Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 11. JOLIET, ILLINOIS. 2. JANUARJA 191? LETNIK XXTI Rumuni in Rusi se še vedno umikajo, General von Mackensen napada ob-donavsko luko Braila in naznanja razne uspehe. MALO NOVIC Z DRUGIH FRONT. 4 Novi avstro-ogrski vladar bil v Budimpešti kronan kot ogrski kralj. Laška fronta. Rim, 28. dec. — VrerrfelDske razmere So se izboljšale in topništvo na obeh straneh je bilo delavnejše, zlasti na Krasu. Ponoči so naše čete južno od Monte Faiti (?) nenadoma zasedle neko dolino kakih 1,000 metrov pred avstrijskimi linijami. Samo topniški boji. Rim, 29. dec. — Na trentinski fronti je bilo topništvo posebno delavno, in mali spopadi v soseščini Sana v Adi-ški dolini so se končali v naš prid. Na Goriškem je sovražnik obstreljeval Gorico in predmestja, ne da bi na--^pravil mnogo škode. ". Na Krasu je bilo topništvo zopet delavno. Obstreljevali smo sovražne kolone, pomikajoče se ob cesti Bresto-vica-Selo. Majhen napad, ki ga je poskušal sovražnik na postojanko, katero smo osvojili pred kratkim južno od Monte Faiti, smo takoj odbili. Sovražni zrakoplovi so spuščali bombe na Alo v Lagarinski dolini in na Tozze v Suganski dolini. Nobenih žrtev, niti škode ni naznanjene in zrakoplovi so bili prepodeni povsod. Makedonska fronta. Berlin, 28. dec. — Makedonska fronta: Severovzhodno od Dojranskega jezera je več britanskih stotnij po močni topniški pripravi brez uspeha napadlo bolgarske prednje straže. Položaj neizpremenjen. Berlin, 29. dec. (Brezžično v Sayville.) — Veliki glavni stan je nocoj naznanil: "Makedonsko bojno torišče: Polo-Zaj je neizpremenjen." Rumunska fronta. Berlin (brezžično v Sayville), 28. dec. — Današnje dnevno poročilo se glasi: "Fronta nadvojvode Jožefa: Ob Lu-dovi, v gozdnatih Karpatih, so prepodili oddelki nemških lovcev močne ruske patrole v boju z ročnimi granatami. V odseku Meste Canesci je bilo ponovno živahno streljanje s topovi. Boji v gorah, v Ojtuški in Putenski dolini so zdaj ljuti. "Armada generala von Mackense-na: Dne 27. dec. je pridobila 9. armada pod generalom von Falkenhaynom v novih bojih pri Rimniku Saratu sijajen uspeh nad ruskimi četami, poslanimi v obrambo Rumunije. Dne 26. dec. poraženi sovražnik je poskušal izgubljeno ozemlje zopet pridobiti z nabranimi velikimi masami, ali vsi napadi so bili odbiti. Pruska in bavarska pehota sta udarili na sovražnika odzadaj, in njegove velike kolone so se kmalu valile nazaj. Naše čete so ga vrgle iz njegoyih novih postojank, ki se je v njih ustanovil ponoči, in so ga prepodile onkraj Rimnika Sarata. "Ob istem času >o prodrle nemške in avstro-ogrske čete jugovzhodno skozi močno utrjene ntske linije. Odbile so tukaj tudi ljute protinapade od strani in prodirale boreč se v severni smeri. Sovražnik je utrpel težkih izgub. "Včeraj smo ujeli 3,000 mež in uple-niil 22 strojnih pušek. "Deveta armada je ujela v bojih pri Rimniku Saratu skupaj 10,220 Rusov. "V Dobrudži so Turki in Bolgari včeraj prepodili Ruse z močno utrjenih višin vzhodno od Malhina." Prodiranje v Valahiji. Berlin (brezžično v Sayville), 29. de^!. — Današnje dnevno poročilo se glasi: "Fronta nadvojvode Jožefa: Južno krilo armadne skupine pod poveljstvom peh. generala von Geroka je v soglasju z vojaškimi kretanji prodrla proti vzhodu v gore. Nemški in avstro-ogrski oddelki so osvojili po spopadu od moža do moža in z bajonetom več zaporednih sovražnih postojank. Ujetih je bilo 1,400 Rusov in Rumunov ter uplenjenih 18 strojnih pušek in 3 topovi. "Armada feldmaršala von Macken-sena: Na levem krilu 9. armade so bavarska in avstrijska moštva pod poveljstvom generallajtnanta Kraffta von Delmensingena zlomila odpor sovražnikov v gorovju in prodrla do Du-mitrestija, 20 kilometrov severozapad-no od Rimnika Sarata. Desno krilo je napredovalo v severovzhodni smeri, med Rimnikom in Buzeu, osvojilo več najtrdovratneje hranjenih vasi in tako nadlegovalo bežečega sovražnika, da se ni utegnil zbrati v pripravljeni postojanki na jezerski visoki planoti. V teh bojih se je odlikoval zapadno-pruski pešpolk št. 140 po odlični hrabrosti. "Dne 28. dec. je bilo dovedenih 1,400 ruskih ujetnikov ter uplenjenih več strojnih pušek in 3 topovi. "Kraj Račelu v Dobrudži je bil o-svojen." Dunaj poroča zmago. Berlin, 30. dec. (Brezžično v Sayville.) — Iz Dunaja je dospelo danes .-.ledeče dnevno poročilo avstro-ogr-skega vojnega vodstva z dne 29. dec.: "Rumunsko bojišče: Tekom včerajšnjih bojev v Valahiji in v gorah za-padno od Fokšanov smo ujeli nad 3,-000 Rusov in Rumunov ter uplenili šest topov in nad 20 strojnih pušek." Živahni boji. Berlin, 1. jan. (Brezžično v Sayville.) — Današnje poročilo generalnega štaba o bojih na vzhodni fronti pravi: "Uradna poročila s fronte v Rumuni Ji in na vzhodu pravijo, da se vrše živahni boji." Ruska fronta. Berlin, 28. dec. — Fronta princa Leopolda: Na več točkah so podjeli ruski oddelki sunke, a so bili uspešno odbiti. Petrograd, 28. dec. — Sovražne baterije težkih havbic bombardirajo odseke naše fronte v okraju vzhodno od Carkuva, v soseščini Penjakov (južno od mesta Brody), kjer so naši zakopi poškodovani ponekod, ter tudi odseke Garbuzov, Gukalovški gozd in Avgu-stovka. Ob reki Narajuvki, pritoku Zlote Lipe, so naši skauti prešli na zapadni breg v soseščini vasi Svistelniki in. prepodivši sovražno patrolno stražo, prinesli nazaj na naš breg gradil za napravo zobčastožičnih zamotov. Sovražnikovi poskusi, priti čez reko Dnjester jugovzhodno od Galitiča, blizu Simikovec, so bili ustavljeni po našem streljanju. Nobenih važnih dogodkov. Berlin, 29. dec. — Fronta princa Leopolda: Nobenih važnih dogodkov. Petrograd, 29. dec. — Sovražni skau-ti so poskušali, približati se našim o-koponf blizu Sidonuvkov, južno od mesta Brody (Galicija), a so bili odbiti po našem streljanju. Sovražnik by Amarlcun 1'reH« AMloctattou. '•loyd-george in drugi člani angleške vlade. .'Sl>kor smo poročali, je bila začet-1,1 1'reteklega meseca sestavljena vlada ua Angleškem, z Davidom Lloyd-George kot prvim ministrom na cehi. Na sliki so videti nekateri člani | ,iove '» »tare vlade angleške, in sicer: 1, -ir Edward Cars.on, prvi lord adnil-ralstva v novi vladi; 2, David Lloyd-I^.e^rge, premier (prvi minister); 3, Andrew Bonar I aw, zakladniški kan-rclar in obenem voditelj v zbornici prostakov, z mrs. AsqiiitJv; 4, grof 'i Grey- državni tajnik za zunanje stvari v prejšnji vladi; 6, Herbert A. Asquith, prvi minister in prvi lord zakladnice v p. v. nadalje bombardira naše postojanke blizu Gukalovskega gozda in vas Gra-bovgc. Francoska fronta. Berlin (brezžično v Sayville), 28. dec. — V včerajšnjih bojih na zapadni fronti -o zavezniki izgubili 8 zrakoplovov, poroča danes glavni stan. Pariz, 28. dec. — Na levem bregu reke Meuse je sovražno topništvo, odločno p>-otiobstreljevano po nas, silno bombardiralo naše postojanke na fronti Le Mort Homme in Griča 304. V Lotaringiji smo izvedli nenaden napad na zakop severno od Badonvil-lera in uplenili dve strojni puški. Na ostali fronti je bilo streljanje s topovi v pristankih. Francoski zrakoplovci so včeraj in snoč} bombardirali razne postaje in tovarne v nemški zasedbi. Herteaux in Guynemer. Potrjeno je bilo, da je poročnik Herteaux dne 26. dec. zbil svoj petnajsti sovražni zrakoplov. To se je pripetilo nad gozdičem pri Vaux. Istega dne je podporočnik Guynemer zbil na neki točki vzhodno od Misery svoj štiriindvajseti nemški zrakoplov in dne 27. dec. je premagal svojega petindvajsetega zračnega sovražnika južno od Maisonetta. Nemški uspehi pri Verdunu. B'./!in (brezžično v Sayville), 29. dec. — Veliki glavni stan je danes naznanil: ".Armada nemškega prestolonaslednika: Na zapadnem bregu reke Meuse, na Griču 304 in na južnem slemenu Mrtvega moža so oddelki pešpolkov št. 13 in št. 115 ter strelskega polka št. 37 — ki so se vsi odlikovali z redko hrabrostjo ob reki Somme — prodrli v francoske postojanke. Vsled temeljite topniške priprave in učinkovitosti dostikrat preizkušenih minskih me-talnic, katerih neogibna potrebnost kot pehotno orožje se je ponovjio pokazala, je bila pot prodirajočim mo-štvoita odprta do 2. in 3. linije sovražnih postojank. Dovedenih je bilo 222 ujetnikov, med njimi 14 častnikov, in 7 strojnih pušek. Več francoskih protinapadov je bilo odbitih. "Naši hrabri Virtemberžani in Ba-denčanje so dovedli več ujetnikov iz sovražnih postojank v Cheppyskem gozdu in pri Malancourtu." Topniški boji. Berlin, 31. dec. (Brezžično v Sayville.) — Uradno poročilo velikega glavnega stana: "Topniški boj je bil zdajpazdaj južno od kanala La Basee, 11a obeli straneh reke Somme in severozapadno od Reimsa zelo živahdf, "Južno od reke Amre smo z našimi dalekonosnimi topovi zažgali več .sovražnih municijskih skladišč.' Kavkaška fronta. Petrograd, 28. dec. — Zasedli smo ves vrh južno od Atamana, južno od Vana. Turki so se umeknili v smeri vasi 111. Karel kronan kraljem. London, 30. dec. — Amsterdamski poročevalec za Exchange Telegraph Co. brzojavlja, da se je vršilo v Budimpešti danes dopoldne kronanje kraljevske dvojice v cerkvi sv. Mateja /. vsem tradicionalnim pompom ali sta-rošegnim veličasljem. Kralj je nosil svečanostno uniformo ogrskega feldmaršala in je bil obdan po kapitanih ogrske telesne straže na konjih. Kraljica se je vozila v vozu, ki ga je vleklo 16 konj in 11111 so sledili pazi. Kardinal Czernoch, prvak med ogrskimi nadškofi, je spremljal na čelu duhovščine kraljevsko dvojico v cerkev, v kateri je kralj prisegel, da bo ščitil koristi katoliške Cerkve proti vsakemu sovražniku. Po kronanju je vladar pred parlamentom in vpričo 0-gromne množice ljudstva prisegel na ustavo. Od 18. do 45. leta starosti. Washington, D. C., 29. dec. — Vsak telesno sposoben državljan Združenih Držav v starosti od 18. do 45. leta je podvržen službi v narodni gardi v vojnem času, brez nadaljnjega kongresnega odloka, po pravilih vojnega de-partmenta. Wilson star 60 let. Washington, D. C., 28. dec. — Predsednik Wilson je 60 let star danes. Videti je.za deset let mlajši. Kakor izjavlja dr. C. T. Grayson, njegov zasebni zdravnik, ni bil predsednik Wilson še nikdar v boljšem zdravju. Zavezniki odklanjajo nemško ponudbo. Pravijo, da mora Nemčija dati sprejemljive pogoje, preden privolijo v mirovno konferenco. BERLIN SE ŠE TRUDI ZA MIR. Predsednik Wilson čuje in čaka, da pride čas za njegov nastop. Washington, D. C., 29. e računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, —. kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55. Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: 10 K za...$1.50 j 100 K ?a...$ 14.00. 25 K sfa...$3.75 | 1000 K za.. .$139.00. 50 K za.. .$7.25. j 5000 K za.. .$690.00 Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ill. 2. AMERIKANSKI SLOVENEC, 2. JANUARJA 1917. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo, AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 2. jan. — Pa smo v novem letu. Njegov nastop so naznanile parne piščali po tovarnah, kakor o-bičajno. Veselo so ga pozdravljali v veselih krogih, tako zlasti na drugem ■družabnem sestanku s plesom, ki ga je priredilo Mladeniško zabavno društvo "Slovenec" v dvorani K. S. K. J. n? Silvestrov večer, in na banketu Hrvatskega pjevačkega družtva "Gorska Vila" v hrvatski šolski dvorani. Oboji prireditvi sta ob ogromni udeležbi u-speli sijajno, kakor čujemo. Tudi prva pobožična zabava društva sv. Antona Pad. št. 87. K. S. K. J. v Sternovi dvorani v soboto zvečer je imela najlepši uspeh. —G. Josip Franjo Mikulec, ki potuje peš okoli sveta, je imel lepo predavanje snoči v Sternovi dvorani. Po-flisšalcev je bilo zbranih zadovoljivo število. G. predavatelj je govoril v hrvatskem jeziku prav zanimivo o svojem peš-potovanju po Severni in Južni Ameriki, Novi Zelandiji, Avstraliji, Aziji in Evropi. O tem izporočimo morebiti še kaj več. —143 salunov imamo letos v Jolietu, tri več nego lani. — Rojak Andrej Kristan na 1317 Hickory st. si je kupil lep avtomobil. — Peska na obstranske tlake! Nedavni zimski dež je izpremenil sneg po obstranskih tlakih v brozgo, ki je potem zmrznila in poledenela. Poledica po obstranskih tlakih pa povzroča nebroj izvinkov in odrg in drugih ■nezgod. Zato posipajte peska ali pepela ali žaganja po obstranskem tlaku pred svojo hišo pozimi! In bodite tudi v tem oziru — zgledni! — Protest. Jofietska trgovska združba (Association ob Commerce) hoče protestirati proti načrtu za ustanovitev električnega stola v državni kaznilnici v Jolietu. Na konvenciji illi-noi.ških državnih pravdnikov je bilo namreč sklenjeno, priporočati odpravo obešanja kot smrtne kazni za umor in uvedbo električnih stolov za usmr-čanje v kaznilnicah v Jolietu in Ches-teru. Temu načrtu mora mesto Joliet nasprotovati. To mesto je ze itak razvpito kot "Prison City". In po u-vedbi električnega stola bi utegnilo dobiti še pridevek "Death House", kakor nazivajo Sing Sing. Skoro vsi u-»nori v državi se dogajajo v Chicagu, pa naj v Chicago uvedejo tudi smrtonosni stol, pa ne v Jolietu! Tako ne- kako piše "Joliet Hera!dN-ews", in prav ima. — Mlada uzmoviča. Dva mladiča, po imenu Alfred Martin, 209 John st., in Ernest Hoefer, 268 William st., stara še ne 18 let, sta bila v petek prijeta pod obtožbo, da sta "kradla" avtomobile. Blazniva strast za izprevožnje v avtomobilu in pomanjkanje denarja za uresničevanje vroče želje sta vzroka, da sta se mladiča razvadila uzmati avtomobile kar s eeste, ne da bi lastnik vedel ali dovolil. Vsakikrat sta se vozila v avtu, dokler se ni zadnji ali poškodoval, ali ustavil, ker mu je pošla gazolinska zaloga. Prijeta mladiča sta priznala, da sta tako uzmala šest avtomobilov. Vsak avto je pozneje našla policija. Opuščeni so bili kraj ceste tu pa tam. — Warden Zimmer ostane ravnatelj državne kaznilnice v Jolietu še najmanj do dne 1. febr. Dotedaj ne bo imenovan njegov naslednik, pravijo. — Mestna policija namerava temeljito zatreti kvartanje za denar po sa-lunih. Z novim letom prične poostren lov na "gamblerje". — Zaboden v zasebni banki. Neki Carmelio Oricia je zabodel svojega rojaka Salvatore Bucciferra dne 27. dec. pred omrežjem v zasebni banki Nicholas Cordanovi, na vogalu Scott in Cass streetov. Bankirjev sin je streljal na napadnika, a ga ni zadel, ker je zadnji prehitro utekel. Napadenec, s četverimi ubodnimi ranami, je v bolnišnici sv. Jožefa v petek popoldne umrl. Joliet, 111, 28. dec. 1916. — Cenjeni g. urednik: — Zopet Vas nadlegujem (—Nasprotno! Op. ur. —) s par vrsticami. Najprvo Vam naznanim izid volitve za leto 1917. Izvoljeni so bili sledeči: Franc Zupančič I, predsednik; Franc Zupančič II, podpredsednik; M. Rakar, tajnik; Jerry Laurič, blagajnik; Franc Laurič, zapisnikar; Anton An-zelc, Franc Tushek in Jack Mejak, nadzorniki; Franc Smrajc, reditelj; Frank Lušina, oskrbnik. Ko bode zagledal ta moj skromni dopis beli dan, bode zatonilo leto 1916 v večnost. Zatorej voščim vsem Slovencem veselo in srečno novo leto 1917 in jih vabim dne 7. jan. iz Jolieta in okolice, da se udeležijo lepe žalo-igre "Mati", katero uprizori dr. "Triglav" 7. jan. v Sternovi dvorani, N. Chicago St. Uloge so razdeljene v dobre roke, tako je pričakovati vsestranskega vspeha. Torej 7. jan. vsi na Sterns Halo in pokažimo, da se zanimamo za slovenske dramatične predstave! Lep pozdrav vsem M. Rakar. ako bi tebi kazalo, da bi ti imel do ber biznes s to stvarjo in tvoj šribar mastno plačo, vidva bi bila prva, pa bi naj bilo že od farjev ali od "petlar-jev", samo da je groš. Za sedaj naj zadostuje. In ne že lim prepira, in vi svoje reči delajte, mi bodemo pa svoje; vsaki pometimo pred svojim pragom, pa bode pred vsemi čisto — in mirna Bosna. Pozdrav vsem čitateljem tega lista. L. Andolšek, eden prizadetih. Denver, Colo, 26. dec. — Tukaj vam pošiljam $2.00 za celoletno naročnino in vas prosim, da mi pošljete atlas. Ne bom vam pošiljal nobenega kvodra li-istu v podporo, kakor je poslal "stari naročnik" iz Denverja Glasu Prismo-de, o pardon — Glasu Svobode. Po naključju mi je prišel ta umazani list ali bolje rečeno "glasilo ta rudečih" v roke. Ko malo površno pogledam, o-pazim dopis iz Denver, Colo. Ko pre-čitam, vidim, da so se tudi naši socija-listi, katere lahko seštejem na prste na eni roki, malo zbudili in sklanfali en dopis, seveda "v korist slovenskemu narodu". Dne 19. nov. smo se podali od hiše do hiše Joseph Lesar in John Turk in nižje podpisani, da bi naznanili ljudem in popisali imena družin, ako bi bilo zadostno število, da bi si sezidali Slovenci in Hrvati skupno cerkev. Ali mi nismo šli to sami od sebe, ampak smo bili izvoljeni za to na skupni seji večine vernega ljudstva, da bi si že enkrat postavili svoje zbirališče, namreč svojo cerkev. Ali ta pe-torica "ta rudečih" je hitro porabila to priliko, da bi nam razdrla to dobro stvar. Hitro so se zbrali in napisali dopis v njih napredni list Glats Svobode. In "stari naročnik" je dal tudi 25c listu v podporo; pa mislim, da bodete morali poslati še dosti kvodrov, da boste vzdržavali tisti vaš list. "Stari naročnik" piše, ali bolje rečeno njegov "šribar", da smo se toliko izobrazili, da bodemo zadeti zidati "Božji hlevček". Vprašam Te, "stari naročnik", zakaj rje pa vi toliko ne izobrazite, da bi vi začeli zidati svoj narodni dom, čitalnico ustanovili, pevsko društvo? Jaz sem tudi navdušen za narodno stvar. Vam želim obilo uspeha. Ali jaz vam toliko povem, ko niste še toliko izobraženi, da najprvo nam je treba cerkve in potem lahko pridejo vse druge reči. Človek se mora najprvo na noge postaviti, potem se začne oblačiti, ne pa na glavo in začeti srajco oblačiti. Ko si bil rojen, ali te niso nesli v cerkev k sv. krstu? Potem ko si od-rastel, so te poslali v šolo, in potem si se učil še razne druge stvari. "Stari naročnik" pravi, da smo bili dobro "v rožcah" kljub temu, da je Denver suh. "Stari naročnik", ali ne veš, da'je snha cela država Colorado? O izobraženosti! In jaz mislim, da je bil ta "stari naročnik" sam ie bolj "v rožcah", ker ni prav razumel, ker pravi, da smo pisali imena onih, ki ne bodejo nasprotovali. Ali mi smo popisovali imena tistih, kateri so zadovoljni prispevati za cerkev. Seveda, ko bi bili mi trije zapili vsaki par dolarjev, pa bi bili "fajn moije". Naj ti ie to povem: Indianapolis, Ind, 28. dec. — Dragi g. urednik! Prosim, sprejmite ta moj dopis v predale nam priljubljenega lista A. S. Kar se tiče delavskih razmer, so precej dobre, zaslužek je pa odvisen od delavcev. Povrhu tega je pa draginja takšna, da si ubogi delavec komaj preživi svojo družino. Kedaj ise bodo cene znižale na živilih, to si bodo pa tru-sti premislili. Na društvenem polju napredujemo čeloma dobro. Posebno pa napredujemo pri naši farni cerkvi sv. Trojice, kajti kupili smo lansko leto prižnico, ki stane $450. Pred enim mesecem smo dali cerkev zbarvati, stane $475. Kupili smo novo veliki altar, stane $950. Darovala ise je prva sveta maša o polnoči pred novim lepim altarjem. Bila je zares vesela noč sveta noč. Ako nam ljubi Bog ohrani zdravje, bomo imeli za Božič nove orgle. Zahvaliti se imamo našemu č. g. župniku, Rev. F. Cirilu, ki se je trudil na vse moči, da bi bila lepo okrašena cerkev ,ker to je bilo potrebno. Če si kateri kaj premisli in spozna, da ni to najbolje za g. župnika, ki mora po hišah kolektati, pa v našo korist, ne v svojo. Ali povrhu tega tso pa tudi tukaj v naši naselbini tisti, ki se kličejo "suculisci", naši "ta rudeči", ki jim je naša lepa cerkva na poti, čeravno lisci nič niso dali zanjo. Pravijo, da so naprednjaki, pa zmi-raj eno godlo mešajo. Svetoval bi jim bulgarskega čaja, naj si ga nasoče, on je dober kričistilec; če ne, se bo našim "ta rudečim" pamet zmešala, bodo morali v "krezi hatis". Če "ta rudečim" ne bo bulgarski čaj pomagal, jim bom v drugič svetoval kakšne druge medicine. Objednem pošiljam častitko Am. SI. k njegovi 25-letnici. Bog te ohrani še druzih 25 let! In želim, da bi postal dnevnik. Bojim se, da bi g. urednik zavrgel moj dopis v koš, pa rajši končam. Obenem pozdravim vse čitatelje(ice) tega lista in zavedne katoličane. In voščim srečno novo leto! Naročnik. Mankota, Sask, Canada, 22. dec. — Ker je Amerikanski Slovenec prvi katoliški list med Slovenci v Ameriki in je tako zanimiv, da brez njega niti en teden ne bi mogel biti, in ker je pred kratkim obhajal isvojo 25-letnico, zato mu želim, da bi napredoval in postal dnevnik, potem pa učakal svoj zlati jubilej. Voščim vsem Slovencem in Slovenkam vesele praznike in srečno riovo leto 1917. S pozdravom devetletni naročnik Jos. Kovach. NOVOLETNICA. Poleti, novoletnica, kjer vidiš sled krvavi, tam pot je tvoj: pri ljubljenih bojnikih se ustavi! Sporoči jim: "Vse čaka vas... Planine v krilih belih, pražnjili vrhove dvigajo strmeč iznad mejnikov istražnih. Pšenična bil iz tal kipi: Ni bilo jih ob moji setvi, nemara pridejo možje ob julijevi žetvi. Vsa okna so zamišljena, zaverovana in zasopla, in čakajo, da z vami spet pomlad se vrne topla. Od čakanja so trudnega zaspali davno vsi cvetovi le rožmarin nam zeleni v zvestobi vednonovi." Ponesi, novoletnica, čestitko v srčnem ognju vneto, s krvjo jim piši v beli isneg: "Veselo novo leto! In kadar sneg porazkopni, in črk škrlatnih sled izbriše, vrnite se — in z vami mir priromaj v naše hiše!" Silvin Sardenko. IZ VOJNE. Vojna zvijač« s čepicami — Vojne pse vodijo petnajstletni dečki. — Ruska lopata. Pogostokrat markirajo Nemci cele rojne črte na ta način, da odlože in nataknejo čepice na palice, katere potem smatra sovražnik za prave rojne črte. V resnici se pa nahaja pet metrov za to navidezno rojno črto nekaj dobro iskritih vojakov, ki odgovarjajo na sovražni ogenj. Cele ure streljajo Rusi na čepice, med tem ko naši oddajajo le dobro namerjene strele. Sanitetni psi, vodeni od dečkov, sta- rih 15 do 16 let (prostovoljcev), služijo izborilo. Zelo veliko ulogo igra v sedanji vojski lopata. Ruska lopata z udobnim držajem je zelo pripravno orodje, s katerim je mogoče se neverjetno hitro zakopati. Vsak vojak ima lopato in ko pridejo v ognjeno črto, ise tako raz dele, da izmenoma trije možje kopljejo, dva pa streljata. Komaj se je uredila bojna črta, že strelja izborno in nevidljivo iz izvrstnih zemeljskih skrivališč. Vsak izmed nas pazi na to, da si osvoji rusko lopato, ker se ž njo igraje more delati. Pogreb ruskega ujetnika. O pogrebu nekega ruskega ujetnika, ki je za jetiko umrl v ujetniškem taboru pri Freiistadtu na Gor. Avstrijskem, poroča "Arbeiter-Zeitung": Samotno, žalostno je bilo umiranje, ki je bilo sojeno temu štiridesetletnemu kmetu iz okolice Kijeva. Daleč od domovine ,od žene, ki jo je zapustil s peterimi otroki najnežnejše starosti; samo dva tudi ujeta ruska sanitetna vojaka sta bila navzoča v bolnišški baraki, ko je v temni noči izdihnil svojo dušo. Njegovi tovariši so dobili od ^avbnega mojstra, ki je zgradil barake, nekaj desk, iz katerih so zbili preprosto, neostruženo krsto. Drugi so napravili iz dveh drogov preprost križ. Občina je posodila pregrinjalo za krsto. Tako so bile gotove vse priprave za pogreb ujetega, sedaj vseh težav rešenega Rusa. V nedeljo, 21. decembra, ob 10. dopoldne so pokopali tujega vojaka. Vojaki stražnega bataljona so prinesli smrečja iz gozda in so si izposodili ročni vozič, ki je rabil potem za mrtvaški voz. Pokopališče, na katerem je bil pokojnik pokopan, leži na visokem hribu. V tem je profos zbral pogrebce: iz vsake barake po dva moža, ki so tudi dobili smrečje, da so ga podarili namesto vencev umrlemu tovarišu. Na južnem Ruiskem je namreč navada, da pred pogrebnim iz-prevodom potrošajo od deset do dvajset korakov smrečje na pot. Ko so naložili krsto z mrličem na voz, so u-jetniki zapeli otožne korale, ki so jih vsi navzoči, tudi kmetje iz okolice, ki so prišli v cerkev ali pa na trg v Frei-stadt, poslušali odkritih glav. Vse je bilo globoko ginjeno, tudi stražno moštvo. Nato se je začel izprevod pomikati. Spredaj je hodilo šest mož s smrečjem, potem mlad, visok Rus, ki je nosil križ, potem dvajset pevcev, krsta in končno ostali pogrebci, sami soujeti tovariši, ki so prišli skupaj z umrlim pod orožje in so bili tudi ž. njim vred ujeti. Bil je zelo žalosten pogled. Izprevod se je pomikal pojoč mimo taborišča na pokopališče pri Sv. j Petru. Ob grobu je neki ujetnik iz- j pregovoril par besedi, oglasil se je nato še otožen slovanski zbor in potem je zaropotala zmrznjena prst na krsto. Preprosti križ, ki so ga nosili pred iz-prevodom, so zataknili v zemljo in kratek napis na njem pravi, da tamkaj počiva Andrej Leško, kmet iz I. v Rusiji, rojen leta 1874. Tam gori na samotnem bregu, na pokopališču, ki obdaja romarsko cerkev, zgrajeno v trinajstem stoletju, je isedaj našel svoj mir on, kmet iz daljnje Rusije. Kako naznanja vojak smrt svojega sina. češki "Čas" piše: Inženir in bivši orožniški poročnik Friderik Videry iz Nyiredyhaze je izdal za svojim sinom edincem, 28 letnim absolviranim tehnikom in četovodjem 66. pešpolka sledečo osmrtnico: "Ne izdajam sledeče osmrtnice >s črnini okvirjem, ker smatram smrt v sedanji svetovni vojski častno za onega, ki je padel. Moj sin Štefan, ki je s četo 59 mož stražil železniški predor, je prišel vsled izdajstva v dvojni ogenj tisoč Rusov, ki so naše obkolili. Mala četa naših vojakov ise je junaško borila, tako, da so samo trije ostali živi, težko ranjeni, a vsi drugi so padli. Zelo obžalujem svojega sina; a izpolnil je svojo dolžnost in bo ostal za vzor ogrskim vojakom. Na njegov grob ne morem nobenega povabiti, ker se v vojski ne prirejajo slovesni pogrebi. Kljub vsemu iskanju nisem mogel najti njegovega groba, ker so bili v onem kraju Rusi. Izgubil sem v svojem 85. letu edino svojo podporo in upanje, ali naj se zgodi božja volja. Amen." Boija služba na bojišču. (Iz strelskih jarkov pri Ypernu.) Prvi dan, ko smo došli, se nastani bataljon v neki vasi, ki leži do 6 kilometrov za najsprednejšo črto v rezervi Zjutraj, v petek 27. novembra se napove: Katoliško moštvo izstopi k službi božji. Prosim narednika za dovoljenje in korakam z ostalimi katoliškimi podčastniki in vojaki stotnije. Služba božja se vrši na prostem v sredi razstreljene vaui. Neka prejšnja miza iz neke trgovine služi za oltar. Ko se zbere katoliško moštvo bataljona, prihiti župnik. Spremlja ga poveljnik naše stotnije, edini katoliški častnik v bataljonu. Kratko javljenje, nato nastopi gospod župnik. V prvih besedah nam pove nepričakovano veselo obvestilo, da je prinesel Najsvetejše. Lahko si predstavljaš, kako ismo se vsi veselili, osobito jaz, ki mi zaradi hitrega odhoda ni bilo mogoče, da bi se bil izpovedal in da bi bil pristopil k obhajilni mizi. Zapeli smo, nato nas kratko gospod župnik pripravi. Skupno obudimo kesanje, nakar nas duhovnik vsled podeljene posebne oblasti odveze grehov. Molimo kratko pripravljeno obhajilno molitev, in več molitvic; »sledi sveti trenutek, ko sprejmemo vojaki pod mili mnebom med gromenjem topov iz duhovnikovih rok sv. obhajilo. Prvo sveto obhajilo me ni tako ganilo, kakor današnje. Kakor jaz, so pač vsi čutili. Vzpodbudno je bilo, kako pobožno je sprejel sv. obhajilo poveljnik naše Stotnije. Po nekaterih zahvalnih molitvah smo zapeli zahvalno pesem. Gospodu župniku se še osebno zahvalim za podeljene nam milosti. Tožil je, kako težko da more ustreči vsem željam kot edini katoliški duhovnik v diviziji in v šestih lazaretih. Mašuje trikrat vsak dan, podnevi in ponoči je na nogah o-ziroma na sedlu. Grajal je ljudi, ki doma kritikujejo delovanje vojaške duhovščine, dasi ne poznajo njenega dela in razmer, v katerih posluje. stih mesecih tega leta v "evropske dežele" izvožena živila dosegla vrednosti do 670 milijonov dolarjev. To se pra vi, da vrednost živil, ki se pošljejo vsak mesec iz Združenih Držav v Evropo, še znatno presega ogromno višino nad 60 milijonov dolarjev. Nadloge obisti. Ogromen izvoz živil. Washington, D. C, 29. dec. — Naj-raznovrstnejša živila zapuščajo neprestano v ogromnih množinah pristane Združenih Držav. Iz statističnih podatkov, ki jih je pravkar objavil zavez-ni urad za inozemsko in todeželsko trgovino, je razvidno, da ise v prvih enaj- Vnetje obisti in mehurja, zaustav-^ | Ijenje in gošča vode, boleče puščanje vode, otekle noge in hrbtovol radi neredov v obistih, riganje in kislost vi želodcu se uspešno lečijo s Severov*^ Zdravilom za Obisti in Jetra (Severu Kidney and Liver Remedy). Cena 50cl in $1.00, v vseli lekarnah. Močenje pri otrokih se prepreči s tem lekom. Ako; želite, lahko pišete po cirkular — navodilo kako in kdaj rabiti Severovo' Zdravilo za Obisti in Jetra. Dobite je brezplačno. Ako še nimate slovenskega Severovega Zdravstvenega Kole-, darja za 1917 (Severa's Medical Almanac for 1917) vprašajte zanj vašega lekarnarja. Če ga on nima pišite naravnost na W. F. Severa Co, Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Jan. Zdrave ribe. Bolnik: "Ali so ribe zdrave?" , Zdravnik: "Jaz nisem še nobene^ ^ zdravil." North Chicago Street Zeli vsem srečno in nspešno IPosfenasite Novo Pivo Old Lager STEKLENICA Je BOLJŠA in oknsnejša pijača, kot katero drugo pir«. -IZDELUJE GA- Joliet Citizens Brewing Co. Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salonih t Jolietn w Union Coal & Transfer Co. tU CABS STMT, JOLIBT, ILL. Piano and Furniture Moving. Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 41*. Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich ia Sir 1002 N. Chic»f® Stmt Konjuftnilcft ti« 206-207 Ohi« St.. JriUt, 111, Priporoča •lavnemu občinstva tvoj zavod, ki j« eden največjih mesta; ima lastno zasebno ambulanco, ki j« najlepla v Jolietu in n tvašk« voiov« in kočije Na poliva M posluii vsak ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v nali stroki se oglasit« ali telafonajt«. Cbicai tel. 2575 in N. W. 344. Nafti kočt}aii in vsi delavci so Slovenci. (ft ?» AMERIKANSKI SLOVENEC, 2. JANUARJA 1917. Družba sv. Družine V ZJEDIN.JENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) SeflBŽ: JOLIET, ILL, Inkorp. v drž.111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 Vstanovljena 29. novembra 1914 DRU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGAJEDEN ZA VSE.' GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: L Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, III. Josip Težak, Joliet, III. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, I1L KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) W kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. HR i i S g | ::: KOMITA. ::: Bulgarski spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Jaklič. Vlak je bil pripravljen odpihati iz postaje. Na tej postaji obstane ponavadi samo toliko časa, da izmenja pošto, potnikov ni itak dosti. Ali danes, kakor še nikdar preje, je bil kolodvor poln kmetov in kmetic, vsi so živahno govorili. Poslavljali so se od onih, ki so imeli čepice okrašene z bukovim listjem in cvetkami. Bili so to rezervisti iz sosednjih vasi, ki so bili vpoklicani na tritedensko vajo. A neka govorica o vojni je bila kmete tako prestrašila, da so sč poslav Ijali od vojakov, kakor da "se ne bi nikdar več videli. Vsi so bili zbrani pri starem, dolgem vagonu tretjega razreda takoj za strojem. Ta razred ima že od nekdaj to grozno prednost. V nesrečah se prvi Vagoni vedno razbijejo z vsemi potniki vred, in s tem varujejo zadnje, za , katere se več plača. V zadnjem hipu, ko je lokomotiva že zažvižgala za odhod in ko so ise vozovi že pomikali naprej, je urno skočilo krasno dekle na stopnice voza in podalo cvetke visokemu, modrookemu orjaku, ki je slonel na oknu. Vojak je Prijet cvetke in krepko stisnil dekletu roko. Vlak je odpihal, in oba mladca nista imela časa, da bi izpregovorila besedo. Dekle je stalo, vsa zasoplja, rdeča od razburjenja; z očmi je »sledila vozu, ki je polagoma izginjal v dalje. * * * Vlak je izginil za gričem. Solnce se je nagibalo k zatonu za črne gore. , Vlak je hitel čez tiha, gola polja. V vozovih so bil nažgali svetilke. Mladi fantje so se krepčali s tem, kar so jim doma dali za pot. Naenkrat jc lokomotiva zažvižgala ; 'n vlak je obstal. t- "Kaj se je zgodilo? Kaj smo že na Postaji?" so se povpraševali potniki in hiteli k oknu. Vlak je obstal v sredi polja; gotovo sc je pripetila kje kaka zapreka. "Glejte rdečo luč," je zaklical nek Klas. In v resnici, pred čuvajnico je svetla na tleh rdeča luč kot znak, da je hližnji most pokvarjen in da mora vlak tu počakati do jutra, to se pravi, dokler ne bodo popravila končana. Kdor hoče, lahko izstopi," je klical »Prevodnik ter odpiral vrata. V hipu so bili vojaki na prostem. Tudi potniki so poskakali ven, a ti liso tega dogodka pozdravili tako rav-"odušno. . i' ll1* "To je neisramno!" so kričali potniki drogega razreda. Rezervisti so kljub tej nepriliki osta-I^Riirni, čudili so se, jezili pa prav nič. ? 'Po travi! Spimo pod jasnim ne- >mr ^oben vojak ni hotel oatati v va-in ko je gospoda zapirala okna, ' se ponoči ne prehladi, so polegli *trvisti po mehki travi in uprli svoje v blesketajoče se zvezde, in njih so odhitele v daljo, v domačo kjer so misliti nanje z istim kopr-*»jem. * • • ^olagopia je potihnil pogovor, vse »okrog j« bilo tiho. Slovo in ločitev od vsega, kar je srcu ljubo in drago. Združeno z prijetnim nočnim hladom, je zaspavalo utrujene mladce v trdno spanje. V nočni tišini se je culo sa mo mirno dihanje zdravih, krepkih fantov. Samo Mladen Rajčev ni spal. Mladen je bil, kateremu je podalo dekle šopek pri slovesu. Slika deklice ni hotela zbežati iz njegovih oči, iz njegovih oči, iz njegovih misli. Neprestano jo je videl pred seboj tako kakršna je bila pri slovesu: z zardelim licem, zasopljeno vsled hitrega teka, -: temnimi, ognjenimi očmi, z ustmi, rdečimi kot korale, na katerih so obtičale sladke, neizrečene poslovilne besede. Njegova roka je nežno stiskala cvetke ki mu jih je podala v zadnjem trenutku, njegova roka je še trepetala od stiska njene roke... V njegovi duši se je prebudilo skrito hrepenenje, vroče koprnenje nekoga videti, nekomu reči nekaj, za kar ni mogel najti besedi, kar mu je ležalo na prsih 'kot kamen. Čutil je, da mu je ostala na postaji hjegova duša, srce, in kakor da leži tu afeto nepoznan Mladen. Njegova bol je izvirala iz tega, ker zadnjih dneh tli videl Cenke; videl jo je samo zadnji hip pred odhodom. Niti besede ni mogel z njo izpregovoriti in tako mnogo bi ji bil rad povedal pred ločitvijo! Njemu se je prikazala kot sanje in izginila je kot sanje. Očitno je bilo, da je dekle na skrivaj priteklo se poslovit od njega. In ko sta se isrečala vroča pogleda, ji je zamrlo srce v boli in obupu. Samo on je bil vzrok, da so jo doma pridržali. Dan poprej je bil šel k njenemu očetu, čorbadžiju Milošu Karadželevu, ponosnemu kmetu. Ko je prišel Mladen, je imel Miloš ravno goste. "He, Miloš, jutri odidem z našimi rezervisti in prišel sem se poslovit." Čorbadžija Miloš se je začudil. Dolgo let je živelo sovraštvo med njim in Mladenovim očetom, navdušenim vsta-šem, kakršen je tudi ostal do svoje smrti. Miloš ga je zaničljivo imenoval komita. Svoje sovraštvo je prenesel od očeta na Mladena, kateri je tudi podedoval hrabrost in tudi sovraštvo do Miloša. Zategadelj je Miloš premišljal, kaj je Mladena privedlo k njemu, da se je prišel poslovit od njega. "Tako, ti greš, dobro, dobro. Tamkaj bodo iz tebe napravili vsaj človeka. Pokojni Rajčev je vzgojil same pasje sinove. Bog mu odpusti," jc dejal Miloš. "Miloš, ne govori slabo mojem očetu. Saj isi ga dovolj v življenju jezil," je odgovoril Mladen in glas se mu je tresel. "Lej, kaj še porečeš. Kaj je bil o-trok? In sedaj, glej, da se izgubiš!" in jezno jc pogledal Mladena. Mladen se ni ganil. Čorbadžijeva surovost se je razbila ob Mladenovi tr-dovratnosti. Dejal je odločno: "Sel bom. A predno grem, ti povem nekaj, kar si dobro zapomni." "Govori, bomo videli." "če se vrnem zdrav od vojakov." "In čc se tudi ne vrneš, ne bo nobene luknje na nebu," ga je pikro prekinil Miloš. "Če pridem nazaj te prosim za Cen-ko. Glej, da je v tem čaisu ne daš komu drugemu," Miloš je bulil v fanta, da se prepriča, ali ga ima za norca; a iz Mladenovega pogleda je zrla gola resnoba in drzna odločnost. Miloš se je zaničljivo zakrohotal. "Ti pasji sin! Ti hočeš mojo hčer, a kdo te bo maral? Poglejte ga no!" "Cenka me mara. Rada se imava," je zaklical Mladen razburjen. Miloš se je spustil v smeh, vtaknil roke v žep širokih turških hlač ter odiel. "Čuj," mu je zaklical Mladen, "mi- sli na to, da ne smeš Cenke dati niko mur, dokler ise ne vrnem, sicer te spu stim s petelinom v zrak." "Razbojnik! Gadja zalega! Sin ko mite mora ostati komita!" Ko je sedaj ležal v travi, se je tega vsega spominjal in jeza mu je vrela prsih. Vse bom pobil in še sebe, če mi stari ne da Cenke, je premišljal sam pri sebi. Kmalu nato iso ga pomirile prijetnejše misli. Gledal je pred seboj domačo vas Tiho spi in počiva pod zvezdnatim nebom, potok teče ob Miloševem dvorišču. Pod starimi vrbami čepe gosi in race, vse je tiho, samo hruške šepetajo v hladnem nočnem vrtičku. Pod hru ško je lopa in v njej Cenkin kolovrat in tamkaj je Cenkina spalnica. Vse spi, samo Cenka čuje, in tudi njen ljubi bdi. Misli nanjo in vzdihuje po njej. Kako bi ise razveselila, če bi začula njegov tihi klic in če bi brez skrbi smela kramljati o tem, kar jima je lažalo na srcu ob slovesu. Naenkrat se mu je porodila misel, Kaj če bi šel k njej in bi jo videl? Do intra je še kakih šest ali sedem ur, dovolj, da pogleda ljubico, četudi bi bila na koncu sveta. Brez vsakega premišljevanja se je odločil. Nič ga ne bi zadržalo; pripravljen je bil preplavati ognjeno reko, če bi ga ločila o$l Cenke, preplezal bi zidove, če bi nastali okoli Miloševega dvorišča. Zvezde so tihe migotale na nebu. Povsod tišina, samo dihanje mladih vojnikov jo je prekinjalo. Mladen se je oprezno dvignil in s hitrimi koraki odhitel ob progi čez polje. Kmalu je izginil v nočni temi. Polnoč je že minula, ko je zapuščal Mladen vas in sedaj je hitel k vlaku. Dosedaj ni naletel na nikogar, nihče ga še ni videl. as je bila prazna, izumrla; to ga je veselilo, ker je hotel, da je njegov prihod in tega vzrok neznan. Šele sedaj se je spomnil, da ise je pregrešil proti vojaški disciplini. Hitel je dalje, ker ni vedel za uro in bal se je, da se zdani, predno dospe do vlaka. Močan veter je pričel vleči čez polje in mračno je bučal med drevjem. Ko je Mladen tekel že dober kos po polju, je naenkrat zapazil visok svit. Ozrl se je. V dalji je ugledal rdeč plamen na razorih. Veter je plamen razganjal in vnemali so se novi razori. In cela okolica je malikovala isvetlemu morju in po polju se je ogenj čim dalje bolj in bolj širil. Naenkrat je začul Mladen korake v bližini. Prestrašeno se je ozrl in videl je dve postavi, ki sta hiteli proti njemu. Dva kmeta sta bila iz njegove asi. Urno je skočil v grmovje in hitel dalje. Prepričan je bil, da ga kmeta nista videla. Pomirjen je tekel dalje in zopet se je ustavil, da je opazoval požar. Pogled ga je zabodel. Koliko človeškega dela je bilo uničenega. Jasno je bilo, da je zažgala polje iz hudobije zločna roka! Mladen je v tem idel zaise slabo znamenje. Tekel je naglo, a zlokobni ognjen svit mu je neprestano sledil. Ko se je skril za gričem, se je oddahnil Mladen. Njegovi tovariši so vsi trdno spali. Mladen je padel na zemljo in zaspal v onem hipu, ko se je prikazala zarja na nebu. Most je bil kmalu popravljen in vlak je lahko nadaljeval isvojo pot. Popoldne so došli v svoje določeno mesto. Drugi dan zvečer je bil Mladen poklican k predstojniku. Zelo se začudil, zakaj je bil poklican. In njegovo začudenje se je izpremenilo v grozo, prebledcl je, ko je zagledal pri predstojniku Miloša, Cenkinega očeta. "Ali me jc kdo videl?" si je mislil. "Ne, o tem ne ve nihče. Miloš me gotovo hoče obdolžiti tega, kar sem dejal ob odhodu. To mi vendar ne bo škodovalo." Častnikov obraz je bil strog. Mladen je istal pred njim kot kame-nit steber. > "Mladen Rajčev, ali si se kam odstranil, ko ste se ustavili pri poškodovanem mostu?" ga je vprašal častnik. Mladen je takoj spoznal, da vedo za njegov izlet v domačo vas. Trdno je bil odločen ne lagati, povedati golo rcsnico in tudi kazen pretrpeti. Samo nekaj ni hotel povedati, da je videl Cenko. Rajši umre, kakor da bi to povedal. In vedel je tudi, da bo držal svoj sklep. Njegova odločnost je bila jeklena. Mladen je bil eden onih strogih kmetov. Teh je pri nas mnogo, ki imajo trd, neupogljiv značaj. zadnji vojski so se pokazali v svoji brezmejni potrpežljivosti in redki brezčut-nosti, in to so kazali še celo ranjenci pod zdravnikovim nožem. Mladen je izgovoril, da je ibl v domači vasi. "Kaj si tamkaj počel?" Mladen je molčal. "Lazeš! Ti nisi bil v naši vaisi, temveč na naših poljih!" je kričal Miloš. To je bilo za Hladena veliko presenečenje. Gotovo ni vedel nihče za ohisk. To ga je veselilo, ali zakaj se je Miloš POTOPLJENA BRITANSKA LADJA "BRITANIC", RABLJENA KOT BOLNIČNA LADJA. Angleška izguba v trgovinskih ladjah je bila ogromna. Izgubila je svojo veliko trgovinsko ladjo "Lusitania" in pred kratkim "Britanic", 4«,000 ton veliko, ki je bila rabljena kot bolničnaladja v Sredozemskem morju. tako jezil. Po čemu je prišel semkaj? Vsega tega ni Mladen umel. "Kaj si delal na Milošem polju?" je vprašal častnik, ker zdelo se mu ni vredno vprašati, kaj je delal v vasi, ker je bil prepričan, da tamkaj ni bil Mladen. Šele sedaj je uvidel Mladen, česa ga dolže. ' Zažgano polje je bilo Miloše-o in ta ga sumi požiga, tako groznega zločina! Ta misel ga je razjezila, a je dejal mirno: "Bil sem v vasi. Na Miloševem polju nisem bil in tudi nimam tamkaj ničesar iskati." Pred njegove oči sta stopila ona dva kmeta. Častnikovo čelo je potemnelo. "In zakaj si zadnjič pretil Milošu!" je vprašal in pokazal častnik na Miloša. Začudeno je pogledal Mladen Miloša. Zakaj se delaš sedaj neumnega!' je kričal Miloš. "Gospod častnik, vprašaj ga, ali mi ni grozil, da me požene s petelinom v zrak?" 'Odgovori!" je velel častnik. 'Grozil sem muh" je odgovoril Mladen. Ta odkrit odgovor je začudil častnika in ugajal mu je zelo. Mladen si je~pridobil pomilovanje, a k sreči so /se okoliščine govorile proti njemu. Častnik ni prav nič dvomil, da ima pred seboj pravega požigalca. "Odpelji ga na stražo," je ukazal tražniku. Ko so Mladena odpeljali, se je obrnil častnik k Milošu: 'Čudo, fant ni prav nič podoben." 'E, prefrigan lump je, gospod stotnik, Kaj >se ni zvijal kot pri spovedi? Komitov sin ali more biti drugačen?" ga je prekinil živahno Miloš. Častnik ga je samo ostro pogledal in odšel iz sobe. Mladena so izročili sodišču. Mladen je bil obsojen na tri leta ječe. * ♦ » Že nad pet mesecev je sedel Mladen v ječi. Nekega dne se je mladi vjetnik silno razburil. Za orožnikom je videl stopati v njegovo celico Miloša, Cenkinega očeta. "Moj sin!" je zaklical Miloš ves iz sebe. "Le korajžo! Izpuščen boš iz ječe! Nedolžen si! Prokleti Stano je zažgal moja polja. Sam je priznal. No, pridi no k meni!" Mladen ni verjel besedam. ZandaV|e potrdil Miloševe besede in prebral mu je razglas, glasom katerega je bil Mladen oproščen vsake kazni. "Sinko, ali mi moreš odpustiti, ker sem ti storil toliko krivico," ga je prosil Miloš skoro solzan. "Zakaj nisi takrat govoril resnice. Sedaj vidiš, kaj si si napravil." "Saj sem vendar dejal, Miloš, da tvojega polja še videl nisem." "Seveda, sedaj verujem. Ali ko so te sodniki vprašali, zakaj nisi takrat govoril, kje si bil in kdo te je videl v vasi?" Mladen je pomislil. "Zakaj nisem povedal, radi Cenke." "Kako to? Radi Cenke?" "Poslovit sem se bil šel k njej. Takrat sva si prisegla, da se poročiva." Gledal je Milošu v oči in tega ni obšla jeza, temveč drugo čustvo. "Tako je bilo torej. Torej se resnično ljubita, Ti in Cenka? Zato je tako žalostna! In niti besede ni izpregovorila. In prosi me sedaj za Cenko, dam ti jo. Vsi se bodo veselili." "Storiš tudi prav, Miloš, ker drugače bi jo vzel z silo, kakor se to spodobi za vojaka," je zaklical veselo Mladen. "In če bi jo dal komu drugemu, ali bi mi zažgal?" "No, no, Miloš. Saj me poznaš." "Od sedaj sem tvoj oče, ali razumeš? Oče, ne zmoti se, komita," je zaklical navidez smehljaje Miloš in odpeljal Mladena domov. * * * Na željo srečnega Miloša se je vrši-šila zaroka Mladena s Cenko še isti večer. Poroka pa osem dni kasneje. Na poročni dan se je raznesla vest, da je izbruhnila srbsko-bulgarska vojna. Drugi dan je odrinil Mladen na bojno polje. Nič niso pomagale prošnje in solze mlade, obupajoče žene. Mladen se ni dal omečiti. Na Milošovo prošnjo je dobil teden dopusta, a Mladen ga je zavrnil z besedami: "Moja žena, moja družina, moje vse je moja domovina, dokler se v njej nahaja sovražnik." In šel je od enega ženitovanja do drugega — krvavega. Ni ise več vrnil. Svoje hrabro življenje je izdihnil na gričih pri Cari-brodu. Za spomin je imela Cenka od njega edinega sinka, lepega, modrookega angelčka. Vpil je na vse grlo in bil je svojeglaven. Večkrat, kadar je vnuk vlekel starega očeta za ušesa, je govoril Miloš ter poljubil sinčka: "Kot oče. Pravi komita!" LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leo* Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich, Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont, i Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere* Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in J»-kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gricar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljane«. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorick. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nima* mo zastopnika, priporočamo, da >• zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slo-venski naselbini. Uprav. "A. S." Vsakdo, ki Jc poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA P0SBED0YANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN -OA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATTE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času. V star! domovini izplača denar c. k. pošla 100 kroti pošljemo zdaj za $14.00 MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV Pisma i« pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. oj ,r.iis ie* s" .UjLJ'' i!ytto.'m e oa rna r.-itii* t 1*oi (t>< ,' AMERIKANSKI SLOVENEC, 2 JANUARJA 1917. Rodoljubje na deželi. POVEST. & # SPISAL DR. FR. DETELA. (Dalje.) Zdravnik je pognal konja, Berus pa je zavil proti šol i vprašat, kako da je učitelju. Danica je hitela sama na pokopališče, prosit Julčka, naj ji pomaga. Ko je prikorakal mož in začel pripovedovati, kako huda mrzlica da trese Bogomira, je imela ona že zbrane misli in jela vneto govoriti o rajnem sinku in oživljati mile spomine, da si je brisal Berus oči. "Oh, in kako 'se je bal revček pisane mame!" je dejala Danica, in polile so jo solze. '"Ker so mu natvezali toliko neumnih pravljic ti Mraki," se je razjezil Berus, "moj zvesti brat in ljubezniva svakinja." Vsa druga čuvstva, nego jih je hotela zbuditi Danica, so bruhnila na dan, in čim nežneje se je spominjala ona rajnega ljubljenčka, tem huje je rohnel mož na vsemi, ki so bili zakrivili po njegovem mnenju prerapo smrt. Kar tresel se je od jeze, ko se je vračal z Danico domov. ' Doma pa sta planila liace in murče srdita na dvorišče, kjer je grizel Mra-kov sultan debelo kost, bodisi, da je porabil priliko, ko sta bila njegova nasprotnika z doma, ali pa se ju ni več bal. "France, vzemi vile in zastavi sultanu, pot!" je ukazal razjarjeni mož in sopihal v sobo po puško. se je bala, da bo mož sam premalo in preslabo opravil. i Odpeljala sta se skrivaj, da niti Jul-ka ni vedela, kam da gresta. V Ljubljani sta vprašala dobrega prijatelja, kateri odvetnik, da bi bil najbolj pretkan; in do tega sta se obrnila. A ko sta mu bila odkrila svoje srce in raz-odela bridko svojo žalost, sta dobila za par goldinarjev isti dobri svet, ki jima ga je bil dal dr. Osat brezplačno in nenaprošen, namreč, da bi bila vsaka pritožba zaman. Ko sta plačala, sta se pomirila in potolažila kakor človek, ki sicer sam dobro ve, kaj da koristi in kaj škoduje njegovemu zdravju, a se ne meni za svojo znanost, dokler mu je ne potrdita zdravnik in lekarnar. Toda ni nesreče brez sreče. Mra-kov Rudolf je bil takrat zopet napletel nekaj v gimnaziji, da se mu je namig nilo, da naj ostavi rajši takorekoč pro stovoljno zavod. To se je zdelo rodi teljema kakor slučaj, ki ni slučaj. Ru dolf je bil namreč brhek fant, prijatelj Megličevih otrok in Danici vrstnik; za duhovski stan pa ni čutil posebnega poklica. Kar s seboj >sta ga vzela ro ditelja, ko sta se bila tiho med seboj nekaj pomenila; in zvečer je že v Pod lomu izpraševal in preizkušal dr. Osat dijaka o srednješolskih predmetih. Rudolf je odgovarjal od konca ta Sultan se ni veliko brigal za napad- I ko, da se je pomilovalno smehljal dr nika, ki sta bevskala vanj, vendar se je ' Osat in je pripomnila mati, da je bila počasi umikal in molklo renčal; grdo pa je pogledal hlapca, ki ga je z vilami zopet obrnil na dvorišče. Gubančila se mu je koža na debelem vratu, da mu je štrlela dlaka kakor ščet. "Prokleta zverina!" je priklel Berus z nabito puško, napel petelina in meril. Kakor s krvjo so se zalile psu debele oči in zažarele v groznem blesku, zgostil se je ves trup, ko so se napele mišice in se pokazali beli zobje izpod zavihanih ustnic. Puška je počila in s strašnim tuljenjem je skočil pes, ranjen in razdivjan, na strelca, ga podrl na tla in se mu zagrizel v ramo. Berus je zgrabil zver za kosmati vrat, jo davil in tiščal od sebe, hlapec je priskočil z vilami na pomoč; a pes ni popustil, dokler se ni zvalil hropeč s svoje žrtve in se iztegnil v krvi. Kar je bilo ljudi v hiši, je bilo prihitelo na vpitje. Spravili so po koncu stara šola vendar boljša. Ko se je bil pa Rudolf, ki mu je že odnekdaj pre sedalo izpraševanje, naveličal odgo varjanja, je začel izpraševati sam. "Kaj pa hočete, gospod doktor?" je dejal ."Homerja smo brali skoraj dve leti, največjega pesnika, kakor pravijo Ali pa veste Vi, kje in kdaj da je bil rojen "To se ve vendar o vsakem pastir ju," je dejal oče Mrak, vesel sinove od ločnosti. "No, vidite, gospod doktor," je pre stregel Rudolf Osatov ugovor. "Ho mer še živel ni nikoli. In takih bajk emo se morali učiti. Škoda časa. Gim nazija je popolnoma nazadnjaški za vod, zaostal za sto let. Kdo se briga dandanes za latinščino ali grščino ali keltščino!" Kakor ploha so lile besede iz Rutlolfovih ust Osat sicer ni bil premagan, vendai pa zelo hud; zakaj, kadar je hotel kaj gospodarja, ki se je,/tresel od jeze in, ugovoriti, mu je segel v besedo Ru bolečine. Danica mu je skrbno obvezala veliko rano, ki mu jo je bil zadal pes, in hlapec je napregel, da pripelje zdravnika. Podpirati so morali ranjenca, da je prilezel v spalnico, kjer se je zgrudil v posteljo. Obšla ga je velika slabost, in čutil je, da mu ni u-stavljena kri, ki je prepojila obvezo in prikapala po razgaljenem ramenu. Velel je, da naj gredo po gospoda, in preden se je vrnil zdravnik, je izkrvavel, kakor je slutil, ko je šepetal, da bo kmalu videl svojega Julčka, ko je podal Danici roko v slovo in se ji do-brovofjno nasmejal. Ona pa je jokala ob njegovi postelji skrušena, ker is i je očitala brezsrčnost in nehvaležnost, nevredno tako dobrotljive ljubezni. X. Ko so se bili vrnili od pogreba muo-gobrojni sorodniki, prijatelji in znanci Berusovi in se je natančno zvedelo, da je zapustil pokojnik premoženje nevesti Danici, so bili pač hude volje žalujoči ostali. "Ha, lahko joče Danica, ker je toliko podedovala," so dejale ženice Mra-kovki. "Kako bi šele jokala, če bi ne bila nič podedovala!" so menile druge, ki so privoščile mnogo bolj iz srca Mra-kovim, kar se je bilo dogodilo, nego Danici. Osat pa, ki je takoj dušeslov-no razkrojil vsa« pojav človeškega čuvstvovanja, se je čudil, zakaj da se ne jočejo M rakovi, ki bi imeli več povoda; nje je zadel vendar dvojen udarec; izgubili so ljubega brata in lepo premoženje, dočim je udarec, ki je zadel Danico, precej olajšan. ■Oh, gospod doktor, ali ros mislite, da joka Berusovka za inAžem?!' se je hudovala krčniarica. "Same hinavske solze." "Po videzu ni soditi," je ugovarjal Ogat. "Če bi se jokali Vi, bi ljudje najbrž tudi tako sodili; jaz pa bi vedel, da Vam sega žalost res do srca?' "Jaz ^e ne znam hliniti," je zagotavljala žena. Osat pa je zmignil z ra meni in menil,'da ima tudi žalost raz novrstne povode. "Vse preučeno zame," ga je ustavila ona Zato je začel Osat poljudno, a nič manj temeljito dokazovati, da se ne^da z iiikakmo imeli še drugih bogovi Apolon. Venera, Merkur." "Za božjo voljo, ali ni to malikoval stvo!" se je zgražala mati, ki je hvalo vedela, da je izstopil Rudolf iz tega nevarnega zavoda. Ves bi se pohitj-šal. "Kaj pa drugega! Toliko bogov in neumnih, Vam pravim, neumnih, da kar tulijo," je nadaljeval Rudolf. "No, prosim," je posegel vmes Osat, da bi se potegnil proti temu ValjHunu za lepo boginjo 2ivo, za črte, za bogove nad oblaki. "No, kaj?" ga je ustavil Rudolf. "Ali ni bil njih najvišji in prvi bog taka klama, da se je izpremenii v bika?" "To pa vendar ne," ise je zavzela mati. "V bika, Vanf povem. No, gospod doktor, govorite! Ali je res ali ne?" "Res je, pač; toda — "Nič toda. Odgovorile naravnost, kakor sem jaz vprašal naravnosti Brez ovinkov! Aut-aut." Aut-aut je napravil na vse poslušalce razen Osata velik učinek, kakor v.-aka tujka, k! se oglasi o pravem easu.1 _ "Saj je ze priznal in pritrdil gospod loktor,' je'pomagala mati isinu. "No, vidite! In če so bili bogovi takšni v starih časih, kaj šele ljudje! Modrih so šteli tudi samo sedem, ne več, ne manj." Osat je imel seveda svoje misli o Rudolfovi učenosti; toda kaj, ker jih ni mogel razodeti in objaviti! Vesel je bil, ko je Rudolf vendar enkrat končal s popolno obsodbo istarih jezi kov, a hkrati se je kesal, da se je sploh spustil z njim v znanstveno razpravo. Rudolf pa si je hotel enkrat za vselej priboriti s te strani mir. Toda tako hitro se mu ni posrečila ta nakana. Osat se namreč ni smatral za premaganega: po pravici; zakaj do kler se kdo bori, še ni premagan. In še parkrat je šel v boj gospod doktor in še parkrat se je kesal; zakaj videz poraza je bil vedno na njegovi strani in to je bilo posebno neprijetno, če sta poslušala tudi adj unkt m davkar, ki sta se tembolj smejala Rudolfovim čenčam, čim manj je bilo logike vmes, in čim bolj je zavračal prešerni fant fino' ironijo gospoda doktorja, ki je niti razumel ni, s šalami in dovtipi, ki niso bili pravzaprav niti šale, niti dovtipi. Tako se umiče povsod modrost brezobzirnosti, in ta pridobiva vedno več tal, ker je bolj demokratična; modrost pa je rada ohola frakarica. V takih bojih je preživel Rudolf prvi čas v Podlomu. Ko pa je preteklo ne kaj mesecev in sta menila Mraka, da se Danica niti ne sili več z žalovanjem, sta stisnila sinku vsak posebej par pe-takov v roko, da bo mogel dati za vino pri Berusu. Rudolf je takoj razumel dobre namene svojih staršev, in ni mu bilo treba dvakrat velevati. Saj je bila tudi Berusova gostilnica najimenitnejša. O sat je občudoval gospodinjo, kako spretno da je rešila pravno stran svojega delovanja; Megličevi so imeli vedno v mislih "našo Danico", in z Dunaja je pošiljal Konrad čimdalje lju beznivejša pisma sestri, ki se je vese lila, da je izvršil ljubi brat že par izpi-,tov, da si dopisujeta z Milko in da hoče popraviti krivico, ki jo je bil storil njeni prijateljici. Komaj si je bila tako uredila Danica nove razmere, se je prikazal na ob-zoru prijatelj in sošolec Rudolf, ki se je očitno ponašal, da ima najstarejšo pravico do nje, ker sta se že odnekdaj rada imela. Za gostilnico je bil ta prijatelj in sošolec velika pridobitev, ker je imel denar in pripeljal precej žejnih tovarišev. Tudi kot zet, oziroma svak, bi bil materi in Ernestu zelo všeč, zlasti ker je Konrad pisal svoji sestri, da bi se s to zvezo najlepše poravnal razpor z Mrakovimi. Toda Danica je pritegnila glede Rudolfa dr. Osatu, da je fant premlad in prenese preveč pijače. Zaraditega se je sicer prijazno tikala z njim in nosila pridno na mizo, gorka njegova čuvstva pa je spretno hladila z mrzlimi obkladki svojih besedi. Dr. Osatu, ki je ljubil bistroumnost sploh, posebej pa privoščil Rudolfu nekoliko pokore za šolske grehe, so na moč u-gajale te pršne kopeli; samo na glas bi ne bi bil smel izražati svoje zadovolj-nosti. S tem se je močno zameril Rudolfu, ki ga je izrinil polagoma iz Be-rusove družbe. To je bilo za gostilnico seveda zgolj idealna škoda; zakaj gmotno poravnavati si je štel Rudolf v častno dolžnost. Učiteljev pa sploh ni maral mladenič, tudi Bogomira ne, tem manj, ker ni trpela Danica, da bi mu bil zabavljal. Kakor neka temna slutnja ga je gnala proti njemu, in ker ga ni mogel izpodriniti prai Berusu, ga je začel izpodrivati pri godcih. Godci so »sploh uporno, po pretnembah hlepeče ljudstvo, in Rudolf je podlomske kmalu tako navdušil zase, da so se uprli Bogomiru in izročili vodstvo radodar-nejšemu vodniku Rudolfu, ki jih je vodil v krčmo. Rahločutni ljudje so se kmalu pohujševali, da se glasi godba iz hiše, iz katere so komaj odnesli go-podarja. Bogomira pa se je •sploh držala nesreča. Dan po veselici, ko je ležal bolan, sta £ riši a v šolo okrajni glavar in •šolski nadzornik; in da sta bila nejevoljna, je naravno; zakaj pravilno bi si mel učitelj nakopati bolezen samo v šoli. Ko je bil Bogomir iz nevarnosti, se ga je lotilo premišljevanje, kakšen pomen da ima zanj Berusova smrti in tro je ozdravel, je zvedel od nadučite-1 ja, ki mu je bil prišel srečo voščit, da >o najbrž premeščen v kak drug kraj; ne da bi t;e s tem hotelo reči, da je zagrešil kaj kaznivega, dasi oškoduje u-čitelj, ki si nakoplje bolezen na plesu, ne samo svoje zdravje, ampak tudi šol-ki pouk in učiteljski ugled; ainpak v Podlomu da ni miru, ni sloge, odkar učiteljuje ondi Bogomir; kar seveda ni neposredno njegova krivda; vendar pa mora priti obča blaginja v poštev, in Bogomir si bo v drugem kraju v prid >brnil izkušnje, ki jih je nabral v Podlomu. Drobne je obžaloval, da izgubi vrlega tovariša, in namignil, da najbrž tudi on ne ostane več dolgo v Podlomu. » skrivnost je razložil Bogomiru Poljak, ki je pravil, da postane Drobne okrajni šolski nadzornik; za-3j kot učitelj in -kot pisatelj da je na lobrein glasu; okrajni glavar ga je na noč hvalil; posebno pa da se je prikupil s saniosvestnim nastopom in imenitno napitnico gospe okrajnega glavarja. "On sicer ne zna mnogo," je dejal, "a kar zna, to zna temeljito iu korenito, naprej in nazaj, ponoči in podnevi. On je kakor naš hribovec, ki hodi vedno eno pot, po črti A-B in ne zajde nikoli in se smeje onim, ki lazijo na Triglav v smrtno nevarnost, težavna pota, brez prave koristi." Navsezadnje je prišel v Podlom Rudolf, ki je prevzel Bogomiru godce in razširjal vest, da je on slab učitelj, da dobiva ukor za ukorom in bo kmalu pobral šila in kopita. Kakor Osatu je bil tudi Bogomiru zopern ta fant, in oba sta nekako čudno sklepala, da bi tudi Danici ne smel ugajati. Seveda, če mi sami ne maramo za kakšnega človeka, zahtevamo, da naj tudi drugi ne marajo zanj. Bogomiru se je zdela tudi nehvaležnost, kar so počeli godci, ki so mu sporočili brez ovinkov, da jim nima nič več uka-zovatti, ker niso njegovi šolski otroci. Takih stvari se mora človek navaditi. Bogomirova preobčutljivost je bila morda posledica bolezni. Mrakovega Rudolfa nastop po gostilnah je netil v Bogomiroveni in O-satovem srcu hrepenenje po mirnem družinskem življenju. Gospe Radiče-ve ljubeznivost je sijajno prestala trdo poskušnjo, Betka je. bila omožena; go-i-pod adjunkt se je bil zaročil z Miro. "Iz strahu," je dejal dr. Osatu, "da ne postanem kot samec v starosti tudi tako pust." Tako je osameval Osat, in ker ga je zapuščala moška družba, je začel misliti na žensko. In če se hoče ženiti že tak fant kakor Rudolf, ki ni nič in nima nič in ne zna nič, ki ni zvr-šil niti srednje šole, ali naj on, aka-demično izobražen mož, gleda od strani! Rudolfovo mater je bil tudi opozoril Oisat, kako nespametno da snubi Rudolf s svojim vsiljivim hrupom. "Danica je pametno dekle," je dejal, "in ne mara za take neumnosti. Sploh se vpraša, če ji je všeč tak mlad snubec." (Konec prih.) Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John- Peine. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 16. mesecih plačalo $2,129.00 bolniške podpo-re članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod- napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo) V mesnic) Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preln-jene klobase in najokusnejše met«, Vse po najnižji ceni. Pridite torej is poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba 4» ■ naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas * našej mesnici in groceriji na to»»-lu Broadway and Granite Stre«! Chic. Phone 2768. N. W. Phone lili. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopM ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEI North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barr, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376 N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. NAPRODAJ DVE KRAVI, ENA S teletom. Več pove John Mandel, 617 Granite St., Joliet, III. Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina do mača in importirana žganja in vina ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obisk 1014 North Chicago St., Joliet, 111» Naznanilo I Slavnemu slovenskemu in hrvatske mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d; sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«< I imam največjo zalogo svežega in «•-hega mesa, kranjskih klobas, vse vr»t» gsocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčistejl-in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John IT. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, Ili JoucT.m* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za...............;......$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10Ji Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............|5.N Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.0# Kentucky Whiskey. Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.H S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za |10.M Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$f.M Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.0t Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................|6.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.M Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. "Si Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje EAGLE EXPORT ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Coipaoy 01« Ufcfua 405 S. Huff St . Jtlltl, m.