I
Maja vsak poodeljck, sredo in petek. Velja za četo leto 30 lir, za pol leta 15 Ur, za tri mesece 7 Mr 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stol Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče »k naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številk« 20 stot — Uredništvo in uprava: Trst, via delte Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Neiraakirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi ae računajo v širokosti ane kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se r	naprej.	—	Oglase sprejema Inseratai oddelek .Dela*.	-----
V Trstu, v ponedeljek 26. julija 1920
DELO
Geslo današnjega pfolefcarijata bodi: Boj proti vojnim pustolovščinam, boj proti ogrski reakciji, pomoš sovjetski ljudovladi I
Giiflsmo socmmsTičHE zveze v »juiiIjski Benečiji
Leto I. - Štev, 30,
Drogi kongres III. intemacijonale v Moskvi 16
Kongres »e bil	vsled	sklepa	Izvrževalnega
Odbora z dne 22. <qpri4a^ i.1. Razpravljati mu je o sle-. dečih točkah dnevnega reda:
1.) Poročalo fcvrtevalnega Odbora; 2.) poročila strank, ki se morajo predložiti pismeno; 3.) sedanjii položaj m dolžnosti Tretje Internacijonale, poroča Lensa; 4.) parlam entarmem, poročat Buhari n; 5.) cfodakati in tvomiški sveti, poroča Karol Radek; [(.) srtaiiSče in ustroj komundfrtične stiramke pred in po osvojitvi vlade potom proletariata, poroča Zi-aovjev; 7.) narodno in naselbinsko vprašanje, .poroča Lenin; 8.) kmečko vprašanje, poroča Marklevski;
' 9.) statut Tretje Internacijonale, poroča Zinovjev; 10.) OTganizačno vprašanje (•zakonita in nezakonita orizacija itd.), poroča Zinovjev; 11.) propagand?, ovc .-planino, poroča Hoghind; 12.) volitve; 13.) «*« ~ T.-CSt*.
K^-nunistične stranke, skupine im sindakati, ki bodejo prisostvovati kongresu s pravico igiasovanja, /meča;o ofiodjeln-c pristopiti Tretji Interaacijonaih ter biti od Izvrševalnega Odbora iste pripaznani. Pro-porcijonalna. razdelitev gktgov nastane vtobče ista, ika-^Icor j® bila pni prvem kongresn*. Skupine, ki so se ♦TMstancJviie a* podlag Tretje Intemacijonale, ki p>a so v opomdfi s komunističnimi strankama*, ki so že pristopile, se povabijo s pravioo posvetovalnega glasu. Sprejem taikih akupin je odvisna od njihovega pristopa k že včlanjenim strankam. Ako se pa slednje izjarvijo proti takemu pristopu, odloča Izvrše-vialni Odbor. Skupine v opozadji sprejmejo prepis sklepov, ki se jih tičejo.
One stranke, ki so izstopile « Druge Internacionale, a ie niso pristopile Tretji, so povabljene, da pošljejo v Mosflevo svoje delegate, ki se .pred kongresom sestanejo v seji z Izrvrš e v aVnim Odborom i ret je Intemacijonale. Uspehi te seje se priobčijo kongresu, ki odloča v zadevi. Poleg omenjenih orga-oraaoii, se povabijo na kongres vsi resnično revolucionarni smdakati, kakor I. W. W. v Vmeniki. ;?fei'ina mera biti zastopana potom narodnih organizacij ter mednarodne mladine.
Vgporedno s kongresom se vrše ženske konfe-■rc-r.ce, konference mlačne in če možno konference rdečih podjetniških svetov. Stranke pošljejo toliko delegatov, kolikor bočejo; število glaeov vsake stnacke pa je vnaprej doiočeno. {Glej spodaj!) Stranske določe e-netga sodruga, ki vstopi kot stalen član v Izvrševaini odbor.
To so mortalitete, po katerih se je vršilo sklicevanje ter se bo vršil kongres.
Povabljene pa so bile sledeče stranke in organizacije. (Število njim pripadajočih glasov sledi v oklepajih.) 1. Rusija, roška komunistična stranka {5.); Nemčija, nemška kom. stranka (5) in Bremski biro (poročalo); 3. Avstrija, komunistična stranka (3); 5. Švedska, ieva socijakno demokratična stranka (3); 6. Norveška, delavska socijali-stična stranka (3); 7. Dansko, leva soc. - demokr. stranka (1); *. Finsko, kom. stranka (3);	9.	Švica,	socšjalistična
stranka (opozicija Platten) {2} in kom. stranka (1);
10.	Italija, socialistična stranka (5); 11. Češko - Slovenska, opozicija (3); 12. Jugoslavija, komunistična stranka (2); 13. Bolgarska, komunistična strank* (3); 14. Rum-imska, kom. stranka (2); 15. Španska, opo-zaci^a soc. strarika (2); 16. Grška, delavska soc. stranka (2); 17. Holandska, kom. stranka (3); 18. Francoska soc. stranka skupina Loriot (5) in skupina Vue Ouvrtiere (poročilo); 19- Angleška, Britisk Socialist Party Federation, Socialist Lajbour Pasrty, Workers Socialist Federation, South Wales, Socialist Society, Imdipendent iLabcur Party {opozicija) {skupno 5); 20 Irska, revoluoijonama soc. stranka (2); 21. Galicija, gališka soc. stranka (1);	22.	Estonska,	kom.
'stranka (1); 23. Letaka, kom. stranka (1). 24- Litvin-ska, kem. stranka (1); 25. Ukrajina, kom. stranka (3), 26. Belgija, kom. stranka, (1); 27. Luksemburg, opozicija soc. stranke (1); 28. Ameriške Zjedmjene Dr-. žave, komunistična stranska in delavska kom. stranka (5), I. W. W. (poročilo); 29. Kanada, revohioijio-narna soc. stranka (1), I. W. W. (poročilo); 30. Mehika, kom. stranka (1); 31. Brazilija, kom. stranka (1); 32. Argentina, kom. stranka. (1); 33. Južna Afrika, mednarodna soc. zveza (1) in Labour Party (poročilo); 34. A<vst~cl'ia, leva soc. stranka (1); 35. Japonsko; 36. Kit? sko; 37. Koreja., zveza dsetav. soc. Stranke (1); 38. Perzija; 39. Indija; 40. Armensko, armenska kom. stranka |1).
•
STOKHOLM, 25. — Kongresu prisostvuje krog 400 delegatov iz najrazličnejših dežel, iz Turči;e, Indije, Koreje, Kube, Mehike. Deshmeres in Sadioml zastopata Francosko. Nemška špartakovoi so poslali Grispienai, Daumiga, Haekerja. Lenin, Zinovjev, Koukanine so govorili pni otvoritvi kongresa. Delegati so se podali na grobove v revoluciji padlih, kjer so položili venoe. Nato se i,e .položil temeljni kamen spomeniku Liebknechta in Roze Luxemburg. Delegati so se sestali na .banketu, kjer so bile izročene večjim državam svetovne revolucije rdeče zastave. Zvečer je bila v borzni palači predstava v treh delih, ki so prenočevali p:jniško komuno, polom druge iniernacijcnale in apoteozo boljševizma ter Tretje IirtemacVicnaie.
Italijanska zbornica
V ital. zbornici se sedaj razpravlja o načinu, kako bi se dat prisiliti vojni dobičkarji, da izroče svoj plen. Doseči se nameruje to z revizijo vojnih pogo deb ter z obveznostjo naznaml.ti imenoma vrednost ne papirje, ki jih dobičkarji imajo v rokah. Zato velikanska zamera teh gospodtcuv. Kako se bo stvar iztekla, ako bo tozadevni zakonski predlog sprejet in kakšna bo nnegova oblika, je še veliko vprašanje, če .pomislimo, da je večina zbornice v rokah ravno teh dobičkarjev, proti katerim je naperjen ta zakon ski načrt.
Sdnteol napada na floantUevo Marno
Javnost se osobito Ibavi z Gioiittijevo izjavo glede napadalcev Avanstijeve tiskanne. Gioiitti je s to izjavo pustil na cedilu cestno drubal ter odiralce, ki so to drubal hujskali in plačevali, (govori se, da z 18 lirami na dan), da je uprizarjala fašistične demonstracije, po/boje in plenjenja, ki so potem prišli politiki v vojni obogateli' buržuaziji v prid. Ta oderuška gospoda se je sedaj zibala, da pride v zborniai tudii z3mjo dan obračuna in zato ije .posegla po svojem starem orožju. Kakor rečeno je Guolitti sedaj ta »steber države« javno obdolžil, da ima svojo Danes se je cestnai drubal že nekoliko pomirila; nekaj radi ukrepov sodnih in varnostnih io>blasti, bolj .pa radi odločnega nastopa ital. delavstva, ki je tega večnega tizzivanja že do grla sito.
Ako je Giodittiju resno na tena, da prLme prave
krivce vseh dogodkov, in ni bila njegova javna obtožnica le pesek v oči, potem maj besedami slede | kaj kmialu dejanja Delavstvo pričakuje.
Italija in Jugoslavija
RIM, 23. Veliko nezadovoljstvo vlada v nacionalističnih krogih radi postopanja amerikanskega admirala An-drewsa, ki ima nalog, da ugotovi odgovornost na splitskih dogodkih. Kakor se zdi, otežuje ta preiskava korake ital. vlade, ki stremi po zadoščenju strani Jugoslovanov. Način namreč, kako amerikanski admiral vodi preiskavo, kaže, da ima povsem drugačno mnenje o dogodkih v Spljetu, negoli so ga podale versije ital. poročil. Admiral je započel preiskavo izključivši Italijane od sodelovanja, ker jih on smatra kot zainteresirano stranko. Poleg tega je v Spljet pozval vse amerikansko brodovje, ki je nastanjeno v jadranskem morju kot protiutež odredbam ital. admirala Milla.
RIM, 24. Časopisi iz Belgrada poročajo, da je ital. pooblaščenec Galatti izročil vladi, vsled navodil iz Rima, v kategorični obliki listine z obdolžitvami na naslov srbske vlade glede splitskih dogodkov. Jugoslovenska vlada bo bržkone odgovorila še pred zaključkom preiskave v tej zadevi.
RIM, 24. »Giornale d'Italia« zahteva vojno proti Jugoslaviji ter vojno proti Albaniji z nado, da bo napoved vojne omogočena Giolittiju po skelpu zbornice. (Dali hoče urednik G. d. I. po vsej sili v fronto?)
RIM, 24. V Reki se je vršila sodnijska preiskava o tatvini, ki je bila izvršena tekom demonstracij minulih dni v kapucinski cerkvi, kjer je bil kip lurške matere božie okraden za vse dragocenosti, vredne krog miljon kron. Oblasti iščejo tatove .Med tem je komando izdal odlok, s katerim imenuje posebno komisijo, ki naj ugotovi škodo povzročeno strani demonstrantov. Časopisje ostro obsoja te demonstracije, ki jih v Reki niso Jugoslovani nikakor povzročili. Med demonstracijami ni bilo videti niti enega Hrvata, in ni bilo niti najmanjšega izzivanja na naslov meščanov. Jugoslovanski agitator Pelek, ki je s strehe neke hiše streljal in je bil potem ustreljen od vojakov ni nastopil one dni, temveč jedva dva dni po znanih dogodkih. Zdaj bo moral komando škodo poravnati.
(Če je vsebina te brzojavke resnična, potem je D An-nunzio bolj enegičen od marsikatere pravilno prizn--.*i oblasti.)
RIM, 24. Vojni minister bo te dni odgovoril na interpelacijo sodr. poslanca Lazzarija, ki jo je vložil že maja meseca in ki se glasi:
»Kako se strinjati dejstvi, da vsaka ital. vlada izjavlja da hoče ustanoviti prijateljske odnošaje z Jugoslvijo, a obenem tvori in vzdržuje oborožene sile sovražne tej državi.
IZ JUGOSLAVIJE
BELGRAD 24. Ministrska kriza, ki se je pojavila vsled glasovanja o neki resoluciji bolj strankarskega pomela, je danes rešena. Princ-regent je poveril Vesniču sestavo novega ministrstva.
Vesnič se je pogajal z načelnikoma obeh velikih strank, ki danes tvorita večino zbornice. Kon-ferira! je tudi z Davidovičem osobito glede sedanjega političnega položaja.
Polom poljskega imperializma
DUNAJ, 22. — Radiobrzo,ja.vka n. Moskve poroča: Naš zmagovit pohod nadaljuje v smeri proti Giodnu. Zavzeli smo: OKto, Meuknuanzinkance, Dubice, Ra-dun. Pri Novo - Grodeku smo prekoračili reko Njem en v širini 25ih vrst ter zasedli železniški križišči Bairanoviči in Luninec. V okolišu Dubnat smo zlomili sovražni upor ter vrgli Poljake proti j-ugo-zapadu. Poljake smo polbili pri; iLolačiski dn Husja-tinu ob Zbruču. Napredujemo na galiških tleh.
DUNAJ, 23. — Radjobrzojavka. iz Moskve poroča: Bijejo se boji za prebod Stira; nadaljujejo krvavi boji pri Dubnu, Voločiski in Husjatiniu. Prekoračili £no Zbruč ter zasedli poljske postojanke na desnem bregu.
BERLIN, 22. — »Vossische Zeitung« porota iz Bukarešta, da ruske čete napredujejo ti-iti v Besarabiji. Niso več daleč od ruuminske meje.
Nemški časopisi .poročajo, da namenujejo Rusi tudi vpad preko Karpatov v Oigrsko, kjer kljubu bojkotu niso .prenehala preganjanja delavskega razreda.
TEHERAiN, 22. — Ednajsta ibolj še viška armada napreduje v Armeniji. Zasedla je Kara.bag in Gerusij. Zdi se, da skuša ustanoviti zvezo s četami Mustafa Kemala.
določilo rusko -poveljstvo, ki bo poljskim zastopnikom naznanilo dan pričetka pogajanj.
DUNAJ, 24. — »Fraiheit« labjavlja proglas namenjen nemškim delavcem, ki jLh opominja, da. se upno. morebitnemu poskusu prevoza tujih, čet .preko Nemčije v pomoč Poljske. V komunističnih krogih se govoru, da bi moral .čičerin Az previidtaoisti pri sklepu premirja zahtevati, da .Poljska tekom treh dni izroči vse onožje, ker prošnja za premirje je lahko tudi bMmba, da Poljska pridobi na času med tem ko čaka ententno .pomoč.
Na tej podlagi so se v nekdanji carski Moskvi te dni sestali zastopniki pnoletisrijata vsega sveta To je kengres, ki mu v zgodovini zaman iščemo para Na tem kriig’. esu bo delegatom .prva naloga usta-nov:t: ekvir za organizacijo, ki jo nazivi;amo Tretjo ,Internacionalo. Naloiga kongresa bo tudi postaviti pred vrata Tretje Interaacijonale one .okostenele delavske »voditelje«, ki so ji do včeraj nasprotovali, a danes hlinijo zbližanje k iffci, ker jih v to sili gibanje delavskih množic, kakor so to Kautski, Hiller-ddng, HiHquith in drugi, 'ki bi najraje videli ustanovitev — poltretje intemacijonale.
Kongres bo sestanek delavstva, ki ga prešinja ista ideja in hkrati orjaška svetovna demonstracija pro-letarijata, ki koraka svoji končni zmagi naproti.
- Prvi kongres je imel nalogo dvigniti pred vsem svetom rdeči prapor; to nalogo je izvršil. Drugi kongres Tretje fciternacijonale bo moral opredeliti točno program komunizma in določiti taktiko njegovega gibanja
Sodrug Zinovjev piše glede tega:
»Ne moremo ravnati z vsemi komunističnimi strankami na isti način. Naša internacijonala si je dobro v svesti, da morajo delavci raznih dežel računati z mogočno raznoličnostjo obstoječih razmer, ter da morajo tem primerno uravnavati svojo taktiko. Ako premotrimo glavne dežele, kjer se je komunizem že ukoreninil, najdemo štiri različne skupine. Te so»
1. Rusija, kjer je proletarska revolucija že zmagala, 'm ima .prodetari jat že skozi tri leta moč v rokah;
2. Nemčija, Avstrija in del balkanskih držav (Jugoslavija, Bulgarrja), kjer je revolucija že na pohodu;
3. Anglija, Francoska, Italija, ki so dežele zmagovite buržuazrje z najstarejšimi parlamentarnimi tra-Sdicijami, v katerih pa je delavsko* gibanje osobito ,moSno ter danes izvršuje ravno naidalekosežnejši ipreobrat in razvreditve vseh vrednosti;
i 4. Zalirami narodi in naselbine (Irska, Indija, Tur-liija i. t. d.), kjer sprejema osvoboditveno gibanje j vsled sile razmer naroden značaj, s katerim morajo ■ komunisti računati.
'i Vse t» bo drugi kongres Tretje Intemacijonale Čnpo&eval, ker pri tej mnogoličnosti je pač težavna ^»ak>ga spremeniti ves kapitalistično svet, ki jAnja ob zloglasne btfržnazne odiralce.«
BERLIN, 23. — Delegat sovjetske vlade, Kopp, je izdavil, da hoče Rusija trajen mir in jamstva .proti bodočim nnipaidom na preosmovanje svojega gospodarskega življenja. Vprašanje miru s Poljsko je tesno zvezano- z odnošaji z zapadnimi držaivami in Angleško. Brez sporazuma z Angleško ni možen mir s Poljsko, ako se hkrati ne doseže mnr z zapadnimi vlastimi. Ruski program glede Poljske je zelo določen. Poljska ne sme ostati več orožje v rokah za-padnih držav, niti ne sme postati jez, ki loči Rusijo od sveta, temveč most za zvezo med Rusiijo in ostalo Evropo. Rusija se ne bo umešavala v notranjo politiko Poljske, pripravljena' je skleniti mir tudi z bur-žuazijsko vlado kakor nekoč s cesarsko Nemčijo in z Litvinsko in Estonsko. Rusiija ne mara .polastiti se poljske zemlje, spoštovala, bo njene meje, ali P oljska se mora odreči umešarvanj-u v rusko pol-itčko in podati zadostno jamstvo za popolno razorožitev pod nadzorstvom Anglije.
Od' Lloyd Georgeja predlagano premirje se ne sme izrabiti v prid entente in Poljske ter s tem ovirati zmagovit pohod ruskih čet. Riuyka je vsled prejšnjih žalostnih izkušenj nezaupljiva.
VARŠAVA 23. — Poljski minister je brziojavil OiČerinu, da predlaga poljska vlada takojšen sklep premil j. a. ter povzetje mirovnih pogajanj, da se prepreči nadaljnje .prelivanje krvi. Tudi vodja generalnega štaba Kokmadovski je brzojavil .vrhovnemu poveljstvu sovjetskih čet, da pričakuje edgovor do 25. t. m. ob treh zjutraj, ter predlagal, da se parlamentarci snidejo med Brest - Litovskem in Baranovi-čih na točki, kjer vojaška cesta iz Varšave v Moskvo seka fronto.
PARIZ, 23. — Predsednik ogrskega sveta je v govoru, 'ki ga je imel v BudlapeSti, ponudil ententi vojaško pomoč Ogrske proti boljševiški Rusčji .ter dostavil, da je Ogrska zadnja ententna trdnjava pnoti boljševizmu.
i(Tako je prav, da Ogri kar prostovoljno gredo naproti batinam, ki jih slej ali prej morajo sprejeti!]
MOSKVA 23. — Zavzeli smo po hudih bojih Sionin, razbili sovražni odpor pri Dubnu. Nadalju jem o pohod .
LONDON, 24. — Ruska sovjetska vlada je odposlala poljski vladi sledečo radšohnziojavko.
»Vnanjemu ministru v Varšavi'. Sovjetska vlada je izdala ukaz na\;ivišjemu poveljstvu ruske vojske, da započne takoj s poljskim vojaškim poveljstvom s pogajanji za sklep preminja ter s pripravami za mirovno pogodbo med obema državama. Rusko poveljstvo bo sporočalo poljskemu poveljstvu kraj in čas, kje in kedaj naj »e prično pogajanja med vojaškimi poveljstvi obeh strank. Podpisan: ticerin. Druga radioibrzojavka iz Moskve poroča: Povelja  stvo ruske vojske je sprejelo od sovjetske vlade nase na- j znanilo, da bo poljsko voj. .poveljstvo odposlalo zastopnike, previdene s polno močjo, v kraj, ki ga bo
IZ SOVJETSKE RUSIJE
MILAN 23. — Zastopnik sovjetske Rusije v Rimu ni sodrug Vodovosov, kakor je bilo pomotoma sporočeno, temveč sodrug Vosovskij.
DUNAJ 23. — Dospel je semkaj kot zastopnik Rusije dr. Varšavski. „Neue Freie Presse“ zas e-duje z zavistjo to povzetje odnošajev med Avstrijo in Rusijo in skuša v ententi zbuditi sum, da bo na ta način Dunaj postal središče boljševiške propagande.
PRAGA 23. — Rusiji primanjkuje tehničnih delavcev, inženirjev, mehanisov, elektrotehnikov, telegrafistov, tejefonistov itd., ki bi bili v Rusiji vsi radostno sprejeti. Sprejeli bi hrano kaxor jo imajo vojaki v fronti; plača dosega 60.000 rubov (30.000 do 35.000 čeških kron.)
LONDON 23. — Robert William, član „Labour Delegation", ki se je 'rnil iz Rusije, podaja sadeče vtise: Sovjetska vlada stoji danes na trdnih temeljih. Duševni boj Lenina, Trockija, Buharina, Zinovjeva in Čičerina proti bržuazni diplomaciji vsega sveta bo končal z zmago ruske vlade in ruskega ljudstva.
CARIGRAD 23. — Mustafa Kemal vzdržuje še vedno dobre odnošaje z Moskvo. Prc i kratkim časom se je vršila konferenca med nacij, nalisti in boljševiki v Erzerumu glede vojaške po.noči, ki so jo prvi zaprosiii od sovjetov. Prisoten je bil baje tudi član turške vlade.
 X :
Kitajska revolucaia
PEKING, 22. — Nad 5000 potolčenih vojakov je pribežalo pred Pekiing, ki pia ni odprl svioijih vrat. Sodi se, da je general Tuan izgubil igro. Peking se boj.i splošnega plenjenja. General Malianij je naipadel Jehohen v Šjantimgu. General Lang - Tse je .poslal pomoč. Železnica Peking - Tjent - Tsin je zopet odprta prometu, ki se pa vrši le s težavo.
PO SVETU
V Celovcu se je sestala komisija za ljudsko glasovanje k prvi seji.
Valono so Albanci v noči 22. t. m. z močnimi silami napadli. Po osemurni bitki se je ital. vojakom posrečilo vreči napadalce zopet v njihove postojanke.
Grki so izkrcali pri Rodostu čete ter zasedli mesto.
Bela Kolin se nahaja v Nemčiji in sicer je interniran v Altdammu. Ogrski poslanik v Berlinu je napravil že prve korake, da se Kuhn izroči ogrski vladi, ki bi svoje ne prestano preganjanje delavstva rada venčala. z »velikim činom«.
V Koreji se je pričelo revolucionarno gibanje proti japonski kruti nadvladi.
Iz ruskega ujetništva vrnivši se Turki so v Carigradu ustanovili komunistično skupino, ki se širi po vsej azijski Turčiji.
Grška zahteva pokrajini Argirokastro in Korica, kjer je večina prebivalstva baje grške narodnosti.
Na Francoskem so jetniški pazniki sklenili stopiti stavko, ker se jih hoče prisiliti, da izstopijo iz delavske zveze.
Na Nemškem so zasledili v stranki od policije plačane vohune. Kot takega so razkrinkali Tomaža Wendelina, ki je poslanec — socijalistične neodvisne stranke. Da se izogne discipliniranju strani sodrugov je ta čedni človek pobegnil.
Tajništvo Zveze narodov je razposlalo vladam povabila k zborovanju, ki bo 15. novembra Do tedaj bodo Zvezi pristopile tudi Nemčija, Avstrija, Bulgarija, Turčija in druge države.
Iz m iznliia ii ilšal. m
v Julijski Benečiji
Pretečeni četrtek se je vršila v Trstu seja. izivrše-valnega odbora socialistične zveze v Julijski Benečiji. Navzoč je ibdi tudi poslanec Gosattini medtem ko se ni mogel udeležiti seje sodrug Gennari, kli je bil zadržan v Rimu. Glede položaja v Puiju, ki je nastal vsled reakcionarnega postopanja tamošnjih oblasti, je sklenila sejia da odpošlje v Pulj sodruga Calfeiiija in poslanca Agostinijai, ki bosta imela nalogo* da ukreneta vse potrebno, da se odpravi sedanji reakoijonaimi sistem.
Glede na nameravano izobčenje delavcev, ki ne spadaj® v Julijsko Benečijo, je .bilo sklenjeno uprizoriti energično akcijo v slučaju, da bi hotela oblast uresničiti •to srv>ojo namero. Kdtoir dela tu, mora imeti tudi pravico da tu živi!
Radi položaja v Julijski Benečiji, se je izvolilo poseben odbor, ki ima nalogo, da pojasni italijanskemu ljudstvu, 'kako se neki postopa s tukajš>rijim prebivalstvom'.
Niadalje se je bavil odlbor z poirofiilom upravnega sveta socialističnega tiska dn z vprašanjem o občinskih volitvah. Glede teh poslednjih je bil izdelan načrt, ki se bo o njem poročalo vsem strankinim sekcijam.
iKoročnoi se je sklepalo o nadaljnem intenzivnejšem delu stranke in se je sprejelo tozadevno sledečo resolucijo:
»Izvrševaini odbor konštatira važnost .težkih dogodkov v katere je stranka zapletena in v katere bo čimdalje bolj zapletena.
Jemajioč v poštev vso važnost bližajočih se političnih in sodijalnih bojev, ki bodo zahtevali nesebično S'odelovani;ie vseh stranki pripadajtočih sodmgov in ki slede delu, ki hoče udejstviti strankine ideale,
poživlja vse sodruge naj se .združijo direktivam predpisanim od strani stranke in njlenih zastopstev ter naj puste v miru vsa nepotrebna in malenkostna. nespcrazumljenja v to, da pripomorejo stramki, zdnuženi, da pride do vseh svojih neizogibnih zmag.«
Delavci! Naročajte Sn širite „PELO“. To ie vaš Sist, list Iz-
koriščaftili la brezpravalDt.
Rdeli utrinki
Jernej, tako je naredila posvetna postava:	Jernej bo
zidal hišo in kadat bo dozidal: gospodar na peč, Jernej čez prag; Jernej bo oral in bo sejal in bo žel: gospodarju žetev in kruh, Jerneju kamen; Jernej bo kosil in Jernej bo mlatil, Jernej bo spravljal seno in slamo, in ko bo napolnil skedenj in podstrešje in hlev: gospodar na mehko posteljo, Jernej na trdo cesto; postarala se bosta gospodar in Jernej: gospodar bo sedel na zapečku in si bo palil pipo in bo prijetno dremal; Jernej se bo skril za hlev in bo poginil na gnili posteljL Tako je naredila posvetna postava. Božja zapoved pa je naredila: trpi krivico, Jernej, in kadar te udari sosed na desno lice, ponudi um še levo; in če ti ugrabi suknjo, dajmu še srajco!
Ivan Cankar: Hlapec Jernej.
* • •
O dete moje, jaz hočem ljubiti narod. Nikogar ga ne moremo ljubiti dokler nismo storili zanj kaj dobrega, Korolenko*. »Generalova hči.«
•	* *
Prej pride kamela skozi šivankino oko kakor bogataš v nebesa
Jezus Kristus.
km o souletstu usM
MOSKVA, 25. — Sovjetska, vlada je prva ustanovila one ,pogoj e, ki fcož® ženi omogočili popolno socrijalmo An gospodarsko emancipacijo. V sovjetski ustavi je žena bodisi hišna, delavka, uradnica ali kmetica sprejela, enake pra<vice ucakor moški. Ona uživa aktivno in pasivno viclilno pravioo, lahko zavzema v tvorni ških odborih, v zaviodih, celo v ljudskem poverjeništvu ono mesto, ki- ji najbolj ugaja.
Delavka v .tovarni in delavnici ni več plačana sužnja, temveč sotrudnica, po .pravici in dolžnostih, pri skupnem delu za skupne korist, pn npravu produkcije in njeni porazdelitvi.
V družini in v zakonu je žena z možem enakopravna. Forrmaliitete za poroko an razporoko so poenostavljene; pravica in negovanje mladine sta bolje očuvana negoli kjerkoli drugod. Razlike med »zakonskimi« in »nezakonskimi« otroaTni več.
FritMof tlansen v Rusiji
KODAiNJ, 22. — Prvi seji novo izvoljenega Sovjeta je prisostvoval tudi Nausen, znamenit polarni ta je prisostvoval tudi Nansen, znam eni polama izmenjavo vojnih ujetnikov. Nansen je .b.l svečanost-no sprejet strani Rusov, ki so mu hvaležni za njegovo človekoljubno delo v prid ruskim vojnim ujetnikom. Nansena (e predstavil Maksim Gorki, ki je poudarjal njegove zasluge. Veliki učenjak je odgovoril, da upa, da se v kratkem povzamejo med Evropo in Rusijo one medsebojne zveze, ki so potrebne vsem narodom.
Za varstvo mej
BERN 25. — Zvezni svet je razpravljal o potrebi da se vzdrži ob mejah kordon prostovoljcev. Večina teh prostovoljcev pa si je za prve dni avgusta našla že drugačen posel, Uko da le Švica v .strahoviti" nevarnosti, da ne bo morala več nadzorovali svojih me|.
I.1 STfjAfMMi
Deželna soc. zveza Jul. Benečije sklicuje na d'an
II. in 12. septembra
redni deželni kongres
s sledečim dnevnim redom;
1. Imenovanje predsedstva in verificiranje;
2. moralno in gmotno poročilo, poroča Benetti;
3. propagandno, .poročata Benetti in Regent;
4. politično in sindikalno gibanje, poroča Passigli;
5. deželne zveze dn pokrajinski odbori, poroča Tonet;
6. tisk: a) moralno poročilo, poročaj Passigli, Fovel, Regent; b) gmotno stanje, poroča In-winki;
7. upravni svet ».Lavor.atora«, poroča Inwinkl;
8. zvezni statut;
9. violitev zvezinega odboira;
10. slučajnosti.
Pravilnik
za pristop in prisostvovanje .puri deželnem kongresu:
1. .prisostvovati morejo vsi priglašeni odseki, ki rimajo t oliko glasov, kolikor izkaznic je odsek dvignil in plačal. Kongresu morejo prisostvovat? tudi člani deželnega Lzvrševalnega odbora, nadzorstvo in ravnatelj »Lavoratora«, vsi ti ima)o pa pravico glasovanja, ako so hkrati delegatje kakšnega odseka;
2. vsak odsek pošlje neiglede na število svojih članov le enega delegata. Odseki z nad 200 članov volijo, na vsakih macoljnih 100 članov še enega delegata. Pri tem na) se upošteva, da bo .zastopana tudi manjšina Ti delegati se izvolijo na posebnem zborovanju z večino glasov;
3. vs3k delegat pride na kongres s poverilno listamo ali izkaznico odseka, ki ga zastopa V listini mora hiti razvidno število izkaznic, ki jih je tozadevni odsek dvignil;
4. pri poimenskem glasovanju, ki se vrša na zahtevo predsedstva, oziroma vsa? 15 članov, vsak delegat odda tolik® glasov, kolikor je število članov njegovega odseka. Ako 'odsek zastopa/ na kongresu več delegatov, in ni enemu samemu poverjena pravica glasovanja, potem se glasovi enakomerno poraadele sned delegate;
5. vsi odseki, lahko predlože Iavrševainemu odboru spremembo ali dostavke k dnevnemu redu, to pa do 25. avgusta, potom .priporočenega pisma tajništvu.	Deželna	eksekutiva.
•	* •
Priglašenje z imeni deleg?itov treba javiti zveznemu ta[jn.'štvu do 20. avgusta. Poskufli je hkrati po nakaznici 3 lire.
Vsi odseki, .ki' še niso plačali' izkaznic za 1. 1920. nai to store čdmprej, da se od kongresa ne izključijo.
Tajnik.
Delavci I
naročujte m Me ,m\ 7o je vaš list, Hi! iziio-rilčaniii in brezpravnih!!
Domači vestnik
Volitve delegatov v okrajno DchillKo itn v Trsta
Včeraj so se vrši e v Trstu volitve delegatov v bolniško blagajno in sicer od strani delavcev in delodajcev. Ker ni bilo nobenega v 'tnega boja, je bila udeležba na obeh straneh skromna. Delodajalci so izvolil one delegate, ki jih je predlagala zveza delod jalcev; delavci pa one ki jih je predlagala sccijaiist čna stranka skupaj z delavsko zbornico.
78 delegatov je dobilo 12011 g asov.
2 delavska delegata sta dobila 11903 glasove.
Delegatje delodajalcev pa so dob li od 70 do 1068 g asov. Udeležba torej pičla na obeh straneh.
Izvoljeni so bili od strani delavcev sledeči:
Pravi delegati: Agustiucich Viktor, Ba-buder Franc, Bsrich Fran Bradaiscli H rman, Buri n Jožef, Buttii iion Anton, Canarutto Marii, Ce-cada Ivan, Celec tano Henrik, Cihlar Ivan, Cierici Ernest, Comel Marcel, Concion Josip, Debeuz Pavel, Dugar Cezar, Furlan Franc, Gartner Vi>tor, Gerin	Anton,	Gervasio	Fulvij, Giacomini Ivan.
Goriup Ivan, Hacker Henrik, Hubrich Josip, Hvala Alojzij, Juraga Anton, Kervin Kare, Klieisch Leopold, Knaflich A'ojzij, Kokoravez K?rel, Krische Ji sip, Laurencich Anton, Lovzach Angel, Magris Ivan,	Marsich	Nazarij,	Marti, uz I Ivan, Mil.ch
Ivan, Mirk Josip, Montebugnoii Avgust, Mussel Peter, Norio Hugo, Occh o Fianc, Pascottini Viktor, Pascutti Manlij, Pisek Emil, Ro'.sito akob, Runvch Dionizij, Schietner Oton, Schumann Tomaž, Škerl Karei, Stella Lovrenc, Suber Iv<!n, Urbanatz A oj-zij, Ulcigrai Robert, Valente Anion, Vale:io Eli a, Visintini Ivan, Visiniini Ulrik, V;s iker Vasco, Vrani Karel, Zuliani Jakob.
Namestniki: Angelini Aleksander, Buttaz-zoni Karel, Celentano Josip, Chiucich Hektor, Cos-sut Alojzij, Dell’Agnolo Peter, Facchini Ivan, Hafner Filip, Kaiser Rudolf, Luis Rihard, Marassovich Jakob,	Narduzzi	Dominik, Okretich Anton, Sabridin
Renat,	Siamich	Viktor,	Tarozzi Leonild, Vrabec
Karel, Zanon Josip, Zennaro ViUor, Zupancich Friderik.
 x---------------
Jasi is otiifa tei Mmm
Ako bi bili kedaj imeli oni elementi, ki se skrivajo pod imenom »Čemitato seziomale del fas-cio ierro-vieri deli'Asscciaziione ccmibattentii« glavo »a pravem mestu, tedaj ibi se smeli vprašati, ali jim mi aiondia vročina teh dni zmešala možgane. Ker pa niso imeli ti ljudje nikdar ne glave ne možgan, ni treba, da se čudimo, ako so porodili in objavili v mnogih tykaj-šmpih in drugih listih oni dnevni ired, ki zahteva odstranitev in izgen slovenskih železničarjev.
Po tej premisi, vprašamo kaj in kaga predstavljaj®' in v čegavem imenu gov.oire ti ljudje? Kaj res nima-lo ti ljudje drugih interesov, ki naj bi jih branili v svojii ongamizaaiji?
Ne da bi se vznemirjali radi tega ker so imeli ti ljudje pogum objaviti, akoraviio nuso bili zato od nikogar pooblaščeni, marveč zato, da si ne bi kdo nni.slil, da kaj tace<ga odobravamo, želimo poudariti še enkrat naše mednarodno stališče izkonisčanih nap ram izkoriščevalcem in opozori mn- predsto.jnike, da na? ne skušajo podpirati namene takih neodgovornih elementov. Mii podpisani;, prosti misleci, ki nimamo nobenih imperijalističnih nam smo v in kojih doTruovinai je celi svet, ne bomo dovolili nikdar in na noben način, da hi se od kateresibodi strani in v kateresngibodi najrv.eSkrait nepoštenem namenu, j hotelo teptati .pndobLjene pra\-ice delavstva.
Velika, železničarska masa, ki je vedno pripravljena, da brani svoje pravice, ne bo Sla na Iknance tem gospodom, marveč .bo delala na to, da bo are-
Seno vpraša»je, kdo naj neki vodi železničarsko progo v Jislijsiki Benečiji, le po' načelih resnosti, tolerance in spesotmosti,
Akio pa se že mora sc<Jč tj šn je treba nekaj ukve r.L-ti, teda;/ se mara storiti to le proh onim, ki so s svojo nesposobnostjo »a ignoranco pospeševala m pospešili nesiporaz-umljenje. Proti •cnian, ki vkljub 4emu, liJta so železiničar.)'', so stremeli za vsem, ue na — za svojo shižfco.; .proti ori,m, «ki ®iso tekili tkugega kakor, da »o negovali narc-dsio sowašivi&, In le malokdo cd o«etga femiGizaega' dJboffa' bi ostal čist pri taka- sodbi.
Zait o poz i vlAauiLo, nej glodajo položaj iak kakršen je -v resnici, zlssai one, kd s teta, da so učl&njeni pri našem že 1 e z n i čar s'k e m sdninkatu, bi ir^oirali bolj čutiti ia spoznavata svoj pclciaj in te pezivijama, naj dobro pacajo kaj delsijo, ksir (bi se drugače n/bov položaj;, člamov in tovarišev, ,ki streme za boljšo bcdiočnostjo nikakor ®e v,jemal z načeli našega društva.
Sekcijski odbor sindikata italijanskih železničarjev.
 X-------------
Pomagajmo političnim preganjancem
Političnim, strokovnim in kuSSumim ©?g£B*isasiJairi v Jul. Banažiji
Sogrugi, delavci!
Ona reakcija, ki divja ž’ nekaj n esscev k kor vihar v teh naših nesrečnih pokrajinah, nima namena da bi pojenjala Na sto in sto naših sodrugov ječi po ječah ker so zakrivili velfk z!oč n, da so se izjavili za komuniste. To so sodrugi iz Vodnjana, Pulja, Trata, Krasa ;n mnogih drugih c!e’ov Goriške in Istre, ki že dolgo časa čakajo na razpravo, koja naj jiii reši zapora. Mora jih rešiti, ker niso ni esar zakrivi;!. Toda v zapore prihajajo vedno rovi so-drugi, vedno nove žrtve. Naša dolžnost je, da pomagamo na vse mogoče načine onim, ki se žrtvujejo in trpe z.i. komunistično idejo. Otroci in druMne onih, ki ječe po zapo ih in bolnišnicah, vprašajo po pomoči za svojce in mi smo dolžni, c’a jim jo damo.
Po incijativi političnih in strokovnih organizacij se je izvolil v Trstu »Permanentni odbor za politične preganjance1*, ki si je prevzel tudi na logo, da poskrbi zatožencem pravovarstvo. Ta odbor bo piičel nabirati prispevke /a preganjance. Nabrane svote v dtnaiju se bo objavilo v strankinih listih. Sedež odbora se nahaja v Delavski zbornici v Trstu, vi.t Madonnina 15, vrata št. 1.
Nabirajte pridno i:i pošiljajte n brane svote r dno na omenjeni urad.
Komunistično posolilo
Vse sodruge poživljamo, da podpišejo nase komunistično posodilo. Deleži znašajo 25 Br. Plača se lahko ves znesek hkratu ali pa na obroke. Vplačila sprejema tudi uredništvo našega lista kaanor naj na-ilove svote tudi sodrngi izven Trsta,
Kakor sklada denar meščanstvo za svoje bitke, tako mora zbirati sredstva prelet arijat sam ako hoče izvojevati svojo bitko.
Podpisujte torej, sodrugi, komunistično posojilo.
 X-------------
Preselitev osrednjega sedeča Delavskih kensumnih zadrug se bo tekom prihodnjih mesecev izvršila in sicer bo lovi sedež v poslopjih v ul. Acquedotto 20 in ul. Ces. Bat-tisti 21, ki so jih zadruge nakupile.
Porodi in smrtni slučaji, V tednu od 11. do 17. t. m. se ,e rodilo v Trstu 126 ljudi (55 dečkov, 71 deklic), umrlo ;>a jih je 93.
* • *
Razdelitev živil. Ta teden se dobi proti preščipnjenju Stev. 15. živilskih izkaznic: riža 'A kg po L 1‘50; testenin 30 dkg po L 1'90; sladkorja 15 dkg po L 6; olja 20 centilitrov po L 8’30.
Na izkaznice ubožnice je dobiti le sladkor.
 X-------------
Aretacija. V ulici Gatteri 20 je bil v soboto aretiran nek Atilij Lanfre, bivši pr efektni komisar, ki je imel tudi »voje prste vmes pri poneverjenjih na škodo ubogega prebivalstva osvobojenih dežel. Pribežal je v Trst. Tu pa so ga zasledili ni elegantneg agospoda stavili pod ključ.
Podmorsko miao, ostanek še iz minule vojne so zapazili minulo soboto ob jezovih luke pri Sv. Andreju. Mino so razstrelili. Torej jadransko morje še ni izčiščeno teh morilnih naprav, in je le slučaj, da se takrat ni dogodila nesreča.
Otrok rojen s polovico možgani. Pred dnevi je bil v tržaški bolnišnici rojen otrok, ki je imel lobanjo potlačeno na način, da mu je manjkala polovica možgan. Zdravniki trde, da to ni nič nenavadnega, samo da taki otroci pridejo že mrtvi na »vet, medtem ko je ta otrok živel skozi dva dni, nakar je preminul.
Grozoviti zločin o belem dnevu. Glede oseb zločince*, ki so na tak drzen način o belem dnevu napadti in umer rili menjalca Davanza, vlada še vedno gosta tema, dasi sodna oblast neprestano zasleduje zadevo in redarstvo u~ retira sumljive osebe, ki pa jih kmalu nato izpušča, ker zamorejo dokazati svojo nedolžnost.
Zdravnik rešilne postaje dr. Zennaro izključuje, da bi iločinci biK pred umorom kloroformirali svojo žrtev; on o tem ni našel nobenega sledu, ko je prihitel na lice mesta.
V soboto je bil pogreb ubogega mladeniča, ki se ga )e udeležila velika množica njegovih znancev in prijateljev, 'Požar, Na Opčinah je zagorelo poslopje, ki nosi h, št. 126, posestnice Milke Šribar. Iz Trsta prihiteli ognje-gasci 90 požar omejili. Škode je krog 50.000 lir, Iti je pa pokrita z zavarovalnino.
DoiocSki v VocEnisiun
(Vojaško sodišče)
Najbolj zanimivo pričevanje je bilo ono karabinjerskega poročnika Avgusta Errica, ki je poveljeval oboroženo moč pri vdoru v vednjanski Delavski dom ter je tudi sestavil prv izapisnik, o katerem izjavi takoj, da ga je sestavil v naglici. Govori o socialistični propagandi, ki so jo obtoženci širili tudi med hrvaške kmete, ki so proti ital. okupaciji Istre. O vodnjanskih socijatistih sicer tega ne more trditi, ali njihov rtik s Hrvati mu je bil sumljiv, ker je izvedel, da jc bilo v iCircolu« shranjeno orožje. To je izvedel od zaupnikov, katerih se poslužujejo pač policijske oblasti vseh držav.
Branitelj Padoa: Oprostite g. predsednik, ali po S 47 javen uradnik ne sme izpovedati pri sodniiski obravnavi tega, kar je čul od zaupnikov. Ali imenuje zaupnika, da ga pozovemo pred sodišče, ali pa zamolči, da je zvedel po tej poti.
Vojaški odvetnik ugovarja braniteljevi trditvi. Sodni dvor gre iz dvorane, da odloči o zadevi. Pri svoji vrnitvi izjavlja, da se strinja z vidikom branitelja.
Priča izjavi nato, da zaupnikov ne more imenovati, ker sam direktno ni govori! ž njimi. Nato govori na dolgo in široko v precej romantičnem slogu o roparstvu v Istri, ki naj bi bilo baje v zvezi s socijalisti, in konča z besedami:
Vprašam se sedaj, kaj ima roparstvo opraviti s soci-jalisti?
Bran. Zennaro: To je, kar vprašamo tudi mi!
Priča; Roparski četaši so naložili kmetom, da se morajo vpisati v socijrJistično društvo, siccr so jim grozili s smrtjo.
Bran. Cosattini: Vendar ne! Časi so pač drugačni.
Priča: Roparske čete..........
Bran. Zennaro: ....so hotele zavzeti puljsko trdnjavo! (Smeh med občinstvom.)
Priča pojasnjuje nato, kako je prišlo do pohoda proti »Circolu,« ki ga je zavkazai njegov polkovnik. Društvo sc ni nameravalo mapasti,« temveč v njem izvršiti hišno preiskavo mirnim polom. Priča je sodila, da se to najbolje izvrši nenadoma in v temi, ker tedaj je najmanj ljudi v hiši.
Bran. Cosattini: Ta je pa lepa! Karabinjerji delajo hišne preiskave v temi.
Preds.: Ali videti je bilo še nekoliko.
Bran. Cosattini: Glej, glej slučaj! Pri avtomobilu pa se ni videlo nič.
Priča izpove, da je vodil skupno 16 mož, od katerih so bili nekateri v meščanski obleki, proti Del. Domu; zau kazal jim je, da ne smejo streljati, dokler se :.e strelja nanje, in to ponovno. Dospel je z možmi do velike dvorane »Cirscla,« ne ds bi bil padel strel. Tam so ga neka-
e*
sko orodje, s katerim se tolče polenovka. Izpove, da je
večina vodnjanskega prebivalstva socijalistična in da je prebivalstvo sila vročekrvno.
Notar Peter Fiiiputti govori o nakupu hiše »Del. Doma.«
Bivši karabinjer Ivan.Corti pričuje, da je padla bomba iz okna prvega nadstropja.
Draga priča zopet pravi, da so karabinjerji udrli v »Circolo.«
Bran. Zennaro: Udor, operacija, ekspedicija, to so besede, ki jih rabijo priče za oni čin karabinjerjev. t:hče ne govori o preiskavi hiše.
Preds,: Naj se čin nazivlje kakorsibodi, dejstvo, da se je tam našlo orožje, opravičuje vsako poimenovanje.
Bran. Zennaro: Orožje je bilo namenjeno, da se branijo pred nasilnimi napadi, ki se dogajajo dnevno v vseh deželah.
Preds.: Kje? Kako?
Bran. Zennaro: Saj se je isti slučaj zgodil tudi v trstu, kjer je bil naskočen Del. Dom.
Preds.: Kdo ga je naskočil?
Bran. Cosattini: Nacionalistična druhal, ki jo je oborožena sila podpirala. Sramota je to, ki se anevno dogaja.
Zdravniški izvedenec dr, Sanser iz Vodnjana je PIC*~ skal truplo Benussija, ki je umrl vslea ran zadobljen.h od borcfcinih drobcev. Drobci sc iz ran niso potegnili. Brarriba zaiegadel protestira in ugovarja.
Priča Jurij Blankovič, kmet, bi moral izpovedati o nastopu neke oborožene razbojniške čete, ki je zahtevala, da se ji priključita njegova dva sina; ali ne ve nič točnega povedati. I? to tak o tudi njegov sin Anton ne.
Vojaški zdravnik Kajetan Licaussi je obvezal ranjence, ter pojasni nrav raznih ran.
Sledi nato izpraševanje raznih karabinjerjev, ki so bili pri udoru v *D. Dom* soudeleženi. Izpovedo, da so streljali potem, ko so zapazili upor. Zanimivo je pričanje bivšega karabinjerja Bressana. On izpove, da je najprej streljal proti nekim zaprtim durim, potem na stopnicah. Videi je puškino cev moleti izza ledenice. Čc je ta puška streljala, pa ne zna povedati, ker ni videi tega.
Karabinjer Ruggeri izpove, da so socijalisti sami prišli iz sobe, kjer je bila ledenica, on jih je »ookolil« in porinil vnovič v sobo, od koder so zopet prišli. Ustrelil je petkrat proti ledenici.
Karabinjer Peter Pešce je bil oblečen v meščansko obleko. Proti njemu je ustrelil Tommasini.
Bran. Zennaro: Ste pa vi gotovi, da je Tommasini v vas spoznal karabinjerja?
Priča pritrdi.
POPISI
teri starci in otroci skoro s^štiji-ro sprejeli. Pivi pok,	pattorosso	karab	stotnik,	izpoveduje	o
ki ga je cula priča je bil razpok bombe zunaj na cesti.
Prej nič. Sledili so streli samokresov in pušk in videl je ranjenega karabinjerja ležati na tleli. To je silno vplivalo nanj, menil je, da se pripravlja klanje njegovih vojakov, Nato so karabinjerji streljali, ednajst strelov skupaj. Ukazal je ogenj ustaviti, na njegov tretji poziv se je to tudi zgodilo. Iz sobe društvenega načelstva se je čul ropot. Karabinjer Pešci je hote! vstopiti tjakaj, ali strel je padel proti njemu, dan ga ni ranil. Pešci pa je spoznal strelca. Drug karabinjer je nato streljal s samokresom v sobo, od koder je padel strel. Pri njegovem tretjem strelu je bil slišati divji krik in padec trupla in puške, ki je bila nabita, kakor se jc pozneje ugotovilo. Nato je priča povabil enega iz spremstva, da predlaga onim, ki so imeli orožje v roki, naj se udajo. Nihče ni hotel pre-vzetile naloge, slednjič se je ponudil g. Manzin. V tem so prišli iz sobe z dvignjenimi rokami .Priča pove nato, koliko crožja se je našlo v sobi in hiši in o luknjah v podu, ki so bile pripravljene za beg že mnogo časa poprej. Pod mizo je našel tudi mrliča. Aretirance so potem tepli fašisti, ki jih v Vodnjanu pa ni mnogo, nikakor pa ne karabinjerji. Del aretirancev iz velike dvorane je zelo ob žaloval dogodek.
Bran. Cosattini: Tako bi padla odgovornost le na one, ki so se nahajali v sobi dr. načelstva.
Voj. odv.: Ne; na vse!
Priča izpove nadalje, da so se nekateri člani društva že poprej vadili v metanju bomb. V to so jim služili te-seni modeli, ki so jih pa — žal — vojaki pokurili.
Eran, Zennaro: Škoda, saj so bili vendar predmeti zločina.
Preds.: Nekaj jih je še tu.
Bran. Zennaro: Ali ti modeli so taki, kakoršne najdemo v vsaki kohinji. Poklicati bi bilo treba — izvedenca-ku-harja, da nam pove svoje mnenje o teh bombah.
Priča nadalje izpove, da mu ni znano, kdo je vrgei prvo bombo, druge pa je bržkone Tommasini, ki ga je spoznal vojak Pešci. Stotnik Pinni je drugega dne spoznal med aretiranci sedem njih, ki so ustavili avtomobil. In imenoval jih je tudi.
Priča g, Canzanella, karab. maršal, izpove o tem, kako so fasisii pretepavali aretirance. Fasistov, da je msogo v Vodnjanu.
Ker se ta izpoved ne krije z ono poroč. Errica, pozove sodni dvor vnovič slednjega pred se.
— Koliko članov štejejo fasisti v Vodnjanu?
Errico: Ne vem, ali malo jih je. Sicer pa tudi »Circolo« ni imel imenika društvenikov.
Bran. Zennaro: Imel ga je, ali bil je še v starem sedežu društva, ki ni bil preiskovan od oblasti!
Kot priča nastopi nato Armand Piana, izredni komisar v Vodnjanu. Govori o protimilitarističnih letakih, ki so se našli v Vodnjanu in, ki sodi, da so bili pisani na stroj v vodnjanskem Del, Domu. Omeni, da je krožil glas, da bodo socijalisti dne 20. uprizorili demonstracijo. Propaganda med kmeti je bila velika.
Bran, Cosattini: Bila pa je socijalistična propaganda.
Priča meni, da med istrskimi Slovani socijalistična propaganda ni možna, ker čutijo prenacijonalno.
Bran. Cosattini: Lahko pa je bila mednarodna, da se med kmeti uduši narodnostno sovraštvo.
Pred*.: To sovraštvo obstoja in bo vedno obstojalo.
Bran. Cosattini: Ne, gospod! Povzeli smo že velike korake, da izgine ta sramota človeštva,
Franc Po3tct, okrajni sodnik, izpove na to, o sodnijskem ogledu po rabuki. V Del, Domu je vladal velik nered. Spozna v onih lesenih modelih bomb — navadno kuhinj-
delovanju obtoženca Cubraniča, ki je baje hud jugosl. nacijonalist in ki je s svojimi pogostimi izleti vzbudil sum.
Branaba ugovarja odločno, ker proti Cubraniču ni navedeno nobeno dejstvo, ki bi opravičilo njegovo aretacijo.
Mihael Saponaro, karab. brigadir, je videl streljati Biu-sola, ki je bil s svoje strani zopet ranjen. Streljali so ljudje iz hiše in karabinjerji. Obtoženec Biasol ugovarja ter izjavlja, da >ga priča Saponaro sovraži radi nekega dogodka o priliki neke soc. veselice.
Sledi pričevanje raznih karabinjerjev. Izpoved enega teh je popolnoma nasprotna oni Jurij Bankoviča. Zato je slednji zopet poklican ter izprašan s pomočjo tolmača. Ker priča vztraja pri svoji izpovedi, ki jo sodni dvor smatra za krivo, zaukaže slednji njegovo aretacijo. To povzroči hud sper med voj. odvetnikom ter brambo, ki sma.. tra to aretacijo kot poskus terorizirati priče.
Okrajni sodnik Fr, Ferlan se sklicuje na to, kar je gie-de svojega ogleda po vdoru v Del. Dom narekoval na zapisnik. Glede lukenj v podu, potrdi, da so se mu zdele pravkar narejene.
Bran. Zennaro: Kdo vas je spremljal pri ogledu?
Priča: Gospod Delton, kot sodnijska priča.
Bran, Zennaro: G. Delton je predsednik »Democratice« (fasistov), ali ne?
Priča: Da.
Branitelj: Kako je mogel on izpovedati kot sodnijska priča pri ogledu Del. Doma?
Priča: Moj prijatelj je in srečal sem ga na cesti.
Voj. odvet,: Ali zadeva s pričo pri sod. ogledu je lc formalnost.
Preds.: Osobito, ker so se stranke odrekle njegovemu pričevanju.
Voj. odvet.: Da, ker je prenasičen — inteligence.
IDRIJA.
Šolsko poročilo.
Deška ljudska šola. Na petrazredni ljudski šoli se je pričelo pretečeno šolsko leto 1919—1920 dne 1. oktobra in zaključilo dne 10. julija 1920. Deška šola je štela pet razredov s tremi vzporednicami vred osem razredov, ki jih je posečalo koncem šolskega leta 359 učencev slovenske narodnosti. Od teh je bio za prestop v višji raz*ed sposobnih 256, nesposobnih 66, neizprašanih 1. Za sprejem v tukajšnjo državno realko se je priglasilo 44 učencev, ki so vsi z dobrini uspehom prestali vsprejemni izpit. Na šoli je poslovalo devet učzih moči in dva kateheta.
Dekliška ljudska ioiz. Na osemrazredni rudniški dekliški ijudski šoli se je pričelo in zaključilo šolsko leto kakor na deški. Dekliška šola je štela s tremi vsporednicami vred 11 razredov, ki jih je posečalo koncem šolskega leta 440 učenk, izven 19 tujk same domačinke, slovenske narodnosti. Od teh je bilo za prestop v višji razred sposobnih 389, nesposobnih 46 in nerazredovanih 5. Odpustnice je sprejelo 51 učenk, 19 sc jih je pa javilo za sprejem v tukajšnjo realko. Na šoli je poslovalo 16 učnih
Državna višje realka. Na državni višji realki se je zaključilo letošnje šolsko leto dne 30. junija 1920. Učencev je bilo koncem šolskega leta 1919—1920, 227 rednih in dva eksternista. Z odliko je napravilo 14 učencev. Sposobnih za prestop v višji razred: 160 učencev oziroma učehk. Ponavljalni izpit se je dovolilo 51 učencem. Nesposobnih za prestop v višji razred; 1. Neizprašan je ostal eden. Vsprejemni izpit je napravilo 54 učencev oziroma učenk za I. razred tukajšnje realke dne 28. junija 1920. K zrelostnemu izpitu se je prijavilo 20 rednih učencev in 2 eksternista. Izmed teh je napravil eden z odliko, o-stali z dobrim uspehom.
Državna nižja gimnazija v Idriji. Na državni nižji gimnaziji sta bila dva razreda in sicer I. in III., skupaj 27 rednih učencev oziroma učenk. Z odliko sta napravila dva učenca. Sposobnih za višji razred je 24 učencev. Nesposoben 1. Poučevalo je z ravnateljem vred 17 učnih moči Zrelostni izpit so napravili sledeči učenci:	Berčič Ka-
rel iz Idriie, Gantar Kajetan iz Idrije z odliko, Gostiša Alojzij iz Zadloga, Grum Julij iz Idrije, Izlakar Ivan iz Idrije, Janežič Fran iz Maribora, Kobal. Viktor iz Idrije, Martinc Peter iz Kobarda, Novak Alo)zij iz Idrije, Pelhan Albin iz Idrije, Tratnik Davorin iz Idrije, Uršič Franc iz Idrije, Velikajne Josip iz Idrije, Vončina Anton iz Idrije, Vončina Dragotin iz Idrije, Vor.čina Viktor iz Idrije, Vuga Stanislav iz Sv, Lucije, Waltritsch Hinko iz Laškega trga, Žagar Bogan iz Klanca, Rudolf Rudolf iz Gro-suplja, Gruntar Izidor iz Kobarida, ekst., Petrič Viktor iz Idrije, ekstemist.
PODGORA.
Sodrug urednik!
Oglašamo se zopet v našem »Delu«. Topot radi prepotrebne ustanovitve konsumnega društva. Pred vojsko je eksistiralo konsumno društvo tu v Podgori. Zastopane so bile v odboru vse tri stranke. Radi izbruha svetovne vojne je postalo skladišče kup razvalin. Ker so se tukajšnje družine po večini vrnile že domov, katerih stanovanje jim j ena pol podrta hiša ali baraka, je nam odbornikom pri srcu, kaj je treba napraviti, da v najkrajšem času zopet ustanovimo lastno podružnico konsumnega društva, začasno pod nadzorstvol Tržaške centrale, Ako bi tu v Podgori razpolagali s skladiščem, bi takoj v začetku tega leta postavili na noge prepotrebno konsumno društvo, Radi tega prosimo tržaško centralo, da nam gre v tem oziru na roko, da čim prej pridemo zopet do tukajšnjega skladišča. Napravili bi ta korak sebi in tukajšnjemu delavstvu v veliko korist, ker je tukajšnje delavstvo sito do grla domačih izkoriščevalcev. Potrudili se bomo z vsemi svojimi močmi, da v najkrajšem času dobimo delavstvu prepotrebno delavsko zadrugo. Obenem vprašamo stare odbornike, kaj neki pomenijo neki tajni dogovori? Ali ne veste, da vaše žene dan za dnevom jočejo ob dnevni naraščajoči draginji?Potrudite se vi stari odborniki, takratni zastopniki socijalistične stranke in odprite oči proti onim, ki se shajajo k tajnim dogovorom.
»Rdeča Podgora«.
Dne 8. jul. 1920. se je vršil v Idriji občni zbor »Okr. učiteljskega društva logaškega«. Učiteljstvo se je na tem zborovanju soglasno izjavilo za pristop k Del. zbornici v Trstu.
RUKAVAC.
Pokvareni stvorovi uvjek na poslu. — U svakom mj*-
stu, kao što i ovdje nadje se pokvarenih izroda i stvo-rova-dinuncijatora, koji uvjek nastoje nebi li što nanju-hali u nameri samo da nanesu štetu svojim idealnim protivnicima.
U ovome mjestu imade nekoliko g lupo gimnazijalno naobražene inteligenci) e, koja uvjek rovar e, i navaljuje
na svakoga sa podvaiama koji se nesiaže njihovim Jugo«, slavenskim nacijonalizmoni i patrijotizmom. Ima več ne*.’
koliko mješeca od kada se počeše vračati iz Amerikrt-i naši drugovi, koj isu tamo pripadali Jugoalavenskom Km munističkom Savezu, i ovi drugovi, koji su pristupajuči 1i| pomenuti Savez odmah uvidjeli, da je to jedini pokrit kroz kojega se proletarijat može ostobadjati Iz mrak?
neznanja i tradicija. I ovi drugovi kao vjemi i svijesni
Iiprtje delavstva v ladjedelnci sv. Marka. Ravnateljstvo ladjedelince je vsled znanih dogodkov dne 23. t. m. zaprlo svoje tvornice in delavnice. Od tedaj se obe stranki nista približali niti za korak. Podjetniki so po tržaških ulicah nabili lepake, s katerimi hočejo s preče) šnjo netočnostjo poučiti občinstvo o vzrokih izprtja, in v katerih pravijo, da se ladjedelnica ne odpre prej negoli se odstranijo iz delavstva »hujskaški« elementi.
Delavci pa nasprotno izjavljajo, da ne povzamejo dela, dokler gotovi gospodje ravnateljstva r.e bodo spoštovali od njihove zveze sprejetih obveznosti ter tudi v delavcu videli človeka. Delavci vstrajajo odločno na svojem stališču in v tej odločnosti leži jamstvo popolne delavske zmage.
* * *
Prometni uslužbenci in delavci (vozniki, kočjaži itd., itd.) vstrajajo dobro disciplinirani v svoji stavki.
ljudski oder
Dramatični odsek podružnice »Ljudskega odra« na Kontovelju priredi v. nedeljo 1. avgusta t. I. popoldne v gledališki dvorani Gospodarskega društva pod vodstvom režiserja Bana, Finžgarjevo trodejanko »Veriga«.
Čisti dobiček je namenjen v nabavo kulis in garderobe. Odbor podružnice vabi občinstvo na obilno udeležbo, ki prav gotovo ne bo izostalo.
Nande Urbenjakov:
ZAČARANA NOČ
(Nadaljevanje.)
»Ka^ govcirifciš to, oji dragi!« de me^evolijiM?. »Kaj meni m ari tvicja šara.,,«
»Šara? Hvala; ie.pa; blago prve vrste aanenujerte >vd šaro!« se užali Branislav.
■»Naj bo tako ali onako blago, to me ne briga sedaj. Odgovori mi, jedi hočeš iti z m enoj? Posftai (boš kralj gorskih Vil, M na na.;rviišji skaii iti postavamo prestol. Iločeš?«
»Da štrbunknem dol! Hvalai! Jaz ostanem v svoji postelji, itak sem jo našel le z rniuko in težavo.« »Tedaj nočeš pestaiti moj izvoljenec ?«
.»Pod1 trki,ia: rporjoji za vse provfeije tertai sveta ne. Če vam: z ■diru^im ne morem postreči, prosim prjpo-ToKife ene .krogu Srvrofiih znancev.«
sPr,vpcffcččti?« odvrne z zMbniiim nasmehom Vila, »Oj c7'a, ptiipipc-šila te bera, in v tem Kpu, in občutil boš, kaj jsojjsfcnf zavfflsH ljubezen goTsfee Vlile,«
In nastavila ,je nog na ustni, in grozovit, zategel g!fs j® z?i£!c»el v noč. in v gozdni je nastal šum .im dir.je "licrnjc vn neka; sir:šr:ega se je bližalo' ,pre-partlenm Rrrrrsl&vu, Zaplapolale so baklje in odmevali so tfisfci »tgovi in divje njovenje je 'bilo čuti: Pepe k so je sbišij i,z.aiaonili ssaji ter pogledal kfic|g seioe. J.phl be:.:.., ali še sanja? NjfegovHii izba .je rsjžšveftljeaa rcieiega žara,
. »Gonil« je ib&i njegova prva misel. Ali iv ,tem hipfc je zginila svetloba, in temina ga ,:e zopet obdala.
«Ka.j ,je to?« se vpra&a plašno Popek in sede v postelji:. Nek čiftden, za.mclklemiu mukanju ali noigu podoben glas začuje v daljavi. Zopet vse tiho. Zdaj
■vrže zopet tirno mimo nošena luč za hip svojo svet-lobo v mjeijovo izbo. Zopet tema in tišina. Zdaj začuje kratek a precej glasen kreg cd konca! vasi. Zopet vse Oho. Zdaj pa, zidaj ču;e natanko ped svo-'i'm dknoim pritajen kitic:
»Hanjžek, no Hanjžek Itak vstani!«
'Par kamenčkov prileti v zid, ali sosedno okno; natanko m rstzločevati.
»Vsa vas .je pokonci, in venidto je 'trda moč. Jeli se ljudje kar čez noč izseljujejo, ali pa namerujejo kaj 'posebnega, kaj slabega? Pa da bi bilo to slabo meni namenjeno? Izključeno ni, ti gocjani so napol div.jialki.«
In ume,je n«igo bi pričakoval človek pri njegovi obiiruasiti skoči Branislav Popek iz postelje do svojega kovček«, .ga odpre in sname nabit samokres iz njega. Poltem se, v spodmjiili Mačah in srajci, postavi
sredi izibe, odločen prodati svojo ikoža za drago ceno.
»Ptrvemu, ki stopi sikoai idtai, 'prebijem ■črepinjo'!« je zaškrtai skoei zobe in — čakal.
Dvomim pa, a n ta opravičeni dvom tudi napišem, da bi Branislav Popek v resnem slučaju imel toliko srca izvršiti svojo grožnjo, dasi je svoje dni nosil teleojak.
Čakal je itedaj z napetimi ušesi in napetim samokresom reoi, ki bedo1 prišle.
In sedaj je prišlo. Vsa vas je nenadoma oživela, oglašalo se je tulenje in lajanje, vmes jezni kMci in kakšna kletvica. In bližje in bližje je prihajalo. Zdaj se je Popkov a izba razsvetlila od' zunanjih luči. »Zdaj pridejo! Sveta mamka,..«
In res tudi v hiši pod njim je iotživeio. Hišne duri so zaškripalcan se odprle.
»Oj zdaj gredo! Usmili se me sveti Kalafonij!« Šunder se je 'bližal, čuti je bilo, da se je vsa
truma neznani h (razgrajačev usitavila pred Foltejevo hišo. Zia'a> je bilo razločevati vsako besedo.
»Ali ga povlečeš ven, tega salamenskega bika?«
»Bika?« To senu jaz, si misli Popek. »Zdaj, zdaj velja!« se junača.
Ali šlo je mimio, gor po vasi. Čez četrt ure je bila vas 'tiha in temna kakor poprej, Le iz gozda, z gore doi! se je kdajpakdaj oglašalo veselo itikanje. Branislav je poglede! skozi okno.
Božji mir ptovsodfi! Oddahne se:	»Tediaj oni bik
nesem bil jaz.« Odloži samokres in se s težkim vzdihom vleže v posteljo.
»Kaj je bilo vse to? Presneta reč, pra v skrbelo me je že. Nekai me je začaralo to noč. Štejmol«
Štel je do sedemnajst, devetkrat ponovil število sedemnajst in potem je (krepko zadmjobal.
Petelinov klic ga je zbudi;!. Težko glavo je imel, še bi spal, ali mogoče ni tbilo več; vas .je oživela.
Mrzla studenčnica in tepel1 za.jut eri; sta spiravila Branislava zopet v ravnotežje. In ko se ,je poslovil od kramarja Bartelča je plaho, ker še ni’ 'bil gotov, jeK ni vso nočno dcigodbo morda sanjal, vprašal:
»Kaj pa je bil ta šondeir danes ponoči?«
»Danes ponoči? I nu, živino so gnali na planino kakor pač vsako pomlad.«
»A tako!«
S popolnoma .umirjenim srcem se je vračal sedaj Popek v dolino, id'a celo z veselim srccmi, — saj je šlo navzdol. Spotoma pa je ipak oesto pogLedaval v gozd, s tajai-m pričakovanjem, da se bo prikazala gorska Vila, ki mu je nagajala v nočnih sanjah. —
Nu, gorska Vila se mu ni pokazala, im to je bilo tudi bolje. Ser dvomim, in še ta dvom napišem, da. bi ji gospo! Branislav Popek danes prav tako od-govarjal, lafcor je 'to sinoči v sanjah.
(Konec.), ,
svoga interesa radničke stvari, Odmah čim se povraiilij iz Amerike, počeše širiti ideju, — spasonosnu veličanstve* : nu ideju oslobodjenja. No, ta ideja, iovinistima JugoaL buržoazije nije po volji, i zato našao se jedan iz med ju gore pomenute glupo naobražene inteligenci j e koji je bio časnik u propaloj auslrijskoj vojsei. I taj hrabri junak grozio se, da če sve Amerikance internirati, taj bivši razbojnik u austrijskoj vojsei h te jo bi igrati ulogu dikta« tora, kao inkvizitori u srednjem vijeku.
To vam je taj pokvareni stvor po imenu Josip Kinkela, bivši časnik u austrijskoj vojsei, koji je provocirano Sto su povodom jedne detektivsko karabinijerske navale u noei, uhvatiK jednog našeg druga, I to u svojoj kači Na5 drug misiio si, da su to kakvi razbojnici — lupeži, ugra- ! bio si pušku, kao za obranu, ali odmah iza tajnim polici« t stom skočiš e karabinijeri, i tako ga uhvatiše i odveli t$ Tržaški zatvor, gdje več leži četiri tedna, i odsudiše ga''( nedužnoga na deset mjeseci zatvora. Eto, Sto su vam tt. j stanju učiniti pokvareni stvorovi, koji poziva ju onu mH< šineriju, samo da im se spuni cilj. No, ali da vidimo #to‘ radi i rovari taj pokvareni izrod kao vodja svoje žet« glupo gimnazijalne inteligencije, koja se zaade sastajati u gostionama, i huškati masu na taUjanske vojnike nakan , čega došlo je po nekoji put do izgreda i tučnjave i zatvora. Ali znate, kako ti prefriganci rade? Najprije na^ j huškaju mirne goste, a kad dodje do komešanja, prefriganci znadu pobječi, a krivac postane onaj, koji nebi po« činio što takvoga, kada nebi bio nahuškan.
Mi kao socijaKsti, jesmo protivnici svake nepravde na« silja i tiranije. I zato mi hočemo da se radni narod spa« meti, da postane svijestan svoga interesa zajedničke rad« ničke stvari; a ne da bude stafaža i igračka u rukama šovinista, bilo koje nacijonalističke buržoazije koja n-vjek rovari izazivajuči svakovrsna nasilja sa barbarskim postupanjem. Pogledajmo samo na ono zločinačko-barbar-sko nasilje, što ga počiniše šovinisti JugosL buržoazije u Splitu, a kao milo za drago, talijanski šoveniste u Trstu, Rijeki, Puli i Pazinu.
Čovjek zdravog razuma mora protestovati sa zgražanjem,'' mora dignuti glas negodovanja na takle užasne tragedije koje se odigravaju na pozornici društvene zgra-de truležnog kapitalizma. Nije bilo dosta 5 godina krvo-proliča, rušenja i paleža, kulturnih stečveina. Radna klasa, sita je do grla kapitalisličkog prokletstva, samo ali lupeži i razbojnici nacijonalističkog fanatizma, — nerazumno stvorenje koje nema ni trunka osječanja prema ljudskom životu, nego još uvjek traže nove žrtve. Nacijo« nalistički fanatičari igrati če ulogu barbarizma tako dugo, dok se zavedeni radni narod ne opometi, i ne osvijesti, te učini konac zločincima kapitalizma, koji se uvjek na-tječu, koji če bolje izvršiti i odigrati ulogu barbarske civilizacije.
Radnici, nemojte nasjedati protivnicima radničke Kliše, nemojte se obazirati na njihove lieumjerske izraze, i klevete protiv komunizma. Organizujte se kao potlačena klasa u radničke komunističke, ekonomske i političke organizacije, to vam je jedini put i spas. Komunizam ili so-cijalizam, nosi slobodu i spas radnom čovječanstvu ejeloga svijeta.
Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
ZsIgso ur in zlafsnine ter deiovnica ALOJZIJ POVH
Telefon
3-29
sodni izvedenec
Trst, Piazza G. Mafdi 3 (ex Borrisra)
GospoMo društvo no PraseKa
isce krčmarja
Pogoji v delavnik od 7-10 zvečer in ob nedeljah celi dan.	ODBOR.
Okrajna bolniška blagajna v Nabrežini
Naznanilo.
V zraislu par. 29 pravil in sklepa odborove seje z dne 3. julija 1920 je v uradu okrajne bolniške blagajne v Nabrežini razpoložen volilni imenik za volitev občnega zbora. Obvešča se prizadete (zavarovance in delodajalce) volilnega okraja Komen, da volitev 37 delegatov od strani članov blagajne (zavarovancev) in 19 zastopnikov od strani delodajalcev se vrši:
dne 3. ovšusta 1928 od 8-10 ure predpoldne v
v
»•
3.
4.
1»
19
1920 od 3-5 ure popoldne 1920 od S-12 ure opoldne
Brestovici
Komnu
v Hutaežlnl
Obvešča se volilce, da se izkaznice in glasovnice vročijo delodajalcem do vključno 29. julija 1920. Na vsaki glasovnici in izkaznici je navedena sekcija, v kateri je uvrščen, volilcev in koliko delegatov ima voliti. Na glasovnici je navesti ime, priimek, posel in bivališče delegata odnosno zastopnika.
Izvoljeni kot delegati zavarovancev in kot zastopniki delodajalcev bodo smatrani dotični, kateri dobe relativno večino oddanih glasov; v slučaju enakosti glasov določi žreb, ki ga potegne predsednik (ali njegov namestnik) volilne komisije v Nabrežini, ki bo funkcijonirala kot glavna komisija volilnega okraja Komen.
NABREŽINA, dne 20. julija 1920.
Za načelstvo
CKrojne bolniške mm v RnHreM
ANTON PERTOT 1. r.
predsednik.