· Gozdarski veslntk 7-8/86 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENJSCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 7- 8 Ljubljana, avgust- september 1986 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 253 Srednjeročni plan Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1986 do 1990 261 Plan Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za leto 1986 273 Sklep o dodeli tvi sredstev udeležencem raz- pisa za sofinanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj ter odpiranje gozdov z gozd- nimi cestami v letu 1986 274 Sklep o zagotovitvi sredstev za sofinanci ranje dejavnosti posebnega dr užbenega pome- na na kraškem gozdnogospodarskem ob- močju v letu 1986 275 Bilanca prihodkov in odhodkov za leto 1985 277 jztok Koren : Ugotavljanje raziskovalnih po- treb na SGG Tolmin 286 Marjan Lipoglavšek: Glqb ina zaseka pri po- dtranju drevja 291 j ože Maček: O gospodarjenju z gozdovi na dr- žavni gospoščini Štanof pri Gornji Radgoni na prehodu iz 18. v 19. stoletje 293 Društvene vesti Sltka na naslovni stram: Korenjak iz Krakovskega pragozda Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik dr. janez Božič Mitja Cimperšek Jože ČermelJ Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Boris Kra'3nov ]ože Kovačič Tone Modic Tone Šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr Boštjan Anko dr . Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan Mlmšek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo ln uprava Edttors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račw1 - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije LjublJana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letne tzide lO števtlk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 1000 din za OZD in TOZD 4000 din za dijake in študente 400 din za inozemstvo 50 DM posamezna številka 250 drn Ustanov1tel]ici revije sta Zveza dr uštev· mžen.ir jev in tehnikov gozdarstva m lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovemje. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto m kulturo (št 421-1174 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temelJnega davka od prometa p roizvodov OXF.: 903 (497.12) Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Srednjeročni plan samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 l. IZHODIŠČA IN OSNOVE ZA OPREDELITEV RAZVOJA TER DOLOČITEV CILJEV IN NALOG V skladu z nalogami in pooblastili, ki jih Sa- moupravni interesni skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: repub- liška skupnost za gozdarstvo) opredeljujeta zakon o gozdovih in samoupravni sporazum o njenem konstituiranju ter v skladu z odlo- kom o pripravi in sprejetju družbenega pla- na SR Slovenije za obdobje 1986-1990 (Ur. list SRS št. 6/84) je skupščina republiške skup- nosti za gozdarstvo na svojem zasedanju ju- nija 1984 sprejela sklep o pripravi in sprejet- ju srednjeročnega plana Samoupravne inte- resne skupnosti za gozd~rstvo Slovenije za obdobje 1986-1990. V sklepu je rečeno, da mora priprava srednjeročnega plana repub- liške skupnosti za gozdarstvo izhajati iz načr­ ta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji, dol- goročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1995/2000 in splošno orientacijskih opredelitev dolgoročnega plana gospodar- jenja z gozdovi v Sloveniji. Področja, ki jih mo- ra vsebovati in neposredno opredeliti sred- njeročni plan republiške skupnosti za goz- darstvo so ( l) izkoriščanje gozdov, (2) os kr ba z lesom, (3) vlaganja v gozdove in (4) vred- nostni obseg vlaganj v gozdove in viri fman- ciranja. Programiranje razvoja gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 mora temeljiti na pozitivnih izkuš- njah in doseženih ciljih dosedanjega razvoja, še zlasti razvoja v preteklih dveh petletnih obdobjih ter na opredelitvah dolgoročnega plana gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Pri tem je poudariti, da so prav z ustanovitvijo sa- moupravmh interesnih skupnosti za gozdar- stvo in njihovo aktivnostjo v obdobjih 1976-1980 in 1981-1985 bili doseženi in uve- ljavljeni pomembni izidi, kar narekuje, da se dosežena in uveljavljena praksa in usmeritve polno upoštevajo in nadaljujejo tudi v obdo- bju 1986-1990. V povezavi s tem je izpostaviti naslednja temeljna načela in izhodišča, na ka- terih je bil grajen plan za obdobje 1981-1985, ki pa so slej ko prej aktualna tudi za sedanje srednjeročno obdobje: - Stalna krepitev vseh splošnokoristnih funkcij gozdov kot pogoja za bioekološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje ob hkratni optimalni izrab1 naravnih proizvodnih zmogljivosti rastišč in sestojev za proizvodnjo kvalitetne lesne surovine ter doslednem upoštevanju načela trajnosti vseh funkcij goz- da in načela o racionalnem vlaganju dela in sredstev v gozdove. - Smotrna, racionalna in aktivno usmerje- na namenska raba gozdnega prostora, ki mo- ra biti rezultat usklajenih dejanskih interesov vseh vidikov družbene reprodukcije ter po- stopno vključevanje v gozdno proizvodnjo s prostorskimi plani za to določenih opuščenih kmetijskih zemljišč. - Določanje obsega posekov in obsega blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov na podlagi gozdnogospodarskih na- črtov in potreb po lesu v predelavi in drugih področjih porabe lesa, upoštevajoč pri tem dosedanjo stopnjo pokritja potreb po lesu z domačo lesno surovino in možnosti poveča­ nja proizvodnje lesa z dodatnimi vlaganji v gozdove. - Nadaljevati in še bolj čvrsto vzpostaviti medsebojno povezanost in soodvisnost med jakos~o poseganja in obsegom vlaganj v goz- dove ter za vse petletno obdobje zagotoviti stabilno in kontinuirano financiranje del na področju vlaganj v gozdove. Družbenogospodarska usmeritev in politi- ka razvoja gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 temelji na sis- temski ureditvi skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo znotraj gozdnogospodarskih območij v okviru ene gozdnogospodarske organizacije združene- ga dela in samoupavne interesne skupnosti za gozdarstvo. Zaradi tega je treba ob upoš- 253 tevanju vseh prvin skupnega gospodarjenja z gozdovi vsestransko krepiti temeljne orga- nizacije v obeh sektorjih lastništva gozdov, ta- ko da bo zagotovljeno optimalno uresničeva­ nje vseh nalog pri gospodarjeDju z gozdovi, racionalnost poslovanja in učinkovito odloča­ nje delavcev in združenih kmetov -lastnikov gozdov o posameznih samoupravnih pravi- cah, dolžnostih in odgovornostih. V tem okvi- ru je še posebno pozornost posvetiti temelj- nim organizacijam kooperantov, da bodo us- posobljene za opravljanje vseh del, ki sodijo v skupno gospodarjenje z gozdovi. Uresniče­ vanje planiranega razvoja gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom bo v veliki meri odvisno tudi od ustreznega razvoja družbe- noekonomskih odnosov v samoupravnih inte- resnih skupnostih za gozdarstvo gozdno- gospodarskih območij (v nadaljnjem besedi- lu: območne skupnosti za gozdarstvo). Pri določanju planskih ciljev in nalog na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 so kot osnove in izhodišča upoštevani dolgoročni plan go- spodarjenja z gozdovi v Sloveniji, analiza možnosti razvoja gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 in gozd- nogospodarski načrti območij za obdobje 1981-1990, kot tudi druge študije, raziskave in informacije s tega področja. Na podlagi in v skladu s temi osnovami in izhodišči so te- meljne organizacije v gozdarstvu in temeljne organizacije -porabniki gozdnih lesnih sorti- men! o v oblikovale in posredovale svoje us- meritve razvoja z elementi za sklepanje sa- moupravnih sporazumov o temeljih plana sa- moupravnih interesnih skupnosti za gozdar- stvo za obdobje 1986-1990. Celoten razvoj gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 temelji na teh usklajenih elementih temeljnih organizacij v gozdarstvu in temeljnih organizacij -porabnikov gozdnih lesnih sortimentov ter družbeni usmeritvi razvoja za to področje v tem planskem obdo- bju. Sprejeti samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 (v nadaljnjem besedilu: samoupravni spora- zum republiške skupnosti za gozdarstvo) je temeljni planski akt na področju gospodarje- nja z gozdovi in oskrbe z lesom za obdobje 1986-1990, ki je po svoji zasnovi in vsebini sinteza usklajenih možnosti razvoja za pri- hodnjih pet let po gozdnogospodarskih ob- močjih in hkrati skupno dogovorjena osnova 254 za opredelitev in sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov območnih skupnosti za gozdarstvo za obdobje 1986 do 1990. Sarnoupravni sporazum republiške skupnosti za gozdarstvo je v svojih globalnih planskih ciljih in nalogah usklajen s temeljni- mi postavkami o gospodarjenju z gozdovi in oskrbi z lesom v dogovoru o temeljih družbe- nega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 in družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1986-1990. Neposredno izvajanje nalog in uresničevanje ciljev določenih s sa- rnoupravnirn sporazumom pa bo za posa- mezno leto v obdobju 1986-1990 opredelje- no z letnimi plani, ki so temeljni izvedbeni akti srednjeročnega plana in osnova kontinuira- nega planiranja. Na podlagi navedenih splošnih izhodišč in strokovnih osnov ter upoštevajoč dosedanje trende in doseženo raven razvoja v pretek- lem srednjeročnem obdobju sta v samoup- ravnem sporazumu republiške skupnosti za gozdarstvo in republiških planskih aktih za obdobje 1986-1990 kot osrednja globalna planska cilja na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 postavljena: - uskladitev obsega poseko v in blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortirnentov z zmogljivostjo gozdov, tako da bo stopnja po- kritja planiranih potreb po lesu z domačo les- no surovino iz SR Slovenije v letu 1990 znaša- la 7 4 % od tega z gozdnimi lesnimi sortimenti 64% in z lesenimi ostanki lO%, - zagotovitev vlaganj v gozdove v obsegu in strukturi, ki ustreza planirani intenziteti iz- koriščanja gozdov, od česar je neposredno odvisen planirani obseg blagovne proizvod- nje gozdnih lesnih sortimentov ustrezne de- belinske in kakovostne strukture. Ob ugotovitvi, da je v Sloveniji zaradi one- snaženega zraka že več kot polovica vseh gozdov poškodovanih ali v propadanju, sodi med globalne planske cilje v obdobju 1986-1990 tudi zahteva po takojšnjih ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti zraka do stop- nje, ki ne bo več ogrožala obstoja gozdov in njihovih lesnoproizvodnih in splošnokoristnih funkcij. Konkretizacija teh globalnih planskih ciljev sestoji iz ciljev in nalog na področju izkori- ščanja gozdov in oskrbe z lesom ter vlaganj v gozdove in zagotovitvi pogojev za njihovo izvedbo, kot tudi drugih srednjeročnih nalog, ki so neposredno ali posredno povezane s planiranim razvojem. 2. IZKORIŠČANJE GOZDOV IN OSKRBA Z LESOM 2.1. Izkoriščanje gozdov Pri izkoriščanju gozdov sta s tem planom za obdobje 1986-1990 postavljena dva cilja, in sicer povprečni letni posek 3.600.000 m3 in povprečni letni obseg blagovne proizvodnje gozdnih lestnih sortimentov 2.500.000 m3: 1. Posek - iglavci - listavci 2. Gozdna proizvodnja - iglavci - listavci - Tehnični les - iglavci - listavci - Drva - listavci 3. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov - iglavci - listavci - Tehnični les - iglavci - listavci - Drva -listavci Povprečni letni posek 3.600.000 m3(iglavci 2.000.000 m3, listavci 1.600.00 m4) je posek na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, ki ga sestavljajo osnovni posek 80 % (iglavci 88 %, listavci 70 %), posek v mladih in srednjedob- nih sestojih z redčenji 15% (iglavci Il%, lis- tavci 20 %) in posek v malodonosnih gozdo- vih, ki bodo meliorirani v tem srednjeročnem obdobju 6% (iglavci 1 %, listavci lO%). Med povprečnim letnim obsegom gozne proizvodnje in povprečnim letnim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov je razlika 600.000 m3 (iglavci 160.000 m3, listavci 440.000 m3), ki izhaja in je istovetna z neposredno porabo lesa iz zaseb- nih gozdov v gospodinjstvih in gospodarstvih lastnikov gozdov. 2.2. Oskrba z lesom Planirani obseg porabe lesa za celotno ob- dobje 1986-1990 znaša okoli 19.600.000 m3, pri čemer bo z lesno surovino iz SR Slovenije pokrito 74% te porabe, od tega z blagovno proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov 64 % in z reciklaža lesnih ostankov v industriji vlaknin in industriji lesnih plošč lO%. Za ce- lovito pokritje planirane porabe lesa v tem planskem obdobju bodo porabniki gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov manjka- joče količine zagotovili iz drugih republik v višini 18 % in iz uvoza v višini 8 %. Povprečni letni obseg 1986-1990 Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi 000m3 000 m3 000m3 1560 2040 3600 960 1040 2000 600 1000 1600 1350 1750 3100 820 880 1700 530 870 1400 1200 1300 2500 800 880 1700 380 420 800 150 450 600 1350 1150 2500 820 720 1540 530 430 960 1200 1100 2300 820 720 1540 380 380 760 150 50 200 Upoštevajoč planirani obseg porabe lesa v letu 1990 v višini 3.930.000 m3 ter blagovno proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov v vi- šini 2.500.000 m3 in reciklaža lesnih ostankov v industriji vlaknin in industriji lesnih plošč v višini 400.000 m3 bodo stopnje pokritja posa- meznih vrst porabe lesa z lesno surovino iz SR Slovenije v letu 1990 naslednje (glej tabe- lo na strani 256): . Realizacijo takšnih lesno bilančnih raz111erij bodo gozdnogospodarske organizacije in porabniki gozdnih lesnih sortimentov zagoto- vili z dohodkovnim povezovanjem in združe- vanjem sredstev za vlaganje v gozdove po programu teh vlaganj v obdobju 1986-1990. Planirano oskrbo z lesnimi ostanki pa bodo zainteresirane organizacije združenega dela zagotovile z utrditvijo in razširitvijo medse- bojnega sodelovanja in povezovanja ter s sovlaganji v mehanizirana lesna skladišča v cilju pridobitve več lesnih ostankov za reci- klaža v proizvodnji vlaknin in lesnih plošč. 255 Pokri~e porabe lesa iz surovinskih virov Obseg v SR Sloveniji porabe Gozdni Lesni sortimenti ostanki Skupaj 000m3 000 m3 % 000m3 % 000 m3 % 1. Les za mehansko predelavo 1640 1390 85 1390 85 - ig1avci 1020 1000 98 1000 98 - listavci 620 390 63 390 63 2. Les za cel. in pl. ter teh. les za druge namene 2090 910 44 400 19 1310 63 - iglavci 1330 540 41 370 28 910 69 - listavci 760 370 49 30 4 400 53 3. Drva - listavci 200 200 100 200 100 Skupaj 3930 2500 64 400 lO 2900 74 - iglavci 2350 - listavci 1580 , 3. PROGRAM VLAGANJ V GOZDOVE Planirani obseg in struktura izkoriščanja gozdov in v povezavi s tem planirana oskrba z lesom v obdobju 1986-1990 so odvisni in pogojeni z obsegom in strukturo vlaganj v gozdove, ki obsegajo gojenje, varstvo in ure- janje gozdov ter odpiranje gozdov z gozdni- mi cestami. 3.1. Gojenje gozdov Področje gojenja gozdov obsega obnovo in nego gozdov, melioracije gozdov, pogoz- dovanje in odkazovanje drevja za posek. Ob- l. Obnova gozdov 2. Nega gozdov Planirani povprečni letni obseg 1986-1990 obnove in nege gozdov sestoji iz naslednjih del: Obnova gozdov - priprava tal - priprava sestaja -sajenje - setev in podsetev - spopolnjevanje -gnojenje 256 ha 5.600 1.700 1.600 1.750 20 280 250 1540 65 370 16 1910 81 960 61 30 2 990 63 seg in struktura del v gojenju gozdov sta do- ločena na podlagi gozdnogospodarskih na- črtov, pri čemer je pri melioracijah gozdov upoštevana premena malodonosnih gozdov in grmišč v povprečju 30 let in pri odkazova- nju drevja posek 3.600.000 m3 povprečno letno. 3.1 .1. Obnova in nega gozdov Planirani obseg obnove in nege gozdov za obdobje 1986-1990 znaša: Povprečni letni obseg 1986-1990 Družbeni gozdovi ha 2.800 13.400 Nega gozdov - obžetev -čiščenje - uravnavanje zmesi - prvo redčenje - drugo redčenje - obžagovanje vej Zasebni gozdovi ha 2.800 12.600 Vsi gozdovi ha 5.600 26.000 ha 26.000 8.400 9.500 800 4.500 2.500 300 3.1.2. Meliorac1je gozdov in pogozdovanje Planirani obseg melioracij gozdov in po- l . Melioracije gozdov - direktna premena - indirektna premena 2. Pogozdovanje 3. Vzdrževanje nasadov Po ugotovitvah dolgoročnega plana go- spodarjenja z gozdovi je v Sloveniji med 1es- noproizvodnimi gozdovi 122.000 ha ali 13 % ma1odonosnih gozdov in grmišč, od katerih jih je 92.000 ha na boljših rastiščih z visoko proizvodno zmogljivostjo, ki so zanimiva za direktno in indirektno premene. Večina teb malodonosnih gozdov in grmišč, tj. 77.000 ha, je v zasebnem sektorju. Melioracije malodo- nosnih gozdov in grmišč so predvidene v po- vprečju 30 let, kar je upoštevano tudi kot iz- hodišče pri določitvi obsega direktne in indi- rektne premene v obdobju 1986-1990. Planirani obseg pogozdovanja v obdobju 1986-1990 zajema površine opuščenih kme- tijskih zemljišč, ki so s prostorskimi plani do- ločena za gozd. Med neposredne planske naloge pri me- lioracijah gozdov in pogozdovanju sodi tudi vzdrževanje že osnovanih nasadov. Planirani obseg vzdrževanja nasadov v tem srednje- ročnem obdobju zajema nasade, ki so bili os- novani v preteklih obdobjih in nasade, ki bo- do osnovani v obdobju 1986-1990. 3.1.3. Gozdne sadike V obnovi gozdov ter melioracijah gozdov in pogozdovanju bo v obdobju 1986-1990 po- rabljeno povprečno letno 9.500.000 gozdnih sadik, od tega 8.750.000 sadik iglavcev in 750.000 sadik listavcev. Planirana povprečna letna poraba gozdnih sadik po drevesnih vr- stah je naslednja: 000 Iglavci - smreka -macesen - bor rdeči - bor črni - ostale vrste sadik 8750 7600 460 320 200 170 gozdovanja ter vzdrževanja nasadov za ob- dobje 1986-1990 znaša: Povprečni letni obseg 1986-1990 Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi ha ha ha 1400 3410 4810 270 590 860 1130 2820 3950 25 35 60 2600 5200 7800 Lista v ci 750 -javor 140 - jesen 200 - hrast 160 - jelša 100 - ostale vrste 150 Oskrbo s potrebnimi gozdnimi sadikami v obdobju 1986-1990 imajo gozdnogospodar- ske organizacije zagotovljeno 60 % (iglavci 60 %, listavci 65 %) iz drevesničarske proiz- vodnje v svojih gozdnogospodarskih območ­ jih in 40% (iglavci 40 %, listavci 35 o/o) iz drugih gozdnogospodarskih območij oziroma iz dru- gih izvenobmočnih virov. 3.2. Varstvo gozdov Obseg in struktura del v varstvu gozdov sta za obdobje 1986-1990 določena na pod- lagi gozdnogospodarskih načrtov, ki pa jih zaradi njihove narave in različnosti ni možno prikazati v flzičnem obsegu na skupnem ime- novalcu, ampak le vrednostno. Na področju varstva gozdov bodo poleg rednih del in de- javnosti gozdnogospodarske organizacije in samoupravne interesne skupnosti za gozdar- stvo v obdobju 1986-1990 namenile posebno pozornost in angažiranje pri usklajevanju od- nosov gozd- divjad ter ugotavljanju in ukre- panju v zvezi z vplivom imisij škodljivih snovi v gozdove. 3.3. Urejanje gozdov Na področju urejanja gozdov bodo v ob- dobju 1986-1990 opravljene redne obnove vseh gozdnogospodarskih načrtov gospo- darskih enot, ki se iztečejo v teh letih ter iz- delani gozdnogospodarski načrti območij za obdo~je 1991-2000. 257 3.4. Odpiranje gozdov z gozdnimi cestami Uresničitev planiranih posekov in blagov- ne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov na vseh površinah ter celovita izvedba planira- nih gozdnogojitvenih in gozdnovarstvenih del Povprečni letni obseg 1986-1990 Gradnja gozdnih cest - novogradnja - rekonstrukcija V vsem srednjeročnem obdobju 1986 do 1990 bo zgrajeno okoli 1600 km gozdnih cest, tako da se bo odprtost gozdov povečala za okoli 1,5 m na 1 ha in bo do konca srednjeroč­ nega obdobja znašala v povprečju za vso . Slovenijo okoli 16m na l ha. Ob taki dinamiki gradnje gozdnih cest bo po srednjeevrops- kih merilih optimalna odprtost gozdov v glo- balu za Slovenijo dosežena okoli leta 2000 oziroma v prvem desetletju po letu 2000. 4. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV IN UKREPI ZA URESNIČITEV PROGRAMA VLAGANJ V GOZDOVE I. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov l . Obnova, nega in varstvo gozdov - Obnova gozdov - Nega gozdov - Varstvo gozdov 2. Melioracije in pogozdovanje - Melioracije gozdov - direktna premena - indirektna premena - Pogozdovanje - Vzdrževanje nasadov 3. Odkazovanje drevja za posek 4. Urejanje gozdov S. Ostala poraba sredstev za GBR II. Gradnja gozdnih cest Zagotavljanje sredstev za vlaganje v goz- dove bo potekalo na podlagi in v skladu s to- zadevnimi določbami zakona o gozdovili ter na osnovi že vpeljanih in razširjenih procesov združevanja sredstev v okviru samouprav- nih interesnih skupnosti za gozdarstvo. Za vse petletno obdobje bo namensko združe- 258 in ukrepov je pogojena z nadaljnjim odpira- njem gozdov z gozdnimi prometnicami. Za usklajen razvoj vseh dejavnosti gospodarje- nja z gozdovi bo v obdobju 1986-1990 zgra- jeno povprečno letno 326 km gozdnih cest, in sicer: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi km km km 153 172 325 117 139 256 36 33 69 Planirani obseg vlaganj v gozdove, na os- novi katerega bo omogočena realizacija pla- nirane blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov in na tej podlagi planirane oskr- be z lesom, bodo udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih planov samouprctvnih interesnih skupnosti za gozdarstvo za obdo- bje 1986-1990 zagotovili z namenskim zdru- ževanjem sredstev povprečno letno v višini 7150 mio din oziroma v vsem petletnem ob- dobju v višini 35.760 mio din računano po ce- nah iz leta 1985. Upoštevajoč skladnost plani- ranega razvoja bodo deleži porabe teh sred- stev po porsameznih področjih in vrstah vla- ganj v gozdove naslednji: 4% 6% lO% 20% 4% 10% 6% 34 o/o 16% 11% 7% 3% 71% 29% vanje sredstev za vlaganja v gozdove v višini 37.760 mio din računano po cenah iz leta 1985 zagotovljeno iz naslednjih virov: V okviru območnili skupnosti za gozdar- stvo bo zagotavljanje namenskih sredstev potekalo na osnovi konkretnih programov vlaganj v gozdove z opredeljenimi pravicami l. Združena sredstva v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo - sredstva gozdnogospodarskih organizacij 70% 16% 86% - sredstva porabnikov gozdnih lesnih sortimentov 2. Združena sredstva v okviru republiške skupnosti za gozdarstvo 13% 1% 3. Krediti bank in ostali viri in obveznostmi posameznih udeležencev sa- moupravnih sporazumov o temeljih planov. Temeljne organizacije združenega dela in temeljne organizacije kooperantov v gozdar- stvu zagotovijo potrebna sredstva za obnovo, nego in varstvo gozdov, za odkazovanje drevja za posek in za urejanje gozdov ter za sovlaganje v melioracije gozdov in pogozdo- vanje s sredstvi za gozdnobiološko repro- dukcijo in druga lastna sredstva za sovlaga- nja v odpiranje gozdov z gozdnimi cestami. V skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 bo- do angažirale tudi kredite pri bankah za gradnjo gozdnih cest. Temeljne organizacije združenega dela - porabniki gozdnih lesnih sortimentov zagoto- vijo in v okviru območnih skupnosti za goz- darstvo združujejo z gozdnogospodarskimi organizacijami sredstva za sovlaganja v me- lioracije gozdov in pogozdovanje ter za sov- laganja v odpiranje gozdov z gozdnimi cesta- mi v skladu s sprejetim programom teh vla- ganj v gozdove v posameznem gozdnogos- podarskem območju in srednjeročnimi plani samoupravnih interesnih skupnosti za goz- darstvo .za obdobje 1986-1990. Za izvajanje skupnega programa meliora- cij gozdov in pogozdovanja v SR Sloveniji ter za sofinanciranje izvajanja dejavnosti poseb- nega družbenega pomenq na kraškem gozd- negospodarskem območju bodo gozdnogos- podarske organizacije v obdobju 1986-1990 združevale pri republiški skupnosti za goz- darstvo del sredstev za gozdnobiološko rep- rodukcijo v višini 3 % od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov v gozdnogospo- darskem območju v posameznem letu. Iz združenih sredstev pri repubMki skup- nosti za gozdarstvo bo v obdobju 1986-1990 za sofinanciranje melioracij gozdov in pogoz- dovanja namenjeno 680 mio din povprečno letno računan o po cenah iz leta 1985 ali okoli 60% povprečnega letnega vrednostnega ob- sega teh vlaganj v gozdove v obdobju 1986-1990. Preostalih 40% potrebnih sred- stev za melioracije gozdov in pogozdovanje bodo v okviru območnih skupnosti za goz- darstvo zagotovile temeljne organizacije. V skladu z 20. členom zakona o gozdovih se iz združenih sredstev pri republiški skup- nosti za gozdarstvo financira varstvo gozdov pred boleznimi in škodljiv ci, gradnja in vzdr- ževanje protipožarnih zidov in presek, obno- va gozdov na pogoriščih in odkazilo drevja za posek v varovalnih in lesnoproizvodno manj pomembnih gozdov na kraškem gozd- nogospodarskem območju ter urejanje goz- dov na kraškem gozdnogospodarskem ob- močju. Vrednostni obseg navedenih del na kraškem gozdnogospodarskem območju za obdobje 1986-1990 znaša 135 mio din pov- prečno računano po cenah iz leta l98S. Za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami se pri republiški skupnosti za gozdarstvo poleg priliva anuitet od kreditov za gradnjo gozd- nih cest iz preteklih let zbirajo tudi sredstva povračila za uporabo cest, vsebovano v ceni goriva, ki je bilo porabljeno z vozili gozdno- gospodarskih organizacij na njihovih gozdnih cestah oziroma je bilo porabljeno z drugo nji- hovo mehanizacijo. Računano po cenah iz leta 1985 povprečna višina znaša okoli l OO mio din. Oblikovanje, porabo in nadzor nad porabo sredstev za vlaganja v gozdove, ki se združu- jejo pri republiški skupnosti za gozdarstvo, uredi skupščina republiške skupnosti za gozdarstvo s posebnim aktom »Osnove in merila za dodeljevanje sredstev Samouprav- ne interesne skupnosti za gozdarstvo Slove- nije za vlaganje v gozdove«, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma .. 5. PROPAD ANJE IN UMIRANJE GOZDOV ZARADI !MISIJ ŠKODLJIVIH SNOV( TER UKREPI ZA SANACIJO V zadnjih letih pri uresničevanju lesno- proizvodnih in splošnokoristnih funkcij goz- dov nastajajo resne motnje. Qre za pojav pro- padanja in umiranja gozdov, na katerega že nekaj let z veliko zaskrbljenostjo opozarjajo v razvitih deželah in ki je vse bolj prisoten tudi v naši republiki inJwjoslaviji. V podrobnostih so si hi poteze o vzrokih umiranja gozdov zelo različne, prav tako so različne tudi pojavne oblike tega fenomena v Evropi. Enotna je sa- mo o~ena vseh strokovnjakov, da so škodlji- 259 ve snovi v ozračju vzrok za umiranje gozdov ter da gre pri tem za bolezen z zelo različni­ mi oblikami propadanja gozdov. Pri propadanju in umiranju gozdov gre v bistvu za posledice našega razvoja, za pre- več prisotno tehnologijo, ki je v našem pro- storu v nekaj primerih že tako agresiven, da lahko v kratkem času povzroči pravo narav- no katastrofo, če se ne bo takoj pristopilo k sanaciji ekoloških pogojev. Samo gozdarstvo pa je pri tem nemočno in ne more preprečiti posledic. Gre za visoko odgovorno družbeno vprašanje, ki mora biti z vidika varovanja gozdov opredeljeno v družbenih in ra,zvojnih dokumentih družbenopolitičnih skupnosti in organ.izacij združenega dela. Gozdnogospodarske organizacije, območ­ ne in republiška skupnost za gozdarstvo bo- do v sodelovanju z znanstveno raziskovalni- mi inštitucijami ugotavljale in spremljale vpliv irnisij škodljivih snovi v gozdove, stop- njo poškodovanosti oziroma ogroženosti goz- dov zaradi teh irnisij ter predlagale ukrepe za omejitev in odpravljanje virov teh imisij in druge sanacijske ukrepe v zvezi s propada- njem in umiranjem gozdov. V okviru repub- liške skupnosti za gozdarstvo je bila s tem v zvezi imenovana posebna strokovna komisija z nalogo in pooblastili, da v skladu s tozadev- nirni določbami zakona o gozdovih usmerja aktivnosti pri ugotavljanju vplivov škodljivih snovi na gozdove, in predlaga ukrepe za od- pravljanje posledic teh irnisij, kot tudi finanč­ ne obveznosti, ki iz tega izhajajo. 6. VZDRŽEVANJE NARAVNEGA RAVNOVESJA MED RASTLINSKIMI IN ŽIVALSKIMI VRSTAMI V GOZDU Divjad kot dobrina splošnega družbenega pomena je sestavni del gozdne biocenoze in mora zato biti tako po vrstah kot po številč­ nosti in strukturi populacij v skladu s pre- hrambenimi razmerami v njihovem okolju. Vzpostavitev in vzdrževanje naravnega rav- novesja med rastlinskimi in živalskimi vrsta- mi v gozdu ter na tej osnovi usklajevanje od- nosov pri opredeljevanju gozdnogospodar- skih in lovskogojitvenih ciljev je treba v tem srednjeročnem obdobju pospešeno in do- sledno zagotoviti z uresničevanjem določb zakona o gozdovih, zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč in z uresničevanjem vsebine sprejetih družbenih dogovorov po lovskogojitvenih območjih. Iz teh zakonov in družbenih dogovorov izhajajo- 260 če obveznosti za usklajevanje odnosov gozd - divjad morajo gozdnogospodarske organi- zacije vnesti v svoje gozdnogospodarske na- črte gospodarskih enot in lovske organizaci- je v svoje lovskogospodarske načrte lovišč in jih nato dosledno in v celoti izvajati. Območne skupnosti za gozdarstvo bodo redno spremljale izvajanje gozdnogospodar- . skih in lovskogospodarskih načrtov in pre- verjale, kako se uresničujejo načrtovane na- loge za usklajevanje odnosov gozd - divjad ter temu ustrezno ukrepale. Republiška skupnost za gozdarstvo bo sprejela enotno metodologijo za spremljanje usklajenosti od- nosov gozd- divjad v SR Sloveniji, obravna- vala smeri razvoja v teh odnosih ter na pod- lagi ugotovitev predlagala ustrezne ukrepe. 7. SEMENSKE PLANTAŽE GOZDNEGA DREVJA V cilju pravočasnega zavarovanja gene- fonda semen gozdnega drevja za potrebe gozdarstva Slovenije ter perspektivno trajne zagotovitve potrebnih količin teh semen ust- reznih drevesnih vrst bo v Sloveniji do leta 2000 osnovano okoli 1 OO ha semenskih plan- taž gozdnega drevja. Do sedaj je v Sloveniji bilo osnovano 15 ha semenskih plantaž gozd- nega drevja, nadaljnjih 26 ha pa bo osnovano v obdobju 1986-1990. Neposredni nosilci in izvajalci osnavljanja in go jenja semenskih plantaž gozdnega drev- ja so gozdnogospodarske organizacije, ki za te namene v svojih območjih zagotovijo po- trebna zemljišča . Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije pripravi strokovne osnove za izdelavo izvedbenih načrtov os- navljanja in gojenja semenskih plantaž gozd- nega drevja, Splošno združenje gozdarstva Slovenije pa prek svojih strokovnih organov koordinira njihovo usklajeno, racionalno in strokovno realizacijo. Republiška skupnost za gozdarstvo sofinancira osnavljanje in vzdr- ževanje semenskih plantaž gozdnega drevja. 8. ZUNAJGOZDNA NAMENSKA PRIDELA VA LESA Zunajgozdna namenska pridelava lesa z osnavljanjem in gojenjem drevesnih nasadov hitrorastočih vrst iglavcev in listavcev pome- ni dopolnilno proizvodnjo lesa k že obstoječi , ki jo nudijo in zagotavljajo prirodni gospodar- ski gozdovi. Cilj dopolnilne proizvodnje lesa je pridobiti dodatne količine lesne surovine po zahtevah programirane porabe v tistih njenih sektorjih, ki so najbolj odvisni od uvoza lesa, tj. v industriji vlaknin. Namenski dreves- ni nasadi hitrorastočih vrst iglavcev in listav- cev bodo osnovani na neobdelanih kmetij- skih zemljiščih ali kmetijskih zemljiščih v za- raščanju, ki so v prostorskih sestavinah dolgo- ročnih planov občin opredeljena kot potencial- na zemljišča za namensko pridelavo lesa. V ok- viru zunajgozdne namenske pridelave lesa bo- do osnovani tudi vrstni drevesni nasadi hitro- rastočih listavcev ob vodotokih, cestah in mejah industrijskih objektov in kmetijskili posestev. Nosilec programa zunajgozdne namenske pridelave lesa je industnja celuloze in papir- ja, ki načrtuje v naslednjih tridesetih letih os- novanje 36.000 ha namenskih nasadov hitro- rastočih drevesnih vrst, in sicer 30.000 ha na- sadov iglavcev in 6000 ha nasadov listavcev. V obdobju 1986-1990 bo osnovano 4000 ha zunajgozdnih namenskih nasadov hitrorasto- čih drevesnih vrst iglavcev in listavcev. 9. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI OBMOČIJ ZA OBDOBJE 1991-2000 Gozdnogospodarski načrti so obvezna strokovna osnova na področju gospodarjenja z gozdovi za pripravo, opredelitev in izvaja- nje srednjeročnih planov gozdnogospodar- skih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo. To je praviloma vedno navedeno tudi v uvodnih besedilih teh srednjeročnih planskih aktov. Zakon o goz- dovih izrecno določa , da je izvrševanje gozd- nogospodarskih načrtov obvezno. Vse te ugotovitve pa imajo močn9 vprašljivo aplika- tivno veljavo, saj izdelava in verifikacija gozdnogospodarskih načrtov rokovne pravi- loma zelo kasnita, kar hromi tudi učinkovitost gospodarjenja z gozdovi. Tako npr. so gozd- nogospodarski načrti območij za obdobje 1981-1990 verificirani šele v letu 1986, tj. s šestletna za!l}udo. Zato je med planske cilje in naloge v tem. sredn)eročnem obdobju uvrstiti tudi zahtevo, da morajo gozdnogospo- darski načrti območij za obdobje 1991 - 2000 biti izdelani in predloženi v potrditev Republi- škemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v prvih šestih mesecih leta 1990 in biti še istega leta tudi verificirani, tako da bodo de- jansko lahko polnoveljavno uporabljeni kot strokovna osnova v pripravi in opredelitvah srednjeročnih planov na področju gospodar- jenja z gozdovi za obdobje 1991-1995. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Plan samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1986 Samoupravne organizacije in skupnosti so z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije zavezane za vsako leto pripraviti in sprejeti letne plan- ske akte, s katerimi določijo politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu. Enako določi­ tev vsebuje tudi zakon o gozdovih za sa- moupravne interesne skupnosti za gozdar- stvo. To seveda velja tudi za leto 1986, čerav­ no srednjeročni planski akti samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo za obdo- bje 1986-1990 iz znanih razlogov (novi zakon o gozdovih, verifikacija območnih gozdno- gospodarskih načrtov za obdobje 1981-1990) še niso sprejeti oziroma so še v pripravi. Ne glede na to, da ti srednjeročni planski akti še niso sprejeti, pa je hkrati tudi ugotoviti, da so globalna planska izhodišča ter cilji in naloge na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom za obdobje 1986-1990 že opredeljeni in s tem tudi izho- dišča , cilji in naloge za pripravo in sprejetje planov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo in gozdnogospodarskih organiza- cij za leto 1986. Planske cilje in naloge na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom za leto 1986 globalno opredeljuje tu- di resolucija o politiki uresničevanja družbe- nega plana SR Slovenije za obdobje 1986 do 1990 letu 1986, ki določa : »Gozdnogo- spodarske organizacije združenega dela bo- do ob optimalni izrabi naravnih proizvodnih zmogljivostih gozdne lesne sortimente zlasti namenjale izvozno usmerjeni lesnopredelo- valni industriji. Posebno pozornost bodo na- menile sanacije gozdnih sestojev, ki so jih po- škodovale ujme in onesnaženo ozračje ter varovalne gozdove pred vsemi škodljivimi ~plivi.« 261 Plan SIS za gozdarstvo SR Slovenije za leto 1986 sestoji iz ciljev in nalog na področju iz- koriščanja gozdov in lesnobilančnih razmerij ter vlaganj v gozdove, kot tudi drugih nalog, ki so neposredno ali posredno povezane s plan)ranim razvojem. Postavke v tem planu, tako količinske kot vrednostne, temeljijo na podatkih organizacij združenega dela in so usklajene z njihovimi plani. l. IZKORIŠČANJE GOZDOV Izvedba planskih nalog na področju izko- riščanja gozdov v srednjeročnem obdobju 1986-:-1990 zahteva dosledno upoštevanje določil območnih gozdnogospodarskih načr­ tov za obdobje 1981-1990 o obsegu in struk- turi eta to v po drevesnih vrstah in debelinskih razredih ter v skladu s tem dosledno stro- kovno aplikacijo v pogledu strukture odkazi- la in posekov v letu 1986. l.l. Posek Planirani posek za leto )986 znaša: Skupaj 3.625.000 m3 - iglavci 2.032.000 m3 ·- listavci 1.593.000 m3 Planirani posek za leto 1986 je posek na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, ki ga sestavljajo osnovni posek 84 % (iglavci 89 %, listavci 78 %), posek v mladih in srednjedob- nih sest o jih z red čen ji 12% (ig lav ci lO%, lis- tav ci 14 %) in posek v malodonosnih gozdo- vih, ki bodo v letu 1986 meliorirani 4% (iglavci l %, listavci 8 %). Razčlenitev poseka je podana v tabeli št. 1, ki je sestavni del tega plana. Obseg porabe 1.2. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortirnentov V skladu s planiranim posekom za leto 1986 in upoštevajoč sečni odpadek 506.000 m3 (ig lav ci 303.000 m3, lista v ci 203.000 m1) ter neposredno uporabo lesa v gospodinjstvih in gospodarstvih lastnikov gozdov 583.000 m3 (iglavci 169.000 m3, listav- ci 414.000 m3) planirani obseg blagovne pro- izvodnje gozdnih lesnih sortimentov za leto 1986 znaša: Skupaj 2.535.000 m> - iglavci 1.560.000 m3 - listavci 975.000 m1 Razčlenitev gozdne proizvodnje in razčle­ nitev blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortirnentov po gozdnogospodarskih organi- zacijah sta podani v tabelah št. 2 in št. 3, ki sta sestavni del tega plana. Razčlenitev blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov po porabnikih lesa je po- dana v pianih srs za gozdarstvo gozdnogo- spodarskih območij za leto 1986. 2. LESNOBILANČNA RAZMERJA Planiran obseg porabe lesa v letu 1986 znaša 3.830.000 m3. Njegovo pokritje z lesno surovino iz SR Slovenije je predvideno v viši- ni 2.905.000 m3 ali 76 %, manjkajoče količine za celotno pokritje vse porabe lesa v letu 1986 pa bodo porabniki zagotovili iz drugih republik v višini 650.000 m3 ali 17 % in iz uvo- za v višini 275.000 m 3 ali 7%. Planirani obseg in stopnje pokritja posameznih vrst porabe lesa z lesno surovino iz SR Slovenije za leto 1986 so naslednji: Gozdni sortimenti Pokritje porabe lesa iz surovinskih virov v SR Sloveniji Lesni ostanki Skupaj 000 m3 OOOmJ % % OOOml % l. Les za mehansko predelavo - iglavci - listavci 2. Les za cel. in pl. ter teh. les za druge namene - iglavci -lista v ci 3. Drva (listavci) Skupaj - iglavci - listavci 262 1635 1030 605 1995 1210 785 200 3830 2240 1590 1390 1010 380 945 550 395 200 2536 1560 976 85 98 63 47 46 60 100 66 70 61 370 340 30 370 340 30 19 28 4 10 15 2 1390 85 1010 98 380 63 1315 66 890 74 425 54 200 100 2906 76 1900 85 1005 63 3. VLAGANJA V GOZDOVE IN ZAGOTOVITEV NJIHOVE IZVEDBE Vlaganja v gozdove obsegajo gojenje, var- stvo in urejanje gozdov ter gradnjo gozdnih c·est. 3.1. Fizični obseg vlaganj v gozdove 3.1.1. Obnova, nega in varstvo gozdov Planirani obseg obnove in nege gozdov za leto 1986 znaša: Obnova gozdov 5.690 ha Nega gozdov 26.300 ha Planirani obseg obnove in nege gozdov za leto 1986 sestoji iz naslednjih del: Obnova gozdov ha - priprava tal 1.600 - priprava sestoja 1.050 - sajenje 1.850 - podsajanje lO - setev 100 - spopolnjevanje 270 - gnojenje 400 - ostalo 410 Nega gozdov ha - žetev 7.900 - čiščenje 10.200 - uravnavanje zmesi 800 - prvo redčenje 5.250 - drugo redčenje 1.850 - obžagovanje vej 160 - ostalo 140 Obseg in struktura del v obnovi in negi gozdov sta določena na podlagi gozdnogo- spodarskih načrtov, vključujejo pa tudi sana- cijska dela v gozdovih, ki so jih poškodovale ujme. To velja tudi za dela v varstvu gozdov, ki pa jih zaradi njihove narave in različnosti ni možno prikazati v fizičnem obsegu na skup- nem irnenovalcu, ampak le vrednostno. l. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov l. Obnova, nega in varstvo gozdov - Obnova gozdov - Nega gozdov - Varstvo gozdov 2. Melioracije in pogozdovanje - Melioracije gozdov - direktna premena - indirektna premena - Pogozdovanje - Vzdrževanje nasadov 3. Odkazovanje drevja za posek 4. Urejanje gozdov 5. Ostala poraba sredstev za GBR IL Gradnja gozdnih cest Razčlenitev del v obnovi in negi gozdov je podana v tabeli št. 4, ki je sestavni del tega plana. 3.1.2. Meliorac1je gozdov in pogozdovanje Planirani obseg melioracij gozdov in po- gozdovanja ter vzdrževanje že osnovanih na- sadov za leto 1986 znaša: Melioracije gozdov 3530 ha - direktna premena 940 ha - indirektna premena 2590 ha Pogozdovanje 70 ha Vzdrževanje nasadov 5940 ha Razčlenitev obsega melioracij ·gozdov in pogozdovanja ter vzdrževanja nasadov je podana v tabeli št. 5, ki je sestavni del tega plana. 3.1.3. Gradnja gozdnih cest Planirani obseg gradnje gozdnih cest za leto 1986 znaša: Skupaj 340 km - novogradnja 275 km - rekonstrukcija 65 km Razčlenitev obsega gradnje gozdnih cest je podana v tabeli št. 6, ki je sestavni del tega plana. 3.2. Vrednostni obseg vlaganj v gozdove Celoten vrednostni obseg vlaganj v gozdo- ve planiranih za leto 1986 znaša 10.773 mio din, od tega za gojenje (obnova, nega, meHo- racije, pogozdovanje, odkazovanje), varstvo in urejanje gozdov 7662 mio etin in za gradnjo gozdnih cest 3111 mio din. V skupni vredno- sti 10.773 mio din vseh neposrednih in po- srednih vlaganj v gozdove planiranih za leto 1986 odstotni delež posameznih vrst vlaganj znaša: 4% 4% 11% 22% 5% 8% 4% 38% 12% ll% 7% 3% 71% 29% 263 Razčlenitev vrednostnega obsega vlaganj v gozdove je podana v tabeli št. 7, ki je ses- tavni del tega plana. 3.3. Zagotovitev izvedbe vlaganj v gozdove Pokritje vlaganj v gozdove v letu 1986 je planirano iz naslednjih virov: lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij, združena sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo, združena sredstva v okviru republiške skupnosti za gozdarstvo in krediti ba!lk za gradnjo gozdnih cest ter ostala sredstva, ki niso vsebovana v prvih šti- rih virih. Odstotni delež teh posameznih virov v pokritju skupne vrednosti 10.773 mio din vseh vlaganj v gozdove planiranih za leto 1986 znaša: l. Lastna sredstva gozdno- gospodarskih organizacij 73 % 2. Sredstva porabnikov lesa 11 % 3. Sredstva SlS za gozdarstvo SR Slovenije l S% 4. Krediti bqnk in ostala sredstva l% Planirana sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo za vlaganja v gozdove v }etu 1986 znašajo 1620 mio din, od tega 1180 mio din za sofinanciranje izvajanja skupnega pro- grama melioracij gozdov in pogozdovanja, 240 mio din za sofinanciranje izvajanja dejav- nosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju ter 200 mio din za sofinanciranje novogradenj in rekonstrukcij gozdnih cest. 4. PROPADANJE IN UMIRANJE GOZDOV TER UJME Republiška in območne skupnosti za goz- darstvo bodo na osnovi zakonskih obveznosti in srednjeročnega plana v letu 1986 ugotav- ljale vpliv imisij škodljivih snovi v gozdove ter po enotni metodologiji organizirano in ce- lovito spremljale stanje in trende propadanja in umiranja gozdov zaradi teh imisij. V zadnjih letih, vključno z letom 1986, so naravne ujme katastrofalnih razsežnosti (žled, vetrolomi, snegolomi) v nekaterih gozdnogospodarskih območjih močno nače­ le trajnost in stabilnost gozdnih sestojev. Za ublažitev po teh ujmah povzročenih škod v gozdovih so na prizadetih gozdnogospodar- skih območjih sprejeli tako kratkoročne kot 264 dolgoročne sanacijske programe, katerih iz- vajanje je v teku. S. ODNOSI GOZD- DIVJAD Iz analize izvajanja srednjeročnih lovsko- gospodarskih načrtov za obdobje 1981-1985 bodo območne skupnosti za gozdarstvo oce- nile smeri razvoja v odnosih gozd- divjad v gozdnogospodarskih oziroma lovskogojitve- nih območjih. Na podlagi ugotovitev bodo območne skupnosti za gozdarstvo predlaga- le ukrepe lovskim in gozdnogospodarskim organizacijam za doseganje uravnoteženih razmer v odnosih gozd-divjad. Na podlagi (začasnih) navodil za izdelavo gozdnogospodarskih nač~tov z~ . .P~dročje urejanja odnosov gozd -diVJad, ki. Jih Je tzde- lal Republiški komite za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano, bodo območne skupnosti za gozdarstvo ocenile načrtovane ukrepe za _to področje v mnenjih h gozdnogospodarskim načrtom gospodarskih enot ter v mnenjih k lovskogospodarskim načrtom lovišč. 6. SREDNJEROČNI PLAN 1986-1990 IN DOLGOROČNI PLAN 1986-2000 SIS ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE Priprave srednjeročnih planskih aktov sa- moupravnih interesnih skupnosti za gozdar- stvo za obdobje 1986-1990 so potekale in tu- di bile opravljene v postavljenih rokih. Zara- di znanih razlogov pa v postavljenih rokih ni bilo mogoče dokončno opredeliti planskih ciljev in nalog na področju gospodarjen~a z gozdovi za obdobje 1986-1990 m tako tudt ne dokončno oblikovati teh srednjeročnih plan- skih aktov že v letu 1985, ampak šele v prvi polovici leta 1986. V letu 1986 bo sklenjen sa- moupravni sporazum o temeljih plana SlS za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 in sprejet srednjeročni plan SlS za gozdar- stvo Slovenije za obdobje 1986-1990. Gradivo dolgoročnega plana SlS za goz- darstvo Slovenije za obdobje · 1986-2000 »Dolgoročni plan gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji« je bilo pripravljeno v drugi polovi- ci leta 1985 in nato v razpravi do meseca feb- ruarja 1986. Dolgoročni plan SlS za gozdar- stvo Slovenije za obdobje 1986-2000 bo sprejet v letu 1986. cv (J) (JJ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE TABELA št. 1 PLAN POSEKA LESA ZA LETO 1986 Družbeni gozdovi Iglavci Listavci Skupaj l. Tolm.in 60.500 73.900 134.400 2. Bled 87.900 9.900 97.800 3. Kranj 55.300 23.200 78.500 , 4. Ljubljana 62.600 32.300 94.900 5. Postojna 136.000 36.000 172.000 6. Kočevje 120.000 99.800 219.800 7. Novo mesto 62.900 89.400 152.300 8. Brežice 14.200 42.400 56.600 9. Celje 26.100 23.900 50.000 lO. Nazarje 45.700 17.600 63.300 ll. Slovenj Gradec 110.200 13.600 123.800 12. Maribor 111.000 58.300 169.300 13. Murska Sobota 6.600 28.400 35.000 Radgona 2.200 6.100 8.300 14. Kras 7.100 4.300 11.400 Skupaj 908.300 559.100 1.467.400 Gozdovi pri drugih OZD 49.400 46.200 95.600 Vse skupaj 957.700 605.300 1,563.000 mJ Zasebni gozdovi Vsi gozdovi Ig1avci Lista v ci Skupaj Jglavci Li stavci Skupaj 32.400 91.600 124.000 92.900 165.500 258.400 76.000 23.200 99.200 163.900 33.100 197.000 106.100 85.700 191.800 161.400 108.900 270.300 177.400 151.100 328.500 240.000 183.400 423.400 83.000 41.000 124.000 219.000 77 .000 296.000 64.100 58.000 122.100 184.100 157.800 341.900 30.800 121.500 152.300 93.700 210.900 304.600 10.800 90.000 100.800 25.000 132.400 157.400 80.400 104.900 185.300 106.500 128.800 235.300 111.300 12.700 124.000 157.000 30.300 187.300 147.700 15.800 163.500 257.900 29.400 287.300 123.600 115.900 239.500 234.600 174.200 408.800 17.000 23.800 40.800 23.600 52.200 75.800 3.500 9.200 12.700 5.700 15.300 21.000 10.400 42 .700 53.100 17.500 47.000 64.500 1,074.500 987.100 2,061.600 1,982.800 1,546.200 3,529.000 49.400 46.200 95.600 1,074.500 987.100 2,06 1.600 2,032.200 1,592.400 3,624.600 ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO m SR SLOVENIJE TABELA št. 2 PLAN GOZDNE PROIZVODNJE ZA LETO 1986 Družbeni gozdovi Iglavci Listavci Skupaj l. Tolmin 51.400 65.100 116.500 2. Bled 75.600 8.800 84.400 3. Kranj 46.800 19.700 66.500 4. Ljubljana 53.200 29.100 82.300 S. Postojna 115.600 31.700 147.300 6. Kočevje 102.000 86.800 188.800 7. Novo mesto 53.400 .78.7.00 132.100 8. Brežice 12.200 31.300 43.500 9. Celje 23.100 22.200 45.300 lO. Nazarje 38.900 15.500 54.400 Il. Slovenj Gradec 93.600 12.000 105.600 12. Maribor 94.300 49.600 143.900 13. Murska Sobota 5.600 25.000 30.600 Radgona 1.900 4.500 6.400 14. Kras 5.700 3.900 9.600 Skupaj 773.300 483.900 1,257.200 Gozdovi pri drugih OZD 42.000 40.500 82.500 Vse skupaj 815.300 524.400 1,339.700 Iglavci 27.500 65.400 91.700 149.300 70.600 54.500 26.200 9.300 68.400 94.600 125.500 105.100 14.400 3.000 8.300 913.800 - 913.800 m2 Zasebru gozdovi Vsi gozdovi Lista v ci Skupaj Iglavci Lista v ci Skupaj 80.600 108.100 78.900 145.700 224 .600 20.400 85.800 141.000 29.200 170.200 75.900 167.600 138.500 95.600 234.100 133.700 283.000 202.500 162.800 365.300 34.900 105.500 186.200 66.600 252.800 50.400 104.900 156.500 137.200 293.700 106.900 133.100 79.600 185.600 265.200 79.200 88.500 21.500 110.500 132.000 92.400 160.800 91 .500 114.600 206.100 11.200 105.800 133.500 26.700 160.200 13.900 139.400 219.100 25.900 245.000 98.500 203.600 199.400 148.100 347.500 21.200 35.600 20.000 46.200 66.200 7.100 10.100 4.900 11.600 16.500 38.400 46.700 14.000 42.300 56.300 864 .700 1,778.500 1,687.100 1,348.600 3,035.700 - 42.000 40.500 82.500 864.700 1,778.500 1,729.100 1,389.100 3,118.200 ' [\) O) .........:] SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE TABELA št. 3 PLAN BLAGOVNE PROIZVODNJE GOZDNlH LESNlH SORTIMENTOV ZA LETO 1986 Družbeni gozdovi Ig lav ci Lista v ci Skupaj Iglavci l. Tolmin 51.400 65.100 116.500 23.700 2. Bled 75.600 8.800 84.400 56.000 3. Kranj 47.900 19.400 67.300 72.900 4. Ljubljana 53.200 29.100 82.300 149.300 5. Postojna 115.600 31.700 147.300 61.000 6. Kočevje 102.000 86.800 188.800 39.300 7. Novo mesto 53.400 85.100 138.500 11 .200 8. Brežice 12.200 37.300 49.500 3.500 9. Celje 24.200 22.200 46.400 44.900 10. Nazarje 39.200 15.800 55.000 79.500 11. Slovenj Gradec 93.600 12.000 105.600 114.400 12. Maribor 94.300 49.600 143.900 73.600 13. Murska Sobota 5.400 23.100 28.500 6.700 Radgona 1.900 5.400 7.300 400 14. Kras 5.700 3.900 9.600 7.400 Skupaj 775.600 495.300 1.270.900 743.800 Gozdovi pri drugih OZD 41.000 37.000 78.000 - Vse skupaj 816.600 532.300 1,348.900 743.800 m3 Zasebni gozdovi Vsi gozdovi Lista v ci Skupaj Iglavci Lista v ci Skupaj 60.700 84.400 75.100 125.800 200.900 5.000 61.000 131 .600 13.800 145.400 30.200 103.100 120.800 49.600 170.400 74.300 223.600 202.500 103.400 305.900 12.000 73.0.00 176.600 43.700 220.300 21.300 6'0.600 141.300 l08.l00 249.400 54.800 66.000 64.600 139.900 204.500 42.700 46.200 15.700 80.000 95.700 67.300 112.200 69.100 89.500 158.600 6.300 85.800 118.700 22.100 140.800 5.600 120.000 208.000 17.600 225.600 33.700 107.300 167.900 83.300 251,200 2.100 8.800 12.100 25.200 37.300 3.200 3.600 2.300 8.600 10.900 23.500 30.900 13.100 27.400 40.500 442.700 1,186.500 1,519.400 938.000 2,457.400 - - 41.000 37.000 78.000 442.700 1,186.500 1,560.400 975.000 2,535.400 1:.'0 . SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO ~ SR SLOVENIJE TABELA št. 4 PLAN OBNOVE IN NEGE GOZDOV ZA LETO 1986 Obnova gozdov Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi l. Tolmin 194 145 339 2. Bled 141 210 351 3. Kranj 130 482 612 4. Ljubljana 156 432 588 5. Postojna 601 575 1.176 6. Kočevje 223 57 280 7. Novo mesto 208 217 425 B. Brežice 46 45 91 9. Celje 72 167 239 10. Nazarje 136 138 274 Il. SlovenJ Gradec 139 171 310 12. Maribor 235 274 509 13. Murska Sobota 69 Il 80 Radgona 54 26 80 14. Kras JI 100 111 Skupaj 2.415 3.050 5.465 Gozdovi pri drugih OZD 226 - 226 Vse skupaj 2.641 3.050 5.691 ha Nega gozdov Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi 960 687 1.647 823 661 1.484 701 1.215 1.916 1.068 2.073 3.141 1.426 1.246 2.672 1.045 413 1.458 1.993 1.184 3.177 696 436 1.132 634 1.300 1.934 494 441 935 1.005 932 1.937 1.541 1.489 3.030 400 129 529 263 48 311 142 203 345 13.191 12.457 25.648 655 - 655 13.846 12.457 26.303 N (J) (D SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE TABELA št. 5a PLAN MELIORACIJ GOZDOV IN POGOZDOVANJA TER VZDRžEVANJA NASADOV ZA LETO 1986 Direktna premena Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi l. Tolmin 15 50 65 2. Bled l - 1 3. Kranj 12 68 80 4. Ljubljana 22 96 118 5. Postojna 22 38 60 6. Kočevje 76 17 93 7. Novo mesto 19 68 87 8. Brežice 2 177 179 9. Celje 38 44 82 10. Nazarje 4 15 19 11 . Slovenj Gradec 12. Maribor 1 19 20 13. Murska Sobota lO 18 28 Radgona 7 5 12 14. Kras 12 62 64 Skupaj 241 667 908 Gozdovi pri drugih OZD 30 - 30 Vse skupaj 271 667 938 Družbeni gozdovi 344 5 18 - 40 63 26 - - - 5 80 - 394 975 30 1.005 ha Indirektna premena Melioracije gozdov skupaj Zasebni Vsi Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi 598 942 359 648 1.007 - 5 6 - 6 85 103 30 153 183 8 8 22 104 126 72 112 62 110 172 55 llB 139 72 211 138 164 45 206 251 150 160 2 327 329 64 64 38 108 146 - - 4 15 19 79 84 6 98 104 100 180 90 118 208 3 3 7 8 15 234 628 406 286 692 1.586 2.561 1.216 2.253 3.469 - 30 60 - 60 1.586 2.591 1.276 2.253 3.529 C0 SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO ~ SR SLOVENlJE TABELA~- Sb PLAN MELIORACIJ GOZDOV IN POGOZDOVANJA TER VZDRŽEVANJA NASADOV ZA LETO 1986 Pogozdovanje Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi l. Tolmin - - - 2. Bled 3. Kranj - 10 lO 4. Ljubljana - - - 5. Postojna - - - 6. Kočevje· - - - 7. Novo mesto - - - 8. Brežice 8 20 28 9. Celje 3 4 7 10. Nazarje - - 11. Slovenj Gradec - - 12. Maribor 26 - 26 13. Murska Sobota - - Radgona - l 1 14 . Kras - - - Skupaj 37 35 72 Gozdovi pri drugih OZD - - - Vse skupaj 37 35 72 ha Vzdrževanje nasadov Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi 41 185 226 161 426 587 41 168 209 151 180 331 607 130 737 86 305 391 51 1.533 1.584 253 297 550 20 53 73 - 12 12 91 174 265 32 60 92 158 20 178 83 471 554 1.775 4.014 5.789 150 - ISO 1.925 4.014 5.939 cv lo-..J ,......... SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE TABELA št. 6 PLAN NOVOGRADENJ IN REKONSTRUKCIJ GOZDNIH CEST ZA LETO 1986 Novogradnja Družbeni Zasebni Vsi Družbeni gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi l. Tolmin 11,6 9,2 20,8 2,0 2. Bled 12,0 12,0 24,0 - 3. Kranj 6,2 10,S 16,7 1.1 , 4. Ljubljana 14,3 23,0 37,3 1,5 5. Postojna 10,0 10,0 20,0 - 6. Kočevje 14,1 18,8 32,9 0,3 7. Novo mesto 8,0 6,0 14,0 2,0 8. Brežice 3,6 9,0 12,6 5,0 9. Celje 12,0 11,0 23,0 4,0 lO. Nazarje 9,8 6,7 16,5 0,8 11 . Slovenj Gradec 12,7 10,8 23,5 2,2 12. Maribor 9,8 6,2 16,0 3,0 13. Murska Sobota - - l,S Radgona - - - 14. Kras 2,0 16,0 18,0 - Skupaj 126,1 149,2 275,3 23,4 Gozdovi pri drugih OZD - - 3,0 Vse skupaj 126,1 149,2 275,3 26.4 km Rekonstrukcija Vse skupaj Zasebni Vsi Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi 0,8 2,8 13,6 10,0 23,6 - - 12,0 12,0 24,0 9,0 10,1 7,3 19,5 26,8 4,8 6,3 15,8 27,8 43,6 - - 10,0 10,0 20,0 1,5 1,8 14,4 20,3 34,7 4,0 6,0 10,0 10,0 20,0 - 5,0 8,6 9,0 17,6 5,0 9,0 16,0 16,0 32,0 2,3 3,1 10,6 9,0 19,6 5,5 7,7 14,9 16,3 31,2 5,0 8,0 12,8 11.2 24,0 0,3 1,8 1,5 0,3 1,8 0,5 0,5 - 0,5 0,5 - - 2.0 16,0 18,0 38,7 62.1 149,5 187,9 337,4 - 3,0 3,0 - 3,0 38,7 65,1 152,5 187,9 340,4 ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO N SR SLOVENIJE TABELA št. 7 VREDNOST PLANIRANIH VLAGANJ V GOZDOVE ZA LETO 1986 Obnova, Meho racije Odkazovanje, nega in gozdov in urejanje in varstvo pogozdovanje ostala poraba gozdov sred. za GBR l. SGG Tolmin 256.000 173.400 212.1 00 2. GG Bled 218.000 400 111.000 3. GG Kranj 359.100 96.000 195.200 4. GG Ljubljana 630.200 63.100 324.200 S. GG Postojna 394.200 69.300 96.800 6. GG Kočevje 177.200 100.400 232.200 7. GG Novo mesto 443.400 129.200 183.300 8. GG Brežice 142.500 229.800 152.300 9. GG Celje 247.500 80.300 104.300 1 O. GG Nazarje 181.800 20.500 166.200 ll. LESNA Slov. Gradec 254.100 1.400 133.000 12. GG Maribor 487.300 52.600 128.700 ' 13. GLG Murska Sobota 65.400 41 .800 9.600 KK Radgona 25.300 10.500 5.600 14. ZPMK Sežana 150.400 169.200 131 .800 Skupaj 4,032.400 1,237.900 2,186.300 Gozdovi pri drugih OZD 121.300 29.600 54.500 Vse skupaj 4,153.700 1,267.500 2,240.800 000 din Gojenje, var. Gradnja Vsa vlaganja in urejanje gozdnih v gozdove gozdov skupaj cest skupaj (1 + 2 + 3) (4 + 5) 641 .500 311.300 952.800 329.400 271 .800 601.200 650.300 238.000 888.300 1,017.500 273.200 1,290.700 560.300 260.000 820.300 509.800 375.600 885.400 755.900 204.000 959.900 524.600 100.900 625.500 432.100 195.800 627.900 368.500 193.700 562.200 388.500 241 .900 630.400 668.600 330.000 998.600 116.800 10.200 127.000 41.400 5.300 46.700 451.400 82.300 533.700 7,456.600 3,094.000 10,550.600 205.400 17.400 222.800 7,662.000 3,111.400 10,773.400 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Sklep o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za sofinanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 1986 Udeleženci razpisa l. SGG Tolmin 2. GG Bled 3. GG Kranj 4. GG Ljubljana 5. GG Postojna 6. GG Kočevje 7. GG Novo mesto 8. GG Brežice 9. GG Celje 10. GG Nazarje 11. LESNA Slovenj Gradec 12. GG Maribor 13. GLG Murska Sobota 14. KK Radgona 15. ZPMK Sežana 16. SNEŽNIK Koč. Reka 17. MERCATOR - Lj. mlekar. I. V skladu s finančnim načrtom skupnosti za gozdarstvo za leto 1986 se bo v tem letu po- rabilo za melioracije gozdov in pogozdova- nje 1.187,007.000 din in za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami 200,000.000 din. Il. Sredstva za melioracije gozdov in pogoz- dovanja v znesku 1.187,007.000 din se s tem sklepom dodeli udeležencem razpisa, in si- cer v skladu s kriteriji, navedenimi v točki A 1.2. osnov in meril za dodeljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaga- nja v gozdove in upoštevanju, da znaša stro- šek za delovni dan, upoštevajoč pri tem 8 ur- ni delovni dan, za dela pri melioracijah goz- dov in pogozdovanj do 18.000 din. III. Sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami ·v znesku 200,000.000 din se dodeli udeležencem razpisa v skladu s kriteriji, na- vedenimi v točki B 1.2. osnov in meril za do- deljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove. IV. V skladu z določili II. in Ul. točke tega skle- pa se posameznim udeležencem razpisa za mehoracije gozdov in pogozdovanja in za od- piranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 1986 dodelijo sredstva do naslednjih znes- kov: Sredstva za melioracijo gozdov in pogozdovanje din 173.419.000 3.540.000 83.780.000 57.286.000 70.200.000 71.957.000 93.212.000 191.160.000 79.052.000 12.980.000 7.080.000 58.987.000 74.340.000 34.208.000 169.200.000 4.870.000 1.736.000 ~ 1.187.007.000 Sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami din 24 .600.000 6.000.000 13.200.000 26.200.000 10.000.000 11 .800.000 19.000.000 16.200.000 12.200.000 9.000.000 5.200.000 15.800.000 11 .000.000 19.800.000 200.000.000 273 V znesku· sredstev za melioracije gozdov in pogozdovanja je vštet tudi znesek 5.300.000 din za osnovanje semenske planta- že pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. v. Pogodbene pravice in obveznosti med po- sameznimi udeleženci razpisa in skupnostjo za gozdarstvo se v skladu z osnovami in me- rili za dodeljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove uredijo s posebnimi pogodbami. VI. Pogodbena razmerja po tem sklepu ureja izvršilni odbor skupščine skupnosti za goz- darstvo. 274 PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Ivan Videnič Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Sklep o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju v letu 1986 l. Za varovalne in lesno-proizvodno manj po- membne gozdove na kraškem gozdnogospo- darskem območju 163.004.395 din in sicer za: l. Varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 2. Gradnjo in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek · 3. Obnovo gozdov na pogoriščih 4. Odkazilo II. 1.929.708 din 83.747.787 din 7.738.947 din 69.587.953 din Za urejanje gozdov na kraškem gozdno- gospodarskem območju 76.860.606 din. III. Skupni obseg sredstev, ki jih bo za namene v točkah l. in IL v letu 1986 SlS za gozdarstvo SR Slovenije zagotovila Zavodu za pogozdo- vanje in melioracijo Krasa, Sežana znaša 239.865.000 din. PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Ivan Videnič Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV za leto 1985 l. PRIHODKI: - prenesem del presežka prihodkov iz preteklega leta - 20% prispevek TOZD po 12. členu zakona o gozdovih - 5% prispevek TOK po 13. členu zakona o gozdovih - l % prispevek TOZD s področja primarne in kemične predelave lesa - obresti od kreditov za - gozdnobiološka vlaganja 517.960,50 - gradnjo gozdnih cest 6.377.743,50 - obresti iz anuitet po prevzetih kreditih - 32. člen zakona - obresti iz anuitet po prevzetih kreditih od JPB Beograd - obresti iz anuitet po prevzetih kreditih- 27. člen zakona - obresti od vezanih sredstev pri ZHKS - drugi prihodki: - parske izravnave - obresti 84 od stran. prisp. - plač. prisp. Gral SKUPAJ PRJHODKI II. ODHODKI: - izplačana sredstva GG brez obveznosti vračila za gozdnobiološka vlaganja - sofinanciranje strokovnih revij GOZDARSKI VESTNIK in LES - izplačana sredstva po SS za MDB - izplačana sredstva po SS za varstvo okolja - pisarniški material - PTT storitve - znamke - tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev - fotokopiranje in razmnoževanje - študentje in raziskave - najemnina za poslovne prostore - opravljene storitve Splošnega združenja gozdarstva Slovenije - pogodbe o delu - voljeni funkcionar - pogodbe o delu - gozdarski inšpektorji - reprezentančni stroški - amortizacija - časopisi, revije, objave in druge publikacije 0,65 124,50 803,00 5.690.485,80 25.984.525,00 42.188.219,,50 149.331.944,45 6.895.704,00 156.401,50 47.592,00 374.981,50 2.327,517,50 928,15 232.998.299,40 133.843.162,00 3.366.000,00 2.630.921 ,OO 120.000,00 222.484,50 20.971,00 51.150,00 436.518,00 5.217.719,00 553.500,00 270.000,00 168.256,00 335.783,00 47.399,00 191.902,00 109.545,00 275 - bančne storitve - storitve SDK - plačane obresti od obroka po kreditu - 32. člen zakona 3. 382.683 ,SO 149.143,00 3.215,00 161.813,00 - dnevnice za službena potovanja . . _"... ... - nočnine v JugoslaVIJI - prevozni stro~ki za službena potovanja - nadomestilo za uporabo lastnih avtomobilov - nadomestilo zaslužka kmetom - nadomestilo stroškov za prevoz na delo in z dela 1.473,50 42.600,00 61.998,00 31.611,00 68.667,50 - izdatki za prehrano delavcev med delom 154.360,00 - drugi odhodki: - izplačana razlika Zavodu Sežana po kolavdaciji del za leto 1984 485.600,00 194,00 33,15 108.695,50 9.302.000,00 - priznane kreditne obresti - parske izravnave - dopolnilno delo - voljeni funkcionar - sredstva za delovno skupnost - prispevki iz prihodkov: - obrač. od dopolnilnega dela SKUPAJ ODHODKI PRESEŽEK PRIHODKOV 22.230,00 161.561.627,65 71.436.671,75 " Program gozdarskih radijskih oddaj za september in oktober 1986 l. Vegetalivno razmnoževanje topolov in drugih dre ve snih vrst 2. Varovanje pomladka pri sečnji in spra vilu lesa 3. Čas pogozdovanja 4. Načelo trajnosti pri gospodarjenju z gozdovi S. Razvoj našega gozdnega in lesnega gospodarstva 6. Naš odnos do gozda 7. Življenjski in delovni pogoji gozdnih delavcev, drvarjev na Pokljuki in jelovici 8. Pomen gozda za rekreac1jo 9. Izkoristek drv za kurja vo 276 Vlado Jenko, dipl. inž., Brežice, Trdinova 4 dr. Franjo Kordiš, Idrija, Volfovo stop. 3 mag. Vlado Eler~ek, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana dr. Franjo Gašperšič, Ljubljana, VTOZD Gozdarstvo, Večna pot Alojz Funkl, dipl. inž., Ljubljana, Bičevje 7 Igor Dakskobler, dipl. inž., Tolmin, Soško gozdno gospodarstvo Ivan Veber, dipl. inž., Bohinjska Bistrica, TOZD Gozdarstvo Anton Prelesnik, dipl. inž., Kočevje, TOZD Gozdarstvo prof. Zdravko Turk, inž., Ljubljana, Rožna dolina, C. XVII-21 Program pripravil Franjo Jurhar OXF.: 945.4 Ugotavljanje raziskovalnih potreb na SGG Tolmin Iztok Koren* Koren, 1.: Ugotavljanje raziskovalnih potreb na SGG Tolmin, Gozdarski vestnik, 44, 1986, 7-8, str. 277, v slovenščini. Naloga ugotavlja, kaj meni o raziskovalnem delu vodilno in strokovno osebje na SGG, ter kako naj bo to delo organizirano. V OO obstaja velik interes za raziskovalno delo, različno po posameznih pod- ročjih gozdarstva. Raziskave bolj zanimajo mlajše strokovnjake. Raziskovalno delo je možno organizi- rati v okviru obstoječih oddelkov in TOZD gozdar- stva ali z ustanovitvijo posebnega raziskovalnega oddelka. Koren, I.: Research needness in SGG Tolmin, Gozdarski vestnik, 44, 1986, 7-8, p. 277, in Slovene. Management' s opinions about organization of re- search work is represented. In the enterprise is a great interesi for research, specially arnong Young ingeneers and experts. The research could be included in various BOALs of special research division could be organized. 1.0. UVOD l. l. · Opredelitev problema Na Saškem gozdnem gospodarstvu smo želeli podrobneje analizirati raziskovalno delo, katero naj bi se odvijalo v okviru delov- ne organizacije. Samo področje SGG je za raziskovalno delo zelo zanimivo, saj obstajajo trajne raziskovalne ploskve tu že desetletja. Republiške raziskovalne organizacije so op- ravile na našem področju vrsto zanimivih na- log od nega gozda do proučevanja žičnega spravila. Prav tako je Soško gozdno gospo- darstvo zaradi svojih posebnosti udeleženo tudi v večini nalog »republiškega« pomena. * I. K., gozd. inž., SGG Tolmin, 65220 Tolmin Sodelovanje strokovnjakov SGG z republiš- kimi raziskovalnimi ustanovami je vzorno. Manj pa je raziskav, ki jih opravijo strokov- njaki SGG znotraj delovne organizacije. Ne- kaj raziskav se opravi v okviru strokovnih na- log, sicer pa so ostale raziskave nastale kot rezultat nemirnega raziskovalnega duha po- sameznikov. Letno se izdelata le ena do dve nalogi, kar je v primerjavi s številom strokov- nega osebja zelo malo. V zadnjih letih sta bili pomembnejši dve nalogi in sicer raziskava pragozda Bukov vrh, kot rezultat nekajletne- ga opazovanja in zbiranja podatkov, ter širo- ka naloga, sestavljena iz več delnih nalog, o medsebojnem vplivu živalskega in rastlin- skega sveta na Trnovski planoti. V se kakor pa v delovni organizaciji ni izdelanega plana in prioritete raziskav, financiranje, rešena ni kadrovska problematika, način objave posa- meznih del itd. Rezultati pričujoče analize nam bodo po- magali bolje organizirati raziskovalno delo v delovni organizaciji: 1.2. Cilji raziskave Postavili smo si dva cilja: a) Splošni cilj: - ugotoviti, kaj strokovnjaki SGG menijo o raziskovalnem delu, če je le-to potrebno in kako naj bi bilo organizirano. b) Posebni cilj: - ugotoviti, na katerih področjih gozdar- stva bi opravljali raziskave, katere bi bile sa- mostojne, katere v povezavi z republiškimi raziskovalnimi organizacijami in katerim raz- iskavam bi se odpovedali; - izdelati katalog raziskovalnih nalog. 1.3. Delovna hipoteza Glede na poznavanje razmer v delovni or- ganizaciji smo postavili delovno hipotezo v treh delih: - na Saškem gozdnem gospodarstvu ob- staja zanimanje za raziskovalno delo; - zanimanje za raziskovalno delo se razli- kuje po posameznih področjih gozdarstva; - mlajši strokovnjaki SGG se bolj zanimajo za raziskovalno delo. 2.0. METODIKA 2.1. Raziskovalna metoda Nalogo smo izvedli z metodo ankete . . Anketo smo ~kušali sestaviti čim bolj enos- tavno. 277 Udeleženci so odgovarjali na tri vrste vprašanj: a) Na prvi sklop vprašanj se je odgovarjalo le z »da« ali »ne«. Poleg odgovora ))da« ali »ne« so udeleženci lahko zraven pripisali svoje mnenje o vprašanju oz. odgovorili na vprašanje tudi s tekstom. Večina vprašanj je bila tega tipa. b) Drugi sklop vprašanj so predstavljala »dodatna« vprašanja, na katere so udeležen- ci odgovarjali pisno. Ta vprašanja so se nana- šala na prvi sklop, če je bil tam odgovor »da«. c) Tretji sklop vprašanj so bili predlogi za konkretne raziskovalne naloge oziroma pro- bleme, odgovarjalo se je pisno. 2.2. Anketni list Anketni list je obsegal štiri strani teksta in je sestavljen iz treh delov: a) Glava obsega podatke o anketirancu, poleg imena in priimka vsebuje podatke o delovnih nalogah in podatke o temeljni orga- nizaciji. b) Splošni del je obsegal 6 vprašanj. Tri vprašanja so kombinacija prvega in drugega sklopa vprašanj, tri iz prvega sklopa vpra- šanj. S splošnim delom ankete srno hoteli do- seči splošni cilj raziskave. c) Posebni del je obsegal štiri področja gospodarjenja z gozdom, kjer bi lahko 'vršili raziskave: - ekologija, gojenje gozdov, - urejanje gozdov, - organizacija' in ekonomika, - pridobivanje lesa in gradnje. 2.3. Udeleženci ankete Anketo smo razdelili vsem vodjem TOZD, vodjem priprave dela in vodjem oddelkov na DSSS. Udeleženci ankete so tako popula- cija strokovnega kadra z visokošolsko izo- brazbo v delovni organizaciji Takšen izbor je logičen, saj bi imel z raziskovalnim delom največ opravka prav anketirani strokovni ka- der. Omenjeno populacijo srno razdelili na dve delni populaciji in sicer mlajši in starejši strokovni kader, kjer se je upoštevala pred- vsem delovna doba posameznega strokov- njaka. Takšno delitev nam narekuje delovna hipoteza. Populacijo je bilo enostavno razde- liti, enot katere ne bi mogli uvrstiti v eno od delnih populacij ni bilo. 2.4. ·obdelava podatkov Podatki so obdelani ročno. V anketi je za- jeta celotna populacija strokovnjakov, zato 278 rezultatov nismo statistično testirali Od sta- tističnih metod smo uporabili le absolutne in relativne frekvence odgovorov na vprašanja. 3.0. REZULTATI 3.1. Uspeh ir\. odzivnost na anketo Na anketo je odgovorilo 27 povabljenih, štirje na anketo niso odgovorili. Uspeh anke- te je tako 84 %. Opravka imamo z veliko ve- likostjo vzorca, zato borno vseeno naš vzorec obravnavali kot populacijo. Delna populacija mladih obsega 15 anketirancev (66 %), delna populacija starih obsega 12 anketirancev (44 %). Poleg uspeha ankete nas je zanimala tudi odzivnost anketirancev, oziroma kako inten- zivno so udeleženci ·odgovarjali na vpraša- nja. Kot merilo smo v:zeli število posameznih mnenj pri odgovorih »dao:, »ne«, število do- datnih odgovorov in predlogov. Na mnenja, odgovore in predloge udele- žencu ankete ni bilo treba nujno odgovoriti, še posebno to velja za mnenja, katere so an- ketiranci sarnoiniciativno pripisovali k »sko- pim« odgovorom »da« in »ne«. Odzivnost ozi- roma zainteresiranost za anketo smo tako ocenili prav iz teh »nenujnih« odgovorov. Relativni odgovori so izračunani za vsako celico tako, da smo absolutne frekvence pri- merjali s skupnim številom možnih mnenj, do- datnih odgovorov oz. predlogov. Skupna odzivnost je 21 %. Odzivnost na splošni del je visoka 34 % v primerjavi s po- sebnim delom - 17 %. Po vrsti odgovorov prednjačijo dodatni odgovori, kar je posledi- ca same metodologije izdelave ankete (69 %), sledijo predlogi (36 %) in mnenja (7 %), katera pa so bila, kot smo že omenili, neob- vezna. Če podrobneje analiziramo odzivnost na posebni del ankete, vidimo da poteka po sle- dečem zaporedju: l. urejanje gozdov SS % 2. pridobivanje lesa in gradnje 14% 3. ekologija in gojenje 13% 4. organizacija in ekonomika 9% Daleč najvišji odstotek odzivnosti je pri urejanju gozdov, to pomeni, da so vprašanja iz sklop·a urejanja najbolj aktivirala udele- žence ankete. Odzivnost pri pridobivanju in gojenju je podobna, dočim je pri sklopu vprašanj iz organizacije in ekonomike manj- ša. V smislu delovne hipoteze smo analizirali odzivnost v primerjavi obeh delnih populacij anketirancev. Po skupni odzivnosti prevladu- Odzivnost na anketo Delna Skupaj Področje populacija področja Frekvenca f % Skupaj mladi 106 23 odgovori stari 70 19 skupaj 176 21 Splošni mladi 37 35 del stari 27 32 skupaj 64 34 Gojenje mladi 21 18 stari 6 6 skupaj 27 13 Urejanje mladi 25 56 stari 20 56 skupaj 45 56 Ekonomika mladi 9 9 stari 8 10 skupaj 17 9 Pridobivanje mladi 14 16 stari 9 13 skupaj 23 14 je mlajša populacija- 23%: 19 %. Tudi po vr- stah odgovorov prevladuje mlajša populaci- ja, prevladuje v posebnem delu- 19 % : 15 % in splošnem delu - 36 % : 32 %. V posebnem delu prevladuje odzivnost mlajše populacije na vseh področjih razen pri ekonomiki Vse razlike med odzivnosijo mlajše, nasproti sta- rejši populaciji anketirancev so majhne. 3.2. Splošni del V tabeli 2 so prikazane. absolutne in rela- tivne frekvence prvega sklopa vprašanj, to so tista, na katera odgovarjamo z »da« ali »ne«. Relativne frekvence so izračunane za vsako delno populacijo posebej in posebej za celotno populacijo. Vprašanja so sledeča: l. Ali smatra te, 9-a so v okviru SGG potreb- ne aplikativne raziskave? 2. Ali menite, da SGG potrebuje razvojno raziskovalni oddelek? 2 a. Ali mislite, da imamo ustrezne kadre v okviru SGG? 2 b. Ali mislite, da je za ljudi v razvojno- raziskovalnem oddelku potrebno dodatno znanje? 3. Ali smatrate, da je raziskovalno delo možno organizirati v okviru obstoječih oddel- kov in TOZD gozdarstva? Tabela 1 Odgovori Mnenja Dodatni Predlogi odgovori % % f % 29 9 54 72 23 38 15 6 39 65 16 33 44 7 93 69 39 36 5 8 32 71 4 B 23 64 9 8 55 68 13 12 8 53 1 l 5 42 14 7 13 48 22 73 3 20 16 67 4 33 38 70 7 26 4 4 s 33 5 7 3 25 9 6 8 30 7 9 7 47 5 B 4 33 12 9 11 41 3 a. Ali menite, da je potrebno namestiti človeka, ki bi usmerjal in koordiniral tako or- ganizirano raziskovalno delo? 4. Ali mislite, da bi bilo dobro, da pri raz- iskavah; ki jih izvajata Inštitut in Fakulteta, so- deluje tudi SGG? 6. Ali na AOP potrebujemo gozdarskega inženirja? 6. Ali menite da potrebujemo ekonomsko usmerjenega gozdarskega inženirja, ki bi se ukvarjal z ekonomiko poslovanja? Če na splošno vzamemo odgovor »da« za nekaj pozitivnega v smislu raziskovalnega dela, oziroma da velja tak odgovor za zani- manje za raziskovalno delo, lahko rečemo, da za raziskovalno delo vlada zanimanje, saj je kar 71 % odgovorov pozitivnih. Pri delni po- pulaciji mladih vlada za raziskovalno delo nekoliko večje zanimanje (73 % : 69 %). Večina anketirancev je mnenja, da so v ok- viru SGG potrebne aplikativne raziskave in da moramo sodelovati z republiškimi razis- kovalnimi organizacijami. Pri delu na AOP pa potrebujemo gozdarskega inženirja. Ta sklop vprašanj ima najmanj negativnih odgo- vorov. Smiselno sta povezani vprašanji 2 in 3. Na vprašanje kako naj bo organizirano razisko- valno delo, ali kot samostojen oddelek ali v 279 Frekvence odgovorov (Splošni del) Tabela 2 Odgovori Delna Skupaj Ni št. vprašanja populacija vprašanja Da Ne odgovora Frekvenca % % % f % Skupaj mladi 135 98 73 19 14 18 13 stari lOB 100 74 69 23 21 ll 10 skupaj 243 172 71 42 17 29 12 mladi 15 13 87 1 7 6 stari 12 100 11 92 l 8 skupaj 27 24 89 2 7 4 mladi 15 11 73 4 27 2 stari 12 100 4 33 8 67 skupaj 27 15 56 12 44 mladi• 15 Il 74 4 27 2a stari 12 100 8 67 8 3 25 skupaj 27 19 70 4 7 26 mladi 15 Il 73 4 27 2b stari 12 100 7 58 2 17 3 25 skupaj 27 18 67 2 7 7 26 mladi 15 9 60 5 33 7 3 stari 12 100 9 75 3 25 skupaj 27 18 66 8 30 4 mladi 15 6 40 4 27 s 33 3a stari 12 100 4 33 3 25 5 42 skupaj 27 10 37 7 26 lO 37 mladi IS 14 93 7 4 stari 12 100 ll 92 8 skupaj 27 25 92 4 mladi 15 14 93 7 5 stari 12 100 ll 92 8 skupaj 27 25 92 4 4 mladi 15 9 60 5 33 7 6 stari 12 100 9 75 3 25 skupaj 27 18 66 8 30 4 v okviru obstoječih oddelkov, je najtežje od- mnenja deljena. Več anketirancev pa smatra, govoriti, saj obe vprašanji vsebujeta največ da je koordinator potreben (37 % : 26 %). negativnih odgovorov. Do takega rezultata V pozitivnih oziroma negativnih odgovorih pridemo tudi zato, ker vprašanji izključujeta enkrat prevladuje ena, drugič druga delna druga drugo. Rekli bi lahko, da je raziskoval- populacija. Izjema je drugo vprašanje, ki go- no delo možno organizirati v okviru SGG na vori o samostojnem raziskovalnem oddelku, oba načina. Podobne odgovore je doživelo starejša delna populacija je odločno proti us- tudi 6. vprašanje - ekonomsko usmerjenega tanovitvi takega oddelka. gozdarja potrebujemo, čeprav 30 % anketi- Na dodatno vprašanje, kaj anketiranci pri- rancev meni, da ga ne potrebujemo. čakujejo od aplikativnih raziskav v okviru Večina anketirancev, ki je odgovorila na SGG, smo izločili tri sklope odgovorov. vprašanji 2 a in 2 b je mnenja, da imamo na a) 59% anketirancev pričakuje racionali- SGG ustrezne kadre za raziskovalno delo, le zacijo, optimizacijo gospodarjenja, večjo iz- da ti kadri potrebujejo tudi dodatno znanje. koriščenost oz. manjše stroške poslovanja. O umestnosti koordinatorja raziskovalne- b) 30% anketirancev je dalo širši odgovor: ga dela, če bi bilo le to organizirano v okviru pričakuje reševanje vseh strokovnih proble- obstoječih oddelkov in TOZD gozdarstva, so mov iz prakse, oziroma delo v praksi. 280 c) ll % anketirancev pričakuje izboljšanje stanja gozdov, večje znanje o naravi gozda in upa, da bomo s pomočjo raziskovalnega dela pustili boljše gozdove zanamcem. O velikosti in kadrovski strukturi razisko- valnega oddelka so mnenja različna, največ odgovorov se zavzema za 2-3 gozdarske in- ženirje, katerim bi bila v pomoč gozdarski tehnik in operativa. Zanimivi so tudi dodatni odgovori o tem, kako naj izgleda sodelovanje pri raziskoval- nem delu med SGG in republiškimi gozdar- skimi raziskovalnimi ustanovami: a) 30 % anketirancev meni, da bi bilo sode- lovanje le pri zbiranju podatkov, objektov, te- matike in pomoč pri obdelavi podatkov. b) 30% anketirancev meni: - da mora biti sodelovanje enakopravno v vseh fazah raziskav; - da bi sodelovali le na področjih, ki so za nas zanimiva (aplikacije); - da bi republiške ustanove sodelovale le pri delu problema, ki ga sami ne moremo rešiti; - da bi republiške ustanove sodelovale s strokovno pomočjo, mentorstvom, izobraže- vanjem in nudile svoje laboratorije. c) 19% odgovorov je manj zanimivih in jih ne moremo uvrstiti v neke sklope. d) 21 %anketirancev na vprašanje ni odgo- vorilo. Na vprašanje če potrebujemo koordina- torja raziskovalnega dela in gozdarskega in- ženirja na AOP smo dobili dva mnenja in si- cer: niti za koordinatorja, niti za inženirja na AOP ne potrebujemo celega človeka. Če združirno ta dva mnenja, dobimo zanimiv predlog, da bi potrebovali gozdarskega in- ženirja, ki bi delal na AOP in bil koordinator raziskovalnega dela. Na vprašanje, če potrebujemo ekonomsko usmerjenega gozdarja, ki bi se ukvarjal z ekonomiko poslovanja, smo dobili nekaj mnenj. Naj omenim najzanimivejše: ekonom- ske analize naj bi vršil vodja TOZD, ki je že po stroki gozdarski inženir, saj bi se le-ta mo- ral bolj zanimati za ekonomsko plat poslova- nja TOZD. 3.3. Posebni del 3.3.1. Ekologija, gojenje gozdov V tabeli 3 so podobno kot v predhodni ta- beli podane absolutne in relativne frekvence posameznih vprašanj. Vprašanja so obliko- vana kot naslovi raziskovalnih nalog, udele- ženci ankete so odgovarjali na splošno vpra- šanje ali smatrajo, da so potrebne domače raziskave, z »da« ali »ne«. · l. Pomladitvena ekologija glavnih dreves- nih vrst v posameznih gozdnih združbah. 2. Uravnavanje odnosov na relaciji gozd-divjad. 3. Analiza umestnosti vnašanja iglavcev na tipična rastišča listavcev. 4. Analiza kvalitetnega stanja naših sesto- jev (število nosilcev funkcij in konkurentov in s tem povezani negovalni ukrepi). 5. Kako obnavljati pionirske gozdove lis- tavcev? 6. Ali je fitocenološko potrebno raziskati celotno območje? "7. Optimalna gostota sadik na različnih ras- tiščih. Pozitivnih odgovorov je 65 %, kar pomeni, da obstaja interes za raziskavami na biološ- kem področju. Nekoliko preseneča, da kar četrtina udeležencev ni odgovorila na vpra- šanja. V ed eti pa moramo, da so v anketirani populaciji določeni profili ljudi, ki z biološkim področjem gozdarstva nimajo nič opraviti. Pri delni populaciji mladih vlada za razis- kovalno delo s tega področja dosti večje za- nimanje kot pri konkurenčni delni populaciji. Odgovori so si močno podobni, z veliko ve- čino pozitivnih odgovorov. Zaključimo lahko, da so anketiranci enotnega mnenja, da bi bilo potrebno raziskati vse probleme s področja ekologije in gojenja gozdov, kateri so nave- deni v anketi. V pozitivnih odgovorih, z izjemo četrtega, prevladuje mlajša delna populacija. Pri mla- dih je z večjim deležem negativnih odgovo- rov bilo deležno sedmo vprašanje. Sedmo vprašanje - optimalna gostota sadik na raz- ličnih rastiščih- ima največ negativnih odgo- vorov tudi pri starejši delni populaciji. Pod- obno izstopata tudi drugo in šesto vprašanje -odnosi gozd-divjad in fitocenološke razis- kave. Vseeno pa je tudi večina starejše del- ne populacije za raziskave z biološkega dela gozdarstva. Zanimiva so nekatera mnenja o raziskavah gozd -divjad, saj lepo pokažejo, da nekateri zelo dobro poznajo to problematiko, po drugi strani pa nekateri o teh problemih in raziska- vah nimajo jasnih predstav. Za raziskave, kako obnavljati pionirske gozdove listavcev in raziskave o optimalnih gostotah sadik na različnih rastiščih, so neka- teri mnenja, da bi se te raziskave morale vr- 281 Frekvence odgovorov (Ekologija, gojenje gozdov) Tabela 3 Odgovori Delna Skupaj Ni št. vprašanja populacija vprašanja Da Ne odgovora Frekvenca % f % % f % Skupaj mladi lOS 73 70 9 8 23 22 odgovori stari 84 100 49 58 Il 13 24 29 skupaj 189 122 65 20 10 47 25 mladi 15 12 80 3 20 stari 12 100 8 67 4 33 skupaj 27 20 74 7 26 mladi 15 Il 73 1 7 3 20 2 stari 12 100 6 50 3 25 3 25 skupaj 27 17 63 4 15 6 22 mladi 15 11 73 1 7 3 20 3 stari 12 100 8 67 4 33 skupaj 27 19 71 l 4 7 25 mladi 15 8 53 2 13 5 34 4 stari 12 100 7 58 l 8 4 34 skupaj 27 15 56 3 11 9 33 mladi 15 11 73 7 3 20 5 stari 12 100 9 75 3 25 skupaj 27 20 74 4 6 22 mladi IS 11 73 1 7 3 20 6 stari 12 100 6 50 3 25 3 25 skupaj 27 17 63 4 15 6 22 mladi 15 9 60 3 20 3 20 7 stari 12 100 5 42 4 33 3 25 skupaj 27 14 52 7 26 6 22 šiti centralno, saj je to vseslovenski problem. rnestila. 52 % anketirancev je na končno vprašanje Predlagatelji teh tem so si edini, da bi te podalo svoje predloge drugih raziskav, ka- probleme morali raziskati na republiški ra v- kor tudi različna mnenja in zanimive predlo- ni. ge. Tak predlog je, da bi morali izdelati pri- 3.3.2. Urejanje gozdov ročnik za ocenjevanje gozdov po vrstah po- škodb (snegolomi, vetrolomi, sušenje, požari, Na področju urejanja srno postavili eno divjad) z metodami ugotavljanja poškodb. vprašanje: Iz