DOMŽALE, 26. SEPTEMBRA 1996 • ŠT 9 LETNIK 35 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Kdor ima za kaj živeti, prenese skoraj vsak kako. NIETZSCHE Prva obravnava predloga odloka o grbu in zastavi občine Domžale Komisija za celostno podobo občine Domžale je na 21. seji Občinskega sveta Občine Domžale predlagala na osnovi zaključnega javnega anonimnega natečaja za novi grb in zastavo občine Domžale v sprejem predlog OdT loka o grbu in zastavi Občine Domžale. Predlagan je bil sprejem po hitrem postopku, vendar so se člani sveta odločili, da bodo predlog odloka sprejemali v dveh obravnavah. * Avtor predlaganega grlxi in zastave je Boštjan DEBELAK dipl, ing. arh. iz Ljubljane, ki je svoj predlog označil s šifro »66«. Komisija je enotnega mnenja, da sta predlagani grb in zastava lako iz heraldičnega kot zgodovin skega in oblikovnega stališča najprimernejši in najboljši predlog, ki ga je komisija prejela na osnovi natečaja. Avtor predloga grba in zastave je svoj pretilog obrazložil z naslednjim besedilom: Osnovni motiv pri oblikovanju grbovnega simbola temelji čine. S to obrtjo pa so ti kraji že takrat postali znani zunaj meja. Klasi so trije in se prepletajo v primarno obliko kite, katere je pletla skoraj vsaka družina. Vsak klas ima osem klaskov, kar je skupaj število 24 (za eno kilo so potrebovali 24 dolžin). Tri dobra dela (setev, .žetev in pletenje kit), izvedena zaporedno, kol govore v bajkah, jamči uspeh in hkrati predstavlja nerazdružljivoce- Predlog domžalskega grba in zastave na pšeničnem klasju, iz katerega v prenesenem smislu izhaja najmočnejši zgodovinski in kulturni vidik v percepciji okolja in kulture, ki je predmet simbolne obdelave -domžalska občina. S pšeničnim klasom v povezavi in po zaslugi sla-mnikarstva se pričenja razcvet obrti in porast naseljevanja znotraj ob- SIBON CENTER ZA TUJE JEZIKE PRFVA|AN|L, SODNO IOI\1A('f Ml TEČAJI TUJIH JEZIKOV PISARNIŠKE STORITVE Vpisuje v jezikovne tečaje AN, NE, IT, FR in RUŠČINE. Informacije po tel.: 722-901 od 10. do 18. ure. loto. Trojnost pa ima tudi pomen treh (danes najmočnejših) panog občine: kemična, usnjarska in tekstilna. Trikotniška razporeditev treh stebel simbolizira namišljeno obliko grške črke »delta«, kar je ekvivalent črki I), torej initialki imena občine Domžale. Kot fantazijski vzorec: ponazarja znak občine v miselni trans formaciji transakcijo silhuete orla z razprtimi krili, kot da se bo ptič razvil iz forme prepletenega pšenič-nega klasja ali pa se skril v obliko pšenice, iz katere oprezuje... Barvi sta dve: modra kot barva obrti in modrosti ter rumena kot kontrast in simix)l lx)gastva občine. Dodana je Črna kot konturna barva. Člani strokovnega dela komisije pa so o predlaganem grbu in zastavi podali naslednja pisna mnenja {povzetki mnenj): Prof. dr. Janez MAROLT, zgodovinar: »Predlog grba in zastave avtorja |X)d šifro »fV.« se mi zdi najboljši. I i- kovna rešitev s tremi žitnimi klasi, katerih slamnata stebla se nato spletajo v stilizirano slamnikarsko kito, je posrečena kombinacija grafične in vsebinske združitve. Avtor povzema zgodovinske elemente in jim skozi ikonografski znak daje tako likovno kot semantično/poimensko zgovornost, likovna rešitev nakazuje pomembne pretekle in sedanje atribute domžalske občine. V starem Egiptu je bil žitni klas emblem boga Ozirisa, simbol njegove smrti in ponovnega rojstva. Žito simbolizira skozi zgodovino dar življenja. V stari Grčiji so v elevzin-skih misterijih častili žitno zrno kot simbol plodnosti in obilja, kot simbol življenja. Kruh življenja pomeni Nadaljevanje na naslednji strani V SLAMNIKU PREBERITE Str, 3 Str, 10 Str, 12 Enotna vozovnica -nova možnost potovanja MORAVČE: Telefonski priključek v vsako hišo. LUKOVICA: Volitev članov svetov krajevnih skupnosti Nova podoba Slamnika HHUIMMMMHH Kot vidite, ima Slamnik spremenjeno podobo, ali kot pravijo tiskarji, glavo. Po zatrjevanjih poznavalcev je to končno pravi \ slamnik, značilen za slamnikarstvo, po katerem so bile Domžale i znane po vsej Evropi. Takšen slamnik, narejen v Domžalah, je bilo pred več kot sto leti moč kupiti celo v Ameriki. Avtor nove podobe našega glasila je član uredništva France Cerar. UREDNICA NA OBČINSKEM SVETU SO Biti ZADOVOLJNI Z OSNUTKOM GRBA IN ZASTAVE Dr. Miha Brejc je sklical prvo jesensko sejo občinskega sveta Predsednik Občinskega sveta, dr. Miha Brejc, je 1B. septembra sklical prvo jesensko sejo Občinskega sveta Občine Domžale. Tako so člani Občinskega sveta na 21. redni seji na dnevnem redu imeli predlaganih 11 točk. Dnevni red je bil pred sprejemom še razširjen, Odbor za finance pa je predlagal umik (s čimer so se strinjali člani sveta) predlagane točke o izdaji soglasja k programu porabe sredstev proračunskih postavk (sodelovanje z drugimi občinami, jubileji, pokroviteljstva, sponzorstva; informiranje javnosti; promocija občine; sredstva za božične in novoletne prireditve), ker gradivo do seje sveta ni bilo pripravljeno v skladu s sklepi Odbora za finance. Na začetku so člani sveta na predlog predsednika sveta dr. Mihe Brejca sprejeli okvirni program dela Občinskega sveta za drugo polletje 1996. Program je posredovala občinska uprava in predvideva do konca leta 19% še štiri seje sveta, na dnevnem redu pa bo največ gradiv v zvezi s prostorskimi akti občine (spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana, zazidalni načrti...). Odlok o komunalnih taksah v občini Domžale je bil članom sve- ta predložen v drugo obravnavo. Komunalne takse so v skladu z Zakonom o financiranju občin prih(xf-ki, ki jih lahko ta sama predpisuje in uporablja za financiranje svojih nalog. S sprejetjem tega odloka so predpisane komunalne takse za uporabo glasbenih avtomatov v javnih fokalih, za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih, za uporabo javnega prostora za začasne namene, za uporabo trgov in javnih površin za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih /abavnih prireditev, za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, za vitrine, v katerih je razstavljeno blago zunaj poslovne stavbe. Izvajanje tega odloka bo nadziral komunalni nadzornik, kazen za kršitev odloka pa je najmanj 20.000 SET V nekaterih primerih so javni zavodi in društva, ki so financirani iz proračuna občine, humanitarna društva ter mladinske organizacije oproščene plačila takse. Komisija za celostno podobo občine je članom občinskega sveta predlagal sprejem Odloka o grbu In zastavi občine Domžale po hitrem postopku, vendar so člani sveta na Nadaljevanje na naslednji strani Bodo svetniki sprejeli predlog grba? Domžale /lamnik 2 Dr. Miha Brejc je sklical prvo jesensko sejo občinskega sveta Nadaljevanje s prve strani predlog Statutarno-pravne komisije sklenili, da bodo odlok sprejeli v dveh obravnavah, zato so na seji sveta sprejeli odlok v prvi obravnavi in zadolžili komisijo, da odlok (obliko grba in zastave) do naslednje seje sveta pripravi v skladu z zahtevami stroke. Člani sveta so se seznanil tudi z uresničitvijo proračuna občine Domžale za obdobje I.-VII-/ 19%. V tem obdobju so bili prihodki uresničeni v višini 54,03% glede na plan, odhodki pa so znašali 43,54% glede na plan. Člane Občinskega sveta so v razpravi zanimale predvsem postavke proračuna, kjer uresničitev bistveno presega plan ali pa za njim zaostaja. Ugotovili pa so, Nadaljevanje s prve strani v krščanstvu novo kvaliteto, podobno velja za Indijo, Kitajsko. Žita zagotavljajo kruh človeštvu, v nekaterih prvinah celo preživetje. Ko sem pregledoval grbe slovenskih mest, me je presenetilo, da noben grb nima ne tako ne drugače stiliziranega žitnega klasa, pa tako preprost in simbolno bogat je. Slovenska ljudska pesem od poznega srednjega veka dalje vedno govori o zlatem zrnju in zlatem klasju, rumenem žitu, zlatih valovih polj, itd. Zlatorumena barva že sama po sebi simbolizira bogastvo. Zlata barva žitnih klasov na temno-modri podlagi je še veliko bolj izrazita in semantično berljiva. V skladu z grbom oz. likovno in barvno rešitvijo grba naj bo tudi zastava«. Darko RUDL, ing. oblikovanja »Predlog grba s tremi prepletenimi žitnimi klasi je simbolno za občino Domžale aktualen, z likovnega stališča pa enostaven, prepoznaven, čist in eleganten. Barvno se mi zdi primernejša alternativna varianta z modro barvo kot podlago in belimi klasi ob črni konturni barvi, ki poudarja obliko klasja. Strinjam se z večinskim mnenjem članov komisije, da namesto bele barve v soglasju z avtorjem zaradi večje prepoznavnosti uporabimo rumeno barvo - barvo žita, se mi pa sprememba kljub vsemu ne zdi neobhodno potrebna (zaradi večjega barvnega kontrasta bi se zmanjšala harmoničnost, eleganca in izvirnost).« F. Valt JUREČTČ, heraldik »Dolžni smo seveda obrazložitev, za kaj pri slamnati kiti gre: v preteklem stoletju in pol so Domžalčani in okoličani odkrili etnološko, gospodarsko, estetsko in modno zelo zanimive izdelke, izdelane preprosto iz domače, cenene surovine, poljščine, žitne slame. Med temi izdelki je bilo najbolj znano pokrivalo klobuk, slamnik, ki je sešit iz nizov slamnatih kit. Tako je prav slamnata kita element, na osnovi katerega so se Domžale s svojo okolico v tistem času gospodarsko tako dvignile, da jim je to zagotovilo vrsto prednosti v življenju kraja in prebivalstva tedaj, ugodno posle-dičnost pa uživajo Domžale tudi v današnjih časih. Ni čudno, da mnogi žele prav slamnato kito ove-kovečiti kot svoj simbol ter tega postaviti tudi v grb svojega kraja. Žal pa je slamnata kita, predstavljena kot običajna »pletenica« v grboslo-vju zaradi svoje nerazumljivosti nesprejemljiva. Pač pa je predlagatelj pod šifro »66« izvirno predstavil slamnato ki- da v globalu uresničitev poteka v skladu s planom za leto 19%. Zaradi pripomb krajevnih skupnosti ob sprejemanju letošnjega proračuna glede sredstev za financiranje rednih dejavnosti KS je občinska uprava pripravila za sprejem v prvi obravnavi Odlok o financiranju krajevnih skupnosti iz sredstev proračuna občine Domžale. Večina svetnikov v razpravi je izrazila mnenje, da so sedanja sredstva v skupnem znesku 14 mio SIT za vse krajevne skupnosti v občini Domžale premajhna. Z odlokom bi se zagotavljala sredstva za strokovno administrativno delo in materialne stroške v krajevnih skupnostih. Kriterij za dodelitev sredstev za strokovno administrativna dela naj bi bilo število prebivalcev, za materialne in to tako, da jo je spletel iz treh žitnih bilk in jo na vrhu razpletel spet v posamične bilke, vsako s svojim klasom. Takšna podoba slamnate kite je razumljiva in kot takšna lahko tako razumniku kot preprostemu občanu nudi dobrohotno-sim-patično sporočilnost. Slamnata kita je razumljiva tudi heraldično, sprejemljiva tako stroki kot občinstvu, s svojim večplastnim pomenom pa (ne samo kot heraldični atribut) potrebna vse pozornosti. V tej podobi je simbolično zajeta nekdanja poljedelska narava kraja, v čemer si predstavljamo tudi žitorodno ravnino. Dalje nas spletena kita spominja na etnološko in gospodarsko zanimiv člen v razvoju kraja, v njej pa lahko gledamo tudi simbol sloga tamkajšnjega ljudstva ali pa raznoliko razvejanost interesov itd. Žitno klasje predstavlja simbolično tudi blaginjo, ki jo je moč doseči z marljivostjo ljudi, kar bi ponazorili z zlatom na ščitu. Delo z zemljo in na njej navdaja človeka z nekim občutjem vezanosti na prvin-skost narave, navdaja ga z nekim toplim občutjem zagotovljene prihodnosti. Dovoljujem si opozoriti na skladnost tako zasnovanega domžalskega predloga za gro s hotenji (in ciljem) slovenske nacionalne (krajevne) heraldike. Ta naj bi se v splošni srednjeevropski heraldiki odlikovala z nekoliko specifičnim »slovenskim« izrazom tako, da bi bila prepoznavna ne samo po zunanji obliki heraldičnega ščita, temveč predvsem po svojem zajemanju iz lastne zemlje, iz domače narave ter po zasidranosti v lastno zgodovino. Z našim prefinjenim občutjem za oblikovanje naj bi z vso modernostjo elegantno poudarjala domačo žlahtnost. Žitnih klasov je v slovenski krajevni heraldiki že nekaj, vendar ne nastopajo samostojno in ne v predlaganih barvah. Zlato na modrem ne bo predstavljalo samo izbranega atributa v zadržanem razkošju modrine, temveč tudi izbrano zadržanost v razkošju dostojanstva«. Člani Občinskega sveta so v razpravi na seji sveta o predlogu novega grba in zastave izkazali naklonjenost predlogu. Sklenili so, da Komisija za celostno podobo občine Domžale do naslednje seje Občinskega sveta pripravi predlog Odloka o grbu in zastavi občine Domžale za drugo obravnavo, ko naj na podobi grba in zastave izvedejo še manjši popravek v skladu s pravili stroke. Tako lahko pričakujemo, da bomo z naslednjo sejo Občinskega sveta 23. oktobra občani Domžal dobili nov grb in zastavo. Za sprejem Odloka o grbu in zastavi je potrebna dvotretjinska večina vseh članov Občinskega sveta. LOVRO LONČAR druge stroške pa bi bila krajevnim skupnostim dodeljena sredstva v višini 25% od sredstev za opravljanje strokovno administrativnih del. Predlog odloka so člani sveta v prvi obravnavi sprejeli in ga posredovali v 30-dnevno javno razpravo ter od pripravljalca predloga odloka zahtevali, da pri pripravi gradiva upošteva pripombe in predloge članov sveta na seji sveta glede kriterijev za financiranje krajevnih skupnosti. V skladu z Odlokom o glasilu občine Domžale, Lukovica in Moravče je uredništvo glasila Slamnik pripravilo poročilo o poslovanju glasila Slamnik za obdobje 1.1. do 31. 7.1996. Iz poročila je razvidno, da uredništvo zelo dobro posluje, saj je doslej iz proračunov vseh občin porabilo manj kot 3 mio SIT za V gradivu za 21. sejo Občinskega sveta (18.9.1996) je na 99 strani tudi odgovor na svetniško vprašanje Bogdana Osolina v zvezi z županjim potovanjem na Švedsko. Pripravila ga je ga. županja Cveta Za-lokar Oražem osebno. Stroški strokovne ekskurzije so znašali za eno osebo 132.701, 10 SIT (plačilo kotizacije 70488,60 SIT, dnevnice 62.212,50 SIT). Svetnik na 21. seji Občinskega sveta 18. septembra 1996 ni bil zadovoljen z županjimi nepopolnim odgovorom, zato je predlagal na podlagi poslovnika Občinskega sveta za naslednjo sejo obravnavo njene strokovne ekskurzije na Švedsko kot točko dnevnega reda. Pod zaporedno številko 207 je zanimiv odgovor direktorice Centralne čistilne naprave mag. Olge Burica na svetniško vprašanje Toneta Dragarja (LDS), na podlagi izdanih 6 številk glasila od predvidenih 9 mio SIT za 11 številk glasila, s komercialnimi obvestili v glasilu pa so že sedaj zagotovili čez 7 mio SIT od predvidenih 9 mio SIT. S sklepom so člani Občinskega sveta sklenili, da uredništvo Slamnika med predvolilno kampanjo za volitve v državni zbor pripravi posebno predvolilno številko glasila. V nadaljevanju seje so člani Občinskega sveta sprejeli sklep, s katerim so pristojnosti obravnave področja stanovanjskega gospodarstva v občini Domžale prenesli iz Odbora za komunalno-stanovanjsko dejavnost na Odbor za varovanje okolja in urejanje prostora, Odbor za komunalno-stanovanjsko dejavnost pa preimenovali v Odbor za gospodarske javne službe. Sprejet je bil tu- sklepa katerega organa je bil odobren sponzorski prispevek (1000 DEM) za obisk papeža v Sloveniji. »Obisk smo sponzorirali iz treh razlogov, in sicer 1. za tiste, ki so verni in katoliki zato, ker je papež najvišji predstavnik G;rkve; 2. za tiste, ki ocenjujejo, da Slovenci spadamo v zahodno - evropski kulturni krog, zato, ker je krščanstvo nosilna kulturna linija tega kroga in papež njen vidnejši predstavnik; 3. za vse druge zato, ker je bil tudi Vatikan med prvimi državami, ki so priznale samostojnost R Slovenije in je papež predsednik države,« piše mag. Burica radovednemu svelniku LDS. Direktorica še odgovarja, da je bila višina zneska dogo vorjena na zboru delavcev dne 22. 4.1996. Svetnica Majda Pučnik-Rudl (SDS) je dala pobudo, da bi bil di sklep o izdaji soglasja k Odloku o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Jurij Vega Moravče. Seznanili so se tudi z informacijo o povečanju cene programa vrtcev, ki se je s 1. avgustom povečala za 756"/,,. Občinski svet je s sklepom izdal tudi soglasje k podpisu aneksa izvajalske pogodbe za dokončanje oz. obnovo Koliške ceste na Viru, s čimer bodo z deli na 3. fazi ceste lahko pričeli takoj. V zvezi z rekonstrukcijo ceste M-10 v Trzinu so sprejeli tudi sklepe o ukinitvi javnega dobra in o prenosu zemljišča. 1. Odlok o komunalnih taksah v občini Domžale 2. Sklep o sprejemu Odloka o grbu in zastavi občine Domžale v prvi obravnavi 3. Sklep o sprejemu Odloka o financiranju krajevnih skupnosti iz sredstev proračuna občine Domžale v prvi obravnavi (predlog odloka se posreduje v 30 dnevno javno razpravo) 4. Sklep o sprejemu poročila o uresničitvi proračuna občine Domžale za obdobje l-VII/96 5. Sklep o sprejemu poročila o finančnem poslovanju glasila Slamnik 6. Sklep o spremembi sklepa o ustanovitvi Odbora za komunalno-stanovanjsko dejavnost ter sklepa o spremembi Sklepa o ustanovitvi Odbora za varovanje okolja in urejanje prostora Center za mlade večkrat odprt v popoldanskem času. Po njenem mnenju je čas od 8. do 13. ure in ob sredah od 8. do 18. ure neprimeren, saj je večina mladih dopoldne v šoli in na predavanjih. Svetnica je še predlagala, da se s podatki o delovnem času opremi vhod v stavbo na Ljubljanski 79 in vhod v prostore Centra za mlade. Načelnica Oddelka za družbene dejavnosti Irena Gričar svetnici v svojem odgovoru zagotavlja, da se na osnovi planiranih programov že povečuje delo v popoldanskem času, kar omogoča dostopnost Centra mladim, ki iščejo stike z mladimi oziroma iščejo pomoč. Trenutno se namreč poleg individualnih terapij odvijajo še naslednje dejavnosti: Kako se učiti, Skupina za oblikovanje samopodo-be, večer za srednješolce (2x na teden) in igralne urice. ... Svetnika dr. Marko Starbek (SKD) in Roman Kurmanšek (SDS) sta predlagala, da bi se na naslednjo sejo Občinskega sveta uvrstila točka REBALANS PLANA ZA LETO 1996, ki bi zagotovil finančna sredstva (3.000,00 SIT) za sanacijo zvonika (predvsem njegove strehe) cerkve v Krtini. Predlog utemeljujeta s tem, da je cerkev v Krtini ecJen redkih kulturnih spomenikov, ki so se ohranili kot kulturna zapuščina oziroma dediščina naših prednikov in si zato zasluži tudi »finančno pozornost«, s katero bi ohranili njegov (zvonika) obstoj še naprej. Načelnica Oddelka za druž-bene dejavnosti jima »postreže« le s številkami, saj v odgovoru piše: »po predlogu finančno ovrednotenih meril za njune naloge v kulturi zagotovljeno porabo Občine Dom- Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so člani sveta razrešili g. Matjaža Karlovška članstva v Komisiji za pripravo delitvene bilance (g. Karlov-šek je odstopil na lastno željo), namesto njega pa imenovali g. Matjaža Vovka. Ob koncu seje so člani sveta predstavili svoje pobude, vprašanja, predloge in zahteve. Kar precej se jih je nabralo v dopustniškem času, predvsem pa so se nanašale na cestno problematiko, plakatiranje, prometno varnost, hrup v okolici Ten-tena... 7 Sklep o izdaji soglasja k Odloku o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Jurij Vega Moravče 8. Sklep o sprejemu informacije o povečanju cene programa vrtcev 9. Sklep o izdaji soglasja k podpisu aneksa izvajalske pogodbe (Ko-liška cesta) 10. Sklepi o ukinitvi javnega dobra in o prenosu zemljišča (M-10) 11. Sklep o razrešitvi člana Komisije za pripravo delitvene bilance in imenovanje novega člana Komisije za pripravo delitvene bilance 12. Sklep o sprejemu okvirnega delovnega programa Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 1996 Akti bodo objavljeni v Uradnem vestniku Občine Domžale. LOVRO LONČAR žale za leto 1996 pripada naši občini 77909,000 SIT.« V naslednjem odstavku pa še dodaja, da »že osnovni plan za letošnje leto predvideva porabo v višini 87600,000 SIT, kar pomeni, da v danem trenutku zagotavljamo skupaj 10 mio SIT več, kot nam za kulturo namenja država«. To je odgovor obema svetnikoma v celoti! Pod zaporedno številko 204 Zadnje točke izvemo, kdo so člani Komisije za spremljanje sanacije odlagališča odpadkov v Dobu. Odgovor je pripravil svetniku Romanu Kurmanšku (SDS) načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja Zoran Vitorovič. Člani omenjene komisije so: podpredsednik Anton Preskar, Jože Nemec, Jože Duhovnik, Pavle Cerar (KS Dob), Anton Glavač (KS Dob), Martin Ogrinc (Občina Mengeš), Janez Bernol (Občina Lukovica), Nevenka Drob-nič (Občina Moravče) in predsednik Zoran Vitorovič. Komisija je imela do sedaj le eno sejo, to je ustanovno, na njej so obravnavali prvo poročilo izdelovalca projektne doku mentacije Instituta za ekološki inženiring d. o. o.. Po mnenju predsednik,) komisije dela potekajo v skladu s terminskim planom. ... Kar štiri pobude je predlagal na 21. seji OJx!inskega sveta svetnik Vinko Okršlar (SKD). Opozoril je na nevzdržne prometne razmere na Savski cesti v Domžalah in predlagal pristojnim, da naj razmišljajo o čimprejšnji posodobitvi ceste (pre-plastitvi cestišča, izgradnji kolesarske ceste, ureditvi bankin, večjemu nadzoru prometa in prepovedi vožnje s priklopniki. Svetnik Slovenskih krščanskih demokratov je bil na seji tudi zelo kritičen do »vsesplošnega« postavljanja grbin in podvomil v smisel take ureditve prometne varnosti. Po njegovem mnenju so grbine pregrobe, previsoke in slabo označene. Ob tem je še predlagal, da bi jih ustrezno zmanjšali ali postavili druge. Če se ne motim, še vedno ni nihče odgovoril svetniku Janezu Grošlju (SKD), ki ga je na februarski 11. seji Občinskega sveta zanimalo, kako uspešna je kriminalistična služba pri preprečevanju razpe-čavanja mamil na območju naše občine. Upam, da bo ocJgovor na tako pomembno vprašanje cJo naslednje seje že pripravljen. Pomočnik odgovorne urednice Prva obravnava predloga odloka o grbu in zastavi občine Domžale Pobud in vprašanj svetnikov je vedno dovolj ZADNJA TOČKA Ko bi le volilci občinskih svetnikov Občine Domžale zasuli svetnike Občinskega sveta z vprašanji, predlogi, pobudami, zahtevami itn.! Občinski svet občine Domžale obvešča, da je na 21. seji dne 18. septembra sprejel: Domžale /lamnik 3 Bo potrebno spremeniti 26. julija podpisano pogodbo? (Foto: D. B.) VEČ STRPNOSTI OB UVEDBI ENOTNE VOZOVNICE Kljub vsem negodovanjem vendarle 70% zadovoljnih Lepo bi bilo, ko bi se z uvedbo enotne vozovnice lahko oddahnili oboji, »vozači« z avtobusom kot tudi »vozači« z vlakom. Pa na žalost ni tako. 30% uporabnikov javnih prevoznih sredstev, to je tistih, ki se vozijo v Ljubljano in nazaj z vlakom, ni zadovoljnih, saj morajo za vozovnico odšteti več denarja kot prej, medtem ko drugih 70%, ti se prevažajo z avtobusi, pa za prevoz sedaj porabi manj denarja kot pred uvedbo enotne vozovnice. Na Slovenskih železnicah so ugotovili, da so kljub temu do srede septembra prodali več kot 1200 mesečnih vozovnic, lani v istem času pa le okrog 1050. Še boljši rezultat pa so ugotovili pri Kam-bu-su, ti so do srede septembra prodali že 600 mesečnih vozovnic več kot lani, in sicer okrog 2500. Manj kot lani pa so prodali tedenskih in letnih vozovnic. Še letos posebno ugodne vozovnice za upokojence Ker je ponavadi tako, da tisti, ki je zadovoljen, navadno tega ne razglaša naokrog, v tem primeru 70% potnikov, ki se vozijo ceneje, in da prizadeti (30% potnikov, ki potujejo z vlakom) skušajo doseči zase boljše stanje, bo treba s 1. septembrom uvedeno enotno vozovnico »dodelati« in doseči zadovoljstvo pri vseh uporabnikih javnih prevoznih sredstev. Kako se mislijo tega lotiti, smo vprašali predsednika odbora za urejanje primestnega potniškega prometa občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Kamnik, dr. Marka Starbka. Zvedeli smo, da je prišlo pri določanju cen, zlasti pri tedenskih, mesečnih in letnih vozovnicah do manjše napake pri zaokroževanju, to bodo skušali čim prej popraviti, saj ima odbor zagotovilo obeh prevoznikov, torej Kam- busa in Slovenskih železnic, da bodo s 1. novembrom znižali abonentske vozovnice, to je tedenske, mesečne in letne. Hkrati predvidevajo uvedbo posebno ugodnih vozovnic (mesečne, tedenske in dnevne) za upokojence, socialno ogrožene ljudi, kot so brezposelni ipd. Te vozovnice bodo veljale zunaj prometnih konic. Tudi občine morajo prispevati svoj delež Jasno pa je, da bodo morale tudi občine, če bodo želele še nižje cene prevozov, prispevati svoj delež. Občine sicer že imajo dogovor s Kam-busom za subvencioniranje posamezne vozovnice, ne pa prevoza za splošno. Torej, za vsakega, ki bi kupil vozovnico, bi občina primaknila svoj delež. Če bo tak predlog sprejet, bo verjetno potrebno v tem smislu tudi spremeniti 26. julija podpisano pogodbo. Vozni redi še vedno niso usklajeni Prvi in drugi člen pogodbe o izvajanju primestnega potniškega prometa, podpisali so jo župani in oba prevoznika, določata racionalizacijo prevoza, kar med drugim pomeni predvsem uskladitev voznih redov vlaka in avtobusa. Doslej na tem področju še ni bilo nič narejenega. Ker pa so od vodje projekta dobili zagotovilo, da bodo vozne rede končno le uskladili, lahko tudi potniki upamo ne samo na cenejši, ampak tudi na ustreznejši in hitrejši prevoz. DADA BREJC Enotna vozovnica - nova možnost potovanja Že v eni izmed prejšnjih številk Slamnika je predsednik Odbora za urejanje primestnega potniškega prometa občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukavica in Kamnik dr. Marko Starbek predstavil namen uvedbe enotne vozovnice, s katero lahko potniki izbirajo med prevozom z vlakom in avtobusom na področju javnih prevozov omenjenih občin. Po napovedih je bila vozovnica uveljavljena prvega septembra letošnjega leta. S tem je uresničena dolgoletna želja mnogih občanov, da lahko Seznam prodajnih mest enotnih vozovnic potniki z eno vozovnico uporabljajo bodisi vlak ali avtobus, kar jim v danem trenutku pač najbolj ustreza. Uvedba enotne vozovnice, določene v pogodbi, ima namen: — potnikom ponuditi enotno vozovnico po enotni ceni obeh prevoznikov, — potnikom omogočiti prosto izbiro prevoznika in s tem čimvečjo fleksibilnost potovanja, — zagotoviti potniku okolju prijazen javni prevoz, — zaradi zniževanja stroškov racionalizirati prevoz tako, da se takole izkoristijo komparativne prednosti posameznega prevoznika avtobusa: nadomestni vlak med manjšim povpraševanjem po prevozu (sobote, nedelje, prazniki, izven konic), nadomestni vlak pa nadomesti avtobusne linije, ki so vzporedne z železnico, — s konkurenčno ponudbo in usklajenim voznim redom obeh prevoznikov prispevati k preusmerjanju potnikov iz osebnega na javen prevoz. Enotnih vozovnic je več vrst: dnevna (za eno potovanje, ki velja za določen dan), tedenska, mesečna in letna. Prevoznika (Slovenske železnice in KAM-BUS) omogočata razne načine nakupov teh vozovnic, letne vozovnice tudi na obročno plačilo. Ugodna abonentska ponudba Enotnih vozovnic! SLOVENSKE ŽELEZNICE IN KAM-BUS Velja od 1. septembra naprej. ŠOLSKA VOZOVNICA (za dijake in študente) — tedenska — mesečna — letna a) za šolsko leto b) za vse leto SPLOŠNA VOZOVNICA (za vse potnike; — tedenska — mesečna — letna PLAČATE LE 5 voženj 20 voženj 8,5 mesečne vozovnice 10 mesečnih vozovnic PLAČATE LE 8 voženj 33 voženj 10 mesečnih vozovnic Z eno vozovnico se je možno peljati tudi z mestnim avtobusom v Ljubljani, čeprav je to zdaj možno le pri nakupu mesečne enotne vozovnice. V načrtu pa je uvedba tudi upokojen-" skih kart. Poudariti velja, da je od 1. 9.19% možen nakup le enotnih vozovnic in ne le vozovnic posebej za vlak ali posebej le za avtobus. Vozovnice lahko kupite na večjih prodajnih mestih, vendar pa je možno na vsakem prodajnem mestu ku- za eno za tedensko za mesečno vozovnico za letno potovanje vozovnico (tudi za mestni avtobus) vozovnico 1. Ljubljana — železniška postaja X X X X — avtobusna postaja X X — železniška čuvajnica Brinje X — Liyona Bar, Clinškova ploščad 2 na jezici X 2. Črnuče — železniška postaja X X 3. Trzin — Mercator Grmada, Kidričeva 5, Sp. Trzin X — Trgovina Flis, Kidričeva 12, Sp Trzin X — Trgovina Flis, Mengeška 9, Trzin X 4. Domžale — železniška postaja X X X X — Turistična agencija Veneta, Ljubljanska SPB X X X X 5. Rodica — trgovina Napredek, Kettejeva ulica X 6. Jarše — železniška postaja X X 7. Mengeš — Turist Biro Mengeš, Hribarjeva 38 X X 8. Homec — trenutno iščemo prodajalca, vabljeni X 9. Smarca — Market Kočna, Kamniška 9 X 10. Bakovnik — Pošta Bakovnik, Ljubljanska 14a X * — Bife Stare Sablje, Ljubljanska 14 X 11. Kamnik — železniška postaja X X — avtobusna postaja X X X X — Trgovina 3 dva, Glavni trg 4 X — Trafika Cica, Medvedova 34a X 12. Avtobusi KAM-BUS-a X Opomba: Le prvič, ko kupujete tudi izkaznico (ista izkaznica je uporabna za tedensko, mesečno in letno vozovnico), je mogoče mesečno vozovnico kupiti na prodajnih mestih, kjer prodajamo tedenske in letne vozovnice. piti vsake vrste vozovnice. Na vseh prodajnih mestih lahko kupite le vozovnice za eno potovanje. Podpisniki pogodbe o izvajanju primestnega potniškega prometa (župani, direktor KAM-BUSa in Slovenskih železnic) ter Odbor za urejanje primestnega potniškega prometa občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče pozivajo občane, krajane in potnike, da preizkusijo novost in pomagajo ohraniti naše okolje čistejše in prijaznejše, saj upajo da bodo s tem razbremenile naše ceste proti Ljubljani in nazaj ter da bo potovanje postalo za vse prijetnejše. Ta projekt je prvi tovrstni projekt v Sloveniji in bo služil kot zgled vsem drugim občinam. Odbor za urejanje primestnega potniškega prometa na območju občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče prosi vse uporabnike javnih prevoznih sredstev, da svoje morebitne pripombe, predloge in mnenja v zvezi z uporabo enotne vozovnice in javnih prevoznih sredstev posredujejo na naslov: Odbor za urejanje primestnega potniškega prometa na območju občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Kamnik, Ljubljanska 69,1230 Domžale. LOVRO LONČAR Prodajna mesta za abonentske enotne vozovnice — Železniška postaja Ljubljana* — Biro turist Mengeš — Avtobusna postaja Ljubljana — Železniška postaja Jarše — Mengeš — Železniška postaja Črnuče — Železniška postaja Kamnik — Železniška postaja Domžale* — Avtobusna postaja Kamnik* — Turistična agencija Veneta Domžale* * Mesečno vozovnico je mogoče kupiti na vseh prodajnih mestih, le prvič, ko gre tudi za izdajo izkaznice za abonentske vozovnice, jo lahko kupite samo na prodajnih mestih, označenih z zvezdico. Tedensko in letno vozovnico je mogoče kupiti samo na prodajnih mestih, označenih z zvezdico. Odsevi... Do državnozborskih volitev manjka še dober mesec, vendarse je predvolilno tekmovanje začelo že bistveno prej. Zdi se, kot da predsednik vlade ne vidi in ne sliši številnih zadreg in vedno pogostejših brezizhodnih situacij ljudi, saj ves nasmejan vsevprek razlaga, da je optimist in da torej komaj čaka volitve. Kako da ne, pravi, inflacija bo enoštevilčna, gospodarska rast pozitivna, natolcevanje o marčevski preiskavi pri šefici njegovega kabineta je pa tako le gola izmišljotina vseh tistih, ki so slabe volje zaradi razveseljivega stanja pri nas. Ker je očitno v naši državi vse lepo in prav, tudi škripanja v Mariboru, ki se od časa do časa sprevrže v pravo ropotanje, ni slišati do Ljubljane. Ne smemo se torej čuditi, da predsednik vlade ni sklical zasedanja vlade v Mariboru pred letom ali dvema, ampak tako rekoč tik pred volitvami. Lahko samo ugibamo, kaj si je pri tem mislila več kot 17.000-glava množica brezposelnih v mestu ob Dravi, kjer še ima delo komaj 50.000 ljudi, obeti pa nakazujejo le dvig, brezposelnosti seveda. Če se spomnimo, kolikšno je bilo število brezposelnih pred šestimi leti, takrat je »zgodba o uspehu« začenjala svojo pot, ugotovimo, da se je do danes to število povečalo kar za 4.000 ljudi. Je prvi med ministri z zasedanjem vlade v Mariboru želel pokazati skrb za delavce, mariborske še posebej, in je zato članom vlade izbral skupen prevoz v Jamovih avtobusih? Res, ganljivo je moralo biti, saj so se lahko ministri počutili kot včasih na sindikalnem izletu, ko še niso bili to, kar so danes. "■ ' udi združena lista noče zaostajati za nekdanjim M vladnim sodrugom. Zaradi obljubljenih in nikdar m uresničenih novih 100.000 delovnih mest izpred štirih let si, kot je videti, ne grenijo predvolilnih dni. Nasprotno, sedaj nam obljubljajo dvakrat več sredstev, ki jih bodo, če bodo prišli v vlado, namenili za ohranjanje delovnih mest in odpiranje novih. Zgodovina se ponavlja, bi lahko rekli, ali pa, kdor zna pa zna. Vsakomur je najbrž jasno, da česa podobnega, nameniti torej dvakrat več sredstev od današnjih, ne more prav nobena vlada, ne da bi bistveno' povečala proračun in s tem davke ali pa denar vzela drugim resorjem. Pri vsem tem pa je presenetljivo, da jim nič ne pomeni ugotovitev računskega sodišča, in sicer da je bilo ravno za časa ministrovanja njihove ministrice Klinarjeve v ta namen ogromno sredstev dodeljeno podjetjem, ki niso izpolnjevala kriterijev ali pa so bila celo pred stečajem. Tam sredi avgusta pa jim je očitno nenadoma zmanjkalo tudi te vrste domišljije, in spisali so Pismo sočutja slovenske vlade, v katerem poleg nasutih '•t.itistiCnih podatkov in ponovnih obljub lopatasta moika roka z dviganjem sredincem pove prav vse o listi, ki si je že kar nekajkrat spremenila ime. Da je bila še pred nekaj meseci v tej isti vladi, listi ni pomembno in prav nič ji ni nerodno, ko na takšen način podcenjuje ljudi. Vendar, za koalicijo, takšno izpred štirih let, torej najboljšo od možnih, je treba kaj storiti, si je po vsej verjetnosti rekel tudi predsednik republike in nekaj dni nazaj v oddaji Studio ob 17. pričel navijati za ponovitev koalicije, katere idejni stvaritelj v letu 1993 je bil. ■ I olitve bodo na Martinovo nedeljo, je odločil ■ / predsednik. Da bodo volitve po starem, torej po V proporcionalnem sistemu, pa je odločil državni zbor. Ponovno bomo volili stranke in ne kandidatov. Podobno kot pred štirimi leti se bodo tudi letos nekateri hvalili, da so bili neposredno izvoljeni in drugim očitali, da so prišli v parlament s pomočjo nacionalnih list, čeprav je resnica ta, da pri proporcionalnem sistemu nihče ne more reči, da je zmagal oziroma da je bil neposredno izvoljen, ker se delež zastopanosti za posamezno stranko ugotavlja z matematičnim izračunom. /n kdaj bo referendum o treh predlogih za spremembo volilnega sistema? Državni zbor je odločil, da bo 8. decembra in to kljub temu, da mu je Ustavno sodišče v odločbi jasno dalo vedeti, da določbe o dnevu razpisa referenduma ne sme zlorabiti za odlaganje referenduma. Državni zbor je kot v posmeh prizadevanjem Ustavnega sodišča, da demokracija ne bi bila le demagoško geslo, da bi torej zakonodajalca obvezovala volja ljudstva, sprejel s 46 glasovi »za« in 18 glasovi »proti« odlok o razpisu referenduma. Odlok vsebuje nesorazmerno dolg rok (8. 12.) do izvedbe referenduma. Državni zbor je tako znova povzdignil svojo politično voljo nad pravila, ki si jih je sam postavil z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. MS ako je na lokalni ravni? Na uredništvu smo J(f se dogovorili, daseptembrska številka Slamnika ne bo ■ m predvolilna in da počakamo na odločitev občinskih svetov o morebitni izdaji posebne predvolilne številke, v kateri bodo imele stranke enake možnosti za predstavitev svojih kandidatov. Ko mi je bilo prišepljeno, da bo združena lista skušala predstaviti svoji kandidatki v Slamniku že pred drugimi strankami, sprva nisem verjela, vendar pa sem si vseeno zapisala njuni imeni. Dva dni kasneje sem dobila članek, podpisan samo z inicialkama. Ker nepodpisanih člankov brez naslova v Slamniku ne objavljamo, mi je bilo pojasnjeno, da gre za funkcionarja združene liste s svetopisemskim imenom in prepevajočim priimkom, ki se je lotil dela in spisal življenjepis kandidatke, ki bo zastopala njihove barve. Naslednji dan je v uredništvo prišel še članek s sliko njihove druge (tretje?) kandidatke. Seveda bosta članka počakala na objavo v številki glasila, v katerem jima bodo delale družbo predstavitve tudi drugih kandidatov. DADA Domžale /lomnih 4 Praznovali smo 100-letnico ustanovitve socialdemokratske stranke na Slovenskem V gostilni Pri Virantu v Ljubljani, danes poslopje Arhiva RS, je bila 15. in 16. avgusta 1896 ustanovljena prva socialdemokratska stranka v Sloveniji. V čast temu velikemu jubileju je stranka SDS pripravila več prireditev. Prva prireditev je bila 13. avgusta v prostorih Arhiva RS ob predstavitvi nove knjige mag. Milana Zvera, STO LET SOQALDEMOKRAO)E. V nabito polni dvorani in modera-torstvu dr. Mihe Brejca je bilo zanimivo poslušati avtorja, ko je orisal nekatere segmente iz omenjene knjige. Povedano je bilo, da si blagovno znamko SDS poizkuša lastiti tudi ZLSD, čeprav je jasna razmejitev in ni najmanjših možnosti, da bi prihajalo do skupnih korenin. ZLSD je še leta 1987 iskala svojo identiteto v ustanovnem čebin-skem kongresu (Zbornik Čebin - avtor Borivoj Repe, izdan je bil ob 50. obletnici ustanovitve KPS od časopisa Komunist.). V njem je čez dvajset najvidnejših funkcionarjev ZKS na čelu z Milanom Kučanom analiziralo pomen dogodka za aktualni politični trenutek. Sedaj ta knjiga ni praktično več dosegljiva. Se v času zametkov novih strank so vodilni komunisti zavračali socialdemokratsko opcijo. Milan Kučan je v nekem intervjuju za Mladino dejal, da socialdemokracija ni resna stvar in da za Slovenijo ne pride v |X)štev. V trenutku krize identitete pa so našli izhod. V političnih de- janjih so se »po Markovičevo« popolnoma liberalizirali, v javnih nastopih pa uporabljali socialno retoriko. V praksi so se iz upravljalcev družbene lastnine v največji meri prelevili v njihove lastnike, socialno politiko pa so vodili tako, da so namesto tistih, ki so bili socialne pomoči najbolj potrebni, varovali predvsem kasto svojih privilegiran-cev. Druga prireditev je bila 14. avgusta, ko smo ob 15. uri odkrili spominsko obeležje ob 1(X)-letnici stranke na stavbi Arhiva RS. Kljub dopustom in uri prireditve se nas je zbrala velika množica članov in simpatizerjev iz vseh delov Slovenije. Po odkritju smo skupaj odšli v sprevodu mimo Mestnega trga, SocialDemokrati Slovenije se ustavili pred bfvšim Magistratom in nadaljevali pot do dvorane h/ana Cankarja na Poljanski cesti. Na poti nas je v sprevodu s promenadnim koncertom spremljal pihalni orke- ster. V dvorani Društva Ivana Can-karja smo začeli s posvetom Social-demokracije med tradicijo in perspektivo, na katerem so nastopili s svojimi referati Milan Zver, Stane Okoliš, Andrej Meglic, France Tomšič, Jože Pučnik in Janez Janša. ()menjeni so vsak iz svojega zornega kota orisali pot socialdemokraci-je v danih obdobjih, ki so bila ključnega pomena pri naši osamosvojitvi. Janez Janša se je v govoru dotaknil med drugim tudi nepriznavanja socialdemokratske miselnosti v zadnjih 50. letih, ki se nadaljuje še danes. Omenil je tudi zaplete v zvezi z izvedbo referendumov. Povedal je, da bodo v primeru neupoštevanja človeške volje (43170 zbranih podpisov) podpisi odneseni na evropsko razsodišče za človekove pravice v Strasbourg. Zaključek prireditev je bila slavnostna akademija v Bovcu, dne 17 avgusta 1996. Slovesnosti se je udeležilo prek 500 ljudi, med njimi so bili tudi gostje iz tujine. Na koncu je Janez Janša poudaril, da se mora socialdemokracija zavedati ključnih problemov sedanjega hibridnega stanja; ne sme izkoriščati prevelikih socialnih razlik, pač pa jih ob upoštevanju tržnih zakonitosti skuša odpravljati; ni nasprotna krščanstvu, temveč je skladna z njegovimi temelji; bori se za pravične izhodiščne možnosti v družbi, skratka, socialdemokracija, ki je: Za človeka in za Slovenijo. ROMAN KURMANŠEK Zaskrbljujoča neodgovornost Odprtje čistilne naprave v Papirnici Količevo smo prisotni pospremili z besedami, da je to ekološki praznik domžalske občine. Razveselili smo se zagotovila, da bo odslej Kamniška Bistrica spet bistra, da se bo vanjo ponovno vrnilo življenje. Po dveh mesecih pa smo zgroženo in nemočno gledali iz prejšnjih let znano podobo s tehnološkimi odplakami onesnažene reke. Ribe so poginile. Sprašujemo se: - kako je lahko ob najbolj dovršeni in dragi tehnologiji čiščenja prišlo do nove ekološke katastrofe, - zakaj niso bili izvedeni vsi varovalni ukrepi za preprečitev takega dejanja, - kdo je odgovoren za posledice onesnaženja, - kakšni bodo kaznovalni ukrepi proti kršiteljem? Če bo, kot se po navadi izgovarjajo, da je vmes človeški dejavnik, moramo temu reči neodgovorna malomarnost. Pripis: Na zatožni klopi je Papir- Obeležje zamolčanim žrtvam Strah pred zgodovino ni pri nas samo strah pred prihodnostjo ampak tudi pred preteklostjo. Rekel hi celo, da sta dva strahova med sehoj pogojena; kdor se tega boji, kar hi i, ta se navadno hoji pogledati v obraz tudi temu, kar je bih. Kdor pa se hoji pogledati v obraz lastni preteklosti, se nujno boji tega, kar bo. Vaclav Havel Komisija za postavitev obeležja zamolčanim žrtvam medvojnega in povojnega nasilja pri Občinskem svetu občine Mengeš vabi občanke in občane nekdanje skupne občine Domžale na odkritje obeležja v nedeljo, 13. oktobra I996, ob 15. uri na farnem pokopališču v Mengšu. Slovesnost simboličnega pokopa zamolčanim žrtvam bomo pričeli z daritvijo svete maše v farni cerkvi. Prisrčno vabljeni! Predsednik komisije JOŽEF PAJNIČ PREJELI SMO Zakaj je določena skozi občino Domžale takšna trasa avtoceste, kot je to zapisano v 7-8. štev. Slamnika? Iz poročila 20. seje občinskega sveta je razvidno, da je bilo največ dilem okrog poteka AC skozi KS Dragomelj-Pšata. Predstavniki Urada za prostorsko planiranje R Slovenije in DARS so na sejo pripeljali cel štab, tako da je bila ena od treh vrst v sejni dvorani zasedena prav z njimi. Vztrajno so zagovarjali predlagano osnovno varianto, ki pa zelo prizadene veliko večino prebivalcev KS Dragomelj-Pšata. Avtocesta v poteku po osnovni varianti razdeli vasi, poruši oziroma onemogoči delovanje osnovne šole Dragomelj, ki je na idealnem mestu za prihod otrok v šolo iz štirih vasi, povozi 3000 let stara obsežna arheološka nahajališča, povozi izvire kvalitetne pitne vode in uniči naravni energetski center, ki je širšega pomena za Slovenijo. Da bi se vsemu temu izognili, so tekle obsežne akcije, da se AC pomakne na rob krajevne skupnosti. Načrtovalci so celo zrisali osnutke sprememb (na primer v loku okoli Dragomlja ali pa od Štude naravnost pod dragomeljski hrib in nato v loku nazaj na osnovno traso pri Zado-brovi). Obe varianti bi rešili KS Dragomelj-Pša-t,i vendar so izvajalci del pohiteli in pričeli graditi savski most v Šentjakobu. S tem so AC »zabetonirali« (ta naglica je tudi povzročila, da so most »zafušali«). Na občini Domžale pa so zadeve tekle po »ustaljenem« redu. Tako kot prejšnji župan g. E. Schvvartzbartel, ki je z levo roko mimo vseh protiargumentov odobril potek AC po osnovni varianti, se je tudi sedanja gospa županja Cveta Zalokar Oražem potrudila, da se ne bi kaj spridilo. Vložila je precej truda, da je pred sejo prepričala neodločne svetnike, da so glasovali za osnovno varianto tako, da je z gotovostjo lahko predvidela izid glasovanja. Kljub govorom in pojasnilom s strani zelenih g. Petra Turka o zaščiti kulturne dediščine, g. Marka Pogačnika, evropsko priznanega načrtovalca velikih projektov, o pomembnosti bio-energetskih centrov, so svetniki glasovali 16:13; torej 16 za to, da se prenehajo nadaljnja dela izven osnovne variante. Seja je bila zanimiva, saj je bila nabito polna dvorana brez ozvočenja; ko je govoril g. Marko Pogačnik, so poslanske skupine (in tudi sočasno občinski svetniki) v zadnjih vrstah s kravalom motili govornika in s tem onemogočali drugim, da bi mu prisluhnili. V dvorani (in na celi občini) ni projektorja, da bi govorniki lahko s slikami podkrepili svoja izvajanja. Skratka, krasen ambient za enostavno dosego podtalnih načrtov. Vendar, šlo je za zelo pomembno zadevo, ki bo desetletja kot Demo-klejev meč visela nad neodgovorno odločitvijo 16-ih svetnikov. Zahvaliti pa se želimo tistim 13-im, ki so kljub veliki antireklami po spremembi trase prisluhnili krajanom KS Dragomelj-Pšata in glasovali tako, kot si je velika večina naših krajanov želela. Pravijo, da je po toči zvoniti prepozno. Kaj pa, če še ni padala toča, da je bil le težak dež! Krajane so prisilili v osnovno varianto. Ko je bilo govora - bil je tudi izdelan načrt - da bi se AC speljala v tunel pod dragomeljskim hribom, je g. Di Batista rekel: »Malo smo poskušali s sosednjo občino, pa ni bilo posluha«. Kaj pa, če je bilo to »malo« znatno premalo? Kaj, če bi se angažirali s takimi pritiski, kot so bili na našo KS? Če bi dosegli tako prestavitev - še je čas - bi tudi Podgorico in Šentjakob, ki imata AC ves čas tik ob vasi, rešili te ekološke nadloge. Studa, ki ima sedaj predviden razvejen priključek Savske ceste na AC, bi se tudi razbremenila, saj bi se priključek pomaknil južneje in na samo naravno sečišče AČ s Savsko cesto. Na sliki je lepo razvidna nova politika Evropske zveze, ki še posebej poudarja ohranjanje poseljenosti in naravnega izgleda podeželja; mi Slovenci, kot mlada država pa bi bili radi bolj pametni od drugih in bi kdaj kasneje ponovno odkrili smodnik. Gospe in gospodje, ki ste to prebrali, če Vam srce veleva in imate moč, ukrenite kaj, predno bo prepozno, kajti poglejte, kaj se dogaja z AC pod Trojanami - tudi tam bodo spremembe -zato skušajmo še v Domžalah pravočasno rešiti naše probleme, ko se to še da! Svet KS Dragomelj-Pšata niča Količevo; tej pa moramo priznati, da je z izgradnjo biološke stopnje čistilne naprave doslej največ naredila za varstvo narave. V občini imamo tudi industrijske onesnaževalce, kot so Helios Količevo, Prašičereja Farma Ihan in druge, ki manj opazno še huje zastrup- ljalo naše vocJotoke in podtalnico. Čas je, da tudi od teh zahtevamo ustrezno sanacijo ekoloških problemov oziroma gradnjo lastnih čistilnih naprav. za Zelene Slovenije JOŽE NEMEC ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV O volitvah, kajpak Člani območnega odbora Združene liste socialnih demokratov se na rednih tedenskih srečanjih pripravljajo na državno/borske volitve. Zgodnji datum volitev jih je malce presenetil, ker še niso izJ)rali kandidatov za poslance v svojih okrajih. Kljub temu so prepričani, da bodo na članskih volitvah izbrali takšna kandidata, ki bosta uspešno zagovarjala strankin cilj: dvig standarda za tiste sloje državljanov, ki že nekaj let drsijo proti revščini. RDEČKRI Slovenska ljudska stranka je proti prodaji naše zemlje tujcem Slovenska ljudska stranka si v celoti prizadeva, da se pri vključevanju v Evropsko unijo zaščitijo nacionalni interesi in zavrača tako imenovani Španski predlog, katerega izvedba bi tujcem, ki so kdaj koli bivali na sedanjem ozemlju Slovenije več kot tri leta, zagotavljala pravice pri nakupu nepremičnin in zemlje. Vključevanje v gospodarske in politične skupnosti mora biti podrejeno cilju, da bo skupni seštevek gospodarskih in vseh drugih učinkov povezovanja pozitiven, saj imamo samostojno in neodvisno državo, po kateri so hrepeneli mnogi rodovi Slovenstva in smo jo dosegli z enotnimi prizadevanji. Zagotoviti si moramo pogoje za ohranjevanje in utrjevanje slovenske nacionalne identitete. Da smo Slovenci in da naše hri-rx>vito odmaknjeno podeželje skriva oziroma je kruti čas zadnjih petdesetih let »zanemaril« del našega slovenstva, ki je tesno povezan z našo zemljo in slovenskim člove- kom. Eden takih oživljajočih naših slovenskih običajev je tudi postavljanje lesenih klopotcev. Njegova trdna zveza z vinogradom se je ohranila ck) današnjih dni in kck) ve pred kolikimi leti je klopo-tec začel mehčati grozdje. Ali naj bi res odganjal lačne jate škorcev iz prepolnih vinogradov? Je res krstni boter slovenskih vin? V resnici to sploh ni pomembno, pač pa vsa dogajanja okrog klopotca. Z njim se enači mnogo dogodkov, z njegovo pesmijo se v kri in dušo slovenske mu človeku zajeda naravni koledar, klopotec je odmev nekdanje magične moči slovenskega človeka, ki težko čaka na pridelek, za katerega je delal vse leto in ga spominja na sladko jesen. Tako se s klopotcem oglašajo neznana stoletja in z njim se razkriva dobro prikrita ljubezen do slovenske zemlje, kar seveda v rokah lačnih tujcev naše? zemlje tega ne bi J)i-lo. Predsednik Podružnic e SI S Domžale MARKO BREGAR, dipl. ing. Postavitev klopotca - prvi znak prihajajoče jeseni, ki s klopotanjem naznanja bližajočo se trgatev Domžale /lamnik 5 Promet ■ rešljiva ali nerešljiva uganka Promet je za marsikaterega izmed nas nerešljiva uganka, rebus, ki nima znanih črk. Promet je nekaj, v kar smo prisiljeni, v kar potiskamo svoje otroke, sebe, svoje znance in prijatelje. Kolikokrat se vprašamo: »Bo zmogel, se bo znašel, se bo spomnil navodil?« Zato pravim, da je promet uganka. Promet v naši občini, v mestu, naseljih, na vasi, po širših in ožjih poteh, asfaltnih ali makadamskih postaja vedno bolj nadležen in grozeč. Zakaj? Preprosto zato, mislim jaz, ki pa nisem prometni strokovnjak, ker se v promet vključujemo različni ljudje, ki smo včasih še vsak zase, celo sebi velika uganka. Velikokrat sta sreča in Nog hkrati na naši strani, samo »mm« raz- dalje pa nas je obvaroval vsega hudega in nepredvidljivih posledic. Pa se je le vse srečno izteklo, si dahnemo in hitro nepremišljeno naprej. Ta naglica, to i u -s| in jemanje danosti, kam nas bo to pripeljalo? Kakšna je danost? Danost je gost promet, otroci, ki hodijo zopet v šolo, vrtec:, mla(k>stniki, ki se drenja-jo in hitijo na avtobus, vlak; invalidni in ostareli, ki čakajo in si želijo varno priti na nasprotno stran ceste, pa jih isli, ki sedijo za krmilom avtomobila, ne vidijo, prav zares jih ne vidijo, edini pogk>d, ki so ga zmožni opisati svojim prijale Ijem, je pogled, ki seže na kazalec hitrosti v lastnem avtomobilu in pogled, ki seže do ure na zapestju ali na armaturni plošči avtomobila. Ta pogled mu pove, vozniku namreč, kako uspešen je, kakšen super voznik, da v tako krat- Na |X)dlagi 9. člena pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kme-tijstva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 20/95) je Oddelek za finance in gospodarstvo olx*ine Domžale v ek>govoru z Ljubljansko bartko, Banko Domžale d. d. sprejel SKLEP o razpisu posojila za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v občini Domžale 1. člen ka/pisana vsota posojila znaša 72(X).(XX),(X) SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah c) za nakup opreme1, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in /a dopolnilno dejavnost na kmetijah d) za nakup specialne« opreme za hritovske in višinske kmetije e) za nakup kmetijskih zemljišč: 0 za nakup kmetijske mehanizacije, specialne mehanizacije za vzdrževanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva g) za nakup plemenske živine visoke kakovosti. 3. člen Ai posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju obči-ne Domžale, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi Investicijsko razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska sve tovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sred stev. Kraj investicije mora biti na Območju olx*ine Domžale. 4. člen Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki lx>do lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem iz demografsko ogroženih območij olx":i-ne. 5. člen Doba vračanja posojila znaša 5 let, letna obrestna mera pa TOM + 5%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s [x>goji i/ |x>sojilne pogodbe, ki jo sklene / banko. h. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost izkoriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od sprejemi sklepa o dodelitvi posojila ne i/rabi posojila. 7 člen Prosili i vložijo prošnjo /a posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: (>lx*ina Domžale, Oddelek za finance- in gospodarstvo, Ljubljanska t,'), Domžale z oznako »krediti za kmetijstvo«. Prošnja za posojila mora obvezno vselx>va!i ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije-, višino zaprošenega po sojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije. 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja ek>kumentacija: 1) posestni list za celotno |x>sestvo 2) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in pris|x-vkov !) i/ka/, da ima vsaj en družinski član status kmeta 4) usmt-ritveno razvojni program kmetije >) gradbeno dovoljenje oz. |X)trdilo o priglasitvi del 6) predračun za gradbena dela oziroma nakupa opre-me 7) poročilo oz. oceno pcxlrfx*ne-ga kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije 8) overjeno ku|X)prodajno pogodbo ali pred|x>godbo za nakup kmetijskih zemljišč 9) potrdilo Republiške selekcijske službe o poreklu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega /avoda, da plemenska živina izvira iz reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in soek-luje v selekcijskem programu in (predračun za nakup plemenske živali 9. člen Ne|x)|X)lne in nepravetfasno vložene prošnje se ne? bocb upoštevale. 10. člen Poslana cbkumentacija se prosilcem ne vrača. 11. člen Oddelek za finance in gosptxiarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse? prosilec o izidu natečaja. 12. člen Posojila se plasirajo preko Ljubljanske banke, Banke Domžale d.d., s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo. ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO kem času dose?že zastavljeni c ilj. Koliko taksnih je med nami? Verjemite mi, veliko več kot takšnih, ki vozimo tako, da vidimo sorodnike na pk^niku, malčki z rumeno rutico okrog vratu, ki mu že vstop v to veliko hišo učenosti, ki ji rečemo šola, vzame veliko energije, hkrati pa mora skrbeti še zase v tem novem prometnem kaosu. V prvem in drugem te^dnu tem začetnikom na novi poti v življenje pomagajo policisti, pa različno dobro znane medijske osebnosti glasno kličejo in nas državljane opozarjajo na tisto najsvetlejše v vsaki družbi - OTROKE. Kaj pa bo, ko se bo akcija končala? Brali bomo, saj veste kaj, otrok umrl pcx) avtobusom; |x>škodbe glave pri tako majhnih in mladih ljudeh lahko |x>vzro-čajo vrsto učnih težav. Staršem otrok s takšnimi |x>škcxlbami povzrex"ajo dc> datne skrbi, jemljejo jim čas, saj je potrebno otroka s takšnimi poškodbami voziti na dodatne učne ure k različnim stroke >v-njakem Kako težko se je staršem sprijazniti s tem, da poškcxlba glave lahko povzroči, da je njihov otrok v trenutku drugačen od svojih bratov, sester, vrstnikov. Tudi družina prične živeti drugače, mex-da se zamenjajo tudi trijateJji. Taka in podobna razmišljanja so nekaj žensk - X) po številu - pripeljala do tega, da so us-taixivik- [Društvo za varnost v prometu. To društvo raj bi imeta svoje člane v vsa-ke-m najmanjšem kraju naše države, dani društva lx k lo svoje sokrajane opozarjali na strpno vedenje v prometu. Naše »-ste so zavite in slabo tlakovane, jekk--ni konjički pa hitri in svetleči se. I'o na ših cestah hitijo ljudje na vse strani Fv-ro(X', na takem dekli naše Zemlje živimo. Postavljeni smo bili na tak kraj, zato pokaŽftno tudi s svojim vedenjem, da smo vredni zemljana, ki se kaže v tem, da smemo živeti na tako lepem ck-k'ku Zemlje. Starši, spoštujmo svoje otroke in jih po svojih najboljših mcxT:eh spremljajmo pri njihovih začetnih korakih v šob, dajmo jim svoj čas in jih, če je le mogoče, spremljajmo na njihovi vsakdanji poti v šob in iz nje. Šole in vrtci že dolga leta obveščajo starše in otroke o varni poti v šolo, opazimo obcestne tabb, ki nas opozarjajo na naše najmlajše. Vsi starši pa veste, da otrex:i, ki hodijo v vrtec ali v cx)delke priprave na Sob, ne smejo hoditi v vrtec ali iz vrtca brez spremstva odrasle osebe. Vzemimo si nekaj minut časa, prihranili si bomo ure in ure. Vozniki pa tisti, ki imamo otroke, mislimo nanje, tisti vozniki, ki pa še nimajo jokajočih štručk, naj se »postavijo v tako vlogo« in pomislip na vse- lepote, ki jih ob otroku doživljamo, če raste zdrav in nepoškodovan. Naj gesla, ki stojijo ob cestah, ne bodo pomembna samo v septembru, enako pomembna in segajc>ča v srce naj bodo vsem voznikom vsakokrat, ko se znajdemo na cesti. MARIJA KAVKA Mažoretke spet v Domžalah Pred leti smo v Domžalah mažoretke že imeli in radi smo jih gledali ter zaploskali njihovim skladnim gibom. V Ljubljani in Moravčah jih imajo še vedno, pri nas pa bi jih radi imeli, saj imamo Domžalsko godbo, imamo Turistično društvo Domžale, katerega predsednik, g. Drago Burja, se ježi- dogovarjal z Osnovno šolo Domžale, zato dobrodošla mlada dekleta, ki želite del prostega časa preživeti med SOVrstnicami kot mažoretke, povabljeni pa tudi vaditelji in organizatorji Radi bi oblikovali dve skupini mažo-retk (mlajše in starejše), ki bi z rednimi vajami pod strokovnim vodstvom pridobivale znanja in |x>stale nepogrešljive kulturne- skupine ob različnih prireditvah, kjer nastopa sodba. 1'osknVli bomo za enotna oblačila, prostor za vadbo, dobro razpoloženje in prijetno sodelovanje boste ustvarile same. Vabljeni tudi vsi, ki menite, da s svojim znanjem ali organizacijskimi sposobnostmi lahko pripomorete, da bomo v DOMŽALAH spet zaploskali MAŽO-RFTKAM. Vaše prijave pričakujejo v Turističnem društvu Domžale, lahko pa pokličete tudi Urad županje Občine I liilllž.lll' FRANCE CERAR Politični mejniki (Prosto po A. Aškercu) Sejm bil je živ. Sprejel i on je v zboru več referendumov. Zakasnil se je. V pozni temni noči sam gre domov. »Hm, pravijo, da varno ni na hitro sprejemati! Poslance da kaj rado straši po tej dejavnosti. Pa Jožek je politik bil - besede je kdaj jemal, med glasovanjem dvojni glas sešteval, pa bi se bal?! Še v Partiji se nisem bal ukora, ji zvest ostal - pa tu za tisto bi trepetal, kar zbor je 'zglasoval?! Dospe do svoje hoste... Čuj, iz teme: »Joj, kam bi del?« - »Kaj? - Kdo si levi? Kam naj deneš, vprašaš? -I, kjer si vzel!« »Vzel sem tako... dva gumba sem pritisnil, da rezultat na naši strani le za en sam glas - bil je bolj bogat! In zdaj, ko moj duh spet preseda v druge se stranke svet, nazaj v naš zbor ga nosim - glas prekleti pač sto že let! Oh, to teži!«... Zabliska se: Po cesti pred njim sopeč skesano stopa sklonjen Igor - ukradeni svoj glas noseč. Pa bil je Jožek svoje dni mladinec in ni se bal. Kako nocoj domov prišel je z zbora, pa le ni znal. A čudno prineso mu vsi novico, ko sine dan: »Sinoči pri prestopanju - polit ično umrl je naš Igor - sam!« ALI TUDI RADOMLJE? Nekaj misli in pripomb k ureditvenemu načrtu Doma in po svetu lahko zasledimo veliko ocen in komentarjev, kako je kakšen kraj, vas, trg ali mesto komunalno oziroma prometno dobro ali slabo urejeno. Nekje se je prometna ureditev ob rasti in razvijanju kraja razvijala stihijsko, drugod pa načrtovano.in urejeno. Večkrat tudi rečemo: »To je tipično staro mesto z nizkimi zgradbami in skrivljenimi ulicami.« Tak primer je Stara Ljubljana okrog Ljubljanskega gradu. Arhitekti in urbinisti, ki so razvoj kakšnega mesta dobro načrtovali in uredih, so za to delo pohvaljeni in priznani. Ni pa bil pohvaljen arhitekt, ki je na primer sredi enkratnega obmorskega mesta postavil dve moderni stolpnici, ki Štrlita iz celote. S tem je za vse večne čase pokvaril videz Kopra, obenem pa ranil »dušo« tega več kot dva tisoč let starega mesta. Primere, ko je- načrtovalcem »spodrsnilo,« imamo tudi v naši okolici - konkretno, severno križišče v Mengšu. Namesto da bi imeli pravilno križišče 7 ravnim izvozom proti Preserjem, so, verjetno iz hlastanja po čimvečji zazi-danosti, križišče in cesto zalomili. Sicer bi bil tam idealen prostor za dve vrsti avtomobilov; zdaj pa vozniki v konicah zato parkirajo kar na obeh straneh ozke ceste, pravzaprav kar na cesti in nastajajo prometni zamaški. Poglejmo Kamnik. Iz ene skrajnosti v drugo. Ko je šel ves promet še skozi mesto, je bilo že brezupno. Mestni očetje pa so spet ustvarili (tudi prometno!) lepo staro srednje-veško mesto. Že že, lepo - toda od česa naj trgovine in vsi drugi lokali »živijo«, ko pa gredo kupci raje tja, kamor se- z avtom pripeljejo skoraj do vrat. Komu se danes še ljubi in ali ima tudi čas, da bi 500 metrov ali kilometer pešačil in nakupljeno nosil do avtomobila. Njegovo veličanstvo AVTO se na vse to požvižga. Torej, skrajnost ni nikoli dobra in zato lahko rečemo, da v Mengšu in Kamniku manjka parkirnih mest. Trgovine, banke, pošte, lekarne, gostilne, obrtne delavnice in servisi ter vsi drugi imajo s primernimi parkirnimi prostori tudi več prometa. Ena parkirna hiša, na primer v Mengšu, tega niti ne lii rešila. Po drugi strani pa imajo Na predkove trgovine to zadevo še kar rešeno, izjema je radomeljska, ki uradno nima niti enega parkirnega prostora. Tisto, kar je, imajo stanovalci. Tudi z bankami še kar gre, toda, spet je izjema domžalska osrednja banka, kot tudi sosednja Mercatorjeva trgovina in lekarna ter ves kompleks številnih trgovin, občinskih in državnih uradov te-r različnih poslovalnic. Parkirišče ob železnici je vedno |X>lno, |x>dohno je na Kolodvorski in Ljubljanski. V Radomljah parkiramo pred trgovino Dika, da gremo po sadje, na pošto, v trgovine, v bife, gostilne in po drugih opravkih. Ta edini prostor sredi Radomelj pa naj bi sedaj pozidali. Tako bo rta Cesti |»ek celega dne in globoko v ngreb, pride do dvesto avtomobilov, ki morajo ostati kar na cesti, ob obeh straneh. Na pravem prostoru jih lahko parkira kakih 25. Prometni zamašek je večkrat tudi pred radomeljsko pošto. Kadar so avtomobili na obeh straneh, more skozi samo po en avto. Skromno je tudi ob dobski pošti in trgovini. Cela dva! par-kirn.i mesta sta ob cesti. Nov prometni zamašek bo nastal v Radomljah, če bodo nove stavbe po zidane prav do ceste. Po prvotnem načrtu naj bi bilo v tem kejmpleksu 48! lokalov oziroma poslovalnic - banka, pošta, lekarna, slaščičarna, knjižnica, različne trgovinice, obrtne delavnice in servisi, seveda pa tudi trgovina Dika. Zato radomeljsko križišče in bližnja okolica potrebujeta najmanj 50 (petdeset) javnih parkirnih mest, za stanovalce pa seveda Se posebej. Potre4x>vala jih bo tudi sosednja gostilna, ki si gradi tujske sobe. Do moderne banke ali pošte, predvsem pa do popravljalniee tekvizorjev, se je le dobro pripeljati blizu, do vhoda. Zato naj se stavbe odmaknejo od ceste, da bo dovolj prostora za parkirišče. Popolnoma nerazumljiva pa je zamisel, naj bi šla cesta čez gasilsko vadi-šče in dvorišče. S tem bi radexrxtjske-mu gasilskemu društvu onemogočili normalno delovanje. Včasih si je kaj pexk>bnega dovolil le graščak in je podložniku extvzel najlepši kos zemlje. Gasilci imab tu izvoz za gasilne avtomo-bik-, shrambo za mize in klopi. Tu imajo različne vaje in vsako leto veselico! Torej, za predvideno cesto pride-v poštev samo nacionalizacija.Čudno, ko je dobrih deset metrov stran in zunaj ograje prazen travnik?! Osebno se strinjam z Radomljani, ki jih zanimajo javne- zadeve in so večinoma enotnega mnenja, da je semafejrizi-rano križišče bolj varno, predvsem zaradi osnovnošolskih otrok, ki bi ob zeleni luči tx»lj varno hodili čez križišče. Pri tolikih nesrečah in izsiljevanjih težko govorimo o nekakšni vljudnosti in kulturi voznikov. / Radomljani se tudi strinjam, da za vaško znamenje'/ ki bo zgrajeno kot nadomestna gradnja, ni primerno, da bi stalo pred gostilno in tik ob križišču. Spet bo zastirak; pogled na vejznike, ki pripeljejo z leve. Bib pa je ejdstranjeno menda prav zaradi oviranja pregk-dne>-sti. Dovolj exJmaknjeno pa bo v jugozahodnem delu, ob grobišču pa tudi prostor je. za to se zavzemam že de> brih Sest le-I. Še to. Racbmljani so bili na pogovor o tem načrtu na zahtevo otx"ine- »i.i« ' lati na kraju samem. FRANCEtt KAK Izobraževanje za obrtnike in podjetnike PODJETNIŠKA AKADEMIJA VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA DOMŽALE PET MODULOV - 90 UR - PODJETNIK IN VODENJE PODJETJA MARKETING - PODJETNIŠKI MANAGEMENT IN ORGANIZACIJA - EKONOMIKA IN FINANCE - KADRI PRIČE:IKK: 10. oktober 1996 USPOSAMJANir. POTEKA OH TORKIH IN ČETRTKIH OD 18.00 DO 20 X ' '»' ■•<•!' Vil". '■ " e 10 ,■<• .f—llt<- .t ■ roki delita z drugimi in s svojimi življenjskimi izkušnjami obogatita življenje vseh, ki so se veselili z njima. Medtem sta že preizkusila tudi darilo, ki sta ga prejela - avtomat za kuhanje kave, pri pokušanju je bila zraven tudi županja, ki jima je ob zdravju zaželela tudi veliko skodelic dobre kave. Tudi mi smo veseli vajinega zlatega jubileja, spoštovana Frančiška in Dominik Grmek. Veliko sreče, zdravja ter vsega, kar si sama želita, in na svidenje - ob biserni poroki. V. VOJSKA Domžale /bmnik Ločeno zbiranje odpadkov v občini Domžale Glede na zapolnjenost trenutnega odlagališča na deponiji v Dobu je nujno korenito sprememeniti dosedanji način zbiranja odpadkov. Deponija je tik pred zapolnitvijo, nove pa še nimamo. Zbiranje komunalnih odpadkov je sicer dobro organizirano za celotno občino, vendar lahko z ločevanjem se uporabnih snovi zmanjšamo njihovo količino. Zmanjšanje količine komu- nalnih odpadkov, ki jih je potrebno odlagati, je možno doseči na več načinov. Iz komunalnih odpadkov je smotrno izločiti uporabne snovi, kot so: papir, steklo, kovine in podobno, iz organskih odpadkov pa je mogoče pridobivati kompost. Z odstranitvijo omenjenih vrst odpadkov je mogoče doseči bistveno zmanjšanje količin komunalnih odpadkov, ki jih moramo odlagati na deponijo. Epigrami Knjiga: figa - konkretno Nasproti radomeljske šole pa bo konjska figa zagospodovala, a v hramu učenosti »odišavljena« 00 knjiga z zvezkom domovala. Evropska disonanca Papirnica Količevo je razglašena, buči, šumi, ropoče, cvili, piska, okolica pa po patentu ISO 9001 kar noč in dan ušesa si zatiska. Obnovljena Depala vas Brez Križev in Težav, Skrbi in brez vseh Smol ni-kar »za upati«. Če objektivna odgovornsot še drži, predsednik - komu zdaj zvoni?! FRANCE CERAK Občina Domžale je pričela s pripravami na ločeno zbiranje odpadkov. Trenutno je predvideno ločeno zbiranje odpadnega papirja, stekla in organskih odpadkov. Pilotni poizkusi, ki so že tekli v Domžalah, kažejo, da je mogoče količino odpadkov, ki jih je potrebno deponirati, zmanjšati za 45%. To pomeni podaljšanje uporabe deponije za skoraj dvakrat. Priprave so v polnem teku, v začetku leta 1997 pa bomo predvidoma že pričeli z ločenim zbiranjem odpadkov. Za učinkovitost ločenega zbiranja lx>mo morali skrbeti predvsem sami. Z doslednim upoštevanjem predlaganega načina zbiranja bomo olajšali delo predelovalcem odpadkov. Če odpadki ne bodo kakovostno zbrani, ne bo mogoča nadaljnja predelava. To bo zagotovo pomenilo višje stroške ravnanja z odpadki v prihodnosti, saj nova deponija ne bo poceni. Kljub že izdelanemu načrtu zbiranja odpadkov so ck>brodošli vsi predlogi v zvezi z ločenim zbiranjem odpadkov. Vse, ki imajo zanimive zamisli, vabimo, da jih posredujejo Antonu Zbogarju na podjetje OIKOS, d. o. o., iz Domžal, na Ljubljanski 63, ali po telefonu 714-807 in 716-152. Krediti so razdeljeni Obrt in podjetništvo, kmetijstvo Občina Domžale je v letu 1996 skupaj z Ljubljansko banko Banko Domžale, d. d., razpisala 260,0 mio SIT kreditov za obrt in podjetništvo ter 23,0 mio SIT za pospeševanje kmetijstva. Na razpis je prispelo 54 vlog za dodelitev kreditov za obrt in podjetništvo, izmed katerih je bilo popolnih 40. Skupaj je bilo prosilcem razdeljenih 173,0 mio SIT, največji znesek kredita je znašal 30,0 mio SIT. Na razpis za dodelitev kreditov za pospeševanje kmetijstva je prispelo 7 vlog, izmed katerih so bile štiri popotne. Prosilcem je bilo razdeljenih 15,8 mio SIT, najvišji znesek'posojila je znašal 7 mio SIT. Preostanek sredstev bo razdeljen na osnovi razpisa, ki bosta ponovljena v mesecu septembru. Stanovanjska posojila Iz Proračuna Občine Domžale za le\o 19% je bilo razpisanih 45 mio SIT posojil, hkrati pa je razpis obsegal tudi neporabljena sredstva iz leta 1995 1.74 mio SIT. Na razpis se je prijavilo 55 prosilcev, čeprav je bilo prodanih kar 91 obrazcev za pridobitev posojil. Skupna vsota zaprošenih posojil je bila 111.153.382,00 SIT, od tega nekaj več kot 75 mio za gradnjo, dograditev (36 vlog), skoraj 20 mio SIT (10 vlog) za nakup stanovanj oz. stanovanjskih hiš ter 16 mio SIT (9 vlog) za revitalizacijo stanovanj oz. stan. hiš. Ob upoštevanju razpoložljivih sredstev in prednostnih kategorij (status družine oz. prosilca, zdravstveno socialne razmere, dosedanje stanovanjske razmere, delovna doba, bivanje v občini) so bila razdeljena naslednja posojila posojilo za zgradnjo dograditev 34,0 mio. SIT - 31 upravičencev, povpr. posojilo 1 mio posojilo za nakup 78 mio. SIT - 9 upravičencev, povpr. posojilo 0,8 mio posojilo za prenovo, revitalizacijo 4,3 mio. SIT - 8 upravičencev, povpr. posojilo 0,5 mio Na razpisu je kandidiralo za posojila 28 mladih družin. Glede na zagotovljena proračunska sredstva bo možno odobrena posojila uporabiti takoj po sklenitvi posojilne pogodbe. Obvestilo ^ V Proračunu Občine Domžale so v posebni postavki zagotovljena tudi finančna sredstva v višini r.( K).(K » SIT za CELOSTNI RAZVO) PODEŽELJA IN VASI v Občini Domžale. Občina Domžale poziva vse, ki imajo pripravljene programe za celoten razvoj naših vasi, da jih do 15. oktobra 19% predložijo na naslov: OBČINA DOMŽALE 1230 Domžale, Ljubljanska 69, z oznako za CRPOV. Občina DomZ.ile Pokličite in obiščite ensvet Strokovno, brezplačno in neodvisno vam bodo svetovali o: toplotni zaščiti zgradb, izbiri ustreznih oken in zastekljitve, izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, regulaciji ogrevalnih sistemov, zamenjavi ogrevalnih naprav, uporabi obnovljivih virov energije, izbiri ustreznega energenta, zmanjšanju porabe goriva, uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, ugotavljanju energetskega stanja objektov in o predlogu za sanacijo, pripravi tople sanitarne vode, vodenju energetskega knjigovodstva, možnosti pridobitve nepovratnih sredstev za URE, konkretnem nas- vetu posameznih interesentov ter o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na ure. In kako do ENSVETA? Najbližji EN SVET za interesente iz naše občine je v I |l IBI (ANI - GRADBENI CENTER SLOVENI)E, Dimčeva 9, tel. 061/16-82-345, kjer vas pričakujejo vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure, prijavite pa se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, daleč pa ni niti do EN SVET v Kamniku, kjer se lahko po tel. 831-470 prijavite vsak delavnik od 10. do 17. ure, delovni čas je ob torkih od 17. do 20. ure v prostorih Upravne enote Kamnik. S prijaznim energetskim svetovalcem se boste dogovorili za sestanek, na katerega boste prinesli s seboj projekt ali načrt hiše in vgrajenih instalacij, račune o plačilu energije in goriva ter vse druge dokumente, ki so povezani z energijo v vaši hiši ali stanovanju. Morda v.is bo svetovalec tudi obiskal, vam svetoval strokovno literaturo. Po sestanku pa lahko pričakujete poročilo z opisanim nasvetom - lahko tudi v pisni obliki. Krog p,i bo zaključen takrat, ko boste strokovne nasvete upoštevali in jih sami ali s pomočjo usposobljenih strokovnjakov uresničili v vašem domu. Gradimo, obnavljamo, moderniziramo Tudi v tokratni številki SLAMNIK-a predstavljam področje komunalnih investicij, kjer je prav vsak dan kaj novega. Jesen je tu, za njo bo zima, z njo pa konec gradbene sezone, zato naši izvajalci hitijo, da bi čimprej realizirali posamezne investicije, ki so našle mesto v letošnjem Proračunu Občine Domžale. Oddahnili so si tudi prebivalci Vodovodne ulice v Domžalah, ki je v teh dneh dobila novo asfaltno prevleko. wMmmmJmmWmwMWKMmMmmmm^ Pločnik od Gostišča Repovž do mostu čez Bistrico in še malce čez po meni večjo prometno varnost, predvsem pa tudi lepši del tega dela na šega mesta. II. faza gradnje kanalizacije v Depali vasi gre h koncu. Besedilo: V. V., Foto: R Z. Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Ur. 1 RS RS št. 18/91, 2V 94 in 23/%) na podlagi stanovanjskega programa Občine Domžale, na podlagi Pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 26/95.), Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem I. PREDMET RAZPISA Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Predvidoma bo za leto 19% in 1997 na razpolago za oddajo 15 stanovanjskih enot. Najemnina za razpisana stanovanja bo oblikovana v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. List RS 47/95) in bo znašala cca. 4 DEM/m- - v tolarski protivrednosti. II. NATEČAJNI POGOJI 1. točka LJpravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Domžale. 2. točka Vsi upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo izpplnjevati naslednje splošne pogoje: a) da so se mesečni dohodki na družinskega člana v letu 1995 gibali nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu Stanovanjskega zakona ter 20. členu Zakona o socialnem varstvu; b) da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno neto plačo v državi v letu 1995: - za 1 člana gospodinjstva 80% - za 2 člana gospodinjstva 50% - za 3 člane gospodinjstva 20% - za 4 člane gospodinjstva 5% - za 5 in. več članov gospodinjstva največ do povprečne plače v državi (oz. 0%) Povprečna neto plača v državi je v letu 1995 znašala 71.279,00 SIT 3. točka Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z določili Stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj in državljani, ki so lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše.. Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve Stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili. 4. točka Kadar se na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk, imajo prednost pri uvrstitvi na prednostni red udeleženci razpisa, pri katerih predstavlja višina neprofitne najemnine za primerno stanovanje manjši delež v družinskem dohodku. III. NATEČAJNI POSTOPEK Upravičenci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko kupijo obrazec, s katerim se bodo prijavili na razpis v času od objave v glasilu Slamnik do 11.10.19% na Občini Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, (vložišče) Cena obrazca je 1.000,00 SIT. Samo popolne vloge bo sprejemal Oddelek za prostor in varstvo okolja občine Domžale, Ljubljanska 89/I. Vloge morajo upravičenci oddati osebno v prostorih Oddelka, po predlogu datuma in razporedu, označenem na vlogi oz. najkasneje do 18.10.1996. K izpolnjeni vlogi je potrebno priložiti naslednje dokumente: - potrdilo o državljanstvu in potrdilo o stalnem bivanju za udeležence in ožje družinske člane ter potrdib o skupnem gospodinjstvu, ki ne sme biti starejše kot en mesec od dneva objave razpisa; - dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji za ožje družinske člane udeleženca, ki niso državljani Republike Sbvenije; - dokazila o skupnem dohodku družine (vključno s štipendijo, preživnino, otroškimi dodatki, ipd.); - dokazilo o stanovanjskem statusu (najemno ali podnajernno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo); - potrdilo o premoženjskem stanju - izda RUJP - pristojna izpostava; - dokazilo o kvaliteti bivanja (točkovalni zapisnik, površina stanovanja,....); - potrdib ustrezne institucije, če je udeleženec razpisa ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba; - potrdilo o invalidnosti; - potrdilo o nezaposlenosti udeleženca razpisa oz. njegovega zakonca; - potrdilo o strokovni izobrazbi udeleženca razpisa oz. njegovega zakonca (fotokopija spričevala, diplome...); - lastnoročno podpisano izjavo upravičenca, da izpolnjuje pogoje iz 3. točke tega razpisa • IV. SPLOŠNE DOLOČBE Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja bo imenoval komisijo, ki bo proučila utemeljenost vbg na podlagi dokumentiranih podatkov oz. poizvedb. Na podlagi določil Pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj v najem bo oblikovana prednostna lista upravičencev, ki upošteva: stanovanjski status, kvaliteto bivanja, utesnjenost v stanovanju, arhitektonske ovire, status družine (mlada družina, mladi), družine z večjim številom otrok, invalidnost, družine z manjšim številom zaposbnih, izobrazbo udeb-ženca razpisa in njegovega zakonca. Udeleženec razpisa se lahko pritoži v roku 8 dni po sprejemu skb-pa o zavrženju ali razvrstitvi na prednostno listo pri županji Občine Domžale. Seznam upravičencev za najem neprofitnih stanovanj bo objavljen v 20-ih dneh po končanem roku za oddajo vlog na oglasni deski obči-' ne Domžale. Obvestilo-seznam upravičencev bo objavljen po končanem postopku tudi v glasilu Slamnik. Sklep o oddaji neprofitnega stanovanja v najem izda Oddebk za prostor in varstvo okolja občine Domžab Pred prevzemom stanovanja je upravičenec dolžan plačati varščino za čas uporabe najemnega stanovanja v višini 50 DEM/nV - v tolarski protivrednosti. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina vrne upravičencu, lahko pa se uporabi za usposobitev stanovanja v prvotno stanje z upoštevanjem normalne rabe ali poravnavo morebitnih neplačanih obveznosti za najeto stanovanje. OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Načelnik Zoran VITOROVIČ, dipl. ing. arh. Domžale /lamnik 8 McDonald's in McDrive tudi v Domžalah 20. avgusta so na Breznikovi 15, kjer je ob magistralni cesti Ljubijana-Celje, poleg bencinske črpalke, predviden tudi velik poslovno-trgovski center, odprli šesto restavracijo McDonald's in tretjo restavracijo McDrive v Sloveniji. Oznaka objekta gostinskega tipa McDonald's-McDrive pove, da gre za njihovo klasično restavracijo in za dostopno linijo za avtomobile, ko goste postrežejo, ne da bi ti stopili iz avta. Pri gradnji restavracije s 336 m2 površine, 90 sedeži, na dan lahko prestrežejo prek 2000 gostov, saj ima restavracija 27 stalno in 25 honorarno zaposlenih delavcev, so sodelovala izključno slovenska podjetja. Tudi obratovanje bo obiskovalcem prav gotovo po volji. Odprto imajo namreč vsak dan od osmih zjutraj do polnoči, ob petkih in sobotah so gostom na razpolago kar do druge ure zjutraj, ob nedeljah pa prič no ob devetih zjutraj in konča ob 24. uri. Ob prihodu v naše mesto je podjetje McDonald's podarilo Osnovni šoli Roje s prilagojenim programom - z oddelki za vzgojo in izobraževanje zmerno in težje duševno prizadetih otrok, poseben notranji bazen, v katerem se bodo otroci lahko urili v spretnosti. Darilo je od generalnega direktorja za Slovenijo Granta Copperja prevzela ravnateljica šole, Ema Škerjanc-Ogorevc. D. B. McDrive je že tu! McDonald'sov McDrive Posebna restavracija. Kamor se lahko tudi pripelješ, naročiš hrano kar iz avtomobila in jo odpelješ s seboj. Preprosto. Pa dobro. Kot vedno. I McDonald s I ■ I flMc®>DRIVE Domžale, Breznikova 15, Poslovno trgovski center Od 20. avgusta NOVA LEKARNA V DOMŽALAH Lekarno s pridobljeno koncesijo odpirajo na Ljubljanski 59, v neposredni bližini Kulturnega doma. Tu lx)va na strokoven in prijazen način prisluhnili vašim potrebam in željam ter vam pomagali olajšati zdravstvene težave. Od oktobra 1996 boste v novi lekarni postreženi z vsem, kar mora običajna in dobro založena lekarna ponuditi. Veseli bova, če se vam bo zdravje in dobro počutje povrnilo z najino pomočjo. Metka Mali, mag. farm. Rija Flerin, ing. farm. ISCG, IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI d.o.o. 1230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE • program za šolsko leto 96/97 * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko komercialna šola (V. st.) - poslovodska šola (V st.) - usposabljanje računovodij (V/1) 4(X)-urni program - trgovska šola (IV. st.) - agroživilska šola: mesar, pek, slaščičar (IV st.) - gostinska šola: kuhar, natakar (IV st.) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - angleščina 1CX)-urni tečaji vsej stopenj - nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj * RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, VVord for VVindovvs, Excel,... EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s. p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj - tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (0f>1) 711-082 in (061) 712-278. Domžale /lamnik 9 POGOVOR Z JANKOM VELKAVRHOM, GENERALNIM DIREKTORJEM TOSAME V Tosami pridobili certifikat ISO 9001 Tovarna sanitetnega materiala - TOSAMA, d.d. je za svoj sistem kakovosti pridobila certifikat ISO 9001 za podorčje razvoja, proizvodnje in prodaje medicinskih pripomočkov in izdelkov za splošno rabo. Na prvi avgustovski dan je certifikat generalnemu direktorju Tosame, diplomiranemu inženirju Janku Velkavr-hu, izročil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk. Krki ne pozna Tosame, njenih izdelkov, kot so damski vložki, tamponi ali čudovitih modrih torbic s prvo pomočjo, zelo primernih za planince, kolesarje, skratka, za vse rekreativce. Da bi naši bralci zvedeli še kaj več o tovarni na Viru, smo pred nekaj dnevi zaprosili za pogovor generalnega direktorja Tosame tanka Velkavrha. Lahko našim bralcem pojasni- te, za kakšen standard kakovosti gre? Certifikat ISO 9001 smo pridobili letos aprila in pomeni, da imamo proizvodnjo < erlific irano po standardu ISO 9001. Poleg prizvodnje vključuje tudi razvoj izdelkov. Podelitev certifikata v načelu še ne pomeni, da podjetje izdeluje najboljše izdelke, ki jih na trgu lahko kupimo, temveč, da ima podjetje celoten sistem poslovanja usklajen s svetovnimi normami, v tem primeru ISO 9000. Hkrati pa je to tudi znak, da je poslovni sistem stabilen, da se ne spreminja, da kii|kh izdelke dobi v dogovorjenih rokih, da imamo vse surovine zagotovljene, skratka, da je nihanj v kakovosti čimmanj. Vse to zazna tudi kupec, saj ve, da je izdelek, ki ga kupi, kvaliteten. Ni pa rečeno, da podjetje, ki certifikata ISO nima, proizvaja slabe izdelke. proizvodnja in trgovina MAIA d.o.o. Domžale Masljeva 3 tel. 061 713-359 Štirje letni časi v štirih nadstropjih blagovne hiše MAIA. Velika izbira za bližajoče se praznike: vse svete, advent in novo leto Nudimo vam pestro izbiro: vse za vrt, polje • različno cvetje • igrače 'it darila • floristika kmetijska apoteka TRGOVINA KI v industrijski coni Trzin del. tas:8k-l8\ sobota 8h-12h ' NOVI IZDELKI Celoten asortima izdelkov KIMI in izbrani izdelki drugih proizvajalcev • čistila in pripomočki za čiščenje • pralna sredstva • sredstva za osebno nego • higienski izdelki iz papirja NOVE UGODNOSTI • možnost polnjenja KIMIjevih izdelkov v lastno embalažo • vsak mesec akcijska prodaja Kl^ SKRBI, DA BO VAŠ DOM KOT NOV KIMI d.o.o. PLANJAVA l K 1234 MENGEŠ PLANJAVA l IOC TRZIN TELEFON: 06! 722 119,712 541 TELEFAKS: 061 711 660 Kaj to pomeni za Tosamo in kaj za nas kupce? Kot sem že rekel, gre na relaciji do kupca za zagotovljeno kvalitetne izdelke, za Tosamo pa je certifikat ISO 9000 sicer potreben, ni pa zadosten pogoj za doseganje pozitivnih oziroma dobrih poslovnih uspehov. Vsaj v Sloveniji ne pričakujemo, da bomo iz te pridobitve iztržili posebno veliko, na zahodnih trgih pa je stvar drugačna. Tam certifikat pomeni neko dodatno vstopnico oziroma z njim laže premagamo številne ovire, kajti kupci pogosto sprašujejo po njih in pričakujemo, da bomo povečali obseg poslovanja. V podjetju se dobro zavedamo, da sama pridobitev certifikata brez stalnega prizadevanja za čim boljše izdelke ne pomeni prav veliko. Še vedno namreč velja pravilo, da sta za prodajo v prvi vrsti najpomembnejši kakovost in ustrezna cena izdelka. Podjetje ne pricbbi certifikata enkrat za vselej, ampak mora svojo kakovost vedno znova dokazovati in potrjevati. Tako bo v oktobru zunanja certifikatska institucija ponovno preverila, ali smo sistem dogradili ali izdelki še ustrezajo predpisani kvaliteti in podobno. Pricbbi tev certifikata je bila za nas zahtevna naloga, ker smo se odločili, da gremo v certificiranje po standardu ISO 9000 za vseh 400 naših izdelkov. Kakšni so razvojni načrti Tosame? Doslej smo morali veliko postoriti v zvezi z infrastrukturo oziroma upravnimi prostori, ts.ir je danes na srečo že pri koncu. V naslednjih treh oziroma štirih letih bomo intenzivno posodabljali proizvodnjo in se-usmerjali tudi na področja, na katerih smo bili doslej morda prešibki. Predvsem bomo krepili svoje pozicije na področju damske higiene, kot so vložki in tamponi, ter na področju sanitetnih izdelkov, kjer želimo zaokrožiti svojo ponudbo ne samo z izdelki iz gaze, ki jih potrebujejo bolnišnice, zdravstveni domovi itd., ampak tudi z nekaterimi modernejšimi materiali, npr. vpojnimi kompresami. Po vse| ver jetrtOSti bomo šli tudi v posodobitev programa pri obližih, razširili in ne- koliko izboljšali bomo tudi proizvodnjo mavčevih, tako imenovanih sadrona povojev. Seveda ostaja v našem železnem repertoarju tudi vata. Verjetno se mnogi še spomnijo, da se je naša tovarna včasih imenovala Vata Vir. V naslednjih dveh letih si bomo prizadevali okrepiti izbor končnih izdelkov iz vate, ki je naravno, alergološko sprejemljivo vlakno. Na katera tržišča želite predvsem prodreti? Nekako si želimo utrditi svoj položaj predvsem v zahodni, srednji in deloma vzhodni Evropi. V kratkem računamo tudi na bistveno večjo prodajo na Hrvaškem, kjer smo pravkar ustanovili prvo Tosa-mino hčerinsko podjetje. Večji obseg prodaje se nam obeta tudi v Makedoniji, saj je bil pred kratkim podpisan sporazum o prosti trgovinski prodaji med Slovenijo in Makedonijo. Kaj pa konkurenca? Naš glavni trg je Slovenija, kjer prodamo 2/3 svojih proizvodov. Konkurenca, kot veste, je velika. Na podorčju široke potrošnje so glavni konkurenti Procter&Gamble, )ohn-son&Johnson in Kimberlv&Gark, vsi trije iz ZDA in Molnlvcke iz Švedske, sledijo jim konkurenčne firme iz Avstrije in Nemčije. Konkurenca na sanitetnem področju v bolnišnicah je nekoliko bolj prikrita in morda ni tako javna, če jo primerjamo z močnimi in stalnimi reklamami konkurentov s področja široke potrošnje, je pa tudi zelo huda. Kako je pri vas potekalo lastninjenje? Kot vemo, je Tosama delniška družba. Da. Tosama je kot delniška družba vpisana v sodni register od avgusta 1995. Lastninjenje je pri nas potekalo dokaj gladko, na kar je prav gotovo vplival hiter dogovor z upravičenci iz denacionalizacije, ki imajo v podjetju 11,30%. Zaposleni smo udeleženi s 15,64%, bivši zaposbni z 0,81%, upokojenci s 6,55%, v javni prodaji je bilo prodanih 12,14% 10,05% ima Atena, 18,19% NFD, Odškodninski sklad 8,87% in Kapitalski sklad 944%. Po vsej verjetnosti bomo v prihodnosti večji del do- Generalni direktor Tosame Janko Velkavrh, dipl. ing. (Foto: D. B. bička zadrževali za reinvestiranje v podjetju, en del pa bomo izplačevali v okolici dividend. Seveda pa je to stvar dogovora na skupščini delniške družbe. Sodobno podjetje zahteva in potrebuje sposobne kadre. Ste zadovoljni s kadrovsko strukturo v vašem podjetju? Kadrovska struktura trenutno še ni povsem zadovoljiva. Naše analize so pokazale, da imamo preveč ljudi v vzdrževanju, v transprotni službi itd., premalo pa v marketingu, prodaji in razvoju. V zadnjem letu smo zato morali zaposliti nekaj diplomiranih ekonomistov in višjih medicinskih sester, skratka, strokovnjake. V čim krajšem času nameravamo izdelati načrt spremljanja kariere obstoječih kadrov tako, da bomo vedeli, kakšne so ambicije in sposobnosti posameznika. Ste odpustili veliko delavcev? Pred petimi leti je razpadel jugo slovanski trg, v katerega je bila tovarna, lahko bi rekel, skoraj usodno vpeta, saj je bil to njen glavni trg. Ko je torej v razmeroma kratkem času prišlo do zmanjšanja trga, smo imeli nenadoma preveč ljudi. V začetku leta 1990 nas je bilo prek 1100, danes je v Tosami zaposlenih le 680 ljudi. Pomembno je, da nismo nikogar postavili na cesto in ga prepustili samemu sebi, ampak smo pred štirimi leti izkoristili več možnosti predčasnega upokojevanja. Do letos nismo zaposlovali novih ljudi, ampak smo predvsem iskali notranje rezerve. Lani, deloma pa tudi letos, smo izpeljali projekt odhoda sodelavcev, za katere trajno nismo mogli zagotoviti dela, in sicer z dokaj visokimi odpravninami, ki so znašab 3/ 4 plače posameznika za vsako b-to, ki ga je preživel v Tosami. Delavec, ki je bil v Tosami zaposbn npr. 20 let, je tako ob odhodu dobil odpravnino v višini 15 plač. Predvidevate morda še kakšno odpuščanje delavcev? Predvidevamo, da lahko sedanjim proizvodnim delavcem trajno zagotovimo delo. Možno je sicer, da bomo imeli zaradi nihanj v prodaji kakšen mesec nekaj ljudi preveč, vendar menimo, da bomo z različnimi prerazporeditvami temu kos. Pred nami pa je druga težava. Kot sem že povedal, imamo se vedno bistveno preveč režijskih v za popravilo opreme: - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izik'lkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja: - izdelavo cbkumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, itd) - pospeševanje turizma v občini. 3. člen Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta; - dajejo pozitivne ekonomske učinke; - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni prsojila z navedbo lastnega deleža investiranja, rok zaključitve investicije in predvideno število novozaposlenih delavcev. 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji - fizične osebe: potrdilo o vpisu v vpisnik podjetnikov, obrtnikov ali drugih zasebnikov oziroma potrdilo 0 vložitvi |x>polne vloge pri pristojnem OrgOTU za vpis podjetnika o/iroma drugega zasebnika - pravne osebe: sklep o vpisu podjetja v sodni register. 2. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov -fizične osebe: potrdilo RU|P - Izpostava Domžale o plačanih davkih - pravne osebe: BON 1, 2, 3 oziroma potrdilo, da še niso pričele |X»lovati. 3. dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun (ki ni starejši od 6 mesecev), pri nakupu generalno obnovljene opreme p,i še pisno izjavo g.ir,iii( ijo izvajalca generalnega |xjpravila; - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodix> ali pred|x>godlx) /.i zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča; - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji [x>slovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun (ki ni starejši od 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljale a |x>slovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno |x)g, ki mora bili sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila: 4. dokazilo (fotokopijo obrazca Ml/2 - prijava delavcev v zavarovanju), da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno i/ javo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v pcxljetju najkasneje v roku i mesecev od dneva porabe |X)Sojila, če (xlgo-voma oseba podjetja še ni v debvnem razmerju v podjetju. 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 10. člen Poslana ckikumentacija se prosilcem ne vrača. 11. člen Komisij.i za <>lirt in podjetništvo bo najkasneje v roku r> dni po preteku raz pisanega roka sprejela sklep o ocbbritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh |x> sprejemu skk-pa obvestila vse prosike o izidu natečaja. MATJAŽ KOČAR, dr. vet med. ŽUPAN Moravče /lamnik 11 Odmev se vrača V julijski številki Slamnika so bili na strani 10 objavljeni Odmevi gospoda Janeza Javorška na moj članek Minister Osterc v Moravčah. Ker mi gospod Ja-voršek postavlja nekaj vprašanj, mu bom skušala nanja tudi odgovoriti. Namen mojega poročanja s srečanja z gospodom Ostercem je bil povzeti nekaj misli, ki jih je podal gospod minister v svojem predavanju Slovensko kmetijstvo in podeželje danes in po vključitvi v EU. Ker nisem kmetijski strokovnjak in moje nestrokovno mnenje res ne bi bilo pomembno za širšo javnost, sem zapisala ministrove misli in ne svojih. Članek pa sem pred objavo dala prebrati še dvema kmetijskima strokovnjakoma, ki nista odkrila posebnih nestrokovnosti v mojem članku. Torej moje nepoznavanje kmetijske problematike izvira iz poslušanja in citiranja ministra. Opravičujem se moravskim kmetom, ki sem jih menda užalila s svojim pisanjem, kar ni bil moj namen. Tudi sama sem hči velikega kmeta in poročena na kmetijo, zato sem že vsaj nekoliko tudi na lastni koži okusila vse tegobe in radosti kmečkega življenja. Ne vem pa, če lahko moravske kmete izenačimo s stranko, ki jih le delno zastopa. Zapisala sem namreč, da je minister odgovoril na nekaj provokativnih strankarskih vprašanj, med katera, po mojem mnenju, lahko štejemo tudi vaše, gospod Javoršek, ko ste ga vprašali, ali bo po zmagi vaše stranke na volitvah ponovno prestopil v SLS. Ministra Osterca ni postavila SLS za ministra, zato se tudi s prestopom v SKD ni mogel izneveriti svoji volilni bazi, kot ste vi zapisali. Nimam namena zagovarjati njegove strokovnosti ali njegove kmetijske politike, ker za to nisem pooblaščena, pač pa se sprašujem, zakaj SLS ni sprejela ministrskega mesta, ki jim ga je ob sestavi vlade ponudil gospod Drnovšek, saj očitno poznate vse recepte za izboljšanje stanja v slovenskem kmetijstvu. Sedaj pač morate nositi vse posledice, ki ste jih s tem neodgovornim dejanjem sami povzročili. Trenutno se s težko kmetijsko problematiko in slabim položajem kmetov sooča vsa Evropa in tudi našemu kmetu pri tem ni prizanešeno. Želim vam, da bi v novem povolilnem obdobju končno lahko vzeli škarje in platno v svoje roke in rešili slovensko kmetijstvo pred nadaljnjim propadanjem, kajti tudi meni ni vseeno, kaj bo z lepo slovensko deželo, če jo bo prerasel plevel in bomo jedli le uvoženo hrano. Minister pa pravi, da je rešitev našega kmetijstva odvisna od vseh Slovencev, zato verjamem, da on sam v parlamentu ne more veliko storiti, še posebej, če mu tudi poslanci vaše stranke prej nasprotujejo kot pa podpirajo. Kdo je naredil več za slovensko kmetijstvo, tisti, ki poskuša od države izvleči čim več v dobro kmeta ali morda tisti, ki na vsa usta kritizira, noče pa prevzeti nobene odgovornosti? Po mnenju urednice moravskih strani v Slamniku je bil moj članek že tako predolg, zato nisem podrobneje pisala o vseh vprašanjih posameznikov, ki so bila, žal, večkrat ne samo »nestrokovna«, ampak tudi nesramna in žaljiva ter na meji dobrega okusa. Zato je beseda »provokativen« mili izraz, ki sem ga izbrala. MILKA NOVAK GRAD TUŠTANJ Glas in črta sta bila osnovna elementa zadnjega grajskega kulturnega večera v sezoni 1996 Zaznamovala sta ga dva prvovrstna kulturna dogodka: otvoritev razstave likovnih in kiparskih del domačinke, slikarke Marie Lavrač, in koncert opernih arij. Razstavo z naslovom Podobe črtnega valovanja je otvorila gospa rom razstavljenih abstraktnih del na temo črte in belega dokazala, da ni muha enodnevnica. S prav takšno mladostno vznesenostjo je uro kasneje navduševala Ana Marija ja-vomik s kristalno čistim sopranom, ki je kljub mladosti pokazala neverjetno razsežnost znanja in talenta. Leonida Goropevšek Kočar z nagovorom obiskovalcev in predstavitvijo uspešne mlade slikarke. Maria je sama pripravila in uredila razstavni prostor v eni izmed grajskih kleti. Snežno prebeljeni debeli zidovi in tla posuta s peskom so predstavljali svojevrsten ambient za prvi tovrstni kulturno umetniški dogodek v občini Moravče. Maria Lavrač je s takšno ureditvijo prostora in izbo- Skupaj z očetom, Francem javorni-kom (priznanim basistom) in Mir-jam Kalin (altistko) je ta večer prepevala znane odlomke iz priljubljenih opernih del. Na klavirju jih je spremljala Nataša Valant. Upanje, da bodo uspešno izpeljani Grajski kulturni večeri vzpodbuda lastniku gradu, Petru Pernatu, za pripravo in organizacijo prihodnje sezone, ni odveč. Mal Nagrajenci znani V prodajalni šolskih potrebščin v Moravčah je bilo 9. septembra žrebanje kupcev šolskih potrebščin. Nagrade so prejeli: Simon Per, Nina Bratun, Špela Bratun, Tina Bratun iz Drtije, Kristina Bizilj iz Stegen, Urša Markuš iz Dol, Lavra Gotar iz Serjuč, Saša Urbanija in Janez Urbanija iz Slandro-ve ulice ter Maja Peterka iz Spodnjih Kosez. KMEČKI PRAZNIK Cvetje in obrt Obiskovalci si z zanimanjem ogledujejo razstavo v dvorani (slika levo). Predsednica Društva podeželskih žena in prizadevna organizatorica razstave Romana Capuder ob mizi z domačimi dobrotami (slika desno). kmečkega življenja. Ob prijetnih zvokih citer so si obiskovalci med drugim lahko ogledali vezenine, dražgoške kruhke, zanimive cvetne aranžmaje v koših in druge kmečke predmete. Ob izhodu so lahko kupili dobrote podeželskih gospodinj, ki si ob vsem delu na kmetiji vzamejo še čas za delo v društvu in tako prispevajo svoj delež k pestrejšemu življenju v kraju. Gospa Romana Capuder, predsednica Društva podeželskih žena, spada gotovo med najzaslužnejše organizatorje te prireditve. V bodoče ji želimo še več zavzetih sodelavk, saj prireditev vedno pritegne veliko število obiskovalcev. MIHA NOVAK V nedeljo, 4. avgusta 1996, je bil v Moravčah tradicionalni kmečki praznik, ki sta ga pripravili Društvo podeželskih žena in Društvo podeželske mladine. Ob 15. uri se je v lepi sončni nedelji zbralo veliko obiskovalcev na trgu pred cerkvijo, saj ima ta prireditev že bogato tradicijo in dober sloves. Konji, ki so čakali na začetek parade, so postajali že nekoliko nestrpni. Pihalna godba Moravče je zaigrala uvodno koračnico in povorka se je napotila proti Kulturnemu domu. Tudi narodne noše so se odzvale vabilu na praznik, skromen pa je bil prikaz kmečkih del in običajev, saj pet voz res ne more prikazati vse pestrosti kmečkega življenja. Kulturni dom so podeželske žene lepo uredile v pisano podobo domačih obrti, cvetja in starih predmetov iz NAŠA OBČANKA 36 let za trgovskim pultom Letos poleti je zaprla svojo trgovino in odšla v zasluženi pokoj Štefka Vettoraz-Štancarjeva Štefka iz Peč. Strnili smo kratke vtise o njenem dolgoletnem delu za trgovskim pultom. Gospa Štefka, za trgovski pult v Pečah ste prvič stopili leta 1960. Kako se tega začetka spominjate? Res je, v Pečah sem stopila za trgovski pult 1. septembra 1960. Bila sem mlada, neizkušena, toda trgovsko podjetje Napredek mi je zaupalo, čeprav sem bila stara komaj 20 let. Z Napredkom sem potem zelo dobro sodelovala celih 30 let in sem mu za to zelo hvaležna. Vse od začetka pa do leta 1990 je bil trgovski lokal v Dolinarjevi hiši, potem pa ste se preselili v nov gasilski dom. Toda včasih sem imel občutek, da se vam kar malo toži po prejšnjem lokalu. Sem se motil? Ne, niste. Zelo hvaležna sem Doli-narjevim, da sem bila pod njihovo streho 30 let. Vseskozi smo se odlično razumeli. Lokal je bil preprost in domač. Skladišče sem imela v kletnih prostorih in čeprav sem morala velikokrat na dan po stopnicah po blago, se mi to ni zdelo nikoli težko, pomagali pa so mi tudi sami krajani, ki so prišli v trgovino in seveda vsa leta mi je pri tem pomagal tudi mož. Ves čas sem dobro sodelovala s peškimi gasilci in ko so zgradili nov gasilski dom, so mi kot prvi ponudili v najem trgovski lokal v novem domu. Z veseljem sem sprejela ponudbo, predvsem zaradi tega, ker sem imela v novem lokalu vse bolj pri roki in urejeno. Gasilskemu društvu bi se rada tudi ob tej priložnosti zahvalila za dobro sodelovanje. Izbire blaga in založenosti trgovine pred 30 leti in danes ni mogoče primerjati. Trudila sem se, da je bilo v trgovini vse tisto, kar so krajani potrebovali. V prvem obdobju sem prodala največ tekstila, posode in raznih gospodinjskih potrebščin, v zadnjem obdobju pa so ljudje kupovali več prehrambnih artiklov. V prvih letih sem imela vse tisto, kar so domačije potrebovale, celo petrolej. Poleg trgovine je Ijila šola in skrbela sem, da so tudi šolarji dobili tisto, kar so potrebovali. Seveda je bila tudi šola takrat mnogo manj zahtevna. Najbrž so bili ljudje pred 30 leti bolj skromni od nas in so se bolj veselili vsake nove stvari na polici. Da. Tudi sama sem se veselila z njimi, ko smo ogledovali kakšno novo blago. Ljudje so bili skromni in mislim, da so še vedno, čeprav je res, da se je življenje v mnogočem spremenilo. Ste imeli občutek, da so bili ljudje zadovoljni s ponudbo? Takšen občutek sem imela vedno. Kmalu sem imela toliko izkušenj, da sem vedela, kaj ljudje potrebujejo. Veste, trgovina na vasi je mnogo bolj povezana z ljudmi, kot trgovina v mestu ali v večjem kraju. Tudi če kakšne želje ni bilo mogoče takoj izpolniti, sem skušala iskano blago čimprej nabaviti. V naši vasi in v okolici se je tudi veliko gradilo, ljudje so prišli iskat pijačo ali kakšno drugo blago tudi takrat, ko trgovina ni bila odprta. Šla sem in postregla. 5 prvimi začetki privatizacije pri nas ste od Napredka odkupili opremo in blago in nadaljevali kot zasebni podjetnik. Ali je bil obisk v trgovini takšen kot prej ali boljši? Mislim da je bil enak. Toda skrbi so se povečale. Čeprav sem tudi prej v celoti vodila trgovino, pa je bilo vseeno lažje, ker sem se vedno lahko obrnila na vodstvo Napredka. Ali je biti domačin in edini trgovec v krajevni skupnosti težko, lahko ali morda celo lepo? Lepo. Na to vprašanje ste odgovorili tako hitro, kot bi ga pričakovali. Tr- fovski poklic vam je res prirasel srcu in kaj bi svetovali mladim trgovcem? Naj bodo pošteni, pridni in prijazni. Ponovno bi se odločila za trgovski poklic, če bi imela petnajst let. Vaša hčerka je šla po vaši poti. Vesela sem tega. V pokoju vam ne bo dolgčas? Ne. Vidim, da se s tem vašim odločnim ne strinjata tudi vaša vnuka. In na koncu? Rada bi se zahvalila vsem Pečanom in strankam iz okolice, ki so prihajale v sveh teh letih v mojo trgovino. B. BRVAR l'A BREZ ZAMERE mraa Imate predlog za nov naslov moravskih strani? Ne?! Moravska zgoščenka. V Moravčah nujno potrebujemo prizidek k šoli ali kondomat. ■■ Ali veste; kaj se skoraj prej konča kot začne? Povorka voz s prikazom kmečkih del in običajev na kmečkem prazniku v Moravčah. _ Šolarčkov pomislek: »Kako naj varno po rumenih srčkih v šolo grem, če pločnik je preozek za mojo torbo in zame?« nunam« Sedaj ko je DS dal zeleno luč za novo pediatrično kliniko, bo morda tudi moravski ZD uspel pridobiti kakšnega otroškega zdravnika... Kompost je super Kompostni kup naredimo v kotu zelenjavnega vrta ali kje drugje. Rad ima polsenco in se lepo poda pod be-zgov ali lešnikov grm ali pa v njegovi okolici zasadimo robidnice. Kompost lahko tudi ogradimo (o tem naslednjič). Kompostni kup naredimo na ravni podlagi (ne v jami, kjer lahko pride do pomanjkanja zraka). Dno naj bo utrjeno s kamenjem ali betonom, ki omogočata odtekanje vode. Kot prvo plast naložimo narazen vejice grmov ali dreves zaradi drenaže in zračenja. Sledijo ostali odpadki, ki jih nalagamo v plasteh (debelina plasti naj ne bi bila več kot 20 cm), vmes pa damo plasti zemlje, ki naj bodo tanjše (le nekaj lopat). G? kompostiramo travo, jo pustimo, da najprej ovene, plasti pa naj ne bodo debelejše kot 10 cm. V splošnem naj bi se suhi in vlažni odpadki menjavali ali naj bi jih pomešali. Kompost na vrhu pokrijemo s travo, listjem, lesenim pokrovom ali slamnato preprogo. Tako zadrži toploto, ne moči ga dež in ne izsuši veter. Če je kompost presuh, ga je treba zaliti z vodo. Če je premoker, ga osušimo s tem, da ga premešamo. Kompost je zrel, ko diši po gozdni zemlji in je zrnat. Mnenja o tem, kdaj je kompost zrel, so precej različna. Zorenje lahko traja od 3 mesecev do 1 leta. Če je kompost zorel pri nizki temperaturi, dobimo manj razgrajen kompost (šota), če je zorel pri višji temperaturi (temperatura doseže okrog 65 stopinj Celzija v začetni fazi razgradnje) pa dobimo pravi humus. JELKA DOLINŠEK Smeti so nadloga To dobro vedo predvsem vaščani Desna in okolice, saj so »pridni« čistilci svojih dvorišč vestno odlagali odslužene jeklene konjičke in drugo šaro v okoliške gozdove in ceh kamnolom, ki je nad zajetjem pitne vode. Petnajst tovornjakov zmečkane pločevine je bilo zaenkrat zastonj odpe-Ijanih na smetišče v Dob. V bodoče občinski proračun ne bo več plačnik takšnih odvozov, zato bomo bedeli nad morebitnimi odlagalci odpadkov, ki bodo nosili posledice za svoje neodgovorno ravnanje. BRANKA BIZJAN Predšolska vzgoja Predšolska vzgoja vključuje otroke, ki so v vrtcu in otroke, ki obiskujejo pripravo na šolo. V letošnjem letu želimo vključiti tudi otroke, ki še niso organizirano vključeni v prej naštete dejavnosti. SPLOŠNI CILJ PREDŠOLSKE VZGOJE je spodbujanje različnih področij razvoja v skladu z zakonitostmi razvojnega obdobja ter značilnostmi posameznega otroka in omogočanje razvoja njegovih posebnih sposobnosti in spretnosti. V letošnjem letu bomo v okviru celodnevne vzgoje izvajali Se dodatne, obogatitvene programe. V jasličnem oddelku se bodo 2-letni otroci navajali na samostojno uporabo kahlice z lutko. V mlajši skupini se bodo otroci v letošnjem letu seznanili z malimi inštrumenti. Izdelovali jih bodo s pomočjo vzgojiteljice in varuhinje, pri tem pa jim bodo pomagali tudi starši. Na inštrumente bodo znali spremljati govorjeno in peto besedilo. V starejši skupini bodo skušali ohranjati ljudsko pesem in pregovore. Naučili se bodo veliko ljudskih pesmi in pri tem bodo sodelovali tudi starši. Mali šolarji se bodo seznanjali s tehnično vzgojo. Izdelovali bodo izdelke iz različnih materialov. Podrobno bodo spoznali les v projektu: »Od gozdnega sadeža do izdelka iz lesa.« Predšolski otroci bodo na koncu šolskega leta izdali glasilo in na zaključni prireditvi pokazali, kaj so med letom delali in česa so se naučili. Pred novim letom bomo za vse otroke pripravili veseli december. Organizirali bomo različne predstave, obisk dedka Mraza, delavnice za otroke in starše. V marcu bomo vsem mamicam, babicam, tetam, pa tudi očkom pripravili prijetno prireditev. Pred veliko nočjo bomo pripravili še eno delavnico za otroke in starše. Šolsko leto bomo zaključili z zaključno prireditvijo in razstavo. OB TEDNU OTROKA (prvi teden v oktobru) bomo organizirali na predšolski stopnji teden odprtih vrat. V tem tednu se v vrtec ali malo šolo lahko vključijo vsi otroci. VABLJENI! OBVESTILO ZA VSE STARŠE PREDŠOLSKIH OTROK, KI NISO V VRTCU ALI MALI ŠOLI V letošnjem letu bomo v drjgovoru z vami za<.e\i izvajali doOrffiie fjruura-me za predšolske otroke od 3,5 leta do vstopa v šolo. Pripravili smo različne programe, s katerimi bi vas radi seznanili osebno. Prosimo vse starše, ki želijo za svojega otroka »še nekaj več«, naj pridejo na sestanek, ki bo v prostorih šole v četrtek, 3.10.19%, ob 1730. MIJA ZIBELNIK vodja predšolske vzgoje OŠ J. Vege, Moravče V SPOMIN Mežnarjevi Poldi s Sv. Miklavža »Dobimo se pri Poldi na Miklavžu!« Za nešteto izletnikov in planincev iz Moravske doline in Ljubljane z okolico je bila Polda simbol lepega hriba nad Savo, oziroma »postojanke«, kjer so vedno lahko dobili šilce domačega, lačni pa tudi skromen prigrizek, planinci žige z evropske pešpoti, razglednice ter značke. Tudi zadnje mesece, ko so ji moči zaradi bolezni že močno pešale, je bila še vedno vir informacij z vse doline in okolice. Ljudje so jo poznali kot resno ženico z dobrim srcem, ki je znala prisluhniti ljudem. In to so cenili, zato so se pogosto vračali k njej. Vrasla se je v okolje, kamor je prišla iz rojstnega DeSna k teti in stricu brez otrok. Po njuni smrti je ostala na Sv. Miklavžu, se omožila in dobila sina, ki pa se je po končanem šolanju zaposlil v Ljubljani, mami pa je bil v občasno pomoč na kmetiji. Dvakrat se je omožila in dvakrat postala vdova. Pa se ni dala kar tako! Treba je bilo krepko poprijeti za deb, da je bila kmetija obdelana. Ko ji je vse prestano trpljenje začelo načenjati zdravje in ko so bile zime, ki se jih je najbolj bala, zelo dolge in so jo domači nagovarjali, naj gre v dolino, ni hotela o tem niti slišati. Ko pa je nekaj dni pred smrtjo sama predlagala sinu, da gre v dom za ostarele, je bil to zagotovo že znak, da se ji je zdravje močno poslabšalo. Iznenada se je zgodilo, da je odšla v dolino - odpeljal jo je rešilec. Na svoj hrib, ki ga je imeta tako rada, se ni več vrnila, ostala je v dolini pri svojih sorodnikih na Jurkovem brezju. Planinska borova vejica litijskih planincev ji je bila položena v grob kot zadnji pozdrav od vseh, ki se je bomo še dolgo radi spominjali. Mežnarjeva Polda, počivajte v miru! B. B. Lukovica YZi OBČILO /lamnik 12 Volitve članov svetov krajevnih skupnosti Župan Občine Lukovica je dne 9. 9.1996 razpisal prve volitve v Svete krajevnih skupnosti na območju Občine Lukovica - volitve bodo potekale skupaj z volitvami v Državni zbor, torej 10. novembra 1996. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje sreda, 11. september 1996. V nadaljevanju želimo vse nase volivce seznaniti z zakonskimi spremembami glede izvedbe teh volitev ter predvsem z načini kandidiranja: Postopek volitev v svete KS je s spremembo in dopolnitvijo 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95 -v nadaljevanju ZLV) make spremenjen. Bistvena novost je uzakonitev večinskega sistema volitev, Lir v praksi omogoča tesnejšo povezavo med volivci in izvoljenimi. Nadaljnja novost so volilne enote, saj zakon omogoča razdelitev KS na več volilnih enot, s čimer je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne skupnosti. Volilne enote se namreč oblikujejo po kriteriju števila prebivalcev, v vsaki pa volijo največ tri člane Sveta KS. Če svet KS ne šteje več kot 7 članov, se vsi dani sveta lahko volijo v krajevni skupnosti kot eni volilni enoti. Prav tako je bil z novelo ZLV spuščen prag zahtevnosti glede podpore volivcev posameznemu kandida- tu na najmanj 10 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v tisti krajevni skupnosti. Volilna pravica, ki jo določa 5. člen ZLV in 11. člen Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list RS, št. 46792), ostaja nespremenjena, pogoj pa je, da ima kandidat za člana Sveta KS stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri je kandidiral. Vse krajevne skupnosti na območju Občine Lukovica so že pred razpisom volitev sprejele sklep o določitvi območij, sedežev ter številu članov svetov KS in sklep o določitvi števila volilnih enot. Zakon pozna tri oblike kandidiranja: 1. S podpisovanjem skupine najmanj 10 volivcev Za volivce je ta oblika najenostavnejša, saj volivec da svojo podporo s podpisom na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime, jjriimek, rojstni datum in naslov stalnega prebivališča. Seznam je potrebno pred vložitvijo kandiature predati organu, ki vodi evidenco volilne pravice (Upravna enota Domžale), da overi podatke v seznamu. To lahko stori eden izmed skupine 10 volivcev, ki mora pridobiti tudi pisno soglasje kandidata. Overjeni seznam se priloži kandidaturi. Vsaka skupina volivcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti, vendar pa ni potrebno, da ima volivec, ki daje podporo, stalno prebivališče v volilni enoti. Zato lahko skupina 10 volivcev določi kandidate za vse volilne enote v krajevni skupnosti (če je ta razdeljena na več volilnih enot), vendar v vsaki volilni enoti le toliko kandidatov, kolikor se jih voli v njej. Pomembno pa je, da lahko volivec da podporo s podpisom samo enkrat za posamezno volilno enoto. Ta kandidatura mora imeti določenega predlagatelja, to je eden izmed 10 volivcev, ki je dal podporo, zato se na kandidaturi navede nje- govo ime in priimek ter doda še »in skupina volivcev«. Kandidatura mora imeti tudi predstavnika, ki pa ne sme bili kandidat. Volivci, ki na ta način določajo kandidaturo, so lahko tudi organizirana skupina, ki deluje na območje KS (člani društev itd.). Podpise pa lahko zbira katerikoli volivec: ali celo posamezni kandidat - samopre-dlagatelj. 2. Kandidati političnih strank Vsaka politična stranka v občini lahko določi kandidate v vsaki volilni enoti, in sicer največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti. Podpori kandidatu je potrebno priložiti pravila stranke o določanju kandidatov in zapisnik o zboru stranke oziroma postopku določitve kandidatov ter soglasje vsakega kandidata, da sprejema kandidaturo. Podporo kandidatu lahko dajo samo člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti (48. člen ZLV in drugi stavek 51. člena ZLV). Kandidati se obvezno Na podlagi 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/ 93, 7/94, 33/94, 70/95) RAZPISUJEM VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE LUKOVICA 1. člen Prve volitve v Svete krajevnih skupnosti na območju Občine Luko vica bodo v nedeljo, 10. novembra 19%. 2. člen Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 11. september 19%. 3. člen Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija, volilne komisije krajevnih skupnosti ter volilni odbori. OBČINA LUKOVICA ŽUPAN ŽUPAN Anastazij Živko BUR|A, I. r. Občinska volilna komisija je na podlagi določila 2. odstavka 112. člena v zvezi z 41. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, St. 72/91, 7/94, 3V94 in 70/95) na 1. seji dne 16.9.19% sprejela naslednji ROKOVNIK ZA IZVEDBO VOLILNIH OPRAVIL ZA VOLITVE ČLANOV SVETOV KRA|EVNIH SKUPNOSTI, KI BODO V NEDELIO, DNE 10.11.1996 Risimezna volilna opravila se izvedejo v naslednjih rokih: (navedeni so skrajni roki!) DATUM DAN VSEBINA OSNOVA/OPRAVI 11.09 19% l.dan Razpis volitev v svete krajevnih skupnosti in dan, s katerim pričnejo teči roki z£ izvedbo volitev. župan, .'kn 1 IVI/IV 21.09.19% m .lan Najmanj « volivcev vloži pri volilni komisiji krajevne skupnosti pisno zahtevo za sklk: zbora volivcev volilne enote (potrebno ji' priložiti seznam 10 volivcev s podpisi, ki vsebuje ime in priimek, datum rojstva, naskiv stalnega prebivališča) %. in viden/IV skupina K) volivcev 26 i« 19% 45 dni pred dnem glasovanja Vložitev pisnih predkigov kandidatur za dokičitev kandidatov ai zborih volivcev pri volilni komisiji krajevne skupnosti, (volivci lahko tudi na samem zboru volivcev do začetka glasovanja o prerikigih vložijo pisni predlog kandidatur.) 58. den /IV 63. člen /IV 01 111 19% 40 dni pred dnem glasovanja Volilna komisija krajevne skupnosti posije predbge kandidatur za rk)kx'anje kmdidatov |>redsedniku sveta krajevne sku[mosti zaradi sklica zbora volivcev r>>). (len /IV VK KS do 04.10.19% t dni po prejemu predlogov kandidatur Predsednik sveta krajevne skupnosti sklice zbore volivcev po volilnih enotah, ki se morajo opraviti najkasneje v II. dneh po sklk u zbora volivcev , člen 60/3 ZLV 15.10.19% 11 dni po sklicu Zbori volivcev po volilnih enotah dokičajo kandidate. (predsedstvo zborov volivcev: 3 člani: zapisnikar, dva overovatelja zapisniki) ZBORI VOIIVOV 62. do64.čk'nZLV liv KI. 1991, najkasneje 25 dni pred dnem glasovanja do R ure Občinski volilni komisiji se (iredkižijo kandidature, kx'i se/nam kandidatur, (žrebanje vrstnega reda) člen 74/2 /IV v v zvezi 7 dok/bami (/). 1I111.1 /VI)/ TCtiWl 15 dni preo dnem glasovanja lavna objava seznamov [jotn^ih kandidatur. člen 74/2 ZLV v /vrvni / (Močbami 1,1. ('lena /VII/ 03.11.19% 7 dni pred dnem glasovanja Volivci, ki lahko glasujejo po poŠti, morajo do tega roka vložiti zahtevo za glasovanje po posti. 79. člen ZLV volitve (X) poŠti 04. 11. 19% 6 dni pred dnem glasovanja Pristojni organ potrdi volilne imenike ter jih preda občinski volilni komisiji. K. .len/IVI' Upravna enota 05.11.19% 07 11.19% 5 dni pred dnem glasovanja 3 dni pred dnem glasovanja Predstavnik kandidatur lahko predloži seznam zaupnikov občinski volilni komisiji. Predčasno glasovanje na sedežu občinske volilne komisije, Lukovica 46,1225 Lukovica (od 9. do 17 ure) člen 47/2 /IV predst. kandidatur 78. člen ZLV predčasno glasovanje 07 11.19% 08.11.19% 3 dni pred dnem glasovanja ob 24. uri Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. 24 ur pred dnem glasovanja zaključek javne volilne propagande. «1. (len/IV 4. člen ZLV v zvezi z dok/bami 5 čk™ /VI i/ «11.19% SpkiSno glasovanje. Akl župana o r.izpisu volitev 11.11.19% 1. dan po dnevu glasovanja do IZ ure Volilni odbori morajo predati volilno gradivo volilni komisiji krajevne skupnosti. (len 89/1/IV volilni (xllxiri VKKS 11.11.19% l.dan po dnevu glasovanja po IZ uri Ugotavljanje izidov glasovanja po posti, (občinska volilna komisija) 88. člen ZLV M. 11.19% 4. dan po dnevu glasovanja Volilna komisija krajevne skupnosti posije zapisnik o svojem delu in drug volilni material občinski volilni komisiji. (len IVI/J /IV 16.11.19% 6. dan po dnevu glasovanja Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu glasovanja in ga posije županu ter posreduje v objavo v Uradni vestnik Občine Lukovka. '*). (kn /IV OPOMK: Kratica ZLV je Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list Republike Slovenije, St. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95). Kratica ZVDZ je Zakon o volitvah v državni rbnr (Uradni list Republike Slovenije, St. 44/92,60/95). Kratica ZfVP je Zakon o evidenci volilne pravice (Uradni let Republike Slovenije, 51.46A2). Občinska volilna komisija Predsednik Mojca Stmchil/k* dipl. iur., I. r. določajo s tajnim glasovanjem. Za celoten postopek določanja kandidatur morajo stranke sprejeti pravila, kjer opredelijo organ, ki določa kandidaturo (npr. krajevni odbor, zbor članov itd.), potrebno večino, da predlagana oseba postane kandidat (npr. večina navzočih, največ gLi-sov ali najmanj 5 glasov ipd.). V postopku določanja kandidatov je |X)lrebno imenovati tudi predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat. 3. Zbori volivcev Zbori volivcev za posamezno volilno enoto se skličejo na zahtevo najmanj 10 volivcev v volilni enoti. 7iihlevo je potrebno vložiti pisno pri volilni komisiji krajevne skupnosti najpozneje v 10 dneh «. člena ZLV). Pri določanju kandidatov za posamezno volilno enoto lahko sodelujejo le volivci te volilne enote. Pred sklicem zbora volivcev - naj-pozneje 40. dan pred dnem glasovanja - pošlje volilna komisija KS predloge kandidatur predsedniku Sveta KS, ki mora v roku .3 dni po njihovem prejemu sklicati zbor volivcev. Le-ta mora biti opravljen najpozneje v 11 dneh po sklicu. Zbor volivcev odloča torej o pred-kžgih kandidatur, ki so bili že predhodno vloženi pri volilni komisiji, lahko pa na samem zboru volivci do začetka glasovanja podajo še ckxJat-ne predloge v pisni obliki in soglasjem kandidata. Pri vseh načinih je potrebno priložili pisno soglasje kandidata, ki je v skladu s 70. členom ZIV nepreklicno. Vse kandidature (iz vseh treh načinov kandidiranja) morajo priseli k občinski volilni komisiji 25 dni pred dnem glasovanja cb 19. ure. Vložijo se neposredno pri njej, kajti roki tečejo ne glede na dela proste dnevne ali praznike. Volitve v Svete KS bodo izvajali občinska volilna komisija, volilne komisije KS ter volilni odbori. Člani volilnih organov ne morejo kandidirati. Kljub nekaterim spremembah Zakona o lokalnih volitvah so le le še vedno dokaj zahtevne, zato se za vse dodatne informacije lahko obrnete na sedež občinske volilne komisije: Občina Lukovica, Lukovica 46, tel. (061) 735-119, 735-098, 735-087 S stališča veljavne zakon v Svete KS izvoljeni tisti člani, ki jim najbolj zaupamo, je torej odvisno od čim večje udeležbe na volitvah, ki lxxk) v nedeljo, 10. novembra 19%. OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Volitve... Hitro se bližajo zakasnele državne parlamentarne volitve. V naši občini Lukovica pa bodo hkrati imeli lokalne volitve, torej bomo volili in izvolili nove Svete krajevnih skupnosti, in sicer: Prevojc, Lukovica, Rafolče, Zlato polje, Krašnja, Blagovica, Češ-njice in Trojane. Vedeti moramo, da je pravica in dolžnost vsakega polnoletnega državljana, da voli in tudi izvoli sebi in družbi primerno osebo, ki bo pripravljena v prihodnjem svetu KS ali kol |x>slanec v državnem parlamentu delati, samo delati, v dobro ljudem, ki so ga izvolili. Izvoljeni predstavniki, ki se niso pripravljeni po-|x)lnoma predati ponujeni funkciji, ki mu jo je prebivalstvo zaupalo, ni- so vredni tega imena. Vedeti moramo: če je delavna Krajevna skupnost, laže in rx>lje dela občina. Če delajo (k)bro občine, lahko tudi napreduje država v vseh pogledih. Žito predlagajmo možne kandidate za svete KS in ludi poslanic v državni parlament (žal je teh malo, zato naj bork) najboljši med najboljšimi) le tiste, ki so sposobni, delavni, vestni in pošteni. Le takšni predstavniki nam bork) prinesli !x>ljši jutri. Menim, da ne bi smeli preveč gledati na strankarsko sodelovanje. No, včasih se pa temu skoraj ne da izogniti. Torej, 10. novembra 1996 vsi povabljeni na volitve, da lxxk> izvoljeni res najboljši! VINKO |l RAS Občinska skrb za prometno varnost otrok Veliko število prometnih nesreč s tem pa tudi povečano število mrtvih in ranjenih na naših cestah je občino Lukovica spodbudilo, da je ustanovila svojo komisijo za varnost v cestnem prometu. Glede na promet, ki poteka čez Črni graben in na število osnovnošolcev, ki so se ob začetku šolskega leta »zaptxJili« po cestah Črnega grabna, pa tudi drugje, bodo imeli člani komisije polne roke dela. Člani komisije so zastavili silno resno, saj so si že na prvem ustanovnem srečanju poleg potrditve predsednika in imenovanja ostalih članov zadali kar nekaj nalog za večjo varnost naših ot- rok. Komisijo vodi Katarina Smer-koli-Ovca (Trojane), za akcije je zadolžen Drago (uteršek (Tmjava), ostali člani, ki tudi aktivno sodelujejo, pa so še Boža Požar (Krašnja), Martina Cerar (Gradišče), Marko Zore (Sp. Prapreče), Stanislava Stopar (Lukovica), Anton Florjančič (Blagovica), Mirko Bergant (Prevoje). Zasedba je iz celotnega območja občine Lukovica. Vsi so udeleženci v prometu in poznajo problematiko, ki tare občane. Zaželimo jim čim več rešenih varnostno prometnih zagat ter veliko uspeha v nadaljnjem delu. Naj se pozna njihovo delo v smislu akcije -10%. Kosovni odvoz odpadkov Občina Lukovica obvešča občane lukovške občine, da bo kosovni odvoz komunalnih odpadkov v torek, 29.10.19%. Uporabniki komunalnih storitev naj odložijo kosovne odpadke* |X)leg zabojnikov, ki jih bodo pripravili za praznjenje. Oddelek za komunalo Lukovica /bmnik 13 Slovesnost v Zlatem Polju Občinski svet Občine Lukovica potrdil traso avtoceste Cerkev sv. Luka v Sp. Praprečah Lukovica vabi na slavnostno akademijo ob 70-letnici prvega slovenskega zdravstvenega doma Natanko na 70. rojstni dan prvega slovenskega zdravstvenega doma bodo v Lukovici slovesno počastili velik zgodovinski dogodek, ki je pred davnimi leti pregnal iz takratnega zdravstvenega in higiensko povsem nerazvitega okolja hude bolezni, kot sta tifus in griža. Slovesnosti ob tej priložnosti pripravlja občinski organizacijski odbor, ki ga vodi Ciril Smrkolj. Praznovanje bo vseslovensko, saj je častno pokroviteljstvo prevzel minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Organizatorji pričakujejo udeležbo številnih uglednih predstavnikov iz zdravstvenega in političnega življenja ter seveda vabijo na slovesnost vse občane Občine Lukovica in sosednjih občin. Program slovesnosti v četrtek, 24. oktobra: • Ob 17. uri v Kulturnem domu v Lukovici: Slavnostna akademija - vseslovenska proslava ob 70-letnici in otvoritvi prenovljenega zdravstvenega doma s kratkim kulturnim programom • ob 18. uri v Zdravstvenem domu v Lukovici: otvoritev in ogled prenovljenega doma, ki ga lx> odprl minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč Vabljeni! Športno društvo Krašnja vabi v nedeljo, 6. oktobra 1996, na TRADICIONALNI 11. TEK ZA KROF s pričetkom ob 11. uri ter 3. POHOD ZA KROF s pričetkom med 8. in 9. uro. Prijavite se lahko isti dan - do pol ure pred pričetkom pri Gasilskem domu v Krašnji. Prijavnina je 300 oz. 100 SIT (pohod) ter 500 SIT (tek); za dečke in deklice, ki bodo tekli 2000 m v dveh kategorijah, prijavnine ni. Ostali (razdeljeni v kategoriji do 25 let, od 25 do 35 let, od 35 let do 45 let, nad 35 let ter nad 45 let) bodo tekli 8500 m, proga za pohodnike je dolga 9500 metrov. Vsi pohodniki bodo prejeli spominski obesek, čaj in okusen krof GOSTINSKEGA POD|ET|A TROJANE. Z njim se bodo posladkali tudi vsi tekači, med najboljše tekače pa bodo razdeljene tudi medalje (po posameznih kategorijah) ter spominska darila (najstarejši udeleženec oz. udeleženka ter najbolj množična udeležba). Seveda tudi tekači ne bodo ostali brez spominskega obeska in čaja. S tradicionalnim tekom in pohodom organizatorji obljubljajo tudi presenečenje (se spomnite lanskega v obliki teka Dušana Mravljela in Helene lavornik); manjkalo ne bo tudi prijetnega druženja, srečneži pa se bodo morda s ix)hoda vrnili tudi s kakšnim jurčkom ali kostanjem. Zbrani prvič na novem ti grišču v Zlatem Polju Občinski svet občine Lukovica je na svoji seji dne 26. junija 1996 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin Družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, vse to seveda za območje nove občine Lukovica. Prostorski akti, ki so se sprejemali, so seveda vezani na traso avtoceste in jo tudi določajo. Če danes človek vse še enkrat analizira, pride do ugotovitve, da drugače tudi ni bilo mogoče. Ob analizi vseh dogajanj, ki so se vrstila skozi to leto in pol, kar obstaja občina Lukovica, ter glede na vse, kar se je dogajalo še v času bivše skupne občine Domžale, je bilo to dejanje le zaključek dela poti, po kateri že dolgo hodimo. Tako je torej dokončno potrjen potek trase avtoceste za odsek Šent-jakob-Blagovica, ki je bil s sklepom vlade Republike Slovenije dne 1. 8.1996 že tudi stopil v veljavo. Odprt je torej prostor, ki ga praktično danes že vsi poznamo in v katerem že vsi slutimo novo cestno povezavo med vzhodom in zahodom. Izvajalci imajo tako proste roke za odkupe zemljišč in objektov, na podlagi odkupov zemljišč: pa bo investitor lahko pridobil tudi že prva gradbena dovoljenj.). Prva dela, ki bodo sledila, so najprej prestavitve komunalnih vo-rk)v: plina, vodovoda, elektrike... Veliko pozornosti bodo pritegnila pripravljalna dela na gradbiščih. Tu bo Slo predvsem za ureditev dostopov do bodočih objektov, ureditev grad-benih platojev pred predori ter ureditev samih gradbišč:. V pripravljalna do la spada tudi ureditev oziroma odprava kritičnih tex'k na magistralni cesti M10. Investitor je namreč obvezan napraviti projekte in izvesti samo rekonstrukcijo ceste. Stalno namreč poudarjamo, kako pomembna je ustrezna rešitev problematike na tej cesti, glede na to, kakšno nevamosl pred stavlja že današnji promet, med izgradnjo avtoceste pa seveda lahko pričakujemo še večje probleme. S pripravo projektov in zagotovitvijo finančnih sredstev, za kar poskrbi inve stitor, pa seveda še zdaleč ne bo vse Opravljeno. Na mnogih mestih bo treba namreč prkbbiti zemljišča. Zato so zadolžene krajevne skupnosti, katerih interes je, da se ta zadeva uredi. Kako pa bork) ob splošni pripravljenosti vseh sodelovali morebitni lastniki zemljišč ob magistralni cesti, pa je seveda vprašanje. (>menjena akcija bo verjetno ena težjih, vendar je to po-Roj, če hočemo rešiti perečo proble-matiko in verjetno tudi katero od življenj. V nasprotnem primeru, se pravi ob nesodelovanju lokalnih skupnosti in obč.mov, investitor žal ne lx> izvajal nikakršnih del na tej cesti; tako lx> mo krivdo nosili sami. Zelo milo rečeno, bo naša dolina postala eno samo veliko gradbišče. Vsi skupaj upamo, da bomo zmogli zdržati teh pet težkih let, ki nas čakajo. Kajti prav gotovo lx> prišlo do trenutkov, ko bosta potrebni velika strpnost in modrost. Takrat bomo morali vsi skupaj najti sku|x-n jezik. Trenutno se pojavlja največ vpra Sanj o odkupih objektov in zemljišč: ter s tem povezanimi cenitvami in vrednotenji nepremičnin. O načinu odku|x)v in 0 postopkih ste lahko brali že v prejšnji številki Slamnika, tam je določena pojasnila dal predsednik uprave DARSa g. )ože Brodnik. Resni-'a p,i jo, d,i nam izkušnje z drugih krajev Slovenije, kjer so odkupi že potekali, kažejo, da se ljudje v večini odio, ajo za odprodajo kmetijskih zemljišč, kjub temu da DARS nudi zadostno količino nadomestnih zemljišč. To Pa kaže na sprejemijivo odkupno |x>-'iliko odkupovaka. Promet / nepremičninami, v tem primeru odkup Zemljišč in objektov, je, kol smo že večkrat omenili, izključno stvar dogovora med prodajalcem in kupiem, ravno tako je interna stvar dogovora cena. Tako žal, kot je bilo večkrat pričakovati, občina v dogovorih in kupčijah ne more sodelovati, ker za to tudi ni poklicana. Oškodovancem pa svetujemo, da si ob morebitnih /aple tih poiščejo pravno pomoč ali pa se posvetujejo s katerim od drugih zapri seženih cenilcev. V primeru, da lahko na kakršen koli način občina vendarle lahko pomaga, bomo to tudi storili. Previdnost pa seveda nikoli ni odveč. V tem tednu je občina podpisala pogodbo /a najem zemljišča, kjer bo izvajalec pripravljalnih del SCT postavil objekte; ti bodo služili DARSu za izvajanje nadzora nad gradbenimi deli na odseku avtcx:este Vransko - Bla-govk a. Baza za inženirski nadzor bo v Blagovic i, in sicer na zemljišču za šolskim igriščem. Prostor za bazo bo varno urejen in zaščiten z ograjo, skrb bo posvečena tudi ureditvi prometa v Blagovici. Ureditev prostora smo pripravili s sodelovanjem KS Blagovica in OS Janko Kersnik Brck). Baza se bo Zgradila v zelo kratkem roku in naj bi bila postavljena do novembra 1996, Na odseku Vransko - Blagovic a bodo v kratkem pričeli tudi z večjimi pripravljalnimi deli. Izvajajo že preme stilve nekaterih komunalnih vodov, med drugim plinovoda. Pripravljalna dela bo Izvajalo gradbeno podjetje SCT z podizvajak i. V ta dela pa spadajo izgradnja predora Trojane - Za-gorje, imenovanega »Arturjeva luk nja«, In pa priprava platojev pred predori ter izgradnja dovoznih priključkov na traso AC in do gradbišč objektov. Dela bodo izvajali v pozni jeseni in v zimskem času, odvisno seveda od vremenskih razmer. Kar se tiče AC odseka Blagovica -Šentjakob, pričakujemo v jeseni priče-tek del na križišču v Lukovici; tu lx>-rk> urejevali dostop z magistralne ceste MIO na avtcx:esto in pa deviac ijo ceste in nadvoz v smeri Lukovica Spodnje Praproče - Moravče1. V sklopu tega se mora urediti tudi ukinjeni izvoz iz Lukovice pri ()rehku v smeri Maklenovica Šentvid in pa ureditev M10 na vzhodni strani Lukovice. Ta dela že spadajo v sklop ureditve in izgradnje avtoceste in tako zapadejo vsem |X)Stopkom, projektom in pa financiranju kot avtocesta. Naj še enkrat obvestim vse /ainle resirane, da je končni i/ris trase avtoceste in pa vsi podatki v zvezi z zemljišči, ki so predvideni za odkup, in druge ureditve na ogled na občini Lukovica med uradnimi urami. To je grob opis dogajanja v zvezi z avtocesto in postopki okrog nje. Ak-livnosli, ki so povezane z avtocesto, so še vedno močno izražene pri delu občinske uprave. Glede na dejavnosti se delo ob AC seveda razlikuje od dela, ki je bilo potrebno med sprejemanjem dokumentacije, vse bolj se približujejo aktivnosti, ki bodo |X)ve-zane / gradnjo in gradbinci, pa seveda s soočanjem s problemi na mestu samem. Kot ste lahko prebrali, se ukvarjamo z zelo konkretnimi in resnimi problemi, ki imajo opraviti z neposrednim rlelom na terenu in pri reševanju problemov konkretno na trasi avtoceste. Zelo zanimiva pa se mi je zdela pasivnost, obravnavanje in ali pa neobravnavanje medijev ob sprejemanju < )dloka v zvezi z AC v občini Lukovica, pa naj si bo na odseku Vransko - Blagovica ali pa Blagovic a Šentjakob glede na težavnost, speci-fiko in velikost projekta. (Mogoče je tako celo bolje?) Pri tem gre iskali razloge v političnem odločanju in naši zanimivosti za takšno in drugačno |x>-litiko, pa naj si bo to fx>lilika prvega, drugega, tretjega ali pa tega lokalnega ranga, ki nas obkroža. Žal je, tako se zdi, bolj pomembnih toliko in toliko tisoč volivcev, kot pa projekt, /.i katerega pravijo, da je bil glede na te Zavrtost celo karavanški predor šala. Ali res nismo in nismo bili |x>litično zanimivi? Hodimo previdno, volit vise bližajo! podžupan MATEJ Kotnik Osrednje polje na severni strani prezbiterija v prapreški cerkvi pripada donatorski upodobitvi plemiča. V ohlapnem ogrinjalu s krznenim ovratnikom moli na kle-čalniku, obrnjen proti oltarju v cerkvi. Ob njem kleči hči, pred njim pa je naslikan grb s školjko na rdečem ščitu in grbovnim okrasjem; zgoraj je zeleni šlem z zlato šlemno krono in rdečo perutjo, v kateri se ponovi motiv školjke. Desni del freske zavzema naslika na tabla z napisom v majuskuli. Nemški tekst pravi, da je fresko dal naslikali plemič Hans H. Herisch z Brda v čast božjo, ljube Gospe in ljubih svetnikov leta 1520(!). Zal je tekst danes slabo ohranjen, zadnja vrstica je nerazberljiva, zato natančna letnica ostaja odprta. Hans H. Herisch je to rej naročnik fresk v prapreški cerkvi, verjetno pa so plemičih Herischi tudi glavni pobudnika in nar(x":niki cerkve. V zgodovinskih listinah je plemiška družina Herischev omenjena leta 1481, ko so |X)leg desetin v okoliških krajih v fevd dobili dvor na Brdu (hof ZU lj;k) gre verjetno za neutrjeni stolp, ki naj bi bil po Ivanu Stoparju prednik današnje graščine. (Ta je iz srede 16. stol.) Samozavestna portret -na upodobitev naročnika Herischa v najsvetejšem - oltarnem delu cerkve presega srednjeveško tradicijo, v kateri se donatcxii upodabljajo kot skromne, nekje v ozadju skrite majhne figurice ob mogočnih svetniških likih. Portret plemiča kot tudi portret mojstra Štefana v ladijskem delu nakazujeta novi renesančni duh portretiranja s težnjami po realizmu, individualnosti in psihološkem podajanju oseb. Novost se kaže tudi v napisnih tablah ob portretih, ki ne zajemata samo molitve ampak tudi zgodovinske podatke. Če si fresko plemiča Herischa pobliže ogledamo, lahko pod grbom ■■■■■■■■■■ Zadnjo nedeljo v avgustu smo v Zlatem Polju prisostvovali slovesnemu odprtju več namenskega igrišča. Poleg krajanov so se zbrali tudi številni drugi, v svoji sredini pa smo pozdravili predstavnike občine Lukovica in goste. Povabilu pa so se odzvali tudi nogometaši ekip iz Prevoj, katerih vodja je bil g. Božo Pogačar, ter ekipa »AS« iz Domžal. Navzoče je nagovoril predsednik Športnega društva Zlato Polje, g. Milan Šinkovec. Povedal je, da je bilo v ta namen opravljenih veliko delovnih akcij, prek 1900 delovnih ur prostovoljnega dela mladih iz Zlatopolj-skih vasi. Zahvalil se je krajanom za materialno in finančno pomoč, Krajevni skupnosti Zlato Polje za razumevanje, pomcx" in podporo, prav tako vsem zunaj KS, ki so pomagali Športnemu društvu, bodisi finančno kot materialno. Posebno zahvalo je namenil občini Lukovica oz. predstavnikoma g. Tomažu Cerarju in županu g. Zivku Burji. Slednji je pohvalil uspešno delo mladih ter dejal, da je le s skupnim delom lahko dosežen na- kotiček Znano je, da je nxX / enostavnimi posedi /manjšati rabo energije, kar pa pomeni /manjšanje stroškov za ogrevanje, manjše onesnaževanje okolja in manjšo odvisnost posameznika cxl cloliavileljcv virov energije. Zato je letos Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Agencija a učinkovito rabo energije razpisak) subvenc ije, s katerimi želi aktivno prispevati k učinkoviti in za okolje sprejemljivi rabi energije v naseljenih individualnih objektih in stanovanjih. V letošnjem k-tu podpirajo: • Tesnjenje obstoječih oken s subvencijo do 400 Sn7m tesnila oz. največ 10.000 SIT na gospe xlinjstvo. • Izvedbo toplotne i/olacije obstoječih pcxlstreSij s subvencijo 350 SfT/W oz. največ 28.000 SIT na gospodinjstvo. • Nastavitev in kontrolo oljnih gorilnikov pri kotlih za centralno ogrevanje s subvenc i-jo do 5.500 SIT na gospcxlinjstvo. Ministrstvo /a gospcKJarske dejavnosti je skupaj s programom PHARE za izkoriščanje obnovljivih virov energije pripravilo razpis za: opazimo vrezane napise z letnicami dobskih kaplanov, ki so tu maševali. (Prapreška cerkev je bila namreč podružnica pražupnije Dob vse doleta 1787 ko je nastala župnija Brdo.) Najmlajši je vpis kaplana Jakoba Korena iz leta 1578, ki je še pripisal, da je bil sprva krivoverec, kasneje pa je postal katolik. To je danes v Praprečah edini ohranjeni spomin na protestanti-zem, ki se je tu zeb zgodaj pojavil. Le 8 let potem, ko je Martin Luter (1517) na vrata grajske cerkve v VVittenbergu nabil 95 tez in s tem začel cerkveno predek za celotno skupnost, predvsem pa je to v ponos krajanov Zlatega Polja. Z nekaj besedami je izrazil svoje veselje in priznanje mladim tudi predsednik KS Zlato Polje, g. Vinko Jeras; Dejal je, da je srečen, ker vidi v ljudeh ustvarjalnost in željo po napredku. Nato je župan, g. Živko Burja, sk>ve-sno prerezal trak, navzoči pa so z aplavzom pozdravili veliko pridobitev. V zadovoljstvo vseh ter na šport no srečo smo nazdravili s penino. Ob prvih kapljicah dežja je g. Tomaž (]erar s Spc/rtnim navdihom prvi podal žogo s sredine igrišča in tako naznanil pri-četek finalne nogometne tekme povabljenih ekip; te so se letos tradicionalno pomerile med seboj na novem igrišču. Zal je zaradi dežja veliko ljudi od-šb, saj ni bib mogoče priti pod streho premajhne bivše osnovne šole, sedaj lokala Sonček. Njeni lastnici se zahvaljujemo za razumevanje jp vso pomoč. Kramljali, veselili in plesali smo dolgo v rxx". Bib je lepo in nepozabne j. T. HABJANIČ • Subvencioniranje sprejemnikov sorič ne energije za pripravo topk- vode. tistim, ki so ali bodo v ietu 19% /gradili solanu sislen, h, i,o<* pisa, t*> i^p/dčao.i suljvenc^i v visini tkt 18.000 Srr/nV po i/vrseni vgradnji kompletnega solarnega sistema. Število subvencij je omejeno, zato oddajte vloge čim prej! Na razpisih lahko scxJelujejo vsi, ki lxxJo izpolnili naslednje pogoje: • so lastniki oz. upravniki ribstoječega sta novanjskega objekta na področju Republike Slovenije, • bcxtb pridobili pozitivno mnenje energetskega svetovalca, po kriterijih, ki jih je dc> kxtil izvajalec projekta, • po končanem posegu bodo izvajalcu posameznega projekta dostavili predpisano vkjgo za dodelitev subvencije / vsemi zahte^ vanimi prilogami Razpis za subvencioniranje izgradnje solarnih sistemov je bil objavljen v Delu in Večeru 26. avgusta. Preostali razpisi pa bodo objavljeni v Delu, Večeru in rstedeljskem dnevniku 4. in 5. septembra. Energetsko svetovalna pisarna Kamnik, Glavni tri> 23, tel. 831-470, 817-443. Odprta vsak torek in četrtek od 1Z do 20. ure. PIŠE: ANDREJ KOS reformo, ki je pripeljala do razkola in delitve na protestante in katolike, se v prapreški cerkvi že omenja eden najzgodnejših shodov luteranov v Sk> veniji. Zgcxbvinski viri poročajo, da je ljubljanski škof Krištof Ravbar skupaj z deželnim upraviteljem bžefom Lambergarjem zaradi širjenja protestantizma pisal pritožbo na državni zbor v Augsburg. Še istega leta je pisal oglejskemu patriarhu, v katerem poroča, da je bil na sv. Lukeža dan 1525. leta v Praprečah velik luteranski javni shod, kjer so brali luteransko mašo in pri tem izpustili kanon. Ver jetno so te shode še nadaljevali. Na to namigujeta kar dve letnk i posvetitve prapreške cerkve - najprej 1530, nato |x>novnp 1535. Protestantsko vero je zlasti podpirab pbmstvo, saj je z versko svobodo hotelo pridobiti večji vpliv v cerkvi. Kot ugotavlja Stane Stražar v knjigi Oni graben, je bil med privrženci nove vere verjetno tudi brdski pbmič Herisch, ki je rrx>rda cerkev dal zgraditi prav v ta namen. S stena prezbiterija: portretna upodobitev naročnika Hansa H. Herischa z grbom in napisno tablo. (foto: M. KOTNIK) Domžale /lamnik 14 Pozdravni nagovor levičarja desničarju laz se borim za domovino, ti za oblast, ti vselej delaš za denar -jaz le za čast. Vlada & parlament Oblast skrbi: »Kaj bo, če nas ne bo, kdo neuko ljudstvo vodil bo? Kdo varoval ga bo, učil in vsak dan pamet mu solil?« Medobčinsko srečanje pevskih zborov Jarški PIBČ1 - društveniki brez meja. Zbere se domača pevska smetana in zapojejo veselo - iz srca. FRANCE CERAR IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Tudi najboljša bolezen je zanič« Upam, da so nase bralke in bralci med počitnicami upoštevali koristne misli o zdravju, ki smo jih navedli v prejšnji številki, in si ohranili ter utrdili zdravje. Tokrat pa povprašajmo ljudsko modrost, kaj pravi o bolezni in zdravilih. Bolezen navadno pride nenadno in je trdovratna: Bolezen pride, ne da bi jo klicali. Bolezen pride s četverovprego in odhaja z enojno vprego. Bolezen prijezdi na konju in odhaja peš. Med vzroki zanjo se večkrat omenjata skrb in nezmernost: Od skrbi prej zboliš, kakor obogatiš. Kdor ima skrbi, je dovolj bolan. Bolezni so cena za razuzdanost. V prejšnjih časih, ko je bila večja stiska za hrano, je veljalo tudi: Kar privarčuješ pri hrani, znosiš zdravnikom. Nobena bolezen ni dobrodošla: Tudi najboljša bolezen je zanič. Tudi sladkorna bolezen je grenka, (ruski) Vedno pa je mogoče odkriti v njej tudi kakšno dobro stran: Bolezen telesa more prispevati k zdravju duše. Bolezen pokaže, kdo (kakšni) smo. O počutju bolnikov govorijo naslednji pregovori: Zdravi in bolni nimajo enakih misli. Bolniku je vse grenko, (ruski) Bolniku ne pomaga nobena zlata postelja. Bolnik sam najbolj ve, kaj ga boli. Nihče ni tako bolan, da ne bi upal na izboljšanje. Veliko je pregovorov in domislic o zdravnikih. Med naslednjimi je večina pikrih in četo krivičnih in jih moramo jemati z velikim pridržkom. Naj jih zaradi stvari same vseeno navedemo, ob vsem spoštovanju do tega poklica, ki ga prej ali slej vsi »krvavo« potrebujemo. Začnimo pa s svetopisemskim: Zdravnik, ozdravi sam sebe (Lk 4,23); tako pravimo tistemu, ki hoče dajati zdravila ali nasvete drugim, a jih je sam potreben. Mladi zdravnik - polno pokopališče. Pokopališče pokrije grehe (napake) zdravnikov. Če zdravnik pozdravi, mora tudi sonce to videti; če ubije, to pokrije zemlja, (angl.) En zdravnik drugemu priskrbi delo. Bog pozdravi, zdravnik pa dobi (pobere) plačilo. Svojega dediča si nikar ne izbiraj za zdravnika. Zdravnik je včasih nevarnejši kot bolezen, (angl.) Včasih se je treba bolj bati zdravnika kot bolezni, (angl) Bolje noben zdravnik kakor trije, (ruski) Veliko zdravnikov - gotova smrt (...pogubi bolnika). Drago je tisto zdravje, ki ga kupiš pri zdravniku. Pred duhovnikom, zdravnikom in odvetnikom (sodnikom) ničesar ne skrivaj. Pa navedimo dve bodici še na račun bolnikov, da bo zamera na obe strani: Ko bolnik ozdravi, nerad plače stroške. Deset starih bab (ali: dedcev) - enajst bolezni. Tudi o zdravilih ve ljudska izkušnja marsikaj povedati: Za vsako bolezen raste rožica. Če je bolezen poznana, je napol ozdravljena. Zdravilo je včasih grenkejše kot bolezen. Zdravilo vedno pomaga - če ne bolniku pa lekarnarju. Vsa zdravila pa imajo tudi svoje meje: Zoper smrt ni zdravila. Sv. Luka je bil svetnik in zdravnik, pa je vendarle umrl. Naj končam z bolj spodbudno mislijo, ki pravi da je najbolj bolan otrok materi najbolj pri srcu. Ob tem s hvaležnostjo mislimo na tiste, ki kot zdravniki, bolniške sestre, strežnice ali kot družinski člani dneve in včasih tudi noči skrbijo za bolnike in jih obdajajo z ljubeznijo. Zanje pa velja lezusova obljuba: »Bolan sem bil in ste me oskrbeli... Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni« (Mt 25,3640). BOGDAN DOLENC Nov prevod celotnega Svetega pisma V prvi polovici septembra so predstavili javnosti nov prevod celotnega Svetega pisma v slovenski jezik. Izid »knjige vseh knjig« je dejanje neprecenljivega kulturnega pomena za vso Slovenijo in slovenski narod. Prevajanje tako obsežnega spisa pomeni izjemno znanstveno nalogo in je zahtevalo vključitev vrhunskih znanstvenikov predvsem s Teološke in Filozofske fakultete v Ljubljani. Sodelovalo je 12 prevajalcev, izvedencev v starem hebrejskem in starem grškem jeziku, 8 lektorjev (slavistov) in korektorjev; v celotni ekipi je bilo okoli 50 oseb. Nalogo so opravili v razmeroma kratkem času - v 15 letih. Prvič po Dalmatinu spet celotno Sveto pismo Nov prevod ima naslov: Sveto pismo Stare in Nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Vse Sveto pismo je v eni knjigi, ki vsebuje še bogate in strokovne uvode, opombe in dodatke. Glavni razlog za nov prevod je v tem, da besedilo Svetega pisma doslej še nikoli ni bilo prevedeno dosledno po izvirnih jezikih. Naslednji razlog je razvoj slovenskega jezika in novi izsledki svetopisemskih znanosti. Pobudo za to veliko delo so dali predavatelji svetopisemskih ved na Teološki fakulteti v Ljubljani leta 1980. Nova zaveza je izšla leta 1984 z naslovom: Sveto pismo Nove zaveze. Jubilejni prevod ob štiristoletnici Dalmatinove Biblije. Nato se je začelo prevajanje trikrat obsežnejše Stare zaveze. Vodja koordinacijskega odbora prevajalcev je bil profesor Stare zaveze in večkrat- ni doktor Jože Krašovec, redni član Evropske in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prevod je zamišljen kot skupinski in ekumenski (vsekrščanski) oziroma medkonfesionalni projekt. Zato so pri njem sodelovali strokovni predstavniki Združenih bibličnih družb iz Londona, ki so tudi izdajateljice. Za dokončno pripravo, tehnično izvedbo in tisk so pooblastile Svetopisemsko družbo Slovenije, ki obstaja od maja 1993. V imenu katoliške Cerkve je delo spremljala Slovenska škofovska konferenca. Sodelovale so tudi evangeličanska in nekatere druge manjše cerkve, zato ima prevod velik ekumenski pomen. Prevod v sodobni in lepi slovenščini je pripravljen dosledno po izvirniku. Na začftktu so osnovna pravila za branje in obsežen splošen uvod, kjer je beseda npr. tudi o pomenu Svetega pisma za judovstvo in krščanstvo in o dosedanjih slovenskih prevodih. Vsaka posamezna knjiga ima še poseben, lasten uvod. Bogate so opombe; te prinašajo jezikovne, zemljepisne in zgodovinske razlage. Od teoloških razlag so pritegnjene le tiste, o katerih je soglasje med vsemi krščanskimi Cerkvami. Na robu besedila so označena vzporedna in podobna svetopisemska mesta (reference); to je dragocena novost, saj se pojavlja prvič v slovenskih izdajah. Na koncu so izčrpni dodatki: slovar manj znanih izrazov, preglednice praznikov, koledarja itd., časovna preglednica in zemljevidi. Najbolj prevajana knjiga na svetu Knjiga vseh knjig je najbolj pre-vajano knjižno delo v zgodovini človeštva. Na svetu je nekaj nad ■■■»■■■■■■■I Nedvomno najlepši sad letošnje jeseni - nov slovenski prevod Svetega pisma Stare in Nove zaveze 6000 jezikov in govorov, od tega je celotno Sveto pismo prevedeno v 341 jezikov. Od vseh jezikov je 2092 takih, da imajo že vsaj en svetopisemski spis. Združene svetopisemske družbe s sedežem v Londonu so najpomembnejša svetovna organizacija, ki se ukvarja izključno s prevajanjem in izdajanjem Svetega pisma. Vsako leto izda nad 600 milijonov izvodov. Slovenska svetopisemska družba je ena od 130 njenih članic. Slovenci smo med prvimi 15 narodi, ki smo dobili celotno Sveto pismo v domačem, živem jeziku - to je bila znamenita Biblija v prevodu Jurija Dalmatina leta 1584. Prvo obsežnejše svetopisemsko besedilo v slovenskem jeziku pa je bil Trubarjev prevod Matejevega evangelija I. 1555. Glede na obseg dela je naša najnovejša Biblija ena izmed največjih izdaj na svetu. Izšla je v nakladi 11.000 izvodov, cena pa je 6500 SIT. Svetovni simpozij o Svetem pismu Od 17 do 20. septembra je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma. Sodelovalo je okoli 70 vrhunskih znanstvenikov iz vsega sveta. Simpozij so spremljale tudi razne druge prireditve, koncerti in razstave. »Biblije na Slovenskem« je naslov razstave v Narodni galeriji, ki so jo odprli 19. sept. in bo na ogled do 6. januarja 1997 Predstavlja ok. 250 knjižnih spomenikov - pričevanj o tem, da smo se Slovenci kot narod oblikovali v okviru krščanske civilizacije. V prvem slovenskem zapisu - Brižinskih spomenikih - je poročilo iz prvih strani Sv. pisma, slovenska književnost, razvoj našega jezika se je začela s Svetim pismom. Ljubljanski nadškof in metropolit je ob predstavitvi novega prevoda dejal: »Dva dogodka na Slovenskem odmevata letos mednarodno: obisk papeža Janeza Pavla II. ter mednarodni simpozij o Svetem pismu. Prvi je razgibal velike množice in ponesel ime slovenske države po vsem svetu, drugi pa bo privabil predvsem izredne znanstvenike iz vsega sveta.« BOGDAN DOLENC BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA Kraljestvo soglasnika r Med slovenskimi soglasniki je r eden najbolj bogatih, razkošnih in pomembnih. Saj ima okrog sebe pravo kraljestvo zanimivih, posrečenih in pomembnih besed ali pojmov. Ker se pri izgovarjavi glasu r konica jezika zatrese, se »zatresejo« tudi vse besede, ki vsebujejo enega ali več teh glasov. Nekakšna podlaga za vse omenjeno so besede za pojme: tresti, iztresti, natre-sti, odtresti, potresti, pretresti, raztresti in zatresti ter seveda vse izpeljanke iz teh osnovnih glagolov. Bogastvo slovenskega jezika pa je še v tem, da imajo besede, ki hočejo posebej poudariti tresenje ali kakršnokoli premikanje, po dva r. Na primer: brbrati, grgranje, drdra-nje, frfrati, prevreti, pretresti, razce-frati. V besedi predrdral (je vso deželo), so pa celo tri črke r. Tega bogastva je v sosednjih jezikih manj. Izjema je glagol mrmrati (muren, to murmur, murmurer, mormorare). Samostalniki in pridevniki iz teh osnov pa skorajda nimajo črke r. Trepetati, tresti se, drgetati ali drhteti je po nemško beben, schut-teln, vvabbeln, tresljaj je Schvvin-gung, tresniti pa einschlagen. Angleži imajo za besedo drgetati - to poke, to dig, to push, za tresti - to sha-ke, to toss, to tremble, to shiver. Ita- lijani imajo za pojem tresti - scoute-re, Francozi pa za tresenje - seco-uement. Nemška beseda za prskati je - schnauben, francoska - etre en tut, italijanski pršič je - neve farino sa, angleški pa - powdery snovv. Slovenci ga srkamo, Nemci temu početju pravijo - saugen, srkniti pa tudi Schluck. Francozi rečejo - pren- dre un gorgee, Angleži pa - to sip, to lap. Takih tujih besed, ki pomenijo tresenje in premikanje ter imajo manj sičnikov in šumevcev, predvsem pa dragocenih r-ov, je še veliko. Čisto nekaj drugega pa je z našo ljubo slovenščino. Prisluhnimo be- Za »posladek« pa še kitica iz Prešernovega Povodnega moža (pri branju prisluhnite glasovom: r, s, z, č, š in ž): So brž pridrvili se črni oblaki, zasliši na nebu se strašno gromenje, zasliši vetrov se sovražno vršenje, zasliši potokov derečih šumenje, pričjočim po koncu so vstali lasje, -oh, Urškina zala, zdaj tebi gorje! Zanimive primerjave: N Čriček Heimchen Trepalnica Augenlid Tresorepka Bachstelze Tresoglavec VVachkelkopt Sršen Hornisse Čmrlj Hummel Srebati Treščilo je labbern, schliirfen den Baum hat ein Blitz getroffen (drevo) A cricket evelash vvagtail hornet bumble-bee, humble-bee to sip to crash I F grillo cigale, grillon ciglio cil batticoda hocheqeue tete branlante calabrone! frelon calabrone! bourdon cadito el fulmine bovuter, siroter la founde est tombee sur... (na) sedam, v katerih je r povezan s sič-niki in šumevci (c, s, z in č, š, ž). Recimo, tale dva stavka: Zaradi grozo vite brezbrižnosti je bil mlečnozo bež nesrečen, prestrašen, razburjen in pretresen, razjarjen in tako jezen, da je kar škripal z zobmi. Zunaj je zašumelo, završalo, potem na kral-ko in bučno zagrmelo, se v trenutku zabliskalo, treščilo in počilo, ostrešje barake je zaškripalo ter se vse skupaj v strašanskem hrušču in tru-šču sesulo in podrlo. Zanimivi sta tudi besedi rehta in rešeto. Rešeto nihaje ali krožeče tre-semo. V rehti pa imamo večjo količino rehtanja; poleg kroženja in tresenja z rehto še udarjamo ob koleno, da gre zrnje žita, fižol, ali karkoli že rehtamo, hitreje skozi mrežo. Se nekaj besed, pri katerih je s črko r, s sičniki in šumevci poudarjena žlahtnost slovenskega jezika: brizga Ina, brencelj, brenčati, brlizgati, brkljati, brskati, brušenje, brizga, brcati, čmrlj, čriček, cvrčanje, drčalni-ca, drezati, frcati, frčalo, grča, hrustljav, krušljivost, krč, kričanje, kresil-nik, namrščiti se, odkrušek, praskalo, prasketanje, presušiti, prečrpati, pricijaziti, pricvrkniti, pršica, ravs, razcefrati, razčetverjen, razraščanje, rentačiti, rezgetanje, skrčka, skrem-žiti se, smrčanje, sproščati, striženje, tresk, treščiti, vreščati, vrisk, žlobu-dranje, žrtje, žuboreti in poctobne. FRANCE CERAR Domžale /lamnik 15 Nove knjige v domžalski Knjižnici Spoštovane bralke in bralci Slamnika, odslej vas bomo v tej rubriki seznanjali s knjižnimi novostmi in nekaterimi novimi neknjižnimi gradivi, ki so na razpolago v naši domžalski Knjižnici. Poskušali vam bomo posredovati informacije o najbolj iskanih in najbolj branih novih knjigah v knjižnici. Seznanjali vas bomo z vsem najnovejšim in vas, upamo, na ta način obvestili v gradivu, ki si ga oziroma bi si ga želeli prebrati. Vse novosti, o katerih vas bomo obveščali v Slamniku, lahko uporabniki Interneta poiščete v OPACu in tako že doma vidite, če imamo iskano gradivo tudi v Knjižnici Domžale. Knjižničarji upamo, da bock> najbolj iskane knjige med bralci krožile Se hitreje, saj števila izvodov posamezne knjige zaradi vedno ponavljajočih se finančnih težav ne moremo zvečat V poletnih mesecih - juliju in avgustu -smo v domžalski knjižnici kupili oziroma pripravili na razpolago našim obiskovalcem 437 naslovov novih knjig, videokaset, avdiokaset in zgoščenk. V splošnem področju smo med 11 novimi knjigami vpisali knjigo Muzeji na Gorenjskem, v kaleri vas skupioa avtorjev seznanja z muzeji, vodniki po muzejih, muzejskimi zbirkami in adresarji. Področje filozofije je med drugim bogatejše za novo knjigo lackson H. Brow-na Drobna navodila za življenje, ki je izšla v dveh zvezkih. V knjigi lahko preberete preko 7(1) naslovov za boljše in prijel nejše življenje. Zanimiva in aktualna knjiga s področja etike je zbornik Profesionalna etika pri delu z ljudmi, Zbornik seznanja bralce z etiko, poklic no etiko, delom z ljudmi, socialno etiko, družlx> in vsebuje tudi nekatere kodekse profesionalne etike. Okultne vede so pridobile štiri nove knjige, med njimi Prerokovanje iz ciganskih kart Rudice Kovačič. Priročnik praktično seznanja s ciganskim prerokovanjem. Na področju psirmlogije je lames Red-fielcl izdal delo, ki dopdtnjuje Celestinsko preroki«), Vodnik po Celestinski prerokbi. Vcxlnik pomaga bralcem praktično živeti življenje, ki ga predstavi Celestinska prerokba. Pri pisanju knjige je Redfielriu z nasveti pomagala psihokiginja. Rolf Merkle, avtor knjige- Optimizma se lahko naučimo: kake i/ svojega življenja naredimo največ, bralcem predstavlja po/itivno mišljenje, optimizem, samozavest, življenjske uspehe In psihološke nasvete. Tudi podrcx*ja verstva - bogoslovja je meri poletnimi poc it 11 it .lini olx>gatelo /,i nekaj novih knjig. Omenimo naj le knjigo o Papežu fanezu Pavlu II. v Sloveniji, ki je opremljena s številnimi barvnimi fotografijami. Izšla je tudi nova knjiga o spremljanju težko bolnih in umirajočih z enakim naslovom. Priredil jo je Marijan Sef, bralce pa seznanja s pastoralno teologijo. Področje sociologije je med poletno maloštevilnimi knjigami pridobilo delo z vse bolj aktualno vsebino, in sicer Življenje v umetnih svetovih: navidezna resničnost, videospoti in vsakdanje gledanje televizije Heinza Buddemeierja. Po statistiki najbolj iskano oziroma brano področje strokovne literature je notranja politika. V knjižnici si lahko izposodite dela Danila Slavnika Kučanov klan, Vladimira Voduška Tretja balkanska vojna, laneza lanše 8 let pozneje; v to skupino knjig pa lahko uvrstimo tudi Borisa va lovka / Zadnjimi dnevi SFRJ: odlomki iz dnevnika. Knjige vas bodo popeljale v svet slovenske in jugoslovanske politike zadnjih let. Če se želite na tem področju .dobro izobraziti ali pa dobiti kolikor toliko popolno sliko o situaciji, vam priporočamo, da preberete vsaj nekaj teh del, če že ne vse, saj praktično vsako ponuja svojo resnico. Vedno aktualno in zanimivo področje vzgoje in šolstva je pridobilo zanimivo knjigo Barbare Coloroso Otroci so tega vredni: notranja disciplina, največ, kar lahko damo otroku. Avtorica, po poklicu psihologinja, je vse nasvete, ki jih nudi tudi v knjigi, preizkusila na svojih treh otrocih, kar knjigi prav gotovo daje posebno vrednost in ji gre prav zaradi tega dejstva še lx>lj verjeli. Etnologija je bogatejša za delo Igorja Cvetka Slovenske otroške prstne igre, ki - kot lahko viriimo že v naslovu - bralca seznanja z otroškimi prstnimi igrami, slovenskimi otroškimi pesmimi, zbirkami in prircM'niki. Področje biologije je poleti pridobilo novo delo Igorja Jermana in Arturja Sterna Gen v valovih: porajanje nove biologije. Čedalje aktualnejsa in vse bolj pereča tema mnogih polemik ponuja nekaj osnovnih odgovorov na vprašanja o genetiki. Medicina je med precej številnimi novimi deli pridobila delo skupine avtorjev Droge med nami, ki opisuje droge, zdravljenje ex)visnosti, pravo in legalizacijo drog. Nova je tudi knjiga Elizabeth Fen-wick Čisto zares o seksu, ki mladostnikom ponuja številne odgovore na vprašanja o ljubezni, spolnem življenju, delovanju telesa, kontracepciji. Novo knjigo je izdala tudi Devendra Vo-ra Zdravje je v tvojih rokah: akupresura in druge naravne terapije, ki pokriva področje akupresure in alternativne medicine. Tehnične vede so med drugim pridobile delo Sebastjana Veharja Kolesarski priročnik, vedno bolj zanimivo, uporabno in potrebno prevozno sredstvo kolo je v priročniku natančno predstavljeno. Bralcem poleg opisa delovanja kolesa nudimo tudi Kolesarski vodnik po Sloveniji, ki predstavlja in opisuje različne možnosti in kolesarske poti po celotni deželi. Področje vodenja in organizacije poslovanja podjetij je bogatejše za delo Aleksandre Kanjuo-Mrčela Ženske v me-nedžmentu. Avtorica opisuje žensko v poslovnem svetu, predstavlja osnovne pojme podjetništva, družbeni položaj žensk, diskriminacijo žensk in teorijo osebnosti. Knjižničarji smo vpisali tudi precej novih knjig s področja leposlovja in mladinske literature, o katerih se lahko seznanite v knjižnici. Pridobili smo tudi nove zgoščenke, video in avdiokasete, katere si prav takp lahko ogledate in izberete za iz- posojo. Na razpolago vam je tudi katalog knjižnih in neknjižnih novosti domžalske knjižice, v katerem si lahko sami preberete podatke o zgoraj opisanih in drugih novostih, ki vam jih nudimo knjižničarji. Vsi stari in novi bralci, pogosti in manj pogosti, ste vabljeni, da nas obiščete med uradnimi urami, saj smo prepričani, da bomo za vsakega posameznika našli primerno gradivo. B. Z. O. KNJIŽNICA Miškin DOMŽALE vrtiček Knjižnica Domžale vabi k vpisu v Miškin vrtiček. Ta oblika ustvarjalnega druženja otrok je namenjena otrokom od tretjega do sedmega leta starosti. V osmih srečanjih, ki bodo potekala enkrat tedensko, ponujamo otrokom različne dejavnosti. Pravljične urice v knjižnici Domžale Majhnim in velikim pravljicam bodo otroci od 4. leta dalje lahko prisluhnili vsak torek in sredo ob 17 uri. Pravljice bodo potekale od oktobra do maja, v čarobni svet pa bosta vaše otroke popeljala pravljičarja Nina in Franci. Skupini bosta stalni, zato je potrebno otroke vpisati v to obliko knjižne vzgoje, število otrok v skupini bo omejeno, zato pohitite s prijavami. Vpis bo potekal do zasedbe prostih mest. Preberite, tudi o nas pišejo Zbirka SLOVENIJA TOTAL je namenjena popotnikom in poslovnim ljudem; že več let jo pripravlja Pomurska založba, ki bi z njo rada podrobneje predstavila prav vsa naselja v naši državi. Tako je pred kratkim izšla knjiga LJUBLJANA IN OKOLICA A-Z. V njej najdemo tudi podatke o naseljih naše nove občine Domžale. V priročniku lahko preberem kratko zgodovino našega mesta, opis kulturne in naravne dediščine, najpomembnejše telefonske številke nato pa nas avtorji |x) abecednem vrstnem redu pc >peljejo od Bišč do Zič, ki so zadnje opisano naselje. Priročnik je dobrodošel zlasti popotnikom, ki se z našo občino prvič srečajo, poslovni ljudje pa ga lx>do v roke vzeli zaradi vrste telefonskih številk in pregledno navedenih naselij, ki jih na koncu najdemo tudi v obliki krajevnega vodnika ali pa jih poiščemo v stvarnem vodniku. MUZEII NA GORENJSKEM je naslov Strokovne publikacije, v kateri je vrsta avtorjev pripravila pregled vseh muzejev na Gorenjskem, ki so tudi izdajatelj in založnik lične brošurice. Na sprehodu od muzeja do muzeja, od zbirke do zbirke nas čisto na koncu avtorji pripeljejo tudi na Gorjušo pri Domžalah in nam na kratko v fotografiji in tekstu predstavijo zbirke, kamnin in fosilov zbirke Simona Robiča ter razvoj slamnikarstva na Domžalskem. Obiskovalcem bo dobrodošla tudi informacija o možnostih obiska zbirke. KAM 19% je pravzaprav reklamni priročnik, ki pa ga bodo veseli zlasti kolesarji, saj v njem Turistična zveza Slovenije predstavlja svoj projekt DRUŽINSKO KOLESARJENJE, hkrati pa s pomočjo vodnika lahko opravite tudi kar 40 različnih kolesarskih tur, med katerimi boste lahko izbirali različne vzpone npr. Predel, Vršič, Vrata ali pa le prijetno vožnjo proti Robanovemu kotu ali na Polževo. Ob vsakem kolesarjenju je navedena informativna telefonska številka, trasa ter kraj, kjer lahko dobite žig o uspešno opravljenem kolesarjenju. V. • pripovedovanje pravljic: • petje pesmic in igranje na različne inštrumente • priprava lutkovne predstave • risanje, slikanje, tiskanje • izrezovanje, lepljenje Vrtiček se bo pričel 17 10. 1996. Prva skupina ki je namenjena otrokom do 4. leta starosti; začela se bo ob 16.30. Ker je namenjena najmlajšim, bo dejavnost potekala eno uro. Cena osmih srečanj je 4000 SIT. Druga skupina je namenjena otrokom od četrtega leta dalje. Srečanja bodo trajala uro in pol, s pri-četkom ob 1730. Cena osmih srečanj je 6000 SIT. Vpis poteka na mladinskem oddelku do zasedbe prostih mest. Informacije po telefonu 721-204! Knjižnica Domžale S 1. septembrom posluje po običajnem urniku; in sicer: OD PONEDELJKA DO PETKA: 7 -19. SOBOTA: 8. -12. ENOTA MORAVČE TOREK: 14. -19. PETEK: 16. - 8. ENOTA MENGEŠ PONEDELJEK IN ČETRTEK: 13. -18.30 SREDA: 9. -13. VABLJENI K OBISKU! Dopolnjena izdaja kronike Doba Znani kronist Stane Stražar pripravlja dopolnjeno izdajo Kronike Doba in njegove okolice. Knjiga bo po vsebini in s slikovnim gradivom zelo bogata. Izšla bo v velikosti A4 in bo podobna knjigi Mengeš in Trzin skozi čas. Dobljani in okoličani se mogoče niti ne zavedajo, kakšno kulturno Ijogast-vo se jim bliža, saj taka knjiga vsebuje približno deset tisoč zgodovinskih in drugih sporočil. Svojo vrednost pa imajo tudi stare slike in različni zgodovinski do- kumenti. U. Provinciogram (Francetu Cerarju) Škrjanček kuje verzov rad obilo, a to je zanj pretežko opravilo — brez prav ga ritma teče mu beseda, mašil je polna poezija bleda! JANEZ NASTRAN avtoteh V DOMŽALAH /i? KOSEC ć.o.o. ASTRA ZE ZA 22.950 DEM KREDIT, LEASING, MENJAVA STARO-NOVO NOV PRODAJNO SERVISNI CENTER KOSEC D.O.O. DOMŽALE SALON, LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE, TEL: 061/716-092 SERVIS, KAMNIŠKA 19, DOMŽALE, TEL: 061/715-333 JUS-SECURITV d.0.0. Ljubljanska 102, DOMŽALE Uradne ure: Pon.: 10.-12. Tor.: 10-12 in 16.-18. Sre.: 10.-12. Čet: 10.-12. in 16.-18. Pet.: 10.-12. in 16.-18. Telefon: 061/715-776 Telefon: 061/716-230 JUS-SECURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA Mobitel: 0609/638-007 Vam nudi storitve po naročilu in vrši prodajo, montažo, servis in priklop VARNOSTNIH, ALARMNIH SISTEMOV na 24-urno oboroženo intervencijsko službo. Zagotovite si varnost z varnostno službo JUS-SECURITY DOMŽALE. AVTOŠOLA »JUS« Kategorije: A B, C, E in H Mobitel: 0609/615-159 NOVO NOVO NOVO Z novim Golfom Rabbit diesel Se hitreje in kvalitetnejše do vozniškega izpita. PriCetek voženj takoj - ugodne cene. Pričetek tečajev CPP vsak torek ob 10. uri dopoldne In ob 16. uri popoldne. Z vami in za vas inštruktorji avtošole Jus: Tone, Urška, Bojan in Vlasta. NOVO NOVO NOVO v DOMŽALAH na Ljubljanski 102 JUS-SECURITY prodaja, montaža in servis TELEFONIJA PANASONIC telefonski aparati, telefaksi, avtomatske tajnice, telefonske centrale, telefonski pribor, ipd. ALARMNE NAPRAVE naprave za protivlomna in protipožarna varovanja pripomočki za osebno zaščito in zaščito ljudi in premoženja, protivlomni in protipožarni šefi, trezorji, blagajne... VIDEO NADZORNI SISTEMI kamere, monitorji, tirne lapse videorekorderji, skrite kamere, video domofoni in cameorderji Panasonic in še... DOMŽALE - V SOBOTO 28. SEPTEMBRA C/MURK) (stiirojiean as hi on J^)esiyn S I N C E 19 2 5 28. 9. ob 11h- otvoritev trgovine, v I. nadstropju blagovnice VELE H| Bi_z modno revijo in najnovejšo jesensko-zimsko kolekcijo._ DOMŽALE - V PETEK 4. OKTOBRA hulstaiS! Mercedes Benz MED POHIŠTVOM 4.10. ob 10 - otvoritev prenovljenega Napredkovega salona pohištva v neposredni bližini blagovnice VELE, s povsem novo ponudbo pohištva. Domžale /lamnik Glasba treh dežel že devetič navdušila številne obiskovalce Vsako leto se mednarodnega koncerta z naslovom Glasba treh dežel udeleži prek tisoč obiskovalcev. Tudi letos je Kulturno društvo Miran Jarc iz Škocjana pri Domžalah pod vodstvom predsednika Alojza Stražarja razveselilo gledalce z izborom in povabilom glasbenikov, folklori- stov in humoristov iz Avstrije, Italije in Slovenije. Sobotni večer glasbe in humorja 31. avgusta sta povezovala radijska in TV napovedovalca Betka Šuhel in Jane/ Dolinar, snemala ga je POP TV Ljubljana, za ozvočenje in snemanje koncerta pa je poskrbel Radio Ljubljana. Obiskovalci so zasedli vse sedeže pod platneno streho v Poletnem gledališču na Studencu in navdušeno sprejeli nastope pevca Aleksandra Mežka, ansambla Štajerskih 7 in ansambla Slapovi, humorista in pevca Vinka Šimka, vo kalne skupine Kvarta, sopranistke Ane-Marije (avornik in njenega spremljevalca na klavirju Tomaža Pimata, flavtiske Adele Ramovš s spremljevalko na klavirju |ano Pavli, enajstletne pevke Sanje Cerjak iz Novega mesta, vokalne skupine Družine Blažej iz Galicije v Avstriji, ansambla Zamejski kvintet iz Repen Tabora, svetovnega prvaka v igranju na diatonični harmoniki Denisa Novata ki tržaške folklorne skupine Stu ledi. Iskrene čestitke organizatorjem mednarodnega koncerta in nasvidenje prihodnje leto na jubilejni deseti prireditvi. U. Domžalski rogisti G. Gregor Rettinger, predsednik DOMŽALSKIH ROGISTOV ni nikdar v zadregi, pa naj ga vprašaš karkoli o DOMŽALSKIH ROGI-STIH, ki bodo v oktobru praznovali prvih pet let uspešnega nastopanja. »Od 12.11.1991 delamo«, ustreli kot iz topa in mi našteje ro-giste: Florjan ZABRET, Ivan KO ZARIČ, Matevž OMAN (umetniški vodja), Uroš ORAŽEM, Jernej HRIBAR in Gregor RETTINGER, ki je včasih skupaj z g. Omanom igral pri gorenjskih lovskih rogistih. Ko pa so šli ti narazen, je naredil vse, da smo prišli do DOMŽALSKIH ROGISTOV ki so danes nepogrešljivi na različnih slovesnostih, prireditvah, tekmovanjih, pa tudi lovskih pogrebih. Najprej so najraje igrali NASVIDFNIF, najbrž zato, da so se vedno znova sre>-čevali na vajah, ki jih imajo enkrat tedensko v OS Rodica, včasih pa tudi kar pri članu Zabretu doma. Če je pred vrati tekmovanje, se dobijo večkrat. Njihov koledar nastopov je* poln, saj jih /lasti v letošnjem k"tu bvska in druga društva, ki praznujejo zlate jubik'je, vabijo na svoje nastope, potem so tu še različna pevska srečanja, rogisli pa se posebej radi spominjajo svojih nastopov na CilJ^S-BITREH DEŽEL, OSINI |xxloknk i, pa tudi nastopi o izvolitvi domžalske županje in mengeškega župana so prijeten spomin. Poleg vrste nastopov, krepko če/ sto bi jih našteli, če bi šli po njihovem skrbno urejenem arhivu, so najbolj ponosni na tekmovali«' dosežke, pri katerih jim je kar precej pomagal častni (Lm in veliki prijatelj g. lože Grfec; ta sicer vcxli prekmurske rogiste, prvo takšno skupino v Sloveniji. Naštudiranih imajo več kot 50 melodij, ne štejejo pa posel »nih skladb— t. i. lovskih signalov, ki so obvezni del tekmovanj, na katerih se enakovredno kosajo spodobnimi skupinami v domovini in tujini. Na to kaže tudi letošnja zmaga v Avstriji na te kmovanju avstrijskih skupin, kjer so v svoji skupini osvojili prvo mesto in ZLATI ROG Teh imajo zaradi svoje kvalitete že kar precej, saj so v tujini vedno dobrodošli gostje, veseli pa so tudi priznanj s slovenskih revij lovskih pevskih /I k ni iv in skupin rogistov, kjer vedno izstopajo po svoji kvalitetni izvedbi. Vsi njihovi nastopi so popisani, za to |x>skrbi vodja ali pa njegova hči Kajetana; ta je tajnica glasbene skupine, ki ima zapolnjene vse vikende in so morali prav iskati datum, ko bodo obeležili svojih prvih skupnih pet let uspešnih nastopov in prijetnega druženja. To bo 16. novembra 1996 ob 18. uri v prostorih Osnovne šole Domžale, pri ustvarjanju ravno pravšnjega razpoloženja ob petletnici pa jim bodo pomagali tudi prijatelji iz Avstrije, rogisti iz Prekmurja, Škofjeloški pevski zbor in folklora iz Iskre. Prisluhnili lx«te lahko tudi dvema skladbama, ki ju je g. lože Grlec napisal posebej za domžalske rogiste: Domžalski rogisti igrajo In Veseli Domžalski rogisti igrajo. Pridite tudi vi, »rogistič-no« prijetno bo! V. VOJSKA KONCERT DVEH PROFESORJEV Praizvedba Ramovševega Polygrama Zveza kulturnih organizacij in glavni sponzor SKB-Investicijsko podjetje d. o. o., Ljubljana sta nas konec avgusta 1996 povabila na koncert v cerkev sv. Mohorja in sv. F ordinata v Grobljah; tu sta se predstavila dva profesorja: nemški violinist Matthias Buchholz, profesor na Visoki šoli za glasbo v Kolnu, ter slovenski pianist Domžalčan Aci Bertoncelj, profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po Sonati za violo in klavir v D-duru ). S. Bacha so številni poslušalci prisluhnili prvi izvedbi Polvgrama za violo in klavir, ki ga je v letu 1968 ustvaril P Ramovš, prvi del pa sta zaključila z R. Schumannovim Adagio in AJlegro cjp. 70. V drugem delu sta odlična glas- benika M. Buchholz, ki vodi tudi mojstrske tečaje po Evropi, ZDA, Koreji in Tajvanu ter A. Bertoncelj predstavila Sonato za violo ki klavir op. 147 D. Šostako-viča. (žd navdušenih poslušakev pa sta se poslovila z nenapovedanim dodatkom. Vrhunskima glasbenikoma bomo lahko prisluhnili tudi na radiu, saj je koncert snemal Radio Slovenija. V. XII. tekmovanje ljudskih godcev Pod starimi Repanškovimi kostanji na Homcu pri Radomljah je bilo v drugi polovici avgusta že 12. tekmovanje ljudskih godcev občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Lukovica in Moravče. Letos je nastopilo osemindvajset tekmovalcev, devet v kategoriji do petnajst let in devetnajst v kategoriji nad petnajst let. V kategoriji do petnajst let so prva tri mesta zasedli: Klemen Leben, Borut Žagar in Uroš Šubelj, v kategoriji nad petnajst let pa Simon Cerar, Grega Vrbovec in Uroš Križman. Torej sami mladi godci v obeh kategorijah. Najstarejša godčevka je bila Pep- ca Blejc, najboljši debitant pa Marko Tome. ZKO Domžale in Kamnik sta podelili lepe nagrade - knjižne nagrade Staneta Stražarja in majolike - prireditev pa so podprli tudi obrtniki, med katerimi se vsako leto izkaže Usnjar- stvo Grčar. Glavni organizator Vido Repanšek je tudi letos dokazal, da je taka prireditev v našem prostoru potrebna, saj se je poleg 28 tekmovalcev zbralo tudi sedemsto obiskovalcev. Pod Repanškovimi kostanji je bib tako - kot poje pesem - res domače in lepo. Veliko dobrih ljudskih godcev in navdušeno občinstvo pa je porok tudi za prihodnja tekmovanja. Prireditev sta popestrila evropska prvaka na diatonični harmoniki Aleks Rutar in David Koren, ansambel Slovenski muzikantje in pet gostov iz drugih občin, ki so tekmovali zunaj konkurence. I. S. Pričetek dela likovnega društva »Petra Loboda« iz Domžal V ponedeljek, 2. septembra 1996, ob 16. uri, so se ponovno, tako kot za šolarke in šolarje, odprla vrata razreda v Osnovni šoli (bivši Šlandrovi šoli) na Bistriški ulici, v katerem se že leta srečujejo člani likovnega društva in ustvarjajo pod vodstvom svojega dolgoletnega mentorja akad. slikarja Danijela Fuggerja. Društvo, ki je lansko leto uspešno organiziralo dve razstavi likovnih del rednih članov, ima tudi letos v načrtu organizirati svojo redno letno razstavo v spomladanskem roku. Že v prvi polovici letošnjega leta so stekli tudi razgovori o sodelovanju med Likovnim društvom iz Kamnika in Likovnim društvom iz Domžal. Člani obeh društev so se že srečali v juniju mesecu in pričeli / upodabljanjem ulic starega mestnega jedra Kamnika, V septembru pa bodo svoja dela dokončali tel pristopili nato k organizaciji skupne razstave s pomočjo in ob podpori ZKO Kamnik in ZKO Domžale. Člani društva in mentor vabijo vse, ki so zainteresirani ter imajo namen redno in aktivno sodelovati na ponedeljkovih učnih srečanjih, da pridejo na neobvezen, informativen obisk lahko vsak ponedeljek ob 16. uri. ANITA ŠEFER Poletna violončelistična šola V okviru podjetja Parnas iz Domžal deluje tudi zasebna glasbena šola, kjer so letos že petič organizirali Poletno violončelistično šolo in letos prvič na mednarodni ravni. Na šoli pravijo, da je to tudi prva violončelistična šola v Sloveniji, ki se je kot slušatelji udeležujejo učenci oziroma študentje iz drugih držav. Poletno šolo sta vodili priznana profesorica in violončelistka iz Švice Susanne Basler Novšak in vodja zasebne glasbene šole Parnas, violončelistka Zdenka Kristl Marinič. Letošnja poletna šola je bila namenjena mladim učencem violončela v starosti od 10 do 20 let. Udeležilo se jo je T5 mladih iz Švice, Italije, Japonske, Koreje in Slovenije. Poletna violončelistična šola je bila v Kranju, in sicer je potekala od 1. do 10. avgusta. U. Mladi zmagovalci po tekmovanju Spoštovani! Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 14.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 714-599 in 721-022 Risbe razstavlja jaka Bonča LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Od 12. do 26. septembra 1996 je v Likovnem razstavišču Domžale odprta razstava risb slikarja Jake Bonča (letnik 1962), ki je od leta 1981 razstavljal živeč kot desetkrat, in je ob profesuri na Fakulteti za arhitekturo ter Visoki šoli za risanje in slikanje tudi oblikovalec in tehnični urednik revije Likovne besede. Na Odprtju ra/stave je številnim obiski >vak eni spregovoril o svojem delu, za katerega je dobil že več priznanj, med njimi v letu 1992 tudi prvo nagrad" na mednarodnem natečaju 1)1 IV Spec ial Avards »Nacionalna identiteta centrov evropskih mest pO letu 1992«, Maaslricht, Nizozemska. Slovesnost je s svojim nastopom obogatil Domžalski trobilni kvartet. Če morda neveste: galerija je odprta vsak dan od 10. do 12, ure In od 15 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. nnktnHraelll V. Razstava slikarke Vere Terstenjak Jovičić Ko se je prvi teden v septembru končal, je akademska slikarica Vera Terstenjak (ovičič v svoji Galeriji vera v Domžalah kol že nekaj minulih septembrov obiskovalcem predstavila likovna dela, ki jih je ustvarila v zadnjem času. V katalogu, obiskovalci so ga dobili na razstavi, smo lahko prebrali, da bo naslednje leto že trideset let cxf njene prve samostojne razstave v New Yorku, kjer je nekaj let živela. Poleg številnih razstav doma in v ZDA, je slikarka imela samostojne razstave še v Nemčiji, Franciji in Italiji. Najnovejši slikarkin katalog je postregel kar z dverjia spremnima besedama, in sicer kritika Aleksandra Basina In I muc ,i Zalarja. U. Vera Terstenjak Jovičič je veliko svoje ustvarjalne energije in znanja posvetila vzgoji nadarjenih otrok. (Fo-to: N. lovic ii ) Domžale /lamnik 18 Slovesna blagoslovitev obnovitvenih del V vsakem kraju, na vsakem večjem ali manjšem hribčku lahko opazimo korenine ne samo slovenske vernosti, ampak tudi kulture, pridnosti in urejenosti. V cerkvi nekateri iščejo svoje zatočišče, spet druge pritegnejo njene lepote, tretji preko molitve iščejo stik z Bogom,... Da, to je BOŽJA HIŠA. Takšnemu namenu služi tudi Ihan-ska cerkev (zgodovinarji trdijo, da je ihanska župnija nastala pred letom 1100), kjer je na zadnjo avgustovsko nedeljo - žegnanjsko nedeljo - beograjski nadškof io metropolit dr. France Perko blagoslovil nove kamnite stopnice in obnovitvena dela v zadnjih petnajstih letih, kar župniku-je Franc Zaplata. Na blagoslovitvi se je zbrala kar zajetna množica ljudi, med katerimi so bile številčno močno prisotne tudi narodne noše in osebe, ki so nosile ključno vlogo pri obnavljanju cerkve in njene okolice. Beograjskega nadškofa in metropolita dr. Franca Perka je pozdravil cerkveni ključar Janez Hribar, ta se je najprej zahvalil, da je ponovno prišel med ihanske farane, da se je toliko žrtvoval in blagoslovil, kar je bilo obnovljeno ter jih razveselil in obogatil z lepim govorom. »Čeprav ste tako daleč, smo vseeno povezani med seboj. Molimo drug za drugega,« je zaključil svoj pozdravni nagovor. V nadaljevanju pa se ključar zahvali tudi domačemu župniku, Francu Zaplati, ki je v 15-ih letih naredil veliko za župnijsko in Posebna zahvala gre tudi občini Domžale in Krajevni skupnosti Ihan Zahvala župniku Francu Zaplati. (Foto: A. Hribar) Beograjski nadškof in metropolit dr. France Perko blagoslavlja nove kamnite stopnice. (Foto: A. Hribar) obe podružnični cerkvi. Naj omenim le nekaj dobrih del: fasada na župnijski cerkvi, nove stopnice na koru, obnova podružnične cerkve na Taboru, obnovljene orgle,... in seveda nove kamnite stopnice, ki so bile resnično potrebne. če so predniki v hudih časih turških vpadov in kužnih bolezni sezidali cerkev, je tudi dolžnost ihanske župnije, da jo ohranja, obnavlja in lepša. Prav to tudi delajo in tako izročajo vero svojim potomcem - zanamcem. Bog bo na svoj način dobro poplačal vsem tistim, ki so prispevali svoje kamenčke za mozaik cerkve Sv. Jurija v Ihanu. A. H. Bleivveisove Novice pred 120 leti - leta 1876 Potrpežljivost premaga vse ovire. Zvestoba je potrpežljivost. Žrtve in muke za dobro stvar so tudi potrpežljivost. Slovenci smo na splošno premalo potrpežljivi. Koliko neki jih je danes med nami, ki bi bili pripravljeni trpeti za blagor domovine. Koliko neki jih je, ki hi vztrajno in z ljubeznijo delali za droben sad. Mnogo jih je med nami, ki se lažno hvalijo, da svojo domovino ljubijo, v resnici pa nič ne žrtvujejo in ne delajo zanjo. Vera brez dejanj je mrtva in tudi ljubezen brez dejanj je mrtva. S postavo pred šestimi leti (1870) so bile telesne kazni, posebno pa šiba iz šol odpravljene. Nasledki te postave so zelo slabi. Resnica je v tem, da odkar je raba šibe v šoli prepovedana, je mladina bolj neubogljiva, srborita in razuzdana. Nekateri pravijo, da so odpravo šibe svetovali naučnemu ministru nekateri pedagogi. Parlament je sprejel ministrov predlog in postava je bila zunaj. Z odkritim srcem lahko povemo, da ti pedagogi mladine čisto nič ne poznajo, z odgojo otrok so se samo teoreti-cum pečali. Še sanja se jim ne ne, kaj se pravi, čredo otrok v razredu imeti in jih podučevati. Med temi jih je dve tretjini srboritežev in neubogljencev. Kaj pomaga, če učitelj še tako očetovsko svari, opominja, prosi, žuga, ako se pa hudobnih hutic čestokrat vse to nič ne prime. Kaj pomaga še tako dobro in temeljito podučevanje, ako pa večina otrok iz same hudobije nauka ne posluša, se odka-zanega na pamet ne nauči in danih nalog ne izvrši. In zakaj ne? Samo zatega del ne, ker hudobneži vedo, da se jim šibe treba bati ni, za druge kazni pa ne porajtajo nič. Stari filozof Distervveg pravi: »Trdovratno laganje kakor tudi kradež, nespodobnosti vseh vrst, morajo se s šibo kaznovati.« Filozof Celler pravi: »Telesne kazni so jako potrebne in koristne. Če bi se te iz Sol izpravile, bila bi to velika ne-spamet.« Ženske v hlačah. Tu ne gre za gospodstvo v hiši, ampak zato, da se ženske znebijo nadležnih kikelj in kakor moški hlače oblečejo. Zadnji teden meseca avgusta so se v Filadelfiji v Ameriki zbrale ženske, ki so članice »Društva žensk za svobodno obleko«. Po viharnih razpravah so z vsemi glasovi »za« sklenile, da se odpravi ženska kiklja in na njeno mesto stopijo hlače kakor pri moških. Na ta zbor so vse gospe in gospodične prišle v hlačah. Marsikatera ženska na Kranjskem se bo smejala tem Amerikankam in rekla, kako da so ženske na unem delu zemlje tako neumne. Mi pa mislimo, kakor nas skušnja uči, da nobena moda ni tako neumna, da bi se je gospe in gospodične ne oprijele. Skoraj vsaka se pritožuje nad svojim telesom: ene pravijo, da so široke kakor sod, druge pa se pritožujejo, da so tanke kakor glista. MILOŠ LIKAR Nepozabni izlet v Kekčevo deželo V letošnjem septembru smo vzgojiteljice iz vrtca »Urša« popestrile doživetja naših otrok z izletom v Kekčevo deželo. Otroci treh skupin so obiskali enega naravnih slovenskih biserov, Kranjsko Goro, ter od tam krenili v Kekčevo deželo; ta bo vsem zagotovo ostala v najlepšem spominu. Družili smo se s Kekcem; tega smo doslej poznali le iz pravljic, slikanic, filmskih platen... Tudi teto Pehto smo priklicali; prišla je v svoji značilni noši ter s košaro, polno zdravilnih zelišč. Kaj pa Bedanec? Nenadoma je zasmrdelo in že smo ga zagledali, kako se nam približuje. Otroci so ga s svojim glasnim skovikanjem kaj hitro pregnali, da ni bilo več sledu o njem. Le ogromne stopinje so pričale, kod je hodil. Kekec nam je postregel s kislim mlekom in dobrim črnim kruhom, ki ga je spekla teta Peh- ta, Sreča in navdušenje otrok je bilo popolno. Doživeli smo čudovite trenutke in resničnost se je za kratek čas spremenila v pravljico. Združili smo priletno s koristnim. Mar ni to čudovit dar našim otrokom! ? Vzg. Marta Gostič - VVE »Urša« - Domžale Naslovni škof dr. Vekoslav Grmič v Majčevem dvoru v Jaršah Dr. Vekoslav Grmič je v Majčevem dvoru v laršah predstavil svojo najnovejšo knjigo: MOJA MISEL. Večer je vodila domžalska županja Cveta Zalokar Oražem. Poanta Grmičeve knjige je v moralni upravičenosti narodnoosvobodilnega boja. Predstavitve Grmičeve knjige sem se udeležil posebno zato, ker je bil avtor tudi moj profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. Večer z Grmičem bi bil gotovo uspešnejši, če bi bilo poslušalstvo svetovnonazorsko bolj raznoliko in mozaično, tako pa je tu pa tam izzvenel kot učna ura o komunizmu za Združeno listo. Ker je Grmič le cerkveni dostojanstvenik, se mi ni zdelo najbolj umestno, da se je toliko spustil na politični nivo. Res je škof Grmič v prejšnjem sistemu gradil mostove sožitja med Cerkvijo in državo, kar je nedvomno pozdrava vredno. Ker pa njegov odnos do marksizma, ki je sinteza družbenoekonomske znanosti in filozofskega ateizma, ni bil dovolj razviden, si je s tem prislužil, da ni bil imenovan za mariborskega ordinarija in ne zato, ker da je imel mladino za seboj. Biti poznavalec marksizma spada k splošni izobrazbi, ne more pa kakšen škof biti njegov privrženec, ker je silno težko ločiti ali izločiti ateizem - to je brezboštvo - iz njega. Podobno težavo imamo tudi z ločevanjem komunistične revolucije od narodnoosvobodilnega boja, kateremu so bili privrženi mnogi nekomunistr; če ne celo večina. Papežev obisk je bil res velika priložnost za pomiritev Slovencev. Ali pa je bil njegov obisk spolitiziran ali ne, o tem pa naj bi raje spregovoril kdo drug in ne škof. Takšno je moje mnenje. Tudi je močno vprašljivo, če je vodstvo slovenske Cerkve krivo, da po Goničevem papežev obisk ni bil ck>volj izkoriščen... Ali niso včasih tudi predstavniki iz cerkvenega vodstva »ujetniki« preostalega dela cerkvenih veljakov? »Ujetniki« kot posamezniki namreč. Ali ni morda sam papež tudi lahko »ujetnik« rimskih Slovencev ali dela le-teh? To je silno težko reči, sploh pa so apriorne sodbe včasih lahko škodljive. In glede sprave; Sprava da, vendar je nemogoče voditi spravo s tistimi, ki jim je opešal spomin. Ali? Skratka; že samo dejstvo, da je dr. Grmič postal škof, govori o njegovi visoki intelektualni moči, vendar so mu mnogi zamerili njegovo preveliko naklonjenost komunističnim oblastem, ki so Cerkev le tolerirale, včasih zaradi tuji ne, meni osebno pa so nekateri očitali, da sem se preveč »vlekel« za Grmiča, drugi pa, da sem se postavil proti njemu. Niti eno niti drugo. Kakor sem javno dejal, da je gradil mostove sožitja, tako sem tudi začudeno reagiral, da se ob vsej hipoteki socializma, ki ni bil Stihov in Cankarjev kot romanje v svobodo, kot se škof razglaša za socialista. To sem menda smel reči. Res pa je tudi, da sem se v nekem zasebnem razgovoru s prijatelji v afektu o škofu Grmiču neumestno izrazil, toda to je bilo v afektu in ne za javnost; bil sem namreč zre-voltiran ob nekem njegovem članku v Republiki, ki bi nepoznavalcem lahko usodno zamajal in tudi dal neupravičeno - podobo o Cerkvi. In čisto za konec: Znati poslušati je tudi umetnost. IVAN KEPIC »V SPOMINU BOM OHRANIL SAMO DOBRO IN LEPO« Poslovilne besede jarškega župnika L. Rajka ob odhodu iz župnije »Pota življenja in poslanstva se nam zbližujejo, gredo nekaj časa celo vzporedno ali po istih tirnicah, pa zopet poseže vmes Veliki Kretničar, ki usmerja in oblikuje naše življenje. Pride čas slovesa in novih smeri. Te smeri pa se nikoli več ne morejo povsem ločiti, ne morejo ostati brez povezave s prehojenimi, ker nas skupno doživeto potovanje, delo, molitev in Ljubezen v Bogu povezujejo ali celo združujejo v veliko duhovno sorodstvo bratov in sestra v božji družini. Skupni cilj steza, cest in prostranstev našega potovanja pa je v božjem Srcu. To pa ni nikoli daleč, ni oddaljeno po času in zemeljskih razsežnostih, ampak je vedno tu, nam je blizu, SMO V \jEM ŽE SEDAJ, zlasti pa naj bi se v Njem našli na končni postaji, ki nam je po Gospodovem vstajenju vsem skupna in ista. Tele misli so mi prišle iz srca, ko sem razmišljal, kaj naj vam povem ob slovesu. Ali je kakšno slovo sploh potrebno in smiselno? Moje bivanje in moja služba med vami namreč ni bila kakršnakoli služba. To je bilo poslanstvo, ki mi ga je zaupala Cerkev ljubljanske nadškofije, ne da hi bil kdaj prej nanjo pomislil ali zanjo prosil. To je bih bivanje med vami, bih je znamenje, da Bog misli na vse nas, da računa z nami vsemi. Sam sem se tega zelo zavedal, kakor tudi večina od vas. Skupaj smo odgovorili na božje pričakovanje. Kako, koliko, s kakšno nadnaravno ljubeznijo in iskrenostjo... pa si naj vsakdo odgovori sam; končno sodbo pa prepustim} pravičnemu in usmiljenemu Bogu. Želim ohraniti v spominu samo vse tisto, kar je bilo dobrega, lepega, osre-čujočega, hvalevrednega...« »Pri vsakem delu, tako dušnopastirskem, kakor tudi pri gradbenem in obnovitvenem me je usmerjal namen; »Vse je za Jezusa v bližnjem. Kdor bo v te stavbe prihajal ali vžupnišču stanoval, naj najde lepo okolje. Stvari naj bodo narejene dobro in lepo, po možnosti napredno in moderno, vendar brez razkošja. Vse, kar delam, ne delam zase, ampak za druge, jaz ne nameravam tukaj ostati ddgo, kdor pa pride za menoj, naj se tukaj počuti dobro in prijetno. Vsak podarjeni novčič naj bo dobro in najbolje uporabljen in noben naj se po nepotrebnem ne zapravi. Kjer je mogoče kaj prihraniti, zakaj ne hi poskusili prihraniti. Kdor pa pričakuje plačilo, naj bo pravično nagrajen...« »Naj Vam dobri Bog poplača za vse dobro, kar sem od vas%i med vami prejel...« Zdaj odhajam v novo poslanstvo kot izseljeniški duhovnik v Belgijo in na Nizozemsko. Ko sem zvedel, da nadško-fija išče duhovnika za to službo, sem se sam ponudil, saj se mi zdi, da morem uporabiti svoje znanje jezikov in drugih izkušenj. Moja stalna naravnanost glede mesta službovanja je bila namreč predstojnikom že večkrat izražena: »Vedno, takoj, z veseljem, kjerkoli in kadarkoli me Cerkev potrebuje«. Ko bom nekoliko obnovil in dogradil hišo Slovenskega misijona, boste seveda lahko prihajali na obisk, saj želim, da bi mnogi zopet v »moji« hiši našli prijeten dom...« »Če bi me danes vprašali, česa bi si želel, če hi bil spet župnik v Sloveniji, kaj bi najbolj podčrtal - kar naj bi veljalo vsem faranom vseh župnij: - Tole: farani naj upoštevajo, da duhovnik ni nadzemeljsko bitje, da ni še dosegel popolnosti in svetosti, da »ima pravico« tudi kdaj zboleti, biti utrujen, žalosten, razočaran; da mora plačati vse, kar je za vsakdanje življenje potrebno, kolikor tu in tam kakšne reči ne dobi v dar od dobrih faranov; da vsakemu ne ustreza samotarsko življenje znotraj župnišča in gre rad tudi v primerno družbo - v skupino ali družino, kjer ga z ve- seljem sprejmejo in kjer se dobro počuti; drugi, ki si njegove družbe ne želijo, pa naj zaradi tega nikogar napačno ne sodijo. Privoščijo naj mu tudi počitek in počitnice, katere sme preživeti po svoji želji in presoji. Kar jih moti, naj mu povedo naravnost ali napišejo podpisano dobrohotno pismo - saj se zaveda, da ni brez napak in bo pametno mnenje ali predlog presodil in upošteval... Za sebe menim, da me hoch lepi spomini osrečevali vse življenje, če je pa kck> povzročil kakšno grenko urico, naj bo miren, jaz mu ne bom posvečal niti trenutka... razen v molitvi, da bi se poboljšal(a). Vaš dosedanji župnik LOIZE K A /K Potem - po odhodu iz župnije jarše, med čakanjem na odhod v Belgijo Tele misli sem med drugim napisal v poslovilnem pismu in jih tudi povedal pri vseh poslovilnih mašah dne 10. in 11. avgusta v Jaršah in v Grobljah. V župniji Jarše sem od 19. marca 1991 do sedaj preživel zares lepa, srečna, uspešna in milostna leta. Bog mi je po odgovornih v nadškofi-ji zaupal nepozabno in neizbrisno delo, ki sem ga z vsem veseljem in ljubeznijo nadaljeval za prvim župnikom Milanom Grđenom. Neprestano sta se prepletali - kakor na razpelu - vertikalna in horizontalna smer udejstvovanja; kakor pokončne in vodoravne niti gobelina, na katerem je nastajala podoba uresničene zapovedi ljubezni do Boga in ljudi. Kadar se pustimo voditi nevidni, a mogočni božji roki, vedno in zagotovo nastane nekaj lepega. Kaj je nastalo v dušah otrok, mladine, odraslih, ki so prihajali k verouku ali k bogoslužju, ni merljivo z zemeljskimi instrumenti. To vidi samo Bog in čuti posameznik, morda razodeva tudi skupnost dobromislečih. Z vso skrbnostjo in nadnaravno ljubeznijo zgrajeno in opremljeno župnišče z urejeno okolico, lepo obnovljei ta in sodobno opremljena cerkev z okolico v Grobljah - je le deloma »merljivo« z očmi, s srcem, pozornim za lepo in dobro. Bilo bi škoda tratiti čas, fizične moči, kupe denarja in materiala v samo minljive materialne namene, pa četudi so tako lepe in dobre, koristne in potrebne, kot to velja za grobeljsko cerkev in jarško župnišče. Kar me posebej osrečuje, - in tega meni in vsem, ki so mi pomaga- li, nihče nikoli ne bo mogel izničiti, - pa je dejstvo, da smo horizontalo vedno pripenjali na vertikalo, da smo z vsakim, še tako majhnim dejanjem dan za dnem, trenutek za trenutkom s sprejetimi križi večali božjo slavo in soodreševali sedanje in bodoče rodove, ki so ali bodo deležni sadov našega dela - tako fizičnega kakor duhovnega. Kako lepo je posloviti se iz župnije in odhajati novemu poslanstvu naproti v iskreni zavesti: sleherni trenutek sem želel izpolniti svoje dolžnosti, nikoli nisem zapravljal ne časa ne denarja po nepotrebnem, najvestneje sem upravljal s premoženjem in darovi faranov ter drugih cbbrotnikov, s čisto vestjo in z vso iskrenostjo smem in morem prav vsakemu človeku pogledati v oči, saj lahko rečem, da sem vse ljudi imel rad in sem živel samo za njih. Uspelo nam je, da smo skupaj z vsemi, ki so se hoteli pridružiti, zbirali in tudi zbrali kakor neko »jezero« veliko količino bistre, zdrave, osvežujoče »hrane in pijače«, ki bo na voljo vsem za življenje duše in telesa. In kot dela pameten uporabnik računalnika, ki svoje delo varno shrani n. pr. na disketi ali CD-ju, pa morda tudi prenese na še bolje varovan stroj, da mu ne bi kdo izbrisal podatkov, da ne bi računalniški virus uničil dela, tako smo mi svoje delo ob začetku slehernega novega, dneva in nato vsak trenutek sproti shranjevali v božjem Srcu. Od tam, iz knjige življenja, ga nihče nikoli ne more izbris.it i, mu ne more spreminjati ali oporekati dejanske vrednosti. Ostane zapisano in ohranjeno za večnost. Prav je, da smo tako ravnali. Tako naš »gobelin« krasi ze meljske in nerieške dvore - kjer prebivamo sedaj in kjer bomo potem. Sejali smo zdravo seme, iz katerega bo nastajal kruh zemeljskega in večnega življenja. Toda, kakor vedno svetlobo naskakuje tema, življenje smrt, božje hudič, etabro hudobija, se to lahko zgodi tudi takemu delu, ki je opisano v teh vrsticah. Jasno, da je - dalj-noročno in v perspektivi večnosti gledano - tako početje obsojeno na propad in kazen. (Pomočnik odgovorne urednice) Rs. Te misli mi je posredoval gospod Lojze Rajk, bivši župnik v jarški župniji, lik pred odhodom v Belgijo in me prosil, da bi jih objavili tudi v našem Slamniku. Z veseljem izpolnjujem njegovo željo. Domžale /lamnik 19 CENTER ZA USTVARJALNOST MLADIH V DOMŽALAH Letno poročilo o dejavnostih društva SMO - Starši - Mladi - Otroci 1. V letu 95/96 smo organizirali in izvedli 7 celoletnih delavnic in tečajev za mlade: - predšolska glasbena delavnica - poučevanje inštrumentov - gledališka delavnica - likovna delavnica - igralne urice - modelarska delavnica - treningi učenja 2. Prireditvena dejavnost: - razstava likovnih, modelarskih izdelkov in lutk s kulturnim programom društva in gostjo Dušico Kunaver, v Likovnem razstavišču Domžale, v septembru 1995. - udeležba naših modelarjev na tekmovanju »Modra ptica« v Radomljah, v maju 1995. - gledališki nastopi mladih z igrami: Drejček in trije Marsovčki ter Pika No gavička na prireditvah: Mir in ljubezen, v Ljubljani, decembra 1995, na povabilo dr. Vida Pečjaka. Srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin, Dob, marca 1996 v organizaciji ZKO Domžale. Gostovanje v Vrtcu Dominik Savio Kartaš Domžale in v knjižnici Domžale. - zaključna prireditev dejavnosti v juniji i 19%. 3. Organizacija strokovnih srečanj: - srečanje vseh slovenskih strokovnjakov s področja učenja na Magistratu v Ljubljani, junija 1995. - sodelovanje gledališke skupine z dr. Vidom Pečjakom ob ponatisu knjige Drejček in trije Marsovčki. - predavanja za starše v sodelovanju z domžalskimi osnovnimi šolami. - terapevtska gimnastika za mladino in odrasle. 4. Mednarodna dejavnost: - organizacija in izvedba gostovanja Lane Israel, sodelavke Tonya Buzana v Sloveniji, od 5.-17 junija 1995. 5. Sodelovanje z drugimi ustanovami: šolami, vrtci, Uradom za delo in drugimi v občini Domžale. 6. Stiki s Širšo javnostjo preko medijev: objave strokovnih člankov v prilogi časopisa DELO, v časopisu Slamnik in Domžalske novice, sodelovanje v radijskih oddajah in v mladinski oddaji televizijskega programa. Seveda velja poudariti, da so vsi programi realizirani od ustanovitve društva dalje in začetka delovanja v letu 93 s prostovoljnim, tj. brezplačnim in honoriranim delom strokovnjakov za posamezna področja. Finančna sredstva za opremo, najemnino za najem prostora, delo strokovnih vodij ustvarjalnih delavnic prispevajo starši, aktivne članice in izvajalci programov, občina Domžale in redki sponzorji kulturnih dejavnosti. Vserrf, ki so sodelovali z nami, se iskreno zahvaljujemo, še posebej staršem in mladim, s katerimi družno ustvarjamo vse od začetka delovanja društva, vodjem ustvarjalnih delavnic in društva SMO, domžalskim osnovnim šolam, vrtcem in našim prijateljem prof. Dušici Kunaver, dr. Vidu Pečjaku, KS Venclja Perka, občini Domžale-sekretarju za družbene dejavnosti. Na osnovi 10. člena Pravilnika o šti-pendiranju nadarjenih učencev in študentov v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 10/95) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Kako vaš šolar že v osnovni šoli, brez učenja na pamet, postane nadarjen za tuje jezike? Draga mati, Vaš otrok osnovnošolec je sposoben več. Po metodi Assimil lahko pred začetkom rednega pouka pasivno v 2 letih, brez napora, samo s poslušanjem, v govoru in pisavi obvlada približno 2500 besed avtentičnega pogovornega jezika in |X)tem z obnavljanjem svojega znanja v šoli maksimalno izkoristi svoj redni šolski pouk, ter na koncu srednje šole samozavestno tekoče govori, gladko in z veseljem bere svoj asimilirani tuj jezik, angleščino, nemščino, francoščino... Vaš otrok je talent za tuje jezike, z lahkoto se nauči približno 20-krat več tujega jezika, kot od njega zahtevajo v osnovni ali jezikovni šoli. Samo 10-15 minut poslušanja dnevno ter enkrat tedensko kontrola znanja. To je vse. INDIVIDUALNI 2-letni tečaj NEMŠČINE, ANGLEŠČINE za osnovnošolce po metodi Assimil ANGL. od 3.-5., NEM. od 5.-7. razreda. Vse informacije o tečaju na TEL. 722 315. Začetek tečaja po oktobru. To je individualni tečaj, število učencev je omejeno! Mati in oče, zna eden od vaju zelo dobro ANGLEŠKO, NEMŠKO! OOilČNO! Potem lahko pomagata otroku sama. Moja metoda poučevanja tujih jezikov in moje 15-letne izkušnje so BREZPLAČNO na voljo vsakomur, ki to želi oziroma ima trdno voljo pravočasno pomagati svojemu nadarjenemu šolarju. Ljubezen do slovenskega jezika in osamosvojena, samostojna Slovenija Vedno znova dobivam občutek, da mladi premalo poznajo zgodovino slovenskega knjižnega jezika. Pa to še ni najslabše v primerjavi s pomanjkljivo ljubeznijo, če ne celo malodu-šnostjo do jezika. Posluh za zdravo slovensko samozavest ne da ubira trnovo pot, ampak v dokajšnji meri ne »hodi« po nikakršni poti, sploh pa če pomislimo na razprodajo slovenskega premoženja in načrtovane pravice tujcev v okviru nepremičninske zakonodaje. Seveda pa moramo do kakršnihkoli skrajnosti na tem področju že po nenapisanem pravilu biti distancirani. Posebno skrb zbujajoče je tehniziranje slovenskega jezika kakor tudi prekomerna in dostikrat neupravičena uporaba tujk. In še veliko tega bi človek lahko naštel. Na vsak način čaka učitelje, profesorje in vzgojitelje naporno delo, slovensko državo pa tehten premislek, da bi moralo biti učno osebje slovenščine deležno še prav posebne pozornosti. In tudi nasploh so učni kadri za dobro opravljeno delo premalo plačani in nagrajeni. Ali smo tudi kdaj pomislili na to, čemu nam bo samostojna Slovenija brez klenega slovenskega jezika in seveda brez narodnega prirastka, ki bi ga morala država spodbujevati s progresivno lestvico otroškega dodatka. Tudi najnovejše prevajanje Svetega pisma je med drugim posvečeno lepoti in čistosti slovenskega jezika. Naj na lem mestu dihi -i um Trubarjev protestantski prevod Nove zaveze iz leta 1582 in Dalmatinovo Sveto pismo iz leta 1.584, ki sta bila temelj, na katerem je raslo in se nadaljevalo poznejše prevajanje svetopisemskih knjig. Jurij Japelj, jenzenist, katoliški prevajalec Svetega pisma v slovenščino in gramatik, župnik na Jezici in kasneje izvoljen škof v Trstu, je neizmerno zaslužen za slovenski knjižni jezik, saj ga je reševal »iz nevzdržnega položaja, v katerega so ga privedli pisatelji 18. stoletja«. 3. septembra letos so mu v župnijski cerkvi na Jezici odkrili spominsko ploščo, blagoslovil pa jo je škof Uran. Japljevo Sveto pismo je izhajalo med letoma 1784 in 1802 in obsega 11 zvezkov: dva novozavezna in devet staro-zaveznih. Skratka: na področju vednosti o prevajanju Svetega pisma imamo lepo priložnost, da nadomestimo, kar s(m)o »pozabili« v prejšnjem sistemu. Vsekakor naj bi bila naša šola ne samo izobraževalna ustanova, ampak naj bi enakovredno vzgajala mlade za pristne vrednote v celovite osebnosti, toliko bolj, ker se nahajamo na pragu 3. tisočletja. Zelo pomembno je tudi, da znamo razlikovati med nacionalnim in jezikovnim uveljavljanjem ter nacionalizmom kot njegovo zlorabo. Tako za učitelje, profesorje in vzgojitelje ter učence, dijake in študente kakor tudi njihove starše naj bi ob morebitnih šolskih in drugih neuspehih učečih se otrok in mladine veljal francoski pregovor: »Kadar Bog zapre vrata, odpre okno«. Potemtakem naj bi se eni kot drugi ogradili od (prezgodnjega) metanja puške v koruzo. Učitelji, profesorji in vzgojitelji naj ne bi nikoli kakorkoli podcenjevali svojih učencev in gojencev oziroma njihovih zmožnosti ter jim tako klestili njihovo (še) preostalo voljo do učenja, študija, torej osvajanja znanja; le-ti pa bi se morali zavedati, da učenec ne more biti nikdar nad učiteljem kakor tudi otroci ne nad starši. Velja pa seveda tudi, da se po malem šmarnu (8. septembra) mrva (seno) za pečjo suši, kakor pravi pregovor in pomeni vsaj to, da je nevarno odlašati, česar bi se morali vsi za- vedati, da bi bilo tako manj razočaranj. In da se povrnem k jeziku. Z lepim in dostojnim jezikom se kaže tudi vaš odgovor do sogovornikov, odgovor kot odnos. Ljubezen do materinščine je tudi moralno obvezujoča, in sicer toliko bolj, kolikor smo prepričani, da je Bog sbvenski narod specifično hotel in ga nagovoril. Slovenci smo vendarle Slovenci zaradi slovenskega jezika. In bolj smo Slovenci, čimbolj cenimo in spoštujemo slovenski jezik in smo pripravljeni zanj tudi kaj storiti. Ali ne bi bila v tej smeri dobrodošla ponovna uvedba jezikovnega razsodišča. Navrgel sem le nekaj misli, ker ga ni čez dober nasvet; več ljudi pa seveda več ve. Poučujočim in učečim se - srečno, uspešno in veliko sonca. IVAN KEPIC SREČNO V NOVO ŠOLSKO LETO Cilj: napredovanje v dobrem Za naslov zapisa o začetku letošnjega šolskega leta sem si izbrala del Tolstojeve misli, ki se v celoti glasi: ŽIVLJENJSKI CILJ VSAKEGA POSAMEZNIKA JE VEDNO ISTI: NAPREDOVANJE V DOBREM... Morda bodo nanjo kdaj pomislili naši učenci, ne- k,i( voč kot i4(H) jih (<■, lii/.iki m študentje, ki bodo letošnje šolsko leto vsak po svoje dosegali svoj cilj in želim, da bi ga tudi dosegli. Občina Domžale je staršem blizu 500 prvošolčkov skušala olajšati njihovo prvo srečanje s šolo z darilom v obliki priročnika za starše OB VSTOPU OTROKA V ŠOLO, v uvodu katerega je županja Cveta Zalokar Oražem zapisala: »Dragi starši, danes je za Vašo družino velik dan - Vaš RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA NADARJENE UČENCE IN ŠTUDENTE ZA ŠOLSKO LETO 1996/97 Občina Domžale za šolsko leto 1996/97 razpisuje štipendijo za nadarjene učence srednjega izobraževanja, študente dodiplomske-ga izobraževanja ter študente rednega podiplomskega študija, ki so državljani RS in ki dosegajo: a) učenci: prav dober ali odličen uspeh; b) študenti s povprečno oceno vseh opravljenih izpitov zadnjega letnika najmanj prav dobro (8); Kandidati morajo predložiti: • dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto, • dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, • dokumentacijo, s katero kandidat dokazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila,...), • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, • dokazilo o stalnem prebivališču v občini Domžale, • življenjepis, • vključevanje v delo društev in organizacij, • dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana. Prednost pri podelitvi bodo imeli kandidati z višjo oceno in višjih letnikov. Prošnje s prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do 15. OKTOBRA 1996 do 12. ure na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti otrok vstopa v šolo. To je zanj pomembno kot vir znanja, pot do poklica in uspeha. Vsi skupaj mu želimo najboljše.'Morda Vam bo pri tem v pomoč tudi Priročnik, ki vam ga poklanja Občina Domžale. Želim Vam čim manj težav in problemov ter dobro sodelovanje s šolo, Vašemu otroku pa radostno in uspešno hojo v svet učenosti.« Občina je skušala pomagati tudi socialno ogroženim družinam, in to z 1 mio SIT, sredstva so bila zagotovljena v posebni postavki Proračuna občine, sofinancirala nakup učbenikov. Skupaj s priročnikom so prvo-šolčki prejeli tudi KRESNIČKO, ki naj jih varno spremlja na njihovi poti v šolo in domov. Najbrž ni nikogar, ki ne bi bil seznanjen z vseslovensko akcijo SPOŠTUJMO ŽIVLJENJE, VOZIMO PAMETNO - ravnajmo se po njej in zagotovimo našim šolarjem varnost na cesti. Ob tem pa smo v občini poskrbeli, da so šolske poti varnejše, saj smo preverili vso prometno signalizacijo, posebej pa smo skušali zagotoviti večjo varnost šolarjem Osnovne šole Dob, kjer smo hitrost omejili z ležečimi policaji. Ko bo v celoti urejena Šolska ulica, bo pol dobskih šolarjev resnično varna. Na kratko pa poglejmo, za katera vzdrževalna dela so letošnje počitnice porabili v posameznih šolah: Na OŠ Dob so zamenjali luči v telovadnici in posodobili sanitarije v garderobah, na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah so obnovili ravno streho nad vhodom, menjali so tudi žlebove in uredili odtoke s starega dela šole, zamenjali so pode (PVG) v učilnicah, ki so v starem delu osnovne šole. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bilo brušenje in lakiranje parketa telovadnice preloženo na naslednje leto. To pa še ni vse, saj so obnovili tudi sanitarije pisarniškega dela, zamenjali del oken učilnic na severu, bojler v garderobi telovadnice; v njej so zamenjali tudi luči. Okna so menjali tudi na Osnovni šoli Domžale, in sicer del oken v kletnem delu, obnovili so sanitarije v dveh enotah. Na Osnovni šoli Rodica so prenovili kuhinjo v glavno kuhinjo, v štirih od- delkih so menjali pode, manjši poseg pa je bil opravljen pri novem jašku kesona cisterne. Po lepših tleh pa bodo hodili tudi učenci Osnovne šole Jarše, kjer so parketna tla obrusili in polaki-rali. Na Osnovni šoli Roje so v mansardnih kabinetih zame- III.ili ir)r, fjrtt c/ iJH.i /«. hi- lo opravljenega tudi pri obnovi salonitnih nadstreškov na delu strehe. V Osnovni šoli Venclja Perka je bilo največ finančnih sredstev namenjenih menjavi salonitne strehe šole nad telovadnico, obnovili so del sanitarij ter v dveh oddelkih menjali tudi pode, v prostorih stare šole pa so preuredili učilnice. Priklop kanalizacije na kolektor je bil eden pomembnejših posegov pri Osnovni šoli Trzin, kjer so poleg te investicije popravili še električno napeljavo v zaklonišču, k lepši okolici šole pa bo zanesljivo prispevala ureditev okolice igrišča. Našteta vzdrževalna dela so zahtevala nekaj več kot dvajset milijonov SIT. Seveda pa se začetka novega šolskega leta najbolj veselijo učenci in učitelji Glasbene šole, ki so pouk začeli v obnovljenih prostorih Kulturnega doma Domžale. Več o Glasbeni šoli Domžale ob njeni uradni otvoritvi, do tedaj pa vsem našim šolarjem: SREČNO, USPEŠNO IN VARNO V ŠOLSKEM LETU 1996/ 97! V. V. Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse bralce, da lahko oddajo svoje prispevke najkasneje do 10. dne v mesecu. Organizatorje raznih prireditev pa prosimo, da nam do navedenega datuma sporočijo datum, kraj in čas prireditve. Domžale /lamnik 20 V dveh vrtačah na Veliki planini smo očistili za dve zvrhani traktorski prikolici odpadkov (Foto: Novak) Mednarodni ekološki delovni tabor »Bistrica 96« Že tradicionalni tabor »BISTRICA 96«, ki sta ga tudi letos organizirala ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE in mednarodna organizacija MOST - SERVICE OVIL INTERNATIONAL Slovenia, se je končal s prireditvijo, ki je bila 29. 8. 96 v Osnovni šoli Jarše - Rodica. Na njej so udeleženci tabora iz osmih držav v okviru mednarodnega kulturnega programa približno petdesetim obiskovalcem predstavili aktivnosti in rezultate svojega pet-najstdnevnega dela na taboru. V okviru tabora smo merili onesnaženost reke Kamniške Bistrice na petih mestih in podtalnice v vodnjaku na Potočnikovi 20 v Domžalah. Čistili smo divja odlagališča odpadkov ter zbirali star papir za reciklažo. Mikrobiološke analize vode iz reke so pokazale, da je ta na izviru Bistrice za malenkost bolj čista kot lansko leto in seveda tudi primerna za pitje. Tudi v Stranjah so analize pokazale, da je voda letos čistejša kot lani, saj je bila tokrat celo primerna za kopanje. V Biščah pa so tudi letošnje mikrobiološke meritve pokazale, da je voda enako onesnažena kot lani (več kot 16000 /skupnih koliformnih bakterij MPN v 100 ml*) - dovoljena meja, ko je voda še primerna za kopanje, je 2000 s.k.b. MPN v XX) ml. Boljši so bili le rezultati kemijskih meritev, po katerih je bila voda v Biščah lani v IV kakovostnem razredu, letos pa v ll.-lll. Voda v vodnjaku »štemi« na Potočnikovi 20 v Domžalah (ob otroškem igrišču) pa je bila tudi letos primerna za pitje, saj je bila stopnja s.k.b. MPN v KDO ml le manj kot 3,00* - na izviru Bistrice pa 4,00*, kar pomeni, da je voda iz vodnjaka celo za malenkost čistejša kot na izviru Bistrice. Na Veliki Planini smo očistili dve večji divji odlagališči odpadkov. Nabrali smo 150 velikih (150 litrskih) vreč smeti, kot so: plastika, steklovina, konzerve, biološki odpadki ter še za približno 500 kg kovinskih odpadkov med katerimi sta letos izstopala dva stara »WC-ja - za uporabo v čepečem položaju«. Na območju Jarš, Rodice in Domžal smo v zadnjih dneh tabora zbrali tudi 3200 kg starega papirja in ga prodali podjetju Papir-Servis za reciklažo. S tem smo tudi mi malenkostno prispevali k ohranitvi naših gozdov, pa Se nekaj denarja za končno - poslovilno zabavo smo si prislužili. POPOLNO POROČILO O DELU IN REZULTATIH TABORA BO IZŠLO V OBLIKI BILTENA - PREDVIDOMA V PRIČETKU OKTOBRA 96, DOBITI PA GA BO MOGOČE NA ŠTUDENTSKEM SERVISU DOMŽALE IN V KNjIŽNIO DOMŽALE. V imenu organizacijskega odbora tabora se želimo najlepše zahvaliti vsem sponzorjem, ki so nam kakorkoli pomagali pri izvedbi tabora: Urad za mladino RS, Občina Domžale, Občina Kamnik, Študentski servis Domžale, Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, LEK D. D, LB Banka Domžale, Upravna enota Domžale, Helios Količevo, Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, Podjetje »Velika Planina - Zaklad narave«, Taborniki iz Radomelj, Oikos d.o.o. Domžale, OŠ »27 Julij« Kamnik, OŠ Rodica, OŠ »Venclja Perka« Domžale, Postojnska jama—Turizem, Ar-boretum Volčji potok, Lip Radomlje. VOD|A ORGANIZAOISKEGA ODBORA TABORA MARTIN GROŠELJ Zadnjih nekaj dni tabora smo v Jaršah, Rodici in Domžalah zbirali star papir za reciklažo. Zbrali smo ga 3200 kg (Foto: M. Grošelj) Študentke in študentje Naš Študentski klub Domžale je uspešno zvozil pomladno-poletni del. Z začetkom novega študijskega leta pa prehajamo v jesensko-zimsko periodo. Glede članstva ni velikih sprememb: redni in izredni študentje ter dijaki (enako kot za študentski servis). Nova izkaznica za leto 96/ 97, članarina enako kot lani, mikica, nekaj novih ugodnosti in popustov... jesensko zimske aktivnosti pa bodo v glavnem sestavljene iz studiranja in: • Športnega dela (aerobiko in plesne tečaje za vse ima tradicionalno dober Mickev Mouse, fitnes in sauna (še iščemo najugodnejše ponudnike), squash v Fit Topu, odbojka in košarka v OŠ Rodica. Vse skozi ves semester, razen smučarski izleti le ko je dovolj snega). • brucovanje s krstom brucov in še marsikaj; to zabavno in letos že tradicionalno se lx> zgodilo v novembru (predvidoma 7 11.) • da si bomo laže razširjali mednarodna obzorja, bomo |X)leg ciklusa potopisnih predavanj (začetek že v oktobru!) organizirali jezikovne tečaje za naše člane (dec.—marec). • izmenjava z drugimi slovenskimi študentskimi klubi. Predvsem še tesnejše sodelovanje z bližnjimi klubi. Volitve v Študentski parlament so tik pred vrati, tisti, ki ste zainteresirani, javite se čim prej. • V trenutku, ko nastaja ta članek, usoda torkovega ŠODRa na 95,6 MHz se ni čisto znana. Spremembe verjetno ix>do. Poslušajte in spremljajte -ga janje. • Vse podrobnejše informacije dobite na Študentskem servisu v Domžalah, nasproti Blagovnice Vele vsak dan. Zaželeno je, da se oglasite osebno, za bolj oddaljene ali imobilne pa tel.: 711 790 (tega pa tako ali tako vsi že poznate). Tam je tudi spisek vseh inštruktorjev, lektorjev prevajalcev in drugih, ki jih potrebujemo ponavadi takrat, ko nam teče voda v grio. • Predvsem ste pa vabljeni vsi, ki imate kakšno idejo in misliti1, da bi jo bilo vredno uresničiti. Skupaj nam bo mogoče laže. ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE POMEMBNA JE ODLOČITEV IN VOLJA, PRAVI NIKO SMREKAR Trzinčan na Yalu Niko Smrekar, še ne dvaindvajsetletni Trzinčan, je končal tri letnike dramaturgije na ljubljanski AGRFT, letos opravil vse potrebne izpite in sprejeli so ga na Yalu, drugi najznamenitejši univerzi v ZDA. Američani so mu zagotovili tudi štipendijo. Na vprašanje, zakaj se je odločil, da gre v Ameriko, je Niko povedal, da je v bistvu šlo za dolgoletno željo. Iz njegovega razreda mednarodne mature letnik 93 je pet sošolcev odšlo na študij v tujino (Nemčijo, ZDA in Kanado) takoj po maturi, sam se pa takrat nekako ni mogel odpraviti od doma. Ko pa je lansko jesen prebil v ZDA dva meseca in pol, si je ogledal več: šol in ogrel se je za dve, morda tri šole. Še najbolj pa ga je privlačil Yale v Nevv Havenu, zato se je odloČil, da bo skušal narediti vse, da bo študij lahko nadaljeval v ZDA. In kaj meni o AGRFT? Niko je povedal, da se mu zdi AGRFT sicer čisto v redu šola, za naše razmere seveda, vendar pa je težava v tem, da ne vedo, kaj bi morali narediti, da bi šola polno zaživela, skratka, da bi vedeli, zakaj so pravzaprav tam. Naj bo kakor koli že, Niko je sklenil oditi in nadaljevati študij čez lužo. Prigovarjala sva se avgusta, samo nekaj dni pred njegovim odhodom, sedaj se pa že izteka prvi mesec njegovega »študija o filmu« ali »teorije filma« (film studies), kot je prevedel smer, na kateri se je vpisal v tretji letnik. Prav gotovo je pomembno, pa ne samo zanj, ampak tudi za AGRFT dejstvo, da so mu v Ameriki priznali dva letnika, ki jih je končal na naši akademiji. Na ameriških univerzah rx> drugem letniku študent ne sme več zamenjati univerze, medtem ko v prvih dveh letih lahko po mili volji menja študijske smeri in seveda tudi šole. Pri študiju bo imel veliko možnosti tudi za praktično delo, čeprav sam še ni na praktični smeri. Američani namreč razumejo praktično smer kot podiplom- ski študij. Vsak študent mora najprej končati štiri leta študija z diplomo, nato pokazati tudi konkretno znanje s kakšnim delom, šele potem se lahko vpiše na filmsko šolo, kjer jih pa nič več ne zanima, iz katero smeri je kdo prišel. Niku se tak način, zlasti za filmsko smer, zdi dober, ker meni, da ni ravno najbolje, če pride na filmsko šolo premlad študent. Kako se je prebil na Yale? Najprej so ga čakali splošni testi, ki jih morajo opraviti vsi srednješolci, če hočejo na univerzo (college). Izpit je sestavljen iz (za nas) izredno lahke matematike in iz (za nas) precej težke angleščine, ki pravzaprav ni angleščina, ampak je verbalni način razmišljanja, se pravi leva in desna polovica možganov, je razložil Niko. Tega testa ni mogoče delati pri nas, ampak je Niku so v Ameriki priznali dva letnika, ki jih je končal na naši akademiji (Foto: D. B.) treba v Zagreb, na Dunaj ali v Trst. Potem je moral opraviti še test iz an-i'Jesi'ine, ki pa mu ni ilelnl preplavil, CENTER ZA MLADE O »Veselih počitnicah« »Dobra ideja,« so menili starši, ki so se v družbi svojih, od pričakovanja nestrpnih otrok zbrali v prostorih CENTRA ZA MLADE na Ljubljanski 70 v Domžalah. Pogledi otrok so radovedno švigali vsepovsod, z zanimanjem so si ogledovati prostore ter kar malo sramežljivo pogledovali drug proti drugemu. V njihovih cx":eh je bilo opaziti tiho željo po oblikovanju novih prijateljskih vezi ter upanje, da se bomo dobro razumeli in ostali prijatelji tudi po končanem programu »Vesele počitnice«. Na začetku smo se predstavili drug drugemu, povedali nekaj zanimivih stvari o sebi, govorili smo o čudovitih in brezskrbnih počitnicah, dotaknili pa smo se tudi novega šolskega leta in s tem novih obveznosti. Bilo nam je prijetno, ko smo igrali razne družabne igre, ko smo peli ob kitari, plesali, gledali videokasete, risali, barvali in izdelovali razne okrasne in uporabne predmete. Še; posebno smo uživali, ko nas je Lili učila izdelovati zapestnice prijateljstva. Saj veste, to so tiste zapestnice, ki so izdelane iz barvnih vrvic: in samih vozlov. Kar nekaj časa in truda smo vložili, a vsi smo jih uspeli izdelati. Prav |xmosni smo bili na svoje mojstrovine. In ne mislite, da smo bili vseskozi v sobi. Res, da nam je vreme nagajalo in da nismo mogli na načrtovan izlet in na kopanje, zato pa smo si pri voščili kar nekaj sprehockiv in kratkih izletov po Domžalah in okolici (včasih tudi z dežniki), mimogrede p.i smo se naučili št; pravilnega ravnanja v prometu in lepega vedenja v trgovini. Prav prijetno nam je bilo, postali smo pravi prijatelji in upamo, da se kmalu dobimo ob podobnem programu; animatorji s svežimi idejami, otroci pa z veliko dobre volje. MELITA LISJAK saj je moral predvsem dokazati, da razume govorno in pisno angleščino. Čakali so ga tudi testi iz različnih predmetov, med katerimi se je Niko odločil za francoščino (sicer bi sam raje izbral nemščino, vendar je takrat ni bilo na programu), kemijo in matematiko najnižje Stopnje. Velja omenili, da mora omenjene teste opraviti vsakdo, ki hoče na Yale, in to ne glede, ali se vpiše v prvi ali, kot Niko, v tretji letnik. Jasno pa je, da pričakujejo od starejših, torej tistih, ki se vpisujejo v višje letnike, bistveno boljše rezultate kot pa od brucov. Za vpis je potreboval cel kup priporočil Ker Niko nadaljuje študij, je moral Američanom predložiti priporočilo dekana AGRFT, da ima vse študijske obveznosti poravnane, potem nekakšen zapis, s čim vse se je ukvarjal poleg študija, potrelx)val je tudi priporočili dveh profesorjev, priskrbeti pa je moral tudi priporočilo srednješolskega učitelja. Najpomembnejši preizkus zanj pa je bil esej, s katerim je moral svoje bodoče profesorje prepričati, zakaj se je odlepil za nadaljevanje študija na univerzi v Ameriki. Študij na Yalu je zelo drag Šolnina na leto znaša 32.(XX) dolarjev, zato je zaprosil za finančno pomoč. Denarno pomoč za študij v Ameriki lahko tuj študent dobi samo, če se vpiše na kakšno od znanih in dragih zasebnih univerz, če imajo seveda prostor zanj in če je z izpiti dokazal, da je dober. Štupendije na cenejših državnih univerzah pa so rezervirane izključno za študente iz njihove zvezne države. Moral je torej izpolnili obrazec in vpis.iti < elolno premoženje, s katerim razpolaga on oziroma njegovi starši, in priložiti za vsako trditev o premoženjskem stanju tudi vsa ustrezna potrdila. Tako je moral poslati potrdila banke o premoženju staršev na bančnem računu, potrdila banke o letnem dohodku staršev, potrdilo o dohodkih, ki jih je dobil sam prek študentskega servisa, potrdilo o davkih, ki sta jih plačala Starša, pripisati je moral davčne napovedi, dalje kakšne in koliko avtomobilov imajo pri hiši in priložiti tudi po-trdilo o prometnem dovoljenju za avto. Vseh teh podatkov seveda ne zahteva šola, ampak država (da ne bi prišel v Ameriko kdo, ki ne bi imel denarja), čeprav mu finančne |x>moči ne daje država, ampak šola iz svojega fonda. Moral je skozi tri sita Ko je opravil vse potrebne izpite in zackistil tudi vsem birokratskim zahtevam glede samega prihoda v Ameriko, pa je moral tako rekoč še skozi tri sita. Najprej so imeli pri vpisu pred njim prednost vsi tisli, ki so se vpisali v prvi letnik, ti se običajno prijavijo tri mesece pred tistimi, ki prestopajo iz šole na šolo. Naslednja ovira je, ali ima šola še kaj denarja na razpolago za nove študente. Tu že spet pretehta dejstvo, koliko posamezen študent potrebuje; to z drugimi besedami pomeni, da ima v primeru, če študent potrebuje visoko finančno pomoč, pač manj možnosti in obratno. Niko je moral biti res dober, saj je bil od dvesto tujih sprejetih študentov edini, ki so ga sprejeli v tretji letnik, torej edini »transfer«, kot je dejal. Kaj naj mu zaželim ob koncu najinega pogovora? Predvsem veliko i is peha in odločnosti, le ! k i daleč" od do ma prav gotovo potreboval. DADA BREJC Vesele igre za rejence Člani centra za mlade smo se med počitnicami z vsemi močmi zagrizli v delo. Lotili smo se vrste projektov. Eden izmed njih je bilo tudi sodelovanje na srečanju rejniških družin v Moravčah. Tekmovanje v vrečah Rejništvo na pcxiročju bivše domžalske občine ima že dolgo tradicijo, saj je letos praznovalo že 70 let. č)kroglemu jubileju je bila namenjena tudi proslava. Da je vsrJ tekb tako, kot je treba, sta poskrbela Center za socialno ck>lo in Društvo rejnic in rejnikov. Za zabavo mladih pa smo bili zadolženi člani Centra za mlade. Kaj vse se je dogajalo na ta prelepi sončen dan? Začeli smo s tekmovalno igro; v njej je sodelovalo kar 30 repneev. To je bil skupek igric, ki so bile povezane z rdečo nitjo, lahko bi ji rekli kar igre brez meja v makrn. Nagrada, ki so si jo razdeliti vsi tekmovalci in ne samo zmagovalci, je bila panoramski let nad slovensko obalo. Pravo poslastico pa je predstavljala igra, v kateri so lekmovali tako rejenci kot rejniki, saj je bila nagrada za prvo mesto izlet s hidrogliserjem v Benetke. V preostanku dneva pa smo za rejence pripravili več: aktivnosti, lokostrelski poligon in frizerski salon sta pritegnila naj več zanimanja. Nadobudni nogometaši so se podili za žogo, poskrbljeno pa je bilo tudi za ples in vsesplošno rajanje. DANIELA & MATJAŽ Ponudba centra za mlade CENTER ZA MLADE je za obdobje jesen, zima, pomlad pripravil programe, v katere vabimo vse mlade, ki želijo oblikovati svoj prosti čas. Vabilo je namenjeno tudi vsem, ki delate z mladimi in za mlade, da se nam pridružite. DELAVNICE • mladinska • likovna • keramična • filmska • okoljevarstvena • teden za razvijanje življenjskih veščin • tehnike učenja • Ajina glasbena delavnica • pravljična • vozlanje zapestnic Inf. in prijave na tel.: 713-421. DRUGE OBLIKE DRUŽENJA • skupina za samoporkibo • samopom dolgem in počez Goričko, Prlekijo in Prekmurje. Vsaka pokrajina nam je postregla s svojo pestrostjo in značilnostjo, vsa ka je skrivala svoj zaklad, ki smo ga le po koščkih odkrivali prav tako, kot so se odkrivali žulji v varnem zavetju prepotenih gojzerjev. Začeli smo naše brusiti pete v Ormožu s sv. mašo, si ogledali to k>[x> mesto in odšli preko prvih gričev do vinske ceste, ki nas je pripeljala v center goric - (eruzalem, Ker smo prve nt ■/( tvi • (igljik« ivih hidratov že izbrskali iz skrivališč po vinogradih, smo si tu privoščili žlahtno kapljic o in se učili zmernosti in odgo vornosti pri uživanju hrane in pijače, Letošnja rdeča nit popotovanja so bili različnost in sprejemanje ter ovrednotenje različnosti, ki nas spremlja na vsakem koraku našega življenja. Različnost med značaji, običaji, kulturo, različnost med fanti in dekleti, predsodki, izražanjem, prehranjevanjem, vrednotami, izzivi in zapečkarstvorri in še in Se. V Ljutomeru smo imeli na obisku zartK'enski |wr, ki nam je pri-povedtjvnl in odgovarjal na vprašanja priprave na zakon in otroški vrtec na obisku na kopališču. Prcstali že čisto imuni na njihove »poljubčke«. Iz Ver-žeja nas je pot vodila do mlina na Muri, od lam pa ob Muri pobrezpot ju skozi goščavo in mex"virje do prvega broda čez našo tekcx^o spremljevalko. Noži, sekire, palice in drugi pri pomočki so nam uspeli iz!x>rili pot ck> svolxxk\ ostal pa nam je občutek, ki ga imajo pogumni raziskovalci tropskih gozdov in |X)dobnih ekspedkij. V Bertir* ih nas je gostila grofična Ana, (še vedno je tako cbbra in gostoljubna kot nekoč). Osrednji dogodek in izkušnja »tedna« |>a je bil bike - samostojen dan v Prekmurju, ko smo si |xi dvojicah in trojkah iskali ck-lo in pretio is< e pri doma imh, spoznavali lju di in njihovo kulturo ter poizkusili za dihali ravninski svet vzhodnega dela naše domovine. Dogodivščine in iz Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse bralce, da lahko oddajo svoje prispevke najkasneje do 10. dne v mesecu. Organizatorje raznih prireditev pa prosimo, da nam do navedenega datuma sporočijo datum, kraj in čas prireditve. kušnje tega dne so nam segle tja, kjer se začenjajo vprašanja o namenu našega bivanja in kaj bomo odnesli s se-lxij pcxl rušo. Tako je bil nasbdnji dan kar primeren - skupna pomoč pri odkrivanju strehe. Delo nas povezuje in notranje bogati, če je z namenom in za koga. ()bilica hrane pa le ni us|x' la oblikovati naših »predsodčkov«. ()blikovali se. V I ilove i h smo oblikovali glino v posode, Roke, spretnost, vztrajnost, izkušnje so nam pele uspavanko pri i erkvii i Sv. Vida pred Ba-kovniškim jezerom, kjer smo naslednji dan jemali slovo od kaplana Petra, taborili, igrali odbojko (odbojko smo igrali vsak dan - da ne lx> pomote!) in razmišljali v tišini, kam nas !x>do vodili življenje, naše želje in pričakovanja ter kako se lahko najbolje udeja-nimo - uresničimo v življenju. Večerni kulturni program v Bogojinski cerkvi ob kitari in pesmih nas je dramil iz spanca krepko po polneči, po nedeljski maši pa smo se napotili v glavno mesto Murski) Soboto. Pred tem smo v Lukačeve i h napodili iz svojih vrst stare Idanovce, ki so tako odšli in se- na|X)tili iskat svojo srečo pod soncem. Slovo je bilo grenko, kar priraslo nam je k srcu to naše Prekmurje. Pa vendar - skavtom, čeprav smo popotniki skozi življenje, je lepo tudi doma. Za vas iz Prekmurja E. T. B. R Astma pri otrocih Astma je najbolj pogosta kronična (dolgotrajna*) bolezen pljuč pri otrocih. Zanjo zboleva do 10'%, otrok. Pri astmi se svetlina sapnic zoža zaradi vnetja sluznic in stisnjenja gladkih mišic. To povzrex"a težko dihanje, piskanje, kašelj in pri večjih otrex ih občutek stiskanja v prsnem košu. Bolezen pa se lahko kaže tudi samo kot dražeč kašelj pri tebsnem naponi ali zlasti pornjči. Težave se lahko pojavljajo čez vse leto ali pa sezonsko. Pogosto sprožijo ali poslabšajo simptome astme zunanji dejavniki, kot so alergeni, dražeče snovi, napor in virusne okužbe. Pri majhnih otrocih so v ospredju virusne okužbe in izpostavljenost dražečim snovem, zlasti tobačnemu dimu, drugim dimom in onesnaženemu ozračju. Kasneje pa so sprožiki preoVsem alergeni v okolju (pelod, plesni, prška, živalski prhljaj ali izločki npr. slina, seč). Pri večjih otrcx"ih in starejših so pomembni sprožile i čustveni pretresi, stiske in čustvena stanja strahu, skrbi, jeza, jok, razočaranje in tudi pretirano veselje. Pomemben sprožilec je pri nekaterih sprememba vremena, izpostavljenost hladnemu zraku in telesni napor. Zbolevnost za astmo je v naraščanju, zato je pomembna zgodnja diagnoza, ker se lahko tako izboljša preprečevanje in zdravljenje astme. Starši in kasneje večji otraci morap biti sami poučeni, za kakšno bolezen gre. DOMŽALSKI TABORNIKI »Čeprav Bohinj je luknja taka... « Leto je naokrog in vrli domžalski taborniki iz RODU SKALNIH TABOROV smo zopet razpeli svoje platnene strehe v prelepem okolju, na jasi sredi gozda nad Bohinjskim jezera, na začetku Ukan ca. Preko poletja se je v taboru /vrstilo več 10-dnevnih izmen, v glavnem šolska mladina, v zadnji izmeni, sredi av gusta, pa smo se zbrali, kot je1 že tradicija, t. i. veterani, marsikdo z vnuki. Čez 70 se nas je zbralo in kol vedno, bilo je prijetno, zabavno, lepo, nepozabno. Čeprav je bilo letos de>žja kot le malokdaj, nas to ni motilo. Naš čarovnik je rekel: »Bog je dal, on že ve, zakaj!«. Kopanje in poležavanje po obali jezera smo kar hitro znali zamenjati z drugačnimi druženji, dmgo zabavo, z izleti itd. Naša jedilnica, veliki šotor »dvajse-teree «, jo bil pravo zabavišče, center za razne igre, pa branje časopisov, pisanje razglednic, zvečer pa nam je električna razsvetljava v njem onxige>-čila prepevanje, zbijanje šal itd., še pozno v m ><. I kane kol vedno preveč, ze'lo oku sne, za drugo leto pa smo rekli, naj lx)sta raje 2 profesionalni kuharici, kajti za eno je kljub pomoči »dežur-iii< i le prenaporno. Sklenili smo: tudi kuham a naj ima kaj od bohinjskih le pot!!! In ker navadno nobena lepa stvar ne trnja predolgo, se je kot bole/en razširila novica, da imajo vrli Bohinjci že naslednje poletje' namen vse ta-ix>rnike odsloviti iz Bohinja. Da nas Gibanje za dobro počutje Takrat, kn odraščamo, pa ludi po/neje, ko dosežemo zrelost, smo vsaj se nekaj < asa polni energije. Hočemo tekati, plavati, planinariti, plesati, premagovali samega sebe. Za to ni treba nenehnega samoprepriceva-nja, da je gibanje potrebno in /dravo, ampak pride skoraj vse samo po sebi. Po tri-deselnn pa bi lelo /e rado lenarilo, notranji klic počasi pesa. Ko vstajamo, si radi pomagamo 7 rokami. Če je le mogoče, se na delo odpravimo z avtom. Čeprav je delovno mesto lako hli/u, da bi sli lahko ludi prs. I Vk'.isI so m K k't1 poleni jo in uplahnejt > /V r<-\ d.i ziunm hiti ludi pridni in |>n*mo cnkr.it na teden na sprehod, kar pa je premalo in včasih tudi boleče, saj miške preutnidimo, potem pa jim pustimo predolg podtek. ( (1 k |M)in.injk.in|ii j;il>anj.) dodifllO še obilo do bre hrano, tvojemu lemu prav gotovo ne ko ristimo. Preprosti sklepi in zaklinjanja o odrekanju dol)fotani, se navadno ne izkažejo za kdo ve kako koristne, če človek s treznim premislekom discipline prehranjevanja ne okrepi tudi tako, da noriftiti življenjski sk>n z več s\ooftnega gibanja. Nič ne pomaga: najboljša »peč« za izgorevanje odvečnih maSčob v našom organi/mu so M zmeraj - misK e. Redno gibanje je edino čudežno sredstvo, ki kropi dekivanje srca in ožilja, spodbuja procese presnove in dobro vpliva na prebavo in počutje, tabletke proti clrUltisii koristijo verjetno samo denarnici ti-stega, ki jih |inxl,ij.i. Namili se moramo s|k't uporabljati miške, /,i k,ii so namenjene, kar pa nima nobene zveze z njihovim prenapihovanjem pri l)octy Imiltliiigii. Napete miške lunin seveda s|iel i/ |x>ln|ev,tle svo|o lllllkl l|o: pravilno IhkIo 00» jele sklepe in li I knki s|>el j',il)ljivi, zravnale I m j ivzint uleloniiai ije. No lxi vik" medvretenčnih zdrsov plovil, iši.isov tu bolečega križa. Telovadix' in naspkih gibanja, ki spet spravi lene in (xtmiraioCe mišice v pogon, nas naučijo vaelilelji. V Domžalah in okolici so od septembra |ia iki kinu a šolskega let.i na ve loiobke tek vodnice, kjer se tanko pod stro-kovnim vixlsrvom rekreiramo Ne smemo pozabiti tudi trim proge na ŠAimU-rku, možnosti kolesarjenja v naravi ter dolgih sprelxxk>v okoli Domžal. Rekreac ija je namenjena vsem, ne gkik' na starost, meiškim in ženskam. Nikoli ni preix>-zno, Z vztrajnim gibanjem lei i.iztezanjem mi Sic so se spravili v kondk ijo že zelo lx>lni in prik'tni ljudje. Zato jim |e tudi siarosl lažja in lxilj zdrava. Nasvidenje jeseni v telovadnici! Anica Črne-lvkovič, prof. narava ne mara, so menda rekli. Nas, tabornike, ki imamo življenjski moto: ŽIVETI Z NARAVO! Seveda še ni bila rečena zadnja lx' seda, zato lx>mo storili vse, da jim eki kažemo njihovo zmoto o nas, da z n.iso prisotnostjo v Bohinju le zanemarljive) malo onesnažujemo okolje, saj se vsako leto prilagodimo vsem zahtevam n/ihovih inš|ieki ij. Kopabo pexl našim talxxom zgrajena še kanalizacija (ki jo že gradijo!), pa bo lahko vse še sporno dokončno rešeno! Že sedaj pa imamo v taboru svojo elektriko, voekivodno napeljavo, vse kuhanje je na plin, WC-ji so 2-krat tedensko praznjeni in fekalije odpeljane, tabor z okolico je izredno čist, dr- va za taborne ognje pripeljemo iz Domžal (ne smemo čistiti okoliških gozdov sušic, vejevja!!! ???). Skratka, menimo in trdimo, da ima bohinjske) gospcxiarstvo exf nas veliko več kot pa od marsikaterega turista, čeprav se kiti z avtomobilskimi oznakami, kot so D, A, I itd.!!! Zato upamo in želimo, da lx>mo tudi v n.islendjili letih v Hohin/il lahko zapeli tisto: ČEPRAV BOHINJ JE LUKNJA TAKA, DA VANIUA PRIDEŠ LE PO CEST.......... Redni udeleženec tabora, Vaš Domžalčan iz Portoroža JANEZ KRALJ DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Nova zakonodaja - več pravic. Z novo o/, ckipolnjcno zakonodajo so nekdanji interniranci, ki jih je tudi v naši občini več sto, dobili več pravic. To velja zlasti /a tiste nekdanje internirane1«', ki so bili v pregnanstvu rojeni, z dopolnitvijo zakona pa se v prihodnje pri dodelitvi pravic upošteva ves čas, preživet v internaciji - pravi-lenna dokonča leta 1945. Društvo izgnancev Domžale prosi vse upravičen««', rojene v izgnanstvu, da se «»g-lasijo v društvu ali pri referentki pristojnega oddelka Upravne enote zaradi ili»polnitve vloge. I (krati bi vas radi obvestili, da se vaše vloge rešujejo, /lasti tisti, ki ste oddali vse dokumente (tudi potrdilo ARHIVA, kjer sta tex"oo navedena začetek in konec izgnanstva ali pa ODLOČBO, s katero vam je doba izgnanstva že priznana), boste cxtlex*be skoraj zanesljivo prejeli do konca letošnjega k'ta, če se rte bo preveč zatikalo. Se enkrat pa prosimo vse naše člane, ki so vlogo oddali brez pisnih dokumentov o izgnanstvu, le z navedbo prič, da po- novno poskušajo pridobiti potrdilo ARHIVA in tako pospešijo rešitev. Malce dlk" boeki morali počakati tisti naši člani, ki so pred izgnanstvom bežali in ne razpolagajo z ustreznimi pisnimi dokumenti O tem bomo še pisali, danes (w bi radi vse, ki se niste pniavili že s pisnimi prijavnicami v maju in boste o našem izletu oliveščeni pisno, |xivabili na enodneven izlet v BENEŠKO SLOVENI|() Najprej se bomo ustavili v IX)BFR-DOBU in tam položili spominski venee na znano grobišče Soške fronte. Nato se bomo zapeljali skozi znano »otoško« mesto Oadež v prazgcxk>vinski Oglej, dovolj časa pa lx> tudi za postanek v vedno oblegani Palmanovi. Izlet lx>mo končali z večerjo v enem znanih primorskih gostišč. Na pot bomo exišli 11. oktobra 19% ob h. uri, prispevek za izlet pa je 2.000 SIT. Če se nam želite pridružiti, čimprej pokličite k>žeta ali Vero. Nasvidenje! Prijetno jesen vsem skupaj! VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI Tesovnikova 27A, Lj. (Jezica) Naročila po tel.: 372-967 Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure. Radovan Zaje, dr. vet. med. mag. I. Trstenjak, dr. vet. med. Namen vzgoje je izučiti starše ali otroka, da lahko sami izvajajo in prilagajajo zdravljenje po vnaprej pripravljenem načrtu. Pri tem je pomembno tesno socblovanje in stik z osebnim zdravnikom. Starši ali tudi večji otrok morajo dobro poznati naravo bolezni, kako jo preprečujejo, zdravijo in z njo živijo. Odločilen ukrep je odstranitev ali izogibanje škexjljivim dejavnikom, kar lahko omili simptome, zmanjša potrebe po zdravilih in v daljšem času zmanjša vnetje dihalnih poti in nji-tx)vo prevzdražljivost. Za vsakega bolnika je potrebno ugotoviti njegove posebne sprožike, kar je predvsem naloga staršev ali otroka samega. Na prvem mestu je ureditev okolja, predvsem neposredno bolnikovo okolje. Za alergične bolnike so alergeni razlog prekcxnerne odzivnosti dihalnih poti. Prška, ki živi v hišnem prahu, je vir zeb močnih alergenov. Prostor, v kate*rem pretežno prebiva astmatik, mora omogexati redno čiščenje, zato morajo biti stene in tla gladka, pohišt vo neoblazinjeno, vlažnost nizka. Primerno je uporabljati kemična sredstva, ki uničujejo peške. Odstraniti je potrebno živali (pse, mačke, mak' gk>-dalce, ptie;e), ki lahko povzročajo s svojimi izločki alergične reakcije. Proti zunanjim alergenom (pelodi, glivice) se ni mogoče povsem zaščititi. Pomaga klimatska naprava in zapiranje oken v sezoni pebdov in glivic. OBVESTILO »Žf ZBIRAMO PRIJAVE ZA CEPLJENJE PROTI GRIPI ZA SEZONO 1996/97 CEPILI BOMO V NOVEMBRU 1996. POKIJOTE NA TELEFON 721-911 INT. 426 V SPbOŠNO AMBULANTO ZG. JARŠE« Izogibati se m svoji vesti in prepričanju in sam seveda nosi vse posledice za svoja dejanja tu di v primeru kajenja je tako), vendar pa je več kot očitno, da v tej reklami nastopate kot javna osebnost, saj v primeru, da na zadnjih volitvah ne bi bili izvoljeni za županjo, do snemanja omenjene reklame sploh ne bi prišlo. V pričakovanju takojšnjega odgovora Vas lepo pozdravljam in Vam želim čimbolj zdravo in uspešno življenje. JANEZ STIBRIČ Domžale /lamnik 23 Križišče pri »Feletu« Odkar pomnim, je bilo pred Fe-letom križišče. Štirideset in nekaj več let nazaj je bilo to križišče »mirno«. Srečevali so se kolesarji, konjske vprege, kakšen osebni avto, tovornjak. Sedemletni šolarki, ki sem takrat bila, promet ni predstavljal nobenih ovir, saj sem »furmane« poznala, avtomobili so pa ropotali in vozili počasi, tako da smo šolarji pred Feletovo hišo še kakšno rekli, preden smo šli narazen. Tako je bilo na tem križišču pred štiridesetimi leti. Mlin pri »Tonhovčevih« se je še vrtel, Mlinščica je še služila za zalivanje vrtov in izpiranje perila. laz sem postala babica, ki še vedno hodi v vrtec in gleda na svet s preprostimi in poštenimi otroškimi očmi. Tudi zrasla nisem ne vem kako visoko, tudi džipa nimam, zato lahko trdim, da na tem križišču pri »Feletu« nikamor ne vidim. Križišče je moderno, lako s semaforjem, če imam srečo, da dela, mirno zavijem levo, desno, se peljem naravnost. Gorje pa, če ta moderni urejevalec prometa le utripa. Plevel in grmovje, ki raste na zelenici, ki naj bi krasila križišče nam, tistim, ki nimamo džipov in otrokom, ki hodijo po tej poti, tako zastre pogled, da si že v sredini križišča, ko šele vidiš, kaj pripelje z leve, z desne. Pa vsi hitro vozijo, naj se pripeljejo s Ten-tena zagnani tenisač, ljubitelji hitrih žogic in še hitrejših avtomobilov. Verjetno je še kje v Domžalah podobna situacija, vendar je ne poznam. Pa tole križišče pri »Feletu« uporabljam vsak dan, tudi sosedovi otroci in moja vnukinja, ki gre po končanem pouku k prababic i. Za vse tiste, ki ne veste, kje je pri »Feletu« in gospodom s komunale naj povem, da je to križišče pri tovarni Toko in da jih letos, »gospode s komunale namreč,« kot leta nazaj opozarjam, naj situacijo v tem križišču uredijo tako, da bo za vse, ki ne presegamo 165 cm v višino, prometno varno. Rešitev za vselej: »Odstranite grmovje in posadite rastline, ki ne presegajo višine 10 cm in prenesejo ves svinec, ki se useda nanje. »Gospodje s komunale, upam, da ste pisma bralcev prebrali od naslova do »KONCA!«. M.KAVKA Tuja pohvala Napredkovi slaščičarni in bifeju Kadar slišim besedo NAPREDEK, mi povečini prihaja na misel latinski pregovor NOMEN EST OMEN, kar pomeni V IMENU JE VSE. In prav slednje velja za NAPREDEK v celoti. Tokrat pa velja NAPREDKU in njegovemu vodstvu, konkretno pa slaščičarni in bifeju, posebna pohvala prav iz Kanade, od koder sta prišla na obisk Slovenec, Dragomljan, Ivo, in njegova izvoljenka Gladiš, Kanadčanka. Le-ta se ni mogla v slaščičarni načuditi hitri prodaji kruha, ki je potekala hitreje kot pa po tekočem traku, hkrati pa sta bila tudi strežba in postrežba v bifeju, kjer sta delala Dragica in jaka, blažen med ženami, prijazna in hitra. V slaščičarni pa sta tedaj razveseljevali stranke z dišečim kruhom šefinja Marija in Katarina. Vsem imenovanim in odsotnim tisti pohvalni dan, tudi moje najboljše želje v prihodnje, po zaslugi imenova- nih pa BO NAPREDKOVA slava za-blestela tudi v Kanadi. Hvala, Bogu. IVAN KEPIC Zaprt domžalski dom na Krku Del meseca avgusta sem z družino preživel v prijetnem kraju na otoku Krku. Z menoj je bila tudi mlajša hčerka, ki mi predlaga, da se sprehodimo do doma, v katerem je pred leti preživljala prijetne trenutke s svojimi sovrstniki iz vseh osnovnih šol nekdanje »velike« občine Domžale na raziskovalnem taboru mladih. Ko jo mahnemo proti našemu cilju, mimogrede smo s seboj vzeli tudi prijateljevega psa Neksa, se nam zdi čudno, da ne slišimo nobenega otroškega vrveža. Ko pridemo po ozki poti iz zelenja do ograje, zagledamo veliko hišo, na kateri so vsa vrata zaprta in enako ludi polkna na oknih. Hodimo ob žični ograji, vrata so zaklenjena. Pridemo do luknje, ki jo je verjetno naredila mladež, skozi katero hodi na asfaltno igrišče igrat »fuzbal« na improvizirane gole, zaznamovane s kamni. Tudi mi se splazimo skozi luknjo v mreži In |x> tlakovani »aleji« fib, seveda polnih, veliko zrelih je že na tleh, pridemo do hiše. Hodimo okoli nje: v kotu zraven velikih vrat kup listja in trave, na steni rjav poštni nabiralnik, verjetno zato, ker že dolgo, dolgo rti nihče vanj vrgel nobene razglednice ali pisma. Gledamo zaraščene peskovnike, ki jih sedaj uporabljajo živali, ki pridejo pod ograjo; ogrodja gugalnic brez sedežev in prazne podstavke za klopi. Vse je prazno, razen parkirnega prostora, katerega veselo uporabljajo gostje sosednjih hiš. Na drugi strani je zamre/eno zunanje skladišče, polno razne krame, med katero je tudi prvi razpoznavni znak, da je to DOMŽALSKI DOM. To piše na tabli, prislonjeni v kotu, ki bi morala stati ob cesti. Ampak, zakaj bi pa stala, če pa ni treba prav nikogar usmerjati do zaprtega doma. Preden zapustimo vse to, kar je bilo zgrajeno še v »gnilem socializmu« s skupnimi močmi občanov nekdanje velike občine Domžale, se sprašujem, kdo si je vzel pravico, da je dom zaprt, kdo je vzel pravico otrokom, da bi ga koristili za počitnice ali šolo v naravi. Koliko otrokom je bila vzeta ta pravica zato, ker se nekdo ne more ali noče dogo voriti, kaj bo z domom. Ali nova tabla z napisom D( )M-ŽALSKO-MENGEŠKO-MORAVŠKO-LUKOVIŠKI DOM res toliko stane; Ko lezemo skozi luknjo v mreži, zaslišimo glas z balkona sosednje hiše: »Zaprt je bil že lansko leto!« Hvala, gospa, upam, da bo prihodnje leto odprl, ji odvrnem in nadaljujem svoj sprehod po prijetni vasi. A. GLAVAČ, DOB Spoštovani! Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 14.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 714-599 in 721-022 YOGA & V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU DRUŠTVO DOMŽALE V društvu »Yoga v vsakdanjem življenju« pričenjamo z vpisom novih članic in članov za začetne treninge yoge (asane, pranajama, meditacije, yoga nidra, predavanja). Vpis bo potekal do 11. 10. 1996 v dvorani OŠ Venclja Perka, Domžale (za knjižnico), in sicer vsako sredo in petek od 18. do 20. ure. Sistem vadbe »Yoga v vsakdanjem življenju« vam omogoča postopen in zanesljiv razvoj, s katerim si boste sposobni pomagati v vseh življenjskih okoliščinah. * izboljšali si boste zdravje * povečali sposobnost koncentracije * * razvili bosta fizično ravnovesje notranjih iri zunanjih aktivnosti" * se osvobodili raznih razvad * dosegli boste samospoznanjc Paramhans Swaini Mahcshvvarananda Dan narodnih noš v Kamniku Že vseh šestindvajset let se Radomljam udeležujejo povorke narodnih noš v starodavnem mestecu pod Kamniškimi Alpami, vendar zadnji dve leti organizirano, pod vodstvom TD Radomlje. Letos se je parade oblačenja naših prednikov udeležilo kar 47 noš iz Radomelj, največ doslej. Med njimi je bilo tudi veliko otrok in mladih; to nas utrjuje v prepričanju, da se bo tradicija ohranila. V prekrasnem, jasnem sončnem dnevu, na nedeljo, H. septembra, so se tradicionalno opravljeni v gorenjsko narodno nošo, ozaljšani z nageljni in roZenkrav-tom, cekarji, prtički in sončniki, odpeljali izpred gostišča Šraj proti Kamniku. Množici glfdalcev in obiskovalcev te tradicionalne prireditve ob vsej dolgi poti skozi mesto Kamnik je TD Radomlje v pisani povorki predstavilo: dva mlada jezdeca na brhkih konjih - (estnikova dvojčka, okrašen koleselj z nošami in napisom društva, pet parov rdečeličnih narodnih noš pel, trije zapravljivčki in en giR, za zaključek pa še dolg kmečki voz z otroki in starejšimi udeleženci. Cvetoča in razigrana druščina s tremi harmonikarji, ki so prešerno vlekli mehove svojih instrumentov za prijetno razpoloženje. l'o končanem sprevodu so se vrnili v Radomlje, tu so se ob golažu, potici in krofih sponzorjev prireditve odločili, da se bodo prihdnje leto ponovno oblekli v bogato dediščino, ki jo ohranjamo in jo moramo ohraniti. Tudi Fotokino klub Mavrica Radomlje se je letos aktivno vključil v predstavitev narodnih noš. Poleg skupinskega posnetka vseji udeležencev in drugih zanimivih fotografij je posnel na vide« kaseto: pri- pravo voz in konj za prireditev, oblačenje noše, ženske in moške in seveda povorko v vsej njeni pestrosti in učinkovitosti Kaseto bo možno dobit i pri TD Radom-Ije. Letos se je z Radomljani udeležila povorke noš tudi rojakinja iz Amerike, iz Kansasa; ta je del opreme tukaj tudi kupila in si tako dopolnita svojo, ki jo hrani »doma«, v daljni Ameriki. Bila je zelo vesela in srečna, da je imela možnost doživeti to v Sloveniji, saj vsako leto tudi v Ameriki Slovenci na praznik oblečejo noše in obujajo spomine. Za praznik narodnih noš v Kamniku in iesensko razstavo cvetja v Arboretumu pa so se tudi Radomlje praznično oblekle. Na pobudo TD Radomlje je komunalno podjetje Domžale le pobarvalo mostne ograje in uredilo bankine ob Prešernovi cesti, TD Radomlje in Arboretum pa sta prispevala še korita in cvetje na mostu čez Mlinščico. Ni kaj, res je lepo za krajane in mimoidoče udeležence prireditev, da bi le trajalo! ZLATKA LEVSTEK OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 061/738-980 KRAJEVNA SKUPNOST PRESERJE PRI RADOMLJAH Pelechova 15 (Podjetje LIP) 1235 Radomlje Tel. 727-604 OBVESTILO KRAJANOM V skladu s sklepom sveta KS Preserje bomo od 1. oktobra 96 za krajane uvedli URADNE URE v pisarni KS PRESERJE - POSLOVNA STAVBA PODJETJA LIP, II. nadstropje, in sicer: VSAK TOREK OD 17. do 19. URE Oglasite se lahko osebno ali pokličete po telefonu 727-604. Med tednom pa se v zvezi s krajevnimi problemi lahko obrnete tudi na tajnika KS Preserje: g. Dragan Jereb uraduje vsak torek in četrtek od 7.30 do 9.30 ure ter ob sredah od 10. do 13. in 14. do 16. na telefon št.: 727-933. Predsednik sveta KS Preserje Martin Grošelj Obvestilo Vse krajane Krajevne skupnosti Ihan vabimo na javno razgrnitev kanalizacije v Krajevni skupnosti Ihan. Idejni projekt bo mogoče videti na Krajevni skupnosti Ihan 1., 2. in 3. oktobra 1996 vsak dan od 18. - 20. ure, kjer bo možno predlagati tudi dopolnila k idejnemu projektu. 9.10.19% ob 18. uri pa je v Gasilskem domu Ihan sklican občni zbor krajanov, na katerem bodo prisotni: projektant in predstavniki Občine Domžale Predsednik Krajevne skupnosti IHAN BOŠTJAN LEKAN OB NARAVNI NESREČI SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO SOSEDOM, KRAJANOM, TROIANSKIM GASILCEM, GASILSKEMU DRUŠTVU BLAGOVICA IN PRESERJE TER CPV ZA POMOČ PRI GAŠENJU. DRUŽINA TOMELJ Učak, Trojane ZAHVALA! Zahvaljujeva se gospodu |. K. iz Portoroža, ki nama je nudil stanovanje, da sva lahko preživela nekaj prelepih dni na morju. Obenem se zahvaljujeva HOTELU BERNARDIN, ki nama je omogočil prost vstop na plažo in v bazen. Še so dobri ljudje, ki I i v stiski radi pomagajo. Irena in Gregor Pestro ob prazniku Letošnji praznik krajevne skupnosti Dob, ki ga krajani tega območja naše občine že vrsto let praznujejo v spomin na bitko na Hrastovcu, se je pričel z odprtjem prenovljene ma-gistralke skozi Dob, ki ne omogoča le varnejših prehodov čez to zelo obremenjeno prometnico, temveč obnovljena pomeni lepše življenje vsem, ki stanujejo ob njej ter vsem, ki jo uporabljamo. Skupaj s prenovljenima Vegovo ulico in Šolsko ulico pa bo pomenila tudi lepši vhod v center krajevne skupnosti. Praznovanja so se nadaljevala z vsakoletnim pohodom na Hrastovec, kjer je bilo med številnimi udeleženci največ borcev narrxJnoosvobodilne vojne; ob spomeniku so prisluhnili g. Aleksandru Rihtarju ter skupaj s harmonikarjem g. Ladom Smolnikarjem kar sami pripravili kulturni program, sestavljen iz partizanskih pe?smi. Sledilo je družabno srečanje pri vedno prijaznih Šuštarjevih na Brezovici. Posebej slovesno in praznično je bilo, ko smo skupaj z Občino Domžale, s pomočjo katere je v parku pod Močil-nikom postavljen pomnik, ki nas spominja na petletnico osamosvojitve naše mlade države, po kateri so hrepeneli ti- soči Slovencev več sto let, v lepo urejenem parku pod Močilnikom ob državnem prazniku odkrili pomnik, ki bo vedno spominjal na uresničeno hrepenenje po samostojnosti in dajal novih moči pri razvoju mlade države. Vedno prijazni krajani Žej in Sv. Trojice pa so vse krajane in svoje prijatelje v okviru krajevnega praznika povabili na slovesnost ob obnovitvi cerkve na Sv. Trojici. Skupaj z njimi pa smo se veselili tudi nove freske Sv. Jurija, zaščitnika Žej, na tukajšnjem domu, kjer so vedno vsem prijatelje-m tega konca naše občine odprta vrata. Z omenjeno slovesnostjo, s katero so člani čiasilske^ga društva Žeje-Sv. Trojica, skupaj z njimi pa vsi krajani te?ga območja, nadaljevali dolgoletno tradicijo uspešnega razvoja teh krajev kakor tudi krajevne skupnosti, saj ni bilo leta, ko se ne bi tako kot letos zbrali na vsakoletni poletni sbvesnosti, ki so jo vedno združili z novimi pridobitvami, je bilo praznovanje krajevnega praznika v Dobu sklenjeno. V. VLOŽITE CERTIFIKAT! Nagrade: kavni mlinček, parni likalnik, multipraktik. Tel.: 062-836-904 Utrinki iz Bovca Za praznik Marijinega vnebovzetja smo si privoščili tridnevni družinski oddih in se odpeljali v Bovec. Ker je bila Gorenjska magistrala polna stoječe pločevine, smo spremenili smer vožnje proti Logatcu in dalje po dolini reke Idrijce mimo Mosta na Soči v Bovec. Ker smo do sedaj vedno hiteli skozi Bovec, se nismo nikdar zanimali za Kaninsko vas. Takoj je nastopila težava, saj nikjer ni bito smerokaza za Kaninsko vas. Pomanjkljivo označevanje je rak rana celotne države. Vreme je bilo tukaj deževno, kar je še otežilo iskanje. Po pogovoru s prijaznimi domačini smo uspeli najti pravo smer. Toda apartma še ni bil pripravljen, čeprav smo bili dogovorjeni za določeno uro. Prvi dan našega bivanja v čudoviti bovški dolini smo si ogledali cerkev Sv. Urha in okolico, naslednji dan pa smo se odpravili na Kanin. S l..l.iiisleo žienkx> smo se odpeljali do zgornje postaje žičnk:e in nato peš po zelo zahtevni in prepadni stezi do planinske koče Petra Skalarja. Naslednji dan, 17 8.96, pa je bila sobota, ko smo imeli Socialdemokrati zelo pomemben dan. Že v jutranjih urah so se začeli zbirati ljudje iz raznih koncev Slovenije, ker so v čim večjem številu želeli prisostvovati proslavi ob stoletnici Socialdemokracije na Slovenskem. Ob 10.30 je bila dvorana že nabito polna. Razpoloženje je bito praznično. Kulturni program je bil domovinsko in kraju primerno obarvan, povezoval ga je dr. Tone Jeglič. Zvrstili so se govori gostov: predstavnika SDS BAVARSKE, predsednika Slovenske skupnosti iz Trsta, g. Trpina, in g. Andreja VVakouniga iz Koroške. Največjega aplavza je bil deležen govor predsednika SDS SLOVENIJE, g. Janeza )anše. Bil je kratek in jedrnat, saj je želel, da bi vsi obiskovaki imeli več časa za ogled teh čudovitih krajev v dolini Soče. Tisto, kar je dalo poudarek celotnemu govoru, je bil stavek, da našo vrtnico napadajo številni insekti, vendar iz insekta Se ni in nikoli ne bo pognala vrtnica, ki je znak topote, ljubezni in zaupanja. Ker smo imeli za soboto Se velike načrte, smo se takoj po proslavi odpravili do Krnskih jezer. Peljali smo se mimo tabora SDS, ki so ga počasi zapirati in iz Lepe-ne po lažji poti odšli na vrh. Bovec z okolico je čudovit raj za turiste, vendar se ljudje, ki so odgovorni z.a razvoj in potek tukajšnjega turizma, dela ne znajo lotiti s pravo zasriariostjo. V (jtrv (ru Bovca je pneveMta w*«a. ,m<> M ctk> rali središče mesta zapreti za avtomobile V recepciji Kaninska vas bi se morali zavedati, da je več kot polovica gostov nemško govorečih, pa nimajo ustrezno izobraženih ljudi. Ne glede na to, da Kaninska vas ni hotelsko naselje, bi morala biti recepcija odprta non-stop. Kljub temu smo mi odnesli čudovite vtise, saj so ljudje tod zelo prijazni in se zavedajo, da bodo samo s trudom lahko zadovoljili goste in ne s parolo »imejmo se fajn«, ki so se je spomnili v Ljubljani. Parole in lepe besede predstavnikov Turističnih organizacij ne bodo prinesle tako želenih denarcev iz turizma. MARTINA URBANIJA Območna organizacija RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE Ljubljanska cesta 36 OBVESTILO Območna organizacija Rdečega križa Domžale obvešča občane vseh občin, da je možno darovati rabljena oblačila, obutev, posteljnino In druge predmete vsako sredo od 9.00-16.30 v skladišče RK Domžale, Ljubljanska 34. Rabljene predmete, kot so: omare, postelje, gospodinjski aparati, pa po dogovoru In ogledu njihove uporabnosti. V mesecu septembru Območna organizacija Rdečega križa pripravlja otvoritev JAVNE KUHINJE za brezdomce In socialno ogrožene občane na Ljubljanski 34. Naša želja je, da bi zagotovili en topel obrok ogroženim občanom. Zato prosimo občane, samostojne podjetnike in podjetja, da nam priskočijo na pomoč in namenijo finančna in materialna sredstva za delovanje JAVNE KUHINJE. Finančna sredstva lahko nakažejo na Ž. R. RK-Domžale, in sicer: 50120-678-55307 s pripisom za JAVNO KUHINJO. Območna organizacija Rdečega križa Domžale obvešča, da bo z razdeljevanjem toplih obrokov socialno ogroženim in brezdomcem začela v torek, 1.10.1996, od 12. do 14. ure v prostorih javne kuhinje na Ljubljanski 34 (stari dom upokojencev v Stobu). Informacije na telefon 721-246 ali v pisarni Rdečega križa ter na Centru za socialno delo Domžale. Domžale /lamnik 24 STOB - DEPALA VAS 90 let prostovoljnega gasilskega društva Prostovoljno gasilsko društvo Stob-Depala vas praznuje v letošnjem letu 90 let obstoja. Ustanovljeno je bilo kot Prostovoljno gasilsko društvo Stob I. 1906. Pobudnik za ustanovitev društva je bil g. Jože Jezernik. Društvo je imelo že prvi občni zbor v svojem domu ob »Stobovšaku« 20. maja 1906. Prisotnih je bilo 20 članov, ki so večinoma izvirali iz vrst domžalske godbe. Društvo je bilo ustanovljeno za delovanje in pomoč predvsem v Stobu in Depali vasi ter okoliških krajih. Razvoj je društvu narekoval nakup lastne brizgalne še istega leta. Finančno so društvo podpdi domačini. Pomembna je bila podpora in dobro sodelovanje s tedanjim župnikom g. Francem Bemikom in domžalsko godbo. Z leti so kupili še eno brizgalno in bili tako zelo sodobno opremljeno društvo. Po prvi svetovni vojni je zavel nov duh v društvu, sledili so še večji uspehi pri gašenju in v gasilski preventivi. Leta 1929 so kljub recesiji zamenjali brizgalno. Za še večji uspeh pa si društvo šteje nakup gasilskega avtomobila 1.1937 ki je bil tudi prvi v domžalskem okolišu. Omenjeni avtomobil je služil številnim intervencijam in vajam vse do 1.1954, ko je bil prodan. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo veliko dela in poudarka pri izobraževanju kadrov, gasilski preventivi ter izgradnji prizidka k domu, ki je bil svečano odprt 1.1976. V minulih desetletjih je bilo več obnov in dozidav doma, zadnja 1996. V posebno čast si štejemo, da nam je kljub mnogim prenovam in raznim pritiskom v preteklih desetletjih uspelo ohraniti do danes prvotno [jodobo doma iz I. 1906, ki je eden redkih kulturnih spomenikov v občini Domžale. Lepo podobo gasilskega doma v Stobu smo ustvarili z minimalnimi stroški, ob pomoči krajanov, nekaterih organizacij in predvsem z lastnim delom. Visoki jubilej je društvo praznovalo v juliju. Organizirali smo gasilsko sektorsko vajo na objekte Avstoservisa Domžale. Naslednji dan, v nedeljo, smo imeli parado ter razvitje in blago slovitev novega društvenega prapora. V paradi, ki je tradicionalna ob jubilejih, so sodelovali domači gasilci in sosednja gasilska društva, vzorno urejena gasilske enota s staro brizgalno, Godba Domžale, narodne noše in gasilska tehnika. Proslave so se udeležili tudi gasilci prijateljskega društva Miklavževo iz Avstrije ter delegacija Gasilske zveze Koprivnica iz Hrvaške. Proslava se je nadaljevala s podelitvijo priznanj in odlikovanj. Osrednji del proslave je bilo slavnostno razvitje in blagoslovitev novega dmštvenega prapora. Prapor ima na eni strani gasilski simbol, na drugi strani pa je upodol> Ijen Sv. Florijan in gasilski rtom Stoli, i i-nančno so omogočili nakup novega prapora botri, zakonca Cuzak in zakonca Povše, krajani in podjetja pa so prispevali sredstva za slavnostne trakove in zlate žebljičke. Praznovanje 90-letnice društva smo oba dneva zaključili z vrtno veselico, ki je potekala v prijc'tnem domačem razpoloženju. PGD Stob-Depala vas se zahvaljuje krajanom, podjetjem, organizacijam in drugim, ki so nam kakorkoli pomagali pri obnovi doma in organizaciji jubitoj-nih slovesnosti. J. K. Foto A. M. 50 let Lovske družine Domžale Domžalski rogisti, škofjeloški lovski pevski zbor in domžalski lovci so se v viteški dvorani, v prostorih Biotehnične fakultete v G robijah v svojih slovesnih lovskih krogih stapljali s svečanim prostorom na sinji zlati obletnici. Biti lovec 50 let v isti lovski družini je verje-no prav poseben jubilej, ki sta ga doživela tudi ustanovna člana lovske družine Domžale, gospoda Mirko Mlakar in Ivan Zavašnik. Lovska družina je bila ustanovljena 1946. leta v hiši gospoda Jožefa Adamiča, to je hiša, v kateri je bila dolga leta domžalska policijska postaja na Ljubljanski cesti. Domžalski lovci so tudi dobri gospodarji, v lovišča vlagajo mlado divjad, skrbijo za njihovo krmljenje, zlasti divji prašiči zaradi dodatnega krm- ljenja ne delajo večje škode kmetom na njihovih njivah. Gospod Jože Močnik je na tem zlatem jubileju prebral izčrpno poročilo o delu v lovski družini v preteklih 50 letih. Poročilo govori o strokovnem delu v loviščih, v skrbi za manjšo in veliko divjad, ki se je morala tako kot tudi mi prilagoditi na drugačno življenjsko okolje. Nekaj ha lovišč je pa še v nedotaknjeni naravi, v gozdovih na Kolovcu, kjer so si člani po odkupu »Bunčkove« kmetije z lastnim delom zgradili prijeten lovski dom, kamor nas pripelje lepa gozdna cesta. Lovci niso le plenitelji, tako kot si včasih mislijo tisti, ki se na lov čisto nič ne spoznajo. S svojimi obhodi nehote skrbijo za naravo, za rastlinski in živalski svet, s tem pa skrbijo tudi za nas, meščane Domžal, da dihamo še kar dober zrak. Člani lovske družine letno opravijo 800-1000 ur prostovoljnega dela, skrbijo tudi, da kmetom storjeno škodo zaradi divjadi poravnajo oziroma z električnimi pastirji skrbijo, da do škode sploh ne pride. Lovska družina Domžale šteje ob 50-letnici 62 članov, dva od teh sta še ustanovna člana, ki doživljata častitljivo starost. Člani Lovske družine Domžale se zavedajo resničnosti, da pravi ljubitelj narave ve, da to ni dar očetov, temveč dediščina, ki jo zapuščamo potomcem. Intenzivno posedanje v naravni življenjski prostor ogroža obstoj številnih živalskih vrst, med njimi tudi divjadi, zato je osnovna naloga lovstva, ne glede na to, kdo ga opravlja, ohranitev naravnega ravnovesja v naravi. Lov mora biti tak, da z njim nista spojena le užitek, pač pa predvsem varstvo in skrb za to Srečanje borcev v Prikrnici Skupnost borcev Šlandrove brigade obuja spomine na težke čase med narodnoosvobodilnim bojem na vsakoletnem srečanju. Letošnje srečanje je bilo 10. avgusta v Prikmki. Med svetlimi trenutki v NOB je bito tudi gostoljubje, ki so jim ga nudili va-ščani Prikmice. Tudi sedaj v letu 19% so vaščani Prikmice pripravili lep sprejem za borce in druge obiskovalce srečanja, ki so prišli v vasico na robu Moravske doiine iz številnih krajev Gorenjske in Štajerske. Za kulturni program je najprej poskrbela godba iz Moravč, moški pevski zbor KUD Tine Kos in mešani p»?vski zbor Društva upokojencev Moravče, ter reci-tatorja Francka Kosmač in Janez Hafner. V imenu vaščanov Prikmice je navzoče pozdravil janež Cerar in jim zaželel dobrodošlico. Slavnostni govornik na sre- čanju je bil Matjaž Kočar, župan občine Moravče?, srečanja borcev Šlandrove brigade pa se je udeležil tudi poslanec v Državnem zboru in predsednik ZLSD Slovenije |anez Kocijančič, ki je izkoristil priložnost za predstavitev prizadevanj in usmeritev politične stranke, ki jo vodi. Navzoče je v imenu Planinskega društva pozdravil tudi Marijan Gril. Poseben pečat srečanju je dal tudi vod slovenski« vojske, ki je bil navzoč na prireditvi in številni praporščaki. 11. spominski pohod na Triglav Tudi letos so se državljani Slovenije spomnili dogodkov v času NOB. Borci, častniki in vojaki Slovenske vojske ter mladi so se v velikem številu udeležili 11. spominskega pohoda na Trigalv, ki je bil letošnje leto pod pokroviteljstvom »MOBITEL«. Vsi udeleženci pohoda, okoli 300 nas je bilo, smo prejeli spominske majice, kape in kosilo ob vrnitvi na Pokljuko. Organizacija pohoda je bila vzorna, brez zapletov in nezgod, čeprav je bila povprečna starost 137 borcev, uctoteženoev NOV precej čez 70 let. Ob povratku s tridnevnega pohoda nas je pri Šport hotelu na Pokljuki pričakala ogromna množica ljudi iz vseh krajev Skivenije, tudi iz Domžal in Moravč so se pripeljali s tremi avtobusi. Na proslavi je zbrani množici spregovoril predsednik borčevske organizacije tov. Ivan Dolničar. Slovesnost so popestrili Partizanski pevski zbor, pevske skupine in recitatorji. Vsi ljubitelji partizanskih in narodnih pesmi so uživali ob izvajanju teh pesmi, ki so v tež- kih ('.asih s(>xll)ujale naše borce. Pohoda se vsa leta udeležujeta tudi tov. Marko Gosar in pisec tega članka, Ivan Ložar, oha iz Domžal. IVAN LOŽAR Šlandrova brigada, v kateri je bilo tudi precej mož in fantov iz naše dolinci, ima bogato zgodovino iz časov NOB. Poleg bojnih uspehov je Šlandrova brigada stkala pristne vezi tudi s prebivalstvom na območju njenega delovanja. Predsednik skupnosti borcev Šlandrove brigade g. Poljanšek se je ob zaključku prireditve zahvalil vsem nastopajočim, pozdravil pa je tudi soborce iz Zidanško-ve brigade. Sončno sobotno dopoldne, ki je privabilo številne obiskovalce, je tako minilo v prijetnem prijateljskem vzdušju. Vaščani so praznovanje nadaljevali skozi vse popoldne in večer. Mnogi ne pomnijo veselice v Prikrnici. Priznati je treba, da so se potrudili in poskrbeli, da bo Srečanje na Vrbanovem vrtu v Prikrnici mnogim ostalo v prelepem spominu. M. B. Foto: JOŽE NOVAK Spominska proslava na večer 27 julija 1941 Tako kot vsako leto so se borci in prebivalci Radomelj in okoliških krajev zbrali 27 julija t.l. v Križkarjevih smrečicah pri Radomljah in počastili spomin na ta dan leta 1941, ko so se na tem mestu in ta večer zbrali mladi fantje-uporniki in stopili v partizane, takratnega časa se spominjamo polni groze in strahu pred okupatorjevim terorjem in prtcetkom upora proti načrtnemu potujčevanju slovenske zemlje in izgonom-uničenjem naših ljudi. Prisotne je prisrčno pozdravila županja Domžal gospa Cvetka Zalokar-Oražem, orisala je junaško odločitev tega časa leta 1941 in odločitev 1991, da živimo Slove™ i v samostojni državi, govoril je tudi Rajko Hafner predsednik obč. odbora ZZB NOB Nastopili so še recitarorka iz Moravč in pevci iz Radomelj. Občinski odbor Zveze borcev in udeležencev NOB Domžale vrsto naše naravne dediščine. Taka visoka obletnica ne sme miniti brez najbolj slovesnega dela podelitve priznanj, le teh je bilo veliko, kar pomeni, da so domžalski bvci strokovnjaki, entuziasti in aktivni delavci na svojem področju, v skrbi za naravo, za različna življenjski okolja, ki so različnim vrstam divjadi potrebna, saj ima vsaka živalska vrsta svoje prehrambne navade. Zdravi gozdovi z zdravo divjadjo naj lovcem v njihovi skrbi vrnejo vložen trud, nam, sprehajalcem, pa še naprej nudijo toliko lepih užitkov, kot jih lahke; doživiš na tihi gozdni poti, kjer te spremlja šumenje vetra in petje ptic. M. KAVKA 200 km alpskih cest -tokrat s kolesom Letošnji II. promocijski super maraton 200 km ALPSKIH CEST je bil popestren s tekmovalnim vzponom na Črnivec za Pokal Karavank in je pomenil promocijo regije alpskega sveta, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp na področju kolesarskega športa, turizma, kulture in gospodarstva, udeležili pa so se ga lahko prav vsi kolesarji, ki so se čutili sposobne prevoziti celotno progo. 215 iz vse Slovenije jih je bilo, med njimi kar precej Domžalča-ruiv; ti so se ob 8. uri skupaj s številnim spremstvom odpeljali s Kokrice pri Kranju, najprej proti Tržiču in od tam po gorenjskih »magistralah« proti Mengšu in do Domžal. Tu so kolesarjem pred VELE člani Atletskega kluba Domžale pod pokrovitljstvom Občine Domžale in Športne zveze Domžale ter sodelovanjem NAPREDKA pripravili prisrčen etapni postanek. Za dobrockišlieo jim je zaigral ansambel HLEBEC KRUHA, čakala so jih okrep-čila, prijazen pozdrav županje Cvete Za-lokar Oražem in kar nekaj gledakev, ki so zaploskali še ne preveč: utrujenim kolesarjem, med katerimi smo le s težavo našli tudi kakšno predstavnico lepšega spola. Med poskočnimi melodijami se je- ogla- sil tudi g. Lojze Dežman, glavni organi/a tor super maratona, ki se je zahvalil za prijeten postanek, hkrati pa županjo in vse rinige Dnmžalčano povabil, da si' mu pridružijo na III. super maratonu. Županji bo k lažji odtočitvi zanesljivo pripomogla spominska majica, ki so jo prejel] vsi udeležene i super maratona, in pa skupinska slika z udeležene i iz naše občine; vsi so pohvalili organizacijo sprejema, /ado voljni kolesarji kar niso mogli prehvalili NAPREDKOV!!I KROIOV PloSČad so zapuščali ob zvokih znane VESELI!) V KAMNIK IN URNO NAPREJ preko Černiv-c a v Mozirje. ()ri lam so se vračali |x> isti |X)ti ck> Mengša, kjer je bilo popoldne pred (iodbeno gasilskim domom zelo veselo. Od tu do Kokrice, kamor so STeČ-no pri|X'ljali vsi, ni bilo daleč. Tu jih je čakala topla malica, zabavni program, častne diplome in medalje, za najstarejšega kolesarja in kotesaiko ter najštevilčnejšo ekipo pa so organizatorji pripravili tudi pokale. Organizator zagotavlja, da III. promocijski super kolesarski maraton bo. Če imate kolo, čelado, rezervno zračnico in veliko dobre volje, se začnite pripravljati, da na progi, ki bo najbrž spet dolga 2(X) km, ne bo težav. V. V. Atletski pokal Slovenije Tudi letošnje državno atletsko prvenstvo za članice in člane v Velenju ni minilo brez Atletskega kluba Domžale; njegovi tekači so bili najbolj opaženi na krajših progah (Gregor Breznik peti na 100 m ter četrto mesto štafeta 4 x 100 m), tekačica Metka Pungerčar pa se je izkazala v teku na dolgih progah. Konec; avgusta pa so mlajše mladinke in pionirke skupaj s trenerjem Damjanom Berdikom odšle v Koper, kjer se je več sto mladih teačev, metalcev in skakalcev pomerilo za ATLETSKI POKAL SIOVENIIE. Vsaka je lahko nastopila v dveh športnih disciplinah. Najbolje se je izšlo BOJANI VOJSKA, ki je' rxxk>bno kot na državnem prvenstvu za mlajše mladinke v teku na 300 m ovire pritekla kot tretja in prejela DIPLOMO Atk-tske zveze Skivenije, lasna PALADIN je v metu kopja dosegla četrto mesto, druge članice ekipe Anja 7AVR-ŠNIK, Karmen IIRIBAR, (arisa CAPUDER, Sabina MILANC )VK"; Nastja CAPUDER ter Ljupka RADEIJAK pa so se veselile osebnih rekoretov in naj!xiljših totošnjih izietov. Sestal se je tudi Upravni odbor Atletskega kluba Domžale ter sklenil, da tudi v letu 1997 skuša organizirati državno prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole, že petič pa naj bi v Domžalah tekli tudi OLIMPIJSKI TEK. Končno odločitev o organizaciji atletskih tekmovanj bo sprejela Atletska zveza Slovenije. V. V. Gornice in gorniki na Mali planini Četrto tradicionalno srečanje »Pri Domžalskem domu na Mali planini ho v nedeljo, 1. kimavca 1996 ČETRTO TRADICIONALNO SREČANJE DOMŽALSKIH GORNIKOV IN GORNIC. Moški pevski zbor KUD Janko Kersnik z Brda in Ansambel Nika Zajca bosta dopolnila gorsko idilo vsem, ki boste ob 11. uri posedli okrog Domžalskega doma« so v prijaznem povabilu zapisali člani Planinskega društva Domžale in pripisali tudi smeri, iz katerih se lahko planinec povzpne na Malo planino. In smo se vzpenjali in sprehajali: nekateri so se pripeljali del poti z gondolo in potem od Simnovca z Velike na Malo ni bilo prav daleč, še manj so se nahodili tisti, ki so se z avtomobili pripeljali do Kjsovca, Marjaninih njiv oz. Ušivca, prave čestitke pa so zaslužili tisti pravi planinci, ki so šli peš mimo Sv. Primoža čez Pasje peči ali pa od |určka čez Podkrajnik, izbirali pa so lahko tudi pot od Kopišč čez Dolski graben. Organizatorji so bili najbolj veseli redkih planincev, ki so do ()on> žalskega doma prišli čez Konja, Dola in Konjšice in se izkazali kot pravi gorniki in gornice. Razploženje okoli doma, ki iz leta v leto dobiva modernejšo podobo, bolj urejeno okolico in kvalitetnejšo ponudbo, je že pred uradnim začetkom »dvigal« Niko Zaje: s svojim ansamblom, največje pozornosti pa je bil med zbranim planinci deležen eden najstarejših gornikov g. Stane Šmon, ki nikoli ne zamudi tradicionalnega srečanja... pa ga tudi ne bo, če bo le zdravje služilo. G. Peter Primožič, predsednik Planinskega društva Domžale, je po uvodnem pozdravu spregovoril o prizadevanjih društva, da bi v dom privabili čim več planincev, hkrati pa jim zagotovili čim višji nivo storitev. Pohvalil je tudi oskrbnike. Potem so pevci Moškega pevskega zbora KUD Janko Kersnik Brdo zapeli nekaj narodnih pesmi, nato pa smo vsi skupaj prisluhnili, nekateri pa tudi zaplesali, zvokom priznanega ansambla Nika Zajca. Najbolj znane Prijatelji ostanemo prijatelji, Jožetu za god in Mladost ob Kamniški Bistrici so ob drugih nežnih valčkih in hitrih polkah razveseljevale zbrane planince; ti so ob domu ostali pozno popoldne in prav zaradi prijetni: družbe in dobre postrežbe obljubljali, da tudi na petem tradicionalnem srečanju ne bodo manjkali. Večina pa ne bo čakala celo leto, ampak se bo večkrat vračala v prijetno okrilje Velike in Male planine in sosednjih vrhov, med bajtarje in planšarje, med štiri-nožne prijatelje, ki te nikoli ne pozabijo pozdraviti z zate.'gnjenim MUUU, in k vedno prijaznima Metki in Stanetu Sušnikovima, novima oskrbnikoma Domžalskega doma na Mali planini, ki sem ju zaprosila za nekaj besed o prvi sezoni na novem »delovnem mestu«. Deveto sezono sta Metka in Stane Sušnik z Vira v planinah. Najprej sta bila na Kredarici, nato kar sedem let v koči na Kokrškem sedlu, letos prvič" v Domžalskem domu, za katerega sla se odločila tudi zato, ker imata l>>m-žale rada, ker sta želela pomagali domačemu društvu in ker sta še vedno prepričana, da je človeku najlepše med »eJomačimi ljudmi«. In ni jima žal, čeprav gospa Metka priznava, da v začetku ni bilo lahko. Ampak zaradi članov Planinskega društva Domžale je vselej vse lažje, saj je ni stvari, ki je ne bi naredili, se smeji Metka in me kar večkrat opozori, da jih ne smem pozabiti pohvaliti, S sezono je kar zadovoljna, čeprav bi bila morda boljša, če ne bi vse po-letje nagajalo vreme. Tudi rešitev ni bilo malo, čeprav so avgusta že usihale, ampak če bo september, ko je koča odprta vse dni, lep, nova oskrbnika pričakujeta, da se bo obisk izbolj šal. Posebej vesela sla, če je koc a pol na, če so v njej planinci, ki [Kjhvalijo ričet in joto, ki sta najbolj priljubjeni jedi; če razumejo, da v domu ni kopalnice, je pa dobra volja, ki jo na posebno prošnjo (mora) Metka okrepi z igranjem na harmoniko, ob vikendih pa to namesto nje naredita vnuk |ure Sušnik s harmoniko in njegov prijatelj Boštjan Cerar s trobento (DUO Sf >N-ČEK) in če s seboj ne prinesejo objest nosti, odnesejo pa smeti. In teli je v planinah še vedno preveč, zato gospa Metka — kdo ve kolikič, ponovno prosi planince, da odpadke odnesejo s seboj v ctolino. Vzemite si čas in obiščite Domžalski dom na Mali planini. Člani Planinskega društva Domžale in oskrbnika Metka in Stane Sušnik, ki pravita, da brez pomoči vodstva društva in domačih ne bi šlo, vas vabijo, da obiščete ta delček našega gorskega sveta. I )o konca septembra to lahko storile vsak dan, v oktobru ob vikendih, po dogovoru pa tudi med tednom. Do- bre idojlil V. V. Pevski zbor KUD Janko Kersnik Brdo: Jaz pa vem, da ti si moja. (foto: V. V.) Domžale /lamnik 25 TEKAČ MILAN VIDMAR Iz Domžal v Portorož Na poteh in stezah okoli Blagovice, okoli Doba, ali pa na relaciji Ra-domlje-Kolovec lahko velikokrat srečate bradatega mladeniča, ki teče in teče, vas mimogrede pozdravi in od-brzi dalje. To je tekač maratonec Milan Vidmar; njemu se včasih, če ne gre prehitro, pridruži žena Ivanka, vendar je v zadnjem času ona prepočasna zanj, zato je povabil na lek lekača Marka Dejaka in skupaj se pripravljata na preizkušnjo - tek od Dunaja do Budimpešte, ki ju čaka letos novembra. Tedaj bosta skupaj z drugimi tekači skušala v več etapah preteči 340 km, »kar je sicer precej več, kot sva pretekla pred kratkim, pa precej lažje, saj tek teče po ravnini,« pripoveduje Milan 0 preizkušnji, ki sta jo skupaj z Markom De-jakom opravila pred kratkim, ko sta tekla iz Domžal do Portoroža. To je skupaj 146 kilometrov, ki so se začeli v centru Domžal 8. avgusta in končali 9. avgusta ob 1315 sredi Portoroža. Na poti iz Domžal, mimo Ljubljane, Postojne, Razdrtega, Divače, Črnega Kala, Kopra in drugih manjših vasi, ju je spremljala žena Ivanka in veliko prometa, kar je bilo kar precejšnja ovira za tekača, ki sta vajena samotnih poti in stezic. Če prištejemo še precejšnjo temperaturno razliko in burjo, ki ju ni priganjala, pač pa ovirala, je malce več kot 19 ur teka kar lep rezultat, ki sta ga proslavila s skokom v morje in vrnitvijo domov - tokrat v avtu. To je bila lepa preizkušnja za oba tekača, zlasti za Milana, ki obišče skoraj vse krajše in daljše maratone v domovini in tujini. Tekel je čez Rigel, na Bom-bekovem teku v Mariboru je bil v absolutni konkurenci četrti, še boljši je bil na teku v I okvah pri Novi (iorici, prav v teh dneh ga čaka tek od Celja do Logarske doline (7.S km), letos pa je skupaj z več: tisoč tekači že tekel v Bielu v Švici in v Firencah, kjer mu je družbo delalo h ti soč tekmovalcev. Povsod se uvršča med prvih sto, vesel je slehernega rezultata, FINISH Km det Passatore I! Tekač Milan Vidmar na cilju teka v Firencah, kjer je bil med 6000 tekači petdeseti. še posebej pa vabil, ki jih dobiva, saj ga organizatorji zelo radi vidijo v vrstah tekačev. Milan zelo rad teče na tekmovanjih, žal pa so ta povezana s precejšnji mi stroški, sponzorjev pa skoraj ni. Teče še vedno vsak dan dvajset, tudi več kilometrov in se pripravlja, da bo skupaj z Markom Dejakom odtekel tri sto in še nekaj deset kilometrov od I )u-naja do Budimpešte... Na ta tek so ga povabili člani društva iz Velenja, in to bo ena izmed njegovih večjih preizkušeni. Prepričani smo, da bosta s sotekačem Markom Divjakom uspešna, vendar o tem prihodnjič. Do tedaj pa, srečno, Milan, in naj se ti nekoč vendarle uresniči skrita želja - teči na novoletnem teku v Braziliji. V. 6 DRŽAVNIH PRVAKOV ČLANOV KDK DOMŽALE Najuspešnejša sezona kotalkarjev KDK doslej Člani Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale še niso imeli tako uspešne sezone, s.ij je letos kar 6 njihovih članov na državnem prvenstvu v Novi Gorici osvojilo naslov državnih prvakov, štirje člani KDK pa so se morali zadovoljiti s prav tako dir stečimi srebrnimi medaljami. Lovorike državnih prvakov so osvojili: Matjaž in Alenka Ivančič, Matej Drašček, Miha Arvaj, Saša Slane in Nataša Cliha, vite prvaki pa so postali Andrej Frangež, Grega Sabol, Tatjana VrhovŠek in Dragana Vu|<>-vič. Da s« kotalkarji KDK letos Številka ena v Sloveniji, je pred tem pokazab že tekmovanje za evropski pokal v Ljubljani, ko so večino vidnih uvrstitev za Slovenijo dosegli prav ('lani lega domžalskega kluba. Tudi na enem najmočnejših letošnjih kotalkarskih tekmovanj v Evropi} na tekmovanju v Freiburgu v Nemčiji, so skjvenske barve uspešno branili le člani KDK Domžale. Zadovoljni so se vračali tudi s številnih drugih letošnjih tekmovanj doma in v tujini - tako so bili uspešni na tekmovanju v Vidmu v Italiji, na turnirju Tivoli % so ekipno zasedli 2. mesto, ne nazadnje pa so bili z dvema prvima mestoma uspešni tudi na tekmovanju Pirueta v Domžalah, kjer so, kot gostujoči klub - organizator je bil drugi domžalski kotalkarski klub Pirueta, smeli nastopiti le s tremi tekmovalci. Najuspešnejši tekmovale* KDK Domžale je Miitej I )rašček, saj je tako kot lani tudi le tos osvojil naslov državnega prvaka, bil pa je prvi tudi na tekmovanju za evropski pokal in na več drugih tekmovanjih. ()b bok mu krepko stopa Miha Arvaj, treba pa je opozoriti tudi na kakovost kotalkanja deklet, saj ta, še /lasti Alenka Ivančič in Saša Slane, zmagujejo v pfCN ej ostrejši konkurenci drugih tekmovalk. Precejšnje zasluge za tako uspešno nastopanje na tekmovanjih ima tudi glavna trenerka KDK Domžale, Violeta Mordej; po lanski sezoni, koso njeni varovanci osvojili A našlo ve državnih prvakov, je napovedala, da bod) letos še uspešnejši na domačih pa tudi mednarodnih tekmovanjih. MATEJ DRAŠČEK PRVI NA EVROPSKEM POKALU V UMETNOSTNEM KOTALKANJU Od 27 do 29. junija je bila v Ljubljani letošnja tekma za pokal Evrope v umetnostnem kotalkanju. Na zelo kakovostnem in dobro organiziranem prvenstvu je nastopilo (M> tekmo vek cv i/ K) drŽav. Zanimivo je, da so tokrat slovensko reprezentanco sestavljali le kotalkarji iz obeh domžalskih klubov. Iz Kotalkar sko drsalnega kluba Domžale je bilo 6 tekmo-vakev, iz Kotalkarskega kluba Pirueta pa dve. Šahovska olimpiada Eden od najpomembnejših letošnjih Šahovskih dogodkov bo zagotovo olimpiada v Yerevanu (Armenija) od 15. septembra do 2. oktobra. Selektor državne reprezentance velemojster Bruno Palma je že izbral najboljše slovenske šahiste. Za Slovenijo bodo igrali: Aleksander Be-liavskv, Georg Molu, Aljoša Grosar, Bogdan Podlesnik, Leon Gostiša in Igor Jelen. Zanimivo je, da so v sklepnem dejanju skupnih priprav pred nastopom na olimpiadi v Yerevanu odigrali dvoboj z računalniškim programom I ril/4 in v pospešenem Sahu (na pol ure) izgubili 2: 8. Edino zmago je v 1. krogu dvoboja dosegel lii-lj.ivski, remizirala pa sta Mohr in Gostiša. N.i i'ekl našega moštva ho torej velemojster Rus Ak'ksanck'r lk"liavsky, ki je k'tos na državnem prvenstvu v čirižah osvojil prvo mesto. /,i rubriko sem izbral dve njegovi par-liji. V obeh zanimivih in poučnih šahovskih l mu ii.il i je bivši kandidat za svetovnega |>rva ka pokazal svojo velemojstrsko moč. Aleksander Beliavsky (2620): Primož Soln (2330) 1. e4 c5 2. Sf3 e6 .3. d4 ixd4 4. Sxd4 Sfb 5. Se! dl, 6. g4 al. 7. g.r> Sfil7 8. h4 bi 9. Le3 b4 10. Sce2 Lb7 11. Ig2 ScS 12. Sg.3 Slxl7 13. 0-0 g6 14. a i l>i.i! 15. lxa t Sl>l, 16. Sb3 Sc4 17. Dd4 Sxe3 18. Sxc5 (Glej diagram!) dxc5 19. Dxe3 e5 20. Td.3 Dc7 21. Tfd1 Lc6 22. Lh.3 Lc7 2.3. Ld7+Lxd7 24. Txd7 Dxd7 25. Txd7 Kxd7 26. Dh3 TabB 27 Dd5+ Ld6 28. Df7+ Kc6 29. b.3 Tb7 .30. Dd5+ Kc7 .31. Sf1! Tb4 32. Se.3 Td4 33. Df7+ Kc6 34. c3 Td2 35. Sc4 Tf8 .36. Da7 Tdl 37. Kg2 Tf4 .38. Dxab Kd7 .39. Sb6 Črni se vda. Aleksander Beli.ivsky: (imrg Mohrn (2510) 1. d4 Sf6 2. c4 g6 3. Sc3 Lg7 4. e4 d6 5. Sf3 0-0 6. Le2 e5 7. 0-0 Sc6 8. d5 Se7 9. b4 (!) a5 10. bxa5 c5 I L Sel l).r, 12. Ld2 h6 13. a4 Dd8 14. Ta3 Ta6 15. Khl (!) Kh7 16. g.3 Sd7 17 Sg2 f5 18. exf5 Sxf5 19. Ld3 Sb6 20. f4 Sd7 21. Sb5 exf4 22. Lxf4 Se5 23. Lxe5 Lxe5 24. Lc2 Tg8 25. Taf3 Dg5 26. Del Ld7 27 Sf4 Lxf4 28. Txf4 Te8 29. Dc3 Te5 30. g4 (!) (Glej diagrami) Sg7 31. Tf6 Črni se vda. - k A k i Al I M I H H Šahovske novice V julijski številki Slamnika (7-8) sta bila i ib javljena v rubriki Na čmo-betih |x.ljih dva na-gradna šahovska prt »blema, ki ju je sestavil |a ne/ Nastran, »velemojster« problemskega šaha. Na uredništvo je prispeto kar nekaj rešitev, vendar veliko manj od pričakovanega. Morda Sta bila šahovska problema pretežka! Prva potiva rešitve prvega problema je 1. Sc3! Grozi 2. Se2z mali mi. Karkoli crni od govori, sledi sodem možnih matov Kešitev drugega probbma pa je 1. I (IS! Prvo nagrado za pmviJni rešitvi prejme lani Ahe, Poijsk.i 8, I lomžale, dnini i/Zrebanei je Ivan ReherSek, Podrečje H2, Domžale, ti''i|i nagrajeno je|ože Horvat, Kojska V, Domžak1. Knjižno Šahovsko nagrark) prejme-k> vsi trije izžrebani reševalci obeh saliovskih problemov [io posti. Domžale V juliju je ii,i rednih [»'tkovih liitro|x>teznih turnirjih zmagal prvokategornik Artur |ack, ki je zbral 30 točk (trikrat prvi v mesecu). Za njim so se uvrstili V laniič in B. Osolin 25.5. lofke, PZupančič 20tcx'k, ti. Skok 19,r, točke, T. Janežič 125 itn. N.i avgustovskih tedenskih hitro|xiteznih turnirjih SD Napredek Domžale je l)il naj-lioljsi mojstrski kandidat Boris Skok, ki je zbral 30 točk. I )rugo i neslo je dosegel Vito mir |anjič s 27.5 lo< ke, tretji p.i je bil Bogdan ( )solin s 27 l(h"kami. Sledijo jim: I? Župančič, KoSič, |. Skok (odigral je le dva turnirja od petih), F. KoSir itd. Cerknica V I in, lini skupini poletnih šalu tvskili I umu |uv (na 15 minul) v naravi, lo je v /olšah |iri ( erknii i, v kateri je igralo k' 20 Sahistov, ki so se na glavni turnir uvrstili na podlagi najboljših rezultatov Štirih »predfinalnih« turnirjev. Vlin.ilu je zmagal slovenski olimpijei MM Bogdan i'odlosmL Ha turnirju so igrali tudi ni ješaliisli Šl) Napredek Domžale,ki letos pi.i /nuje petdeseto obtetnii o svojega začetka: MK Vid Vavpetič je zasedel fi. mesto.moj-ster Vladimir Ivačič k' osvojil 14. mesto in MK Franci KoSir 17 mesto. Čestitamo! Maribor VMarihoni se je v začetku septembra končalo 3. državno prvenstvo v posfiesenem Sahu (30 minut na igralca). Kar 140 mladih Sahistov in Sahistk se je v starostnih skupinah do 12. in 14. leta |X)tegovaloza vozovnico na svetovno prvenstvo v t vrodisneyland |tii Parizu. Mladi Šahisti šl) Napreck'k I Vimžalcsosedo liro odrezali, saj bi se v starostni skupini t.m tov do 12. leta Aleksander Nadj iz trzina, če ne bi izgubil boljše [Kizicije v zadnjem kolu proti kasnejšemu zmagovak u, uvrstil celo na svetovno prvenstvo. Zal se je moral po porazu zadovoljiti s 6. mestom (51 igralcev). V tej skupini se je Andrej Mihorič uvrstil na IS, mesto, luka Pavlic je bil 26. in Matej Rovlar na 32. mestu. I ki II tel 119 igralo v) je bil na komu turnirja BoStjan Mihorič na .'(i, mestu in Tadej Rovtar na 25. mestu. Med dekleti dO 12 lil l U) igralk) je Lucija Rovtar osvojila ti. rnesto, do 14 let (21 igralk) pa je bi l.i Petra Brezavšček n,i lil. niesiu Domžale 5D Napredek Domžale je ktos med Šolskimi poletnimi počitnicami že tretjič izvedlo dniženje mladih sahistov na t. i. poletnem ta-lxiru. Priliko |x> izpopolnitvi Šahovskega zna nja (sest tednov) so izkoristili mladi i/ I lom žal, MengSa, Trzina in Doba. Delo z mladimi je gmotno |xidprla Občina Domžale. Gorje pri Bledu Najlx»ljSi mladi šahisti ŠD Napredek Domžale, ki so igrali na letošnjem državnem prven-stvu so doliili za nagrado brezplačno udelež lxi na regijskem |xiletnem lalx>ru v( lorjah pri Bledu, ki g,i je organiziralo I liustvo šal« ivskih mentorjev ljubljanske regije. Murska Sobota 5. slovenskega Šahovskega tabora se je udeležil Aleksander Nadj, e(k'n izmed najbolj iis|x'šnili in |XTS(X'klivnih mladih sahistov šl) Napredek Domžale. BOGDAN OSOLIN Še zlasti dobro so se odrezali člani KDK, saj je bil Matej Drasček na konc u prvf v dolgem programu v kategoriji kadetov, SaSa Slane, Alenka Ivančič in Miha Arvaj pa so bili v svojih kategorijah tretji. Zelo dobro je kazalo že po prvi preizkušnji, v kratkem programu, saj je bila takrat Saša Slane med mlajšimi mladinkami prva, Matej Drasček je bil drugi, Miha Arvaj in Alenka Ivančič pa sta bila tretja. Tretja je bila tudi članica Piruete Nina Grilj. V dolgem programu je Mitej Drasček z zanesljivim, lepo izpeljanim in zahtevnim programom svojo uvrstitev se izboljšal, SaSi Slane uspeha iz kratkega programa ni uspeb ponoviti, tako da si je prikotaikala tretje mesto, tretji mesti sta zadržala Alenka Ivančič in Miha Arvaj, Nina Grilj pa je zdrsnila na 5. mesto. Treba je omeniti tudi solidno 4. mesto NataSe Gliha med članicami, 6. mesto Dragane Vujovič (obe KDK) in 10. mesto Aleksandre Mobar (KK Pirueta). USPEŠNI TUDI NA POKALU NEMČIJE Kotalkarji KDK Domžale* so zelo dobro zastopali slovenske barve tudi na mednarodnem tekmovanju za pokal Nemčije, ki ie bilo 8. in 9. junija v Freiburgu v Nemčiji. V slovenski reprezentanci sta bili poleg Članov KDK še dve kotalkar« i Kotalkarskega kluba iz Renč, ki pa sta tekmovali le v obveznih likih. V zeb močni konkurenci tekmovalcev iz Italije, Fa-nacije, švkoerAnglije in Nemčije so se domžalski kotalkarji odlično odrezali, saj se Slovenci s podobnih tekmovanj v Freiburgu še niso vrnili z uvrstitvijo pod 5. mestom, tokrat pa je Matej Drašček pri obveznih likih dosegel 3. mesto, v prostem programu pa je bil celo 2., tako da je v skupni kombinaciji nazadnje osvojil 3. mesto, Alenka Ivančič je v obveznih likih zasedla 6. mesto, v prostem programu in nato v skupni kombinaciji pa je bila 5. Miha Arvaj se je pomeril samo v prostem programu, kjer je zasedel 5. mesto, enako pa je storila Saša Slane:, ki je v prostem programu zasedla 7 mesto. Dragana Vujovič je bila v obveznih likih 9., v prostem programu je zasedla TQ mesto, v kombinaciji pa je bila nato 8. Starejša skupina kotalkarjev KDK, med katerimi je pef državnih prvakov kluba iz Domžal. Tekmovanje ie bilo /eto ka-kovc/Stno, saj so kotalkarji i/ Italije v Evropi velesila, na tekmovanju pa so nastopali tekmovalci iz 16 klubov, od tega ie bilo M klubov italijanskih. Kljub močni konkurenci so bili [>jrr> žalčani kar uspešni, Dragana VujevtC je v svoji kategoriji v prostem programu osvojila 1. mesto. Drugo mesto so v prostem programu osvojili Saša Slane, Alenka Ivančič in Matjaž Ivančič. Alenka je bila druga tudi v obveznih likih. Tatjana Vi+K>všek pa je bila v obve/nih likih 2., v prostem programu pa tretja. DRUGO MESTO KDK DOMŽALE NA TURNIRJU TIVOLI 96 22. junija je Drsalno kotalkarski klub Olim-pija v Tivoliju pripravil letošnje tekmovanje v umetnostnem kotalkanju Tivoli 96, na katerem so nastopili kotalkarji iz sedmih slovenskih kotalkarskih klubov. Na tekmovanju so se zeb dobro odrezali člani KDK Domžale, saj so v ekipni razvrstitvi osvojili drugo mesto. Matjaž Ivančič je zmagal v kategoriji Pionirji A, Grega Sabol pa je bil drugi. V kategoriji kadeti je zmagal Matej Draiček, pri kadetinjah pa Alenka ivančič, medtem ko je bila Ivana Vujovič 5., Miha Arvaj je bil prvi v kategoriji mlajših mladincev, Tatjana VmovSek pa ie bila v tej kategoriji druga. Omeniti je treba Se 9. mesto StaSe ŽakrajSek med ck.ibankami in TO. in 11. mesto Vesne Narič in Nike Pengal med pionirkami B. MIRO ŠTEBF Najuspešnejši kotalkar KDK Matej Drašček USPEŠEN NASTOP KOTALKARJEV KDK V VIDMU Od 6. do 7 julija je bib v Vidmu v Italiji mednarodno kotalkarsko tekmovanje, udeležili so se ga tudi člani Kotalkarsko drsalnega Tekmovanje, ki ostane v lepem spominu PIRUETA, mednarodna tekma v umetnostnem kotalkanju, ki jo je v juliju 1996 v Domžalah pripravil Kotalkarski klub PIRUETA, ni pomemben zaradi rezultatov, čeprav so ti del vsakega tekmovanja, pač pa je več kot 60 tekmovalcev iz 6 držav znova lahko spoznalo, kako prijetno se lahko preživi tekmovalni Jan med prijatelji. Medtem ko v > tekmovali i spoznavali pasti in prednosti asfaltne plošče ob TEN TENU, so vodje ekip obiskali Občino Domžale. Tu jih je sprejela županja Cveta Zalokar Oražem in poudarila pomen različnih kulturnih, športnih in drugih tekmovanj za promocijo otjčine. Gostom je predstavila občino, se zahvalila vodstvu PIRUETE in vse skupaj povabila, da še pridejo v občino. Vodje klubov iz I Ir vaške, Avstrije, Italije, Belgije, Slovenije in Madžarske so bili tokrat prvič gostje svojih prijateljev iz Domžal. Na kratko so predstavili delo svojih klubov, vodja kluba iz Livorna pa je županji v spomin izročil tudi spominsko značko. Pravi š|Kirtni boji, med katerimi je bilo veliko navijanja in glasnih aplavzov ter iskrenega veselja ob odlično opravljenih nastopih, so se odvijali na asfaltni plošči ob TEN TENU. Tu smo ob zaključku tekmovalnega dela lahko pozdravili tudi DOMŽALSKO GODBO, ki je popestrila revijski del nastopa. Ta je obsegal vse: od rdeče niti v obliki nasto- pov hitrostnih drsakev do posameznih nastopov revijskih skupin in skupinic PIRUETE, poseben čar pa je bil tudi revijski nastop Nine Grilj. Vse skupaj je povezovala vedno lepo sprejeta REZA, ki je skupaj z občinstvom posebej uživala ob nastopu članov skupine APLAVZ, v kateri nastopajo sami uspešni mladi plesalci, ki so navdušili tako s stepom kot kan k.uvitri loroaZa, Nino, Ak-nko, Majo, Sašo, Tino, Aljo, Fkino in ladrana, ki je hkrati tudi umetniški vodja in koreograf plesne skupine, je res užitek gledati! Po razdelitvi medalj in priznanj naj-boljšim,vtli v l Mm n talah zanesljivo na PIRUETI 97 V Tudi v hitrostnem kotalkanju Mladi hitrostni kotalkarji v okviru KK PIRUETA postajajo čedalje uspešnejši. Vztrajen trening, pri katerem jim v zadnjem času pomaga tudi trener iz Italije, ki naj bi »izpilil« predvsem njihovo tehniko in hitrost, že rojeva lepe sadove, na katere so ponosni zlasti mladi tekmovalci, pa tudi njihovi starši in vodstvo kluba, ki se trudi, da bi tudi v Občini Domžale usposobili stezo za hitrostno ko-talkanje, ki mora biti dolga kar nekaj sto metrov. Vendar je to prihodnost, kratek pogled nazaj pa nas ustavlja na njihovem uspešnem nastopu v Szombatbelvju, prestolnici madžarske Železne županije, kjer je bilo pred kratkim veliko dvo- dnevno mednarodno tekmovanje za Pokal Visegrada, ki so se ga udeležili tudi Domžalčani. Med 140 tekmovaki iz devetih držav sta člana PIRUETE brata Matej in Jernej Stipanič zasedla drugi mesti, zelo uspešna pa je bila tudi Bernarda Lagoja, ki ji je deževno vreme preprečib drugi nastop, tako da je bila četrta, v revijskem delu tekmrrvanja pa je sodelovala tudi Nina Grilj. Mladi hitrostni drsalci so se veseli uspehov vrnili. Spoznali so nove prijatelje; povabili so jih s Poljske, kamor zaradi državnega fx-venstva niso mogli, in iz Rusije, kamor se bodo morda napotili že prihodnje leto. Še prej pa jih čaka v septembru v Lendavi tudi pokal ALPE ADRIA. Želimo jim veliko uspeha! V. IPA • FAFIRNICA, SERVIS FOTOKOriRMH STROJEV EOTOHOriRHICA rreš6rj6^e0echovaW5. 1235 Radomlje, 8 061/727-457, 728-018 NOVO V PAPIRNICI IN FOTOKOPIRNIH LIPA V PRESERJAH FOTOKOPIRANJE NAČRTOV VSEH FORMATOV NA BEL NAVADEN PAPIR TUDI ZLAGANJE IN OBREZOVANJE ZELO HITRO IN KVALITETNO 1 m2 168,00 SIT OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE NAHAJAMO SE V POSLOVNIH PROSTORIH TOVARNE LIP RADOMLJE ■H" 727-457,728-018 Domžale /lamnik 26 DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE V pričakovanju obiska prijateljev v Izoli Člani Društva invalidov so letos opravili že kar precejšen del načrtovanih izletov in okrevanj, ki so vsa po vrsti dobro obiskana. Tak je bil tudi tradicionalni obisk Grossglockner-ja, kjer jih je sicer spremljal dež, a so se kljub temu imeli lepo. Avgustge bil namenjen vsakoletnemu okrevanju v hotelu Delfin v Izoli, kamor zelo radi odhajajo, saj imajo prav na*vse obiske tega lepega hotela v Simonovem zalivu lepe spomine. Vodstvo in osebje liotela se resnično potrudi, da je dober teden dni ob obali prijeten, veliko lepih doživetij pa nudi tudi bližnja okolica, kamor se radi napotijo. Letos jim vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno, vendar jim dobre volje ni zmanjkalo in dobro razpoloženi, predvsem pa okrepljeni z morskim zrakom in vodo, so se vrnili domov. V septembru pa jih čaka še en prijeten dogodek, saj je na vrsti tradicionalen obisk prijateljev iz Društva invalidov Izola, kjer so Domžalčani vedno dobrodošli. Tudi letos z nestropnostjo pričakujejo odhod v Izolo, kjer jim bodo prijazni prijatelji zanesljivo pripravili kakšno pri-jetno.presenečenje, presenečenje pa bo tudi letošnjo darilo, ki ga svojim prijateljem odnašajo Domžalčani — o njem pa prihodnjič. D. I. Stanko Žavbi peti v finalu Športni balinarski klub BUDNI-ČAR Količevo dosega tako v balinanju kot v organizacijo različnih tekmovanj in turnirjev že več let lepe uspehe, zato mu je Balinarska zveza Slovenije zaupala organizacijo in izvedbo finala državnega prvenstva mladinci — dvojice, ki je bilo 15. septembra 1996. Tekmovanja se je udeležilo 16 najboljših slovenskih dvojic, med njimi tudi svetovni prvak Gregor Oprešnikar; ta je pred mesecem dni v Franciji osvojil naslov svetovnega prvaka v hitrostnem zbijanju. ČJani BŠK BUDNIČAR pa so uspešni tudi kot posamezniki. Po drugem mestu, ki ga je pred šestimi leti dosegel mladinec: POLDIORAŽEM s Količevega na državnem prvenstvu v Parizu, je letos STANKO ŽAVBI s Količevega na finalu državnega prvenstva v natančnem zbijanju zasedel odlično 5. mesto, in to v športu, kjer Slovenci posegamo v sam svetovni vrh. Če ne bi bilo treme pred zadnjimi šestimi meti, bi bil uspeh lahko še večji, vendar kljub temu iskrene čestitke in morda na naslednjem tekmovanju več športne sreče! V. Naši obrtniki najboljši Balinarski športni klub BUDNIČAR je letošnje poletje uspešno organiziral tudi tradicionalno državno prvenstvo obrtnih zbornic Slovenije, na katerem je nastopalo 12 moštev iz Slovenije. V napeti tekmi so se najbolje odrezali domačini, saj so člani ekipe OBRTNE ZBORNICE Domžale v sestavi IANEZ KOŽAR, LIUBO ZABRET, ŠTEFAN ŠKAFAR in MARKO VOVK zasedli prvo mesto. Organizatorji se Obrtni zbornici Domžale iskreno zahvaljujemo za zaupano organizacijo prvenstva in vse dosedanje sodelovanje; v teh dneh, so dobili vrsto pohval od sodelujočih za res vzorno organizacijo tekmovanja. V. Boutique Carra v Dobu Gospa Milivojka Cerar, ki je v življenju sešiia oblačil, da sama ne ve, koliko, je šla na svoje. V Dobu pri Domžalah, na Kidričevi ulici 10 (cesta, ki skozi center Doba pelje v Krtino) je odprla svojo trgovinico, BO-UTIQUA CARRA, kjer vas čakajo raznovrstni ženski kostimi, hlače, posebej za mlade pa je pripravila pravi hit »polivinilasta oblačila«. Vse v majhnih serijah, po ugodnih cenah, tudi z možnostjo popravkov, če bo treba. Pa še nekaj vam ponuja gospa Milivojka, ki sama kreira, kroji in šiva: če vam je kakšen model posebej všeč, ne pa njegov material ali barva, ni težav, povejte in prav tak model, le v vaši barvi ali vrsti tkanine, bo samo vaš. Dobrodošli vsak dan, razen ponedeljka in nedelje, od 14. do 20. ure v soboto pa ves dan. Dobrodošli v boutique v Dobu, Kidričeva 10 Pri nas po ugodnih cenah lahko kupite: - ženske kostime (tudi za močnejše postave) - hlače - vseh vrst in materialov - najstniški program (»polivinil«) - modni dodatki (tobrice, nogavice). Vse je izdelano v majhnih serijah v domači delavnici, dogovorimo se tudi za obročno odplačevanje (čeki, kartice). Pričakujemo vas od torka do petka od 14. do 20. are in v soboto od 8. do 20. ure. Ne pozabite: od nas boste vedno odšli lepo oblečeni in zadovoljni! KOZMETIČNI SALON Preserje, Tovarniška uuca 33 TEL. 728-603 VAM nudi NEGA OBRAZA • MASAŽA OBRAZA IN DEKOLTEJA • GLOBINSKO ZDRAVLJENJE KOŽE • DEPILACIJA • TRA|NO ODSTRANJEVANJE DLAK VELIKA IZBIRA MASK, KI VRAČAJO VAŠI KOŽI PROŽNOST IN SVEŽINO BARVANJE TREPALNIC IN OBRVI UČENJE STROKOVNO SVETOVANIE Delovni čas: pon.-čet. 12.-20., petek 8.-15., sobota zaprto Silvo Karo tudi na Grenlandiji zmogel zelo težaven vzpon V letošnji junijski številki britanske revije On the Edge je znani britanski alpinist Paul Pritchard v obsežnem, kar 8 strani dolgem in z zelo kakovostnimi fotografijami opremljenem članku opisal, kako je spoznal vrhunskega domžalskega alpinista Silva Kara. Zapisal je, da je več let pred njunim srečanjem v svetovnih gorstvih, predvsem v indijski Himalaji in Patagoniji, občudoval smeri, ki jih je preplezal Silvo in se ob tem spraševal kakšen je človek, ki je sposoben splezati tako zahtevne in nevarne smeri. Angleški alpinisti so večkrat razglasili kakšno steno za nepre-plezljivo, potem pa so izvedeli, ko jo je Silvo s prijatelji preplezal. V članku piše, da so se britanski vrhunski alpinisti v zadnjem času celo šalili, če so naleteli na izjemno zahtevno steno, da jo bodo prepustili Silvu, naj jo prepleza prvi. Silvo se je pred kratkim vrnil z Grenlandije. Tam je z dvema britanskima alpinistoma preplezal zelo zahtevno steno in s tem opozoril na možnosti za premagovanje najzahte-venejših smeri, ki se alpinistom in plezalcem odpirajo na Grenlandiji. Domžalski alpinisti so gore pod polnočnim soncem Grenlandije že spoznavali, Silvo pa je bil prvi Slovenec, ki se je odločil plezati na jugu največjega otoka sveta, kjer so alpinisti šele v zadnjih letih začeli »odkrivati« zanimive in težke stene. Kot je po vrnitvi povedal, so tam še neizmerne možnosti za alpiniste in napovedal, da bodo tisti predeli kaj kmalu postali alpinistična meka, eno od območij sveta, n,i katera Lx)do alpinistične odprave množično romale. Nekatere od tamkajšnih sten lahko plezalcem nudijo najtežavnejše plezanje in nove možnosti za premagovanje meja človeških zmogljivosti. Sicer pa je Grenlandija Silva tudi očarala s svojo lepoto, saj ni pričakoval, da bo naletel na tako divjo in slikovito naravo. Do izbrane gore se je moral s prijateljem Jerrvem Gorom in Tonvem Penningom, potem ko so z letalom prileteli z Islandije, kar deset ur voziti z majhnim čolnom med fjor-di in ledenimi gorami, ki so plavale v morju. Pravi, da je bila vožnja sicer naporna, vendar zelo zanimiva. Iz baznega taborišča na bregu fjorda Taser-miut so morali do vnožja gore Nalu-masortoq (2.045 m), katere 8(X) m visoko zahodno steno so si izbrali zn prvi cilj, pešačiti kar h ur čez močvirje, ledeniško moreno in ledenik. 2e prvi dan, ko so prišli |x>d steno (2. julija), so preplezali prvi raztezaj in pod steno uredili bivak. Naslednji dan so preplezali še dva razstežaja - za dve vrvi dolžni smeri, nato pa so se spustili pod steno in pripravili vse za večdnevno plezanje. Odločili so se, da bodo preostali del sten preplezali kar najhitreje in brez vmesnih spustov pod steno. Zato so morali s seboj vzeti le najnujnejšo opremo in hrano, saj bi vsak dodaten kilogram lahko upočasnil napredovanje. S tem ko so imeli manj plezalne opreme, hrane in zaščitnih oblačil pa so bili bolj ranljivi in bi bila vsaka nepredvidena sprememba zanje lahko usodna. Ker so bili dnevi v tistem času na Grenlandiji zelo dolgi, v času arktičnega poletja se je zmračilo le za kako uro, so spalne vreče in viseče postelje pustili kar pod steno, a seboj pa so morali vseeno vzeti 26 litrov vode. Naslednji dan, 4. julija, so ves dan plezali in šele ob polnoči dosegli majhno poličko, za katero so že izpod vnožja stene upali, da jim bo nudila toliko prostora, da se bodo lahko spočili. Izkazalo se je, da je polička še manjša, kot se je zdelo, in počitek je bil skoraj simboličen. Že ob 3. uri so se začeli pripravljati za nadaljevanje plezanja, z vzponom v težavni steni pa so začeli ob 4. uri. Tudi tega dne so plezali vse rk> polnoči, k temu pa so jih silili tudi grozeči oblaki, ki so napovedovali skorajšnje poslabšanje vremena. Tudi listo noč počitka skoraj ni bilo, saj so se ustavili na neudobni, navzdol obrnjeni polici, s katere so med |xičitkom ves čas počasi drseli, zaradi poslabšanja vremena, pa so počivali še manj kot prvo noč. Tretji dan so plezali v dežju, ki se je okrog poldneva spremenil v snežni metež. Na srečo se je sneg na skalah topil, vendar so bile te v zgornjem delu stene porasle z lišaji, ki so se napili vode in |xistali zelo spolzki. Vsi oprimki ih stopi so zaradi tega postali tvegani, psihični napor pri takšnem plezanju pa je neprimerno večji kot v trdni in zanesljivi suhi skali. Po kaminih in počeh so jih zalivali slapovi vode, tako da so kljub zelo kakovostnim zaščitnim ol>-lačilom kmalu vsi postali mokri do kože. Po treh dneh napornega plezanja, so brez pravega počitka, 6. julija ob šestih zvečer stopiti na rob stene. Časa za p URKO - trgovina z Instalacijskim materialom, montaža, servis In popravilo vodovodnih Instalacij Slamnikarska 16 1230 Domžale Tel.: 061/724-110 d.o.o. INDUSTRIJSKA CONA TRZIN BREZOVCE 8 (ZA PIRAMIDO) ORGANIZIRA VELIKO RAZPRODAJO MODNIH TKANIN I. KVALITETE V PETEK, 27 SEPTEMBRA OD 9.-19. URE V SOBOTO, 28. SEPTEMBRA OD 9.-19. URE CENE SO 600, 900 IN 1200 SIT ZA METER »MARKA« d.o.o. IOC TRZIN, TEL.: 713-931 SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT, TUDI DIABETIČNE, POTICE IN DROBNO PECIVO. IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORT, TUDI POPULARNEGA HUGA. SPREJEMAMO NAROČILA ZA POROKE IN OBLETNICE, IN PECIVO PO NAROČILU. SE PRIPOROČAMO! Mengeška 26, Trzin, 1234 Mengeš tel.: 715-699 DOSTAVA HRANE NA DOM m&J A Jj SPB Ljubljanska 88 171$ - 790 MOBITEL: 0609 /616 029 ODPRTO OD PON. do PET. od 9. do 21. URE SOBOTE od 12. do 21. URE NEDELJE, PRAZNIKI ZAPRTO DOSTAVA HRANE NA DOM NOVO V TEL H A Mu Od 15. septembra dalje ste s hrano lahko postreženi tudi v bivšem lokalu »Tessv piščanci« v SPB, Ljubljanska 88, Domžale (nasproti sedanje lokacije TEL—HAM-a)!!! Poleg raznovrstnih pijač (le-te vam v pločevinkah dostavimo tudi na dom — skupaj s hrano) smo z odprtjem novega lokala na lokaciji »Tessv piščanci* razširili svojo ponudbo hrane. Tako lahko v lokalu izberete med: • ričet z mesom • ocvrtimi ali pečenimi piščanci • krače in rebrca • svinjska in lovska pečenka • kala mari • puranji zrezek in puranja krača • ocvrti sir in mesni sir • ocvrti kotleti in polpeti • ocvrti oslič • Tej - Ham zrezek (pariški, sir, šunka, gobova omaka, rezanci) • vse vrste zrezkov (dunajski, pariški, naravni...) • pizze • pečenice z zeljem • rezanci z gobovo omako • kisle kumarice in paprika • več vrst sestavljenih šolal • pommes frittes • štruklji (sirovi, ajdovi z orehi, čokoladni) • drobnjakovi štruklji z gobovo omako • tople plošče raznovrstnega mesa VSE NAŠTETO LAHKO - TAKO KOT DOSLE| NAROČITE PO TELEFONU NA DOM ALI PA POIESTE V NAŠEM NOVOODPRTEM LOKALU (bivši »Tessy piščanci«) OBNAVLJANJE IN PREDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER DRUGEGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, IZDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER FRANCOSKIH POSTELJ STANDARDNIH DIMENZIJ ALI PO VAŠIH ŽELJAH. MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE. TAPETNIŠTVO JARC EMIL JARC, PREVOjE 131, 1225 LUKOVICA MOBITEL: 0609-635-915 m FIZI0 CENTER TRZIN \irbtenicf 0 o a« ftzioterapevtske storitve terapevtski bazen fango-blatne obloge ročne masaže podvodna masaža biserna kopel kombisavna šola za hrbtenico terapevtska gimnastika .O.C. Trzin,HRASTO V EC 10, tel./fax: 061/721 386 «^JLr- PLESNA SOLA Z>STE$ in 064 327-308 Radomlje tel. 721-476 vabita v PLESNO DVORANO MAJĆEV DVOR JARŠE CELOLETNA PLESNA ŠOLA ZA OTROKE OB PETKIH - začetek 4. oktober • predšolski otroci 5.-7. lel ob 16. uri • osnovnošolci 1.-4. raz. ob 17 uri • osnovnošolci 5.-7. raz. ob 18. uri TEČAJI DRUŽABNEGA PLESA ZA ODRASLE torek, 1.10. ob 19. uri torek. 1. K), ob 20.30 petek, 4.10. ob 19. uri petek, 4.10. ob 20.30 • INDIVIDUALNE URE ZA POSLOVNEŽE, NEVESTE • PLES ZA ODRASLE NA ŽIVO GLASBO STUDENTSKI SERVIS DOMŽALE nasproti VELE Tel-: 711 790 Posredovanje dela študentom in dijakom Veliko prostega dela od sep.-dec. Naročanje napotnic po tel.: 711 790 Podaljševanje članstva (96/97) Vpis novih članov Odprto imamo: vsak dan 8.00-16.00 sreda 8.00-18.00 petek 8.00-15.00 K0 žepnina nFdOVOU... EDINI PRAVI SERVIS Spoštovani! Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 14.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 714-599 in 721-022 Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale bo opravilo jesensko akcijo odvoza komunalnih odpadkov po sledečem razporedu: OBČINA DOMŽALE od 30. 9. do 4. 10. 1996 OBČINA MORAVČE 22 10. 1996 OBČINA LUKOVICA 29. 10. 1996 Kosovni odpadki se bodo odvažali na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov. Uporabniki komunalnih storitev naj odložijo kosovne odpadke poleg zabojnikov, ki jih bodo pripravili za praznjenje. MALA SOLA in tečaj AGILITY Kinološko društvo Domžale obvešča lastnike mladih psov v starosti od dveh do šestih mesecev, da organizira malo šolo, kjer bodo lastniki psov dobili osnovne napotke o vzgoji, prehrani in negi psa. Šola vsebuje teoretični in praktični del poučevanja. Na teoretični del male šole pridejo slušatelji brez psov v sredo, 2. oktobra, ob 17. uri v društveni dom za Šumberkom. Na to predavanje so vabljeni tudi bodoči lastniki psov, kjer bodo lahko dobili ustrezne nasvete za nakup psa. Cena tečaja za teoretični in praktični del je 5.000 SIT, za tiste, ki si želijo pridobiti samo informacijo, pa je udeležba brezplačna. V društvu je organiziran tečaj za AGILITY, zato vabimo vse, ki imajo interes do te športne panoge in imajo vodljivega psa, da se zglasijo pri društvenem domu v petek, 4. oktobra, ob 17. uri, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. Informacije dopoldan na 713-007 int. 355, popoldan od 15.-16. ure na 711-037. Vljudno vabljeni Komisija za šolanje Mire Pregljeve 4, Litija, tel.: 883-476 ZDAJ TUDI V MORAVČAH v Prodajalni šolskih potrebščin Trg svobode 4 * prodaja zlatega nakita * izdelava nakita po naročilu * predelava starega nakita popravilo zlatega nakita in nanizanih ogrlic iz biserov in pravih kamnov * prodaja na 2 ali 3 čeke * ugodne cene Domžale /lamnik 29 V SPOMIN Anici Pustotnik »Ob začetku Šolskega leta me Se vedno prevzame nestrpnost in želja, da bi spet prišla v šolo«. Tako mi je na enem od srečanj, potem ko je bila že kakšno leto ali dve v pokoju, rekla Anica. Še letos jo je kljub vidno napredujoči hudi bolezni zanimalo, kako smo začeli, kdo so nove učiteljice, kakšni so prvošole i. A sredi prvega tedna novega šolskega leta je Anica za vedno zaspala, Anka Pustotnik, prijazna učiteljica najmlajših učencev, pozorna svetovalka mnogim kolegom začetnikom in manj izkušenim, prijateljica najbolj plemenitih lastnosti. Takšno smo jo poznali njeni sodelavci in številne generacije njenih učencev in staršev. Pretežen del svoje poklicne poti, najplodnejša leta svojega življenja se je razdajala učene cm in sodelavcem v soli na Rodici, kjer se je pred dva-najstimi leti tudi upokojila. Odlikoval jo je pretanjen pedagoški odnos, neizmerna ljubezen (k) otrok in poklka. Rocbvi učencev in so-delaveev iz zlx>rnk jo imejo v s|x>mi nu kot čutečo tovarišico neizčrpnih pobud in ogromno energije, skrbno in predano pedagoginjo, ki ne varuje svoje zasebne lagodnosti pred obveznostmi poklicne vzgojiteljice. Njena življenjska norma je bila go tovo |x)vezana z izkušnjami njenih staršev. Izhajala je iz družine, ki se je v težkih Mih lx>ja za |xavk'o in svoho-ck> lx)jevala na strani majhnih in ukinjenih; tudi Anka je pri svojem tk'lu dajala vse, kar je znala in zmogla. Delo učiteljice je začenjala v najtežjem času kot mlada tečajnica na majhni, pexlružnični šoli, kjer je učiteljica bila steber kulture, napredka, opora vsem, ki so potrelx)vali |xxnoč, nasvet. Prav o tem delu na šoli v Bla-govk i mi je mnogokrat pripovedovala in v njenih očeh je takrat zasijalo posebno zadovoljstvo in sreča, čeprav je govorila o na|xxni hoji ali kolesarjenju v l )omžale, pa o obiskih inšpektorjev in težavah učencev iz revnih vaških družin. Pot učiteljice je nadaljevala na ()Š Valentina Vodnik.1 in Riharda lakopi-ča, (k)kler ni z družino, možem, ki si ga je izbrala v krajih prvega učiteljev, i-nja, v Blagovici in z dvema otrokoma k'ta l')72 prišla v novozgrajeni dom in šolo na.Rodici. Rada se je spominjala svojih začetnih učiteljskih let, rada se je vračala tudi v šolo, kjer se je razdajala zadnjo |x>lovico svojega pkxlnega učiteljeva-nja. Umrla je učiteljica. Številni smo se napajali pri njenem studencu znanja in dobroti*, /daj imamo slalx) vest, da smo ext nje veliko več jemali, kot smo ji dajali. Verjeli smo, da bo zmogla premagati tu di hudo lx)lezen, tako kot je vedno premagala težave. Vedli smo se kot učenci, ki iskreno verjamejo, da se s |x>ravnavo dolga učitelju se nikanxx ne mudi. SkrcMnna kot je bila, ni niti dopustila, d.i bi o njenih zaslugah in uspehih posebej govorili. Iščem razloge, ki bi nas vse prepričali, da Ank a ostaja z nami. Ogromno je njenega, kar nas bo za vedno spremljalo, ne bo pa več njene prijazne isii, ljubeznivosti, neizmerne poze imosli in (k)brole. Od nas je txlšla učiteljica, ena najplemenitijih in najsposobnejših. (thranili jO lx>mo v svojih srcih. ANDREJA POGAČNIK JARC Po dolgi bolezni je v sedemdesetem letu st.irosii umrla draga sestra in tel.i Marička Kočar s Homca Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji |x>ti. Hvala za sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za svete mase in cerkev. Zahvalo smo dolžni dr. ložarjevi za ves trud in dolgoletno zdravniško skrb. Hvala Vinku, ge. Ank i, praporščakoma in podjetju IIP Radomlje. Največja zahvala pa velja g. župniku Alojzu Golobu za darovano sv. mašo, krščansko slovo in k>pe> pridigo. Ik)g vam |k)vrni. Vsi njeni VSr II: 1AK() UHO IN l'RAZN( ), NI VEČ TVOIFC A C J ASU IN NASMEHA, OSTAIA NAM SAM() ŠE CVET/E, KI ZATE CVETI, IN LUČKA, KI ZATE U)RI, KO TEBE, DRA( A ŽENA IN MAMI, OD NIK( )DER NI. ZAHVALA ()b boleč izgubi naše ljube žene, mamic e, stan- mame, sestre in tete Kristine Ravnikar - roj. Štrekalj po domače Flegarjeve mami se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, soseebm, prijateljem in znane em /.i izrečena sožalja, darovane svix"e, cvetje in sv. maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gos|xxlu župniku Viktorju Primožiču in gos|x>du Dularju za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala velja dializnemu oddelku K( za dolgoletno zdravljenje ob njeni težki bolezni. Zahvala reševalni |x»staji Domžale in taxi službi Bejtič. I Ivala kolektivoma Termit Moravče in Domžale ter RaSici in aktivu kmečkih žena za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Hvala g. Štetki Brodar za poslovila U-seck-. Hvala vsem pevcem in trobentaču luretu za zaigrano I išino. Vsem in vsakemu poselx'j Se enkrat hvala. Vsi njeni NAŠA HIŠA TIHA IE POSTALA, KO SI TI, DRACA MAMA, ZAPUSTILA Kl V SRCLJ NAM IE BOLEČINA OSTALA, KI PRENEHALA NEBO. ZAHVALA Mirno in tiho, kot je živela, je v devetdesetem letu starosti za večino zaspala naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra Marija Keržan iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedi Vidi, drugim sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darovanje za maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi gospexJu župniku za k"po opravljen pogrebni obred, Oktetu bratov Pirnat za zapete žakstinke ter g. Stoparju za zaigrano Tišino. Vsem Se enkrat - iskrena hvala. Vsi njeni Oh, kje s/ zdaj, naš ljubi mož in očka, kje Tvoj veseli in ljubeči glas. Oh, kje so zdaj Tvoje pridne roke, ki skrbeh so za nas. Če tudi v hladnem grolnj zdaj počivaš, lučka Ti v slovo gori, s cvetjem Ti Tvoj grob krasimo, v ljubezen trajno in spomin, a v srcih naših je ostalo polno bolečin. V SPOMIN Devetindvajsetega septembra mineva žabstno leto, ixlkar si za vedno odšel txl nas, nas ljubi mož, očka, dedek in brat Janez Osolnik iz Selc pri Moravčah Iskrena hvala vsem, ki ste ga ohranili v le|x>m s|x>minu in |x>slojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi A BILO JE TISOČKRAT LEPŠE - SPOMINI HEETEE NAZAJ - ZA NACJ.IINISTAIA II MATI, NA USTNIH POZDRAV IN SMEHLJA/. Hrana KremZm - mati /U/.iln-t.\ ZAHVALA * V devetinsedemdesetem letu starosti je utihnilo srce naše drage žene, mami, babice in tašče Lucije G i randon z Vira pri Domžalah Ob izgubi naše predrage in skrbni' žene in mami se zahvaljujemo vsem sorodnikcxn, vsem bližnjim in daljnim sosedom Stritarjeve ulice, sodelavcem osnovne šok' Rcxlka, vsem prijateljem in znancem za izrečene pisne in ustne izraze sožalja, tople besede, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospexlu kaplanu za lepo opravljen obred, pivcem Okteta bratov Pirnat za zapete pesmi ter dr. Ivu Pevcu za dolgoletno zdravljenje naše mami. Vsak kotiček našega doma je ostal prazen. Toda naSa srca so polna bogatih misli nase skrbne mame in te misli nas bodo spremljale na naSih poteh. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Nepričakovano nas je v triinpetdesetem letu /.ipusiil Franc Zaveršnik z Rodice pri Domžalah Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za pomoč. Vsem hvala za ustne in pisne i/raze sožalja, /.i darovano cvetje, sveče, maSe in denarno |x>moč ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tovarni Ha Kamnik in njegovim sodelave em lei govorniku. Zahvaljujemo se g. župniku za |x>slovilni obred, |xve em Mengeškega zvona za le|x> za|x'te pesmi, trolx'ntaču za zaigrane melodije. Vse*m in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi NI tOKAEIf NA MOJEM GROBU, LE TIHO K NJEMU PRISTOPITE IN SPOMNITE SE, KAKO TRPEL SEM IN VEČNI MIR Ml ZAŽELITE. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, brata in strica 1 Janeza Jasenca Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane maše, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Banku in Onkološkemu inštitutu za pomoč ob njegovi bolezni. Hvala podjetju Sarrk) Količevo ter vsem rxaporščakom. Zahvala Oktetu bratov Pirnat za zapete pesmi. Hvala arhidiakonu dr. Ivanu Merlaku za lepe tolažilne besede in drugim župnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Za ljutx'zen, skrb, dobroto in trpljenje, Bog ti večno daj Življenje ZAHVALA V 69. letu starosti nas je mnogo prezgo daj za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in strk Lovrenc Jeretina Vidov Lovro iz Vrhovelj pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sejrodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja, darovano tvetje in sveče, darove za sv. maše in cerkev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še poset*'j iskrena hvala duhovnikom župniku g. Andreju Svetetu, g. Stanislavu Dolšaku in g. Francetu Šuštarju za lepo opravljen pogrebni o-hred in besede tolažbe, pevcem cerkvenega pevskega zora z Brda in pevcem m.py. KUD Janko Kersnik za zapete žalostinke, g. ("irilu Očarju za izrečene posk>vilne besede ter gasilcem za pomcx" in spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala in Bog povrni. Vsi njegovi TEBI SONCE VEČ NE SIJE, ŽE TE HLADNA ZEMLJA i PIII. MIRNO SPAVAJ, DRAGO BITJE, TAM, KJER VLADA TIHOŽITJE. ZAHVALA t ■fe 1 iIki se je poslovila natS dragi mama, babka in prababica Cveta Matak z Gorice pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znane em za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi gospexkj župniku iz Vrhpolj za lep obred, pevcem za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino. Iskrena hvala ZD Moravče za pomoč, sestri Kristini in Sabini. Posebej iskrena hvala sosedom Kustec in Urfoanija. Vsem se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V oseminsedemdesetem letu starosti nas je zapustila predraga žena, mama, stara mama in sestra Pavla Mihajlovič roj. Cotman i/ Domžal Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, pextarjeno cvi-tje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala krajevni organizaciji ZB vencelj Perko, govorniku Juriju Vulkanu za izredno sex":uten govor in praporščakom. Zahvaljujemo se tudi dr. Farkašu za dolgoletno zdravljenje. Posebna zahvala pa dr. Pokxii Burja za izreden trud, da bi jo ohranila pri življenju. Hvala vsem Se enkrat. Vsi njeni Domžale /lamnik 30 Življenje tvoje bilo je kratko, na svojih krilih angelci ponesli so te v raj, poslušala boš njih milo petje a v naših srcih bo tvoj spomin ostal. ZAHVALA Sredi zelenega polja, kjer je zanjo sonce poslednjič zahajalo, nam je kruta usoda na pragu življenja vzela našo nadvse ljubljeno hčerko Maruško Kogovšek iz Doba Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se najtopleje zahvaljujemo za vso izkazano pomoč ob najtežjih dnevih v našem življenju. Vsem, ki ste nam ob naši bolečini stali ob strani, iskrena hvala za tople besede tolažbe, izrečena pisna in ustna sožalja, podarjene sveče in prelepo cvetje, s katerim ste prekrili njen prerani grob. Se posebej pa se zahvaljujemo gospodoma Jožetu Štiftarju in Mitji Birku, ki sta v prvih trenutkih nesreče priskočila na pomoč ter gospodoma lanku Cerarju in Francu Peterki, dr. Banku, dr. Svoljšku in dr. Vidi Poljanec-Kolbezen, gospodu župniku Vladu Pečniku za prelep in ganljiv pogrebni obred ter tolažilne besede, pevcem Okteta Tosama za lepo zapete pesmi. Posebej hvala tudi sindikalni organizaciji in sodelavcem Tosame, nekdanjim sodelavcem Napredka — Skladišča larše, Kmetijski zadrugi Emona Domžale ter Cvetličarni »Vijolica« v Dobu. Se enkrat hvala vsem, ki ste našo Maruško pospremili na njeni zadnji poti in k večnemu počitku. Iskrena hvala vsem! Žalujoči: mamica, očka in bratec ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi oče, ded, praded in stric Peter Novak, st. iz Doba Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, "* prijateljem, sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu HELIOS za cvetje in spremstvo prapora ter članom Gasilskega društva Dob. Iskrena hvala g. župniku Vladu Pečniku za lep obred, pevcem za ganljivo petje ter trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nam ob slovesu od • dragega očeta pomagali. Vsi njegovi Kaj je ločitev? Smrt' Samo spomini življenje pravo so. A ne tisti, ki so zrasli v bolečini, le tisti, ki smeh Življenje dal jim je v veselih dneh. ZAHVALA V svoji žalosti ne moremo dojeti krute resnice, da je v komaj 52. letu sklenil plemenito življenje nas ljubljeni Toni Hribar iz Domžal, direktor Induplati Plasting, d. o. o., in i predsednik Nogometnega kluba Domžale iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nas spodbujali, nam izrekli sožalje in našega Tonija v tako velikem številu pospremili v mnogo prerani zadnji dom, katerega ste prekrili s (vetjem in svečami. Še enkrat hvala vsem, tudi tistim, ki ste bili z nami samo v mislih. Vsi njegovi, julij 1996 V SPOMIN KRATKO POT V ŽIVLJENJU SMO HODILI SKUPAJ, NA DOLGO POT V VEČNOST ODŠEL SI SAM... dragi naš Matevž Florjančič 1936—1990—1996 Hvala vsem za lepo misel nanj. Vsi njegovi ZAHVALA ■S&Hi [1 V sedeminsedemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, žena, babica in prababica Angela Grimini z Brezovice Zahvaljujemo se; vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter gospodu župniku iz Doba za lepo opravljen obred na njeni zadnji poti. Vsi njeni Utihnile so citre, utihnil je vaš glas, srce se v Bogu je umirilo, kjer našli večno srečo ste. ZAHVALA Ob smrti dragega strica Jerneja Vidergarja iz Zg. Kosez pri Moravčah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in darove za sv. maše, dr. Zajčevi in osebju Doma upokojencev Domžale za pomoč v bolezni, moravskim pevcem za lepo zapete žalostinke, praporščakoma ZZB NOV Moravče in Lukovica ter moravSkemu g. župniku Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Nečaki z družinami ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in sestre Katarine Grintal iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku iz Domžal za lepo opravljen pogrebni obred, Stobskemu oktetu in g. Lorberju za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče MarijeTrškan roj. Žibert iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in žTiancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Domžale za skrb in nego, Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke, trobentaču in gospodu kaplanu za pogrebni obred. ■*» Vsem še enkrat hvala. Sinova Danilo in Jakob z družinama. SAJ NI REČENO, DA TE NI, ČEPRAV TVOI GLAS SE VEČ NE SLIŠI. BESEDA TVOJA V NAS ŽIVI— MED NAMI SI. ZAHVALA (Rudi Kosmač) V šestinsedemdesetem letu starosti nas je po hudi in kruti bolezni zapustil naš dobri mož, oče, brat, dedek in pradedek Ivan Sobočan s Kolovca Ob najtežjih trenutkih spoznaš, da v resnici nikoli nisi sam. Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala dr. Plešnar - Cvimovi za zdravniško pomoč, gospodu župniku za lep pogrebni obred, GG Ljubljana, Lovski družini Domžale ter Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke. Hvala tudi g. ložetu Močniku za ganljiv poslovilni govor. Vsem ter vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi OSTAL /E TVOj GLAS, OSTALO JE TVOjESRCE, OSTALI SO SLEDOVI TVOJIH PRIDNIH ROK IN KRUTO SPOZNANJE, DA TEBE VEČ NI. ZAHVALA V oseminpetdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in dedek Rok Gaberšek z Rov pri Radomljah Iskreno iz vsega srca se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, sosedom, nekdanjim sosedom s Kolovca, za podarjeno cvetje, sveče in za izraženo sožalje. Prisrčna hvala vsem gasilcem, posebno rovskim, praporščakom ter Viktorju Hribarju za dobro organiziran sprevod. Zahvaljujemo se Radu Volmajerju, Vinku Dragarju, g. župniku, ministrantoma, cerkvenim pevcem, Oktetu Tosama, poveljniku Andreju Pavlicu. Posebna zahvala tudi dr. Mušicu iz ZD Domžale. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Vsi njegovi Delo, skrb, ljubezen, molitev, trpljenje,-tvoje je bilo življenje ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, sestre, tete, babice in prababice Marjete Jerin iz Javorja 2 nad Blagovico smo prejeli toliko izrazov sožalja, da se ne moremo zahvaliti vsakomur posebej. Radi pa bi, da bi vsi, ki so mislili nanjo, ji lajšali trpljenje, jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevali za svete maše ter župnijsko cerkev in tako dejavno stali ob strani, vedeli, kako ste nas ganili s svojim sočutjem in kako smo vam hvaležni. Posebno smo hvaležni dr. Frangežu za zdravniško pomoč, g. Smrkolju za poslovilni govor, pevskemu zboru Lipa s Trojan za ubrano petje in gospodoma župnikoma ložetu Vrtovšku in Mihaelu Žnidarju za ganljiva govora in lep obred. Vsi njeni LJUBILA SI ŽIVLJENJE, LJUBILA SI SVOJ DOM, A NENADOMA ODŠLA SI TJA, KJER NI SOVRAŠTVA, NE GORJA, ZDAJ V GROBU V MIRU SPIŠ, A V SRCIH NAŠIH ŠE NAPREJ ŽIVIŠ. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Pepce Javornik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, za ustno in pisno izrečeno sožalje ter vsem, ki ste sočustvovali z nami. Posebna zahvala GD Jarše — Rodica, Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke, g. trobentaču za zaigrano Tišino ter g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Drago z družino LJUBEZEN JE MOČNEJŠA KOT SMRT, ZATO NIKDAR NE BOMO IZPUSTILI IZ NAŠIH SRC LJUBLJENEGA Marka Loboda s Homca Hvala vsem, ki ste dajali polnost njegovemu življenju, hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste se veselili z njim. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tem bolečem slovesu stali ob strani, izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje in sveče in ga pospremili, ko nas je zapustil. Zahvaljujemo se g. župniku na Homcu za lepo opravljen pogrebni obred in pevkam, ki so s pesmijo pospremile našega Marka. Njegovi najdražji ODŠLA SI TJA, OD KODER NI VRNITVE, KJER NI SOVRAŠTVA IN NE BOLEČIN, ZDAJ V HIADNEM GROBU MIRNO SPIŠ, VENDAR V NAŠIH SRCIH ŠE ŽIVIŠ. ZAHVALA Konec avgusta nas je nenadoma v osemin-šestdesetem letu starosti zapustila'draga žena, mama, stara mama, babica, sestra in teta Tončka Kokalj roj. Gros iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Tosame in pevkam iz Ihana za lepo zapete pesmi in govornici za lep govor. Zahvala tudi praporščakom in trobentaču. Posebna zahvala tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem. Vsi njeni Domžale /lamnik 31 ZAHVALA Ob izgubi nase sestre in tete Jožefe-Pepce Miš iz Radomelj se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. i Posebno se zahvaljujemo gospodu kaplanu Jožetu za lep obred, Papirnici Količevo, Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke, gospodu Stoparju za zaigrano Tišino, praporščakom, gospe Osolin in stanovalcem Triglavske 1, Radomlje ter dr. Zajčevi za zdravniško pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni DESETLETJA VETROVI HRAST SO RUVALI, A PODRE GA SAPA NEPOZNANA. ZAHVALA Tretjega julija nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Janez Vovk Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Vsi njegovi ZAHVALA Po hudi bolezni je v štiriinosemdesetem letu umrla sestra, teta in svakinja Marija Vidic roj. Flerin Od nje smo se poslovili 13. 9.19% ob 15. uri na pokopališču v Domžalah. Iskreno se zahvaljujemo vsetrv ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Posebno lepo se zahvaljujemo gospe Zorki Krašovec, da ji je tako nesebično pomagala in ji stala ob strani. Za pomoč se zahvaljujemo tudi dr. Zajčevi iz ZD Domžale. Vsi njeni Domžale, 11. 9.1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete Ivanke Štrukelj iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, scxlelavcem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo g. župniku Perčiču za lepo opravljen obred, pevcem Stobljanskega okteta in g. Komparu za zaigrano Tišino. Vsi njeni POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL. KADAR BOM IAZ V GROBU SPAL! LJUBIL ŽAR ME BO POMIADI, KI NAD MANO BO SIIAL. IAZ PA BOM POMLAD NAPROSIL, NAJ GRE MIMO TVOIIH TRAT. ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustila Angela Kosirnik Komatarjeva mama iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem Okteta Pirnat za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Enaindvajsetega avgusta 19% nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded in strk Anton Cerar iz Dol pri Krašcah Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala osebju Doma počitka Mengeš. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in strica Matije Abramoviča iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki se ga z ljubeznijo spominjate. Vsi njegovi „ .„, V NAŠIH SRCIH NAPREJ ŽIVIŠ, ZATO POT NAS VODI TJA, KIER V TIŠINI SPIŠ. TAM LUČKA LJUBEZNI GORI IN TVOI NASMEH MED NAMI ŽIVI. V SPOMIN Dvanajstega avgusta je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša skrbna mama Angela Ravnikar iz Domžal Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni mrk ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Kokalj s Homca Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za zdravniško skrb dr. Snežni Mazi - Cerar, g. župniku za poslovilni obred, g. Ančki za poslovilni govor in homškemu cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žabstinke. Vsi njeni V SPOMIN 18. septembra minevajo tri leta žalosti, odkar le ni med nami, ljubi mož in oče Vinko juhart z Rodice, Dragarjeva 20, Domžale. Pogrešamo Te. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. Njegovi: žena Marija, sinovi Vinko, Marjan in Primož I TEBI SONCE NIČ VEČ NE SIJI. 1 ŽE TE HLADNA ZEMLIA KRIJE. MIRNO SPAVAI, DRAGO BITJE, TAM, KIER VIADA TIHOŽIT/E. KIER SI DANES 77, BOM JUTRI JAZ, HLADNA ZEMLIA VSE ZDRUŽI NAS. V SPOMIN Šestnajstega septembra je minilo drugo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, sin in brat Janez Antonin s Krajnega Brda Spomin nate bo večen, kot je večna zemlja, ki te pokriva. Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njegovi 4 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Ane Pustotnik učiteljice v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali sveče in cvetje, ki ga je imela tako rada. Še posebej se zahvaljujemo pevcem in trobentaču ter vsem govornikom za ganljive besede slovesa. Hvala, ker ste jo imeli tako radi! Vsi njeni ZAHVALA V petinsedemdesetem letu življenja nas je zapustil naš dragi oče in stric Anton Gregorič Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in sveče ter darovano za maše. Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Hvala dr. Farkašu in sestri za skrb med njegovo boleznijo. Hvala kaplanu za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred. Vsi njegovi Domžale ZAHVALA fm Utrujen od dela in bolečin je zaspal naš ata i Ml Ur JMsMsl Mirko Hace vrtnarski mojster v pokoju iz Zaboršta pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena pisna in ustna sožalja, darove za sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu kaplanu za lep |x>grebni obred in Oktetu bratov Pirnat za ubrano pelje. Vsi njegovi MINEVA DESETO LETO, KAR TE NI VEČ Z NAMI Robiju Peterka V SPOMIN HEJ, PAZI! ZDAJ TOVORNJAK DRVI, NE USTAVI SE niti... HVALA VSEM, KI SE GA SPOMINJAJO MU NOSIJO CVETJE IN PRIŽIGAJO SVEČKE. mami Greta in oči Lojze LE DEIO, SKRB, LJUBEZEN IZPOI.N/EVALITVOIE SO ŽMJENJE, VSE DO ZADNIEGA SI UPALA, DA BOLEZEN S TRIMO VOLK > H< >Š l K 'HALA. PA POS~LESO TIMOClIN/ATLSNILA SI OČI. ZAHVALA Ob boleči izgubi nase mame, stare mame, prababice Francke Florjančič s Prevoj Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji potiZahvala dr. Martinu larkašu za zdravljenje ob njeni bolezni, gos(x)du župniku Andreju Svetetu za lep pogrebni obred, govorniku gospodu Kajku Hafnerju, vsem praporščakom, lukovškim pevcem in krajevni organizaciji ZB Prevoje. Vsem in vsakemu posebej se enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega sina in brata ter dobrega prijatelja Jožeta Kunaverja iz Moravč, Trg svobode 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vsa izrečena sožalja in ponujeno pomoč. Posebno se zahvaljujemo g. V Primožiču za cerkveni pogreb, bratom Pirnat za vse žabstinke, g. Miranu za govor ob zadnjem slovesu in Občini Moravče. Najlepša hvala tudi Kmečki zvezi mladine iz Moravč, sodelavkam in sodelavcem ter sindikatom podjetja Induplati Jarše in Radomlje, podjetju SARRIO Količevo ter vsem prijateljem za podarjeno cvetje, sveo? in vso drugo pomoč. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste se udeležili pogreba in pospremili najinega sina in brata na njegovi zadnji poti. Kunaverjevi iz Moravč, Mosenik ZAHVALA V dvainosemdesetem letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Anton Klopčič z Dvorij pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in darovane sv. mase. Iskrena hvala g. župniku Vinku Čampi za lepo opravljen obred. Hvala moravskim pevcem za zapete žabstinke in g. Janku za zaigrano Tišino ob slovesu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi -7 Na uredništvo Slamnika je prišlo anonimno pismo, polno žaljivk in laži. Ne bi ga objavljala, če ne bi pisec anonimke v njem zapisal, da ga je poslal po vseh hišah v Dobu. To pa je že nekaj več kot le običajna anonimka. Gre namreč za kaznivo dejanje. V predvolilnem času je zadeva še posebej vredna pozornosti, ne le javnosti, ampak tudi policije. Kar se mene tiče, zavračam tako podlo, strahopetno in poštenega človeka nevredno ravnanje. Kdor je to pisal, bo svojo pisavo spoznal, spoznali pa jo bodo tudi drugi. D. B. RAČUNOVODSKI SERVIS PETRA JANEŽIČ S.R vse računovodske storitve in svetovanje tel. 731-014 od 7. do 14. ure tel. 731-092 od 16. do 20. ure Pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političih strank in njihovih programov Glede na 5. člen zakona o volilni kampanji ter 26. člena odloka o glasilu občin Domžale, Lukovica in Moravče sporočamo vsem organizatorjem volilne kampanje za liste oziroma kandidate, ki bodo kandidirali na volitvah za državni zbor, naslednje: V glasilu Slamnik bomo vsem kandidatom, političnim strankam in dru- gim predlagateljem kandidatov zagotovili enakopravnost pri predstavitvi kandidatov, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil, in sicer glede na število strani glasila, število strank ter pripadnost posameznih strani izdajatelicam. Deseta številka Slamnika bo izšla 24. oktobra 1996. V njej bomo objavili uradno vložene kandidature, če AHAČIČ SERVIS TRGOVINA gorenje Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE, tel. & faks: 061/722-107 AKCIJSKA PRODAJA SUŠILCI PERILA PRALNI STROJI DVOVRATNI HLADILNIK, 160 BARVNI TV . 39.774,00 OD 51.500,00 NAPREJ 51.000,00 OD 37185,00 NAPREJ Ugodno: hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje, štedilniki, kuhinjska korita in nape, posoda MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV Na zalogi celoten program Gorenje! Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! jih bomo dobili od volilne komisije pravočasno. Zakon določa, da morajo biti kandidatne liste objavljene vsaj petnajst dni pred volitvami. V skladu z zakonom o volilni kampanji in z odlokom o glasilu Slamnik bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev kandidatov in njihovih programov, in sicer tako, da imajo vse politične stranke, ki so že zastopane v državnem zboru ali v občinskem svetu na razpolago 60 vrstic prostora (v vrstici 60 znakov, kar skupno znaša 3.600 znakov), vse druge stranke, ki bork) tudi sodelovale na volitvah, pa imajo na razpolago 30 vrstic prostora (v vrstici 60 znakov, kar skupno znaša 1.800 znakov). Kar bo presegalo s sklepom uredništva določen obseg, bomo zaračunali po veljavnem ceniku, skladno s 27 členom odloka o glasilu Slamnik. Gradivo pošljite najkasneje do 16. 10. do 12. ure. Enajsta, izredna številka Slamnika (izide 5. novembra) bo po sklepu olx"inskega sveta Domžale namenjena predvsem predstavitvam kandidatov za poslance Državnega zbora v 10. in 11. volilnem okraju. Pri objavi tega obvestila uredništvu še ni znano število kandidatov za volitve v Državni zbor, zato prosimo vse politične stranke, da predstavitvena gradiva pošljejo uredništvu najkasneje do 28. oktobra 1996. Objavili bomo lahko samo tista gradiva, ki jih bomo prejeli do 28. oktobra do 12. ure! V tej številki bomo obseg brezplačnih predstavitev v primerjavi z oktobrsko številko povečali za največ dvainpol-krat. Pri vsakem volilnem propagandnem sporočilu obvezno navedite tudi ime naročnika. UREDNIŠTVO Spoštovani! Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 14.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 714-599 in 721-022 ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d. Območna enota Ljubljana Poslovna enota Domžale-Kamnik Ljubljanska 86, 1230 Domžale tel. 722-856 Spoštovane zavarovance ponovno obveščamo, da je naša služba za ogled in cenitev avtomobilskih škod 01. 08. 1996 začela z dežurstvom v prostorih Avtosalona AS - Domžale, Ljubljanska cesta 1, v Domžalah, tel. 715-059. Za sklenitev avtomobilskih zavarovanj, informacije za vse vrste zavarovanj in prijavo škode smo vam na voljo vsak delavnik od 8. do 15.30. Dežurni cenilec pa bo prisoten od 8. do 11. ure. Ker življenje potrebuje varnost ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d. PEUGEOT SERVIS, PRODAJA Rova 3a 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE BOKSER NAREJEN ZA VAS ŠASIJA S KABINO ZAPRTI FURGON PEUGEOT BOXER MINI BUS /lamnik Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica DADA BREJC, tel.: 714-599, 721-022 Pomočnik odgovorne urednice BOGDAN OSOLIN Člani uredništva FRANC CERAR MARIJA KAVKA, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednik strani občine Lukovica TOMAŽ BOLE Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 721-022 Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT (il.isik) i/Kija v n.ikl.uli I4.IKK) izvcxlov in ga prejmejo vsa gospodinjstva brcvplačno. TISK: OEtf) - Tisk Časopisov in revij, cl. d., I jubljana