIFTAR Franc 221. ŠIKER Marica 222. ŠIPOŠ Danilo 223. ŠKERGET Greta 224. ŠKERLAK Angela 225. ŠKERLAK Štefan 226. ŠKERLAK Viljem 227. ŠKRBIČ Nada 228. ŠOŠTARIČ Cilka 229. ŠTAJER Marija 230. ŠTEFKO Ladislav 231. ŠTUMPF Rado 232. TEMLIN Ludvik 233. TEMLIN Ludvik 234. TERNAR Albina 235. TEŽAK Ana 236. TITAN Majda 237. TITAN Štefan 238. TOBIAS Barbara 239. TOPLAK Mira 240. TRAJBARIČ Marija 241. VARGA Anica 242. VERTOT Boris 243. VERTOT Milan 244. VIDA Geza 245. VIRAG Martin 246. VNUK Stanko 247. VOGRINČIČ Avgust 248. VORŠIČ Viktor 249. VOURI Jože 250. VOROŠ Ladislav 251. ZADRAVEC Andrej 252. ZADRAVEC Andrej 253. ZADRAVEC Marija 254. ZADRAVEC Rozalija 255. ZORKO Nada 256. ZRIM Helena 257. ZVER Jože 258. ŽELEZEN Franc 259. ŽELEZEN-ŠIFTAR Žita 5.11.1940 Domanjšovcl 112, Križevci 18.2.1922 Cankarjevo nas. 52, M. Sobota 25.9,1955 Lendavska 56, M. Sobota 15.2.1941 Z. Velnarja 28, M. Sobota 1.1.1927 Cankarjevo naselje 37, M. Sobota 8.1.1953 Rakičan n.h. 23.9.1932 S. Rozmana 4, M. Sobota 28.5.1933 Černelovci 3 c, M. Sobota 14.14.1940 Markovci 67, Šalovci 14.10.1929 Ratkovci 18, Prosenjakovci 28.1.1950 Razlagova 7, M. Sobota 7.11.1927 Majstrska 2, M. Sobota 11.4.1944 Cankova 29 c 9.6.1931 Bogojina 9 24.7.1949 Bakovci n.h., M. Sobota 6.10.1923 Moškanci 48, Mačkovci 1.8.1939 Puževci 53, Bodonci 12.10.1936 Kajuhova 10, M. Sobota 6.12.1954 Lendavska 15, M. Sobota 15.6.1950 St, Rozmana 10, M. Sobota 3. 8.1944 Tropovci n.h., M. Sobota 26. 9.1945 |. Regenta 27, M. Sobota 19. 7.1954 Lendavska 17 a, M. Sobota 2.11.1947 St. Rozmana 2, M. Sobota 6.7.1951 Stara ulica 22, M. Sobota 29.9.1915 St. Rozman 6, M. Sobota 21.4.1945 Kocljeva 2, M. Sobota 18. 6.1924 Motvarjevci 23, Prosenjak 16.7.1950 Bratonci 39, Beltinci 5.9.1948 Nas. 14. div. 60, M. Sobota 16. 3.1956 Gerlinci 11, Cankova 13.7.1959 Cankova 3 4.9.1944 St. Rozmana 2, M. Sobota 22.6.1940 Mladinska 7, Beltinci 15.10.1936 Melinci 66, Beltinci 28.10.1953 Ptujska 13, Bakovci 23.1.1950 Vrtna 2, M. Sobota 22. 8.1942 Stara ul. 8, M. Sobota 20.6.1945 Cankarjeva 9, M. Sobota 10.6.1949 Tomšičevo nas. n.h., 4.11.1958 Panonska 42, Beltinci 19.1.1945 Puževci 52, Bodonci 28.3.1928 Petanjci 19, Tišina PRIKOLICE JEHNOSTROJ" ZA VAŠO KMETIJO V proizvodnjo hrane se direktno vključuje tudi proizvajalec traktorskih prikolic TEHNOSTROJ LJUTOMER. Transportna sredstva so v kmetijstvu nujno potrebna v vseh procesih pridobivanja kmetijskih pridelkov. Za uspešen transport specifičnih tovorov, kot so žitarice, sladkorna pesa, silaža in podobno, razvija TEHNOSTROJ univerzalne in specialne prikolice, katere pospešujejo in pocenjujejo ciklus transporta. V razvoju prikolic strokovnjaki v TEHNOSTROJU uporabljajo sodobne rešitve transporta v svetu, lastne izkušnje in želje ter pripombe koristnikov. Proizvodni program TEHNOSTROJA je pomemben del slovenskega in jugoslovanskega agroindustrijskega kompleksa. V tej smeri je sprejet tudi srednjeročni plan razvoja TEHNOSTROJA in vključen v celotni srednjeročni plan kompleksa proizvodnje in predelave hrane. Proizvodni program sestavljajo: a) Prikolice in priključki za traktorje — enoosne prikolice s prekucnikom, nosilnosti 2,5 tone, 3 tone in 5 ton — dvoosne prikolice s prekucnikom, nosilnosti 3 tone, 5 ton, 7 ton in 10 ton — pretovarne prikolice s tandem kolesi, nosilnosti 10 ton in 12 ton — trosilci hlevskega gnoja, nosilnosti 4 tone in 10 ton — njivske klinaste brane, delovne širine 4 m — avtomatske in vlečne kljuke za traktorje od 35 KM do 120 KM b) Prikolice za avtomobilski transport — prikolice dvoosne, nosilnost od 6,5 ton do 12,5 ton — prikolice enoosne nosilnosti od 1,5 tone do 8 ton — podvozja za mobilne stroje in cisterne — prikolice posebne izvedbe po naročilu kupcev. GARANCIJA KVALITETE JE 12 MESEC EV OD DNEVA PRODAJE ZA VSE INFORMACIJE SE LAHKO OGLASITE PO TELEFONU (069) 81-625 V proizvodnem programu TEHNOSTROJA so najštevilnejše prikolice za transport v kmetijstvu, predvsem pa za individualno kmetijstvo, katere vam tokrat predstavljamo: Dvoosna kiper prikolica za prevoz pridelkov v rinfuzi nosilnosti 5 ton TEHNOSTROJ 620. 2. Namenjena je predvsem individualnim kmetijskim proizvajalcem._Nov način labirint-skega tesnenja stranic je zmanjšal izgube zrnja med prevozom. Široke pnevmatike dovoljujejo transporttudi po razmočenih njivah. Z vgrajenimi kvalitetnimi materiali je nova Prikolica vzdržljivejša in enostavna za uporabo. Trosilec hlevskega gnoja tip TEHNOSTROJ 411.6, nos. 4 tone, ima trosilno napravo s pokončnimi valji, kateri omogočajo enakomerno trošenje gnoja od 4 do 6 m. Trosilec je izdelan v izboljšani izvedbi iz visokokvalitetnih materialov, kateri mu dajo dolgo dobo uporabnosti. Z demontažo trosilne naprave dobimo enostavno prikolico. Z montažo poviškov stranic povečamo zaboju prostornino in trosilec lahko uporabljamo za prevoz silaže, sladkorne pese, krompirja in podobno. Zaboj se prazni s pomočjo transportnega traku, ki je na podu trosilca. vaše živilo naj bo lek in lek naj bo vaše živilo ap!fit' 1 - KRATEGUS: za krepitev delovanja srca in ožilja, za uravnavanje krvnega pritiska apiflt* 2 -TIMIJAN: za lažje izkašljevanje, omilitev hripavosti, kašlja, bronhitisa in oslovskega kašlja apiflt' 3 - VALERIJANA: za blažitev nespečnosti,nemirnosti, razdražljivosti in drugih neprijetnih duševnih stanj apiflt' 4-FRANGULA: za preprečevanje in odpravljanje zaprtja apiflt* 5 - EHINACIJA: za spodbujanje telesne in duševne aktivnosti, ugodno deluje pri menstruacijskih in klimakterijskih težavah, povečuje odpornost proti posledicam obsevalne terapije. ----------------------hp^medex „ Vj? Matjana. (ugoslavip DECEMBRA 1982 STRAN 41 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta in brata Janeza Kisilaka iz Kruplivnika 56 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, vsem, ki ste mu v zadnjih trenutkih življenja lajšali bolečine ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, nam izrekli sožalje, ter vsem, ki ste sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pogrebnem obredu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Kruplivnik. 30. novembra 1982 Žalujoči: žena Rozalija, sin Janez z družino, hčerki Vera in Marija z družinama, sin Alojz, sestra Marija in ostalo sorodstvo ZAHVALA 2. decembra 1982je v 72. letu življenja po težki bolezni v Kliničnem centru v Ljubljani umrl naš Martin Mauko upokojeni krojaški mojster iz Radenec Pokopali smo ga 5. decembra 1982 na pokopališču na Kapeli pri Radencih. Iskrena hvala osebju torakalne kirurgije v Ljubljani, darovalcem cvetja, govornikom, č. g. duhovnikoma in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Čeprav je bolezen znanilka slovesa, je slovo od tebe dragi mož in oče nedojemljivo . .. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega dragega. komaj 38-letnega moža, očeta, sina in brata Emila Lasla gostilničarja iz Dobrovnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrini, številnim prijateljem in znancem ter zasebnim gostilničarjem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, mu darovali vence in cvetje, ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr. Perkiču za dolgoletno zdravljenje, osebju Zdravstvenega doma Dobrovnik, članom LD Dobrovnik za častno stražo in poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivu OŠ Dobrovnik, posebno še učencem 1. A in 8. razreda za ganljive besede slovesa, rokometnemu klubu V. Polana in DO »Droga« Portorož TOZD Središče. Iskrena zahvala g. župnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrekli sožalje in nam kakorkoli stali ob strani. Dobrovnik, Filovci, M. Sobota. Richmond, Kesthely. 30. novembra 1982 Žalujoči: žena Lojzka, hčerki Lucija in Emilija, sinek Emil, mama, oče, sestra Helena z družino iz Avstralije in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama Verona Zver roj. Dominko iz Lipe Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje, ji darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.’ Posebna zahvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka, g. župniku in kaplanu Alojzu za pogrebni obred, pevcem iz Lipe za odpete žalostinke ter tov. Žaligu za poslovilne besede. Lipa, 17. novembra 1982 Žalujoči: hčerka Marija z družino, sin Jožef iz Kanade, ter sestra Marija in brat Štefan iz Francije Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe dragi mož in oče ni. da bi srečni mi bili ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, sina, očeta, brata in dedka Jožeta Vučka iz Srednje Bistrice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna zahvala njegovim sodelavcem VGP Mura M. Sobota ter kolektivom PRIMAT in OZD Mura za podarjene vence. Zahvala g. dekanu za pogrebni obre L pevcem za odpete žalostinke, dr. Spomenki Muhi za zdravljenje na domu ter sodelavcu Ignacu Utrošu za poslovilne besede ob odptem grobu. Vsem še enkrat — najlepša zahvala! Srednja Bistrica. 15. novembra 1982 Žalujoči: žena, sin Jože ter hčerki Anica in Danica z družinami, mama, sestra in brat z družinama Povej nam mož in očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani in s sabo si odnesel srečo našo? V SPOMIN 14. decembra minevata dve žalostni leti, polni bolečin, odkar nas je zapustil naš dragi mož in očka Vladimir Fujs iz Černelavec Ne čas ne solze ne ublažijo težke bolečine ob krutem spoznanju, kako težko nam je brez tebe. Tvoja mnogo prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. S solznimi očm i gledamo tvoj grob in se zavedamo resnice, da te ne bo nikoli več med nami, ostal pa boš v naših mislih in srcih do konca dni. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, krasite njegov &rob s cvetjem in prižigate sveče. Žalujoči: žena Marije, sin Miran in hčerka Nataša ZAHVALA Povej nam mož in očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani in s seboj odnesel srečo našo? Tiho, mimo in brez slovesa nas je v 36. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat, mož in skrbni oče Emil Rižnar iz Globoke Imel si močno voljo do življenja in ljubezen do svojega doma, toda neusmiljena in zahrbtna bolezen je v kratkem času pretrgala nit tvojega življenja. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in kolektivu Tehnostroj za darovane vence in šopke, za pismeno in ustno izraženo sožalje ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, gasilcem iz G loboke ter govornikoma Albertu Severju in predstavniku iz Tehnostroja za poslovilne besede. Žalujoči: mama Marija, brat Mirko z družino, žena Marta, sin Emil in hčerka Melita ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po težki in neozdravljivi bolezni nas je v 71. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Marija Tkalec iz D. Bistrice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, dobrim sosedom, vsern, ki sojo tolažili v času njene krute bolezni, in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam vsestransko pomagali. Zahvaljujemo se vsem, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje, Hvala duhovniku, pevcem za odpete žalostinke m govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala dr. Jožetu Zadravcu za vso skrb in zdravniško pomoč. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame in stare mame J o lank e Flisar roj. Rituper se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje in darovali cvetje. Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI STRAN 42 -------------------- “**^*7«^ VESTNIK, 16. DECEMBRA]^ \ dan je črni mora! priti, bridkosti dan. oj dan solzav, težko bilo se je ločni. a solze vse. ves jok zaman. / A HVALA (S. Gregorčič) V teh žalostnih dneh, ko še zmeraj ne moremo dojeti, da je tiho, mirno in brez slovesa zatisnila svoje trudne oči naša nadvse draga mama, tašča, omama in praomama Marija Svetec roj. Kuniin iz Murske Sobote Med nami je ostala praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da le ni več in nadvse bolečaje resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob tej boleči izgubi se iskreno' zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in cvetje nam pa izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom Agi. Teri in Irmi, ki so nam v najtežjih trenutkih stale ob strani. Iskrena in topla zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbi, ter vsem, ki so darovali za maše in v dobrodelne namene. ZAHVALA V 62. letu starosti nasje nepričakovano zapustil mož, oče, stari oče in brat Janez Nemet upokojeni gostilničar iz Mačkovec V našem domuje nastala praznina. Izguba je boleča, toda opazili smo, da nas v tej globoki žalosti niste Pustili same. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje in nam izrekli sožalje. Najlepša hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem in godbenikom za žalostinke in predstavnici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala za vso nego in skrb v času bolezni dermatološkemu oddelku bolnišnice Maribor, dr. Kiršnerju in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice Murska Sobota za nudenje pomoči v zadnjih minutah njegovega življenja. Hvala vsem, ki ste pokojnega Pospremili v tako lepem številu k zadnjemu počitku, še posebej delovnemu kolektivu Moravskih toplic in VVZ Štefan Kovač Murska Sobota. Iskrena hvala! Mačkovci. 7. 12. 1982 Žalujoči; žena Jolanka. sin Jože z družino in hčerka Jožica ter sestre Helena, Emilija in Mancika z družinami ZAHVALA Po dolgoletni bolezni nasje nenadoma v 69. letu starosti zapustila naša dobra mama, tašča, stara mama in sestra Gizela Černetič roj. Matuš (upokojenka) iz Murske Sobote šm?'00 Se zabvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste pokojnico i* cntljali na njeni zadnji poti, grob zasuli z venci in cvetjem, sočustvovali z nami v težkih trenutkih am izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za obred, pevcem, godbi, delovnemu kolektivu bc-H Perilo in TOZD Ženska oblačila M. Sobota in predstavnici sindikata za poslovilne v e ob odprtem grobu. Hvala dr. Štivanu in zdravstvenemu osebju oddelka dializa na internem oddelku v Rakičanu, kakor tudi voznemu osebju reševalne postaje v Murski Soboti. Vsem še enkrat — iskrena hvala! M. Sobota. L 12. 1982 kujoči: hčerka Branislava z družino, sin Ciril z zaročenko Helgo, sostra Margareta z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata Jožija Kološa iz M. Sobote Altist j . htkeit) - .,zmerna praznina sta ostali, odkar te ni več med nami. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v Pevsk ,sle'^u pospremili na zadnjo pot. Posebna hvala,godbi na pihala iz Bakovec. invalidskemu zboru iz M. Sobote, govornikoma za lepe besede, vsem darovalcem vencev in cvetja, hvala !udi družini Jožija Katančiča iz M. Sobote, ki nam je v težkih dneh stala ob strani. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA \ 7 L letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož. oče. stari oče. praded in brat Ludvik Piivar iz Krajne 60 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v času bolezni in v trenutkih žalosti stali ob strani in sočustvovali z nami, posebej še tov. dr. Štivanu in dr. Horvatu ter ostalemu osebju internega oddelka v Rakičanu. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrazili sožalje in vsem, ki so ga v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti in z venci obsuli njegov zadnji dom. Hvala duhovniku za obred, pevcem za odpete žalostinke. gasilcem za poslednje spremstvo svojega ustanovnega člana ter predstavniku krajevne skupnosti za poslovilne besede. Žalujoči: žena Jožefa, hčerke Regina in Marija z družinama ter Alojzija z možem in ostalo sorodstvo ZAHVALA \ 79. letu starosti nasje nepričakovano zapustil dragi mož. oče in brat Koloman Kovačič Vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, mu v zadnjih urah življenja lajšali bolečine, nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje, ga pospremili na zadnji poti — iskrena hvala. Prav tako iskrena hvala č. duhovniku za pogrebne svečanosti in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — hvala! Mlajtinci, 24. novembra 1982 Žalujoči: VSI NJEGOVI O ti ljubezen moja. ki v grob si mi pokopana. a v srcu mojem še živiš. do konca mojega življenja. OBLETNICA 22. decembra bo minilo žalostno leto, odkar nasje za vedno zapustila naša ljubljena Terezija Gomboc iz Sodišinec Ne moremo verjeli, da te ni med nami. Tvoji koraki se še slišijo, tvoj lik je še živ pred nami, a tvoj grob je priča, da si se za vedno poslovila od nas. Naš dom je prazen brez tebe. Imeli smo le radi, zato le še vedno obiskujemo, a ti ne čutiš bolečine v naših potrtih srcih, ker je usoda tako kruta. Nikoli te ne bomo pozabili! Žalujoči: VSI NJENI V SPOMIN 18. decembra bo minilo leto dni. odkar nasje tiho in brez slovesa zapustil in odšel tja. kjer ni trpljenja in bolečin naš dragi mož. oče. sin. tast in brat Jože Kumin iz Satahovec I cžkoje spoznanje, da tc ni več med nami in daje ostal naš dom. ki si ga imel rad. pust in prazen, nam so ostali le sledovi tvojih pridnih rok. Z nami živiš do konca naših dni. Cvetje in prižiganje sveč so dokaz naše ljubezni do tebe. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI Kar smo najbolj ljubili, smo za vedno izgubili. ZAHVALA Po težki in neozdravljivi bolezni nasje v 51. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena. mama, stara mama, sestra in teta Marija Kranjec roj. Žižek iz Gomilic Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se isKreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravniškemu osebju internega oddelka v Rakičanu, vsem, ki ste jo v njeni dolgi bolezni obiskovali in jo tolažili, duhovnikoma za pogrebni obred, govornikoma za poslovilne besede na domu in ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke, predstavnikom Planike Turnišče. ZD Lendava. NK Turnišče in OO ZSMS Gomilice. Žalujoči: mož Štefan, sin Štefan, hčerka Marija z družinama, sin Alojz in hčerka Anica, brat Štefan, nečak Jožef z družinama ter ostalo sorodstvo ~~--------------- -___ 16. DECEMBRA 1982 STRAN 43 ZA DELAVCE NA ZAČASNEM DELU V TUJINI VESTNIK - vsakotedenska vez z domačim krajem Domači tednik Vestnik je najbolj razširjen časopis v pokrajini ob Muri, saj prihaja vsak četrtek tako-rekoč v vsako drugo pomursko gospodinjstvo. Vestnik pa obiskuje vsak teden tudi številne Pomur-ce v naši ožji in širši domovini, prejemajo ga naši rojaki v tujini, saj ga pošiljamo na vse kontinente, nepogrešljiv prijatelj pa je tudi mnogim našim delavcem, ki so v tujini le na začasnem delu. Poleg novic iz domačega kraja prinaša domači tednik še mnogo drugega zanimivega in prijetnega branja, pa tudi mnogo koristnih sporočil, ki zanimajo predvsem naše delavce na začasnem delu v tujini. Naj že zdaj opozorimo, da pripravljamo za prihodnje leto novost prav za te delavce. Mesečno enkrat bomo na straneh Vestnika objavljali novosti iz carinske zakonodaje, saj prav te najbolj zanimajo delavce na tujem. V teh dneh, ko se mudite na obisku v domačem kraju, žrtvujte delček svoj ega prostega časa in pre' listajte Vestnik. Če vam bo domači tednik všeč, izpol- nite naročilnico in jo pošljite na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Že takoj po Novem letu vas bo Vestnik vsak teden obiskal v tujini in prepričani smo, da ne boste razočarani. PA ŠE TO: Vsi naročniki Vestnika bodo mesečno enkrat brezplačno prejeli revijo Naš delavec, revijo, ki je namenjena prav našim delavcem na začasnem delu v tujini. Hvala za zaupanje in nasvidenje! Kladivo iz kamene dobe? Sadje je pospravljeno JOŽEŽERDIN I DAN Sprejem za starejše juplih, mar ne stopam ; krvjo tistih, ki so to Marijica Novak, 7. a IDEM OB ŠČAVNICI ki pričajo o mrtvih šev, katerih grobov ne tiki mogočna drevesa, orje dreves. ^PRsalo vzgojiti limonino drevo, !pelo. Plodovi so užitni in gospodinji soboški občini na njivi v Gančanih pospravljali pridelke. so na površju našli kladi- .orcninc sem moči rože sem zalil. Šestega novembra smo končali s spravilom jabolk v plantažnih sadovnjakih KZ Ljutomer—Križevci. Letina ni bila ugodna, kljub temu pa je bil pridelek velik'. V avgustu in v oktobru je sadovnjake prizadela tudi toča. Delovne akcije šolarjev OS Bučkovci in Križevci pri Ljutomeru tat-.dopisnik J Lli strokovnj? Boris v ospredju, drugi pa mu sledijo Med drugim v soboški Panoniji posvečajo pr pozornosti tudi krvodajalstvu, saj skoraj vsa član kolektiva v presledkih obiskuje Iransi«« postajo. Kar deset jih je, ki so kri oddali II* dvajsetkrat, med rekorderji paje Boris Skrja bo na odvzemu že petdesetič.' Razumevanja za humanost v kolektivu n ka, zato pride vsak torek na transfuzijsko pv vsaj šest krvodajalcev. p i Roža sajala rože. M to je mama pn| / gozd po zemlji lal skupaj zemlj i, z zemljo, ki Mesečnik Naš delavec je namenjen našim delavcem na začasnem delu v tujini. VESTNIK - vsakotedenska vez z domačim krajem Ime in priimek .. kraj bivanja država viji) naročam tednik Vestnik. NAROČILNICA ulica posta domači naslov (v Jugosla- Naročnino bom poravnal po sprejemu položnice. Podpis: Slovenija ceste tehnika n. sol. o., Ijubljana, titova 38 MOŽNOSTI KOOPERACIJSKEGA SODELOVANJA Z MALIM GOSPODARSTVOM Dejavnost delovne organizacije SCT z 20 tozd. DSS in interno banko Gradi: — avtoceste, mostove, predore, letališča, industrijske objekte, poslovne, hotelske, turistične in stanovanjske objekte, komunalne objekte in infrastrukturo Izvaja: — inženiring posle za vso dejavnost delovne organizacije — vse vrste investicijskih del v tujini — vse laboratorijske preiskave in kontrolo kakovosti za lastne potrebe in zunanje naročnike Projektira: — vse vrste objektov visoke in nizke gradnje (avtoceste, mostove, komunalne in hidrotehnične objekte) Opravlja: — storitve z gradbeno mehanizacijo in transportnimi sredstvi Izdeluje: . — železobetonske konstrukcije in polizdelke — vso geološko, geotehnično in hidrotehnično dokumentacijo in montira opremo za separacije kamnolomov in gramoznic, opremo za odpraševanje v separacijah in tovarnah asfalta — vse vrste asfalta, betona, armirano betonskih konstrukcij in polizdelkov, opečne izdelke, vse vrste apna in kamenih agregatov Proizvodna hala v delovni enoti SCT tozd Mehanični obrati v Murski Soboti. Delovna enota TOZD Mehanični obrati Murska Sobota Posluje v okviru strojegradniške dejavnosti, kjer je pet tozdov, katerih proizvodni programi se dopolnjujejo in imajo organiziran celoten postopek za predelavo kamnitih agregatov (predelava kamna) za gradbeništvo in separacije. V delovni enoti TOZD Mehanični obrati Murska Sobota izdelujejo transportne trakove in filtre za zaščito okolja (odpraševanje v kamnolomih, asfaltnih bazah in industriji gradbenih materialov). Letna proizvodnja transportnih trakov, širine od 400 do 1200 mm, znaša 9000-tekočih metrov letno, filtrov pa približno 4000 kvadratnih metrov različnih zmogljivosti od 70 do 490 m\ Letos so izvozili okrog 40 odstotkov vseh proizvodov, od tega 15 odstotkov v Irak, kjer opravljajo investicijska dela, 25 odstotkov pa prek poslovno-tehničnega sodelovanja z zahodnonemško firmo-BHS iz Sonthofena. Stranska proizvodnja zajema ostalo opremo za kompletiranje gotovih izdelkov za potrebe strojegradnje. Dela opravljajo tudi v Nigeriji (mobilne separacije), o bodočem sodelovanju pa se pogovarjajo z Alžirijo. Delovna enota SCT tozd Mehanični obrati v Murski Soboti zaposlujejo 125 delavcev, od teh jih je trenutno 20 na delu v Iraku. Če bo gospodarska situacija dopuščala, nameravajo ob obstoječih zmogljivostih zaposliti 40 novih delavcev. Za bližnjo prihodnost pa nameravajo zgraditi novo lakirnico, katere predračunska investicijska vrednost znaša 25 milijonov dinarjev. Naprave za odpraševanje s transportnim trakom v asfaltnibazi. V delovni enoti v Murski Soboti SCT tozd Mehanični obrati pa so dani vsi pogoji za kooperacijsko sodelovanje z malim gospodarstvom na področju ključavničarstva za dopolnitev proizvodnega programa. Z nekaj zdomci in ostalimi občani so takšne oblike sodelovanja že vzpostavljene, med njimi je tudi kooperant Milan Muhič iz Segovec 1 iz gornjeradgonske občine.