THE OLDEST AND *IOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 49. CHICAGO, ILL., PETEK, 11. MARCA— FRIDAY, MARCH 11, 1927. LETNIK XXXVL COOLIDGEOV PREDLOG ZA NOVO POMORSKO KONFERENCO TREH VELESIL BO GOTOVO SPREJET. — JAPONSKA SPREJME A MERIŠKE NASVETE. — LI-GAŠI ZADOVOLJNI Z WASHINGTONSKIM {PREDLOGOM. Washington, D. C. — Anglija je prišla z barvo na dan in pristala na predlog predsednika Coolidgea. Sedaj je gotovo, da se bo vršila pomorska konferenca, predlagana po Coolidgeu, katere se bo u-deležila poleg Amerike in Anglije tudi )Japonska. Konferenca se bo vršila v Ženevi še to poletje. Kako bo konferenca izpadla je težko reči, kajti Vel. Britanija je zoper omejitev grade-nja takih ladij, ki se potrebujejo proti podmornikom, katere gradijo njeni sosedje. Kakor znano, Italija in Francija sta zavrnili ameriški predlog za konferenco petih velesil. Dovoljeno jima pa bo, poslati svoje opazovalce v Ženevo, ko se bo vršila konferenca treh velesil. Kar se Japonske tiče, ona je pripravljena sprejeti zadnje ameriške nasvete o tej zadevi. Ljudsko mnenje v Angliji je za to, da sprejme Anglija od Amerike vsakršne pogoje za omejitev oboroževanja na morju. Čeprav sta Francija in Italija odklonili ameriški predlog, vendar, če se bodo imenovane tri velesile sporazumelo na konferenci in izdelale kakršenkoli načrt, bosta morali sodelovati z ostalimi velesilami, ker bo to v njihovem interesu. V krogih lige odobrujejo wa-shingtonski predlog, ker upajo, da bo pospeševal priprave za splošno konferenco za omejitev oboroževanja in redukcijo vojaških sil. -o- FRANCIJA BO PLAČALA POMOČ PRIZADETIM NA JAPONSKEM. AMERIKI. Deset milijonov dolarjev bo še to leto vrnila Francija Ze-dinjenim držrvam. — Poin" care je zmagal v poslanski zbornici, le socialisti se mu niso podali. Pariz, Francija. — Premier Poincare si že dolgo prizadeva, da bi dobil večino na svojo stran, ki bi bila za to, da bi se priznal vojni dolg Francije Zed. drž. in Angliji. V poslanski zbornici se je Poincare zagovarjal na dolžitve socialistov. Ko je zadevo pojasnil, je pridobil razen socialistov vs"e poslance na svojo roko. Vršilo se je glasovanje, ki je pokazalo, da ima v zbornici 350 prijateljev in 180 nasprotnikov. Sklenilo se je, da se bo še to j leto plačalo na račun dolgaj Ameriki $10,000,000. \ -o- SAMOUMOR V IGRALNICI V MONTE CARLO. Monte Carlo, Monaco. — V teku petih dneh so si v igralnici Monte Carla tri osebe končale življenje.. V takih slučajih, služabniki naglo poberejo truplo samomorilca in ga odnesejo — igralci pa z igro nadaljujejo, kot bi se ne bilo ničesar pripetilo. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Vseh mrtvih po potresu na Japonskem je 2275, ranjenih je 3441. — Veliko pomanjkanje trpijo preostali, ki so bežali iz mest na varno. — Tudi Zed. drž. bodo pomagale. Tokio, Japonsko. — Po zadnjih vesteh iz Japonske, kjer je potres porušil več mest in vasi, posnemamo, da je bilo veliko več človeških žrtev, kakor se je prvotno mislilo. Vseh mrtvih je 2275 in 3441 je ranjenih. Poleg teh je pa velikansko število beguncev, katerim je potres in ogenj spremenil domovja v prah in pepel. Ti reveži trpijo pomanjkanje. V nekaterih krajih je do pet čevljev visoko snega, kar be-| do le še poveča, ker ljudje so rešili le golo življenje. Ko se jej jelo tresti in hiše so se rušile, ni bilo misliti na rešitev oblačila. Ženske in otroci največ trpijo. Njih bivališča so veliki kupi snega, za katerimi tičijo. Ker je v tem kraju slaba tran-sportacija, ne morejo oblasti nuditi tako hitro pomoči. Je pa vse preskrbljeno za pomoč in so odšli zdravniki na lice mesta, pa tudi transporti z potrebščinami. Prvo pomoč so nudili letalci, ki pa je bila le neznatna. Transport z vozovi in motorji pa ovirajo slaba pota, ki so na nekaterih krajih tudi zelo razpokana po potresu. Neko poročilo se celo glasi, da je vseh mrtvih nad 4000; hiš je porušenih nad 3000 in tudi ogenj je uničil več kot 3000 poslopij. Neki poročevalec, ki je z letalom krožil nad nesrečnimi kraji in opazoval sledove katastrofe, pravi, da je grozen pogled na razdejana mesta, iz nekaterih se še vali dim; trupla leže tu in tam, med njimi pa stokajo ranjenci. Washington, D. C. — Vodstvo Rdečega Križa v Wash-ingtenu je obvestilo Japonsko, da* je pripravljeno pomagati. Cim dobi odgovor iz Japonske, bo nudilo pomoč ,kjer je potreba največja. -o- PREKO OCEANA V 19 ČEVLJEV DOLGEM ČOLNU. Berlin, Nemčija. — Paul Mueller, star 40 let, bi^ši jetnik, ki je pre&edel dvajset let v ječi radi tatvine, izjavlja, da se bo podal koncem tega meseca na pot po morju iz. Nemčije v Ameriko, v čolnu dolgem devetnajst čevljev. Na čolnu bo imel napis: "Jaz sem bivši jetnik in poskušam iti po ravni poti." Podvzetje je nevarno, kajti Mueller še nikoli ni bil na morju. Rekel je, kompas mi bo kazal pot, sicer pa, Amerika je tako velika, da bom gotovo zadel v njo. Preračunano ima da mu bo pot vzela tri do štiri mesece, vzel bo tudi seboj za toliko Časa živ-ljenskih potrebščin. i EKSPLOZIJA V IZDELOVALNICI MUNICIJE. J z A— S Nedavno je bilo poročano, da je v Grangensburgu na Švedskem v tovarni za municijo nastala eksplozija, ki je napravila precejšno škodo. Ker pa so že par ur preje vedeli, da bo nastala razstrelba, so se vsi delavci še pravočasno umaknili na varno. Le fotograf je ostal v bližini in v trenutku eksplozije napravil sliko, ki jo vidimo zgoraj. KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — Predsednik Coolidge bo,šel to leto na zapad na počitnice. Veliko poletnih bivališč mu je na ponudbo, ni se pa še za nobeno odločil. Rekel je le to, da <1aleč proč od Wasliingtona ne gre. — West Palm Beach, Fla. Iz Jugoslavije. NOVA VLADA ZA POSPEŠE VANJE KMETIJSKE PRODUKCIJE. — INTENZIV NA . GRADITEV NOVIH ŽELEZNIC. — BOLEZEN GOVEJE ŽIVINE V OKOLICI MARIBORA. — DRUGE ZANIMIVE. VESTI. Jugoslavija bo gradila želez-! pred dne 2. febr. niso delali, v nice in pristanišča. [sredo, dne 2. febr. — na sveč- , Vlada bo s posebnim investi-1 ni°° T j<3 del° V POl~ rpi _ f „ i n rp f L "b^kim posojilom pospeševala "em obratu' NajbrZ pri u" The First Bank & Trust kom- ,n , ... 1 — vr^v.......1 p. kmetlJ^O produkcijo ILLINOIS ZA MODIFIKACIJO. NEVZDRŽNE RAZMERE NA KITAJSKEM. Državni senator Marks, za modifikacijo prohibicijske postave. — New York država je proti Cuvillierjevi resoluciji. —o— Springfield, 111. — Senator Marks iz Chicage, je v državni senatski zbornici zahteval, da bi se predložilo kongresu petfcijo za modifikacijo prohibicijske postave. Senator Marks pravi, naj bi se sklicala ustavna konvencija, na kateri naj bi se amendiralo omenjeno postavo. Ta načrt je bil sprejet tudi v Wisconsin in nekaterih drugih državah. Kakor zgleda, se je zopet začela diskuzija o prohibiciji, topot bodo imeli nekolika več tvarine ko bodo razpravljali o novem načrtu senatorja Marksa. Albany, N. Y. — V državni zbornici v Albany so porazili Cuvillierjevo resolucijo za predložitev peticije za sklicanje ustavne konvencije za modifikacijo prohibicijske postave. Do tega so prišli po triurni debati. Osem jih je glasovalo proti in le trije za predložitev. -o- SVEDROVCI OROPALI BANKO V COMO. Como, Miss. — Svedrovci so navrtali in razstrelili blagajno v Planters banki ter odnesli gotovino ter vse vrednostne papirje, ki so se tam nahajali. Pek;ngska vlada jf» izdala u-j kaz za eksekucijc boljšev!-, ških agentov. — Ženo sov-' jetskega svetovalca pri narodni vladi v Hankovn. ka"( tero je ujel general Čang, so eskortirali v mesto Tsi", nan. Sanghaj, Kitajska. — T110-' zemske ženske in otroci, živeči Vuhu, oddaljeno 200 mili: z padno od Šanghaja, so isto zapustili ,čim so mesto zasedle kantonske čete, ki prodirajo proti severu. Tukaj so tudi do-! macini napadli carinarnico in isto oplenili. Begunke z otvo-| kami so se vkrcale na parni k. j ki je odplul proti Šanghaju. , London, Anglija. — Maršal) Cangtsolin, mandžurski vojni lord je izdal ukaz za ekseku-j cijo vseh ruskih jetnikov, ki so bili vrženi v ječe, radi razširjanja boljševiške propagande na Kitajskem. Cang je pa prizanesel ženi Mihaela Boro-dina. sovjetskega svetovalca pri kantonski vladi, katero so; ujeli 1. marca, ko se je nahajala na sovjetskem parniku Pamiat Lenina, na katerem so tudi zaplenili veliko propagandne literature, namenjene za kitajsko ljudstvo na severu. Gotovo je, da bo ta dogodek izzval ogorčenje v sovjetski Rusiji in zna priti do pre-1 loma prijateljskih odnosajev med sovjetsko Rusijo in vlado v Pekingu. Ujeto ženo ruskega boljševi-ka so eskortirali v Tsinan. ki je glavno mesto šanghajske province. Ruski konzul v Šang-haju je bil takoj obveščen o tej zadevi in si bo prizadeval izprositi milost za Mme. Borodin, da bi jo izpustili. ✓ -o- — Allentown, Pa. — W. S. Fuenfstueck, mesar v Bethle hemu, je izpovedal, da je u-strelil Miss Evelyn Hummel, staro 25 let, ker mu je odpq-vedala ljubezen, čim je izvedela, da je poročen in ima že pet otrok. pamja in Northwood Bank & srednimi ukrep^i'jih in'Tv Trust kompanija v Palm Beach T , J h Ima v 1. . , . -svojem gospodarskem proga- sta zaprli svoja vrata m pre- * 6 nehali s poslovanjem. Ctil^fhnr- P°frnostJb° P°" - Springfield, 111. - Mar- »llne™.d«Iu- «" , ,, , , , ~ ravnavi vod, zgraditvi dobrih old State banka v Green- t 2a d re , prenehala s po-. izenafienjem davko^ revi- slo van jem. Izvedenci pregle-L;,-rt u * v , .. , 'Z1J° carinskih tarifov, revizijo dujejo zdaj bančne kniige. dai7Q^n n, , , ., , ' JU , .. . zakona o taksah itd. se nadeia- u gotovi jo pnmanikljai. Tudi . , , , .. * 1 • / c,4 4 , , • a -10' da bocl° Olajšali pogoje za Arlington Slate banka v Ar- • j ' d i- 4. • t , i produkcijo, da se prilagodijo lingtonu. je zaprla vrata. Lnl , , * - fcUUIJO HM' v Tir- I položaju, katerega ]e ustvarilo - Minneapolis, Minn. — ■ ■ ^ u ATi, -1 • • • • zboljšanje dinarja. Železniški Mrtvega so nash v megovi pi- „ , , .' • 1 T- 1 • ! T O 7 tal ,fi se bodo prilagodili irosDo-sarni dr. Fredencka .T. Souba, fiOVC!nlw ^ , , „, , p + .1 i j v 1 1. darskim potrebam. Vlada sma- starega 11 let. \ zrok smrti, lf„0 „„ - v .. , , u00, kar je bili, za liste- ®r se..^do izeleznice gradile čase velika vsota. s posojilom m koncesijami. — _ New York N Y — Neki jGradbam v lastni državni reži- "vlo je za vozil v hišo zdravni-S.e b,° \Zo^]a ™ jih bo sma-ka dr. Simona Brodv-ja v ;trala le kot izjemo. Da Brooklvnu, podrl je steno, raz- .se P°sPešl vgraditev posamez: bit i ne so ranile neko žensko, nih zflezniških linij, bo pod u- godnimi okolnostmi pritegnila vojaštvo. Največjo pozornost bo vlada posvetila zgraditvi pristanišč in vprašanju okrepitve reč-in morskega plovnega cesti bodo tpa^a' V lada bo v splošnem državnem interesu iz finančnih in gospodarskih razlogov tudi v bodoče postopoma in brezpogojno izvajala princip deetati-zacije. ki se jo nahajala na operacijski nizi. Voznik avtomobila se izgovarja ,M.«t; škili agentov, katere bodo poklali v ječo na otok Mas-a Fue-ra. KOTLIČEK EKSPLODIRAL, KO SO GA ZAPLENILI AGENTI. Chicago, 111. ski agenti so v salunii zaplenili pripravo za žganjekuho. Ko pa so premaknili kotliček, je nastala eksplozija, kmalo na to je izbruhnil tudi ogenj,.ki je napravil na poslopju $2000 škode. Ranjen ni bil nihče. Agenti so tudi aretiral šest oseb, katere so našli pri delu okrog kotlička. mariborski oblasti. Po lanskih povodnjih se je bilo bati, da se bo pojavila me-tuljavost pri živini. Ker je bilo potrebno že v jeseni izvršiti predpriprave, ker bolezen v januarju in februarju najbolj mori, so bili predloženi tedanjemu kmetijskemu ministru Puclju načrti in predlogi, kaj Prohibicij- Arrow head naj se ukrene> da"bi Nesreča preprečila. Toda ukrenilo se ni ničesar. Zdaj pa prihajajo poročila iz Apaške kotline, Prek-murja in posebej še iz Medji-murja, celo že iz okolice Maribora, da morajo ljudje bolno živino kar redoma klati, na stotine govedi je pa že poginilo. -o- Do 170 delavcev je bilo odpuščenih v zadnjih 14 jdneh v Zagorju. V bodoče, pra-ivijo, odpuščali ne bodo več, pač pa bodo dajali neprostovoljne krajše dopuste sedaj tej sedaj drugi skupini. Nočno delo bo tudi odpravljeno, tako da se bo delalo dnevno samo dvakrat po osem ur. Preteklih 14 dni je počivalo delo tudi ob sredah in sobotah. Ker so delavci s polnim zaslužkom komaj shajali, je umevno, da so take delavne "olajšave" zelo bridke. Kljub temu pa večini delavstva ni po volji, da morajo delati vse tKrerii in soboti pravi TPD niso vedeli, da 2. februarja ni več zapovedan praznik. Tako preziranje verskega čustva delavcev utegne še kdaj imeti slabe posledice. -o- Nesreča v rudniku. Na praznik 2. febr. je v ki-sovskem rovu podsulo dva rudarja, od katerih je dobil eden zelo težke poškodbe. -o- Žrtev strašne surovosti. V Skop!ju se je zgodil strašen zločin, čigar žrtev je postal slovenski vojak Ivan Peternel. Zgodilo se je takole: Narednik Horvat, rodom menda iz Dolnje Lendave, je navsezgodaj zjutraj maltretiral vojake v tamošnji konjišnici, da so morali vstajati in padati v hlevski gnoj in gnojnico. Ker je to mal-tretiranje bilo le predolgo, je vojak Peternel nekaj ugovarjal. Pobesneli narednik pograbi v tem trenutku puško z nasajenim bajonetom in bajonet v vsej dolžini zasadi Peternelu v prsa. Sunek je bil tako silen, da je konica bajoneta med pje-či pogledala zopet na dan. Peternel je pri tej priči umrl, narednik Horvat je zbežal proti albanski meji, a ga je četa o-rožnikov vendarle ujela in aretirala. Horvat je priznal svoj zločin. -o- Umrl je 5. febr. g. Fran Župančič, oče pesnika Otona Župančiča. Pokojnik je dočakal visoko starost 79 let. Zadnja leta je simpatični starček preživel v hudi bolezni, ki ga je privezala na posteljo, vendar je vse bolečine prenašal vdano in z vedro šegavostjo. Zapustil je soprogo in dva sina. Vrlemu možu časten spomin in pokoj njegovi duši. -o- —Merchants, advertise in 'Amerikanski Slovenec." DENARNA NAKAZI! ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se po služite naše banke. Dinarje, ozir. lire nao včeraj poli-ljali po teh-le cenah: 500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5.000 Din 10,000 Din 4 9.45 J$ 18.60 -9 46.25 % 92.00 .$183.00 100 lir 200 lir 500 lir 1000 Ur 5.20 410.10 .424.25 „.$47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah še vraČu- Zaradi nettalnosti cen je ncmoRoči vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNB POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK A ČESARK 455 W. 4Z»d ST„ NEW TOSS. II. T. "AMERIKANSKI SLOVENEC" Petek, 11. marca 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list jr Ameriki. Ustanovljen leta WL Izhaja vsak dan raz trn nedelj, pqh-deljkov in dnevov po praznikih« Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO, Naslov uredništva in uprave^ 1849 W. 22nd St., Chicago, I|L Telefon; Caaal 009*, . J.M'it*. Naročnina) 45.00 . 2.50 Za celo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado in Evrope: Za celo leto _6.00 Za pol let«__8J80 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by* EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. g_. - i '' < Subscriptions: For one year__________$5.00 For half a year__2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___- For half a ySar_______ 6.00 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoelani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Preteklost nas uči, da vlada, bodisi zvezna ali državna, se nikdar ne utič$.vte spore, da bi jih skušala rešiti v prid ljudstva in delavstva. Če kedaj intervenira, je vedno boij naklonjena bogatim magnatom, kakor delavcem. To so pokazali že nešteti slučaji v borbah med delavstvom in kapitalistom. Zaradi tega bi morali biti delavci toliko bolj disciplinirani, toliko bolj enotno nastopati proti skupnim izkoriščevalcem. Nihče n. pr. ne more trditi, da ni boj premogarjev pravičen. Njih zahteve so, da naj ostanejo plače take kakor so, kljub temu, da so veliko premale, če računamo na nestalno zaposlenost premogarjev. Prembgarski baroni pa zahtevajo, da se mezde premogarjem znižajo. Statistika pokazuje, da je tekom lanskega leta povprečni premogar zaslužil komaj okrog $1000. Kaj je ta svota za družinske očete? In sedaj se jim naj zniža še ta zaslužek, ki je že tako pičel, da bolj biti ne more! Vsakdo, ki je le količkaj pravičen ve, da so zahteve po znižanju zaslužka od strani premogarskih baronov krivične. Ako jim povzročajo prevoz in druge stvari prevelike stroške, naj to poravnajo z železniškimi družbami, s svojimi somagnati. Ampak seveda, vrana vrani nikdar ne izkljuje oči. Boj proti delavstvu se vodi roka v roki in vsako ceho mora plačati ubogi delavec, bodisi pri delu, afi pa kadar mora kaj kupiti. Tako je vsepovsod, kjer imajo kapitalisti neomejeno svobodo, da ravnajo z delavci kakor hočejo. pravil Rev. Francis Šaloven, tu- 'rojstni dan. Bodi mu lahka a- John Stonich, sin družine Mr. kajšnji slov. župnik. Sorodnikom sožalje, pokojniku pa mir in pokoj in večna luč mu naj sveti! Na operacijo je morala zadnji pondeljek mala osemletna Hattie Brate, hčerka znane Mr. Bratetove družine; Želim ji skorajšnega ozdravljenja in povratka domov. Joseph Jerman, 1° let stari slovenski fant iz Jonesville ali takozvanega "Ajnzerja," je kritično obolel za pljučnico. Pravični boj premogarjev. V ospredju ameriške javnosti se zopet nahaja premogar-t ko vprašanje-. S 1. aprilom preti Združenim državam stavka na polju mehkega premoga. Kdor je zasledoval pisavo tega lista, ta ve, da smo pisali že pred več kakor enim letom dni, da se kapitalisti pripravljajo s polno paro proti organiziranim premogarjem v Ameriki. Kapitalisti so zviti. V njih službi je inteligenca vseh strok, ki neprestano manevrira in računa proti organiziranemu delavstvu. Ena izmed velikih na na k je to, da so organizirani premogar j i razdeljeni v več skupin. Premogarji, ki delajo na trefem, ali takozvanem antracitnem premogu, sklepajo pogodbe posebej, in oni. ki delajo na mehkem premogu zopet posebej. Potem so še nekatera okrožja, ki imajo separatne pogodbe. Pre-mogarski baronje so bili v tem prefrigani. Nikdar ne poteče- žiti vsaka članica brez vsake 1 i ilve pogodbi na en in isti čas, to je na mehkem iir trdem pre- j izjeme. Imamo -več važnih reči niogu. To pa je ravno v škodo premogarjem na enem ali dru-lza rešiti. Takoj po končani seji gem polju. Kadar stavkajo premogarji mehkega premoga, imamo "party" v proslavo pet-dolajo na trdem, in kadar je stavka na polju trdega premoga, j letnice društva, odkar je usta-delajo premogarji na mehkem premogu. Kapitalisti tlačijo; novljeno. Zato je dolžnost vsa-ene za drugim po vrsti, medtem ko ena stran dela in pomaga ke članice udeležiti se, poseb-> ulivge kapitalistom s tem, da zaloge prefnoga tako hitro no prosim pa tiste, katere kaj ne poidejo. Kapitalisti so ta sistem vpostavili iz prefriganosti * dolgujete, da pridete in poravna škodo organiziranim premogarjem. Tako imajo premogar-1 nate mesečni asesment. je razdeljene in tako ložje vladajo. Vse drugače bi vplivalo j Gotovo ste čitale v Glasilu, v.:» i^vimst in državo, ko bi odložili delo hki^tu vsi premogarji j da je prosta pristopnina v Jed-..".n -hkem premogu. Pogodbe, ako tudi se v svojem;noto podaljšana do 31. julija,, . , i::In* ti značaju razlikujejo, bi se lahko uredile, da bi in tudi v društvo imamo prost meriška zemlja in naj se spočije v Bogu! Mr. John Pazel se nahaja v bolniški postelji že par dni. U-pati je, da v kratkem ozdravi. Istojtako se nahaja bolan za gripo Mr. John Mikolek. Poročevalec. -o- MISS NEVERBETTER SE POSLUŽUJE TONETOVIH NAČINOV. povrhu tega še IZ URADA DRUŠTVA SV. ANE ŠT. 170 K.S.K.J. Chicago, 111. Naznanjam vsem članicam gori omenjenega društva, da se vrši redna mesečna seja dne 13. marca ob 2. uri v navadnih prostorih. Te seje se mora udele- majnah tukaj je običajno plača vsakega 15. in 30. v mesecu. Ker je, kakor navadno, 30. maja praznik "Kinčanje grobov," bila je plača za majnar-je dan preje, dne 29. maja. Ko tisti popoldan peljejo uradniki družbe denar na urad tamoš-njega premogokopa, da bi z njim plačali premogar je v rovu na Black Hallow, jih nenadoma na poti napade skupinžt roparjev. Streli so padli iz zasede in zadeli smrtno Ben Dickersa in Elmore Westa. Tretjega so pa ranili. Napad se je izvršil na samot- Joliet, 111. .. - um o- TvT , Citatelji mojih dopisov se Prepeljan je bil v St. Mary s , , , ...... , . .v . T n „ bodo gotovo spominjali, kako bolnišnico v La Salle. • 44 ,„ . , Tr , , j . . j. j- j. 'sem stiksal mojo sosedo na Kakor drugod tako tudi tu- a, , ■ , .. , . . . . .. , Štefanovo, ko sem ji dokazal, kajsni premogarji z napetostjo ) , , , T .. , „ . . . . da so na ta dan v Jolietu cvete- cakamo, kaj nam prinese 1.!. .... , .i i . , , .. ;le vijolice. Jaz sem dobil dolar april. Kakor izgleda, bo najbr- že stavka. Premogarski mag-natje se malo zmenijo za delavce. Dobro vedo, da so naše zahteve upravičene, vendar kaj jim je delavec? Samo da imajo sami bolj ugodne razmere za dobičkanosno konkurenco, to je vse kar si želijo. Drugih vzrokov sploh ne skušajo odpraviti, marveč, če ne pride dovolj v njihove vediro lačne žepe„ se enostavno skopljejo na delavce. Tem zmanjšati zaslužek, pa bo šlo. Tega recepta so se še vedno posluževali in kakor zgleda, se ga zopet sedaj. Potem, če bo stavka in bo vsled tega prizadeta tudi ostala industrija, bo pa spet kriv vsega ubogi premogar. Opazovalec. --p—O- inu'L- :Mi! >• »otek in skupni začetek. pristop. Zato vas prosim, cenje- Pri sedanjih pogajanjih so se premogarski baronje poslu- ne sosestre, potrudite se in mazili istih starih metod, kakor vsakokrat poprej. Sestanejo se lo poagitirajte za nove kandi-:astopniki premogarjev, podajajo svoje izjave, zavite v lepo datinje, zdaj imate najlepšo diiiu-iV fraze in konečno izjavljajo, da nimajo za posebno priložnost, in s tem pokažite, kompromisiranje polne moči, nakar odidejo, stvar zavlečejo, da ste za napredek društva in da nastane stavka. Vse se izvrši namenoma, ker kapitalisti jednote. Na zadnji redni seji ki je prva v tem letu. Pozdravljam vse članice našega društva, kakor tudi celo članstvo Jednote. Anna Frank, tajnica, 1828 W. 22nd Pl. hočejo, da premogarji odidejo na stavko, da jih potom stavke gospodarsko oslabe. samo da jim potem lažje usiljujejo svoje zahteve. Tudi sedanja stavka, ako se ne bo preprečila, se bo zarila na isti podoben stari način in povod, ki ga vedno povzroče kapitalisti umetnim potom. Ta prihodnja stavka pa je namenjena še posebnemu na-in r emoga r j e m. Proti takim nakanam kapitalistov bila bi edina odpomoč enotna fronta vseh organiziranih premogarjev pa naj delajo na trdem ali mehkem premogu. Delavci bi se morali v tem oziru učiti taktike od svojih sovražnikov kapitalistov; kakor j na Zink Co., ki obratuje v Pe eni nastopajo enotno, tako bi morali delavci proti njim. jru. Dogodilo se je tako-le: Po je bilo sklenjeno, da bo društvo imelo veselico dne 22. maja v Narodni hali, Racine Ave. in 18tli St. To naznanilo naj vpoštevajo druga društva MAJNARJI V PENNSYLVA-NIJI ZOPET BREZ DELA. Forest City, Pa. Tukajšna Hudson Coal Co. je zaprla svoje rove v Lackawanna in Luzerne okraju za nedoločen čas. To prekinjenje obrata v rovih omenjene družbe je postavilo okrog 23,000 premogarjev na cesto. Ta dru-nem kraju, ravno ko pelje pot žba je bila ustavila v kratkem iz Jonesville čez tamošnji po- že dvakrat obrat. Prvič je usta-tok, malo naprej, ko se zakrije vila obrat za pet dni. Drugič razgled na to pot. Kakor hitro pa za štiri dni. Zdaj pa je našo oblasti začele zasledovati ta bila na buletin tablo svoje na-zločin, so najeli hitro zasledo- znanilo, da njeni rovi ne bodo valne pse, ki so v kratkem iz- obratovali, dokler družba te sledili napadalce. Bili so Ttali- odredbe ne prekliče. Pravijo, jani, med njimi tudi neki Mike da vzrok temu prekinjen ju z Spagnaola, ki je izpovedal, da delom je gorko vreme zadnjih je streljal na uradnike. Te dni dni in da vsled tega se je druž-pa je prišla vest iz državne bi nakopičilo premoga po skla-jetnišnice iz Jolieta, da je ta jdiščih. jetnik, Mike Spagnaola ubežal iz ječe in nihče ne ve, kje se skriva. Vse oblasti so na delu, da ga zasledijo, a doslej, ko pi- in naj pridejo na to prireditev, šem te vrstice, še nihče ne ve, TO IN ONO IZ LA SALLE IN OKOLICE. La Salle, 111. Bilo je spomladi, 29. maja 1. 1913, ko se je kakor blisk raznesla vest po našem mestu in okolici, da se je popoldne istega dne dogodil strašni zločin na "Black Hallow," da sta bila ubita dva uradnika tamošnje družbe, ki je obratovala pre-mogokop na Black Hallow. — Premogokop je obratovala zna- Smrtna kosa je pobrala te dni tukaj dobro znano Mrs. Antonijo Bistan, živečo na North Main Street. Umrla je na za-strupljenju krvi po šest mesecev dolgi bolezni. Bila je še mlada, komaj 22 let stara. Bila je rojena v Ameriki, hčer u-gledne slovenske družine v Fo- in ona je bila razočarana. Ne vem, je li Miss Neverbet-ter v Montani dobila kje Am. Slovenca in ga čitala,če ga zna, ali pa ji je morda kdo raztol-mačil dotično afero med menoj in sosedo. Časopisi namreč poročajo, da je Miss Neverbetter dobila podobno stavo, samo seveda ne v obliki enega dolarja, temveč dobila je stavo tisoč dolarjev. Miss Neverbetter je šla te dni iz Montane v Los Angeles, California, ter je seboj vzela škatljo snega in istega dobro omotala s takimi predmeti, ki branijo dostop toplote do mrzlih predmetov in iste ohranijo mrzle, kakor n. pr. led v ledenicah. Ko je prišla v Los Angeles, je na nekem banketu, kakor poročajo listi izjavila, da bo nekega njenega oboževalca okepala s sneženimi kepami, če ne bo priden. V Los Angeles pa je bilo tedaj ravno 82 stopinj nad ničlo. Vsi so bili letno o-pravljeni in zato so se tej njeni izjavi zelo začudili. Njen oboževalec pa je izjavil: tisoč dolarjev ti dam, če vržeš v mene sneženo kepo. Miss Neverbetter stopi h malemu paketu, ga razvije, naredi kepo in zažene v njenega oboževalca. Ostali so potrdili, da je stavo dobila in on tudi ni hotel ostati figa-mož, pa ji je dal tisoč dolarjev. — Kdor zna pa zna. Zna sicer tudi Tone, samo ne tako, kakor Miss Neverbetter. Bitala me je za 999 dolarjev. Kakor berem v raznih dopisih, ne preganjajo kršilcev suhe postave samo pri nas, temveč tudi v drugih krajih. Pri nas to sicer ni več nobena novica, ko se sliši, tega so prijeli in tega. V Rockdale, tukajš-nem bližnjem predmestju, so prijeli nekega našega rojaka in ga precej hudo zašili, ker so našli pri njem nekaj močnejše rest City, Mr. in Mrs. Anton Pijače. V eni krajih ga pa pijo Trelc. Bila je članica društva |noč in Pa Je vse prav. Ej, sv. Ane in enega angleškega .prijatelji, vse se lepo vrti, če je T " Pokopana je bila iz dobro namazano. kje se nahaja. Guverner Small je razpisal posebno nagrado $50 tistemu, ki bi dal oblastim kake informacije, ki bi vodile do aretacije Spagnaola. Preminul je zadnji petek ro- | jak Anton Udovič, 86 let star. Bolan se je nahajal že nekaj mesecev in menda vsled visoke starosti ni mogel premagati bolezni. Pokojni je bil rojen na Dolenjskem. Tukaj zapušča dva sinova, Ant. Udoyiča Jr. in Frank Udoviča na Jonesville ali takozvanem "Ajnzarju." V Johnson City, 111., zapušča hčer Antonijo, omoženo Stare, in eno hčer v starem kraju. Bil je ^ JC Ka ŽIVljenja. Blazno dirjajo in b • d , u h eden izmed starih pijomrjev moc je bila zaman. Pokojni je ubijajo ljudi pri belem dnevu. bave, bo h res vcPiik nase naselbine. Pokopan je bil bil rojen dne 2. marca 1. 1847 in te nesreče se čezdalje bolj dovoljiv. Zato pa vsak prav go-iz cerkve sv. Roka zadnji pon- v starem kraju. Značilno je to, množe. V soboto večer je bil tovo prodaj eno vstopnico deljek. Pogrebne obrede je o-'da je umrl ravno na svoj 80. !poVožen 131etni slovenski fant'1 društva, slovenske cerkve sv. Jožefa. Zapušča žalujočega moža in malo hčerko ter več ožjih sorodnikov. Vsem moje sožalje, pokojni pa R.I.P.! Kdor pa ne maže, pride pa kmalu v kašo... Požar je izbruhnil te dni v trgovini našega poznanega trgovca Mr. Jakoba Štrukel na 1199 North Broadway. Ker se je ogenj posrečilo hitro poga-Preminul je 2. marca tudi |Sxti, ni bilo ravno večje škode. Mihael Kosič, 80 let star. Umrl | Nesreča. . Avtomobilisti so je nagle smrti. Večerjal je, kar ljudje, ki si ne dajo dopoveda-.se mu kos mesa ustavi nekje v |ti, kako naj se pazi na člove-Igrlu m ga je zadušil. Vsaka po- gka življenja. Blazno dirjajo in in Mrs. Stonich s 532 Plainfield Ave. Pant ima prebito glavo in zdravnik nima upanja, da bi ozdravel. Kako se bo njegovo stanje obrnilo se še ne ve, ko pišem te vrstice. Za druge novice ta čas ne vem. Tone s hriba. -o- KAJ JE NOVEGA PRI MO-HORJANIH. . Chicago, ill. Prihodnjo soboto ima Slov. Podp. Družba sv. Mohorja svojo skupno spoved in v nedeljo jutro, 13. marca, pri pol 8. -sv. maši skupno sv. obhajilo. Vsi člani so vabljeni, da naj se tega skupnega letnega obhajila v najpolnejšem številu udeleže. S tem bomo pokazali, da smo praktični katoličani in obenem bo v čast družbe, ako bo ista v polnem številu zastopana. Komur je za ugled in čast družbe, bo gotovo zraven. Slov. Podp. Družba sv. Mohorja zadnje čase krasno napreduje. Tako v članstvu kakor v finančnem oziru. Je to čisto domača organizacija, kjer je zbrano vse vneto Slovenstvo naselbine. Šteje blizu 500 članov in članic in v blagajni ima nad $4000.00. Mesečni ases-menti so najnižji izmed vseh pri tem društvu. Za 50c na mesec daje družba svojim članom $1 bolniške podpore za vsak dan bolezni. V slučaju smrti pa dobijo dediči po umrlem toliko dolarjev, kolikor članov šteje istočasno družba. Družba sv. Mohorja pa tudi skrbi za družabno življenje | med nami v naselbini s tem, da priredi večkrat dobro prirejene zabavne prireditve. Prihodnja zabava, ki jo bo imela družba sv. Mohorja, se bo vršila v nedeljo, dne 15. maja. Odbor, ki je na delu za to prireditev pravi, da bo to ena izmed najboljših dosedanjih zabav, ki smo jih imeli Chicažani pod streho miše šole. Še celo Miss Sreča bo rraivzdfcaih blagor onemu, v katerega se bo Miss Sreča zaljubila. Koga mislim s tem, upam, da me vsak razume. Saj ste te dni dobili pisma in vstopnice na to prireditev. Veste tudi, kaj je na teh vstopnicah zapisanega in obljubljenega onemu, v katerega se bo Miss Sreča zaljubila. Samo to-le, bratje, Vas vse prav resno opominjam. Ne držite tistih pisem in vstopnic zdaj v žepih, ali kje založene, da jih naposled še najti ne bote mogli. Ne, nikakor ne! Komurkoli je družba sv. Mohorja pri srcu, naj gleda, da bo vstopnico, ki mu je poslana poleg njegove prodal. Noseri, to-pot pa ne bo veljal noben izgovor: nisem mogel (a). Nad dva meseca je še skoro časa in če do tedaj ne bo vsak član(ica) prodal (a) ene vstopnice, potem bom predlagal Miss Sreči, seveda pod pogojem, če bo moja beseda pri njej kaj veljala, da naj takih tudi nič rada ne ima. Kdor hoče torej, da ga bo Miss Sreča rada imela, naj gotovo proda ekstra poslano mu vstopnico. Bratje in sestre,le če In POVEST 0 "FRONKIH." Leta 1809 so v naših krajih zagospodovali Francozi. Štiri leta so vladali na Kranjskem, pa še zdaj niso pozabljeni. Ne bom trdil, da niso ti ljudje naredili ničesar dobrega; a pri ljudstvu so ostali slabo zapisani. "Gorje nam, če bi bili ostali pri nas s svojimi nauki," je dejal neki mož tam visoko, v hribih in njegove besede je zapisal kronist v župno kroniko. Odpravili so namreč celo vrsto ljudstvu priljubljenih praznikov, vpeljali so skoro božje češčenje za svojega častihlepnega cesarja Napoleona, poroka Se je morala vršili le pred "merom" (županom) in je izgubila ves cerkveni sijaj in značaj. Še hujše morebiti kakor ta naprava so pa ljudstvo zadeli strahoviti davki. > Hud je bil že krvni davejt, ki ga je poznala tudi Avstrija. Tiste čase so namreč (Dalje na 5. srtani) naše fante lovili kakor zverino in jih tirali v vojno službo. Gorje mu, kdor je prišel lovcem v pest! Postaral se je v vojaški službi in kot siv mož se je vračal v domačo vas, kjer so ga le redkokdaj še spoznali. To je bil čas hajdukov, rokovnjačev, divjih lovcev in skrivačev. Najhujši pa je bil davek v denarju. Plačevali so ga v francoskih frankih, po domače v "fronkih." Odtod se je ohranilo, da še zdaj marsikje pomeni fronke plačati toliko kakor davke .plačati. In davek je bil takrat veJik. Neprestane vojske Napoleonove so žrle in drle ljudstvo do mesa in do kosti. Tisti čas je rodil gotovo še marsikomu znano pesem o zapravljenem kmetu. A kmet ni zapravil grunta po svoji nerodnosti, vsled pijančevanja; neznosni davek je bil, ki je gnal kmeta na boben, brezsrčnost uradništva je rodila v kmetovih ustih to-le značilno obsodbo: ■ Gosposka je pa hujša kot zlodi. Nobenemu nič ne posodi; če 'n krajcar per davkih fali, že revska nad mano 'n renči. "Plačaj kar si dolžan, pa molči!" so govorili tiste dni pri gosposki. In še hujše. Če nisi plačal zlepa, je prišel pa "sekaci-jon." Poslali so kmetu vojaštvo v hišo. Vojak je ukazoval, jedel, postopal, škodo delal, mladino pohujševal in zapeljeval, kmet se je pa po tihem jezil, ker se glasno ni smel. Prav po domače, po slovensko, je spet svojo jezo zlil v pesem. Z bridkim nasmehom na ustnih je tožil svoje gorje: tak mene prav lepo pozdravi, "ferfluftani paver, kujon, per teb' sem na eksekacjon." Kmet je delal, garal, trpel" plačeval; njegovi sinovi so se potikali po svetu, na vojski ali pa med skrivači, le najslabše moči so garale in delale na domu in se trudile v potu svojega obraza, da so si ohranile vsaj ljubi svoj dom. Prečudna je res ljubezen do rodne zemlje! Dom pa je fyiral in razpadal, ker ni bilo nikogar, da bi ga popravljal. S kakšno bridkostjo v srcu je pel tiste dni naš kmet: P Un teden sem davke;poplačal, sem mislil, da j* plačano vse, pU nekaj mi je primanjk'valo: perpoka jo v hišo sovdat. "Ferfluftani paver!" mi pravi, "Vbena reč ni per hiš brez tadla: Peč mi bo glihkar vkup padla, na: klop se že sesti bojim in s cunjam* pa luknje mašim." , ,2iyinoreja je omagala. Le par suhih repov je stalo v hlevu in premožen je bil kmet, ki se je laliko poba,hal: Konja jmam suhega, pa še mal' gluhega, v ravnem počas' jo gre, v klan'c se pa opre. Iz dežele pa so vozili tiste dni polne vozove krvavo prisluženega in s solzami oro-šenega denarja. Vozili so ga zato, da je spet lahko tekla kri, da je oholi samodržec na cesarskem prestolu lahko strahoval že itak nesrečno Evropo. Naj reče torej kdo kar hoče, naj hvali kdo Francoze, kakor jih hoče; resnica je ta, da je bil slovenski kmet vesel, ko je za-tonila Napoleonova zvezda. V konec Napoleonove slave pa spada že začetek naše povesti- ' - X Kar noč je vzela Francoze. Nihče -ni dobro vedel, ali so šli iz 2irov proti Idriji, ali so jo mahnili proti Logatcu, ali celo proti Loki. Ljudje so zjutraj vstali, pa so videli, da Francozov ni več. - Petek, 11. 143rca 192?. "AMERIKANSfcl SLOVENEC' 8 Sv. Mihael, zaščitnik katoliškega tiska na Češkem« Tam v lepi slovanski Moravi je te dni zagledalo luč sveta novo katoliško društvo, katerega naloga je širjenje dobrega katoliškega tiska med ljudstvo. Ustanovil je to društvo češki duhovnik Father A. Pattloč, vnet duhovnik, ki se bori na polju prosvete že leta in leta proti brezverskemu tisku na češkem, kateri je zlasti zadnja leta hudo poplavil vso Čei-ško. Kulturni boj, ki je trajal takoj po preobratu precej časa na ČeSkem in še sedaj stvari niso urejene z Vatikanom, kakor bi morale biti,— je povzročil ogromno škodo na Češkem. Celo duhovniki so odpadali in začenjali narodno cerkev ter odpovedali zvestobo Rimu. Toda med temi so bili tudi junaki, ki niso pometali pušk v koruzo takoj ob prvi nevihti. — Vztrajali so, prebili so črno noč boja in v teh bojih so postali skušeni vojniki božji. Ko so svobodomiselni in socialistični elementi mislili, da so Češko že popolnoma spravili pod brez-verski klobuk, pride iz ljudstva nova ideja, vsebujoč nesmrtne ideale, katerih cilj je, na razvalinah dosedanjega češkega verskega življenja pozidati novo močnejše življenje, ki bo temeljilo na trdni nezlomljivi veri Češkega ljudstva. Dvignil se je vnet češki katoliški duhovnik Father Patt-loč. Zbral je okrog sebe vnete mlade moči. Obrazložil jim je svoj namen in skupina katoliških dijakov mu je zaprisegla zvestobo, da mu bo sledila in ga podpirala. S tem se je ustanovilo društvo posebnega reda za širjenje katoliškega tiska pod varstvom sv. Mihaela. Ta- koj po ustanovitvi tega društva se je vpisalo na stotine katoliških mož in žena, ki bodo podpirali akcijo širjenja katoliškega tiska. Društvo samo je že začelo izdajati poseben katoliški časopis in se pripravlja na izdajanje brošur in pamfletov, ki jih bodo člani društva širili med narod po deželi. Vodilno geslo temu društvu bodo besede velikega papeža Pija X., kateri je svoječasno zaklical katoliški duhovščini in lajištvu vsega sveta: "Zastonj ustanavljate misijone, zidate cerkve, šole in zavode — vse vaše delo bo uničeno, vsi vaši napori in trudi so brez pomena - ako ne znate rabiti in vihteti najmodernejšega orožja — katoliškega tiska." Najznačilnejše za člane tega društva je pa to, da so se zavezali širiti katoliško časopisje ne glede na trud, čas, stroške in lastno revščino. Njih geslo je tudi to, da se dandanes reši največ duš z dobrim tiskom. Zato so za ta namen pripravljeni žrtvovati vse, čas in premoženje. Jasno je, da ideje, za katerim stoji tako navdušenje, bodo napredovale 1 in prodirale med narod. Za slovansko Češko pa je to žarek novega upanja, žarek jutranje zarje, ki o-znanja bratom Čehom svetli dan — po temni noči, v katero je potegnilo češki narod frama-zonstvo, misleč, da je zmagalo. Toda resnica je nepremagljiva. Lahko se jo en čas zakriva, a prej ali slej se pokaže v svoji ponovni nepremagljivi pozi in tako prihaja na površje tudi zopet med češkim narodom njegova vera — ki je Resnica. SPOMENIK DRŽAVE NEW YORK THEODORU ROOSEVELTU. Kanada. Piše:Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Sask., Canada. (Dalje.) Na sliki vidimo pročelje spomenika, ki ga bo postavila država New York v spomin bivšega predsednika Theodora Roosevelta. Spomenik bo Postavljen v Central Park West na 77. cesti v New Yorku. IZ BERLINA V NEW Y0RKiraz,ikovaI od motorja-katere- [ga gonilna sila je gazolin. V 90 MINUTAH. Belgija v strahu pred Nemci. Zunanji minister Vandervel-de je v parlamentu odgovarjal na interpelacijo glede ukinje-nja medzavezniške vojaške kontrole. Vandervelde je rekel, da ne dvomi, da se Strese-mannova politika ni izpremeni-la, toda jasno je, da tisti, ki bi demokratični nemški vladi popolnoma zaupali, vse drugače ?notre vlado, katere vodilni možje so skoraj samo možje desničarskega režima, Qb sebi je tudi umljivo, da se morejo raz--orofceni milijoni o prvi priliki zopet oborožiti. Ali morajo te-daj tudi ostale države znižati Število vojaštva ali pa dati Nemčiji svobodo, da se javno oborožuje. . Nato je O istem predmetu govoril vojni minister Bouque-ville. Izjavil je, da zelo spoštuje mirovno misel, da pa se ni smeti zatiskati oči pred dejstvom, da so v Nemčiji še na dehi sile, ki delajo proti miru. Nato je navajal, kako se v Nemčiji od leta do leta zbira orja£ka vojna rezerva izvrstno izvedba nega moštva in častnl-fitva m dosfciženih reichsweh-rovcev. Heichswehr je prvovrstna vojska; šteje i00.000 vojakov in 15,000 mornarjev. Po razorožitvenih določbah bi morala vsako leto odpustiti samo pet odstotkov moštva, dejansko pa odpušča po 25 odstofc* kov, tako da se v 4 ietih popolnoma obnovi in pomnoži rezervo za novih 100,000 mož. Pri tem treba vpoštevati še športne in patriotifne ter mladinske organizacije, ki vse služijo voja-fild vežbi in izobrazbi. Če se vpoftteva, da temelji nemška strategija na treh točkah: napasti, delati brzo in zanesti vojno v sovražno deželo, postane jasno, kaka nevarnost preti Belgiji od morebitne nove vojne. Bodoča vojna bo dejansko predvsem industrijska vojj^a. Vsled uporabe plinov tn trUaejra bombardiranja bp strifea. SUj Si Bilo ob teb razmerah z belgijsko spričo dejstva celo, da so belgijske meje brez utrdb in odprte navalu? Položaj za Belgijo je danes še mnogo bolj kritičen nego 1. 1914. Minister je zaključil svoja izvajanja s pozivom, naj Belgija sledi francoskemu zgledu in utrdi svoje meje proti Nemčiji, da bo mogla belgijska vojska odoleti nenadnemu navalu. — Harrisburg, Pa. — A. S. Banmiller, pomožni blagajnik pri Commonwealth Trust kom-paniji v Harrisburgu, je brl aretiran na podlagi obdolžbe, poneverjenja večje vsote bančnega denarja. Sliši se neverjetno. Toda, če pomislimo, da se je zdelo neverjetno tudi, ko so še nedavno govorili, da bodo letali po zraku kakor ptiči, da bodo po cestah vozili z vozovi brez konj; mnogi so se smejali in se norčevali, ko se je raznesla med svet yest, da se bo lahko govorilo iz Evrope v Ameriko in da se bodo prenašale fotografije na veliko daljavo z e-lektriko. Vse to je pa danes gola resnica. V Nemčiji živi človek, ki se zove Max Valier, mlad zvezdo-slovec, bivši pilot v avstrijski službi. Valier je sprožil fantastično idejo, da bi se potnike v letalu, kakor raketo spustilo v zrak — v vsemirje, odkoder bi sfrčali proti Ameriki, kjer bi pristali po poteku poldruge ure. Raketni motor bi prišel tukaj v poštev, kakor tudi take kabine, da bi potniki lahko zdržali brzino letala, bolje rečeno — "rakete." Da pa Valier resno misli, priča to, ker se je že o tem posvetoval z učenjaki v Kruppovih tovarnah, ki neprestano študirajo in delajo nove načrte. V teh tovarnah so izdelali velikanski top, imenovan "Velika Berta," ki je sipal ogenj v vojnem času v Pariz iz daljave 80 milj. Valier je bil v svrho razgovora o načrtu dolgo časa v konferenci pri profesorju Hugo Junkerju, največjemu nemškemu graditelju aeroplanov. Profesor Junker sam ima načrt za Iz Berlina v New York v poldrugi uri, ta ideja ni nič bolj fantastična, kakor je bila precl gotovim časom ideja za avtomobil, radio ali govorjenje iz Londona v New York. Glas pošljemo z novo napravo v zrak, katerega ujame za to pripravlja n aparat, ki je milje in milje oddaljen v drugem delu sveta. Tudi to so bile sanje, ki pa so-se uresničile. Valier namerava spustiti v zrak svojo smodki podobno raketo — ae-roplan, v katerem bi bili pasa-žirji, ki bi se radi znašli v poldrugi uri preko morja. Najboljši aeroplan bi danes potreboval devetindvajset ur za polet iz Berlina v New York. Navaden aeroplan bi potreboval za polet navpično v vsemirje — devet milj visoko, dve uri in pol. Po Valierjevem načrtu bi pa raketni motor potreboval, da bi prišel v isto višino, le 17 sekund. Ko bi prišel v visočino devettisoč čevljev nad zemljo, bi se brzina pospešila in bi v petintridesetih sekundah dosegel višino 65,000 čevljev ali 12 milj: 40 sekund na to bi se nahajal že 30 milj nad morsko gladino. Ko bi "raketa" dosegla gotovo visočino, bi bila njena brzino 4320 milj na uro, to-raj bi bilo mogoče preleteti razdaljo med Berlinom in New Yorkom v poldrugi uri. Ta način potovanja bi pa bil zelo drag in priporočljiv le tistim, katerim je — čas zlato, ako ne vpoštevamo tudi mirnih J dijska lekarna. Prvič vzemi tako pomirjevalno sredstvo pol ure pred odhodom ladje ali aeroplana, drugič pa nekako pet ur pozneje. Drugo jutro, ko se zbudiš, vzemi zdravilo še enkrat. Če je morje zelo razburkano in se približuje kriza morske bolezni, vzemi še en prašek. Tako se polagoma utrdiš. Ker nisem politikar mi je težko podati političen položaj Kanade radovednežem onstran morja. Toliko pa vem, da kakor je skoro vse drugače kot tam,. se tudi politika drugače vodi. Politično bandero v starem kraju bil je nacionalizem. Bil je to pravi rak narodov; popolnoma jih je raz jedel, da nazadnje ni ostalo nič kot kosti. Ker smo ljudje vsi enaki, •obdani z vrlinami kakor pomanjkljivostmi, je misel, da je celoten narod dosti boljši od drugega, le prevarljiva domišljija. Neki učenjak pravi, da ima vsak človek, toraj tudi ce lokupni narod, take vrline v sebi, katere njegov sosed nikdar doseči ne more. To je tako po božji previdnosti. Nacionalizmu se stari narodi niso udali. — "Civis Romanus sum," pomenilo je plemstvo Rimljanov. Prednost nacionalizem vpreči in udinjati, bila je rezervirana pravica nemškemu narodu. Slavni nemški pesniki Prehlajenje in nahod. V "Miinchener Medizinische Wochenschrift" govori prof. Hamburg o tem. Ni treba za to posebnega povzročitelja, v poštev pride vreme in sprememba konstitucije. Prehlajenje, splošno ali krajevno, n. pr. mrzle noge, že lahko povzroči nahod. Splošna ali krajevna konstitucija se tako spremeni, da začno nosne sluznice dobivati druge lastnosti. Najboljše i sredstvo je to, da se borimo proti motenju konstitucije. To se je vršilo že od najstarejših časov, ne da bi se bili ljudje zavedali, s potenjem in z ogiba-njem nenadnega prehlajenja, mokrih nog in vetra, ki vleče. Vzroki v spremembi konstitucije so razburjenje, pomanjkljiva hrana in pijača iz navade. Ojačenje konstitucije preprečuje nahod in prehlajenje. V prvi vrsti pomagajo pri tem dihalne vaje, nato sport. Treba je tudi, da zmeraj izpiramo usta in da si snažimo zobe. -o-- Kanadi je sedaj liberalna—kanadska — stranka na krmilu. To stranko je svoj čas peljal do zmage slavni Sir Wilfrid Laurier, Francoz, prepričan katoličan, dosedaj največji kanadski državnik; umrl je leta 1919. Med drugim je njen cilj odstranitev carine med Ameriko in Kanado, povzdiga zapad-nih provincij iij znižanje davkov. Za njo pride konservativna — angleška — r.i-anka, ki je za zvišanje carine in pred-pravice vzhodnih provincij. — Tretja je progresivna, nekako neodvisna, od katere pa je seve dosti odvisno pri glasovanju. Lansko leto bile so nove volitve kaj viharne, ampak samo na papirju. Za tukajšne volitve ni potreba nobenega žandarma, zato pa več črnila. Ker so si načela strank bila precej nasprotna, bila je volitev zelo živahna. Liberalni stranki je v prerijah dosti pomagala Hudson Bay železnica, katero so obljubili dokončati; pa niso samo oblju-so postavili temelj temu nacio- bili, ampak stranka je po izvo-nalnemu varanju. Nemštvu po- litvi takoj šla na delo. Zanimi-stal je nacionalizem velika si- vo je, da hočejo v Kanadi tret-la; pozabili pa so pri tem in se jo stranko iztrebiti, medtem ko varali, da sila rodi protisilo, v Ameriki s tretjo stranko sili-obadva skupaj pa poraz. Tra- jo v vlado. Poražena stranka gičen polom 1919 je temu po- se tukaj imenuje "minoriteta" rok. Kakor so bili veliki stari in uživa ono veliko prednost, SKICA RUMUNSKEGA KRALJA. Proti morfiju. Angleži so začeli v zadnjem živcev. Drag bi pa bil zato, ker jčasu hudo kaznovati vse pre-bi porabil veliko več kuriva za .stoPke P™ti predpisom o pro-motor, kakor ga porabijo na- |metu z morfijem. Neki zdrav- nov motor, ki se boTopolnoma I'vadni aeroplani. Za vsako tono |nik ni. redno opisoval nakupov tovora bi se porabilo pri motor- jmortlJa in komu ga je zapisal, ju "rakete" 16 ton kuriva za ,in še nekaj' malega se je proti polet iz Berlina v New York. zakonu pregrešil, pa so ga kaz-Živimo pa v časih, ko se do- jnovali z zaporom šestih mese- SJrica predstavlja romunskega kralja Ferdinanda, ki ga je skiciral z navadnim peresom in prosto roko italijanski u-vojsko — taeteik Giuseppe Garzia v Benetkah. * gajajo reči, ki bi jih ljudje še ne pred dolgim časom smatrali za nemogoče. Toraj tudi Va-lierjeva ideja niso sanje. Izvedljiva je v teoriji, kako pa bo v praksi, se bo pokazalo pozneje. ZDRAYSTVO Morska in aviatična bolezen. Onim, ki trpijo na tej bolez- cev in z denarno globo $1500. -o- Deset zdravstvenih zapovedi za otroke. 1. Držite otroke proč od vseh ljudi, ki so na kak način pre-hlajeni. 2. Pazite, da otroci ne pridejo v dotiko z ljudmi, stanujoči-mi v hišah, ki se nahajajo pod kvarantino radi kake nalezlji- ni, priporoča dr. Bruns v 'Mlin- ,ve bolezni. chener Medizinische Wochenschrift" to-le: Poldrugo uro prej, preden gre ladja ali aeroplan naprej, moraš dobro jesti, a jedila ne smejo biti težko prebavljiva in premastna. Dalje glej na to, da želodec med vožnjo ni nikdar popolnoma prazen. Alkohol ni tako dober, kakor se splošno trdi. Ko je ladja zunaj na morju, si pripravi ležalni stol sredi ladje kje, če le možno, na dobrem zraku, in se toplo pokrij. Ce le moreš, se ogibaj zaprtih prostorov in ne zasleduj z očmi vodoravne črte. Prav dobro je, če telovadiš, plavaš, igraš tenis itd., sploh ce kaj delaš, kar ti odvrne misli od vožnje proč. Kot 3. Ako le mogoče, izogibajte se gneči. 4. Denite otroke v posteljo, čim se pokaže najmanjši nered v zdravju, tudi če se vam stvar zdi malenkostna. 5. Izolirajte bolnega otroka pred drugimi brati in sestrami. 6. Prijavite vsak slučaj nalezljive bolezni, ki ni že pod kvarantino, čim o njem izveste. 7. Ne pošiljajte otroke v šolo, ako bruhajo, imajo glavobol ali so hripavi. 8. Obračajte posebno pozornost na zdravje nosu in grla otrok. 9. Čim ste v dvomu, pokličite svojega zdravnika. 10* Obrnite se na zdravstve- zdravilna sredstva jemlji to,|no oblast (Board of Health) za kar ti da ladjin zdravnik in la- vsako zaželjeno informacijo. narodi tedaj, tako so drugi na rodi in osobito amerikanski, ne nacionalni, ampak eminentno patriotični. Anglež, Amerika-nec in Kanadec je ponosen kakor stari Rimljan na svojo državo. Ta mu je vse. Ona ga izvrstno redi, on pa jo ščiti in vsakdo mu je prijatelj, ki mu pomaga, da uspeva njegova država. K temu je vsak narod, vsak jezik dobrodošel. Ena misel prešine vse: "Ce je moja domovina v dobrih rokah, sem tudi jaz." Za strast strupenega nacionalizma on nima smisla, ga naravnost srdi. Vsak lahko govori svoj jezik kjer hoče, ni-kdo ga ne bo nadlegoval. Če hoče sebi dobro, se bo naučil domačega, angleškega jezika, kakor hitro more. Vsa politična dejanja se toraj vršijo v smeri napredka države in prebivalstva. Vsa dejanja so toraj konstruktivna. Ker pa do blagostanja države vodijo različna pota, zatoraj imamo tudi različne politične stranke. V ki se imenuje "Protection of the minority," ki je, če se ne varam, izvor kanadskega značaja. Rekel bi, da se morajo po neki nezapisani, pa med seboj dobro razumljivi pogodbi, pravice manjšine na vsakmačin ščititi in uvaževati in nikdar za-treti. Mislim, da je v tem nekaj več kot v amerikanskem "gentleman's agreement." Kakor je bolan ali celo siten otrok večja skrb družine, tako so pravice minoritete skrb vlade. katere se ne morejo prezirati. Tudi drugod so vse manjšine protežirane. N. pr. v pro-vinciji Quebec je primeroma le malo Angležev, pa imajo iste pravice kot Francozi glede šol, cerkev, jezika, političnih pravic. Žalibog, da je v tem oziru angleški Ontario zaostal ter ta-mošnjim Francozom noče dati kar jim gre; zato pa jih tudi vedno dobiva pod nos od vseh strani, tudi od lastnih kopa-triotov. (Dalje na 1. strani) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za 5 ameriške 5.00 ....... 10.00 ....... 15.00 ....... 20.00 ....... 25.00 ....... 35.00 ....... 50.00 ....... 75.00 ....... dolarje: .$ 6.15 11.25 16.35 . 21.45 26.55 36.70 51.90 77.50 100.00 ........ 103.00 200.00 ........ 204.50 300.00 ........ 306.00 400.00 ........ 407.50 500.00 ........ 509.00 600.00 ........ 610.50 700.00 ........ 712.t)0 800.00 ........ 813.00 900.00 ........ 914.00 1000.00 ........ 1015.00 Za pošiljke po pošti se Orders, American Express Osebnih čekov po pošti ne Za dinarje: 200 Din 4.45 500 Din ...... 9.80 1000 Din ...... 18.90 1500 Din ...... 28.00 2000 Din ...... 37.00 3000 Din ...... 55.40 4000 Din ...... 73.50 5000 Din ...... 91.60 10000 Din...... 182.00, 15000 Din ...... 273.00 20000 Din ...... 363.00 30000 Din ...... 543.00 40000 Din ...... 724.00 50000 Din ...... 902.00 60000 Din ...... 1082.00 70000 Din...... 1260.00 80000 Din______ 1441.00 90000 Din...... 1620.00. sprejema samo Money ček, ali pa bančni draft, sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradu jemo: Dnevno od 9:00 zjatraj do 4:00 popoldne. Ob torkib in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3,500,000.00 ..JI Mr ' > -i. '. jtmERIKANSKI SLOVENEC Petek, 11. marca 1927. KANADA. (Nadaljevanje S. strani.) V parlamentu ima seve manjšina enake pravice kot večina in njih predlogi se ravno tako vestno uvažujejo kot oni" večine. Manjšina tako predstavna opozicijo, ki je v parlamentarnem življenju neobhodno potrebna. Brez opozicije in kritike napredka ni pričakovati, kajti stranka, ki dela popolno po svojem, bo kmalu zabredla, ker samo eden misli, drugi pa kimajo; tukaj morajo vsi misliti, vsi delati. Ko se duhovi po volitvi pomirijo, gre jo vse stranke z novim duhom na konstruktivno delo. Novi vladi vsak zaupa, vsak jo podpira po svojem političnem prepričanju, vse je mirno in navdušeno, kakor da bi nobenega volilnega boja ne bilo. V parlamentu je vse "business" in ni zapaziti o-nega sarkazma in izzivanja, ki je bil v avstrijskem parlamentu neobhodno potreben. Kdo se ne spominja govorov Schonererja in Klofača! Uboga Avstrija, kako so se tvoji parlamentarci trudili, dokler te niso spravili v grob! Avstrijski parlament je v resnici peljal domovino na pokopališče, kanadski pa vodi Kanado od zmage do zmage in dobrobitja naroda. Glas manjšine je bolj važen, kakor bi si kdo mislil. Ne samo zavoljo * kritike, ampak, da tudi ona pridobi uspehe če mogoče in ne najmanj pa za to, da se ona stvarno uvažuje, ker ona sliši k skupnosti države,, katere del ona zastopa. Parlament mora vezati in pritegniti do sebe celo državo, vse narode brez izjeme, če hoče dobro državi; parlament, ki tega ne stori, ne uvažuje manjšine ali tega celo noče storiti, je izdaji-ca lastnega naroda. Ker stari avstrijski parlament ni bil cement, ki bi vse dežele in narode skupaj cementiral, so morali razni kosci po naravnem zakonu razpasti in ta stari čin ponovil se bo tudi v novih državah, če parlament ni cement, temveč razdirajoča voda hudournika. Rusija nima manjšine, ker jo je postrelila in pobesila in je prišla na nič. Ce bi ona uvaže-vala manjšino, bi brezdvomno danes bila mogočna in častna država. Italija nima manjšine, ker je njen jezik zavezan, ampak kaj bi se ž njo zgodilo, če bi Mussolini šel v prezgodnji grob? Revolucija bi jo pokopala. Iz tega se spozna važnost manjšine in še bolj uvaževanje njenih pravic. Brez uvaževa-nja manjšinjskih pravic ni mogoče ljudstvo povzdigniti do patriotizma, ker vlada nima ljudskega zaupanja, manj še navdušenja za seboj. Vlada mora za seboj imeti celokupen narod in njegovo popolno zaupanje — patriotizem pride potem sam, kakor velik dobrotnik v goste. Ravno se je 11. febr. kanadski parlament zopet zbral. Pri tej priliki vpeljal je Hon. H. H. Stevens, konservativec, svojo manjšino s temi hesedami: "Če nam pride ministerstvo tako nasproti, kakor se je nam zazdelo, mislim, da Vas morem zasigurati našega sodelovanja. Zadnji teden, se mi zdi, je bila zborriica priča duha izvanred-ne kurtoazije in sodelovanja, kateremu ni najti primere v zadnjih sedemnajstih zasedanjih parlamenta. Razne predloge smo rešili v kratkem, med temi važne točke finančnega ministerstva, in moram priznati, da je bilo ministerstvo kaj voljno nam razložiti razne točke. Zelo želim, d'a se rešijo čim-preje vsa vprašanja v tem zasedanju. Preživeli smo že nekaj bridkih let v parlamentu in mislim, da bo bolje za nas kakor tudi za ljudstvo, da si malo oddahnemo. V imenu mojih kolegov na tej strani zbornice Vam lahko obljubim naše prisrčno sodelovanje." Rekel bi, da je to idealen parlament in sicer tak, da bi staro Avstrijo držal skupaj na veke. To pa samo na podlagi uvaževanja pravic manjšine.— Kako jo je nesrečni nacionalizem razjedel, vam naj bo jasno iz tega dejstva. Ko sem bil na gimnaziji, smo ob cesarskem rojstnem dnevu peli seve cesarsko pesem. Ko smo prišli do besed "Oesterreich wird ewig stehen," so te besede nemški nacionalni dijaki persifli-rali v "Oesterreich wird floten gehen." Kaj, ko bi kak Slovenec si to predrznil? Šel bi v zapor. Nemcem bilo je vse dovoljeno, celo Avstrijo so smeli ne-sti k pogrebu. Iz časopisov ni prav jasno, če je Jugoslavija nacionalna. Da ni patriotična pa je jasno iz dejstva, da parlament do sedaj še ni prišel do kakega stvarnega uspeha, marveč jej je zadal Mussolini tak udarec, da se je slišal po celem svetu. CEPLJENJE PROTI GRIPI. Na kliniki za infekcijske bo-! lezni v Leningradu so začeli zdravniki v zadnjem času uporabljati novo sredstvo.zoper gripo. Uvedli so sistem cepljenja z lastno krvjo. Ta metoda se je obnesla že pped 8 leti, ko je v Rusiji strašno razsajala e-pidemija gripe. Že takrat so bili rezultati nadvse ugodni, letošnji uspehi pa so baje še večji. Kakor znano, doslej ne poznamo uspešnega sredstva proti gripi, ki se pojavlja v zelo različnih oblikah. — Ruskim zdravnikom se je posrečilo s cepljenjem zmanjšati umrljivost na 30 odstotkov. Cepljenje pa se je izkazalo tudi kot izborilo profilaktično sredstvo. — Število obolelih se je namreč skrčilo povprečno za 70 odst., kar ni malo, če pomislimo, kako redko se uporablja avtose-roterapija baš proti tej še ne popolnoma pojasnjeni epidemiji. ZASMMRAZTOILQ Piše: Šaljivi I«nac. GLASNIK SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem. __■ Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers of this paper! — Always support your home town dealers and merchants! Gospod in gospa Smart. Gospa Smart: Ali že veš, da naš sosed že eno leto ni govoril s svojo ženo? Gospod Smart: Ej kaj, enkrat bo že dobil priložnost, da bo tudi on govoril, če ne drugače pa v spanju. * * * Vzorna hčerka. Nova soseda: Ali imate pri vas hčerko? Soseda: Imamo. Nova soseda; Ali si tudi ona lepotici obraz? Soseda: Ji še na misel ne pride. Nova soseda: Morda rada zahaja v gledališča? Soseda: Se ne zanima za gledališča. Nova soseda: Ali rada vasu-je ponoči? Soseda: O ne, ona gre takoj po večerji spat. Nova soseda: Kako ste srečni, da imate tako dobro hčerko! Koliko je pa stara? Soseda: Tri tedne. =i= ifc Auč! Gobec (srdit med razgovorom) : Če pa to ni res, potem si pa ti en osel. Muhec: Nič ne de, če me ti proglasiš za osla, ko si pa tak Iažnjivec, da ti nihče več ne verjame. * * * Snubec pri vdovi Maruški. Vdova Maruška je pravkar skuhala večerjo in velela svoji zali hčeri: "Anica, zdaj pa le pogrni mizo in pripravi večerjo!" Medtem se zasliši trkanje na hišnih vratih in v hišo vstopi nepričakovano vdovec g. Mre-žar. Vdova Maruška je bila vsa iz sebe, kajti vedela je, da g. Mrežar zopet misli na ženitev, zato je z vso živahnostjo dajala povelja Anici: "Anica, brž pripravi večerjo tudi za gosp. Mrežarja, — oh, kako si počasna, — prinesi štrukeljčke, potico, kruh, maslo in stopi v klet po steklenico ta boljšega vina! Vi, g. Mrežar se pa lepo vsedite za mizo in v veliko čast nam bo, da večerjate z nami, nikar se ne branite. Oh, štrukeljčki, tako so dobri, sama sem jih skuhala, moj pokojni Joža je tako rad imel štrukeljčke, vem, da „iih bote tudi Vi radi jeclli. Kar poslužite se, g. Mrežar, ne dajte se prositi, kar domačega se naredite. Sicer je večerja skromna, ker Vas nismerpriča-kovalif drugače bi vse kaj boljšega pripravila. — Koliko časa je že, odkar Vam je umrla žena? Približno eno leto. Kako hitro beži čas. Ali ste že slišali, Škrjančeva Liza se je že zopet omožila, pa je dobro šest mesecev, odkar ji je mož umrl. No, ta je imela pa že prav malo rešpekta. G. Mrežar, izvolite potice, izvrstna potica, pa zvrnite kozarček vinca, izborna kapljica. — Anica, ti se pa odpravi v večerno šolo, čas že prihaja!" — Anica odide. "G. Mrežar, šest let je že, odkar mi je umrl moj dragi Jožko in večkrat sem že imela snubce. Na pr. g. Grošnik, bogat kakor žid in brez družine, potem g. Moder, izobražen mož, pa jaz sem izbirčna, nobeden mi ni u-gajal, nobeden ni tak, kakpr je bil moj dobri Jožko, ampak veste, g. Mrežar, za Vas bi bilo prav, da si poiščete 4;ovarišico zopet. Vi ste dober mož in pri Vas bi bila žena srečna." G. Mrežar: "Draga gospa, saj nato tudi mislim, da si zopet poišeem ženko in sem bil mnenja, da vprašam Vas ..." Vdova Maruška: "Oh, oh, mene — -mene — j o j-jo j! Kako ste me presenetili, g. Mrežar! O joj, kako sem razburjena! Prosim nadaljujte g. Mrežar." G. Mrežar: "Toraj sem bil namenjen, da vprašam Vas, draga gospa, če bi, če bi . . ." Vdova Maruška: "Kar nadaljujte prosim, nič se ne ženiraj-te. Vem, predobro vem, da so taka vprašanja težavna. Moj pokojni Joža je tudi komaj jec-ljaje spravil na plan to svojo srčno željo. Le nadaljujte, prosim." G. Mrežar: "Ker mi dajete pogum, potem Vam povem, da želim snubiti in prositi Vas, draga gospa, za — za roko Vaše zale hčerke Anice." Vdova Maruška: "Takooo! Sveta nebesa! Ti stari, sivi, plešasti tepec! Ti toraj snubiš mojo Anico!? Moja Anica še nima 20 let in ti, ti bi ji bil lahko oče, pa ne ženin, ti puklasta grdoba stara. Moja Anica te še pogleda ne." G. Mrežar: "Gospa, čudim se Vam, da me tako žalite, nisem se nadejal kaj takega, ko ste mi bili vendar tako prijazni, naklonjeni in ste mi dajali poguma." Vdova Maruška: "Drži jezik za zobmi, ti pokveka! Tam so vrata! Zgubi se, da te ne vidim več, ti nesramna pošast, sicer jih dobiš z metlo po grbi!" G. Mrežar: "Pa adijo gospa, ne zamerite, če je bila pomota." * * * Pomota. Piš — "Videl sem v New Yorku človeka, ki je bil za las tebi podoben." Puš — "Tako, pa vendar nisi njemu vrnil tistih $20.00, katere mi dolguješ že dve leti. % & Pač smola. "Kaj pomeni, da si tako žalosten, prijatelj ?" "Mojega partnerja je vlak povozil in vsega razmesaril." "Nesreča pa res ne počiva." "A, pomisli, najhujše je še to, imel je mojo obleko na sebi." * * O, kako se ljubim. Pika — "Videla sem danes zjutraj najlepše dekle na svetu." Pok — "Ja, kje pa?" Pika — "V ljubček." Podestat grozi dekanu v Vipavi. —- 2 upnik premeščen. v notranje cerkveno poslova- dekanu ob 10. uri (!) podestat nje. Na pritisk političnih obla- \z Ajdovščine, ki upravlja tudi stev je goriški nadškof preme- Šturje. Od dekana je zahteval, stil g. Alberta Lebana, župnika 'da mora dekret takoj izročiti v Šturjah, v Mavhinje. Preme- župniku v Šturjah. Dekanu je jstitveni dekret je dekan v Vi- !grozil, kakor da bi bil dekan ti hočejo tudi duhovnikom. Te pavi že prejel; župniku v Štur- njegov sluga. Pred osebo, ki je dni pa se je pripetil dogodek, |jah pa dekreta ni še izročil iz 'za postopanje zahtevala pojas-Jci dokazuje, da hočejo ti faši- 'razloga, ki so se zdeli njemu jnila, je podestat vse tajil, stovski oblastniki posegati celo umestni. Neki večer se javi pri Podestati, vladni občinski načelniki, hočejo biti v občini absolutni gospodarji, ukazova- ogledalu, moj Vzrok . . . Gospa novi služkinji: "Mici,l tebe več ne morem držati v službi, nisi po moji volji." Mici — "Pa sem vašemu gospodu prav všeč." Gospa — "Saj to je ravno." mnimianiHiHiHiciinnimiiOTMifcnnaiiHnffl^ f JOHN PICHMAN j 1810 West 22nd Street, Chicago, III. PHONE ROOSEVELT 2316 | Rojakom priporočam svojo KROJAŠKO OBRT. Izdelujem 1 obleke za gospode in dečke po najnovejših vzorcih. Čistim, likam, po- f g nravi jam in barvam. Z mojim delom je vsakdo zadovoljen, gotovo | boste tudi vi. s Jeweler On the Cor. 8th Str. and Kfw York ave., Sheboygan, Wis. --------- JACOB GEREND POHIŠTVO m POGREBNI ZAVOD 704*706 N. 8th Street, Sheboygan, Wis. i TeL877;J. - 3747 W; _ . Uživajte DVOJNE DOHODKE K ZASLUŽKU za vaše delo lahko dodaste še drugi dohodek z investiranjem v varnih public utility securities. Vsake tri mesece dobi 260,000 delničarjev utility kompanij, katere mi zastopamo, dividendne čeke kot delež od vedno rastočih zaslužkov električne luči in sile, plina električne transportacije. Dividendne čeke dobite po pošti in pridejo prav za kakšne postranske stroške. Lahko jih pa tudi še enkrat investirate, tako vam dela denar zopet denar in imate dvojni dobiček. Vrednostni papirji, katere vam mi nudimo, so zanesljivi. Dividende je izplačevala Commonwealth Edison kompanija in njeni predniki neprenehoma skozi oG let. Vaš denar vam prinese več kot 6% ako je investiran v tem vedno rastočem podjetju. Obresti po 6% dobijo tudi taki, ki hočejo investirati svoje prihranke na odplačilo mesečno, po našem novem načrtu "Monthly Savings Plan." Skozi naš "TIlItlFT DEPARTMENT" lahko investirate le po $10.00 mesečno. Pošljite ta kupon za katerega dobite pojasnila od naših utility securities in načrtu za kopičenje vašega denarja. U tility Securities Company je bila ustanovljena kot "investment Department' Commonwealth Edison Company v našem glavnem uradu Edison B!dg.. 71 W. Adams St. l'oleg Kdisoii Company, mi sedaj tudi zastopamo The Peoples Light & Cook Company, Chicago Rapid Transit Company. Chicago North Shore & Milwaukee Railroad Company, Public Service Company of Northern Illinois, Midland I'ti-lilies Company, in Middle West Utilities Company. Samo Edison kompanija ima sedaj nad 42.000 uiož in žena. ki so delničarji in dobivajo redno dividende. Največ teh je živečih \ Cbicagi. bi nas, da bi nam dali pri-tudi vam lahko povemo, tudi vi lahko deležni pro-public utility industrije. Veselilo liko, da kako ste speritete Ako nam pošljete kupon, s tem niste prevzeli na sebe nikakih obligacij. » Utility Securities Company 72 West Adams Street, CHICAGO St. Louis Milwaukee Louisville Indianapolis W ithout obligating me in any way please send full information about your public utility investments yielding O'/b or more—and about your Monthly Savings Plan. Name Address "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odla-fiajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje itv. sobe 204 i Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto: od ' zjutraj do S. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. oi itt nmit Tiling Petek, 11. marca 1927. I SLOVENEC' (THE HOLT TAMILT SOCIETY) VSTA-NOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjemh Državah Severne Amerike SEDEŽ • JOLIET ILL Naie geslo: "Vse za vero, dom in narod; v« za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik.....................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, IIL I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, IIL II. podpredsednik....! O S. PAVLAKOVICH, 39 WincheU St., Sharpbwg, T>a. Glavni tajnik-----------------------JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., JoHet, HI. Zapisnikar---------------------PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, HL Blagajnik----------------------SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St^ Joliet, HL Duhovni vodja--------------REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St.. Chicago, HL JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, IU. JOSEPH MEDIC, 823 V/alnut St., Ottawa, IIL POROTNI ODBOR: FRANK TAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRU^EL. 1240 Third St., La Salle, IIL JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, IU. Do dne 1. jan. 1927 je D. S. D. izplačala svojim članom m članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $46,481.91. -o Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo «e moški in Ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se »viSa zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! RAZNE ZANIMIVOSTI. PRED SODNIKI. Dekla Micka iz Vodmata pri Ljubljani: "Ja, veste, gospod sodnik! Pred hiso št. 11 v Vod-matu sem pustila mlekarski voziček in šla v hišo ' po mleko. Ko pridem iz hiše in stopim na prag, sem se tako prestrašila, kot še nikoli. Po cesti je namreč pridirjal avtomobil, se zaletel v moj voziček in ga preobrnil ter zdirjal dalje. Zaropotale so kanglice in se zvrnile po tleh, naenkrat sem stala pred celo belo nilakužo, saj se je zlilo kakih 12 litrov mleka 1" — Šofer Rudolf: "Cemu pa puščate voziček na cesti, bi ga pa na dvorišče zapeljali!" — Sodnik: "Tiho! Rudolf, vi ste ga prav pošteno polomili! Mislili ste, da boste ušli mimo mitnice. Res ste ušli in niste plačali takse. A videlo vas je bistro oko postave. Stražnik, ki je tam stal, je pogledal avtomobilovo številko in tako ste bili v jet i!" — Šofer: "Pa mi za danes odpustite! Premoženja nimam, zaprt sem pa nerad. Kaznovan še nisem bil; če bom zaprt ali ne, ono mleko ne bo več napolnilo praznih kangelj!" — Sodnik: "Tako pa ne gre. Dva dni boste sedeli, saj ste napravili precej škode!" -o- 145 MILIJONOV PREBIVALCEV V RUSIJI. Na seji osrednjega izvrševal-nega odbora v Moskvi je poročal predsednik statističnega u-rada o dosedanjem izidu ljudskega štetja. Rusija ima sedaj 144,800,000 do 145,700,000 prebivalcev.- Številke namreč še niso popolne, ker štetje v ja-kutski republiki in v Centralni Aziji še ni končano. Podatki o narodnostih v poedinih sovjetskih republikah najbrže ne bodo popolnoma točni, ker se je opazovalo, da so števne komisije povečale vodilne narodnosti na škodo malih. rdni meseca februarja je zbolela žena tega zakonskega para. Mož je ves obupan hodil okrog ter iskal zdravniške pomoči. — Ves njegov trud pa je bil zaman. Žena je umrla tri dni pred nameravanim slavjem. To je moža tako potilo, da je ves obupan hodil okrog s sklonjeno glavo. Ko mu je prišel neki prijatelj izrazit sožalje, pa je med pogovorom tudi njega zadela kap. Tako je naključje naneslo, da sta bila mož in žena, ki sta živela toliko desetletij v harmoniji skupaj, združena tudi v smrti. Položili so ju v skupen grob, pokopali so ju na dan, ko bi bila morala praznovati dijamantno poroko. rouftiettttJSc VESTI o CSUPl. Zdravstveni odsek Društva narodov v Ženevi je izdal x> gripi stedeči najnovejši buletin: ; V.Albaniji razsaja gripa sirom cele dežele. Potek epidemije pa je lahek in bolezen se že krči. V Avstriji o epidemiji gripe ni govora; enaka poročila prihajajo tudi iz Škotske. V Relgiji bolezen pojema. 'V a-meriških Zedinjenih državah se drži bolezen v normalni višini, enako tudi v Egiptu. V Španiji gripa nazaduje. V skandinavskih deželah se je ponekod šele pojavila. Tudi na Poljskem je več obolenj, kakor se je prvotno mislilo. Na Portugalskem joteka bolezen normalno, v Jugoslaviji se gripa širi najbolj v južni Srbiji, na Švedskem pa razsaja pravzaprav influenca, ki dosega komplikacije samo na dveh točkah, v južnem Malmoju in v severni provinci Norboten. Na Če- Wm JUGOSLAVIJE, Umrla, je v Ptuji dne 7. februarja gdč. Selmajerjeva iz Vičave, ki je bila zaposlena v Orožnovi lekarni. Mlado cvetko 'je ugrabila plučnica. Bila je stara komaj 18 let. Dmamitni naboj je držal v roki kmet Pavletič v Kraljevcu. V drugi roki pa je imel užga-no "vžigalico. Ker je vžigalico preveč približal naboju, mu je le-ta *v roki eksplodiral in mu odnesel kazalec na levici. Moč ljubezni. — V Gornjem 'Lakošu pri D. Lendavi se je v začetku februarja odigral romantičen dogodek kot posledica trme staršev, ki niso hoteli privoliti v zakon dveh ljubečih se src. Med Štefanom Davidom in*Mariško Kopinjevo je že dalj časa vladalo ljubezensko razmerje, ki naj bi se potrdilo z nerazrešljivo vezjo zakona. A ni šlo tako lahko, škoslovaškem je stanje bolezni kakor sta si mlada stvar sli-normalno, iz sovjetske Rusije pa javlja komisar za narodno zdravje, da epidemija gripe Rusija letos ne pozna. -o- svojih dolžnosti, da bodo znali žrtvovati pohlep po mamo-nu -sreči svojih otrok. Zakonska sreča je vendar več vredna, ko kupi denarja! Prijet nasilnež. — Več kot dve' leti je v okolici Slatine, posebno pa poti, ki pelje iz hrvatskega Prišlina čez rjaviški gozd k sv. Križu, nadlegoval posebno ženske nek Hrvat iz Kostela. Mož je močne postave in bolj prileten. Navadno je čakal skrit v gozdu. Ko pa se je približala kaka ženska sama, je naglo stopil pred njo ter jo vso prestrašeno izropal. Tudi otrokom- ni prizanašal. Mnoge ženske je hotel tudi o-nečastiti. Končno pa se je posrečilo g. Hergu, orož. naredniku v Rogatcu, da ga je pretekli četrtek prijel. Izročen je sodišču, da prejme zasluženo kazen, ljudstvo pa se je oddahnilo. Svojo hčer razsekal. — Zagrebško sodišče se peča s straš- L^S IZ SLOV. NASELBIN. '(Nadaljevanje 2. strani) če bote storili to, dragi sobrat-je in sestre, potem bo ta veselica obrodila največji uspeh, kar jih je še doslej prinesla družbi kaka prireditev. Še enkrat, ne držite vstopnic v žepu ali doma, temveč med ljudi z njimi, prodajajte jih, da bo uspeh temvečji! Delajmo in glejmo, da bo na ta dan naša dvorana v šoli premajhna. Pokažimo, kaj zmoremo Mohor-jani, če se resno poclamo na delo! Pozdrav vsemu članstvu družbe sv. Mohorja! Član. -o- Naročniki (ce), podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v vašem listu "Am. Slovencu!" MOČNA DRUŽINA. Župnik: "Kako močna je Vaša družina?" Kmet: "Če bi moji sinovi skupaj držali, bi pri cerkvenem žegnanju pobili pol župnije." -o- Znala je* Oaa — "Glej John, danes sem prihranila pol dolarja." John — "Kako vendar?" Ona — "V trgovini bi morala plačati cel dolar za lopato, dobila sem pa moža, ki je sneg odmetal izpred hiše s svojo lopato za 50c. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" POPIS VSEH CERKVENIH OBREDOV skozi celo leto, zlasti še mm kriminalnim slučajem pro- V POSTNEM ČASU IN VELI- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA* "HOME RULE" ZA CHICAGO Springfield, Jll. — Chikaški župan Dever, je odpotoval v Springfield, kjer se bo bojeval za "home rule" za Chicago. Na čelu delegatov iz drugih mest države Illinois, bo vodil boj v državnem Kapitolu. Ta boj je potreben Deverjevi kampanji, s katerim \\pa, (da bo obdržal še naprej svoje župansko mesto. "Big Bill" bo tudi v kratkem sprožil top največjega kalibra v svoji kampanji. Tudi on pravi, da je zmaga gotovo na njegovi strani in bo on prihodnji župan mesta. kala.Fant je sin bogatih star- ti 68 letnemu Lovru Kušu, ki šev, dekle pa revno in tako se je obnovil slučaj, ki se toliko in tolikokrat ponavlja in obnavlja v zgodovini človeštva in 1« je razdrl toliko zakonske sreče, da je zmagal pohlep po bogastvu, ne pa ozir na srečo mladih. Nekega dne je fant TRI KRITIČNE DOBE PRI ŽENSKIH. Tri periode so v življenju ženske, ki so najbolj nevarne. V teh se mora najbolj i>a-| ljiv in sili. mora biLi pozorna na svojo hčerko. zopet stopil pred starše in! šel v njeno sobo in se vrnil še-prosil, da dovolijo zakonsko le pol ure ves krvav. "Sedaj zvezo z ljubljeno izvoljenko. pa ima zemljišče. Jaz se grem Starši so dovoljenje odrekli,! sam' prijavit," je dejal, se o-češ, da je dekle za njihovo hi- blekel in odšel z doma. šo prerevno. Fant radi te od-j ločitve ni našel miru in je sklenil dom zapustiti. Sklep je tudi izvršil. Ni pa pobegnil le on, marveč tudi dekle. Kar sta imele obleke, sta pobrala skupaj in noč ju je vzela,_ ne da bi kdo vedel o tem. Kam da sta se obrnila, ni znano. Sklepati pa se da, da nista šla v svet v negotovo. Doznava se namreč, da je fant že dalj časa iskal potom pisem na vse strani kako službo. Mogoče je službo kje dobil in se je podal tj$ s svojo izvoljenko. Dogodek je na vsak način pretres-tu]di obžalovanja vreden. — Bog ve, kdaj pride je 27. januarja ob 9. uri zvečer razsekal svojo lastno hčer Je-! lo, da je seveda na mestu iz-' dihnila. Prepir se je začel ra-, di prenosa nekega zemljišča.jv njej je tudi natančno razlo-Hci je kritičnega dne prišla iz ien pomen vsakega praznika Zagreba m se pričela zadiratijin vsake nedelje skozi celo leto. v svojega očeta, ki je vstal, od-! ysak katoličan bo z zanima- KEM TEDNU najdete v knjigi "RAZLAGANJE ) CERKVENEGA LETA ali SLOVENSKI GOFFINE." Vkanil se je. Ona — "Glej John, danes med teh dveh novih oblek tebi dopade?" On — "Dragica, obe sta lepi." Ona — "O, kako si dober, tedaj obdržim obe." On — "Ouch." ŠIRITE "AMER. SLOVENCA*' POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. GOLŠA (Krof) ODPRAVITE ŽA VEDNO- njem in ponovno segel po tej poučni knjigi. Stane samo - $1.50 - Kdor jo naroči tekom postnega časa, mu damo brezplačno povrhu knjižico "SV. KRIŽEV POT." . Naročila s potrebnim zneskom pošljite na naslov: Knjigarna AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, III. ŠIRITE AMER. ko preide iz deklikc v žensko dobo. Ako se (Ja ge starŠi tako poglobi- la čas zanemarja, se iiozneje pojavijo po-vclikih slučajih usodepolne. slediee. ki s SLOVENCA Xosecnost je drujra i>criodn. __- 1 ženska skrbeti za dv kateri mora življenj. Tretja je Pa sprememba (change of life). v kateri je Klavobol, bolečine med rameni, bolečine po nojrah in rokah, tudi v hrbtenici. Mnogo trpečih je otcl smrti LAX VIBURNUM, znamenito zdravilo za ženske bolezni Ono je rešilo že mnojjo žensk in jim olajšalo trpljenje. Ni boljšega zoper nervorznost, proti NASLOVI ..cUko jugoslovanskih konzulatov in poslani-' ° zcns" zc imSI° štva v Severni Ameriki. Naslov na konzule se napravi sledeče: Consulate of the Kingdom of the Serbs. Croats and Slovenes. Konzulati so v Zedinjenih državah trije, v Kanadi dva. Njih naslovi so sledeči: 1. 1819 Broadway, New York. N. Y. (Pod ta konzulat spadajo sledeče države: N. Y.„ Pa.. W. Va., Ohio, Ala., Miss., Me., N. H., Vt., Mass.. Conn., R. I., N. J., Del., Md.. Va„ N. C., S. C.. Fla., D. C.) 2. 936 No. Michigan Ave.. Chicago, Illinois. * (Pad ta konzulat spadajo sledeče države: Mich., Tenn., Ind., Minn., Iowa, Wis., Mo., La., 111., Ark.) 3. 244 Kearny St.. S. Francisco, CaL (Pod ta konzulat spadajo države: Cal., Nev., Ariz., Ore., Wash., Colo., Idaho. Mont., Utah, Wyo., N. M., Texas, Okla., Kans., Neb., N. D.f S.D., Alaska.) 4. 71 Sherbrooke West. Montreal, Canada. 5. 501 Main St., Vancouver. B. C., Canada. Naslov poslaništva je sledeči: Legation of the Kingdom Of the Serbs, Croats and Slovenes, 1520— 16th St., Washington, D. C. jo v duha božjih postav in čut KRITJE STREHE (ROOFING). Ce pušča streha — 3 popravila garantirano delo za $4.00, "truck & ser-viccs" na vse strani v Chicagi. ustanovljeno pred 3S leti. največje tozadevno podjetje; delajo organizirani ......... _ ....... delavci. J. J. Dunne Roofing Co., odstrani'in "trpijo "sko-' Ogden Ave. Lawndalc 0114 vsi to na srčni bolez- department i.______56-23 Stotisoče je ljudi, ki imajo GOLŠO, pa 'u- ved««, da se lahko HISE IN LOTE NA PRODAJ, BUNGALOW 5 SOB, North Austin, 1629 N. Lord Ave., blizu North Ave.____________ _ 64-pdop I'RODA YOG A L 320x246x208 — 2 gasolin postaje se lahko postavijo na vogalu 220 čevljev prostora spredaj. E. W. Butclier, "18 Lytnan Ave.. Oak Park, 111. Ph. Euclid 7644. 84-sr,č,p PRAZNI PROSTOR NA JUGU Proda 60x125, za $2090.00. sewer in trotoar že plačano. Dva bloka do Carline. — Naslov: Atner. Slovenec, 1849 West 22 n d Str., Chicago, 111. ii. ledvicah, dahosti, ki krut splošni mnogo-ibe NAZNANILO. Nihče, razun naših poobla- °b življenje. Mno^o ~ - , v C . (scenih zastopnikov (ic), ki se ne dovoljenjem jih je umrlo, ker niso hotele v praven, času., ko so se pojavljali znaki bolezni, skrbeti ^izkaže S pisanim to, da bi se pozdravile. Večina žensk misli, da/mora imeti takrat bolečine, da je že tako usojeno, kar pa ni rcenica. Bolečine to za to, ker ženska ni zdrava. Lahko si pomagate, upravništva našega lista, nima pravice nabirati oglasov za list Am. Slovenec. Uprava lista ne da ne boste imeli nobenih bolečin, bodisi pri Sprejema nobene OdgOVOl'nOSti eni ali drujii periodi. Navadni simptoni .so V takih slllČajih. Uprava "Amer. Slovenca." NOTICE. No one, except the authorized agents with the written pešanju spomina, potrtosti, proti bolečinam' permission from administration pri spuščanju vode. proti želodčnim ne«d-j office 0f this paper, Amerikan- nostim, neredni mesečni periodi. Takoj ko , . , . . . , , , - t.yvrmmMTiy a 1 ski Slovenec, has the right to začnete vijvati LAXVIBURNUM, čutite spre-1 ' membo, mislite, da ste na novo rojeni. rae- solicit advertisements for this lanholija izgine, za vas nastane druKo živ-' paper, Or USing the paper's ijenje poino veselje in radosti, laxvibur-' name for any purpose of this NUM stane samo $10.4«, to zadostuje, da vas Administration Of Ameri- jK>polnoma izleče in reši trpljenja. Zdravila, . . ki se prodajajo za mali denar, niso dobra in kanskl SlOVeneC declines every ne učinkujejo, lahko vam pa škodujejo. Boij- responsibility whatsoever in icua ni kakor je LAXVIBURNUM. ki se SUCh Case, prodaja samo pri LAM ECO LABORATORY, 189 Lanieco Bldg., Box 963, Pittsburgh, Pa. Pošlite 25c za zavarovanje zavojčka. Ne pošiljamo na povzetje (C. O. D.) ^ >S krat imajo slabe po-slediee. tudi smrt. Dr. Thomas, znameniti strokovnjak, je iznašel zdravilo, ki GOLŠO za vedno odpravi. Nič ne stori, če je holezen že stara, ako rabite ANTI-GOITER TREATMENT Dr. Tliomasa boste »rotovo rešeni te bolezni. Na tisoče itnamo zahvalnih nisem od ljudi, ki so bili rešeni golše. Ako vam naše zdravilo ne pomaga vrneme denar Tukai se vam nudi prilika, fla se znebite golše za vedno, i 30 dnevna celotna vporaba te«ja leka stane l<' $2.00. Jamčimo, da ic to zdravilo neškodljivo in uspešno. Denarja ne pošiljajte naprei. Tzre-ž'te ta otjlas in pridenite naročilu 2?c za poštnino. Za lek plačate $2.00 ko spreimcte zdravilo. MARDOL LABORATORY, 1723 N. Kedzie Ave. Dept. .633 Chicago, 111. Dr. ST. F. BONK dentist Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do 5 pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., pol. Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544. "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva -za 5tiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. ST. STEPHEN'S PARISH BOWLING LEAGUE. Team Standing. TRAGIČNA SMRT PRED DIJAMANTNO POROKO. V Neustadtu pri Koburgu je živel zakonski par, ki bi bil dne 10. februarja praznoval dijamantno poroko. Cela obitelj se je na ta dogodek pripravljala s prazničnimi občutki. Usoda pa je hotela drugače. Pr\e \ *2a bolezni in tMriecine i : iti PAINEXFELLER . TipmiAk* r«g. ▼ pat. ur. Zdr. tx. £ Prijatelj v Potrebi Jt Won: Lost: Pins: Average: 1. St. Stephen's, KSKJ. 22 11 23,262 704.30 2. Holy Name Juniors ............ 21 12 23,240 704.8 3. St. Magarus........... 16 17 22,508 682.2 4. St. George, C.O.F. ......... 7 26 21,076 638.22 Team: Games : Total: High:. .Average: 1. F. Palacz, St. George ...... .29 4513 209 155.18 2. F. Bicek, St. Magarus...... .33 5019 * 183 152.3 3. J. Zabkar, Holy Name Jrs..^3 4987 200 151.4 « 4. S. Kozjek, Holy Name Jrs..33 4907 192 148.23 5. S. Hraster, St. Stephen's.. ..33 4823 189 146.5 6. A. Tomazin, St. Stephen's -19 2766 189 145.11 7. J. Korenchan, St.Stephen's.30 4255 174 141.25 8. J. Merlak, St. Magarus .... ..33 4672 -188 141.19 9. Fr. Domnic, St. Magarus .. ..27 3756 179 139.3 10. J. Kobal, Holy Name Jrs. „33 4546 198 137.25 High Team Series: St. Stephen's—2292. High Team Game: St. Stephen's—«23. High Ind'l Game to date: J. Pred©vich, St. Stephen's—213. High Individual Series: F. Pulacz, St. George^—623. Jos. J. Kobal, Sec'y. Management Amer. Slovenec. PRODA SE dvonadstropna hiša dva bloka od slovenske cerkve. Z dvema stanovanjema. V hiši je elektrika in plin, kopalna banja in soba za pranje ter vse udobnosti. Proda se za primerno ceno. Lepa prilika za kako slovensko družino. Za podrobnosti vprašajte v upravništvu tega lista. p-18,p-25 PREVOZ - DRVA - KOLN Eojakom.se priporočamo z« na-ročUt n premog — drva in preva- žanja pohištva ob -lasu aelitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR ■am W. 41* Place, Chicago, m PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ priredimo na francoskem parniku PARIS" ki odpluje iz New Yorka DNE 23. APRILA 1927 "Paris" je zlasti za tretji razred priznano najboljši pa^ik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom. Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku 'Paris1 in sicer 4. junija. Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1) kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar Iz starega kraja; 3) ako ste namenjeni dobiti kako ose- bo v to deielo; 4 kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim krajem. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJSEK & ČEŠARK i455 W. 42nd St» New York, N. Y. AYALA je ime zelo zanimivi povesti, ki jo pričnemo v kratkem objavljati v našem podlistku na drugi strani lista. Čitatelje zanimivih povesti opozarjamo na to zanimivo povest, naj jo čitajo od začetka do konca, da jim je ne bo pozneje žal. Povest pelje čitatelja skozi zanimivo romantično dobo, ki jo pripoveduje Indijanec. S to zanimivo povestjo smo sigurni, da bomo zelo u-stregli našim naročnikom. Obenem • pa prosimo vse naše somišljenike in prijatelje, naj ne pozabijo na to lepo povest opozoriti svojih prijateljev in znancev in jih obenem nagovoriti, da se naroče na Am. Slovenca. Naš list ima pripravljenih celo vrsto najzanimivejših povesti in romanov, ki bodo sledili eden za drugim v listu. S tem bo naš list nudil svojim čitateljem najzanimivejše čtivo med Slovenci v Ameriki. Povejte to svojim prijateljem in znancem in pridobili jih bote za list. Zakaj lepe povesti in romane vsakdo rad čita. __________94 1 STAX. HIŠO. -4-4. vse improvements plačane. 51 IS S. Rockwell, cc-ict SMUK. t;ik.»i $J4n()._ JilWiiALOW. ? S<)i'.: garaža za 2 k;iri, 1 bloka rl.» l. C. blizu trdi kar — $9500. takoj $1000, mesečno Si»'l.Od. Ph. Smith Shore '»244. — 7918 Dorchestcr Ave. N'J-p FARME NA PRODA J POTATO LAX D, 10 akr. dobre zemlje, blizu F. K. C. Shops, llialiah, po 17, 53, 40. 100 akr. Hay State kompanija, 015 Seybohl Dld^.. Mia- :nj. K |a.____44-1-12 60 AKR. ob vel. cesti blizu cerkva, šole in trgovine. Nov hlev in dru^a posip. Studenec. Cash's Real Estate __Agcncy, Westminster, Md. 49-pdop $100.00 takoj. $20.00 mesečno lahko dobite 20 akr. farmo blizu Marianna, Florida. B. R. Chaplin, 121 S. E. 1st Str.. Miami, Fla._______83-22 o20 AKR. 20i> očiščene, zemlja črna, 2 vrste poslopij, 7 milj do mesta, $20.00 za aker, takoj $500.. letno $200. Evxuis-Tinney Co., Fremont, Michigan._ __57-23 5 A KROV $2500. na oplč. Nnnda Township. Mcllenrv. 111. Palisade 5220, Kildare 0035, Wittbold. 6621 Caldwell Ave.. Chicago. III. 67-pdop 160 AKR. neobdelane zemlje, sev-Minnesota, raste detelja, proda ali zamenja, mojega denarja je $1200. Ponudite, kaj imate, Chas. T.ee, Oskaloosa,_ Iowa._____82-sr.č,p 80 AKR. farma, ilovnata zemlja, dobra poslopja. $50.00 za aker. Archie lloagg, 1050 Howard, Detroit. Mich. _____ 80-sr,č,p PRODA"— 40 A K ROV FARM F za nizko ceno 80 "rods" do papirnice, kjer se dela osem ur na dan. Pišite na R. B. MacDouald — Ladv- smitli, Wis. ___ ___J}-13 PRODA ALI ZAMENJA 120 akr. •farmo za mlekarstvo ali kokošicre-jo. Robert Surma, North Judson, _lnd._R._F. D. 2._90-p,s,t OZARK SADOVX1K. kokošjereia in mlekarstvo, 200 akr. blizu postaje, šole in cerkve ob dobri cesti. — A. M. Piazza, Knoi)view, Mo. 86-p do p POHIŠTVO NA PRODAJ. POSTELJE in zofo, piano, omare za obleko, stoli in preproge, v dobrem stanju. 6444 Magnolia Ave. Park 7476. 74-tdot 2nd v Rogers Park. _ Pho._ Rogers POHIŠTVO za jed. sobo proda, tudi za parlor. Pridite pogledat na 725 Highland Ave., Oak Park, III- ___S7-p,s,t V NAJEM SE ODDA ODDA V RENT trgovino in klet, P)08 Fullertou Ave., blizu Ashland _Ave. Prospect 6475.__77-t RENTA na 3931 N.'Paulina Str. stan. 4 sobe, plin, elektrika, blizu Irving Pk. "L" in kare. Bittersweet 3758. __83-5rdo5r 5 SOB parna topi »ta odda v najem, hot w. h t. vedno. $65.00. — 1972 Evergreen Ave, ft Robey St. 88-p,s,t DELO IN SLUŽBg POTREBUJEM DEKLE za gospodinjska dela, perilo ni v hiši. Ph. Briar gate 5176.-__85-sr,č,p OPERA-' stalno MILLINERY STRAW TORS .Experienced — dobra plača, delo. LEADER MILLINERY, 127^1ihvaukej^Ave._92-p,s,t DELO DOBI DEKLE, da pazi na 6 letnega dečka, dober dom._gp.00. Vprašajte po 6:30 — 2519 Cullom a ve. Keystone 1814. 91-p,s,t ITI (ERIKANSKI t i SLOVENEC" T.. Petelč, 11*. marca 1927. ROZA SVETA Spiral A. R. Haggard. Izvcčine jih ni bilo več nazaj; čakali so teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom, dokler ni dozorel trenutek, potem pa so podali otrovano kupico ali zabpdli z bodalom, pa utekli ali bili pobiti. Smrt jih je čakala izvun doma, in če se jim naloga ni posrečila, jih je čakala smrt doma. Njihov strašni kalif je bil sam smrtni meč. Na njegovo voljo so skočili s stolpov ali v prepade; da zadoste njegovi volji, so žrtvovali svoje žene in otroke. Zdaj pa se jim je nudil nenavaden prizor; dva frankovska viteza se bota borila na življenje in smrt v dvoboju, v boju v polnem diru na ozkem mostu, kjer bi se marsikdo še hoditi bal, in kjer bosta nemara — o veselje! — padla jezdec in konj v brezdanje globine. Bili so za trenotek srečni, kajti zanje je bila ta noč svečanostna noč, in tej noči sledi še večja slovesnost, ko si njihov gospod in bog vzame to tujo lepotico za svojo ženo. Brez dvoma se je seveda kmalu naveliča in potem bodo sklicani skupaj, da pridejo gledat, kako jo bodo pahnili z najvišjega stolpa in slišali, kako se ji bodo njene šibke kosti lomile ob skalah, ali, kakor se je zgodilo poslednji kraljici — gledat, kako se bo borila smrtno zastrupljena, ker je bila obtožena čarovništva. Kesnobnega, mirnega obraza sta jezdila brata, v srcu pa sta ugibala, bosta li doživela naslednji dan. Vpijoča množica je vrela ter prodrla krog njihovih straž. Neznana roka se je iztegnila proti Godvinu; v njej je bilo pismo, ki ga je vzel in čital pri svitli mesečini. Bilo je pisano v angleščini in kratko: "Ni mi mogoče govoriti z vama. Bog bodi z vama, brata moja, Bog in duh mojega 0Č5-ta. Dobro udari, Wulf, dobro udari, Godvin, pa ne bodita v strahu radi mene, jaz bom čuvala samo sebe. Jutri se zopet vidimo, ali živi ali kot duhovi. — Rozamunda." Godvin je dal pismo Wulfu; pri tem pa je opazil, da so stražniki zgrabili neko suho, sivolaso žensko, ki ga je bila prinesla. Stavili so ji nekaj vprašanj, ona pa je zmajala z glavo. Nato so jo vrgli na tla, jo poteptali s kopiti svojih konj in emeje odšli dalje. In drhal se je tudi smejala. "Raztrgaj pismo," reče Godvin Wulfu. "Naša Rozamunda ima hrabro srce. Iste krvi smo in ne zapustiva je." * * * Dospeli so do odprtega prostora pred ozkim mostom, kjer je bila razvrščena množica vrsta za vrsto. Tudi na ploščatih hišnih strehah jih je bilo vse črno in na mestnem zidovju, na stolpih in hišah zunanjega mesta jih je kar mrgolelo. Pred mostom je stalo nizko predzidje, na njegovi strehi pa je sedel Aldžebal, oblečen v praznično škrlatasto oblačilo, ob njegovi strani pa Rozamunda. Spredaj pred njimi je stala bogato oblečena, z bodalom iz draguljev v črnih laseh, tolma-čica Sinanova Masuda, za njo pa svetovalci in straže. Brata sta jezdila do pred oboka, se ustavila ter pozdravila s svojimi sulicami. Na drugi strani pa se je pojavil drug sprevod z Lozelom na velikem vrancu; silen, orjašk človek je bil v svojem oklepu. "Kaj!" je zavpil in srepo gledal na drugo stran. "Ali naj se borim protf dvem«? Je-U to vaše viteštvo?" "Ne, ne, gospod izdajalec," odgovori Wulf. "Ne, ne, ti, ki izdajaš krščanske device v o-blast poganskega p3a, boril si se že z God-vinom in sedaj je vrsta na meni. Če ubiješ Wulfa, ostane še Godvin. Če ubiješ Godvina, pa ostane še Bog. Lopov, poslednjikrat vidiš mene!" Lozel ga je slišal in je kar divjal od togote ali strahu, ali iz obeh vzrokov. "Gospod Sinan," je vpil arabski, "to je umor. Ali naj mene, ki sem ti storil toliko uslug, pobijata tebi v zabavo ljubimca tiste ženske, ki jo hočeš počastiti z imenom žena?" ....... Sinan ga je slišal in srdito strmel vanj. "Da, le glej debelo," je nadaljeval zblazneli Lozel, "pa resnica je — njena ljubimca sta, ne brata. Mar meniš, da bi se brata toliko trudila za sestro? Mar bi se radi sestre podala v tvoje mreže ?" Sinan dvigne roko v znamenje miru. "Pričnite," je rekel, "najsi sta ta dva mpža karkoli hočeta, boj se mora vršiti, kakor je bilo dogovorjeno." Pristopil je svetovalec ter vrgel žreb na tla; ko ga je pogledal, je oznanil, da mora Lozel v prvem boju jezditi od drugega konca mostu. Nato je prijel eden stražnikov njegovega konja za uzdo ter ga peljal na drugo stran. Jahajoč mimo bratov se jima je za-režal v obraz ter dejal: "Vsaj toliko je gotovo, da — brata Roza-mundina — poslednjikrat gledata mesec. Jaz sem že maščevan." Brata pa mu nista ničesar odgovorila. Glasnik se oglasi — Masuda je prevedla njegove besede, ki jih je ponavljal drug glasnik z druge strani. Trikrat se oglase trobente. Pri tretjem znamenju viteza napadeta in se snideta sredi mosta. Odtle pa se lahko borita, kakor jima drago, na konjih ali peš, s sulico, mečem ali bodalom, a premaganemu se ne izkaže nobena milost. Če ga pripeljejo živega z mosta, bodo živega vrgli v brezdno. Tako se glasi Aldžebalov ukaz! Nato odvedejo Wulfovega konja k vhodu na most in od druge strani pa Lozelovega. "Bog daj srečo," reče Godvin, ko odide od brata." Rad bi, da bi šel jaz topot mesto tebe." "Kaj lahko pride vrsta i nate, brat," odvrne silni Wulf. Z bližnjega stolpa so se prvikrat oglasile trobente in smrtna tišina je zavladala med množico. Prišli so hlapci, da si ogledajo pas, uzdo in streme, a Wulf jih zavrne: "Za svojo opravo se brigam sam." Drugič so zadonele trobente in Wulf je prijel za veliki meč v nožnici, tisti meč, ki se je v rokah njegovega prednika že lesketal na jeruzalemskih stolpih. "Tvoj dar," zavpije nazaj k Rozamundi; njen odgovor se je glasil razločno in sladko: "Vihti ga kot tvoji očetje, Wulf. Sukaj ga, kakor ga je oče nekdaj v steeplski dvorani!" Zopet je zavladala tišina, globoka tišinah Wulf se je ozrl na belo ozko mostno progo, pogledal v črni prepad na obeh straneh, dvigni) oči proti sinjemu nebu, na katerem je plavala velika obla svetlega mgaeei Naslonil sg Je napTej in pogladt po vratu." TISKARNA -s- AMERIKANSKl SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslov! drnštev, trgovcev, aH posameznikev. — Tiskamo za droitva in organizacije pravila, prestavljamo iz sloven&Čine na angleščino in obratno, kakor tudi v drage jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE-MALO — NOBENO PREVELIKO* Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. ■0000000000000000000000 oooooooooooooooo PISANO POLJE ■00000000000000000000000000000000000000 4- Dr. P. A. Tominec: Kristus je btl le človek, ne pa Bog. "Bil je (Kristus) zmožen človek" -r- tako beremo v neki sodobni knjižici — "in lahko bi si bil pridobil vsega, slave in bogastva — toda lagati bi bil moral. Tega pa ni hotel, ker 'je bil trdno prepričan, da mora laž roditi vedno le zlo, čeprav izhajamo. Imenoval se je sina 'smo ustvarjeni od Boga . . . Sodite me po mojih delih! . . . Kako morete misliti, da sem Bog, ko pa vepdar vidite, kakšne težave imam! Kako morete misliti, da sem hudič, ko pa vendar delam proti hudičevemu kraljestvu ! . . . Vse ni nič pomagalo! .. . Kristus je živel drugače nego Mojzesovi namestniki, delal je tudi proti njim človekovega. Imenoval se je ta- krat, še celo iz templja jih je ko tem pogosteje, čim bolj so (izganjal! Kdor si lasti take njegovi učenci mislili, da mora pravice, mora biti več nego biti sin božji, da bi drugače ne | Mojzes.Mojzes je pa govoril z mogel biti tako popoln. Zavračal jih je, svaril jih je: Ne imenujte me gospoda! Samo eden je gospod, naš oče v nebesih. Nasprotno je pa svoje učence se včasih zdi, da brez laži ne imenoval sinove božje, češ,' vsi ZA $25.00 ■"""—""•j ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CENIK. LAHKO VAM PRESKRBIMO KATERIKOLI KOMAD, KATEREGAKOLI PEVCA ALI GLASBENIKA ALI ORCHESTRA. VAŽNO t — Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. Pri naročilih od 5. plošč ali več plačamo poštnino mL. Ako pa naročite j manj. kakor 5 ploŠČ, pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. lahko kupite dobro Viktrolo s celotno opremo (št. 1-1 glej sliko) in 10 ploščami. Viktrola je namizni fason, orehove barve, 6l/2 inčev visoka, 12 Vi inčev v širini in 13% globoka. S pošiljatvijo dobite igle, navodila in vse po- j trebno. Ko inštrument sprejmete ga postavite, j navijete in zaigrate, pa imate najlepšo godbo v hiši. Ob tihih večerih vas kratkočasi ,veseli družbi zagode poskočnico, za'vsak čas zapoje primerno pesem. Privoščite si to razvedrilo, ki ga gotovo zaslužite po teži dneva. Stroške za pošiljatev plačamo mi. Plošče si lahko izvolite sami, ali pa nam pišete, kakšne vrste želite imeti in prepustite nam, da Vam pošljemo zbirko primernih komadov. Tu navajamo nekatere izmed zanimivih slovenskih in drugih plošč, katere imamo v zalogi: "Jadransko morje" in "Čuj Micika," petje in tamburica____$0.75 "Slovanski ples", "Cukaričko kolo", tamburica________________________________.75 "Vabilo" — "Pastirček", moški kvartet..........................75 "Ljubca moja" — "Otok Bleski", moški glas______.75 "Sezidal sem si" — "Slovenec Slovencu", moški glas___ . .75 "Krasna Marička" — "V divni dolini", godba______________________________________.75 "Na poskok polka" — "Taniska valček", trio godba__________________.75 "S Velebita Klik se ori" — "Zavijaču", tamburica________.75 "Zvonce cvijet", polka — "Na Balkajskem jezeru", godba__.75 "Dunavski valovi" — "Ljubavna sreča", valcer, harmonika____.75 "Clev. klepetulja" — "Nove harmonike", smešna__________.75 "Mila, mila lunica" — "Slepec", moški glas____________________________________.75 "Ja te ljubim", valcer — "Sjajne oči", polka________________________________________________.75 "Ach du lieber Augustin", valcer, "Schnitzelbank", polka____.75 "Kukunješče", balkanska igra, "Žikino kolo", tamburica___75 "Strunam" — "Sirota", duet.................................................................[75 "Na Vršacu" — "Sladko spavaj", moški glas__________________J 75 "Micka na šrauf" — "Na maske radi", smešne _____75 "La Poloma" — "Over the WaveB", godba_____________.. ___[75 "To a Wild Rose" — "Souvenir poetique", violina......... ..'75 "Always" — "Dinah", orgije................................................*75 'Honolulu March" — "Kohala March", havajska kitara__________________.75 | Xherie, I love you", waltz — "Burgnudy" fox trot__________________________'75 < 'At Peace with the world" — "Lonesome & sorro" '75 ] .75 J .75 1.25 1.25 the world" — "Lonesome & sorry", banda__ "In a little Spanish town" — "Kentucky", orgije..._____ "International polka" — "Orphan Waltz", orchestra..........* ™ "Blue Danube" — "Southern Hoses", waltz, banda „ "Poet and Peasant overture," I. & II. part, orchestra... ICC f. Mirt« tocvitrltl RcgltKMfe Za vae druge inštrumente, katere izdeluje Victor Talking Mach. Co. pilite nam po pojasnila in cene. Knjigarna A mer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Bogom. . Več nego Mojzes je torej samo Bog sam ali pa njegov sin . . . Tako so Judje prisodili Jezusu božanstvo proti njegovi volji . . . Jezus je bil človek. Značajen poštenjak, ki ni samo govoril, temveč se je po svojem nauku tudi ravnal... Jezusove zasluge hočemo zmanjšati, zato pravimo, da je bil sin božji. Če bi priznali, da je bil človek kakor mi, bi se morali po njegovem zgledu tudi ravnati." In drugod zopet beremo, da je bil Kristus "največji človek, ki se je kdaj rodil." S tem da naši nasprotniki odrekajo Kristusu božanstvo, taje bistveno znamenje krščanstva. Kajti če Kristus ni bil Bog, potem bi bil lahko navaden človek, kakor sta bila n. pr. grški modrijan Sokrat ali rimski modrijan Seneka. Obadva sta lepo živela, učila sta lep nauk in obadva sta umrla nasilne smrti. Vendar njuno življenje in njun še tako lep nauk nikogar ne sili, da bi ju moral posnemati in po njunem nauku uravnati svoje življenje. Lepo je, če kdo to istori, toda obveznosti nima no-i bene. Potem bi bile besede nekega drugega časnika, da "Kristusov nauk ni dogma (verska resnica), ampak le zgled," povsem resnične. Ce hočeš in se ti baš zljubi, lahko veruješ, kar je Kristus učil, in živiš po njegovem nauku; če pa tega ne storiš, je pravtako dobro, saj obveznosti nimaš večje kakor za posnemanje Sokrata ali Seneka. Povsem prost si; kar ti je všeč, storiš, kar pa zahteva truda, opustiš. Tu je tisti temeljni vzrok, zakaj mnogi moderni taje pristnost in verodostojnost evangelijev, in ko se jim to ne posreči, si skušajo pomagati s trditvijo, da Kristus ni bil Bog in da njegov nauk ni verska resnica, ampak le zgled. Dokazi, katere nudijo za svojo trditev, kažejo le, da evangelijev sami niso brali, ampak le prelistali, in potrjujejo staro dejstvo, da v svetem pismu lahko vsakdo najde to, kar ne pri-ja, pa je stvar urejena. t-» GOSPODUJE f JOIIETI so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCEK1JO V .zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali »uho prekajcno meso ter vse predmete, Id spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt JOHN N, PASDERTZ JOLlfeT, ILL. COR. CBNTBR & HUTCHINS 8TS„ Chicago Telefon 2917. Imenoval se je: Sinu človekovega, iz česar sledi, da ni bil Sin božji. — Ali je res? ' Zakaj se je Kristus imenoval Sinu človekovega? Jezus je takoj od početka svojega javnega delovanja izjavil, da pod besedo Sin človekov ne razume drugega kot svoje mesijansko poslanstvo v svetopisemskem smislu. Ni s tem tajil, da je Bog. Vzel je ime, ki je v stari zavezi pomenilo bodočega od-rešenika, in Si je to ime pride-val v čistem pomenu odrešenima, ne v izkvarjuem judovskem pomenu tistega časa. Ako bi se bil Jezus nazval "Mesija," bi dal s tem povod, fia bi ga ljudstvo smatralo za političnega odrešenika izpod rimskega jarma. S tem bi bilo pa njegovo komaj započeto javno delovanje namah končano. Obsodili ga Judje, češ, da se ni izkazal Mesija-kralja (v političnem smislu) in je torej napačen Mesija; obsodili bi ga Rimljani, češ, da se je hotel delati Mesija-kralja ter da je tako puntal ljudstvo. Znano je, da se je pozneje to itak zgodilo. Da bi se temu izognil, je Kristus sam zabranil prehitro objavljenje svojega mesijan-stva in ni maral biti imenovan "Mesija." "Ne imenujte me gospoda!! ' Samo eden je gospod, naš oče ' v neFešTh." Ali je Kristus s te- mi besedami res sam spodbijal mnenje svojih učencev, češ, da je božji Sin. Tudi to je neresnično. Res je, da je Kristus odgovoril bogatemu mladeniču, ki ga je bil prišel vprašat za svet, rekoč: "Dobri učenik . . z besedami: "Kaj me imenuješ dobrega? Eden je dober, Bog." A zakaj je tako odgovoril ? Za-mnogo- to, ker je v tem naslovu videl samo prazen poklon, po katerem so farizeji tako hrepeneli. (Mt. 23, 7-10.) S tem je hotel Jezus povedati, da ne mara biti prištet v isto vrsto s farizeji. Ako je pa kdo rabil ta naslov v pravem in resničnem pomenu, kakor so ga n. pr. nazivali njegovi apostoli, tedaj se tega rii branil. "Vi me kličete," je rekel svojim učencem, "Učenik in Gospod! in prav pravite; sem tudi." (Jan. 13, 13.) Pa saj smo vsi otroci, sinovi božji! Kristus je učil učence moliti: Oče naš! Ali je Bog tako naš oče kakor Kristusov? Ce pazljivo beremo sveto pismo, lahko pridemo do spoznanja, da se ondi rabi izraz sin božji v dvojnem pomenu: v prenesenem in v pravem. V prenesenem pomenu smo vsi o-troci božji, sinovi njegovi in njegove hčere. V tem pomenu rabijo na jutrovskem besedo "sin" za označbo vsake ožje zveze ali sorodstva, ki je razmerju med očetom in sinom količkaj slična. Kdor je bil mazi-Ijen z oljem, so ga imenovali "sinu olja." Kdor je zaslužil smrt ali je bil na smrt obsojen, so mu rekli "sin smrti." Učence prerokov so imenovali njihove sinove, hudobne ljudi: "sinove Belialove," pogubljene: "sinove pekla" itd. V pravem pomenu besede je pa Sin božji samo Jezus Kristus. To je Jezus prav dobro vedel, zato vedno dela razloček med "vaš Oče" in "moj Oče." In celo pri očenašu besedico "Oče naš" ne govori v svojem imenu, ampak jo polaga le v usta svojim učencem, rekoč: "Vi tedaj tako molite." (Mt. 6, 9.) Toda "Jezusove zasluge hočemo zmanjšati, zato pravimo, da je bil sin božji. Ce bi priznali, da je bil čldvek kakor mi, bi se morali po njegovem zgledu tudi ravnati." Ta strah za Jezusove zasluge in njegovo čast je čisto odveč. Predvsem bodi tu pripom-njeno, da Jezusovih zaslug katoličani ne moremo ne zmanjšati ne povečati, ker verujemo, da so neskončne. Ni bil namreč on samo človek, ampak druga božja oseba, ki je privzela človeško naravo. Zato so njegove zasluge neskončne. Sprejel je pa človeško naravo zato, da bi nas odrešil greha in nam obenem s svojim življenjem in naukom pokazal pot, kako naj živimo. Ce se Bog poniža in za nas trpi, je neprimerno več kakor če bi trpel za nas navaden človek. Ce bi kdo mogel zmanjšati zasluge Jezusove, bi to storil tisti, ki ga hoče ponižati za navadnega človeka. Kar se pa tiče posnemanja Jezusovega, katoliška cerkev vedno in vedno stavi svojim vernikom pred oči življenje Jezusovo in svetnikov, ki so tudi posnemali Jezusa. Nikogar, prav nikogar še ni od tega odvezala. Res je pa, da ne zahtevamo popolnega posnemanja Jezusovega od vseh zato, ker razločujemo evangeljske svete in evangeljske zapovedi. To pa je znano vsakemu katoličanu že iz katoliškega katekizma. Res je, da ne more noben človek tako popolno živeti kakor je živel Kristus; on je vzor, vendar pa vzor, h kateremu se moramo vedno bolj bližati. -o- Poroka. Na Svečnico se je poročil v Kranju v župni cerkve cerkveni pevec in odlični Član dramat-skega odseka druStva "Kranj" g. Franci Sink z gdč. Fran jo Volčičevo. Širite "ameh Slovenca*