Štev 40.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
4. oktobra 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Zemla i drva v Prekmurji.
Kak bi moralo biti i kak je?
Pri zadnjih dvanajstinaj so prišla na red tüdi sekvestrirana veleposestva. Določilo se je, da se „izpela“ agrarna reforma, da se veleposestniška zemla razoda i da država dobi 10 procentov odajne cene.
Razodaja zemle v Prekmurji je pred dverami. Izpelana bo po Pašič-Radičovcov vladov. Ar bo vnogi mislo, da dela Pavel Radič na hasek sirmakom, kmetskomi ljüdstvi, poglejmo, kakšo izpelavo je zahtevala naša stranka i kak se bo postopalo zdaj.
G. Klekl so marca lanskoga leta v imeni Jugoslovanskoga kluba (naše stranke) v parlamenti govorili o tom, kak se naj reši to važno pitanje. Povdarili so, da se naj zemla razoda po takšoj ceni, štero bodo mogli dati tüdi najsirmaškejši kmetje. Zvün te velke ugodnosti so tüdi zahtevali da država da kmetom večletno brezinterešno posojilo, da bi na te način vsakši sirmak lehko prišeo do šume, štero bi potrebüvao za naküp zemle. To bi se tüdi izvršilo, če bi naša stranka ostala na vladi. Gda so se naši poslanci (skoz več let) tak borili za pravično rešitev agrarnoga pitanja, so sedeli Radičovi poslanci doma. Zdaj pa je Pašič-Radičova vlada naednok odredila, da se zemla razoda. Cene neso določene. Povedano je toti. da naj bo odajna cena zmerna. A ka je s tem povedano ? Nikaj. Tüdi posojila ne da. Penez je pa malo i tak se zgodi, da sirmaki ostanejo tam, gde so zdaj — zemle ne bodo mogli küpiti.
Kakši blagoslov so radičovci za nas, vidimo tüdi po tom, ka se godi z našimi drvami. Gotovo je vsakšemi znano, kelko prošenj so poslali naš g. poslanec Klekl v Belgrad i po vnogih trüdah so dosegnoli, da je več ministrov zabranilo izvažanje drv iz Prekmurja. Ka pa se zdaj godi ? Zagrebečka lesna drüžba Janekovič si je osvojila naše loge i dela vozkotirno železnico, da izvaža naša drva. G. Pavel Radič nema proti tomi dozdaj niedne reči. Drüžba je Zagrebečka i g. Radič je tüdi zagrebčan. Zadosta blüzi sta teda, da lehko tülita v eden rogeo. To pa od g. ministra Radiča smemo zahtevati, da se zameri raj svojim prijatelom kak sirmaškim Prekmurcom, šteri so njegovoj stranki telko glasov dali. Drva naj doma ostanejo.
Od radičovcov nebes ne smemo pričaküvati. Celo to, ka je na videz dobro — odaja zemle — slüži prekmurskim malim kmetom v veliki ter, ar fal posojil neso dobili, penez nemajo i moro državi še 10 % plačati potom veleposestnika od küpljene zemlje.
Orlovski nastop v Crensovcih.
V nedelo, 20. septembra, je žižkovski orlovski odsek znova pokazao, da žive i se zdigava „k božemi sunci“, proti „nebeskim višavam“. Poleteo je vö na prosto, da ga vidi narod. Cela okolica i izpove o njem sodbo: „Junaki so ti dečki i junakinje te deklice“....
Kak se je smehlalo toplo jesensko sunce, gda se je na poti prikazala duga vrsta z rdečimi robačami, čarno-rdečimi čepicami i trdno koraka proti prostori, na šterom jo je čakalo zmagoslavje.
Na telovadišči se je zbralo do 1000 ljüdi. Staro, mlado, možki, ženske; vse je bilo radovedno, ka pokažejo dečki, deklice, naraščaj, mladenke, gojenke. — Vsi smo čakali, ka bo najprle.
Na govorniškoj tribüni se je prikazao žižkovski rojak, g. Izidor Horvat, vučiteo. Pozdravo je vse zbrane, pred vsem narodnoga poslanca g. J. Klekla, vse navzoče gg. dühovnike (posebi g. štrigovskoga župnika) i vučitelstvo. Za pozdravom so nastopili člani i potom so se na telovadišči menjavali člani, članice, naraščaj. gojenke, mladenke. Vseh telovadcov je bilo okoli 100. Kelko je bilo ploskanja i prisrčnoga smeha. Materam so skuze vdarile v oči, tak so ploskale i se smejale, gda so vidile svoje male telovaditi. Mali pa so bili tüdi istinsko najbole srčkani. Smeh nam je počo, gda smo vidili komaj malo od kolena vekše dečkece i deklice ponosno korakati, kak da bi meli za seov že najmenje 10 let.
V zvezi z nastopom moramo omeniti slavnostni govor g. Greifa, türniškoga kaplana. Govorio je kak Orel orlovskoj mladini. Pune navdüšenja so bile njegove reči. „Ogen navdüšenja me ogreva“, je vzklikno. Podao nam je na kratko zgodovino orlovskoga razvoja. Potom pa je govoro o pravom Orli. Biti mora junak, pravi katoličanec. Orel je za vse, ki so junaki. Prileteo je tüdi v Prekmurje i zove vse: Orli kralevski na pot. Naloga Orla je, da dava Bogi vdane sine i domovini verne državlane. — Kakše so bile reči, takši je bio vpliv. Gda je g. govornik vtihno, se je zavolo gromovito ploskanje.
Nastop nas je v vsakom pogledi zadovolo. Uspeh je bio dober. Nihče ne pričaküvao, da bi se zbralo telko ljüdi. I tüdi od Orlov nesmo pričaküvali telko, kak so nam istinsko podali.
Orli le naprej! Prihodnjost je vaša.
NEDELA
XVIII. po Risalaj. Evang. sv. Mat. 9, 1-8 Zakaj v srci hüdo (slabo) mislite?
Kelkokrat je boži Zveličiteo s svojim navukom i delüvanjom naleto na sovražnike. Pismoznanci i farizeji so ga sovražili, zato so ga opazüvali i iskali prilike, da bi mogli vstanoti proti njemi. Če je zatrjüvao, da je Sin boži, da ma oblast odpüščati grehe, so njemi kričali, da Boga preklinja. Če je büdio mrtve, ozdravlao betežne, so pravili, da dela to s pomočjov hüdoga düha.
Zakaj mislite hüdo v svojih srcaj — se je obrno Jezuš k svojim sovražnikom ? Zakaj sodite inači, kak je? — Kelko i kelko je bilo farizejov vsigdar i kelko jih je dnesden. Ogovarjajo, ogrizavlejo i vse obrnejo naopak. Vidijo pobožne, bogaboječe ljüdi i že odprejo svoja vüsta, da bi sodili. Mogoče, da so nevoščeni, ar neso tak pobožni, bogaboječi, verni i zato nemrejo trpeti, da bi bili drügi bolši. Vsa njüva djanja spremenijo v slaba, njüvo pobožnost v neistinsko. Pravijo, da s svojim svetniškim živlenjom norijo drüge. S tem jim jemlejo poštenje, zednim pa
zakrivajo tüdi sebe, svoje falinge. Oh, kak vela od njih reč Gospodova, gda govori o pobeljenih grobaj. Od zvüna so pomazani, beli, znotra pa puni smradü. Srce jim je puno hüdobij. a najvekša njüva hüdobija je, da o drügih slabo mislijo i govorijo, da bi s tem sebe lepšali.
Prvi misijon za moško mladino v Sl. Krajini.
Povod za misijon.
Vršo se je pet dni, od 5 do 9. sept. v velikanskoj črensovskoj cerkvi. Miseo za misijon so sprožili Orli iz Žižkov, kim novejša pravila predpišejo vsakoletne dühovne vaje. Njihovo prošnjo, naj ž njimi vred, ar je njih malo, tüdi drügi dečki opravijo dühovne vaje, so g. plebanoš J. Čačič poslühnoli i pozvalj vso mladino črensovske fare od 16 let starejšo, pa Orle iz Bogojine, da se misijona udeležijo. Zavolo vsikdar napredüvajočega betega g. plebanoša Čačiča so skrb i vse stroške sv. misijona prevzeli na njihovo prošnjo g. vp. plebanoš i narodni poslanec Jožef Klekl i to iz globoke zahvalnosti, da jih je dober Bog pomogeo vstati iz težkoga večmesečnoga betega. Celo delo se je pa začnolo na primiciji g. Jožefa Godine, jul 19. Tü je posejano tisto malo seme dobre žele, štero je pa obrodilo stoteren sad.
Predpriprave.
Kak smo dobili veselo novico z Ljubljane, da so g. provincial poslühnoli naše mladine prošnjo i odločili nam poslati g. dr. Alojza Nastrana i g. Andreja Tompeja, da vodita dühovne vaje za dečke, nam je strepetalo srce od radosti. Bo misijon za našo mladino, šteri te lepi sad, a od sovražnikov napaden sad ščisti, reši i nazaj spravi nebeskoj materi Mariji v roke, da ž njim tolaži svojega božega Sina Srce. Radost prekipeča, ar je i presveta. A bo li prišlo naših dečkov srce Mariji v roke? Bo se li hüdoba premagala, zameno bo li hüdobni svet, ki je mladino strašo pred misijonom i njej šepetao na vüho. To ne za tebe, dečko?! Marijina bo naša mladina, če mo jo prosili za to. Ve je pa Ona najsmilenejša mati, ki stanovitno prošnjo svoje deco ešče nigdar ne zavrgla. I naše neje tüdi. Štiri tjedne skoro so se vsakši den molile Mariji na čast litanije v cerkvi, molilo se je po hišah v celoj fari i postilo se je vnogo pobožnih düš v te eden lepi namen: naj sv. misijon obilno sada obrodi. I obrodo ga je. Marija je poslühnola prošnjo svoje dece. Spunilo se je, ka je Jezuš želo i ka so dečki želeli. Jezuš je želo:
Jezuš Bog, prijatelj mladih Vse nas dečke k sebi vabi.
Do zadnjega dečka so se zglasili za sv. misijon i prišli so po cedula misijonska sami, štere so se za nje dala od uredništva Novin i Marijinoga Lista tiskati i so se njim brezplačno razdelila. Odnesli so dečki okroglo 500 cedal. Odločili so se, da bodo šli k Jezuši, a meli so pa edno želo do njega:
Jezuš dragi, šli mo k Tebi — Vse nas v svoje Srce deni ! Spuno se je do pičice te napis slavoloka, ki so ga Orli postavili pred cerkvena vrata i okinčili z neštetimi stotinami cvetov iz samih rastečih rož. Dečki so bogali Jezuša i prišli so vsi v njegovo presveto Srce.
Poleg više povedane i neobhodno potrebne priprave za sveti misijon, so pa naši dečki mislili tüdi na hišo božo, na cerkev. V petek, 4. sept. so jo ščistili od vsakoga praška, 5. v soboto pa jo okinčili z venci, da je izgledala kak blažena zaročnica v plašči radosti, obsipana z rožami i to z samimi živimi v znamenje, da se v toj cerkvi prežene v teh dnevah vsaka smrt iz düše i postane v njej samo rožnato,
2
NOVINE
4. oktobra 1925.
veselo düševno življenje. Dostakrat smo meli cerkev že okinčeno, ali po sodbi vnogih, tak lepo še nikdar ne, kak so jo dečki zdaj okrasili. Istina, dekle so plele venec i oprale cerkev, a kinčenje dečki za ves svet neso z rok dali, sami so vršili to lepo delo i to nad vse hvalevredno, posebno lepo pa so okinčili podobe svojih patronov: sv. Alojzija, sv. Angela Cuvara i sv. Frančiška Assiškoga. Cvet poleg cveta je počivao i se smejao, ka je vreden postao navzoči biti zdaj, v božoj hiši, gda se bo vršo prvi misijon za mladenca od Jezuša toliko lübljene; cvet poleg cveta je zadišao i svoj dišec pošiljao proti tabernakli z gorečov prošnjov: O dober Jezuš, naj razcvetejo večnolepe rože tvojih jakostih v teh dnevah v srci One dobre mladine, štera nas je tebi na čast v tvojo cerkev za kinč postavlen.
Začetek.
Dež, ki nas je pred misijonom strašo, gda je vido, ka se ga nikaj ne bojimo i li nosimo rože cerkev i jo kinčimo, se jo v beg püsto i pot napravo sunci, štero se nam je 5. sept. v Soboto, na Marijin den, veselo nasmejalo i nas toplo pozdravilo. V najlepšom vremeni sta prišla g. misijonara. Ob štiraj odvečara pa naznani njidva prihod ceIoj fari i njenoj veseloj mladini veliki svon; Prišla sta, hodite! Ob petih ešče ednok ponovi: Prišla sta, hodite! Ob pol šestih pa ž njim vred ešče ovi trije pajdašje zcinkajo, zabrnijo, zamuvijo: Jajaja, prišla sta, dečkom glasila ta Jezuša, Jezuša... hodite ! — Cerkev se je napunila. Pred Najsvetejšim se je zbrala dühovščina domača i g. misijonske i g. plebanoš Čačič so pozvali na pomoč sv. Düha, pa zmolili litanije Marijanske i sv. Jožefa. Po litanijah je bio prvi navuk, pri šterom kak i pri navukaj v nedelo i pondelek so smeli biti nazoči samo dečki. Hvala moškomi predvsem pa ženskomi spoli, ka navukov dečkov neso motili z svojov navzočnostjov. Pred navukom i po njem so dečki sami popevali pod vodstvom g. kantora i nadvučitela Štefana Lütara, ki so z nevtrüdlivov gorečnostjov bili navzoči pri vsakoj pobožnosti, vodili pesmi, šterih roža je srce segrevala, raztegüvala, oči z skuzami napunjavala. Najprisrčnejša Hvala njim bodi za trüd.
Potek dühovnih vaj.
Nikdar nišče ne bi pričaküvao, da bo živina mladina tak vdano, mimo, pobožnoj poslüšala navuke i se vdeležüvala vseh pobožnosti, kak se je. Boži blagoslov je bio očiveden, Marijin pomoč očivesna. Tak se nam je vidlo, kak da bi naše dečke Marijine roke držalo vküp kre predgance, gda smo gledali dva venca, ki sta od njenoga otara vdilen se raztegnolo po širini cerkve nad glavami pokoreče se mladine. Vsaki den so vsi bili pri svetoj meši, štera je bila z Svestvom ob poI sedmih za nje, vsaki je bio pri večernicah za Najsvetejšim, štere so seopravlale vsaki den, vsaki je poslüšo navuke, dva vsaki den — v nedelo i na malo mešo Vnogi še tretje i ga farno predgo, — vsaki se je udeležo vnedelo križne poti, po šteroj smo tolažili Jezušovo Srce za grehe v cerkvi doprinešene pred izpostavljenim Oltarskim Svestvom i to edno vöro — vsaki je goreče malo sv. čislo, ki se je celo opravilo, samo tü pa
bi se moglo bole glasno moliti, vsaki se je verno zvršo. I naj se slovesnost ešče bole podigne, je 16 dečkov vsele svetlo pri večernici i svetih mešah i za popolen sad sv. misijona se je pa zvün slovesnih svetih meš se več tihih tüdi opravilo za mladino, pri šterih se je ta potopila v pobožne molitve. Pečat cele misijonske pobožnosti je noso napis: pobožnost i vernost. Najlepše se je pa pritisno te pečat na spoved mladine.
Spoved.
Gospodom misijonarom so zvün domačih gospodov pomagali spovedavati sledeči gospodje. Vadovič Rudolf, beltinski, Bašša Ivan, bogojanskj, Sakovič Jožef, törjanski, Horvat Jožef martjanski, Krantz Jožef tišinski plebanoš, Raduha Jožef, ravnatelj Martinišča, ki so nam štiri dni bili na pomoč i Tivatlar Jožef, mestni kaplan iz Hotize. Spovedavanje se je začelo v nedelo popoldnevi j je trpelo v pondelek celi den do poznoga večera pa še v tork so se spovedali nešterni dečki. V pondelek je bilo mrzlo vreme, pa siromaški dečki so si vteknoli v žep malo krüha pa s tem čakali celi bogi den, dokeč neso prišli na vrsto pri spovednici. Zaistino hvalevredna pobožnost i vernost. Spovedalo se 470 odrašenih dečkov iz črensovske fare, 21 iz Bogojine pa okoli 10 iz drügih naših far; poleg teh se je spovedalo do 30 moškov i do 60 naraščajnikov dečkecov z domače fare, sküpno okoli 600. Ta lepa pa vojska se je pripravlala z gorečimi moIitvami za sprejem najvekšega bogastva: lüblenoga Jezuša pri sv. obhajili.
Sküpno sv. obhajilo.
Na Malo meša je stopila sküpno naša mladina k sv. obhajili i samo ta, ženski spol je k tomi obhajili ne smeo pristopitü, nego samo prle ali sledkar. Bi je vidili srečne i vesele, z Jezušom zdrüžene. To svojo srečo so ponovili 9. sept., gda so meli zadnjo sv. mešo. Pod tov je mladina ešče ednok sprejela lüblenoga Boga v svoje očiščeno srce i ga darüvala za svoje dobrotnike, stariše, dühovnike i vse drüge, ki so njoj pri svetom misijoni na kakšokoli pomoč bili.
Ja, Jezuš je prebivao v srci naših dečkov, Jezuš njihov prijateo, njihov Bog, Jezuš, večna radost, ki njim je napuno srce z svetim veseljom nateliko, ka to niti mesto ne melo v njem, vö je sililo. I prišlo je na den v tistoj lepoj precesiji, štero so 8. sept. vodili mesto betežnoga g. plebanoša Čačiča, g Klekl Jožef, vp. plebanoš po sküpnom sv. obhajili dečkov.
Precesija z Najsvetejšim.
Naj mladina potolaži Jezušovo Srce za grehe, ki se po nedelah i svetkah okoli bože hiše doprinašajo i naj düška da svojoj radosti, štera je kipela v njenom srci po sküpnom sv. prečiščevanji, se je zbrala v procesijo. Pred Jezušom so šli, šteroga je obdala dühovščina, mali dečki, za Njim pa vekši, za temi moški i nazadnje ženski spol. Pol je pelala mimo farofa, uredništvo Novin i Marijinoga lista za cintor i tü vö na velko cesto. Med potjov so dečki molili žalosten rožnivenec ali spevaIi. Globoka i tiha pobožnost je sijala iz vsakoga obraza. Tak pobožne i mirne precesije ešče ne bilo v
Črensovcih. Rože, ki jih je 20 Orličov trosilo potjov pred Jezuša iz svojih lepih košaric, so bile podoba tistih neskončno lepih rož, štere so med precesijov rasle na pobožno molitev mladine okoli Jezušovoga Srca i s šterim bo to ednok kronalo naše dečke, če stanovitni ostanejo v njegovoj ljübezni. Z Najsvetejšim se je dao štirikrat blagoslov, šteroga je mladina sprejela v blatnoj poti klečeč, — eden blagoslov se podeli pri farofi s prošnjov, da bi dober Jezuš ozdravo betežnoga g. plebanoša. Po lepoj i genljivoj, nikdar nepozabnoj precesiji smo se pripravljali na sklep.
Sklep.
Na Malo mešo ob 2 se je glaso sklepni navuk iz vüst g. Nastrana od gorečnosti za vse krščenike, posebno pa mladino i tretjerednike. Navuk je bio ogenj, ki je vužgo srca vseh poslüšalcov na ljübezen do dobroga Boga. Pa keliko poslüšalcov je bilo. Najvekša cerkev Slov. Krajine ne jih je mogla sprejeti, kak žitno pole, gda se veter ž njim igra, tak je valovila ta vnožina od velike tesnoče. Po navuki so domači g. kaplan Zadravec z ostalov dühovščinov zmolili pred Najsvetejšim Marijanske litanije i na konci spopevali veseli Te Deum „Tebe Bog, mi hvalimo.“
Pesem je vmirala pred Jezušom, a oživljala je ljübezen v srci vseh do Jezuša, ki so se veselili tomi sv. misijoni. Blaženi so gledali na oltar dečki. Oni so zdaj Jezušovi, on pa njuv, radostno so njemi šepetali hvalo presrečni očevje i matere, ka je z Bogom zmirjen njihov sin, od radostl je zavilo lice bratom i sestram i vsem lübitelom mladine, ka je ta vredna bila postati deležna nebeskoga veselja na zemlji. Presrčna zahvalna molitev dühovščine. „Hvalimo Očo i Sina z Svetim Dühom, dičimo i zvišavajmo ga na veke“ — se je odpopevala, blagoslov Najsvetejšega se je razdelo pobožnoj vnožici. Konec je tü. — Mimo se sipavlejo jezeri z cerkve i obdajo severno stran cerkvi, kde bo mladina mela v slovo zahvalno akademijo.
Akademija.
a) Zahvala.
Za velike trüde i tüde velike sade sv. misijona smo ne samo v cerkvi, nego tüdi zvüna nje dali hvalo.
Tamburaši so najprle zbirali narod okoli govorniške tribüne z Marijinimi pesmimi: „Zapojte jeziki. ..Vešo Marija .. “zatem so stopili g. Klekl Jožef, vp. plebanoš, nar. poslanec na tribüne i držali mesto betežnoga g. plebanoša Čačiča nagovor na mladino. V svojem govori so se zahvalili v imeni plebanoša g. misijonarom i vsoj dühovščini za trüde, potem pa mladini, štera je bogala glas svojega dühovnoga pastira, premagala vse zadržke i se punoštevilno vdeležila sv. misijona. Mladini so v nedaljnom govori priporačali g. poslanec naj bo. kak tista rožica, ki je lani po cerkvenom ropi zrasla pri cerkvi i čeravno ne bila okopana i polevana, li je lepo i najduže cvela, dokeč ne povehnola po pomirjevalnoj precesiji, ar njoj je cerkev davala zavetje, ar je njoj koren segao proti oltari, ravnotak more mladina svoje düše koren püstiti pod tabernakl, more se z Jezušom
Novi svet.
Spisao. K Sziklai. to vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Mogoče tüdi doktora pripelajo gospodje.
Naskori je prišeo župan.
Iz varaša so prišli kesno na večer. Pri sirmaškoj lüči je pogledno zdravnik premetavajočega se rešenca; eden žandar je na koleni spisao zapisnik. Ar te mora biti.
— V špitao ga trbe spraviti; — je odredo zdravnik.
Žandarje so taki določili dva močniva dečka; teva sta ga položila na ponjavo i tak nesla sirmaškoga mrzličnoga betežnika, potom pa sta napravila na voglaj ponjave zanke i sta si jo obesila na šinjek.
11. lščejo mrtvece.
Po dveh tednaj bi „Ligurija“ morala priti na odločeno mesto. Tak dugo se zavolo nje neso vznemirjali. Gda pa so tüdi že trije tedni minoli i še izda ne prišlo poročilo v Genovo, te je nastalo skrbeče pitanje: ali Ligurija ne zablodila v kakše drügo oddaljeno pristanišče, ali ne mogoče vesnola?
Drüžba zgübe ne bi vzela tak tragično. Škoda je na vsakši način; a vrednost se plača iz zavarovanje. Tüdi smrt potnikov ne mantra drüžabnikov; ar njim ne pride v izdatek.
Tem bole pa se bojijo tisti, ki majo svojce na ladji.
Na borzi ladjarov se je naskori razneseo glas, da Ligurija ne prišla v pravom časi i ne dala poročila.
Stotine ljüdi so privrele v uradne prostore drüžbe, da bi dobile gotovost.
Novico so poročali tüdi že listi. To je Še bole vznemirilo ljüdi. Od vseh strani so poročali, da so bili nenavadni viheri: ka pa če Ligurija tüdi prišla med aldove, s vnogimi tistimi malimi ladjami, štere so v tistih pogübelnih dnevaj vesnole, i je komaj prišeo od njih kakši glasnik.
O Liguriji pa n ti telko ne znati.
Morske novine so že začnole namigavati, da je ladja po vsoj priliki popolnoma vesnola. Potopila se je z vsem; ne moglo ostati od nje nikaj, inači bi našli kakše ostanke ali pa bi naleteli na par rešencov.
A nikaj. Ravno nikaj.
Celi teden brni telegraf med europejskimi i amerikanskimi pristanišči. Poročila pa od nikod. Ladje nindri neso videli.
Javno mnenje mrmra. Zaposlenci i bole znane kotrige drüžin potnikov s spitavanjom, pretenjem mantrajo ravnateljstvo ladijske drüžbe.
I pokažejo njim velki küp telegramov, štele so dobili od uradov pristanišč Sredozemskoga — i Atlantskoga morja.
Ligurije nihče ne vido.
Farkaš Balint, lastnik električne fabrike, je iz bečkih novin zvedo za žalostno novico.
Skoro njemi je otrpnola roka, gda je novico v novinaj čteo.
Za par hipov njemi je celo mišlenje ob-
stalo.
To bi bilo ja strašno?
Tüdi tisti človek bi naj premino?
Gda je malo k sebi prišeo, je najprle telefonerao v Beč tistomi listi, šteri je dobo iz Genove to poročilo.
Uredništvo lista njemi je odgovorilo, da je genovsko poročilo verodostojno, ali pa se je ladja rešila ali potopila, toga še dozdaj uradno neso dognali.
Brzojavo je teda v Ameriko. Ka je z raztavov fabrike?
Odgovorili so, da so za razstavo namenjeni predmeti skoz Hamburg prišli; pooblaščenec pa ne. Če se je pelao na Liguriji, tüdi ne pride. Ar amerikanski morski urad jo že ma kak preminjeno. Vdati se trbe: Ligurija je preminola za večno.
Trezika, ki se je s strahom poslovila, še nikaj ne znala o toj strašnoj novici. V kloštri ne čtejo jako novin. Če tüdi pa bi čteli, takša mala o zgübi tihinske ladje ne zbüdi pazlivosti.
Sestrinsko srce pa je bole občütlivo kak telegrafa.
Elemer joj je obečo, da njej bo po svojem prihodi taki pisao. Zadnjo karto je poslao iz Genove. Že šest tednov ne dobila od njega poročila. Morajo bi pa že davno priti, če je brat srečno prišeo.
Nemirnost je bila vsakši den vekša. Vsakšo noč se njoj je senjalo, da je Elemer vesno na morji. Včasi se je prestrašeno zbüdila. Videlo se njoj je, ka da bi čüla svoje ime. Od daleč. Iz velke globočine. Iz globokejšega mesta tüdi od groba.
Tam mora ležati brat na dnu oceana, v blati, med polipi.
Nazadnje njoj je potrpežlivost minola.
(Dale)
4. oktobra 1925.
NOVINE
3
večkrat zdrüžiti, te bode ona cvet zdrav, šteri se ne posüši, šteri v obilnosti svoj sad obrodi, za šterim do vnogi jezeri šli, kak so prišli pri precesiji k rožici, i Jezuš bo njihova plača, za koga ednok düšo püstijo.
Po govori jo Koštric Matjaš iz Žižkov deklamerao to pesmico:
I.
Mladenci smo, ne samo v teli... i v düši smo vsi mladi, lepi Misijonska milost spisat se ne da Ta vekša je od celoga sveta Zdaj Boži smo, ki Večna Radost je,
Bog slajša zdaj nam dneve mladostne..
Sam Bog je naš prijateo mili...
Od sreče te nam skuza sili.
II.
Mladenci smo, vsi puni cvetja V to düša se nam je oblekla So naša srca zdaj očiščena I krepša kak eta močna stena Za Jezuša pripravljena se bit Dokeč nam smrt ne strga žitka nit...
Za Jezuša borit se ščemo Dokeč vsi srečno ne merjemo.
III.
Zapomni to sovražnik vsaki Ka mi mladenci smo zdaj jaki ! Grešni svet, hüdobni düh strepeči Močnejši smo, kak vsi vajni meči Telo tüdi düši boš pokorno Ki ma v sebi to nebesko zrno Zrno belo: Jezuša Boga,
Ki jo krepi i njej zmago da.
Po deklamaciji je prav lepo spevao štiriglasno „Pesem slovenskih mladencev“ zbor dečkov.
Po pesmi so se dečki zahvalili za sv. misijon i to: 1. Kohek Mihal z D. Bistrice g. pleb. Čačič Jožef, misijonarom i vsoj dühovščini, v imeni mladine je svojo zahvalo izrazo z stov oblübov, ka bodo dečki te jakosti, štere je misijon sejao v njuve düše gojili i spopolnjavali; 2. Doma Štefan iz Trnja se je zahvalo v imeni mladine starišom, bratom, sestram i vsem, ki so se količkoj trüdli za sv. misijon, naznano je starišom i vsem dobrotnikom, da mladina jütrašnje sv. obhajilo za nje darüje; iz zahvalnosti njim darüje Jezuša, ar so jo oni k Jezuši pomogli pripelati; 2. Čurič Vince, Orel iz Črensovec se je v imeni orlovskoga drüštva zahvalo vrloj mladini, ka je z Orli vred bila pripravna opraviti dühovne vaje, štere Orli brez nje tak lepo ne bi mogli zvršiti. Pozvao je na konci svojega govora mladino, naj Orle tüdi dele podpira, naj povekša, ki je mogoči v orlovskoj, ki ne pa po drügom krščanskom drüštvi, vrste poštene, krščanske mladine, ka zdrüženi dosegnejo vsek nas cil: Ka naš narod ostane pobožen slovenski narod.
Po zahvali dečkov so tamburašje zigrali Orlovsko himno, moški zbor pa genljivo spopevao štiriglasno Marijino pesem „Naša ljuba Gospa.“ Zatem je Žižek Korol iz Črensovec deklamirao, mešani zbor dečkov i dečkecov pa zaistino lepo spopevao štiriglasno pesem: „Bela roža je cvetela“. — O kak milo se je glasio odpevek i „štiri mesece“ i zadnji:„vmrla za Boga.“ Ki je pesem čüo, si je samo edno želo büdio v srci, da bi tüdi on mogo kak rožica vmreti ednok za Boga. Tamburaškoga zbora pesem „Lepa si lepa, roža, Marija,“ je prvi del akademije dokončala.
b.) Razvedilo
Drügi del akademije je bilo kratko i nedužno razvedrilo, da se od napornoga dela malo oddehnemo, düh poživimo, ka mo tak z novimi močmi mogli svoje dužnosti po božoj voli verno spunjavati. Orli i Orliči bodo telovadili, to je naznano neštetoj vnožini Orliček Kolenkov Francek s sledečov pesmicov:
„Med vnogimi govori, gasili ki se lepo,
Je malih nas junakov pač nišče ne omeno. Kak grda nezahvalnost spozabit z nas se malih Ki teliko zabave smo vsakomi že dali.
Se hujckamo, sankamo, plodimo, plezimo, Preskačemo vso leto, predrčemo vso zimo, Bogatimo sabole i smolnate šoštare Ar trgamo kapute, podplate nove, stare; Ajteki, mame znajo, ka istino gučimo Ve vnogo vročih darov od njih v hrbet dobimo. — Pa grda nezahvalnost, bodi vam odpüščena Pa damo vsem veselje, je moški ali žena Zdaj bode telovadla orlovska drüžba mala Na štero potom mene vas srčno vse pozava, Poglejte nas junake i primte za stotake Da za našo knižnico, je vsi bogato date“.
— Mali huncvut je ešče pridjao, ka naj moški 100, ženske pa 50 Din. dajo. Vsi smo se njemi iz srca smejali i zatem se razvrstili okoli placa, da gledamo Orle, ki so med popevanjom pesmi „Zleti Orel“ šli telovadit. Meli so kratki pohod, lepe skupine potem pa vadlingo v bežanji.
Keliko nedužnoga veselja smo vživali, gda smo opazüvali težke i bistre bežce. Zmagajoča sküpina je dobila od g. narodnoga poslala dve knigi za dar: lepe pripovedke i kak se more drevje gojiti, ka se mladina navči na kmeti teliko potrebno sadjerejo. Po telovadbi Orlov so dečki štiri glasno popevali „Nebo žari“, zatem pa Orliči med splošnim veseljom opravili svoje vaje z palcami i se šli z dvema krogoma „za slepe miši“.
Po telovadbi se zberemo pali pri tribüni na šteroj se prikažejo g. Andrej Tumpej misijonar, pozdravijo mladino, njej priporočajo orIovsko drüštvo, štero mladino v pretežnoj večini obdrži na dobroj poti i izročijo potom g. vučitela Horvat Izidora Orlovskomi drüštvi dar novomešnika g. Godina Jožefa misijonara v zahvalo za prelepi sprejem ob priliki nove sv. meše. V zahvalo za dar je mladina trikratni „živio“ kričala g. Godini.
Kakši dar pa so poslali g. Godina? V papir sasükan je bio v roki g. vučitela, ki je navzoče gori pozvao, naj vganijo, ka je tü notri. Ženske so na kiflne i pomaranže mislili, deca na cuker itd. itd. — Vgonili so pa dečki, ka je labda notri. Veliko lapdo z gumija so poslali g. Godina, štera se z rokov lüča. Prvikrat so jo vrgli z tribüne g. vučiteo i med velikov veselostjov jo je zgrabo prvi en Orel iz Žižkov.
Konec.
Tamburaši so zaigrali himno „Lepa naša domovina“, Štefan Zver, predsednik orlovskoga drüštva se je zahvalo vsem navzočim za vdeležbo i dare, ki so je poklonili za drüštveno knižnico i naznano novo prireditev na Križovo, na štero je i vse povabo. V svojem govori se je v imeni mladine zahvalo tüdi g. Klekl Jožefi vp. pleb. za škrb i potroše misijona i pozvao mladino, naj v zahvalo ž njim vred njim trikratni „živio“ kriči. —
„Glejte že sonce zahaja“ pesmi igranje i popevanje je lepo, nepozabno akademijo dovršilo i poslalo domo narod v najlepšem, nedužnom veselom razpoloženji.
Slovo.
Sept. 9. v sredo se je mladina še ednok zbrala v cerkvi i opravila pri slovesnoj svetoj meši sküpno sv. obhajilo za svoje starše i vse dobrotnike. Po božoj slüžbi pa so se poslovili dečki, dühovniki od g. misijonarov. Ti so se toti puni trüdov a veseli za te trüde, ar so je düšam na hasek, Bogi na čast doprinesli, — popoldnevi ob dveh odpelali z vlakom iz Beltinec z najlepšimi spomini na prvi mladinski misijon v Slov. Krajina.
Ešče ednok.
Venci dečkov v cerkvi so se posüšili, ne pa oni na njihovih düšaj. I naj se tüdi nikdar ne posüšijo, so se dečki odločili, da opravijo pali sküpno sv. obhajilo okt. 4. na Ferenčovo. Na se videnje, dečki, te den pali pri Jezuši.
Spovete se lehko že v petek 2. okt. proti večeri i soboto celi den Prideta dva gospoda pomagat spovedavat.
Dečki, Jezuš vas čaka; pridite Sklep misijon bo to, ka se ešče ednok sküpno prečištite nedelo 4. oktobra.
Jezuš, Bog, prijatelj mladih,
Vse nas dečke k sebi vabi.
Prijateo mladine.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Gospodinjski tečaj Beltincaj. Pri čč. sestraj križarkaj se začne 15. oktobra gospodinjski tečaj za deklice, šteri bo trpeo 10 tednov — teda ravno do novoga leta. Štera deklica se šče tečaja vdeležiti, se naj kak najprle oglasi pri č. sestri prednjici križark v Beltincaj. Pri toj priliki lehko zvedi za vse sprejemne pogoje. — Velki pomen takših gospodinskih tečajov je že znan, a mi ga še posebi priporočimo. Dozdašnji tečaji pri č. sestraj v Beltincaj so meli velki uspeh. Naše prekmurske dekle, štere so se ga vdeležile, so se navčile dobro kühati, lepo šivati i izdelavati prilična ročna dela. Vse troje je pri vsakšoj hiši potrebno. Što ne bi jo raj točne hrane, kak kakšo mešanico. I kelko se prišpara, če što zna pri hiši lepo šivati i izdelavati ročna dela. Gospodinjski tečaj priporočamo tüdi zavolo toga, ar je č. prednjica naša domačinka, sestra g. župnika Baše. Naj niedna deklica, šteroj je količkaj mogoče, ne zamüdi ugodne prilike i se naj tečaja vdeleži. Kelko bolše bo znala kühati i kelko lepše šivati, telko bolša gospodinja bo.
Carino od zrnja morajo plačati naši srmaški delavci, štero so si prek meje zaslüžili. Te odgovor je dobila „Drž. borza dela“ v M. Soboti od finančnoga ministra. Vidite goričanci, kak se vam zdaj godi, gda je Radič na vladi, šteromi ste slepo vervali.
Zaslüžnost. Markišavski Kühar Štefan novinar i njegov dober pajdaš Titan Jožef trgovec z žitom v Černelovcih sta železničarom božno gučala i sta zato oba v Maribori po § 104. obsojena bila Kühar Štefan na 1000 Din, Titan Jože, pa na 1500 Din štrofa. — „Mörska Krajina“ takše zaslüžnosti rada bobnjari, a zdaj je pa tiho bila. Hja pač „vse je mogoče“ — što drügomi jamo kopa, sam spádne v njo.
Naši vojaki nam pošilajo vnogo srčnih pozdravov iz Štipa (Macedonija, 23. peš. p. 3. batalj 12. č. ). Vojaki so povečini dečki iz Črensovske fare i to: iz Gornje Bistrice: Štefan Krampač, Matija Gerič, Štefan Vučko, Jožef Görek ; iz Dolnje Bistrice Ignac Horvat, iz Trnja: Jožef Dorenčec, Ivan Stanko, Balaž Krampač; iz Žižkov Mihal Fotivec, Jožef Prša, iz Odranec Vinci Ferenčak. — Pozdrav pošilajo vsem domačim, vsoj rodbini, dühovščini domačoj i znancom. Žalostni so, ar so ne mogli biti navzoči pri sv. misijoni. (Dragi dečki, ne žalüjte; tüdi vi bote meli priliko čüti i včiniti, ka so zdaj čüli i sprejeli doma vaši tovariši. Vr.)
V stüdenci je najšeo smrt devetdeset let star izraelit Ascher v M. Soboti. Starci so odkazali stan, novi pa ešče ne bio pripravljen, bojao se je, ka ga na cesto vržejo. V toj žalosti je spadno v sosedni stüdenec i se vtopo. Brščas to ne sam rad včino, ar je bio pobožen židov.
Državna borza dela v M. Soboti razglaša sledeče: V zadnjem časi so prišli na sled zlorabam nakaznic za polovično vožnjo, štere borza dela izdaja brezposelnim delavcom, hlapcom. slüžkinjam itd. Ar je takše postopanje kaznivo i podleže v smisli kazenskoga zakona ostroj kaštigi, se opomina one, ki se poslüžüjejo nakaznic za polovično vožnjo, da istih ne zlorabljajo, ar se bo v bodoče proti vsakoj zlorabi kazensko postopalo. Zednim se naznanja, da majo delavci, ki ido v drügi kraj na delo, pravico do polovične vožnje „petkrat v leti na podlagi legitimacije i vsakokratne nakaznice, ki jih izdaja podpisani urad. Što prosi za nakaznico za polov. vožnjo, se mora izkazati z delavskov ali slüžečkov knjižicov, s potrdilom županstva, da je istinsko brezposeln, ali pa s potrdilom delodajalca, da ga sprejme v delo. Poleg toga mora vsaki meti sliko za legitimacijo. Što ne predloži navedenih stvari ne dobi nakaznice za polov. vožnjo. Državna borza dela v M. Soboti, 21. septembra 1925.
Dve novivi knjigi. Izšle sta dve knjigi štere toplo priporočamo vsakomi i to: molitvena knjiga: „Sveto obhajilo“, obsega 560 strani je jako pripravna knjiga z vnogimi lepimi molitvami, cena je mala: vezana v platno z rdečov obrezov 12 Din, z zlatov obrezov 18 Din, naroči se pri: „Uprava Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega ul. 9.“ „Otok srečnih opisüje življenje baratov, kartuzijancöv v njihovom samostani naroča se pri: Kartuzijanski samostan Pleterje p. Št. Jernej na Dolenjskem. Cena snopiča ne bo več od 2 dinara, ar je mali, gor pa ne naštampano.
Boben je zaropotao nad kmečkim imanjom pod „kmečkov“ vladov. V Gomilicaj, pod Lipov, v Renkovcaj itd., so eksekucije razpisane zavolo neplačane dače. Vidite takši med se cedi iz Radičove i radikalne „kmečke“ vlade, šterivi stranki sta vam telko dobroga obečavali pred volitvami. Naša (kmečka) stranka nigdar ne eksekvirala zavolo neplačane dače.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Domača politika.
Pod Pašič—Radičovov vladov. „Slovenec“ poroča: „G. veliki župan Ijubljanske oblasti je potom okrajnih glavarstev v začetki šolskoga leta poslao našim šolam odlok, v šterom se odrejüje: „V smisli čl. 12. odst. 4. ustave Kralevine SHS. z dne 28. jan. 1921. nadzorüvle prosvetno vučitelstvo verske vaje na vse predpisane državne svetke (1. dec., rojstni den Nj. V. krala Aleksandra I) V vseh drügih slučajaj je vdeležba šolske mladine pri verskih vajaj po (7. 12. ustave neobvezna.“ Znova en vdarce. Kem duže je nova Vlada na oblasti, tem bole se vidi, da ostane vse pri starom. Kak je prvejša Vlada odala na vsakom stopaji proti veri, tak tüdi ta Pribičevičove zapüščino so prevzeli drügi, — radikali i radičovci. Tak te šolarom ne trebe več k božoj slüžbi hoditi. Pa prej Radičova stranka zagovarja vero. Lepi zagovor, gda kateki zmuš mečejo vči z meščanskih I drügih šol, pa gda šolske mladino odvežejo od obiskavanja bože slüžbe.
4
NOVINE
4. oktobra l925.
Zbor zavüpnikov SLS. v Maribori. Kak
poroča „Slovenec“, se je zbora vdeležilo do 800 zavüpnikov iz vseh delov slovenskoga Štajara. (Prekmurja, Koroškoga). Zborüvanje je vodo župan g. dr. Leskovar, govorili pa so gg. dr. Korošec, Pušenjak, Vesenjak i dr. Hohnjec. Dr. Korošec je govorio o političnom položaji, obsodo je Radičovo kapitulacijo i politiko našega Pucla i Prepeluha, šteriva sta se z Radičom vpregla v centralistični jarem. „Radič je kapitulirao“ — je pravo govornik. — „Komi ne do programa i ljüdstva, lehko kapitulira — je nadalüvao — što pošteno misli s svojim programom, ostane stanoviten. I mi ščemo ostati stanovitni. Za Korošcom je govoro g. Pušenjak o davčnoj politiki, za njim pa g. Vesenjak o carinskoj politiki Kak zadnji govornik je nastopo dr. Hohnjec. Govorio je o kulturnoj politiki stranke. Obsodo je šolsko politiko prvejše i zdašnje vlade. Ta se najmre trüdi,
da bi iz šole vrgla versko vzgojo. Govor konča: za slovensko katoličansko deco — Slovenska katoličansko šola. — Pri toj priliki ponovno povdarimo, da v Prekmurji še mamo verske — katoličanske (evangeličanske) — šole, štere majo po zakonaj, ki so pri nas še zdaj v velavi, popolno pravice obstoja. Opominjamo merodajno inteligenco v Sloveniji — posebno kroge v S. L. S., da posvetijo tem našim šolam kem več pozornosti i zastavijo ves svoj vpliv, da bodo mogle naše šole svoje pravice dejansko vživati. Kakši je ustroj naših verskih šol, Slovenska javnost naskori zvedi.
Svetovna politika.
Angleško vlado kritizerajo. Število brezposelnih je naraslo v Angliji nad poldrügi milijon. Zavolo toga listi napadajo ministerskoga predsednika Baldwina rekši da vlada obrača
premalo skrbi industriji. Če Vlada ne bo mogla ugodno rešiti pitanja brezposelnosti, je računati s spremembov vladnoga kabineta.
Iz Ženeve. Drüga komisija Drüštva narodov je sprejela predlog francoskoga delegata Lonchaurja, da se pozove velka svetovna gospodarska konferenca, kak friško vse vlade predlog prevčijo i se za konferenco pripravijo.
Proti dr. Beneši. Češki zvünašnji minister, dr. Beneš v Ženevi ne meo tak srečne roke, kak jo je meo do zdaj pri raznih pogodbaj. Zavolo toga ga nešterni nasprotniki napadajo i že računajo na to, da bo mogo odstopiti. Što bi bio njegov naslednik, še ne gotovo.
Proti centralizmi v Nemčiji se bojüje bavarska katoličansko Ijüdska stranka. Dr. Heim zatrjüje, da če bi ljüdska stranka znova začnola zagovarjati centralizem. bi jo zapüstilo na stojezere bavarskih kmetov.
Velepražarna kave
MEZNARIČ RADO
MARlBOR, — GLAVNI TRG 21.
Trgovci zahtevajte vzorce in cenike.
MALI OGLASI.
Sreča Vas išče!
Küpüjte srečke (loze) efektna loterija NARODNO KULTURNEGA DRUŠTVA pri MALOJ NEDELI.
Dobitkov je 300 v vrednosti 15.550 Din. Srečka košta 5 Din. Vlečenje bo novembra 15. 1925. Küpüjte i naročajte srečke pri Narodno kulturnom drüštvi Mala Nedela.
POSESTVO K ODAJI!
V Berkovcih, fara Sv. Jüri ob Ščavnici obstoječe iz zidane hiše, z opekov pokrita, 5 sob, gospodarsko poslopje, 14 oralov zemlišča, travnikov i loga. Što šče küpiti naj se oglasi pri Franci Kovačič v Logarovci pri Križevcih. Cena po dogovoru!
NE POZABITE!
Sühe gobe odate vsigdar po najvišjoj dnevnoj ceni samo v trgovini Franc Senčak, Mala Nedela, Lotmerk. Zapomnite si dobro  i se osvedočite.
PODRÜŽNICA INVALIDOV BELTINCI,
naznanja vsem članom ino članicam, da je izvoljeni drügi tajnik i blagajnik Mikloš Sebjanič. — Uradne vüre so v nedelo od 9. do 11. —  ODBOR VOJ. INVALIDOV.
K odaji je posestvo.
V Medjimurji, v Dragoslavcih odam jako fal v ednom falati ležeče, krasno verstvo, štero obstoji iz 15 vögrskih plügov njiv, 16 plügov na jüžno stran ležečih prvovrstnih goric, 5 plügov senožati, 15 plügov loga (na šterom se dobi do 150 metrov gorivnih drv) i 4 plügov pri hiši stoječe senožati, sadovnjaka, dvorišča i gréd, vsega vküp do 50 vogrskih plügov. — Z verstvom vréd se še odajo sledeče stvari, štere k tomi k coj spadajo, kakti: 1. zidana hiša (2 sobi, preša i kühnja), 2. hiša za vancara (2 sobi, 1 kühnja), 3. štale i gümlo, 4. v hiši i gospodarskih poslopjih stoječe pohištvo, prešo, plüg, brana i drüga gospodarska šker, 5. 200 hektolitrov vsebujoče iz hrastovoga lesa napravljene lagve, 400 hl vsebujočih lagvov iz cementa, z glažovinov odznotraj oglajene, 6. 6 prasec, 7. 2 težka konja, 1 krava, 1, bika, 8. letošnji vinski pridelek, šteri prinese 180—200 hl. — Kupnina bo vprek določeno po pogajanji, plačilni pogoji se ravnotak določijo po pogajanji. Vérstvo je primerno tüdi za 2—3 sorodne drüžne, štere si to med seov razdelijo. Podrobnejša pojasnila da z rečjov onim, ki nakanijo küpiti, moj zavüpnik:
Dr. LÁSZLÓ BÉLA, fiškališ v Čakovci.
Pristopite
z
k novoustanovlenoj „MLINSKOJ ZADRUGI“ na R a z k r i ž i. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Naprošajo se vsi oni trgovci, obrtniki, ki ščejo inserirati v KALENDARI SRCA JEZÜŠOVOGA, za l. 1926, naj to naznanijo kem prle uredništvi NOVINE v Črensovcih, ali liskarni BALKANYI v D. Lendavi.
Fölkéretnek mindazon kereskedök, iparosok, akik a NOVINE 1926. évi naptárában hirdettetni óhajtanak, tudassák ezt minél elöbb a NOVINE szerkesztöségével Crcnšovciban, avagy BALKÁNYI nyomdával Dolnja Lendaván.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 550 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop 1 bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak; tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Obrtna Banka d.d. v Ljutomeru.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.