PoStnina plačana v gotovinl Izhaja v pouedeljek inpttif.ii ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7"50 Din, sa inozemsTvo 20Din Račun pri poötnem čekovnem zavcdu 5t. 10.666. N^^^^Hl r^^^m ' ^tfE^^^ ^^flH^HW^H^ j^d^R^flHlff ^^B/U^^^^^oT^^^^^^^H. .^^^MPI^^^^^ fl^H^H^^9^^^>. ^^Q^^^9BHk Cena 1 Din Redakcija in nprava; Celje, Strossmayerjeva ulica 5t 1, pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. . Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se iprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno )e do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažujejo le po moinosti. Štev. 62. Celje, ponedeljek 31. julija 1933. Leto XV. Ivan Nemec, kmet. res. v Konjicah: Ustvarirao gospodarsko močno in kulturno kmetsko vas! Najbližja prctekla doba pred vojno in deloma tudi po vojni nas uCi, da se mora vso naše udejstvovanje in gospodarsko kulturno delo usmeriti čisto po novih potih. Sedanja doba nam tako nazorno prikazuje, da je oslonec celokupnega narodnega živ- ljenja kmet, ki obdeluje zemljo. Če ta odpove, se zamajejo pozicije vseh stanov in ves gospodarski organi- zem. Dolžnost nas vseh mora torej biti, da ustvarhno gospodarsko moC- no in krepko vas. V dosego tega ci- lja pa ni dovolj, da strokovnjaki ho- dijo okrog in predavajo, kako treba to in drugo, po starem kopitu, kakor Be je to delalo v preteklosti. Pred- vsem si marsikdo danes ni na jas- nem, da živimo v Cisto drugih raz- merah, da je nstvarjanje dobrin da- nes veliko težavnejše, ker so zahteve svetovnega trga popolnoma drugač- ne, nego je to bilo v preteklosti. Ne samo, da so pridelovalni stroški v sad- jarski, vinarski, živinorejski, hme- ljarski, poljedelski in dr. panogah mnogo veCji, ampak se ti produkti tudi mnogo težje spravijo v promet in je vCasih prodajna cena mnogo nižja nego produkeijska. Pred vojno skoro nikomur niti ni. prišlo na um, da bi škropil sadno drevje, pa tudi ni bilo takih potreb, ker se škodljiv- ci še niso tako razpasli. Vinogradi so se škropili kakor se je komu zdelo, povprasevanjie po vtinih pa je bilo večje nego jo bilo ponudb. Živina je šla v promet brez posebnih težav in äe premalo je bilo srednje dobrega blaga. Danes pa so se prilike teme- Ijito izpremenile: Povečanje produk- cijskih stroškov, svetovna konkuren- ca, povpraševanje samo po kvalitet- nem blagu, huda mednarodna tekma na svetovnih tržiščih, povrh pa §e pomanjkanje Hkvidnih sredstev. Vse to so činjenicG, ki vpijejo po reorga- nizaciji vsega pospeševalnega dela, skratka, treba je našo vas prenoviti. Vse stare metode danes absolutno ne odgovarjajo današnjim razmeram, vsled čcsar se moramo oprijeti delbe kmetijskih kultur in kvalitetne pro- dukcije s čisto drugimi sredstvi. Kaj pomeni delba kmetijskih kul- tur? Učiti se moramo od industrije. Razume ,se, da je razlika V delbi dela in delbi kmetijskih kultur velika, vondar pa bomo v bodoCe morali del- bo kmetijskih kultur absolutno upo- števati. Le poglejmo našega malega po- sestnika, ki prideluje na svojem majhnem posestvu 20 oralov skoro vse kmetijske kulture. Rezultat je vedno ta, da potem nima od nobene po^ebne koristi. Nobena setev mu ne vrže toliko, da bi se izplaCalo jo spra- viti v denar; pol eg tega pa trpi ob- delovanje polja, ker jeziki ozko ;',a- sejanih kultur preprečujejo pravo- Casno in pravilno obdelovanje polja. Nujna je torej potreba, da se pride- lujejo ustrezajoče kmetijske kuiture v ustrezajoCih krajih. Lep primer nam daje tudi pridelovanje hmelja. V Casu dobre konjunkture je pričel saditi hmelj skoro vsak koCar in po- vsod tarn, kje še hmelj nikdar prej ni bil zasejan. Naenkrat je bilo to- liko hmelja, da je cena padla dales pod normalo. Skoda je bila dvojna. Najvfič so trpeli stari pridelovalei hmelja, ki jim je bil hmelj glavna pridobitna panoga, mnogo škode pa so imeli tudi novi pridelovalei. Ni pa seveda slučaj samo s hme- Ijem. Isto se dogaja z vinogradi. Glavni vzrok vinske krlze je v tern, da je kvantiteta prišla daleC nad normalo. Vinogradi so vzrasli po- vsod tarn, kjer ni za nje prostora, da o šmarniCnih nasadih sploh ne go- vorim. Danes se hoCe forsirati pro- daja grozdja v presnem stanju, kar je pa skoro nemogoCe, ko ni nasadov namiznega grozdja, kar je eden glavnih predpogojev take prodaje. V sadjarstvu vidimo slične napa- ke. Trgovina zahteva kvalitetno in enotno produkcijo, v na&ih sadov- njakih pa lahko študiraš v pomolo- giiji (spoznavanju sort) enega naj- večjih nedostatkov našega sadjar- stva. Držinio .so torej pravila: Upošte- vajmo samo tis*o p^nogo, ki v našem kraju in zemlji prinese najboljše pridelke in največjo rentabünost. Gojimo manj različnih kultur, pa bodo tiste prinesle več usj^eha. Ne sadimo vinogradoV tarn, kjer ni xa to sposoben kraj niti zemlja; pustimo, naj pridelujejo hmelj tarn, kjer mu je res mesto. Pri obnovi sadovnjakov upoštevajmo samo nekaj sort, 3 do 4, ne pa celo vrsto. Ne sejmo vseh mogočih cerealij, žilt, ki se v naših i'aznierah no rentirajo, zlasti Co jih pridelujcmo mnogoliko in ni.ma.mo niti ene niti druge vrste v množini, primerni za prodajo. Najvažnejše vprašanje pa igra brez dvoma pri nas živinoreja, pridelova- nje krme, v zvezi s tern gnojenje, uporaba umetnih gnojil in njih ren- tabilnost. O tern vprašanju pa bom razpravljal drugikrat. Zborovanje županov celjskega sreza CELJE, 31. julija. V soboto 29. t. m. se je vršilo v sej- nici Obrtnega doma v Celju zborova- nje županov celjskega sreza, ki ga je sklicala Zveza županov. Zborova- nja se1, jo udeležilo 29 zastopnikov obCin, vodil ga je župan obCine Ce- Ije-okolica g. V. Kukovec. G. GorCiC, referent banske uprave v Ljubljani je predaval o novem zakonu o obCi- nah in podrobno oCrtal vse bistvene točke. Pri vsak em posameznem po- glavju se je razvila živahna debata. Pri slučajnostih se jo obravnavalo vprašanje brezposelnih, ki je za vse občino silno važno. Vsi župani s skrb- jo zasledujejo naraSCanje brezposel- nosti, ki grozi v zimskem Casu po- stati katastrofalna, Občino so brez sredstev, saj še za tekoče izdatke ni- majo dovolj kritja. Prevladovalo je mnenje, naj se vsi brezposelni regi- strirajo in sestavijo delavske kom- panije, ki se naj zaposlijo pri javnih delih. Tudi težki položaj v premogovnili revirjih se je razmotrival. Premogov- na kriza se ne bo nikdar več zmanj- gala. Beli premog — vodne elektrar- ne — bodo polagoma izpodrinilo Cr- ni premog Misliti bo treba, kako naj bi se odvedel preostanek delavstva — brezposelnih iz rudarskih revirjev — v druge panoge. V prvi vrsti bi bila poklicana TPD, ki je v teku 15 let črpala iz delavskih žuljev težke milijone, da midi vsaj zaenkrat iz- datno pomoč brezposelnim rudarjem, država pa bo moral a misliti na kolo- nizacijo onih rudarjev, ki izhajajo iz kmečkega stanu. Le na ta način se da ustaviti grozeči val brezposelnosti v rudarskih revirjih. Ob koncu zborovanja so izrekli žu- pani zahvalo gospodu referentu in ga prosili, da tolmači pri banski upravi njih želje glede podpore ob- čin. Občine pričakujojo od države in banovine poleg moraine tudi gmotne podpore, ker so njih sredstva izčr- pana. V pomoč brezposelnim Bednostni fond diavske banovine Banska nprava dravske banovine je v svojem letošnjem proraCunu predvidela osnovanjo fonda za pod- poro brezposelnih delavcev in revc- žev. V ta fond bi se steklo letno okrog 20 milijonov dinarjev. Ta vsota bi se zbrala z davščino na prekomerno vi- soke zaslužke. Ta predlog je naletel na zapreke gospodarskih krogov, ki so se branili uvajanja novih davščin. Tako se je to vprašanje po dolgih razpravah pretresalo tudi v ministr- skem svetu, ki je po referatu mini- stra finane in obrazložitvi ministrov gg. dr. Kramerja in Puclja sprejel pi'edlog banovine o ustanovitvi bed- nostnega sklada. Ker so nekateri davki brisani, se bo od 1. julija 1933. do 31. marca 1934. steklo v ta fond 11,250.000 Din, ki se bodo porabili za javna dela do- slej brezposelnega siromašnega pre- bivalstva. Nadzorstvo nad fondom bo vodil poseben odbor, ki že sestavlja pravilnik. Sredstva za bednostni fond se bodo nabirala od odstotkov mezd zaposlenih delavcev, izrednega davka na dividende akcijonarskih društev (ta davek bo progresiven), od pro- centov tantijem uradništva velikib. podjetij, od davka na place in po- kojnine tujih državljanov, ki so za- posleni v dravski banovini, in od dav- ka na izkoriščanje vodnih sil. Kmečka mladina in sedanjost Casi se spreminjajo in sučejo ka- kor kolo. Za dobrimi Casi prihajajo slabi, za slabimi dobri. Je pač kakor pravi' pregovor: »Dež za solncem mora biti, za veseljem žaiost priti.« Zlasti mi mladi smo naleteli na sla- be Case. Nam, ki smo bili rojeni pred vojno, med vojno ali po vojni, niso rojenice za našo mladost prorokova- le nikakih dobrin, pač pa, da bomo morali delati in delati, če bomo ho- teli doseči lepšo bodočnost. Podobni smo bolniku v postelji, ki hrepeni po zdravju in uživa grenka zdravila v prepričanju, da še bo prišel zanj lepi čas zdi'avja. Mi' mladi se moramo oprijeti resnega dela in se pričeti gi- bati, da prebijemo današnje razmere in si s trudapolnim delom ustvarimo lepäo bodoCnost. Od nas kmečke mla- dine, ki nas je najveC v Jugoslaviji, je v veliki meri odvisna bodoCnost naše države. To bodoCnost moramo izoblikovati tako, da bo ustrezala našim razmeram. Pojdimo z voljo in ljubeznijo na delo! Ne Cakajmo, da nam bodo drugi rezali kimh, kajti potem bomo dobili le ostanke. V boljšo bodoCnost nas bo privedla izobrazba, kajti izobražen Clovek pri- de povsod lažje do pravice, nego ne- izobražen. Mladina ima danes dovolj prilike za izobrazbo, treba samo do- bre volje in veselja. Saj že ni skoro vasi, kjer bi ne bilo sokolske Cete ali j Društva kmetskih fantov in deklet, SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 30. Burski general V letu 1899., ko so so v Južni Afri- ki tolkli Angleži z junaškinii Buri, je župnikoval na Bizeljskem moj dobri prijatelj P. Spomnil sem se nanj, ko mi je bila žena odšla v Rim in sem potreboval dobrega vina za- njo in zase. Napregel sem voziCek in nanj na- ložil prazen sodCek. Od jutra do noCi sem potoval, vesel me je bil prijatelj ob prihodu. Preko polnoCi me jo go- stl}> zJ^traj pa, nedelja je bila, sem vstal zo k sesti maSi. ,° s°me Bizeljčani v cerkvi gle- dali! Bil sem oblečen v gornješta- jerski kroj imel sem rdeč%eloJvnik) z zlatom obfiit, jirhovnice okraäene z vezenmami, na dolgi verižici preko trobuha množico tolarjev, širok us- njen pas, z lavorjevimi listi vezen. Takega človeka paC še niso nikdar nikjer videli ti ljudje. po maši so vpraševali župnika, kdo bi tujec mogel biti. Župnik pa je bil šaljivec in jim je natvezel, da je to general, poveljnik burske voj- ske, ki širom Evrope išCe prostovolj- cov za vojno z Angleži. Da dobro plaCuje z zlatimi tolarji kar vnaprej. Naj bi se torej oglasil pri njem, kdor hoCe, da ga vpiše med svoje bojev- nike. Pa se jo zbralo nekaj fantov in mož, ki bi bili radi šli z menoj v Afriko. Do treh popoldne so me Ca- kali pred župnišCem. Skrivaj sem se moral odpeljati s sodCkom dobrega vina. In še za vozom so vpili, naj jih vendar no imam za norca, da rni ne bo žal, Ce jih sprejmem. »Ne zadržujte me, mudi se mi!« sem jim klical z voza. »Pravkar so mi Angleži poslali^ telegramy ki v njem že za jutri napovedujejo odlo- Cilno bitko z mojo vojsko. Mudi se mi v Afriko!« In sem krepko švrknil z biCem po konjiCku. 31. Vožnja na ojesn Na Vidmu smo imeli uradno kon- ferenco. Pozno smo obedovali, še po- sedeli par uric in se razšli na domo- ve. Meno so povabili tovariši Sevni1- Cani k sebi na koCijo, ki jo bila last mesarja in gostilničarja. Mlada vranca sta bila spoCita, pre- krepko sta potegnila. Voz pa je bil preobložen, devet ljudi nas je bilo na njem. Ni bilo Cuda, da se je rajdnik uprl in je odpovedal službo. Jaz pa sem stal na sredi kozla. Splašena konja sta zdirjala, zavora ni prijemala, to so zijali pasažirji, štirje so se pognali z voza v jarek. KoCijaž je obupal. Zadnji podel j;e drCal narobe po cesti, priprega je skoCila v galop, bliskale so se podkve. Ženske so za- kriCale, padle z voza in za njimi je planil še koCijaž. Ostal sem sam, CepeC na škarjah ojesa, držeC vajeti v rokah. Zdivjani živali sem hotel z mirnimi besedami ukrotiti. Kakor blisk je šlo raimo jarkov, mimo obcestnih kamnov. Podkve blisk mi jo zbil klobuk z gla- ve. Sam Bog naj mi pomore! Kmalu se umiri prvi konj, za njim preide v brzi trab tudi tovariš. Oba težko sopeta. Oprezno se vzravnam v stojo, prepležem kozla in zlezem na cesto, vesel, da sem otet. Brž hi- tim gledat, kaj in kako je s sopot- niki. Vidim, da so blazine odpadle, in zadnji podel je drsel po tleh. Ni5 hujšega! Tako sreCam hiteCega hlap- ca - kočijaža, ki je robantil in klel na vso sapo. Kmalu se približa še ostal a družba, drug drugemu Cesti- tamo nepoškodovani. Nespametni hlapec pa se jame si- rovo hudovati nad zbeganima konje- ma in gorje! Planili sta živali kviš- ku in priCela se je pravcata peklen- ska dirka brez vižarja. Kočija se je odtrgala, ko je zadela ob kilometrski kamen. Kozel je skakal konjema po nbgah, zato sta se še huje splašila. Strange in vajeti so ju teple po bo- kih, oje >se je zlomilo! Zdivjani živali sta pribežali v do- move z uniCeno opremo. Gospodar mesar je pri priCi pognal hlapca iz službe in ugibal, kako bi vso to stvar najbolje izkoristil. In je naperil hudo tožbo proti meni, do- maCim udeležencem je prizanesel. Stopil sem do njega, da bi se lepo pobotala, pa je zahteval celih osem sto kron! Ugotovil pa sem, da je bilo Stran 2. »Nova Doba« 31. VII. 1933. Stev. 62. ki nudi kmečkim fan torn in dekle- tim dovolj duševne lirane. Ko čitamo o lepih kmečkih razme- rah v Češkoslovaški in na Danskem. se vprašujemo, kdo je te razmere ustvaril. Nihče drugi kakor kmečko ljudstvo samo. Z dobro voljo in po- gumom bomo tudi mi prebili sedanji težki čas. Obupati ne smerao, kajti kdor obupa, ni junak in ne bo nikoli dosegel svojih ciljev. Vedeti mora- mo, da ni bila še nikoli tako temna noč, da bi je zlata jutranja zarja ne pregnala. Franc Potočnik, Franko! ovo. Otresimo se hlapčevstva! »Politika« z dne 29. julija prinaša v rubriki »Medju nama« sledeCo no- tico: »Grajali ste, povsem upraviče- no, poslovni svet, ki v naši zemlji ži- vi, del a in bogati, pa vendar noče spoštovati osnovnih načel, ki se spo- štujejo v kulturnem svetu, ampak se v poslovni korespondenci poslužuje , jezikov, ki niso državni. To je bole- ! zen, ki se bo težko izkoreninila, in po j mojem mišljenju je edini način, da j to preneha, Co javno imenujemo vse te ljudi in ustanove. Omenili ste, da največ trpijo vsled j te bolezni Vojvodinci. Toda niti Slo- venci ne zaostajajo za njimi. Poši- i Ijam Vam poslovno pismo Ljubljan- ske kreditne banke. Pismo je naslov- ' Jjeno na klijenta, ki živi v Sarajevo, in ki vodi vso svojo korespondenco v državnem jeziku. Pečat, ki je udar- jen na koncu pisma, se glasi: »Ljub- ljanska kreditna banka«, ali pismo je pisano v nemščini in na blanketu je naslov: »Laibacher Kreditbank in Ljubljana«. Slovenci veljajo drugače kot ljud- je, ki pazijo na to, da se vse, kar je narodno, dobro čuva . . .« DOMACE VESTI Današnji številki »Nove Dobe« smo priložili poštne položnice za vse na- roCnike, ki prejemajo list po pošti. Kdor je z naročnino v zaostanku, naj nam blagovoli najpozneje do 10. av- gusta nakazati zapadlo naročnino, da nam ne bo treba prekiniti poši- ljanja lista. Uprava »Nove Dobe«. d Senat je v petek 28. t. m. sprejel zakon o likvidaciji agrarnih odnoša- jev v Bosni in Hercegovini, zakon o Rdečem križu kraljevine Jugoslavs- je ter zakon o verskem pouku na osnovnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah, v soboto 29. t. m. pa jo odobril 11 mednarodnih kon- vencij, ki jih je tudi že sprejela Na- rodna skupščina. Prihodnja seja so- nata bo sklicana pismeno. (I Eksplozija peklenskega stroja v Koprivnici. V nedeljo 30. t. m. je bii v Grekenyesu na MadEarskem pre- dan v vlak, ki prihaja v Koprivnico ob 7.50, zavoj v obliki knjige, na- slovljen na neko osebo. Ker se je na- šemu železniškemu organu zdelo ve- denje oseb, ki so ta zavoj predale, sumljivo, je o tern takoj, ko je vlak prispel v Koprivnico, obvestil poli- cijskega komisarja, ki je zahteval, naj se mu zavoj takoj izroči. Medtem, ko je polioijski komisar s še dvema uslužbencema zavoj pregledoval, je v njem spravljeno razstrelivo eks- plodiralo. Eksplozija je nevarno ra- nila komisarja in enega uslužbenca, tretji navzoči uslužbenec pa je bil na mestu ubit. Zavoj sta oddala v Gy- ekenyesu v vlak Edo Premec in Mijo Kralj, ki stalno prebivata na Madžar- skem. d Samo . . Kathrelner Kneippovo sladno kavo s Pravim : Franckovim : dodatkom . . ako želite ostati zdravi! d »Revija Cinema«. V Zagrebu je ravnokar izšla. nova številka izvrstne »Revije Cinema« za avgust (80 stra- ni) z zelo zanimivo in pestro vsebino resniCne škode polovico manj. Zade- va je bila izročena torej sodišču. Tarn so mi predočili paragraf, ki veli: »Potni'k naj se ne vmešava v voz- nikovo posle!« Zagovarjal sem se z izjavo, da sem zlezel zato na kozla in škarje, da bi umiril konja, saj bi se bila sicer zgo- dila vse večja nesreča. Zivali pa je splašil bedasti hlapec. Mesar pa je tarnal pred sodnikom, ki je končno predlagal poravnavo. Škoda jc bila cenjena na sto šestde- sct kron. Polovico sem plačal sam, polovico pa ostala družba. Zviti me- sar je zadovoljen z izidom .spravil denar. Kujonl Komaj pa jo minilo mesec dni, sem pro j el nov poziv. Ker je cden izmed konjev šepav, Česar sem seve- da spet jaz kriv, naj plačam še to gkodo. In res se je mesarju posrečilo, da me je obral še za celih sto osem- deset kron! Sirornak pa se teh uspehov ni dol- go veselil, kmalu je bil poklican k obračunu pred najvišji dvor, odko- der ni več vrnitve. ter mnogimi krasnitni ilustracijami. »Revija Cinema« izhaja vsak mesec, stane poletno 40 Din in se naroča pri upravi v Zagrebu, Gunduličeva uli- ca 2/1. d Dunajska vremenska napoved za torek 1. avgusta: Izboljšanje vre- mena bo zaenkrat le zelo kratkotraj- no, potem ponovno poslabšanje, hi ad- no, izpremenljivo zapadno vrerae. Celje in okolica c Neopraviöeno obiskovanje pri- vatnih strank po potnikih in kroš- njarjih. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča: Množe se prime)1], da razn'i tuji agenti in krošnjarji ne- opravičeno obiskujejo privatne stran- ke in jim ponujajo razno slabo ma- nuiakturno blago, ki je po večini ita- lijanskega izvora, na ta način, da ga enostavno prežigosajo z angleško ätampiljko in razpečavajo kot prist- no angleško blago po višji kakor obi- čajni ceni. Opozarjamo vse članstvo in kupujoče občinstvo na nereelnost takih trgovskih kupčij. Podčrtati je posebno dejstvo, da se krošnjarji z manufakturo nehote saini sklicujojo na to, da so blago kupili iz raznih konkurznih mas in slabo blago preži- gosali za anglesko blago. Izgovarja- jo se tudi, da so blago kupili na ve- lesejmu v Ljubljani, kar pa ni res- nica. Kupujoče občinstvo naj ne na- seda sladkim vabam potnikov in krošnjarjev, saj se dobiva v domačih trgovinah priznano boljše blago po nižjih cenah. Opozarjamo še poseb- no vse gg;. predstojnike raznih ura- dov in šol ter drugih zavodov, da je vsako krošnjarjenje v njih prostorih po zakonu prepovedano. Krošnjai-je- nje pa ni samo nedopustno za ma- nufakturo, ampak tudi za vrste dm- gega blaga, kakor razne pisarniške potrebščine, galanterijo ltd. c Davčna vprašanja in obrtništvo. Pod okriljem podi'uznice društva ju- goslovenskih obrtnikov v Celju se je vršilo v torek 25. t. in. zvečer v spod- njih prostorih Narodnega doma lepo uspelo predavanje o davkih. Uvodo- ma je predsednik društva g. Holobar pozdravil navzoče, posebno pa davt- nega upravitel ja g. Žumra, ki je nato V podrobnih obrisih stvarno in raz- umljivo obravnaval vse vrste dav- kov, ki pridejo v poštev za obrtni- štvo, ter razložil, na podlagi katerih naredb in zakonov, kako in v kakšni višini se davki zaračunavajo. Poseb- no natančno pa je g. Žumer razložil izpolnitev davčne prijave za pridob- nino, pri kateri obrtništvo največ greši z nepravilno izpolnitvijo ter tako v veliki meri samo sebi škodu- je. Iz predavanja je tudi lahko vsak V „Slag e r Celje, Dečkov trg 4 a. Izposojevalnica gramofonskih plošč po 2 Din in gramofonov po 10 Din Prodajamo plošče od 10 Din naprej povzel, da uradništvo ne dela davč- nim zavazancem nikakih krivic, ker se mora ravnati strogo po zakonskih predpisih. Neumestni so torej napa- di, češ da je uradništvo krivo, če je kdo previsoko obdavčen. V večini primerov so davčni zavezanci sami krivi, ker ne izpolnijo prijave pra- vilno. Gosp. Žumer je tudi natančno )'azložil, na, kakšne instance je vla- gati pritožbe in v kakih primerih se te ugodno rešijo. Želeti bi bilo, da bi se taka predavanja yrsila češče, saj imamo v g. Žumru prav izvrstnega strokovnjaka, ki jo tudi obljubil, da je za itaka vpjražanja vsikdr rad na razpolgo. Med vrstami obrt- ništva bi bilo želeti malo več sta- novske zavesti in številnejšega. ob- iska takih predavanj, pa bi bilo mar- sikomu prihranjeno razburjenje vsled nepoznanja vprašanj, ki so ve- levažna za vsakega posameznika. G. Žumru iskrena hvala in priznanje za njegov trud. c Počitniške kolonije v Bakarcu. V petek 28. julija je odpotovala \v. Celja III. kolonija približno 70 oseb v Celjski dom v Baliarcu, ki je last Kola jugoslov. sester v Celju. Ker je moralo Kolo nekaj priglašencev za III. kolonijo zaradi prenapolnjenosti odkloniti, bi društvo organiziralo se eno kolonijo od 18. do konca avgu- sta, ako br se priglasilo zadostno šte- vlo udeležencev. V avgustu je biva- nje ob morju zelo prijetno in zanimi- vo. Morje je zelo gorko, lov na tune na višku. Mnogo nameščencev ima v tern času dopust, ki se da v Bakarcu prav prijetno in po ceni prebiti. Po- polna oskrba s petkratno dnevno pre- hrano je za odrasle 28—30 Din na dan. Prijave sprejemata ga, M. Ser- nečeva, Celje, Gregorčičeva 1 in gdč. Ana Zupančičeva, Gregorčičeva 5, ob torkih in petkih. Lahko se tudi pri- javi pismeno. c Soganil Na društvenem sestanku v četrtek 3. avgusta bo prcdaval zna- ni tolminski pisatelj Ciril Kosmač iz Ljubljana o prerimetu: Iredentizem v primorski literaturi«. Po picdava- nju pa bo recitiral eno izmod svojih najboljših del in sicer: »Tolininske- ga študenta povest o materi«. Člani naj so sestanka polnoštevilno udel?- že, prijatelji društva vabljeni. Sesta- nek se bo priCel točno ob 20. v dini- štvencm lokalu v Narodnem cloniu. c Društvo »Soča« — pevski odselt! V* sredo 2, avgusta ob 20. se prične pevski tečaj pod vodstvom tov. So- velija. Pridite točno in polnoStevil- no! c Odvetniška vest. Naš celjski ro- jak g. Mirko Hočevar je bil te dni vpisan v imenik članov Advokatske komore v Ljubljani in je otvoril svo- jo odvetniško pjisarno v\ Razlagovi ulici št. 3 v Celju. c Združenje steklarjev v Celju bo imelo na praznik v torek 15. t. m. ob 8. zjutraj občni zbor v hotelu »Pošti« V Celju. c Na predstojništvu mestne poli- cije v Celju so uradne ure od pone- deljka 31. t. m. do 1. oktobra vsak delavnik od 7.30 do 13.30. c Umrla je v nedeljo 30. t. m. v celjski bolnici 67-letna dninarica Eli- zabeta Pečnikova s Skorncga pri Šmartnem ob Paki. N. p. v m.! c Kronika nesreč V soboto je padla 70-letna dninarica Marija Terbovče- va iz St. Petra pri St. Rupertu nad Laškim pri nalaganju sena z voza in si zlomila desno ključnico. — V soboto je 37-1 etni posestnik Ignac Pajman v Škofji vasi napi*egal konja. Konj je nenadoma potognil. Pa j manu se je desna roka zataknila v jerme- nje, ki mu jo odtrgalo palec. — 14- letna kočarjeva hčorka Helena Ver- devova iz Orove vasi pri Polzeli si je v soboto pri padcu s kolcsa zlomi- la desno roko. — V soboto je padel 30-1 otni gozdni Cuvaj Franc šinkar z Marijinoga grada pri Mozirju v goz- du tako nesrečno, da se mu je pri1 padcu sprožila puška. Krogla mu je prebila levo roko. — Triletni rudar- jevi hčerki Ani Potrovičevi v Zabu- kovci pri Žalcu je v petek njen stric pri cepljenju drv vsled otrokove ne- previdnosti odsekal prst na levi roki. — Vsi ponesrečenci so zdravijo v celj- ski bolnici. Ueselite se! Življenje je sicer težko, toda lahko si ga olajšafe. c Tatvina. V nedeljo 30. t. m. do- poldno je nekdo ukradel z okna davč- nega kontrolorja g. Josipa Stareta v palači Pokojninskega zavoda dve kakteji, vredni 150 Din. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. c Nogometni čevlji, žoge in druge potrebščine za nogomet pri tv. Kra- mai & Mislej, Celje. Sokolstvo x Okrožne sokokke tekine v od- bojki bodo odigrane po sledečem re- du: za savinjsko-šaleško okrožje v Braslovčali 6. avgusta ob 15., isti dan za Zg. Posavje na Zidanem mostu po prihodu jutranjih vlakov in za Sp. Posavje v Rajhenburgu isti dan do- poldne. Prvaki okrožij so bodo ude- ležili župne tekme za župnega prva- ka, ki bodo jeseni v Celju. x Redna l\elovadba članov Sokol- gkega društva v Celju se bo pricela zopet v četrtek 3. avgusta na Jetnem telovadišču v Gaberju. Moški naraš- Caj iz Gaberja bo imel prvo telovad- no uro v sredo 2. avgusta. Prosimo toCe udeležbe z ozirom na plavalne in lahkoatletske tekme, ki bodo v najkrajšem času. Kdor ne bo obisko- val redne telovadbe, ne bo pripuščen k tekmam. V prvi telovadni uri se bodo sprejemali novi člani. I x Za izlet celjskega So^ola v Lo- i garsko dol*no dne f>. avjrusta Je Se nc- kaj niest na raz])olago. Reflektanti naj se prijavijo v torek 1. avgusta v brivnici br. R. Grobelnika. Sport Prva izbirna tekma A-team: B-team 5 : 2 (0 : 0) V petek 28. t. m. ob 18.50 se je pri- cela na sportnem igrišču pri »Skalni kleti« prva izbirna tekma med celj- skim A- in B-teamom. V sredo 2. av- gusta ob 18.15 bo še ena in po teh dveh tekmah se bo sestavil nogomet- ni team mesta Celja iz najboljšib igralcev, ki bo igral v nedeljo 6. av- gusta prijateljsko nogometno tekmo proti zagrpbškemu teamu ob priliki izleta, ki ga bo priredilo v Celje dru- žtvo »Merkur«. Tekma jo trajala dvakrat po 30 mi- nut. Prvi polčas ni prinesel nobene>- ga gola, dasi sta imeli obe moštvi, ki sta nastopili le z 10 igralci, prilike za dosego uspeha. Moči so bile povečini izravnane, bilo pa je manj skupne igre. V drugem polčasu pa je padlo 7 golov. Prvi je priCel B-team, ki je prišel v 6. minuti po Tkal&iču v vod- stvo, pa le za dve minuti, kajti v 8. minuti je že Zupanc izcnačil z ne- ubranljivim strelom ob presiki. Igra je postajala živahnejša, pokazala pa se je vedno večja premoč A-teama in v 11. minuti je Gobec postavil na 2 : 1. MenjajoCi se napadi so prinesli uspeh A-tcamu in Presinger I je v 13. minuti povišal na 3 : 1. Sledila je nato malenkostna premoč B-teama, ki pa je bila zadostna, da je spravil y 16. minuti Veblo z glavo žogo v na- sprotnikovo mrežo. To je bil ob- enem tudi zadnji uspeh B-teama, ki je bil nato potisnjen v obrambo. Pre- jel je do konca igre Se dva gola. Eno žogo jo spravil v mrežo Križanc v 21. minuti po 11-metrovki, drugo pa Presinger I v 26. minuti po lepo iz- vedonem napadu. Medklubski odbor, pod Cigar po- kroviteljstvom se bo odigrala 6. av- gusta prijateljska nogometna tekma Štev. 62. »Nova Doba« 31. VII. 1933. Stran 3. ARSfcNE LUPIN je zaščitnik nesrečnih bitij, ki jih tepe usoda. ARSČNE LUPIN kaznuje tirana, ki živi od krvi svojih žrtev. ARSENE LUPIN rešuje svojega vdanega pri- jatelja z morišča. ARSČNE LUPIN se ne boji ničesar. V prihodnji številki »Novo Dobe« se Vam predstavi. Berite naš novi roman Skrivnostno oko z Zagrebčani, je mogel videti v pe- tek dobre in slabe strani igralcev, vendar ena tekma še ne pove vsega. Po drugi tekmi v sredo pa naj MO sestavi možtvo, ki bo z uspehom in častno zastopalo Gelje v borbi z Za- greb čani. Vojaški team 39. p. p.: SK Celje 5 : 3 (4 : I) CELJE, 31. julija. Včeraj ob 18.20 se je pričela na Glaziji, kljub precejšnjemu dežju pred tekmo, prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in vojaškini teamom 39. p. p. Tekma se je odigra- la na Glaziji, ki je bila precej raz- močena. Kljub vsemu se jo zbralo na igrišču okoli 300 gledalcev, ki pa so prišli le deloma na svoj račun. Moštvo SK Celja je odigralo včeraj eno svojih najslabših tekem. Oslab- ljeno po štirih rezervah je nudilo v prvem polčasu igrc, ki je bila v mar- sikaterein oziru uprav začetniSka. Podajanje žoge je bilo tako netočno, da je žog-o pobral skoro vedno le na- sprotnik, in tako napad, premalo podpiran ocl zadaj, ni inogel nikamor naprej. Najboljša je bila desna stran napada ter srednji in levi krilce, obramba pa je tokrat precej popusti- la in ima na porazu precejšen delež. Mnogo preoster v startu je bil desni krilec. Igra, ki jo je SK Celje nudi! v prvem polčasu, je bila popolnoma raztrgana, brezglava, in o kaki uspcšni kombinaciji ni bilo govora. V drugem polčasu se je stvar obrni- la na bolje in jo potekla igra v delni premoči SK Celja, ki se je nekoliko znašel na spolzkem torenu. Večja po- vezanost je prinesla v igro smotre- nejšo kombinacijo in večjo živah- nost. Igralo pa se je večinoma le po desni strani, kajti levo krilo, najslab- ši mož, splob ni bilo uporabno. Toli- ko, da je predstavljal enajstega igral- ca. Po igri je poraz popolnoma za- služen, a bi, če bi bilo moštvo SK Ce- lja kompletno, bil lahko izostal. Vojaki so igrali tokrat znatno bolje nego proti Atletikom in so bili v pr- vem polčasu skoroda popolcn gospo- dar na polju. Potisnili so SK Celje v obrambo in dosegli v prvem polčasu že rezultat 4 : 0. Po 11-metrovki je v ¦41. minuti znižal Presinger na 4 : 1. V drugem polčasu, ko se je slika precej izpremenila, so vojaki po ve- čini branili. Tekma je bila vsled te- ßie osem minut pred doloConim ča- som prekinjena. Goli so padli: za vojake V 6., 22., 29. in 35. minuti prvega in v 4. minu- «• tlrugcga polcasa, za SK Celje pa v 4i. minuti prvega ter v 5. in 9. mi- nuti drugega polcasa. Na obeh stra- neh je bila po ena enajstmetrovka, Koti 7 : 2 za Celje. Tekmo je sodil g. Svetek k- je bil precej nesiguren; videli smo ga že bolje soditi. Cas za pričetek tekmo ob 18. ozi- roma še pozneje jo že nekoliko kä- sen in bo pafi treba priCeti s tekma- mi Prej, da jih ne bo treba vsled teme predčasno prekinjati. K. D. SK Laško : SK Rudar (Hrastnik) 7 : 3 (3 : 2) LAŠKO, 31. julija. V nedeljo 30. t. m. ob 17.30 se je pričela v Laškem nogometna tekma j med SK Rudarjem in domačim mo- štvom. Tokrat se je SK Laško prviß srečal na, zelenem polju z mladim sportnim klubom iz Hrastnika. Gost- je so sicer igrali z elanom, ali vsled slabega igrišča niso mogli izvesti ne- kaj dobro zamišljenih napadov. V drugem polčasu so bili z rezultatom očividno nezadovoljni, ker so začeli ostro igrati in je moral sodnik enega igralca izkljuCiti. Izključeni igralec pa se ni hotel pokoriü sodnikovi uredbi in je tako vcčkrat po nepo- trebnem prekinjal igro! Laščani so se tokrat zelo dobro odrezali. Postava je bila srečno sestavljena in vsak igralec je bil mož na mestu. Zlasti je briljiral napad, kjer se je posebno odlikoval Vrečko, saj je zabil kar tri gole. Zelo dobra je bila tudi krilska vrsta, ki nasprotnika ni pustila do domačega svetišča. Tudi branilca sta dobro odbijala nasprotnikove zöge. Početni udarec so imeli LaSCani in v 4. minuti jo Vrcčko postavil rezul- tat na 1 : 0 za Laško. V 8. minuti za- bije Horjak II. drugi gol za Lasko. V 25. minuti spremeni SK Rudar re- zultat na 2 : 1 za Lasko. V 27. minuti odda Zupanc II. oster strel in zabije 3. gol za Laško. V 34. minuti' se go- stom posreči izvesti nevaren napad in postavijo rezultat na 3 : 2 za Las- ko. Nato polčas. V drugem polčasu zaCne SK Rudar nevarno napadati in v 8. minuti za- bijc 3. gol. Toda tudi domači se kma- lu znajdejo. Vreeko že zopet postaja nevaren, strel ja, vratar skuša žogo ujeti, a gre mimo njega v mrežo. 4 : 3 za Lasko. Gostje se skušajo rc- vanžirati ali Kokol dobi žogo in jo v 21. minuti pošlje mimo vratar ja v mrežo ter postavi rezultat na 5 : 3 za Laško. V 34. minuti je Vrečko zo- pet na delu in zabije 6. gol. Zopet so Laščani v napadu in v 39. minuti postavi Zupanc Tl. končni rezultat 7 : 3 za SK Laško. Koti 8 : 2 za Las- ko. Sodil je g. Obolindnor iz LaSkega zelo dobro. G. I. t Team Zagreb : team r>lje. V ne- deljo G. avgusta ob 17. >¦¦ bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« pod pokroviteljstvom MO v Celju nogo- metna tekma med zagrebškim in celjskim teamom. Zagrebško moštvo, ki ga bodo tvorili igralci Concordije. Haška. in »Zagreba«, ki so obenem tudi Clani društva trgovskih in pri- vatnih nameščencev »Merkurja« v Zagrebu, bo nastopilo v naslednji po- stavi: Demič (C), PaviCič (C) - Belo- gdvič (C), dr. Brozovič (C) - Agič (C) - Rutkovič (C), Jazbec (C) - Janušič" (C) - Mrzljak (Z) - Martinovic (C) - Lolič (C); rezervi Öpic (H) in Pichler (C). Po tekmi bo vrtna veselica »Mer- kurja« v restavraciji ge. Stegujeve v Zagradu. t Druga izbirna tekma za sestavo celjskega nogometnega teama, ki bo igral v nedeljo G. t. m. ob 17. na igriŠ- ču pri »Skalni kleti« proti zagreb- škemu teamu, se bo pričela v sredo 2. avgusta ob 18.15 pri »Skalni kleti«. Po tej tekmi bo določena konena po- stava celjskega teama. Cvetoder Mod najopasnejšimi škodljivci ja- bolčnih in hruškovih pridelkov je cvetoder (Anthonomus pomorvim L.), mal hrošč, ki spada v vrsto ričkar- jev in ga sad jar ji imenujejo tudi rilčkar. Spomladi, ko je drevje ovito v le- po bujno evetje, se pojavi ta škodlji- vec. Cvetjo porjavi in odpade. Neved- ni sadjarji pravijo, da se je v evetju zopet pojavil tak strupen zrak in uničil vse evetje, v resnici pa je bil cvetoder. Vzemimo za primer, da si moremo predstaviti približno Škodo, ki gre v milijone, povzročene po tem škod- ljivcu. Obcina Celjo-okolica ima približ- no 18.000 doraslib sadnih dreves. Kakor je bil spomladi zastavljen evet, bi moralo vsako drevo povpreC- no donesti 50 kg odbranih jabolk, kar da skupaj 900.000 kg po 2 Din = 1.800.000 Din ali za izvoz 90 vagonov; skoro enaka množina prebranega sadja bi' ostala doma za sadjevec in drugo. Samo nekaj sadjarjev je bilo, ki so začeli pravočasno z obrambni- mi sredstvi, imeli pa bodo zadovo- ljiv pridelek. Ako vzamemo gori na- vedeni primer, si lahko predstavlja- mo,l kako škodo povzroči cvetoder v vsoj banovini. Cvetoder je 4 mm dolg hroSč z dol- gim zakrivljenim rilčkom, je smole- no rjave barve, na krilih nosi sivo- bel poševen pas. Prezimuje na dve- vesu v razpokah lubja, mahu, pa tu- di na tleh v travni ruši na deblu vrhnih korenin. Rano spomladi v marcu, ko se začno prvi topli dnevi, zapusti svoje zimsko skrivališče, se povzpne na krono drevesa in se spo- fetka preživlja od brstja, Ko se pa začnejo razvijati evetni brsti, zvrta samica v nje luknjo in zleže v vsa- kega po eno jajce; (samica zleže do 50 jajc). Po približno osmih dneh se izležejo črvički, ki neprenehoma žro in se po štirih tednih zabubijo, ob koncu maja ali v zaCetku junija, ka- kor so pač vremenske prilike, zapu- sti že dorasli hrošč uničeni evet in se preživlja črez poletje od listov. Posebno hudo trpijo zgodaj cvetoče vrste, škoda je tudi precej večja, ako neugodno vreme ovira razvoj evetja. Cvetoder je eden najbolj trdoživih škodljivcev in lahko ž njim temelji- to obračunamo samo od jeseni do pomladi, dokler ne nastopi toplo vreme. Jeseni porežemo vse nepo- trebne suhe in pokvarjene veje, de- blo dobro ostržemo s strgačem in vso to takoj pokurimo. Okoli debla odkopljomo zemljo do vrhnih korenin, vendar moramo pa- ziti, da jih ne poskodujemo, nato na- pravimo Garkonov belež in dobro nama'/emo doblo, veje kolikor mogo- čo visoko, ravno tako tudi vrhne ko- renine, odkopano ziemljo z motiko dobro razsekamo in premešamo z ži- vim apnenim prahom in nato zopet zagrnemo koronino. Ostale veje 5kropii.no 7. Garkonovo razfopnino. Spomladi, predno nasto- pijo prvi topli dnevi, napravimo v prsni višini lepljive pasove. Pri tem je treba paziti: ako ima drevo gram- povo skorjo, jo moramo zgladiti z lilovico tako, da ne more evetodor pod pasom na drevo, ker je sicer delo zastonj. F. T. Dopisi Lasko OmladUicil Vsi, ki se strinjate z ideologijo našega pokreta, pridite v ponedeljek 31. t. m. ob 20. na usta- novni občni zbor, ki bo v posebni so- bi hotela »Svinje«. Pi'idite in pokaži^ te se pripravljene odstranjevati vse nczdravo razmere in pomagati tarn, kjer je pomoC potrebna. Sckol. V soboto 29. t. in. je sklical tukajšnji Sokol sestanek vsega član- sta. Na sestanku je bilo določeno, da bo 3. septembra otvoritev veličastne- ga sokolskega doma. Izvoljenih jo bi- lo več odsekov, ki naj uredijo še vse, kar je potrebno za otvoritev. Nov grob. V soboto 29. t. m. dopol- dne je po večmesečni mučni bolezni za večno zatisnil oči g. Mihael Jelenc. Pokojni je bil nad 30 let Clan gasil- nega društva v Laškem in odlikovan s srebrno kolajno. Ril je vesten v svoji mizarski obrti in vseskozi bla- ga duša. G. Jelenc je bil star Laščan in se je tega vedno in povsod zavo- dal. Rodi mu lahka rodna zemljica! Frankolovo. Odbor za odkritje spo- minske plošče prof. Antonu Rezen- šku sporoča, da je odkritje plošče na rojstni hi Si prof. RezenSka, ki jo bilo določeno za 15. avgust, preloženo na jesen. Tukajšnja krajevna organiza- cija Jugoslovensko nacionalne stran- ke ter prosvetne in kulturne organi- zaeije nameravajo letos prirediti na prijazni Gojki veliko kmečko zboro- vanje za konjiški in celjski okraj. Gospodarstvo Hmeljarjem! Običajno vsakoletno zborovanje hmeljarjev pred obiranjem hmelja bo v nedeljo 6. avgusta ob pol 9. do- poldne v Roblekovi dvorani v Žalcu z že znanim sporedom. Pridite vsi! Smešnice Gospodinja: »Roza all niste čuli, da sem zvonila?« — Roza: »O pač, milostiva, toda šele ko ste drugič zvonili!« Mož: »Lepa reč! Naš novi avtomo- bil so ukradli!« — Žena: »Tatovi bo- do lepo presenečeni, če bodo izvedeli, da je treba plačati že dvanajst me- sečnih obrokov.« * * Oče: »Zakaj si dobil slab red v zemljepisju?« — Sin: »Nisem vedel, kje so Pireneji.« — OCe: »Di-ugiC malo bolje pazi na svoje stvari in ne bodi tako zanikrn!« * * Öce: »V zadnjem času sem te žc veCkrat zasačil na laži! Obljubi mi. da sß boš tega odvadil.« — Sin: »Ob- ljubljam, papa!« — Oče: »Torej do- bro. Sedaj pa pojdi k telefonu, rav- nokar je zazvonilo. Če bi kdo vpra- Sal po meni, reci, da me ni doma!« Zdravnikj (paeijentu): »Kakor vi- dim, Vam gre danes mnogo bolje. Iz- gledate mnogo bolj sveži nego vCe- raj.« — Pacijent: »To prihaja od to- ga, gospod doktor, ker sem se točno ravnal po napisu na medicinski ste- klenici.« — »Kaj pa je na njej zapi- sano?« — »Steklenica mora biti do- bro zamašena.« ¦ * »Za zadnjo razstavo sem tudi ne- kaj naslikal.« — »Ali so VaSe delo izobesili?« — »Da^ tik pri vhodu, da je lahko vsakdo opazil.« — »Česti- tam. Kaj pa ste naslikali?« — »Tablo z napisom: Hodite levo!« # * Šofer A.: »Moj avtomobil porabi 10 litrov na sto kilometrov.« — Šofer R.: »In ti?« Opo7>arjan?o Yas da prične v prihodnji številki iz- hajati naš novi, sijajni roman ,Skrivnostno oko' ki bo nadkriljeval vse naše dosedanje romane! Stran 4. »Nova Doba« 31. VII. 1933. Štev. 62. A.: »Moja hčerka hoče na morje, moja žena na planine —«. B.: »In Vi?« — A.: »Jaz potujem šele v je- seni.« — B.: »Hm . . . Jaz pa že öez dva tedna.« — A.: »Ah, zares? . . . Torej je bil Vaš priziv odklonjen!« * * V mlekarni: »Ali je cajno maslo sveže?« — »Ne vem, sem šele 10 dni tu v službi.« * * Zdravnik (bolniku pred operacijo): »Moja dolžnost je, da Vas opozorim na veliko nevarnost operacije. Izmed štirih primerov so vedno trije brez- upni. Toda Vi imate srečo. Zadnje tri operacije so se mi ponesrečile.« * * »Ali greste letos na dopust?« — »Ne, ne morem — zaradi dela.« — »Ali imate toliko dela?« — »Ne, tako malo!« * * Mlad zdravnik (znancu): »Katero geslo bi bilo neki dobro za medicin- ca v začetku njegove prakse?« — »Hm, mislim: Živi in daj drugim ži- veti!« * * Ženin (nevesti): »Sedaj je vse v redu. Lahko se takoj poročiva. Moj papa naju lahko poroči. Saj on je župnik.« — Nevesta: »Dobro, posku- siva drug z drugim. Če ne bo šlo, se itak lahko ločiva. Moj oCe je odvet- nik.« * * Mož pride pozno ponoči domov. »Do sedaj sem sedel v pisarni, imel 9em toliko dela!« — »Potem pa mo- raš biti iz asbesta,« odgovori žena. — »Zakaj?« — »Kor je polieija že pred treiroi urami sporočila, da je tvoja pisarna v plamenih!« Stefan straiek Celje, Kovaška ulica 1 priporoča svojo veliko zalogo tovarniških finih in zanesljivih čevljev. Oddaja pod lastno ceno po Din 89,100 in 125 Din. Tudi na obroke. Točno popravilo čevljev po nizki ceni. Štirisobno zračno stanovanje s pritiklinami, po možnosti s kopalnico iščem za 1. September event, pozneje, Ponudbe pod »Zračno« na upravo »Nove Dobe«. Proda se nova hiia (vila) 4 sobe, velik vrt, njiva četrt ure od Celja, za 93 000 Din. nova hišica, vrt, njiva pri Trnovljah za 25.000 Din. Breznik, Celje, Frankopanska 1. Dve sobi popolnoma separirani, parketirani, vodovod, plin in štedilnik, se oddata v Celju, Razla- gova ulica 8a. Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- ških knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Necke^mann, Celje Slomškov trg 4, ^asproti župne cerkve. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000*— Kupuje in pro* clojoi devize in valuie Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči racun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podmžnici: Maribor, Šoštani Spreimem 2 dijakinii (dijaka) v polno oskrbo. — Higijensko stanovanje s kopalnico, glasovir, ncrnška in francoska konverzaeija. Celje, Miklošičeva ulica 5/I. Papir vsake vrste in pisarniške potrebSčine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni «Franc Leskovšek Celje, Glavnl trg 16 Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin se odda pri Konradu Gorenjaku, Celje, Gosposka ul. 28. Celje Za kresijo Telefon 245 Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa » zgora] navedene stroke tpadajoüa dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna In solldii LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiSe, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d^ kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvrSba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Inserirajte v „NOVI DOBI"! Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG C^ lassm BBa&lači pB»i kolodvopu) Prihrankom rojakow v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in obtin- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnlca daje poso- jila na zemlji^a po najnižji obrestni merl Vse prošnje rešuje brezplaEno Za hranilne vloge jamči poleg Xq mocfn sdlill z vsem premoženjem prcmoženja hranilnice 36 IIIOIU Vwljw in vso davčno močjo ZVCZNfl TI5KflRMfl IN KNJIQOVEZNICfl QELJC • 5TKO55n/1TERJEVfl ULlCfl 1 IZVRŠUJE VSA V STROKO SPADAJOČA DELA HITRO SOLIDNO IN PO ZMERN! CENI Urejuje Rado Pečntfc. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. - Oba v Celju.