GLAS SVOHODK hix)vknh]ncev, severni del pa ostane v ruskih rokah. 3. Japonska ima pretežen vpliv v Koreji in pravico v vojaških in finančnih zadevah svetovati korejskemu cesarju, n.kakor si pa ne sme prisvojiti korejskega ozemlja. 4. Rusi morajo ostaviti Mandžurijo, Ruska in japonska država morali rešpektirati vrhovno oblast kitajske nad Mandžurijo. 5. Japonska mora kitajsko vrhovno gospodstvo in civilno upravo uvesti v Mandžuriji. G. Japonska sprejme od Rusije czhodno železnico od llarbina do Port Arthura in jo izroči Kitajski. 7. Uprava in lastninska pravica relezn.ee med prekosi bi rsko in uzur-sko železnico preide v last kitajske Vzhodiu železnice.Kitajski stražarji 't* raJomestm ruske železniške stražarje. 8. Rusija mora plačati japonski odškodnino za oskrbo ruskih vjet-nikov. 9. Japonski ribici smejo ribariti ob ruskem obrežju. 10. Obe vladi skleneti ned-ciljno trgovsko (»ogodbo in garantirati pravice najlx>lj naklonjenega naroda. 11. Nobena sila nima pravico utrditi otoka Sahalina in Japonci ne sinejo utrditi |>omorske ožine I-a Pc rouse, Tako nekako se glase glavne točke v ruskojaponskem dogovoru. Ruska stranka za nadaljevanje vojne ni zadovoljna, da se je sklenil mir. Nazadnjaki pravijo, da je mir sramota za "veliko" Rusijo. List 'Vjedomosti' pa piše, da so Rusi pri sklepanju miru dosegli di-plomatično, Japonc pa moralično zmago. Tudi 11a Japonskem niso šovinistični krogi zadovoljni z mirovnimi pogoji. A vzlk termi >e upa, da se I*> dosegel popolen dogovor in da se mirovna listina, kmalu |*>d-p še. Rusija. K a francoskem bulevardu v Odesi je nekdo vrgel bombo. Oba napadalca sta težko ranjena in sta na potu v bolnico umrla. General MaksimoviČ, generalni gulHTiiator v Varšavi je )>odal svojo ostavko. Očka, car je pomilosti! Finca Prokopa, spremetii je smrtno kazen v <'i smrtno ječo Prokop je umoril polica j-ke ga načelu ka v \ ilx>rgu. Mesto Suša v Transkavkazai ol>-legajo Tartari. ki so o-dv izgiiblo svoje življenje. Grad princa Muhranskega v Mtt-h ranu so revolucionarci z d nami-ti tu pognali v zrak, v Gorlju so pa princa Krištofa umorili. Na Ruskem Poljskem se je poja vila kolera, Španija. \ Barceloni *je pri paradi tiK>r narnice nekdo vrgel bombo, Mina o seba je mrtva, pet težko kakih 30 o.-:eb pa lahko ranjenih. 1 lotnba je bila nabasana z žeblji in nasekanim železom, \ekega Minil ana < iarcesa, trgovskega vslužbenca so zaprli, ker je na sumil, da je vrgel bombo. Norvegija In Švedija. \ Karlsbadu so pričela |x»gaja-nja med švedsko in norveško komisijo glede razpustitve unije. Pogajanja le počasi napredujejo. Posebne te/koče dela vprašanje, katere norveške trdnjave ob meji naj se porušijo. Nemčija. Kolera je našla svojo ]>ot iz Rusije v obmejna mesta v Nemčiji. Nemški klovn, Viljem 11. je razdelil nemškim vojakom v Afriki mnogo križcev in svetinjic za ska-zano hrabrost v I>oj i 11 z domačini. V resnici se pa v teh križcih in sve-tinjicab ne vidi druzega, kaikor odobravanje umorov, kafere zofisti imenujejo čestokrat kirltumo delo. Francija. Pairiški mestni svet je sklenil i>o-stavLti kavallrju de la Ilairrc spo-inenik. Ta kavalir je, le malo jx>-znana oseba, ali mestni svet se ga je le radi tega spomnil, da l>ode dal klerikalcem in njihovim črnim privržencem krepke moralično zaušnico, Ta kavalir je bil svobodomislec I'll ker se je leta 1766 branil sneti z glave klobuk pri neki procesiji, so 11111 na moriščti odsekali postavnim potom glavo. To dejstvo f>ode tudi vklesano v spomenik. V resnici pa ne moremo reči, da bo to morda klerikalce lx»lelo. Sj)omenik 1k> stal nasproti jezu-vliski cerkvi, katero so pričeli graditi pred tridesetimi leti, sedaj sojo pa še le dovršili. Morda" IkkIo nazadnjaki in klerikalci v tem s|xnne-niku videli proslavljen je njih mi-nole slavnostne dolx* in si tajno želeli vrnitev teh časov, ko so menihi in mrne vprizarjnli bakanale, ka-keršni so bili v navadi ob oropadu mogočne rimljanske države. Turčija. Iz Carigrada se poroča, da je Belgijec imenom Joris obstal, tla se je udeležil atentata na "vladarja v§eh vernikov", ko se mu je obljubilo. da ne 1h»osluša-lcem jezili lasje na glavi, če so jih še kaj ianeli. Blagor revnim na duhu. kajii nj li je nobeško kraljestvo, tako nekako se glasi v evangeliju. Vse okolšči-ne pričajo, da je bil atentat na sultana le delo i]K)lieije, da bode sultan uekristjanske narode tem lo/je bm-talno preganjal. Hreznačajnih Iju-d", ki s Krepko prisego radi vse potrdijo, se dobi dandanes kolikor hoče,' aiko se jtm ponudi mošnjico zlata. Vsi oametni m treznomisleči Iju-tje pa pfavijo. da bi sultan, ki je poznan sirom sveta kot največji stralvopetec, ne bil o? ta I miren in hladen, ako bi ne bil z vršen atentat na njegovo povelje. Ako bi sultan ne l»i1 pripravljen na atentat, bi imel na uokeuf gotovem mestu še hlače mokre. Teh uas&rov ne bodo porušile tudi najbolj modro skovane depeše, katere pošilja turška via da v svet. Ameriške vesti. Delavski dan. 50 tisoč delavcev je korakalo v [KMideljek v dolgi vrsti po ehcaŠkih ulicah. Voditelji v chicnški delavski zvezi so zmagofiosiio zrli na dolgo vrsto delavskihlčet, ker njih kratka pamet ne uvldqva, da so delavske parade breai>otnembne na piaztjvk, katerega ^r.tfcKorH.--'^.* pitalisti. Napreilni tlelavci, ki so združeni v strokovnih društvih, v katerih nimajo nazadnjaški voditelji prve besede, so že pred letijodrekli svoje sodelovanje pri slavljenju kapita lizma. Ti napredni delavci praznujejo prvi potidcljek v septembru, ker so tvornice zaprte, ne pa radi tega, ker je baje Delavski dan pro-letarski praznik. Praznik proletariat 11 ne more naklon ti kak mogočnež. ampak delavci si ga sami izvolijo. In to so delavci dokazali s tem. d-a so določili za delavski praznik prvi majnik. Delavski dan služi vsakemu socialistično mislečemu delavcu le za oddb, kakor drugi prazniki v letu! Prvi majnilk je praznik vseh zatiranih ljudi. In tem bolj ko se širi socialistično naziramje meti delavci, tembolj -c krči ] h nt ven Delavskega dne, naobratno pa pridobiva prvi majnik na ugledu! ' ' Velikomestna beda. "(Te bi predsednik Roosevelt ]>o-znal razmere marsikatere velike družine, kakor jih |x»zna jKilicija v velik h mestih, tedaj bi gotovo kaj storil za velike družine." Tako je govoril xxlnik Wood te dni v jx>li* cajskeni sodišču v Chicagi. ko so pred njega pripeljali Frank I'rel-IxTga. njegovo so|wogo iti štiri v cunje oblečene otročiče. Frank l'"reibexg je bil dlje časa Itolan in ker ni mogel plačati stanarine, ga je trdosrčni hišni go*|>o-tlar |M)sadi| na cesto. Sedaj ie dru-ž'na spala na ulici in živela ob odpadkih, katere ljudje mečejo v j»o-stratiske ulice. Taki so sadovi današnje kapita-I stične človeške družbe! Na eni strani palače, tliamanti, na 4 pa tlo danes 3K večjih .n manjših bojev. Revolucija je vdu-šena in vničena v severnem in vzhodnem delu oteka. Drugjih je padlo<61 amer šk h vojakov in častnikov, vstašev pa okoli 500. To |K>ročilo govori jasno kot beli dan, kolik« stane denarja in človečkih življenj blazna imperialistična politika. Lepa sotlrga. l VMallev, gostilničar na Kinzie lilici v ("hicagi in znan demokratični |x>l tlkar je toliko časa prit»on»-čal županu nekega John GoJHns-a za mostnega paznika, da ga je župan tudi imenoval. , John Collins, ki je «daj tudi lastnik neke beznice na 335 lllino s utci, je bil trikrat radi tatvine in uloma obsojen v večletno ječo. Župan Dimne se sedaj sila jezi. ker je sedel polltikarjem na lima- uice. A ini županu že danes obljubimo, da se l>ode to še večkrat jjoiio-vllop akojjpode pri oddaji mestnih služeb |x>shišal j>ol tikarje. Javna tajnost je, da hudodelci in polit ka-rji dostikrat vlečejo za enoinisto vrv. Bratci so se našli. Klavcrni vitezi, ki so ob času stavke voznikov v Chicagi bili vjk>-sleni kot pomožni šerifi in specielni policaji, so ustanovili svoje "strokovno društvo. Ti žalostni junaki mislijo, da jih bodo delodajalci zopet kmalu rabili, radi tega so organiziral: garjevsko braniteljsko dru-hal, katera se bode sedaj direktno pogajala z deVodajaTct. " Predsednikom ne zaprtih ]»rkla-ničev je bil izvoljen neki že večkrat kaznovani 11 iz službe spod en i |h>-licaj: Drugi odborniki imajo tudi enako znamenito preteklost za seboj. Torej smo lahko prepričani, da bode delovanje teh "junakov" blagonosno za delodajalce. "Strokovno" društvo, braniteljev garjevcev. No, kaj tacega je mogoče le v deželi neomejen h čudežev! Gibanje premogurjev. Dasi gosjKxl George M. Hear, ki si dom'sija, da ga je sam lx>g izbral, da po očetovski izkorišča vse pre-mogarje, zatrjuje v euomer, da v apr.lu prihodnjega leta ne lx> pre-mogarske stavke, vemlar dokazujejo razna znamenja, da se bliža vihar. Posestniki rovov že sedaj ošabno zatrjujejo, da imajo na skladiščih toliko premoga, da lahko vzdrže "htvkrr leto dni. Alfir hf irb easr-v resnici tako mirni, čemu kapitalisti vedno govore o svojih rezervnih zalogah. Eno je resnica! Prihodnjo s]x>-mlad se premogarji ne bodo dali vleči za nos od John Mitchella, ka-kor leta up J. Daiwlaues je med premogarji mnogo socialistov in ti mislijo s svojo glavo in ne jxitre-bujejo svetovalcev a la John Mitchell. Pošten zaslužek. I, P. Morgan, znani večkratni milionar. je izjavil, da radovoljno vrne kitajski vladi koncesijo za železniško progo Canton-I tankov, ako i mi kitajska vlada izplača $<>,750.-oc*> odškodn ne. To koncesijo je svoje dni ameriški poslanec Conger z lepimi in praznimi besedami iztisnil iz Kitajcev. J. P. Morgan ni dal tudi počenega groša za njo. Pa naj še kdo trdi, da naši ameriški millonarji niso zaslužili svojih niilionov s trdim in poštenim de-< )in ? Linijska znamka za unijsko delo.; \ 1 >anbury-u. Conn., so organizi- j rani klobučarski jM.niočniki vložili! tožlx> proti tvrdki "C. H. Merrill t aiul son", ker je zlorabila linijsko znamko za izdelke, katere so zvr-Mli neorganizirani klobučarski jx>-nunl-niki. Sodnik Milt u A. Shimv j way je pa razsodil v prid orgatrzi-ratiim delavcem, da si je zastopniki tvrdke trdil, da uuijska znamka slu-j i kot sredstvo za l>ojkot. Ako bi delavci varnostno znamko kake kapital stične tvrdke zlora- j bili za svoje izdelke, tedaj bi kapi-1 tališko časopisje zmrjalo delavce - tatovi, sleparji, goljufi itd. Ker so pa to zvrnili kapitalisti, pa ti klaver-ni junaki molče. Razmere na Panami. < >dkar so Zdr. drž. prevzele grad-j njo panamskega prekopa so milijoni amer škili tolarčkov romali v | Panamo. Vzlic temu pa ni vidnega napredka pri gradnji prekopa, ako so v-sa |>oluradna poročila o razmerah na Panami vsaj količkaj resnična. Ako bi se vse do sedaj zvršeno delo pr,i gradnji panonskega prekopa dalo na kritično rešeto, .tedaj** bi se dožnalo, da se je vsled nevednosti in jiomaiijkljivepra zistema, potratilo že ogromne svote. Treba Ir> pač tu železne metlje, ako se hoče razmere zholjšati. Ameriški junaki? Iz tnlnjave Snelling, Minnesota, se poroča, da je te dni jx>lx'gnilo o-koli 50 vojakov. Vojaki so ]x>beg-nili takoj prve dni v avgustu, ko so prejeli plačo, Vlada je pred kratkem kupila veliko zemljišče, da bi razširila streljišče. Trdo delo pri hudi vročini je napotilo vojake, da se po francoskem načinu j »oslovih. " , Po tem poročilu se zamioremo vprav malo zanesti na naše "junake'. ak«j je njih jx>stopaško življenje vslcsl trdega dela v nevarnosti. Naši operetni generali bodo pa vzlic temu odprtemu dokazu s komično učinkujočo dostojnostjo dokazovali, da ameriškemu vojaku ni para na svetu. In patrlotični časniki Ixxlo pa zvesto prežekovali izjave naših generalov. V resnici je pa ameriški vojak na suh elm le pravi brez-načehii najemnik, ki se l>oji vsakega dela. To vsaj dokazuje dezerta-cija iz trdnjave Snelling. Značilna statistika! Navadno se pravi, da ima Rockefeller 50O milijonov tolarjev premoženja'. Te številke je vprav lahko izgovoriti, posebno če človek ne |xffnisll, kaj pomenijo. Neki statistik je izračunil, če bi j>e .V-Sako minuto tekom enega o-višati svoje premoženje na 500 milijonov tolarjev, tedaj hi moral priti že f>57 let preti Kristovim roj-st vom na svet in hi moral do dandanes vsaki dan delati, V tej statistiki se zrcalijo današnje krivične gospodarske razmere. En sam človek poseduje toliko premoženja, tla bi lahko prebivalci velikega mesta že eno leto živeli v izoblju. In čemu služi ogromno premoženje Rockefellera ? Morda v splošno dobro? Ne! Najncsramnej-še oderustvo -.e ustvarja s tem premoženjem. Dau za dnevom ustanov! ja nove monopole, ki služijo le v to, da se ljudstvo izkorišča- Ako kdo vpraša je li socializem vpravi-čen v damašnjth razmerah, potem sc mu nai ime "RrK-kefeller" zaluča v obraz. — () joj! Sakserjevi tuazači so nas ujeli. Kaj bo, kaj bo? 1'jeli so nas, dasi smo tak<"» zvito (X»topali, kakor če 1> biti študirali \ kakem rimskem jezuitsknn kolegiju. lz-dali -tno si1, ker sino tem mazačem priponč:li v čitaujc knjigo "Die Wehraethsel", katero je napisal znameniti učenjak Eni s t llaeckel. Res. žal nam je, tla je tako i*n-šlo. ker se je jxikazalo, da v glavah Sakserjevih mazačev v resnici vlada prava egiptovska tema, katere sobice znano ti ne I »ode nikdar prodrlo. Vsako znanstveno raziskava-nje je v očeh teh mazačev temno, ki-r --o j 111 njih možgani otemneli. Ne zuwvili so, da bi dlje mislili kakor segajo njih nosovi, radi tega je vsakdo bedak, kdor ne vrjame v tisočletne svetinje — l»edastočc naših očetov. Res škoda je, da so prišli ti Sakserjevi mazači v Vmer ko. ko je ljubljanski škof v Šentvidu odprl svoje zavode, kjer potrebuje izvrstnih moči za predavanje oslogije .Skoda, pač ^koda! "Mučenci" in "svetniki"! Ako čitaincf zgodovino, katero so napisali katoliški zgodovinarji, tedaj opazimo takoj, da vsi pisatelji občudujejo in hvalijo stanov i t nost krščanskih mučencev, ki so pogumno prenašali smrt in najhujše muke, Tu(li nit občudujemo te prve mu-čence krščanstva, kajti oni niso umirali za "današnje licemcrsko krščanstvo, pač pa so žrtvovali svoje življenje za veTsko naziranje, ki je imelo komunistično . gospodarsko podlago. Seve pripoznamo, da jih je najbolj navduševalo za smrt na mo-rišču, ker so pričakovali plačilo za vse muke onkraj groba. Da so ti požrtvovalni ljudje umirali za komunistične nazore, še raz-irmetno. Nikakor pa nam trezno mislečim ljudem ne gre v glavo, da so umirali za plačilo onkraj groba. Seve je bil to njih ideal, njih najvišji ideal; za katerim so stre-mili, katerega so skušali doseči. Koliko ljudi na svetu je že umrlo za svoje ideje, ker so te ideje smatrali, za prave in resnične. In mnogo idej, za katere so se ljudje žrtvovali, so ljudje zojx-t kasneje spoznali za zmote ? Prve kristjane v Rimu so radi tega preganjali, ker so cesar in njegovi hla(>ci videli v njih nevarne prekucuhe, ki hočejo družbo in državo strmoglaviti. Ko so pa mogočneži uvideli,*da se oil te vere ni bati državnega preobrata, so to vero proglasili za državno vero; in samoobsebi je umevno, da se takrat s strani kristjanov že ni treba več bilo bati upeljave komunizma. Pod državnim pokroviteljstvom se je kmalu ustanovila duhovniška kasta, kar je pri vseh verah v navadi v obče. In s tem činom je bil zadavljen pravi namen ustanovitelja krščanstva. Ako se je hotelo za posedujoče sloje nevaren komunizem vresničiti |>od vladarskim ali nevladarskim .zistemom ni prišlo prr duhovniški kasti vpoštev. in če bi hotela duhovniška kasta pod prvim zistemom vresničiti komunizem, tedaj bi bilo to nemogoče, ker komunizem ne more vspevati, ako človek človeka izkorišča. Ti kristjani so le trpetfi muke, nikdar se l>a niso uprli državni gosposki. Takratni proletariat je zahteval in dobil "igre in kruh". Dandanes ne zahteva še poniž-nejši proletariat igre — le kruh — delo in kruli. In česar dobi ? Ne kamna, ne, tega ne dobi! Ampak svinčenke, vojaška bodala, policijske sablje in gorjače so darila, s kater mi gospodujoči sloji obsipajo proletariat. Ako si proletarec bodočnost drugače slika, kakor je gospodojučim slojem všeč, ako-je vsled razm Šlje-nja prišel do zaključka, da je današnji družabni red (ali nered) krivičen, potem ga ti gospodujoči sloji smatrajo za hudodelca. Sedaj se prične gonja proti njemu. Delodajalci in policija ga zasledujejo 'povsod. Ako slednjič v obupu seže po "tujem" blagu, ako si prisvoji košček kruha, potem je tat — zločinec, ker se je pregrešil zoper sveto lastnino. Ako pa skuša ? lepa prisvojiti si košček kruha, če prosi za njega, potem je še na slabšem, potem je vagabund, ki pride v prisilno delavnico. Ako pa kdo obupa nad vsem zistemom, kar sedaj pogostokrat vidimo v sveti Rusiji, ko nastopajo proletarri in drugi proti zastopnikom autokratičnega zistema energično, potem so po nazorih vseh reakcionarcev ti ljudje zločinci najhujše vrste. Krščanski mučenci so b li egoisti, ker so šli v smrt. da bi onkraj groba nrejeli plačilo. Ali morda ruski bojevniki za svobodo svojega naroda računajo na plačilo onkraj groba? Oni so zastavili svoje življenje za boljšo bodočnost svojega naroda, ne da bi vprašati, če bodo želi za svoje tlelo kako plačilo na tem svetu, ker onkraj groba izostanejo vsa plačila. Mi verr»o. da bodo potomci slo- venskega naroda povsem drugače sodili o ljudeh, ki so žrtvovali vse — tudi svoje življenje za svobodo ruskega naroda, kakor sodi dandanes ogromna večina slovenskega naroda o njih, ki št' duševno spi. Zavedni delavci pa pravimo že danes, da so bojovnikr za svobodo ruskega naroda junaki, kakeršnih le malo pozna, zgodovina do dandanes. , _ _____ ____ Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Ponatis iz "Slov. Naroda" ~1T. — Zato pa Francozi tudi zmagujejo, je menil Andrej Kopitar za-m šljeno in po kratkem presledku dostavil: Vse pravo junaštvo na svetu korenini v znamenitih idejah in velike armade so zmožne heroičnih dejanj, samo če jih prešinjajo take ideje. A v Avstriji? Živo je b.lo sedaj v Ljubljani, kakor še nikdar i>oprej. Vse mesto je bilo takorekoč preplavljeno z vojaštvom. V vsaki hiši jih je bilo polno in prenapoljeni so bili hlevi in druga gosjxxlarska |>ošlopja in celo pri kapucinih v "Zvezdi" so bili nastanjeni vojaki. Xasljednjega dne je dal general liernadotte j>o mestu nabiti manifest generala Donaparta. Ta manifest . ki je bil tiskan tudi v slovenskem jeziku, je zagotovljal prebivalstvo, da se nikomur ne zgodi niti najmanjša škoda, in poživljal.vse veščane in duhovnike, ki so pobegnili, naj se brez skrbi vrnejo. Ker je bilo v manifestu povedano, da je dopuščeno svobodno izvrševanje vseh cerkven h opravil, so bili tudi duhovniški krogi pomirjeni. ()poldne je prišel general llerna-Uotte z mnogoštevilnim spremstvom na magistrat in zbranim mestnim odbornikom in uradnikom v slovesnem ogovorit ponovil isto, kar je obljubil llonapartov manifest. Ob enem je imenoval i»sel>en centralni gubernij, v kateri je poklical tovarnarja Desselbrunnerja, kanonika Ivana (iolanajerja, Antona Podobnika, Frider.ka Kastdica, barona Bernarda Rosettija, pomožnega škofa Reigersfelda, odvetnika Josipa Luckmanna, barona pl. Nikolettija. Na opomnjo, tla so nekateri izmeti teli t>obegnili, je general Her-naniotte odgovoril: — Nič za to! Izbral sem te može, da bodo v guberntju zastopani vsi stanovi in menodajni krogi obeh narodnosti. Tisti, ki so pobegnili, spoznajo iz tega imenovanja, da je bil njihov strah prazen. Popothie istega dne so nakrat začeli po mestu hoditi bobnarji in neprestano bobnali. Ljudje so drveli skupaj in kmalu je bil Mestni trg prenapolnjen. Po tretji uri sta prijezdilil dve eskadroni chasseu-rjev,, za katerimi sta prikorakali ilve stotniji vojaštva. Srodi med vojastvom.se je na malem vozičku peljal visok, črnogled francoski gre-nadir. V ustih je imel pipo, iz žepa pa mu je štrlela steklenica žganja. Vojaštvo je vstavilo preti ro-tovžean in granadir je stopil z voza. Vrh rotovških sbopnic je stalo i*e-kaj francoskih častnikov, med njimi zapoved nikom ljubljanskega mesta imenovani |*61kovnik Piccard. Ta je stupil nekaj korakov naprej in glasno prečita! granadir ju n zbranemu vojaštvu sodbo vojnega sodišča, (»renadir je bil na predvečer v (irad šču napadel neko delavko in ji silotna vzel zlat uhan. Za to je bil obsojen na smrt. Mirno, ne da bi trenil z očesom, je grenadir poslušal sodbo, saino ko je polkovn k Piccard kottčal, je mož vzel iz žepa steklenico žganja n jo vrgel ob tla, kličoč: Zdaj te ne rabim več. Posadili so ga- zopet na voziček in pa v spremstvu vojaštva in mnogoštevilnega občinstva peljali proti 3kk>fij:. Prav pri škofiji je bila gnječa največja. V trenotku, ko je neka ženska vsled navala ljudi padla in zaoda obupno kričati, je o»t>-sojeni grenadir skočil z voza Ln poskusil pobegniti. Vojaki nvu n:«o branili, neki častnik pa ga je zgrabil in preprečil beg. Grenadirja so peljali do stolne cerkve, in ga posta- vili ob cerkveni zid. Sedem vojakov z nabitimi puškami sc je postavilo prod njega. Puške so .počile, na-vzočni 1 j udje so strahotna žavris-nili, grenadir pa se je zgrudil mrtev na tla. Streli so se culi skoro po vsem mestu. Ko so počile puške, se je Mara Damjanova tako prestrašila, da je vsa probledla. Obrnivši se h Konradu Podobniku je dihnila: — Konrad — ti Francozi ,so vendar strašni ljudje. Zaradi navadnega uhana človeka ustrelili — to je grozno! — Grozno, da, ali tudi pravično. Korist domovine in čast armade zahtevata, da se vfcdrži najstrožja disciplina. Francoska armada je šla v vojno, da naredi konec krivicam, ki sc gode narodom — v taki armadi pa ne sme biti roparjev. Po tem izgledu spozna ceila kranjska dežela, da Francozi niso tolovaji, kakor se jih je popisava'lo. Konrad Podobnik je prav sodil. Vsa Ljubljana je bila sedaj prepričana, da se Francozov ni treba bati da ni«) prišli plenit, nego da so prišli res kot osvoboditelji. In to prepričanje se je še utrdilo, ko se je zaznalo, kaj se je ta večer zgodilo v Iložičevi gostilni. »Pcrcno -zvečer j*, -prx*' v-gcsHItto kurat na Šmarni gori. Janez-Svet-lin, CJo-tihui je bila natlačeno polna fraiicosk h častnikov. Kurata Svetlina pa to ni vstrašilo. Vsedel se je med Častnike in ž njimi popival in kvartal do pozne ure. Ker je pa prevečkrat pogledal v kozarec in pri igri izgubil, se je začvl s častniki prepirati in jih zmerjati. Nastala je velikanska raibnka, tem nevarnejša, ker je krik in vik pribavil mnogo civilistov v krčmo. Bati se je bilo, da bo tc^cla kri. Gostilničar Božič je tarnal in miril, a opravil ni ničesar. Njegova iSletna hči Franicn pa je razoglava, kakor je stregla gostom, o |X)lnoči tdkla v škofijo, in naravnost planila v sobo, kjer so bili zbran: francoski generali. S hitrimi besedanni je nemški povedala, kaj se godi doma. Tedaj pa je general Liernadotte opasal svojo sabljo, ponud.J F ranici in vodeč jo pod pazduho, kakor kako imenitno I gusjrodično, šel ž njo v Božičevo gostilno ter tam napravil red. Od tega dneva je vsa Ljubljana ■svobodno dihala in vse simpatije so bile na strani Francozov. Ker je Herhadotte oprostil kmete vseli plačil pri mitnicah, so tudi na deželi dobili iigodnejo sodbo o Francozih. | Pozabljeni so bili vcepljeni predsodki in vzlic težkim kontribucijam je vse- prebivalstvo želelo, naj bt Francozi nikdar ne zapustili Ljubljane. Celo pofoegSi meščan je so se začeli, vračati, v Božičevi gostilni pa i-Vanica še vina ni dala, če se gost ni vpeljal s klicem: Vive la re-publique! III. Koncem 18. stoletja ni bila Ljubljana ne velika, ne lepa, a bila je liogata. V Ljubljani je bilo središče vse južnoavstrijske trgovine, na Gorenjskem pa je cvetelo železarstvo. Ljubljana ;c glede trgovine in glede bogastva daleč prekašala Trst in Gradec, ljubljanski prutriebji pa niso znali samo denar služiti, nego I ga tudi porabljati. Živeli so raz-j kušno in ženski krogi so v vsem |x>-stiemali luksurijozne dunajske in beneške dimne. Cim so se Francozi nekoliko udomačili v Ljubljani, se je razvilo prav živahne družabno življenje, lin/viti meščanje so pogostoma vabili francoske Častnike v svoje hiše in Francozi so sc takim vabilom j radi odzivljali. Zlasti so radi hodili v hišo veltržca Damjana, kjer so se shajali najodličnejši ljubljanski meščanski krogi in kamor je redno zahajal tudi general liernadotte. Povabljeni so bili na to zabavo seveda vsi lx>1jši znanci gospodarjevi. Med njimi sta bila tudi Konrad Podobnik in mestni čitelj Andrej Kopitar, o katerem je polikovnik Piccard rekel, da je najduhovitejši Kranjec. Biflo je na taki soireji v Damjanovi hiši, ko je general Beriiadbtte sprož'1 narodnostno idejo in s tesn razpihal v plamen, kar je l«-«i>rej le nekako jkkI žrjavico tlelo, kar je marsikdo slutil, a ni jasno in določno videl in čuti!. t Pri večerji je namreč general Bernadotte začel praviti zbranim gospum iti gospod* «11 o velikem gibanju, ki se je bilo prav takrat začelo v Dalmaciji. — Posrečilo se nam* je — je pripovedoval general Bernadotte — vjeti celo vrsto jjoročil, ki jih je guverner v Dalmaciji, grof Rajko Thurn, jx>slal avstrijskemu ministru Thugutu. !z teh j>aročil sem izvedel ialko zanimive stvari. Izšel je brezimen oklic, ki se je v nešte-vilnih izvodih razkril po celi Dalmaciji in v katerem se vnema narod za premagano beneško republiko. A ta oklic je dosegel ravno nasprotje tega. kar je nameraval. Dalmatine: so se začeli nakrat zavedati svoje slovanske narodnosti, o kateri se jim še sanjalo ni, dokler ■s > bili ]>od beneško oblastjo NVki frančiškan, pater Dorotič, je v Spletu sklical ugledne, meščane in jih navzlic odsvetovanju duhovščine pregovoril, da so sklenili poslati po-' sobno deputaci'jo do generala Ho-naparta, prosit ga, naj zagotovi Dalmaciji sannostalnast. Iz psem grofa Thurna je posneti, da je ta m sei padla 11a rodovitna tla in našla mnogo pristašev. Celo avstrij-. ski general Rukaivina se je zanjo razvnel, in istotako grof M cislav Zanojie. gn>f Jurij Vojnovič in dosti drugih dalmatinskih rodoljubov. Ti zahtevajo združenja s Hrvatsko z namenom, da si Dalmatin-ci zagofove narodno življenje. NIČ VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. M' D raci gosp. doktor iz Universal Medica! Instituta v New Ycrku. Sr'no se Vam tihvaliuicm za Vaša uspi-tn.i xilrayjia, s ktermii ste ozilr.nili inof |t 1 malega deteta Vi stu otroka 01-d 1 n v 11 i popolnima jio jrdnoinesečncm zdravih nii, d si mu ni mogel nijeden idravn k več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mmo najiskrenijlo zahvalo. Zajedno Vas p»nbla*fain, da prijavite moic pismo v C i»->|ii-,ih s sliko mojo in mojega dc-t.ti Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi pmn na klenkoh boleini Ostajam vedno udana ia livaleina Ida Kutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa. h vsakovrstno bolezen poseben zdravniki Za VRarega bolnika ne posvetujeerl zdmvniAki /.bor zil ni vn i kov, osobito n« pa ruvnajo po nacvetu dotietie^a zdrtivnika RperiuliHta. To Viitn dokiiz tj«' in jimifti ozdravljenje ker Vinu ilutii-iii spi'cijrilittt predpifio ravno ista £rejo Htoturim bolnikom jodnake vrste po«lal z dobrim vnpehom, (v,o i ni ute priliko, ponetlte nas v >*e\v Vorkn osebno ter poskusite zaenkrat zdravljenje s iwuioftjo našega inu-nitnega patent, električnega stroja »Static". Ta »troj udinja izvretno in zdravi: ri>v-nnitizcni, K«>be, nei*voziteto, i m poteneo, ter oslabelost organizma. Deli čudovita ozdravljenja. Na stotino ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvalo so potrjeno oil javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih /.možnostih profesorjev. lierito to knr potrjujejo osobe, kt* rih sliko vidite tnknj. Njih imena in nimlovi so vsakeinti 11a razpolago. Od blizu in daleč inožjo in žene, inlndeniri in st t reki, dei-ki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužit ju zdravil toga zavoda. V spe h tega novega obtifi lo vtem, ker ima svoj poseben zdravniški /bor raznih apeeialiatov za vsaktero sledeeih bolezni: Kavnia-tiieni, Hifine hibe, nalezljivo bolezni, kožne bolezni, oceane, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, co vas boli Želodec, dalje, za h|»tlako bolezni, za hemoroide, odrvetienjo kakega uda, kapljavico, sifilis, 1111-poteneo, neredno mesečno čiščenje, krvne in trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni. Universal Medical Institute New Yorlt Jaz spodaj podpisani potrjujem »tem dratfe volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krili, tako, da mi je bilo življenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala llogu pe pol noma zdrav po jedno-mesečnem uiivnnju zdravil, ktere sem preje) od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, Springfield Ave, Gramford , N. Y. To spričevalo je bilo podpisano \ mojej prisotnosti H. septembra leta IW".. Nikola Grill, Notary Public, WGrandSu Ne izgubljajte (asa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si boda tu ali tam, pi-Sito to v svojem jeziku; opišite knr najbolj na-tančno Vašo bolezen in mi Vam jmiljenio zdravila po „Kipress" in z vsemi določdi in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksiko in Ka nude. Zdravilu sprejmite h trdnim prepričanjem, ker ona Vam donaSajo srečo in blagostanje k Vaše J družini. tAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOVI Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway. l/P *ONE URE: V«ik dan od 10. do 1. ur« pop., ter od 2. do 0 ure pop. — Ob torkih hi »ohoUh od 2. *re dop. do 6. ur« pop., in 0d7. do 8. ur® — Oh nedeljah od 10. ure dop do 1. ur« pop. t Sic duo faciunt idem, lion est idem. Ako dva eno isto zvršita, ni isto? Ali res ne? Da človek, ki imaš podaniško pamet, uči se spoznavati, da črno ni črno, osel ni osel, pujsek ni pujsek, da tri ni tri, ena ni ena in da človek ni človek. Pa, človek s podaniško pametjo, ako ti tvoj gospodar zapove, tla sta dve fjojiolnoma jednaki in ixxlobni reči razlčni, tedaj moraš smatrati Črno za belo, osla ali tepca za učenjaka, moraličnega pujska pa za najliolj krepostnega človeka, volka za ovco itd. 1 Ako ti tvoj gospodar zapove, tedaj se morajo trije bogovi spremeniti v jednega, v prihodnjem trenotku pa en bog v tri bogove, ne glede na sv. pisemske besede: "jaz sem tvoj gospod, tvoj bog, poleg mene ne .mej še druzih .bogov." Na povelje svojega gospodarja moraš smatrati ogromno večino ljudi za garjeve pse, mejtem ko moraš priznati, da je majhna peščica ljudi bogu jxxlobna. Človek > podaniško pametjo nehaj dokazevati "svojemu" "gošpčtfls-rju, da je vse lahko tako, kakor je v resnici. Nehaj! Tvoj gospodar se opira na puške, bajonete in topove in ti kliče nesramno v obraz: "Sic volo, sic jubeo mesto pro rat ione voluntas!" —■ Tako hočem, tako zapovedujem, mesto zdrave pameti vlada v resnici moja volja. Ali še nc uvidi« človek s podaniško pametjo, da je ves svet narobe, ako tvoj gosjjodar tako ukaže. Obračunaj torej, z bogom in sc daj zagrebsti predno se tvoj gosjxxlar posluži "ultima ratio regis" zadnjega sredstva, ki so topovi iij puške, ki nosijo gorje vsem tistim, ki nočejo preklicati resnice. Pravično bi bilo, kar ti trdiš človek s podaniško pametjo, da bi dva človeka za eno isto hudodelstvo morala sprejeti eno in isto kazen, posebno če sta bila v enakih okoliščinah. Vidiš človek s podaniško pametjo — "v enakih okot ščiti ah ' — vprav v tem grmu leži zajec. Vidiš vsa človeška družba se deli v dva tal>ora. "Dva naroda sta na svetu, prvi ima ostroge, drugi sedlo ob porodu." Ali razumeš človek s podaniško pametjo. Vsaki človek lahko doseže pravico. Ali pravica je le prazna pena. Le kdor ima moč, ima pravico. Kdor lahko z gorjačo brani svoje pravo, uživa tudi pravo! Kdor ima moč, lahko vsako krivico spremeni v pravico in prisili vse druge ljudi, da priznajo njegovo pravico. Radi tega je kot pravica razglašena krivica postala meso v zakoniku. Radi tega je i>ostaIo načelo, če dva storita isto, ni eno in isto. In česar si se iz tega naučil človek s podaniško pametjo? Povedal ti bodein na kratko: Na vprašanje, kdo vživa pravico, ti povem, da tisti v živa največje pravice, kdor poseduje največ moči. Edino sila je odločevala in delila do sedaj pravice. Pripovedovali so nam o pravici in mi siromaki smo vzeli vse za zlato. Mi smo verjeli juristom, ko so pred mnogo sto leti razglasili: "SU ne justitia nulla l.bertas." Brez pravice ni svobode! Mi smo verjeli, da sta pravo in sodišče neobhodno potrebna za človeško družbo. Pravo! — Da mi se ga spominjamo s solzami v očeh iti ga prokli njanio, ko se je to pravo izrabilo proti nam. Kako čudežno se je vse vršilo. Pravo je majhno pcščico ljudi oba-gatelo, ogromno množico je pahnilo v največje siromaštvo in bedo. Krasti je prepovedano. Tudi u-mor sc >trogo kaznuje. Laži in kriva prisega so prepovedane.. In vendar se mori, kratic, laže in po krivem prisega — pravo je proti tem zlom izgubilo svojo moč. Tisoč krivic se zvrši vsaki dan, nc da bi bile kaznovane; naobratno mora pa mnogo ljudi prosjačiti za skorjico kruha, vzlic temu pa o-stanejo vzroki te nesreče nespremenjeni. In ljudje, ki črpajo svoje dohodke iz teh razmer, pa hodijo brezskrbno |xj svetu m vživa jo najvišje časti. — Vs; so pred zakonom enaki: ali malo muho, ki stori kak pregrešek, se zmečka, škorpion, ki je zvršil kako hudodelstvo pa ostane pri življenju. • Kol.ko državnih pravdnikov je moralo že priznati, kedar se je zvr-šilo kako veliko hudodelstvo, da je roka pravice preslaba, da bi dosegla hudodelca! "Ne kradi!' se glasi sedma zapoved božia, tudi kazenski zakonik prepoveduje krasti. Ali, če dva zvršita eno in isto, ni isto! . , "Xe ubijaj I"' se glasi peta zapoved božja in tudi po kazenskem zakoniku se prepoveduje ubijanje. A-li, če dva zvršita eno in isto, ni isto! V današnji družbi so zakoni kori-stouosni le za bogatine; siromake se pa zakonitim potom pleni, izko-rlšča in izsesava. Kdor ima moč, vživa vse pravice, tu odločuje le moč.,Zakon pravi, da ima vsaki človek pravico do blaga, katerega si je pošteno pridobil. Ali kapitalist ga delavcu vzame. On spravi dobiček v žep, vživa rento. Cesar pa delavec vživa? Nizke pli^če, ki so za živeti premajhne, za umreti pa previsoke. In to je zakonito I Po zakonu ne smeš ubijati. Ako si pa dosegel kako dostojanstvo v človeški družbi, potem lahko moriš. In če bo Ješ v vojni i>omoril mnogo ljudi, toliko višje časti bodeš vlival. in če se temu morjenju vpreš, l>odeš pa še kaznovan. Tako je dandanes na svetu. Tukaj zopet lahko spoznavaš človek s podaniško pametjo, da muo-gomur ni umor. V mirnem času bodeš radi umora usmrten, v vojnem času bi ti pa radi ra io umorov darovali io življenj. Tu zopet laliko spoznaš, da sovražni človek ni človek, pač pa klavniška živina, ki se daruje blaznosti. Pravice ni na svetu, pač pa pravo s;le, ali razumeš človek s podaniško pametjo? "Fackel". Riba in meso. Pod naslovom "krščena gos" je prinesel "Freidenker" to le dogod-bico:: Mojzes Smulevič se je držal svojih star.h navad in šeg z jekleno v skrajnost jo. Vsaki petek zvečer je jedel gosjo pečenko, da si je mino-io že dve leti, odkar ga je župnik krstil. Neki petek večer, ko je šla Sinu-leviču gosja pečenka izborno v slast, je pa nenadoma vstopil župnik. "Smulevič," zagrmel je župnik, ko je videl, da krščeni Žid z največjo slastjo uživa na petek gosjo i>e-čenko, "kristjan ste, pa uživate v |>etek meso? I' "Gospod, toje riba,'' je mirno odgovoril krščeni Žid. "(]os", se je zadri župn k, jeze rdeč kakor kuihan rak. "l!ila je gos, bila," je smehljaje pripomnil Smulevič. "Kako to?" "Vlil sem ji votle na glavo — in sicer trikrat. Storil sem istotako, kakor vi, ko ste me krstili, potem sem pa isto govoril kakor Vi: bila s; gOS — vlival sem vodo na glavo — h la si gos, bila si gos! Sedaj si riba, sedaj si riba, sedaj si riba! — In tako je nastala iz gosi riba, kakor jaz — katolik. Nabrane in stroge gul>e na žtip-n I ko vem čelu so vgladilc in župnik je smehljaje rekel: "Smulevič, Ti si pameten človek." In |x>tnagal je krščenemu zidu pomlatitl ril>o. — Dobro delavsko časopinje je najboljšo orožje delavcev proti izkoriščanju in izmozgavanju. KJE JE John Kalt, n jega pravo i-me John Podešva, doma iz Še-nove, Avstrijska Šlezija, blizo Moravske Ostrariee, ki jo bival leta 1887 v Plymount Co, Pa. Poročila nuj se pošljejo Antonu Uojcu, Frontenac. Ivana. • — Ako ti ruga zdravila tiiso jmi-ningala. tedaj pomaga "Anker Pain Ezpeller" gotovo. To sredstvo so pri poznava dandanes kot najboljši pri poinocek zoper reumatizem, tieu-ralgijo, prehlajenje itd- Cena steklenici 25 in 50c. POSEBNI OGLAS. Nov« prokomorska 6rta—S redoiomako in AdrlJanekO morje. — , Cunard Lino. ustanovljena leta 1840. S 20. aprilom 1904 so pričeli pluti parniki Cunard Line la New Yorka pre ko Neaipolja v Trat ln Reko. Parniki plujejo Iz Kew Yorka: Slavonla (nov parnik, z dvojnim vlji-koui, 10,005 tou) dno 29. aug. t. 1. Pannonla (nov parnik, z dvojnim vijakom, 0,351 ton) dne 19. sop. t. 1. Kasneje odpluje vaaklh 14. dni en parnik,—Pri naših agentih doLite vozne llstko jio najnižji ceni. Tretji razred Je opremijo« z vsem modernim kom* fortom. F. O. Whiting, ravnatelj na Dearborn In Randolph" ulici, Chicago. Se ličejo agentje! Slovenei, če imate opravek v mestu /glasite Se pri B. Reža be k-u, 388 Meneča St. Cleveland, 0. Tu dobile vedno sveže pivo, fino vino in žganje, pfi prost prigrizek. Naročeno kosilo I ">. centov. Kojaki v Clovelandu in okolici l>ozori Notarska pisarna. Iztlelujojo se vsa notarska dela (Vollmaeht), kupna, dolžno pisma, prošnje radi vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobo pismena pojasnila brezplačno proti odškodnini post- nine< William Sitter 'JO Franklin Extension Lakewnnd, Ohio. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovieo mineralne votle in dragih neo|N»jnih pijač. g2 84 Fisk St, Tel. Canal 1-106 Pozor! Slovenci. Pozor! "Salon" t MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstno naravno pijače— naj 1 >ol j še in najfinejšo linijsko sipodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago, III, Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohl&tvo pri utir nas -tea 8:i Loomis, eor. 18 PI. Chicago, 111. NIMATE MOČI? Se-li počutite opešanega, se li hitro utrudite po vsakem naporu, varn-li telesni organi ne opravljajo svojih.dolŽnostij, ali trpite vsled glavobola, bolesti v križu, vrtoglavosti in splošne opešanosti? Zdrava pamet vam pove, da mora biti nekaj narobe z vami. Vi potrebujete okrepčila, Ako vas je kaka bolezen pustila onemogle ali pa se že poznajo na vas sledovi starosti, tedaj ne morete dobiti boljše stvari, da vas ukrepi, vam povrne prejšno moč in čilost, oživi va£o kri in vsak organ vašega telesa kot je SEVEROV BALZAM Cena 75 centov. ŽIVLJENJA "Moj priletni oče postaja z vsakim dnem tnočneji kot posledica rabe vašega čudovitega balzama življenja. Zdi se, da je ta lek pravi vir mladosti. MARIE TVKZN1K, Wallace, Mich. ** 4,I)asi je bil naš sin dolgo časa bolan in * je zelo ooeŠal, vendar ga je VaŽ balzam živi- * jenja spet k mahi spravil na noge, ter se Vam * # i s tem srečno zahvaljujeva. JOHN BOKTEL in soproga, Green Hay, Wis." i Nevarnost dostikrat tiči v mali bolesti v križu, ker zna pomeniti, da se nabira v telesu vodna kislina, ki vodi do Hright-ove bolezni. Severov lek za ledvice in jetra vam bo vstavil bolest in bo ojačil prizadete organe. Cena 75c in $1,25. Nočni zrak Hitrost. ni dober za ljudi s slabimi pljuči. Prt hlad, bolehavost pljuč in kašelj zna biti posledica malemu izpostavljenju nočnemu vzduhu. Severov balzam za pljuča je niijvspešnejša straža proti temu. Uživajte ua ob času. Ceha 25c in 50c. Hitro ozdravljenje je zagotovljeno onim, ki trpe vsled bolestnega glavobola ali pa vsled glabobola, nastalega iz zaprtega želodca s pomočjo Severovih oblatov zoper glavobol in nevralgijo Imejte jih ztniraj pri roki eno škatljiio in oprostiti se bn-dete te navadne bolesti.—25c tv 1 • Ob žetvi bi moral biti okus vsakega jako dober. Ni-IJQUI J kdar ne morete imeti dobrih časov, ako nimate okusa ____„___ cs^-^sr do tega kar jeste. Dober želodec pomeni dobro razpo- itit Seraore iMiim arenta. s V vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA •'Glas Svobode" [ The vonju ov Luibutv j WEEKLY Published by Tho (i las Svobodo C« • liti:j Loom is St. Chicago, 111. Enured nt tlie I'uit OKU',« »t Chicago, 111., u. ^■ouuil Clftil MnlUT Subse-lption f 1.50 par year. Ailveri iMinifi u un agreement. "Olus Svobode" izide vsalrl petek 'ii velja za AMERIKO: za celo leto ................*1.50 la pol leta ................. /5c ZA EVROPO: ca celo leto ............kron 10 za pol letj .....'.'.V... .".kron 5 ................ ....................i..... Prvi svobodomiselni list zosliižiti naj boljšega v!aka, ki vozi na progi "(ireat Western" iz Chrcage v O mali o. Med vožnjo sem pa doživel vesc lo dogodbko. Watt W'oodridge, uktni sin C. J Woodridga iz S'mix City, agenta zavarovalne družbe proti požaru "Iowa and Columbia Fire Insurance Company" je bil na obisku pri svojem starem očetu v Clarence .\io„ ki mu je pw'aril dva lepa jxl teli na, ko se je vračal na tlom sta-rišev, Far-tč je bil sila vesel, da je imel dva tako imenitna tiča, katera je tudi oskrboval izborno. Vzel ju je s sal>o v spalni voz, ker ju je imel >krita v spletenici. Kmnaj se je pričela jutranja zarja prikazovati na horizontu, zapela sta j>etelina svoj sladkoneči "kikeriki Vsi smo bil; takoj po konci. Eni so sc ."ine-jali |>ctelitiovcnwT jx'tju, drugi so pa zopet godrnali, češ, otola>.it\ ko so odpravili petelina iz voza. Ko sem dospel na cilj potovanja, je bila nedelja. A proletarcu ni dovoljeno počivati tudi v nedeljo. Med tednom se ukvarja s trdim delom, da si zaskiž; vsakdanji kruli, v nedeljo mora pa skrbeti za svojo duševno izobrazbo. Odšel sem v Omaho, katero deli le reka Missouri od Council I'luffs, da ob:ičem rojake t ti spoznam ta-mošne razmere. Našel sem takoj g Joe Pcrditza, slovenskega gostilničarja 11 še mnogo drugih rojakov. V začetku sem se čud 1, da so Slovenci že nad 30 let naseljeni v t )- stranski ulici sem zavil na glavno ulico, kjer sem zagledal pred sabo "veličastno" poslopje^ z zvonikom tvkoli katerega je stalo polno občin stva, ki je hod lo zajemat svojo modrost v to poneimmevalnico ljudstva. Kmalu je prišel škof, katerega jc ljudstvo nemirno pričakovalo in ki se je za njim takoj vsulo v cerkev Vstopil sem tudi jaz, da čujem be sedo višjega "dušnega" pastirja Njegove prve besede so bile takoj "All roads lead to Rome." Te be sede sem si pa jaz jxj njegovem daljšem govoru tako le tolmačil "Vsak najmanjši denar dobro dose! farški bisagi." Omenil je, da je iz-sesana Španija najboljša molzna kravica, Francija pa najslabša, t) Ameriki je pa povedal, da bode kmalu napoČ 1 dan. ko txxle Nebra ščanom mogoče zahvaliti se liogu ker so ored nekaj leti znišili že precej močan Bryanizcm, ki ni bil nevaren le državi, ampak vesoljnemu človeštvu. I Soje v iti škof tudi socia liznur ni prizanesel. Povedal je da osebno še nikoli ni zadel na kakega socialista, tla sploh ni nevarnosti za kak preobrat, ker je v Amer ki precej itnenitnikov in posestnikov, ki >e nc strinjajo s socializmom. Tudi o tej pridigi lahko rečeni "Os tuiim os dei est, seti opera ma opera. sunt diaboli." (Tvoja usta so božja lista, ali Tvoja dejanja so hudičeva dejanja.) Kako naj človek govori o socializmu, ki sam pr.znava, da še ni ime! prilike razgovarjati se o njemu. A .0 le tnalo pomislimo, tedaj lahko »znamo da nam naša molitev 'Our Father, who art m heaven" itd., prav 11 č ne pomaga, dokler bonu* imeli med nami pijavke a ta škof U. 1). Scaminell. Rešitev bode za trpeče človeštvo še le prišla, ko bo delavno ljudstvo z vso silo vstopilo za vresničenje soc al.stičnih idej. In tla bi ta dan, dan prave svobode, bratstva in enakosti tudi kmalu napočil. Moj bratski pozdrav vsem trpinom ! Chicaški proletarec. Sramota. v Brzojavka, katero je ixjslal peter-burški poročevalec l.stu "Daily Mail iz Peterburga, osvetlikujc z bengalično lučjo korupcijsko go-spodarstvo brezvestnih ruskih voja ških uradu.kov. V depeši se glasi, da ogorčenje povsod v Kus;ji narašča napram vladi, ker vlada ne stori ničesar, da bi olajšala gorje vbozih invalidov, ki so se vrnili z Daljnega Vztoka. Skoro v vsaki ulici se vidi vojake, kateri nimajo ene roke ali noge, ali pa obeh rok. Nesrečni vojaki, ki zgledajo vsled stradanja, kakor okostnjaki, prosijo miloščine pasante na ulici. Nekateri imajo na prsih pripet križ sv. Jurija, katerega se le tistemu i>odeli, ki je zvršil kak izvanredni junaški čin. Vsi ti invalidi dobivajo cscm o zločine h, uradnikih, ki so oro|>ali tudi tiste, ki so svoje zdrave iwle pustili na ojišču. "Meni so vojaki," tako prijxni-luje poročevalec, "ki so bili ranjeni na bojišču, poročali strašne do-odljajc o mukah 11 bedi, katere 1 doživeli na dolgem potu v svojo 1 l!ili >o mnogo mesecev izgnali iz urada. Da morajo ti ruski junaki beračiti, ker «.o jih uradniki okradli in osleparilt, je v resnici najskrajnejša sramota." Mi bi privoščili vsem časnikarskim lopovom — med' katerimi, jc tudi nekaj slovenskih — ki so se vncmali za vojno na Daljnem Vzto-ku v kapitalističnih 1st h, da bi vse to doživeli, kar je jioročal poročevalec dnevnica "Daily Mail" o ruskih invaldih. Morda bi ti plačani pisači vendar uvideli, da je vsaka vojna skrajni .barbarzem,- ' , Prosim vse tiste, ki so mi v soro-du. tla se 1110 spomnijo, kedar bodo imeli kuj rvenka v Žepu. Ako bi In blagohoten opomin o-stal glns vpijočega v puščavi, jih bom pa /, imenom prijavil v vseh listih. A. Krivita. Oat Hill, Cnl. Priporočani vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje ]n likerje in pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John. .31 laka r, MOtli. A. Greenfield A ves. West AIIis, Win. Rnznovretni god bon i instrumenti [X) nizki eoni. J OS. J Kit AN, 159 W, IN. Si. Chicago, se priporoča /n popra v -1 je nje god. instrumentov i Slovencem in bratom Mrvatom v Chicagi naznanjam, du sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem brniškim dništvum priporočani tudi moje dvorano ^n društvene seje, svatbo, zabavne večere, itd. veliko dvorano pa za un rod no in ljudski- veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Bkat)" Potujoči rpjakl vedno dobro došli! Priporočam so vsem v obilen posel. "tfirfU Frank Mladic, «">N7 S. Centre Ave. Chicago, 111. Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluži pomikov francoske družbe Coiiipagnie Generale Tninsatlantiqiic. --LE 0 DNI NA MORJU---- Na prodaj posestva proti takojšnjemu plačilu nli nn obroke. Vprašajte za Imenik. F. F. Stepina, Odvetnik, nOtnr in zastopnik za prodajo posestev. 352 W. I HI h St. Chicago, III. S\MI BRZOPLOVNI PARNIKL Pnrtiiki odplujejoiz New Vorkn v Havre vsaki četrtek vsakega h-d-nti točno ob 10 uri zjutraj iz pomola 12 North River ulici. Kedar dos-pi* pnrnik v Havre, odpotujejo potniki takoi z vlakom proti svojemu cilju. Vozni listki na prodaj v Ljubljani in Trstu. Pojasnila dajeta: KK1KNK IH: BOCANDK, MAK ICE >V. KOZMINSKI, glavni agent za Ameriko in Canado, glavni agent za za pad, Broadway, Ne« York. 7 1 Dearborn SI, Chicago, III. B VOJNO KKULJI&CE! PltOSTI Pit I (• Iti/lili! # c^ v A®' X> f * * f: „___ Cenjenemu občinstvu naziiHiijnm, da sem v soboto dopoldne dne lT. juii. t. I.odprl gostilno z dvojnim kegljiščem na vogalu Lnflln in 'JO 11-liee in Blue Island Ave. Chicago, III. Priporočam svojo gostilno vsem bratom Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, najboljša vina in likerje. Prodajam najfinejše smodke. Bober, prost prigrizek vsakomur na razpologo. J oil II K H mar, gost llnlear. Čez malo časa ima odpluti prvi pnrnik novega parohroduegu društva. Mnogo naših rojakov kupilo si jo vsaj po eno delnico, a večina od njih pa po več delnic. Večinoma so pa to ljudje, kateri so po več lot med svetom ter jim je dobro znano kako koristi donuša tako parobroduo društvo našim rojakom, posebno pa delničarjem,- Prijtoročnnio tornj, du naj si vsak jxj mogočnosti nabavi kolikor mogočo več delnic, onim pa kateri ne razumejo popolnoma koristi tega društva, priporočamo, da naj so pismeno obrnejo na tins, da jim stvar popolnoma razjasnimo. PRANK ZOTTi & CO. Kdor hoče kupiti delnice no.ve purobrodne družbe "The Frank Zotti Steamship Co.' izreze in jx>šlje ta le ku|x>u na spodnji naslov. 1 nj 1111] 1 se. mahi. No, pa saj so bili pred ^o. leti tudi občutljivi ljudje 11a svetu, I domov i 110. ki $0 istotako čutili v stari domo-1 v bolnici. Ko so j h poslali domov vini pritisek vlade, sebičnost kapi- so pa uradniki ukradli denar, ki je tal-istov in nenasitnost "dušnih" I bil določen za invalide. Več tednov pastirjev. j -o gladovali, kajti vživali niso dru- Slovenci v Omahi se ukvarjajo z go kot kruh in vodo, splolt kar so delom v zlato, srebro, baJcro in svin- j m na ]x>stajah sibirske železnice cotopilnici, ki je v trustu. Delo je j dajali milosrtlni ljudje, težko n natx>mo, zaslužek pa v pri- Ko so dospeli v -aoje r<«lite vasi, meri z delom jako skromen in pičel. J o se obrnili na gosposko in zapro-Sploh je pa v navadi, da ima dela- sili so za penzijo. Ker pa niso do-vcc pri težkem delu le $l/>5. drugi bili kcrjx'jke in ktr radi zadebljeu h pa txi ran nis;» bili sjV>sobm za delo, so Nekateri Slovenci so vposleni tu- sc napotili v Peterburg v nadi, maga1i zrirvti močan steber — unijo klav-niškili delavcev. Ko ^om ce poslovil wl svojih rojakov, sem krenil v mesto. Po neki j in 1 di tu n te car aj nisi. x-ka jx-Jtnag ti: zaže 1. Ali t iridic r>ra- 1'radniki. ki so jim imeli penzije, so jih tolažili 1 . btjur!>am . Ko so pa vb le pritiskali, so j:m (»a se pa v oglasili, so jih pa na surov zrociti praznimi siromaki tnij na< Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nentore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. F It AN K ZOTTI, Pbebident. [Ittkorporirana po državnih zakonih z glauiieo 8-.000.000, od katerih je že $1.500.000 u plačan ih. 10S (Ireeiiwlrli Street, New York. (Vnjetii gospod:- ' S tem predplačilni na....................delnic Frank Zotti-jevo pnrobrrxlne družbo |m» komad, in Vmn prigibno pošljem svoto »hI....................dolarjev, katero uitotre bi te v zgoraj povedano svrlio, in delnice mi prej ko mogoče dojiošljite. S tem s<' razume, ako predplačo prekoračijo j reje iiave'ietm glavnico, da mi »gornjo svoto vrnete v celem znesku. I me............................................. I lien in št... .Mesto in drži Dne..................PJ0.... t'eki, no nice (tratel in poštno nakaznico naj se po.-iljujn direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 10. V. Slovenska Narodna m sedežem v Chicago, Illinois, predsednik: John Stonjch, .551» S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Sthukelj, 511) Power Str., Johnstown. Pa. i. tajnik: mahtin Konda, H8:t Loomis St.., Chicago, III. Poni. tajnik: Fkank Pgtrič, 083 Loomis Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, %17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac. P.O.Box 1W3 La Salle, III. John Vehšcaj, 074 W. 21st PL, Chicago, 111. Anton Mladic, LS4 w. 10th Str., Chicago, 111. Jos, Duller, 7 Walker Str., JnuiesvilleT Wis. Martin Potokar, 664 S. Centre, Ave., Chicago, 111. Mohor Mladic, 017 S. Centre Ave., Chicago, III. John Vehscaj, <>74 \V. 21st PL, Chicago, III. Jos. Duller, 7 Walker Str., JamesviTle, Wis. , Anton Mladič, 134 W. 19th Str„ Chicago, 111. V8K BO PIS K naj hlagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Nadzornici: Porotni odbor: Bolniški odbor: Društvene vesti. DruStvo "8lavlja" št. 1. S, N. P. J. ▼ Chlcagu. 111., Ima cvojo rodne me-aečne seje vsako drugo nedeljo v rne-Becu v NaroUnl dvorani na 087 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 VV. 25th St.. Chicago. Ill Bratsko druAtvn "Triglav" fit. 2. "S. N. P. J " v La Salle, Iti., lina avoje redne mesečne seje vsako-prvo nedeljo v mesecu točno ob V4- url popoldan, v prostorih M. Kumpa. * Drufttvo "Adrlja" št. 3. "S. N. P. J-", t Johnstown. Pa., Ima Bvoje redne mesečne seje vsako ?adno nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan na 725 Uroail Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-monjeno društvo vabi Odbor. Društvo "Bratstvo" št. C S. N- P. J. v Morgan. Pa., ima svoje redne me sečne sej«1 vsako prvo nedeljo v n»s secu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Mlklaučlfia na Sygen. Odbor. Društvo "Bratoljub" fit. 7, S. N. P. J. v Clarldge. lJu , Ima svoje redno me sečni> Beje v. ako prvo nedoljo v me-moseou v dvorani nemške zvezo ob 9 url dopoldan. Somišljeniki se vabijo t društvo Josip Kravanja, tajnik. Drošvto "Orel" 5t. 19 "B. N. P. J." v Stone City, ICans.. Ima svoje redne mesečno seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Ignac Pečnlk, tajnik. DruStvo "Zora" Žt. 25 S. N. P. J. v Tereio, Colo., ima svoje redne me-aečno seje vsako drugo nedeljo v meseni. Odbor. Društvo "Delavec" št. 8. S. N. P. J. ^ So Clunigo, III., Ima pvoje redne ii'iu,,m> *jf' vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v društvenih prostorih brata Jak. Ttsola, 9049 Oreenbay Ave. DruStvo "Danica" št. 22 S. N. P. J. v Trlmountaln. Mlch- Ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo T mesecu. Matija Llkovič. tajnik. Društvo "Bratje Svobode" fit. 2(5 S. N. P. J. v Cumberland, \Vyo., ima tvoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, in Bieer ob 2. uri popoldan v mestni dvorani. I in port i ran tobak iz staro domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr , kakor sport, Bultan in damske cigarete. J. VOKOI'N, o 44 HI ne ImIihI Av». Društvo "Edinost" št. 12 "S. N. P. mesečne sejo vsako prvo sredo v mesecu ob 8 url zvečer v Murray Uper House. M. Zugel, tajnik. P. O. Itox 127 Murray, Utah Društvo "Zarja" št. 15 "S. N. P. J.", v llavensdaie, Wash., inia svoje redne mesečne seju vsako zadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. P. Ludovik-a v Havcusilalo. \Vusb. Odbor. Slovensko narodno bratsko podporno društvo "Bratstvo Naprej" št. 9. "S. N. P. J.", v Val«, Kaus,, luja svoje rt'daL- niosečne seje vsako prvo nedeljo v mcsecu ob 10 url dopoldan, v Bloven ■»ki Nnrodnl dvorani pri sob. Dolarl. Prank Leveč, tajnik. IJratsko društvo "Sokol" št. 20 "S N. j.' \ ISly, Minn., lina svoje redne mesečne sejo vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Seltškar Ja. J. Somrak, tajnik. Box 02 Ely, Minn. n tvo "Oral" št. 21 "S. N. P. J." v Pueb!o, Co!o.t Ima redne mesečne seje vsako prvo nedeljo, in vsako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Kochevar-Ja 1217 Kilor Ave Odbir. DruStvo "CcMnost" št. 23 S. N. P. J. v Darragh.' Pfl. Ima svoje redne mesečno sej« vsal.o prvo nedeljo v mesecu. v dvorani \Vm. Slnger-ja v R-venlngtov i, Pa. Odbor. Ilratsko drufttvo "Sokol" št. 11 Bpa-dajoče v "S. N. P. J.", 7 Roslyn, Wash.. Imi svoje redne mesečne soje vsako prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan Ma!aji3ek-u. Odbor. Društvo "Bled" SL 17 "S. N. P. J." v Loraln O.. Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-hnnkn. Alexander Selehnltzer, tajnik. 578—10th Ave., Ix>raln, O , DruStvo "Trdnjava" St. 10 "S. N. P. J.", v Rock Springs, Wyo„ Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 url dopoldan iTan Lebor, tajnik Društvo Bratstvo šL 4 "SI. N. P. J.' v Steel, O., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brata K. Dernača. Odbor Vaclav Don at izdeluje neopojne pijače sodo v ic o in mineralno vodo. 516 m. 19. St, Telefon, Canal B206 RAZDELITEV INDIJANSKEGA UINTAH OZEMLJA. Naselniki, ki Želo svobodna zemljišča se morajo vpisati , v Grand Junction, Colo. Vernal, Price H ali Provo Utah od prvega do 12 augusta. Pričetek b ročk nuja v Provo, I tali dne 17. nugu»ta Russdelitev zemljišč in konec srcčkattja v Vernal, .Utah z drem 28 augusta 1005, Tje se lahko peljete edino le po DENVER A IM0 GRANDE železnici f Za natančno pojasnilo pilite H. C, NlCIK )L General Agent. I lenver k Itio.Orande li. R. 2 42 Clark St., Chicago, 111. 8. K. HOOPER, General IVwenger iV Ticket Agent, De j. Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in voglu Justin Ave- kjer bodeva točila pivo prve vrste, pristna naravna vina in taborno ž ga nje. ista smodke na "V ohiini poset se priporočava vsem rojakom, hraila Polansek brata. P. Seboenhofeii Hrg. (Vh. Najboljše pivo je Se prodaja povsod. Phone Canal O Chicago, III. Kasparjova državna banka. 623 Blue Island Ave, Chicago, III, phuuije 4m1 vlog 1. jan. j>a 150 jun. in 4x1 1. jul. pa do HO dee, jxi \\ (mIstulke obresti. Hranilni predal za Sil. na leto. Pošilja hi 1 denar na vse dele sveta in prtnlaja »e tudi vozne listk«* (šifkarte). Denarne poHojujo na jiosentva in 'zavarovalne police. iTfc mi ti rf'iiiTiinifliirri m n m VESELICO priredi po zaključku drugega glav. zborovanja N. N. P. J. društvo "SLAV1JA" št. 1 S. N. P. J, V SOBOTO ZVEČER DNE 1». SEPTEMBRA 1905 ~ > ./i » v Narodni dvorani ua voglu 1K, nI. in Centre Ave. Na veselici sodeluje tudi delavski pevski zbor "OREL^ Vstopnina 25c. Začetek ob 8:^0 -feft fl®" Dame v spremstvu vstopnine proste. Hermanekov Angelika balzam je najboljšo krepilo. Kedar telo slabi in h<> njega moč čitndalje lioliinbolj /manSoje te-clnj potrebuj«1 želodee krepila za prebavljenje, daojnči crovji in ledvice. hermanekov angelika balzam ne proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebno za ojačenje telesa in utnlitev zJravja. A-k(> postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja rnzkrojena, te-lo ne dohivH dovelj jakosti, tt»rej slal»i in razpada, pristopno je boleznim, nervoznosti, slahemn prebavljenju. izgubi slasti do jedil, nespe?-nosti. Poleg se pa prikazujejo se drugo bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi. n. pr. mr/, lica. Hermanekov angelika balzam jo naj-IHiljsi kricistilee in krepilo, ki vodno |x>magn, ako telo slabi. »lav* Cena 75e; po pošti S5r. "^il Izdeluje in prodaja edino J. C. Herinanek, lekarnar, 585 So. Centre A v. Chicago III. ISli.-g -■S^C^W ff^JŠ^te, y iifWAmi ■ , ., Ji \£r-\mmr.m. worairJsjJ' Aje ' i r-.R' Kolačekova Specialna razprodaja za ta tedan. Pripravili smo veliko zalogo za soboto. Obiščite nas gotovo, ako hočete kupiti po ceni. juh««; | Sf j i-sil*« Zaloga damskih korzetov. Jako fino in okusno delo. Regularna cena 39c, znižana pa .........4wC Zaloga letnih korzetov sive, bele ali modre barve. M ra: Od 18 do lft_ 21. Cena le.................I5IC Damske nočne obleke ^ muselina — fino okraSen«'. Stalna cena <>gc p a _ in 75c; znižana pa............Oliv Spodnja krila iz finega muselina in lepimi okraski Regularna a j j p cena <1.65; znižana pa......$1.1 D Fine damske bluze i'- linega urnega moherja. Naša špecielna cena................... Zaloga finih Šalov črne, siveali rjave barve. Stane komad Šetlandski šali iz firm: ali bel. .q volne po.....................I 51C Damske bluze iz flaiielete najraiiifi- nejšeg 1 kroja in zelenkaste, moilrt-, rdi-''k »ste ali Črne barve. Stan« komati b- ...................»HIC Deške obleke z hlačami do kolen d 4 do 15 let. -— Stalni cena 39c, — znižana JJIjQ Deške hlače iz črnega ali modrega ševiota za dečke v sturosti od 4 do 15 let. Aktualna cena 50c za ki- qp mail; znižana pa..............09C Moško perilo jopice, spodnje hlače iz same Čiste volne. Mera 34 do 4O Stalna cena St.00; zniiaua y Široki predpasniki Iz ginghema belo ali modro pisan« barve./Aktu-alna cena age; znižana pa.... IUC Krasne - "Tom 0'Shauter" čepice za deklice i/, patentiranega usnja ali vol nenega blaga. Aktualna cena 50c; znižana pa............. n C ri ti 39c 1 Fr. Stouich, John Kre-jfllhl, ne sec 111 l'r. \V. Zathii-reeki \'praš:ijt«- po štev. 22, 12, 3. »-rffcp U 'cf ■ R i r jfcl I v ■ : \ tli j k-M 559.56/, 565^565. 3£t'£ /5LAND AVE, poz. (iy ^ramrer^rgrig*"' ^** »^utw.»■■"■a i i—n 11 i iiimi n "' 9 i Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. — Poteršilček na vsako juho hočejo biti po sili kranjski klerikalci. Ni jim dosti, du širijo pri nas svojo talmi-organizacijo, temveč dr.Krek sanja, da postane ustanovitelj ves-finega jugoslovanskega klerikaliz-ma. Na Hrvatskem kjer so imeli prej klerikalci v vsaki stranki upliv, so je pod protektoratom nodSkofu Posiloviča ustanovila samostalnik klerikalna stranka, ki izdaja tudi svoj dnevnik "HrvutstVp". Prav-zapruv jo bilo to zelo koristno, ker jo nekoliko zdramilo svobodomisel-no olemouto, da boso začeli postavljati po robu brezmorilim klerikalnim težnjam. A tudi klerikalci se gibljejo in te dni so imeli v zagrebškem semenišču bIhxI, da so pogovore o svoji organizaciji.To jo bila voda na mlin naših katoličanov in hitro sta so odpeljala dr. Krek in Lam p6 v Zagreb, da osrečita Hrvate. Skromna, kakor sta že od nekdaj, sta si prilastila na brvat-skom shodu prvo besedo. Farbala pa sta svojo kolege, da ee - je v-so kadilo. Ako so jim Zagrobčauii le polovico verjeli, morajo misliti, da jo ni na svetu organizacije, kukrš-na je klerikalna »a Kranjskem. Posebna veliko sta znala pripo-vedovati o njih gOBpodurBki organizaciji, akoravno vodo pri nas vsi otroci, do jo šla ravno ta večinoma rakom žvižgat in žabam gost. Dr. Krek pa se je tudi ruzbesodloil o domokratizmu, ki ga jo hvalil na vso pretveze. Bivši poslanec naše pote kurijo vendar le no moro pozabiti, da je v jarmu in grize vajeti z vso strast i jo. Doma ne sme več mnogo govoriti o demokraciji, drugače so gospod Bonaventura hudi. Nekaj pa jo vendar še ostalo izza starih časov; dr. Krek no inore pozabiti na svojo staro ljubico in kadar so malo izmakne izpod Jegli-čovo komande, jo boža in objema, da so vsaj za eno loto odškoduje za post. Zatojobilv Zagrebu tako demokratičen. Gospod dr. Krek velja drugače za pametnega fanta: ali da šo no pozna katolicizma, je slabo izpričevalo zanj. «s-pod Anton Bonaventura ne trpi. toga tudi gospod Posilovič no bode milo val. In čo jo kranjskemu kle-rikaliztnu prepovedana zaljubljenost v demokracijo, tudi hrvatskemu no bodo dovoljena. Akodr, Krek tega so 110 vč, jo zelo naiven ako pa vo, pa vendar pridiga demokratična načela, tedaj meče ljudem poseka v oči. Pred petnajstimi loti menda dr. Krek so sam ne bi bil mislil, da pride tako. "Rd Pr." — Ciganki sta jo opeharili. K lahkoverni Ivani Filipčič v Trstu sta prišli dve ciganki, ki sta se ji ponudili, da ji prerokujeta njeno prihodujost. Filipčič je bila zadovoljna in ju prosila, naj ji povesta tri številke, ki bodo gotovo v loteriji vzdignjeno. Ciganki sta pričeli svojo ceremonije in je povedali tri številke, ki bi imele priti 12. t. m. Filipčič jima jo dala dve rjuhi, nekaj kuhinjske posodo in vso svojo gotovino namreč 225 K: Številko pa niso bile vzdignjeno in nesrečna ženica l>o brsčns zastonj Čakala, da dobi svoj denar nazaj od cigank, kateri jo naznanila policiji. "Slov. Nar." — Zabava Marijinih devic. Iz Trnovega se nam piše: V bližnji vasi Topole, kjer bo že od nekdaj najbolj pol>ožni in ob volitvah najhujši klerikalci, so napravili godljo in ples. Godba je prišla k župniš-ou, kjer jo zaigrala cesarsko pesem. Dekan jih je blagoslovil in delal križe čez godce in fauto topolsko. Ko so dobili vso blagoslove, so šli domov in plesali celo popoludne. »večer po so šli pod okna tistih to-polskih Marijinih devic, ki so /o v poznih jesenskih letih in ki bo bilo v svoji mladosti nuj bolj''pri luftu". Ko so "device" zoališule glusove godile, oživela jim jo poštama kri, in vstalo so iz postelj in plesale kot nore po svojih stanicnh. Ko j^lu-kun zvedel to, obljubil jo vsaki po iW30 dni odpustkov za plačilo. Oj ti verno, dobro ljudstvo! "SI. Nar." — Iz Loga v brezovSki fari pri Ljubljani. Dno Ji junija smo volili pri nas občinski odbor. Volitev sojo vršila prav po domače. Prišel je župnik Žgur, ki jo s svojimi i>o-jlrejjmiki popival in jedel na občin-ski račun. fcJvoj čus no_b>ili ti njegovi sedanji podrepniki budi nasprotniki, ki so hodili k škofu prosit, nuj no da Žgurju na njihovo furo. Qjtof jih pa ni hotel uslišuti. Žgur je znal v naši fnri tnko gnesti testo, da so dandanes njegovi nekdanji sovražniki prav vneti pristaši, ki verjamejo vse svojemu pastirju, pa naj jim ta pripoveduje se tako Imdalost. Dno 28 julija je bila vo-litev župana. Župniku Žgurju pa ni bilo od nikoder ker jo bil sodček prazen. Volitev sejo hitro izvršila, vkljub teniH, da so se potegovali za županski stoloc vsi odborniki, ki so j trejo ž u pil novo plačo priboljšali. Želimo, dobi bo/ji blagoslov počival tiud občinsko bin-gaj no, da bo občinski odbor mogel namakati svojo suho grlo, ker i«»-tem pride gotovo tudi Žgur zraven. "Slov. Nar." Uršulinskn generalka je (»ostala,kakor poroču škofov list. loška uršulinka Angela Lorenzutti. Odprla se je torej pri uršuliukuh lep avancement. Bog ve, če bo tudi uršulinski koprol June v Skofji Loki kaj uvunzirul? Kmalu je žačol.l21etni Alojzij Zebe v Mariboru jo Bin perice, a obenem nopoljeh s samimi dobrimi lastnostmi. Cel pijanec je in popije s svojimi Boučeitci celo Štefane vina. Ker pa taki mladi ljudje še nimajo denarja za take šjiorte, si zna Zobe pomngati. Njegova mati jo v službi pri nekem kuvurnarju. Sin prido mater večkrat obiskat,pri toui pa obiščo vselej blagajno, tako da jo v kratkem odnesel okoli 200 K. Materi njegovi se jo čudno zdelo, du jo videla svojega Biuti pijanega, zuto mu jo piotaknlla vse žepe. A nikoli ni dobila pri njem denarja, ker jo Zebe spravljal denar v čevlje. To notico Bnoposnoli iz "Slov. Nar.", ki dokazuje, kako so skrbi za vzgojo proletarsko deco. Mati mora trdo delati, uko hoče preživeti svojo d<*eo, deca je pa brez nadzorstva doma. Tak > skrbi da-iinšnju človeška družba za bodoče kandidate vislic in kaznilnic. Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo Biti V N ICO. 390 W. IH. St. Chicago. Največja slovanska tvrdka Emil llacluiiaii, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene znake, gumbe. zastavo in druge ptrebščjne. — Normalno cene so zoptt v prnksi na vseh progah med Chicago New Yorkom, Bostonom in drugimi vzhodnimi postajami. Želez-niška družba "Nickel Plate" 1m> skrbelo za redni in brzi promet meti Chicago in vzhodom. Vsaki danjbodo vozili trije vlaki v New-York in Boston. Oliedi so dobo v obodnih vozovih ala carte ali table do hotel ali po naročilu tudi za klulie. V nobenem slučaju ne stune obed več kukorll.OO V.ga pojasnila daje John V. Ca-lahuti, glavni agent, ILI Adams St., Room 2D8, Chicago, III. Telefon, Central 2057. K-71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom i>o Zdr, državah, onim v Chiougi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-uim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijačo-"atlas lieer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na razpolago. Vsuee-iiui v zabavo Bluži dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidno postrežba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC «»17 S. Center Ave. blizo li> ulico Chicago, III. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pijo naše vino, trdi, du šo ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. dobro došlil Kdor so želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nahavi najnovejši Slovensko—angleški— rečnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških be-Bcd'i naliaju se pravilno izgovarjanje iBtih. Oblika knjižice je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money-Orderju ali pu v znamkah na naslov V. J. Kubelka, P. 0. Box 744 New York N. Y. ■w r Stojte in mislite! Česar potrebujete za redno življenje? , Zrak in hrano!!! Vi ne ntort ti. Ali kako jo i>te živeti brez njiju. Gotovo sto tako pametni, du imate zraka, kolikor ga morate dobi-o je z hrano? Vi veste, du želodec odi>ovo hrano, ne glede na to jedi dobro pripravljena, TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro se Vam povrne slast do jela, žo so počutite dobro. Trinerjevo, zdravil no, grenko 'erv/J' vino je edini pripomoček, ki absalutno pomaga v množili slnčujih. Ta l«*k povrne In pomnoži prebavno moč želodcu ill črev, in včinkuje tuk(» blagodejno na te organe, du lahko prebovljajo najtežja jedilu. Vi veste koliko je življenje vredno, ako lahko jeste vso, kar je \ am všeč, ne da bi Vam škodilo - veste tudi kakšne muke so, ako ne morete vživati hrano ne vsled revščino, ampak vsled bolezni. m t Trinerjevo zdravilno grenko vino 3 3 BSomišljeniki naročujte in priporočujte »OLAS SVOBODE". NAZNANILO. Rojukom priporočamo našega zastopniku Frank Budno, ki se mudi na potovanju. Dotičnik ima pravico nabirati naročnino zu' "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Cpravništvo »OLAS SVOBODE". ohrani življenje za mnogo let, ohrani zadovoljnost, ohrani zdravje, oli ran i moč, To vino je najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim lioleziiim. se lahko dajo otrokom, zbirčnitn gospodičnam, močnim ljudem, starini ljudem. Bohlva se v lekarnah In boljših gostilnah. JOS. TRINER, 79U So, Ashland Avenue Chicago, Illinois S V \ It I L 0 : Mnogo ljudi ponareja ta pripomoček ptxl raznimi imeni. ' Ako hočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50.1 Temu je pridjatl še 10 centov za poštnino. 1 J . • L "n" unn ''iiu vsaki dan več prijateljev, ker jo naš narod prišel dp llllluijui UIIIIJulCL prepričanja, da je najpristnejši in najmočnejši. tli ■ ' .....- *.....■ ^ GLAS SVOBODE Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. ^ ^fe Driižliinske in društvene skupine. Zenltovanjske in otročje slike so naša specialiteta. Čenij primerne in solidne. 39P393 Blue Island Ave, vogal 14. PI. Telefon Canal 287 Nad 30 let se jo obnašal Dr. RICHTERJEV BVBTOVNI, rRHNOVI,JENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljAt lek toper REUMATIZEM, POEOSTHICO, PODAGRO itd. in razne reuniatMno neprillke. SAnOl 23ct. In 8Oct. v VMh lekarnah Ai Richter & 215 Pearl Street, Now York. LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike najnižjih eenab. 80—N« Euclid Ave. CLEVELAND, O. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO h Slovenka : M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sUveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite. natančno valo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolhi tar pošljite pismo na ta le naslov: Slovenec: JOHN STRAH M. W. Feromt Str. — Million, 0. Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 WEST 34tH STREET, NEW YORK. IV. V, in poteui bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in jkji o -»p izdravili Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je eilino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popolnoma in temeljito spozna. ZntornJ, rojaki Slovenci, v »lučaju da Vam Jo trota« zdravniške pomnil vnm ml priporočamo Mamo lri edino le tejfu hImviic^h In Izkudonogu sulravnlku ker se nijedcu drugi zdravnik no more ponašati « tako uspešnim zdravljenjem kakor on. ATPin a in imr nm i-tan on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz- ll/IIK AVI VSF Rfll F/NI dravi vse možke ih žensko bolezni bodisi akutne nli pa zastarele (kro-ULUimu iuu UULLLIlIj I1igne)< Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseli boleznij,, kakor: bolezni voltini, hlajenje, vilno prt „ , r _____________ roide), grižo ali preliv, nečisto /nepokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenieo, božjast, slabosti pri spolnem Občevanju, polucijo, nasledke izrabljevitnja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske nli prh ni* glavi, srbenje, lisajc, mazolje, ture, hrasto inramy vse ženske bolezni ca notranjih organih, neurastečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostalejiotranje in znnajue bolezni. On jo pivi in jedrni zdravnik, kteri ozdravi jet i ko, ozdravi tso tajne možke In žensko spolne bolezni, kakor tudi „Hifilis", točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se nI treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opise foHvojo spolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem nered n, naj se takoj do njega obrnejo, BERITE nekaj najnovejših priznanj, s klerimi se zahvaljujejo nasi rojaki "a popolno ozdravljenje: Ozdravljena od akutne bolezni ženskih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toku — bodljaja in krča v'trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni. "i Slavni gospoa Prolesor 1 Naznanjam Vam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila somi za-dostavala za popolno ozdravljenje — moje težko bolezni vsled katero sem trpela nad tri leta in katero ate me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno ho Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. Man Hegler Bohsiuian Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov. Cenjeni gospod profesor I Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih i>opolnoina, ozdravil in sem zdaj čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam žo en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji. RAZNO. Ako bi oiknški polieajski načelnik v resnici pregnal iz Chicago vse lopove in tatove, tedaj bi bila Chicago komaj tako veliko mesto, kakor Ljubljana. Trgovina je umetnost za hitro o bogatenje, no da bi bil človek obsojen v ječo. Ako se hoče zvedeti jo li dejanje postavno ali p rot i postav n o, potem je treba v prvo vpraSiiti.jo li služi kapitalistom ali delavcem. Republikanci pravij«?, dn bi morala vlada nadzorovati vse železnice. Temu se mora razsoden človek smejati! Ali morda železnice ne nadzorujejo vlado? -— Sužnost. John llutosa, ki jo pred dvema meseci stopil na ameriška tla, so brezvestni agenti poslali v premogokop blizo Coal City, Ga. John Hutosje izpovedel da je delovodja streljal z revolverjem pod noge delavcem,' ali jih pn pretepal jjo hrbtu, ako so odpovedali delo. IIntoB je po sedmoduevnem delu v družbi 10. tovarišev zbežal i>eš, no da bi za svoje delo dobil le cent plače, Pft pravijo nekateri, ljudje, da nismo vredui,da živimo,ker so l>oju-jcnio za odstrani ta v takih ruzmer. - Častiti" gosjKMl tiigelow, eks-prcdseduik ameriške zveze bankirjev, ki jii ukradel štiri milijone s tem, da je v Milwaukee zrušil eno prvih bank, je dospel v ječo Leavenworth, Kansas. V ječi bo mu dovolili, da nosi 031 nje "La Sulle Street Station", ki je edina p »staja polt ,4 nndllličnc železnice. Za pojasnila vprašajte »Toll. Y. Calahan-a. glavnega agenta, 1111 Adams St , Room 2i'H, Chicago. ************************** SomUljChiki mrolujte in finpo-ročujte svoje čusopise. Knjiga "OPATOV PRAPOR- j ; ŠCAK," spisal F. R. je izšla. ; Ta zanimiva zgodovinska povest • : je izšla kot. podlistek v "Slov. Nar." in "Glas Svob". Knjiga J : obsega 211 strani in stane 50c. : l>oštniiie pn>Bta. Kdor želi knjigo prodajati, naj : ! se zglasi za pojasnila pri uprav- j i ni št vil "OLAS SVOBODE". j 683 Loomis St. Chicago, III. i 4000. času primerna povest iz prihodnjih dob. Po vzorih dr. Kifimoha • napisal dr. Nevesekdo. IX. "Ta zapisnik,' pr&vi škof, "bodi podlaga preiskavam, ki naj sc zvr-še nemudoma. In naša škofja lastila vam Ixxli }>orok, tla bode o- strost nase vodilo! Kdor je v pregnanstvu. ta se povrni na naš dvor. Vas vse, za rane Kristusove, preže-ncmo pa s svojega dvora, kakor sc prežene iz cede gobova žival. Govorili in vedli ste se, kakor bi bili svetniki, ali v srci ste nosili satana v gorkein gnezdu. Prve izkušnjavice, ki jc prišla na vas, niste mogli prebiti, in Bog vas je dal v pravične naše roke. Pregnani ste vsi, ali bojimo se, da sc IkkIc morala zapaliti marsikatera grmada na emonskem j)o!ji in da bode trel>a sežgati ob lo gobovih grešnikov, katere štejemo v okuženi sredi vasi! To jc naša oil ločba, to ji: sad najnovejšega našega presvetlega dekreta! Poberite se izpred našega obraza, iti jok in škripanje z«»h bodi med vami, ki ste veliki grešniki!" Tago govoreč sc zgrudi višji pastir na mehko blazino, tiščeč v beli svoji roki beli zapisnik, s katerega sc razširja luč na skrivne stezice in temne kotičke. Proštjc, kanoniki in vsi drugi prosilci so odhajali, prav kakor bi jim za hrbtom že gorele grmade. Vsi so kazali blede obraze, na katerih jim je besnela togota, ali pomagati si niso vedeti. Bil je to j)oraz "skrajne" stranke, kakeršne-ga še ni učakala zgodovina do tistega dne... Azracl pa je še vedno sedel na najvišjem robu sivega Himalaja, ui smeh mu jc pretresal nebeško telo, da sc je stari Himalaja kar majal pod nebeškim tem smehom! X. V noči prej je govoril Azrael v sanjah z menoj. Odkril mi je pri-hodnjost in mi naznanil, tla bode skoro izpolnjena doba moje druge ustvaritve, tako da se m: bode zo-jx*t vrniti v večnost. L'strašil se nisem druge svoje smrti; kar sem o-pažal f)o zemlji, ni me mikalo, in u-koreninilo se m: je v srci prepričanje, da zemlja ni vredna, da bi bil človek dvakrat ustvarjen zaradi nje. — Kaj mi je pomenila smrt, ko sem vender videl, da je narod slovenski že davno poginil in da se nc vzbudi več po grobeh, kamor so ga zagre-bli blaženega Antona od Kal a nevedni učenci! Kdo bi torej v ta1-kem razmerji ne umiral radostno? Moral sem se potruditi, če sem sc hotel se del j oglodat: |>o stari R-moni. Pok l eal sem profesorja z vseučilišča Svetega Sinrplicija in mu razodel željo, tla bi si ogledal tako imenovani ženski oddelek. Ker sem imel plačano privolitev za vstop, bilo ni tiikake težave, in takoj tisto popohlne — predpokkie se je bila ujela stranka blaženega Antona ixl Kala v past najnovejšega presvetlega dekreta — kreneva na pot. pust i vsi v škofjem dvorci konja in drug prtljago. Vprašam spremljevalca, kje je slavnoznani oddelek neomožnega ženskega stiola. "Torej," vpraša me ponosno, "tudi v vašo ledeno S b;rjo jc že zaslu! ta zavod, ki nam jamči, da se naše /čustvo dobro tu nravno vzgoja in Vrreja? V nas je nc jioznanto, tiste mesene ljutiezni, ki je omadeževala prejšnja stoletja 1" Opisal mi jc | snel, da jc ženski oddelek na ravnino. kjer se širijo j»olja in vrtovi, obdelovani po neomoženem žen-stvu. Vse to je bilo obzidano, in ko horta starih devic je stražila pri vsakem vhodu, da se ni pritihotapil na oddelek neoženjen človek. Izktršal sem spoznati krajino, po kateri sva hodila. Po moji sodbi — imela sva grad ob levici svoji — stopala sva po cesti, ki je nekdaj vodila proti imenitni'naši Kurji vasi. Kakor sem se prepričal pozneje, bila so velika vrata za ženski oddelek prav tam, kjer je tlačeni rod. Če je hotel iz Kurje vasi čez most v belo mesto, moral plačevati drago mitnino leta ujoo jx> Kristusovem rojstvu. "Kako imate vse tO urejeno? Kdaj oddajate otroke posameznim oddelkom ?" "Vse#to,M odgovori mi strežnik in profesor, "vse to je urejeno pre-izvrstno. Kadar ji* otroku ]x-t let, vzamejo ga roditeljem in ga odda-do i»o spolu, bodisi na neo/enjetii, bodisi na neomožen: oddelek." "In koliko časa ostane tam?" "I>>kler pri naboru ni |w>trjen v zakon." "In svojih roditeljev ne vidi ni kdar več?" "Dokler jc na oddelku, ne. Roditelji so navečkrat prav radostmi, fla izgube breme iz hiše. V nas Se težko služi vsakdanji kruh. in davek, ki ga plačujemo, da se vdržu-jeta oddelka. velik jc!" (Dalje prihodnjič.) Jezuitom okoli "Glas Naroda''v spomin sko knjigo. Ohio, due v sept. Njujorški kronist nas je v Sak m-rje v i cunji zo|>ct temeljito potolkel. To klerikalno "poštrihano" duševno revče trdi, da smo na njegov "stvarni" članek odgovorili z osebnimi napadi. Stvarna kritika pa Sakserjev list 1 Kdo se tu nc smeji? Kedaj so v Sakscrjevem listu stvarno kritizirali? Ali je ixkIIo obrekovanje stvarna kr tika? Ali je mar laž, katero sc vedoma zapiše? Ali so nizkotne psovke, katerih kar mrgoli proti socialistom. stvarna kritika? Ali mar puhle, vprav z jezuitsko rafinira-nostjo zavite iu smrdljivo doneče fraze ? Vedeli stno, da Sakserjevi pisači od dne do dne padajo na nižji moralni nivo. Vendar bi pa nikonnir ne vrjeli, če bi nam kdo pravil, ako ne hi bili sami čitaii, da so tako prederzni, da proglašajo preplon-kane fraze iz klerikalnega "Slovenca". navadne gole psovke in pixllo ■iiunničenje za stvarno kritiko. Kaj takega so zmožni le lj'irilje, od ka-l:-r h je zbežala sramota k psom in kateri si v svoji nadutosti domišljajo, da so (»oklicani voditelji in jero-l>i slovenskega naroda v Ameriki. Ako se kdo v članku krepko pri-du-ša in idejo socializma obliva z gnoju co, še ni doka?., da je članek tvarcn. Tako pridušanje te kaže odprlo duševno plitkost n pa skrajno nesramnost tn podlost Sakserjcvih pisačev. \ko Sakserjevi pisači pišejo o socializmu in o spoznanju pri rodnih zakonov, tedaj je isto, če bi slepec sodil o barvah. Kdor piše o svetovnem učenjaku, prrodf»sloveti in filozofu Hacckelu tako, kakor so naipisalit Sakserjevi pisači v >'07. št. "Glas Naroda" do-tični v resr.ici šc nikdar ni druzega tal kot katekizem in "Sanjske bukvlcc . Tu se doslovno glasi: "Mendaga ni človeka na svetu, ktc-ri hi vzel Ilaeckeljevo temno teorijo za čisto zlato.' Kaj s ličnega zamore napisati o Hacckelu le navaden nevednež, ko-jemu so rezultat fizike, kemije in biologije španska vas, ali pa zagrizen nasprotnik nauka o splošnem razvoju, ki je zdrobil verski humbug in razkril verske bajke kler-kalcev v popolni nagoti. Vsakemu človeku. ki se je dandanes količkaj pečal s prirodoslovnimi vvflami in z naukom o splošnem razvoju, katerega je Haecket utemeljil. ve, da je ta nauk porušil na vsej črti vse verske pravljice o stvarjenju sveta in da je dal kleri-kal zrnu smrtni udarec. To so jezuiti sami priznali s tem. da so rekli, da pripoznajo nauk o ^plašnem razvoju za živalstvo in da sta Darwinovo teorijo o descedenci že učila sv. Auguštin in sv. Tomaž. Hinavci okoli Sakscrjeve "kulturne" plahte! Hočete k še večji dokaz za bankrot verskih pravljic, katere vi imenujete svetinje naših očetov in tisočletne ndoale našega naroda, da bi telil večji vpliv napravili na nerazsodne čitatelje? Mi smo vam hvaležni, da ste to tako odprto priznali, da jc res vaša želja obdržati slovenski narod v temi in nezavednosti, da bi bil za razne jKvstopače v fraku in kuti še na mnoga leta izvrstna molzna kravi ca. Po vaših nazorih bi morali mi in na>i otroci živeti v zmotah, ker so v zmoti ž veli naši pradedje. Kaj ne Sakserjevi pisači, potem hi šla pšenica v klasje za vas iu lenuhe, ki žive o delavskih žuljih. Vi bi jemali že na km svetu plačilo in tu živeli v nebesih, delavci naj bi pa čakali na nebeško veselje onkraj groba. Psovke pa, s katerimi slovenske zavedne delavce obsipate, so le dokaz. da smo veselej zadeli v črno. < )d faliranih študentov, ki se zbirajo t/koli "Glas Naroda" in katerim so dali profesorji v šoli slovo, ker so opaz>'1i, da imajo mesto možganov le žaganje v glavah, pa logično ne moremo sploh pričakovat' druzega kakor psovke. V Ameriko •;> prišli, ker so mislili, da IxhIo lahko živeli, če bodo oznanicva! luun-bttgarijo. Njim se ni šj]0 za resno delo. ker jc to |>o njih načelih nekaj iiizkega. Njim se gre le a denar nezavednih rojakov. Radi k-g a oblajajo v sveti jezi kakor garjevi psi vse, kar jim moti njih kroge. Sakserjevim pisačem te nizke psovke dobro teknejo, ker so že navajeni valjati se v gnojnici kakor pujski in ker jim le smrdljiva hrana še diši. Pri nas "»a tc psovke obujajo le vesel sme p ker se v teh psovkah zrcali vsa dt. n na plitkost Sakserjcvih revolver-ž _*nalistov. 1 r. 2. Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih ob. lok, kar pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleke oil tVortiičarjov. Predvsem je treba izbrati fino in trpežno bingo in vzeti natančno mero, potent sc še le prične z delom. To je pa pri mig v navadi. Ovratniki izdelani naroke, pavolnata podlagami ramenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da jo obleka izdelana solidno. Tako obleke se pa lo dobi pri nas, kakor vsakovrstne uniforme, v čigar izdelovanju smo pravcati mojstri. Telefon —Canal 11518 Slovenci pozor! Iščem služkinjo, ki,« zmotna slovenskega in nemške) jezika. Plačani 15 do 17 tolarjev _ mesec, hrano in stanovanje. Im idovne ponudbe naj se j>ošljojofli ta le naslov: John Mlakar. Box 60, Greenfield, West Allis, »'is. II pošljete denar \ staro do-nMJ movilio, obril'i > Be zaupno na M V. Konda-ta y (1H3 Loomis Str., Chicago, III. Na prodaj pod juko ugodnimi i*>-goji sest mesecev rabljeno poli is-tvo, obstoječe iz 2 ixistelj z vso opravo, 2 peči. 8 stolov, 2 miz itd. Pojasnila daje Upruvništvo "Glas Svobode". BOJ A KI PO/OH 10(10 mož potrebujeva v —Silver Saloon— 401-463, 4th St. Snn Fran. Cal. za piti fino Wieland-oro pivo, kalifornijsko vino in najbolj&e žganje n kaditi najfinojse linijsko smodke. Prigrizek«prost in igralno mize na razpolago. Rojaki dobo hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH. San Francisco, Cal. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno . —-(jOSTILN'O- na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. VBiik potujoči Slovenec dobro do-Sel! C. jhOFBAUER. § Ako potrebujelo odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govori to v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove iwr po j* najnovejši modi in nizki ceni. t< JIH IJ MAHE K, ",81 S. Centre Ave. blizu 18. ulice Chicago, III. 0" -------- ----------9 Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon canai m Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal, DR. WEISSKOPF je Ceh. in odličen, »d ravni k. obiskujlo torej Slovana v svojo korist. e>. .0 ^ 44 BLIE ISLAM) AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Slika predočuje zlatodamskouro (Gold filled,) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje je najboljši ameriški izdelek Elgin all Waltham. Ali Te vrste ura stank lo V obilo naročim se priporoča vsem Slo-vencein in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 7 2 E. Madison St. Chicago, 111. Dulutli South Sliore & Atlantic železnica« 150 Slovencev si zninore 6e omisliti najinjjKjlnejSi s slovenskimi črkami ot>rom!Jen1 pisalni stroj (TyiM-wrUcr) ker le 150 strojev, model 1901. jo v znloid. TI plsiUnl Htroji so z 'lo pri ročni. lako. da zamori- i pisauja ne-veSfi Človek po par vajah hitro In («>• polno pisati. Kit so to zadnji komadi, oddamo Jih imx] tovarniško cono. komad po 912. Društveni tajniki itbbe izdaten piv pust.—Ker se zaloga hhro manjša naj se z naročili ne odlaša. P. O Box 34. OBOKEN, N. J. Vsakovrstna zabavišča ob tej progi. "Raj za ljubitelje športa Srne. Lisice Gosi. Ščuke Medvedi. Volkovi. Jcrebice. Race. Jezerske postrvi. Lipani in sulci Kine udobnosti za ljubitelje športa. Spalni, jcdilui in salonski vozovi pri vseh vlakih. Vsi vlaki so opremljeni z naj modernejšim komfortom. Zn cene, vozni red in knjižice jnsite agentu za vozne listke. J. A. MIC H E A LS< >X, ' M A RT A DSON, Traveling Passenger Agent, General Passenger Agent, Grand Rapids, Mich. Dulnth, Minn.