ZBORI VOLILCEV - ZBORI VOLI OBČANI SPRAŠUJEJO IN PREDLAGAJO Na zboru volivcev v krajevni skupnosti Beričevo je bilo P av gotovo bolj živahno, kot na kateremkoli drugem zboru tr>i(iJCev v naSi občini, zakaj občani na tem območju imajo iko nerešenih vprašanj kar najbolj življenjske narave, obrali za polno torbo. Se posebej na račun , zl8rA)sae občine so povedali nekaj tako gorkih, da jih RnKn i ne moremo ponoviti v povsem takšni obliki kot one izrečene. Toda vseeno poskušajmo. ®ežlSrad. novembra. Na boru 24. volilne enote kra. skupnosti Stožice, ki jo wt odbomilk v naši občinski PrS’1?1 Predstavlja Jože ^ogačnnk, predsednik beži-g^ske občinske skupščine, en ga je udeležilo okrog Predx^£m<>V' ,so ^ volivci tev , em zammali za uredi-vpra.š,rreSenih kornunalnUi te S;.beotroškoga varstva i„TuIr.ner|eva ulica ulica Pohorskega ^utaljona kakor^ 30 se. tudi tokrat Tavzelj zborih dilt in « , , 1 čimprej ure- eebno (>b ^i? Jona' ki Je &a' iaredn,. vneni vremenu rih mestih v in na n6lca'te-na. to i#.A 8koraj neprehod. med novimUnikacijsko žiI° ^^Ijem vv stanovanjskim šbto v Sin-' sPS€s'ko šest in Ur&.ievau ‘Cfah' so ^ začeli J^iemo ’da ,v, lahk° prie£U to v ceiro 1x1 Prihodnje le Oremeij . nared. Odbornik Zolivoi m , Je zav7-el. da bi dstiovrie složenske 8016 s prostovoljnim delom sami dogradili podaljšek te ceste do šole in nove samopostrežne trgovine na »Koreji«, ki so jo že začeli graditi. Tudi Turnerjeva ulica je posebno zaradi dovažanja gradbenega materiala na sosesko 6 v tako slabem stanju, da bolj spominja na bojišče kot pa na komunikacij, sko žilo za sto in sto občanov, ki tod prebivajo. Tudi to ulico bi morali, ker krpanje 30 in več centimetrov globokih lukenj prt velikem prometu skoraj nič ne zaleže, asfaltirati vsaj do konca prihodnjega leta. Potrošniški center Preskrba v 24. volilni enoti zaradi skromnih zmogljivosti špecerijske trgovine, in mlekarne še zdaleč ni zadovoljiva, posebno če vemo, da se bo na ta predel (soseska 6) prihodnje leto doselilo še več sto no vili ljudi. Tovariš Jože Pogačnik je volivcem pojasnil, da je na tem območju sicer predviden trgovski center, ki pa ga zaradi resnih finančnih težav občinska skupščina ne more zgraditi zgolj iz lastnih dokaj skromnih sredstev. Obenem je poudaril, da občina skozi vse leto od vse trgovske mreže na svojem območju ne do. bi več kot 60 milijonov din, medtem ko samo gradnja enega takšnega trgovskega centra velja dobrih 70 milijonov dinarjev. Otroško varstvo Vzporedno z gradnjo novih stanovanjskih sosesk 6 in 7 ob kamniški železniški progi bo občinska skupščina zagotovila, je med drugim poudaril predsednik Jože Pogačnik, gradnjo ustreznih otfoško-varstvenih ustanov, trgovske mreže in . vseh vzporednih komunalnih objektov. Šolo - družbena prehrana Ze v minulem letu se je bežigrajska občinska skupščina iz investicijskih vlaganj v industrijske obrate preorientirala na investiranje v tako imenovane negospodarske investicije. Letos smo po hudih polemikah in še težjem zbiranju sredstev v rekordnem času dogradili novo osnovno šolo Mirana Jarca, ki je veljala skoraj pol milijarde dinarjev. Prihodnje leto bomo z združenimi močmi in več soinvestitorji začeli graditi sodoben obrat družbene prehrane, ki bo dnevno zmogel do 15 tisoč toplih obrokov. Našo GLASILO SZDL LJUBLJANA- BEZIGKAD PRIPRAVE NA VOLITVE '^Pdla i ...i. " Ahčani valili *rnike občinske n',v" Izvoljeni ‘lsle odiu. h,0'1« zamenjali »Mia ki jim ,ttoi, '‘ dveletna man-2 'i< v „ - •lkih odbor.,L n«, .'Ski skupšcini £tlVca >,a jih bo lii ‘,u,*0 Ntb-' mandat- "»vib :,,‘ia"i v«. & ^botfc ^rnlkov P°‘c lj^"r"iki lahko",da bi novi oht "a,0*e takodol,n’ <,|,rav-Sčh. "v ' k«t z Kledišea Ve !' s° se }r " l-"sk,‘ »kup-“ v°lilve, n*1''1'' ',ril,ra' ži„r,,,Mu s/n, .* nedavnem •‘Dr’|d so ' Ljubljana Be 22*; Sorri- - "* bi|a , r»Z|)raVe , pok|av,‘na si * ‘"di stalo ^'uljrna je Htrt' ki bo voltij"1!1"4 konli‘ PrtpSe .,ahk0 “va- te^vitn,, V1‘‘. ‘zvrdla. 1 ^ bo anjf' * ka-‘"■reala volilna komisija V zadnjih lednih le tošnjega leta, je evidentiranje možnih kandidatov. Kom-i sija bo pripravila spisek vseh tistih občanov, ki jih bodo ljudje predlagali, da naj bi bili odborniki. Predsednik občinskega odbora SDL Ljubljana Bežigrad Božo Kovač, je takole ocenil evidentiranje kandidatov: »Ko bomo razpravljali o kandidatih -za bodoč« odbornike, moramo upoštevati načelo. naj bi imel vsak občan čim manj funkcij. Z volilno fazo, evidentiranje kandidatov, še nimamo izkušenj, zato bo potrebno več priprav. To je izrazito politična akci ja, katere namen je, da občani prednlagajo čimveč možnih kandidatov. Najbolje jo. da občani predlagajo kandidate na podlagi določenega programa. Hkrati s pripravami na volitve je treba iz.de- S plenuma SZDL lati tudi smernice za prilioil- konference. Na tc konferen- nje obdobje dela obč. skupščine. da bodo občani lahko to upoštevali. V nasprotnem primeru bomo lahko dobili popolnoma nasprotno strukturo občinske skupščine, kot bi jo potrebovali za izvrševanje njenih nalog. Če pa bi prepustili evidentiranje občanov popolni stihiji, bi lahko pri šlo ponekod do zmede. Prav bi bilo, da bi krajevne organizacije SZDL razpravljale o morebitnih kandidatih za odbornike občinske skupščine in da bi potem ta svoj predlog z obrazložitvijo dale v razpravo občanom, ki bi lahko k temu predlogu dodali še druge predloge. Krajevne organizacije SZDL bo do imele v kratkem volilne /-iv; "'-n - -v BCAKIOV občana je tipično stanovanjska občina, vsako leto se k nam priseli 2 do 3.000 novih občanov, ki v novih naseljih zahtevajo urejeno življenje. Vsega naen|krat zaradi skromnih možnosti, žal, zares ne moremo urediti. Od 18.000 na 42.000 občanov Bežigrajska občina je po osvoboditvi doživela nesluten razmah. Število prebivalstva se je od osvoboditve, ko je na območju sedanje beži-grajske občirie živelo komaj dobrih 18 000 prebivalcev, povečala doslej na 36.000 stalno živečih občanov in še za okrog 6 tisoč študentov, dijakov in sezonskih delavcev. Vsem tem ljudem moramo razen stanovanja nuditi v pr-vi vrsti solidno prehrano. Zato si je letos občinska skupščina zadala za prvo in najpomembnejšo nalogo v prihodnjem letu, dograditev sodobnega obrata družbene prehrane, ki bo v dokajšnji meri kril potrebe naših občanov po dnevnih toplih obrokih. Nadaljevanje na 5. strani Berite v tej številki... Ali bo potres podrl hiše za Bežigradom - stran 8 Kako bomo odplačevali stanovanja stran 4 Belinka povečuje proizvodnjo -stran 5 Obiskali smo Ježico - stran 6-7 j ? i ce, ki naj bi bile po možnosti končane do 20. decembra, hi morali povabiti tudi občinske odbornike, ki lahko po jasnijo naloge skupščine. Udeleženci konference naj bi na osnovi teh pojasnil in programa občinske skupščine predlagali potencialne kandi date. Občanom bomo takoj po teh konferencah razdelili anketne liste, s katerimi ji), bomo opozorili na naloge občinske skupščine, na kadrovske potrebe in na osnovne pogoje, ki jili mora iz|H>luje vati odbornik. Rezultate ankete bomo objavili v »Zboru občanov«, ki naj bi ga do- Nadaljevanje na 10. strani Minilo je 21 let Pred 21 leU, v tretjem letu osvobodilne vojne, so se v starodavnem oosensicem mestu Jajce zbrali predstavniki herojskega ljudstva. Prav tu v majhnem mestecu, so sprejeli vrsto sklepov, ki jih uresničujemo še sedaj, po 21 letih. Prav ti sklepi so pomenili rojstvo nove Jugoslavije in močno prelomico v boju proti okupatorju in domačim hlapcem. S sklepi, sprejetimi 29. novembra 1943, se je rodila državna skupnost enakopravnih narodov, zgrajena na demokratičnem in federalnem načelu. s Dotedanje politično predstavništvo osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji, AVNOJ, se je tedaj konstruiralo v vrhovno zakonodajni in izvršno telo Jugoslavije, Ob tej priliki so ljudski poslanci oziroma zastopniki odrekli izdajniški begunski vladi vsako pravico, da bi Kjerkoli m pred komer/toU predstavljala Jugoslavijo. Kajti stare Jugoslavije ni bilo več. Ti sklepi so bili utemeljeni, saj je za njihovo m'eljavljanje jamčilo mogočno m čedalje enotnejše osvobodilno gibanje, ki je zajelo vse jugoslovanske narode in dežele. V drugi polovici leta 1943 se je pred vsem svetom na najprepncijtvejsi nacm razodelo, da je edini resni vojaški in politični činitelj p tem dčlu zasužnjene Evrope prav enotno jugoslovansko osvobodilno, gibanje. To gibanje in predvsem njegova, v ognju sovražnikovih ofenziv prekaljena sila, narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije, si je u tem času pridobila priznanje vseh svobodoljubnih ljudi na svetu. Sklepi, ki so oni 29. novembra 1943. sprejeti na drugem zasedanju AVNOJ, »o dokazovali, da si hoče narod sam ustvariti svojo usodo. Duh, ki preveva sklepe, sprejete na ta tako pomemben dan, je duh boja za svobodo in neodvisnost, za enakopravnost narodov, za neoviran razvoj vseh sil ljudstva, ki se je opredelilo za nove. višje oblike družbenega sožitja, za socidlli-zem. Duh, ki preveva te sklepe pa je tudi duh vse naže kasnejše notranje in zunanje politike, Ti sklepi so bbili izhodišče vseh nadaljnih političnih preobrazb, ki so se izvršile v naši domovini do konca vojne m ob koncu vojne, preobrazb, ki jih je dve leti po zgodovinskem zasedanju v Jajcu kronala proglasitev Jugoslavije za federativno ljudsko republiko. DELO KOMUNISTOV BEŽIGRAD, novembra. Delo bežigrajskih komunistov v predkongresnem obdobju ali s širšim pojmom izražena predkongresna aktivnost članov ZK Jugoslavije na območju naše občine, kakor tudi povsod drugod, dobiva vsak dan bolj bližajočega se kongresa svojo zaključno obeležje. Tovarišico Betko Stanovnikovo, enega izmed treh bežigrajskih delegatov za VIII. kongres ZKJ in uslužbenko letalskega podjetja AA Adria Aviopramet, smo zato zaprosili za kratek razgovor o nekaterih bisitvenih problemih, s katerimi se ukvarjajo komunisti v okviru predkongresne aktivnosti v naši občini. Tovarišica Betka Stanovnikova nato je med drugim povedala naslednje: Zbir in analiza pripomb na predlog statuta ZKJ: Na seji ideološke komisije smo sklenili, da se člani ideološke komisije in člani •občinskega komiteja neposredno udeleže sestankov v osnovnih organizacijah, kjer bodo razpravljali o predlogu statuta in potem posredovali ideološki komisiji mnenja in stališča članstva. Za splošni vpogled je ideološka komisija zbrala tudi vse ostale materiale in zapiske. Posebej pa smo organizirali skupine komunistov, ki so poglobljeno razpravljali o nekaterih problemih s poudarkom na osebno odgovornost, ki izhaja iz članstva ZK načine izvrševanja sklepov, kaznovalno politiko in podobno! Idejno — politično izobraževanje članov ŽK Ideološka komisija je organizirala razgovor s sekre tarjd nekaterih osnovnih organizacij, da bi ugotovila, koliko so osnovne organizacije ZK skrbele za idjno po-litično izobraževanje članov in kakšne medtode ter oblike dela so pri tem uporabljali. Tema razgovora je bila: vsebina sestankov osnovnih organizacij, delovanje sekretariatov, aktualni politični problemi v posameznih organizacijah (metode samo. Upravljanja, notranji in medsebojni odnosi, nagrajevanje, kadrovska politika itd.), problemi, o katerih so organizacije poglobljeno razpravljale in problemi, o katerih sploh niso ali pa so premalo razpravljale, težave pri aktiviranju komunistov, itd. 60 Eet * Jožeta črnuglja Te dni slavi Jože Cr-nugelj, tajnik Krajevne skupnosti »Boris Kidrič«, šestdesetletnico svojega življenja, ki ga je v zadnjih petih' letih izpolnil predvsem z ne umomim delom na terenu. Kot vsestranski družbeni delavec in vodja stanovanjska skupnosti je pri svojem delu žel obilo uspehov, ki se izražajo predvsem v uspehih, ki Jih je dosegla stanovanjska skupnost, za kar mu pripada vse priznanje. Delovnemu in neutrudljivemu, polnemu poleta in dobre volje za nadaljnji razvoj krajevne skupnost! mu želimo predvsem zdravja in energije, da bi bil še dolgo tako uspešen pri svojem delu kot je bil doslej. — V predkongresni aktivnosti je Občinski komite ZK Bežigrad usmeril vse svoje delo k obravnavanju aktual-nih idejnih vprašanj, k stalni skrbi komunistov za pereče družbene probleme, obravnavanju in reševanju idejno-po-litičnih problemov, kot so: vloga, delovanje in organiziranost ZK, odgovornost komunistov, nadaljnja krepitev »Ufice brez " imen« Na pisvio »Ulice brez imen« v zadnji številki »Zbora obča-nov« glede imenovanja ulic in oštevilčenja hiš na Ježici daje naslednje pojasnilo oddelek za'splošne in notranje zadeve občinske skupščine Bežigrad: V preteklem letu je Občinska skupščina Bežigrad izvedla imenovanje ulic v obrobnih naseljih občine, med temi tudi na Ježici, Imenovanje ulic na Ježici se je zavleklo na letošnje leto, ker je Krajevna sicupnost Ježica spremenila prvotno predlagana imena ulic in predlagala nova imena. Nato Sele je mogla občina dokončno izdati ustrezne odločbe. Istočasno pa je poslala tovarni tudi naročilnice za napisne tablice. Ulične in hišne napisne tablice izdeluje tovarna »Elra« Škofja Loka v svoji delavnici v Viž-morjih. Tovarna je obvestila občino, da ne more takoj zadostiti naročilu, ker ji je zmanjkalo za to potrebne specialne pločevine, da pa bo dobavila napisne tablice takoj, ko prejme pločevino. Prejšnji teden je sporočila, da je pločevina prispela in da bo izdelala in poslala naročene tablice še v tem tednu. S tem bo neprijetna zadeva glede napisnih tablic urejena v zadovoljstvo občanov. »Prehodi za pešce« Na pismo »Prehodi za pešce«, kjer bralec A. J. med drugim tudi predlaga, da bi na križišču Titove in Einspi-lerjeve ulice (pri bežigrajski pošti) zgradili prehod za pešce pod cesto, odgovarja oddelek za splošne in notranje zadeve občinske skupščine: Pri skupščini občine Ljub-Ijana-Bežigrad oziroma točneje pri Svetu za splošne in notranje zadeve te skupščine deluje komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu, Zbor občanov »Zbor občanov«, glasilo občinskega odbora SZDL Ljoib-Ijiana-Bežlgrad, ureja uredniški odbor: glavni urednik Miran Blaha, odgovorni urednik Niko Lapajne: za upravo odgovarja Marica Gradben-šek. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 41-1. Časopis izhaja enkrat mesečno. Poštnina plačana v gotovini. Cena izvoda 20 din, letna naročnina 160 din. Tekoči račun pri NB 600-15-603-64. Tiska CP De?b samoupravljanja, delovanje komunistov v občini, zaostajanje razvoja šolstva itd. Iz vseh teh problemov smo črpali pobude za nadaljnje delo komunistov. Da pa bi bili komunisti še bolj sposobni reševati tekoča in naj. bolj pereča vprašanja, moramo skrbeti za nenehno dviganje stopnje zavesti, politične razgledanosti, razumevanja današnje vloge ZK in organiziranost . Dejavnost ideološke komisije smo vključili v celoto predkongresno dejavnost občinskega komiteja ZK Ljub-Ijana-Bežigrad. Ideološka komisija ni razpravljala dn razreševala vseh teh vprašanj v ozkem krogu, temveč je le oblikovala stališča in bila pobudnik nekaterih akcij in fci poleg ostalega razpravlja dlaga pristojnimi organom določene rešitve. Tako se je ta komisija sestala tudi dne 17. 3. 1964 in analizirala režim prometa po Tttcm cestt od poavoza do Črnuč. Komisija je ugotovila, da trasa Titove ceste ni dokončno urejena in da jo je do dokončne ureditve vendarle treba ukrepati za varnost prometa. v ta namen je na nekaterih mestih Titova cesta tudi obeležena s črtami, ki označujejo prehod za pešce, razmak med njimi pa ne doseže več kot 300 metrov v tistem delu, kjer je Titova cesta obeležena 2 dvojno srednjo črto. Tudi z nadaljnjo ureditvijo Titove ceste ni predvidena opustitev prehoda za pešce pri Einspielerjevi ulici, čeprav je težko verjetno, da bodo med semaforsko urejenimi križišči tudi prehodi za pešge. Zaradi tega bi bil predlagani podhod idealna rešitev za pešce v tem predelu, vendar pa je to izven naše pristojnosti. Po vsej verjetnosti bo to rešeno z ureditvijo' ceste do križišča s Topniško ulico, kar bomo ob priložnosti tudi predlagali, »Kdaj v kino?« Za odgovor na pismo »Kdaj v kino?« smo naprosili upravo Pionirskega doma: Ko pride jesen in z njo dolgi dnevi, je razumljivo, da si ljudje zaželijo iti v kino — in to čimbliže, da se med potjo UlilliUIHMIlUIHII V / Razgovor za Zbor občanov — Občinska uprava je bila doslej razdeljena na osnovne in posebne upravne organe. Kadar govorimo o upravnih organih, mislimo s tem, da imajo le-ti povsem določeno upravno samostojnost in pooblastila za razna opravila ali postopke: izdajanje obrtnih, gradbenih in podobnih dovoljenj. Za organiziranje teh upravnih organov obstajajo določena načela, na osnovi katerih smo doslej oblikovali različna upravna področja v samostojne organizacijske enote (oddelke). — Takšno organizacijsko obliko občinske ocenjevati politično delo v ofečini inioiatoir širših posvetovanj. Vprašanja, o katerih smo razpravljali na sejah ideološke komisije, so bila kasneje tudi na dnevnem redu sej komiteja, aktivov, sestankih osnovnih organizacij, itd. Na drugi strani pa je idaotoška komisija že na seje komisije vabila razen svojih Članov še nekatere komuniste, aktivne na področju, ki je bil na dnevnem redu. Na osnovi živahne in obširne razprave tako s sekretarji kot pozneje na razšir-jeni seji občinskega komiteja ZK smo ugotoviM: • da mora biti ideološko-politično izobraževanje povezano s konkretnim političnim delom komunistov • komunisti naj tudi samostojno proučujejo konkretne probleme. • komunisti morajo nenehno spremljati ugotovitve in izkušnje drugih pri reševanju političnih problemov • organizator poglobljenih razprav mora biti občanski komite, ideološka komisija, sekretarji osnovnih organizacij, sekretariati in aktivi ZK • posluževati se je treba demokratičnega načina iskanja rešitev aktualnih vprašanj • program izobraževanja mora biti zmeren, da bo lahko tudi realen • vse bolj se mora uveljavljati pri izobraževanju induktivna metoda • koncept: vedno razpravljati o aktualnih vprašanjih in Program politične šole: k I • za člane ZK iz gospodinj skih organizacij v sezoff 1964/65 sta organizirana N oddelka: prvi colodne1*#'. (dvakrat na teden) obse** skupno 112 ur in vkljuWi predavanja z obširnimi r4’’ j pravamd; dragi je skrajW| celodnevni (enkrat na teden* namenjen slušateljem, ki s1 v že absolvirali kakšno n tično šolo in imajo s no prakso. Predavanja ^ n skrajšana, poudarek je na ^ h mostojnem študiju in ^ 1 pravah. • za sekretarja osnovnih^®; gandzacdj ZK bo šola pOS^f organizirala posebne se®* narje, prav tako pa tudi * mdn&rje za nove člana (zgodovina ZKJ, Program >*' Statut, vloga ZK v sistemi samoupravljanja). ----------------------------- ne bodo premočili in zmrazili. Zato je popolnoma upravičena želja Bežigrajčanov, da bi Uidi oni imeli predstave Jia svojem terenu, ko imajo tako rekoč dve dvorani: eno u planu, drugo v minevanju) kot je soditi po prepričanju dopisnika V. S.). Vendar ni popolnoma tako. Pionirski dom, h kateremu zdaj spada bivši kino Soča (zdaj Mladinski kino) je namreč iskreno vesel vprašanja v Zboru občanov. Zadeva je naslednja: V Mladinskem kinu so redne predstave vsak petek, soboto in nedeljo ob 10., 15., 17., in 19.30 uri. Gotovo predstavi ob 17. in 19.30 uri časovno ustrezala tudi odraslim. Toda povprečno število obiskovalcev pri zadnji pred- go se ni bati, da bi obratno. Deloma je morda to, da se dohoi^ Mladinskemu kinu često minja, ker ob prireditvah Gospodarskem razstaviščV ^T' prejo dohod s Titove cei-T1 Z drugih strani pa je tako rekoč brez za’-,, k na saj okrog Pionirskega - j ni stanovanjskih zgradb H ;^b IH OVZ+l*VJ V\AII-J OI\,l./l / tACVV • , pa razna podjetja in usta#™ 'Vprašanje v Zboru priča, da sc Beiigrajčanl 1 zanimajo za predstave j !T bosta morda kmalu obe zadovoljni. PIONIRSKI V0* ■>: .k: ----k. stavi je bilo septembra 39, oktobra pa 40 ljudi. So pa tudi primeri, ko sedi v dvorani (ki bi lahko sprejela 455 obiskovalcev) le 17 ali 18 obiskovalcev, pripetilo se je celo, da jih je bilo le 11. Dvorana je torej v resnici neli-raotjena, preastave tečejo v prazno in Pionirski dom se z začudenjem sprašuje, kaj je temu vzrok. Ure predstav in naslove filmov redno objavljamo v dnevnem časopisju in radiu. Morda ljudje po imenu Mladinski kino sklepajo, da predvajamo filme,, ki so le za mladino. Toda dejstvo je, da primanjkuje mladinslcih filmov, zato prečesto tudi mladina gleda takšne, ki so posneti za odrasle — in še dol- £o SHAJALIŠČE P VINJENIH Z MLADOLETNIKOV £ Mnogi občani iz isdja s bifeju v nasilja se pritožujejo, ^ k® dloonu družb01/. organizacij v Savskem vidi lju vse prevečkrat njeno mladoletnike. T° J občani že nekajkrat bfjsti kritizirali, vendar za 61 ni šo nič bolje. Mladol«^ se v klubu opijajo še mnogi starši pa svojih ne puste v center, in jim tega ne more očitaj Savsko naselje res ne buje prostora za pos_ njo mladinske delikvcn^j*' brez tega jo je dovolj-dair pa ne more ostati nedah, treba je takoj pati. n 0 uprave smo poznali doslej. Za kakšno reorganizacijo gre torej? — V bistvu obstoja dvoje različnih načel oziroma shem za organizacijo občinske uprave. Gre torej za združevanje vseh opravil občinske uprave po raznolikosti materije oziroma po njihovi funkciji. Delitev dela po materiji pomeni resorno organizacijsko obliko (oddelki za gospodarstvo, komunalne in stanovanjske zadeve itd.), po drugi pa gre za funkcionalno organizacijo vseh opravil: (združevanje planskih nalog, analitični posli, vse upravno-pravne zadeve, združene inšpekcije itd.). — Zakaj je prišlo do teh organizacijskih premikov? — Težnje vseh občinskih uprav so, da iz tipično resorskega načina dela preidejo na nekakšno kombinacijo resorsko - funkcionalnega sistema. Spremembe v tej smeri so druge lju- , mmmmmmmmmmmmmmKmm bljanske mestne občine že realizirale, medtem ko smo tudi mi na najboljši poti, da gremo po njhovi poti. Kateri je torej poglavitni vzrok za že nakazane spremembe ob tinskega aparata? — Dosedanja organizacijska oblika občinske uprave (resorska) je odločno preveč zanemarjala delo za skupščino in njene organe — svete občinske skupščine. Imeli smo preveč dela z občani in premalo časa za temeljito pripravo materiala za skupščino. — Kdaj torej lahko pričakujemo napovedane spremembe? — Za prihodnje zasedanje skupščine 27. novembra pripravljamo spremembo organizacije upravnih organov. To v bistvu pomeni ukinitev dosedanjih oddelkov za gospodarstvo, za splošne in notranje zadeve, gradbene in komunalne zadeve itd. Namesto le-teh miniinsiniiiiman bomo osnovali združene inšpekcijske službe, potem službo za upravno-pravne zadeve, z® organizacijo načrtov*-nja in analize, ustanovili bomo oddelek 2» notranjo zadeve, ki f® doslej nismo imeli, ad-minfetrativno — tehnične službe, itd. — Za kakšno organi' zacijsko spremembo občinske: uprave Pre pravzaprav? — Se bo občinski aparat zaradi teh spr* memb kaj povečal? —Organizacijske spremembe v org®-nizaciji občinske upr®-ve ne zahtevajo nikakf" Snega povečanja zaP0-slenih, temveč nam b‘> do le omogočile bolj®0 sistematiko in kvaHW to dela. Vse predvid®-ne spremembe pripf®''' Ijamo z namenom, °7, bi čimbolj izboljša*' servisne usluge za * spešnejše delo v obč"/ skl skupščini In boi)*" delitev dela in nalog odnosu — uprava skdK Ščlna in uprava čani. _ ob D NMIMMIM .y. - ZBORI VOLILCEV - ZBORI VOLILCEV - ZBORI VOLILCEV - občani sprašujejo in predlagajo ar-oni ^Nadaljevanje s 1. strani egi % zb'mi kanal Al šaj 'o v Savskem naselju t vnr!it u'fe,ievwiju komunalnih morali 113 ob-t* Slo*v« krajevne skupnosti * graditi zbirni ka- s» nadaims^. ^ strahujemo ra>iLetos ?i^ ,1,60 rajonov din. diti ni-1”0 ,coneno uspeli ure- otfca E 1X1 UHci ^hor-«1 38 mUiHTn.^ jC Ve'Jal i ^Zblr Si^SKEM NASELJU fcnote 'v Z T' 16' vt>lilne 5bil zelo siaKkem naselju je Har Pa u ^ obiskan, ven-i’1; njeni zei0 “lav razprava na ^ tega so konkretna. Razen i 1 ju kof JJ01 -113 tem ob-?!l' finsko skim{?dldata za °b-ir' badislava strtf10 precilaK;iJl ^ Usedanj !^bana' k« sejo ’sV ral5 iz.4ia 1b0rn“k Božo Ju-.T5® občine. ^ ”r°j! predra9° J^bki prodaj^,d.r°bno le dve ))l bi med seb^j l™' ^akaj 81 lle *W:&nih ““J konkuriralo več S , raiiteto Jebj 8 cenami in t bi vs°kakor bi- 60 med s® 26 Potrošnika, olivoi, P spraševali ha -Odobno je z zelenja-> hoteli «a7i,^n-trg 8 kar b® go je zaradi na novo projektirane ceste tod za zdaj odpadla. Tu naj bi po prvotnih načrtih zrastel polkrožni blok s 500 stanovanji, veliko stolpnico v sredini in naseljem atrijskih hišic. (Novakova ulica, Vilharjeva cesta—podvoz) Osnutek statuta krajevne skupnosti Osnutek novega statuta krajevne skupnosti Savsko naselje je izšel v 2.000 izvodih. To (ser le napotki, kako naj bi oblikovali novi statut krajevne skupnosti, ki naj bi bil odsev želja, potreb in mnenj občanov. Predstavniki krajevne skupnosti pričakujejo, da bodo občani zares kar najaktivneje sodelovali pri oblikovanju tega ustavnega dokumenta pri prehodu Stanovanjskih v Krajevne' skupnosti, ker je to za življenje v takšnem okviru predvsem in samo v njihovo korist. Zakaj ni šolskih malic? V osnovni šoii Borisa Kidriča za zdaj še ni toplih malic, ker prav sedaj dograjujejo novo telovadnico. Kuhinja je bila doslej namreč v veznem hodniku med obema objektoma. Mlečna kuhinja in telovadnica bosta vsak čas dograjeni, zato lahko pričakujemo, da bodo šolarji v najkrajšem času spet redno 'j^ljanski' 80 hoteb priti ^°bivali tople malice. „ „.1U1 ^ cenami, kot jih , J' za sebe nyfndar niso d«’ “jP lokala J same. tj „ mi ^Nvu^bravi o Po morete?« Ureditev cest in pločn kov Po prioritetni lista komunalno ureditev del v Savskem naselju naj bi prihodnje leto najprej uredili Pesjakovo in Majaronovo ulico, križišče Pesjakove in Matjaževe ulice, ureditev pločnika ob Linhartovi cesti in asfaltirali igrišče pri stolpnicah Hkrati bi morali poskrbeti za ureditev pločnika ob Savski in Smartinski cesti, na prostoru, kjer je včasih potekala, tramvajska proga ter odstraniti s, tega predela barake . . Kot poseben sklep so volivci sprejel predlog, naj bi člm-prej uredili pločnik ob Savski cesti, ker morajo sedaj pešci hoditi po blatu ali pa po cesti, s čimer ogrožajo varnost prometa. Družbeni center -gostilna Krajevni družbeni center ni za zdaj dosegel svojega —-— — namena, to niso klub-*l1) n«lv,' sprto ?Ten izmed stori, va katerih naj bi se i -*ov imamo - a^je o^i.^-01®' Pro’ sn„:„ ~ otroškem var-r, --* m8 kem baselju je |^r» »riSmhrUSim tudi 7/>:<> račun ne-n 56 hasj.1, trok; ki kolnejo J ^o nespodob- ; 06 siroto morete, saj ' le in ~ Tu- /Otira s)njikrat tak° et>vori - oh f.^ člc^nisn v obraz en^h. n^ku nek> Icrat- C ‘ ^ tega 46 de-t 'CvseS' en na-nase. eset let Plh? j v m uus^ci o v vajena v°^Vcy, te- namena, to niso klubski pro- “lf> pri,2« sprtoft011 izmed stori, va katerih naj bi se ■etn0 /iotnov, od f amo vr' shaiali občani na pogovore, ae su vt-ber navadna gostilna, Ifjer se pVcp ^Phostj' |pajUik krajev, ljudje opijajo in pelo kvarta-[ o. e to vpras^851111 v0- i° z močno organizacijsko ibravl| rakova anJ° takole: roko aii kakršnimkoli pamet. g^ehtj^0 Urbani0rgani pri' nim pr,jemom bi morali to V!° °bčino doku. r-Hn . —jena ^ ki Fheip 0se8kah r star|ovani ?r°biva?ajVeVečain® k°t tetk Jučena ce. Puip,, ' ■ V n jp oe bo več i°vp bližini pa Na : ^'ko ^o in odb^-v i8risa KCbrajel ^bojko. ki hi tej10.’ uovo^uvnice »odai^^ra nase- ^Ovii vprašanje čimprej rešiti in dati družbenemu centru tisto vlogo, za kar smo ga zgradil, li, so med drugim, menili volivci 16. volilne enote v Savskem naselju. Dve cesti in nobena Stara cesta, ki . povezuje Dol, Beričevo in druga naselja s Črnučami in Ljubljano je letos zaradi izredne obremenjenosti (gradnja, nove ceste proti Trbovljam) tako uničena kot še ni bila nikdar doslej. Težki tovornjaki dvi-Rajo toliko prahu, da pred njim ni vama niti obleka v dobro zaprtih omarah •.. Vsaj skozi vasi naj bi le te ceste pokrili z asfaltom, so med drugim menili občani iz Beličevega in Brinja. Zakaj ne bi uredili cestnega priključka na novo cesto? Na prošnjo, ki so jo občani v tej zvezi poslali na republiški sekretariat za promet po dveh mesecih, še niso dobili odgovora. Denar za asfaltiranje stare ceste (7 milijonov diin) smo imeli še pod črnuško občino, toda cesta je še do danes akadamska, pa tudi denarja ni nikjer več.... so se pritoževali občani. Tudi podvoz pod novo cesto, ki jih je praktično še bolj odrezala od življenja, kot so bili doslej, so si po dolgotrajnih zapletih komaj priborili, (za dovoz na polja in travnike). Včasih so cesto vsaj polivali, zadnji čas so pa še to pozabili in asfaltirajo ceste in pločnike samo na mestnem območju občine iliiimiiiii« Zahtevamo! Na nedavnem zboru volivcev v Beričevem so se tamkajšnji občani po več kot samo živahni razpravi o bolečih lokalnih problemih, odločili za ustanovitev krajevne skupnosti- Ta predel bežigrajske občine, ki živi nekje na periferiji našega vsakdanjega dogajanja in tempa časa nasploh, je nedvomno ostal pri razvoju občine precej zapostavljen. Vsa razprava na tem zboru se je morda prav zaradi tega omejila zgolj na kategorične zahteve: VODOVOD, CESTA, ZEMLJA . . . Zakaj? Nekateri občani namreč še zmeraj navidez žive v prepričanju, da v naši družbeni uredit vi slej ko prej veljajo prastari odnosi med ljudmi v klasičnem raz merju — hlapec : gospodar ! Torej, ker pošteno delam, mi moraš za to dati pošteno plačilo. Mi samo dajemo, dobivamo pa ničesar! Sedaj zahtevamo! Vzeli ste nam talno vodo, dajte nam vodovod ... Zgradili ste novo cesto in nas z njo (ker ni priključka nanjo) še bolj odrezali od sveta, polj ter travnikov, povrhu pa še dokončno uničili staro cesto. Vzeli ste nam zemljo . .. Zares veliko težkm in bolečih stvari naenkrat! Toda, kaj je zares dovolj, da samo zahtevamo, sami pa niti s prstom ne mig nemo, da bi rešili vsa.i tisto, kar se rešiti da?! Osnovna naloga nove krajevne skupnosti je, da vzame vse najbolj pereče stvari v svoje roke in jih rešuje po čimkrajši poti Pobuda za reševanje vseh nepravilnosti in problemov Je v rokah prizadetih občanov, ki se morajo tega vendarle že enkrat zavedati, če hočejo, da se bodo stvari hitreje in odločneje premikale kot doslej. Ob vsem tem pa nikakor ne bi smeli pozabiti, da krompir in pšenica na isti njivi hkrati ne moreta rasti. Tudi pri najbolj kričečih in upravičenih zahtevah naj torej prevlada čut za mero in realna presoja, kaj te mogoče in kaj zares ni mogoče! hmhm Med drugim so se tukajšnji občani močno zavzeli, naj bi jim občina vrnila preveč plačanih taks na kmečke stroje, ker je pred časom prišlo do določenega znižanja teh dajatev. Tudi hišnine za poslopja na tem območju so v primerjavi z drugimi vasmi tri do štirikrat previsoke. Tudi tod so stanovanja točkovali kot v mestu, čeprav so prav vsi pogoji življenja tod bistveno drugačni ali odločno slabši. Povsod so hišnine (sredstva iz tega fonda) namenjene za popravilo hiš, s katerimi razpolaga hišni svet — medtem ko pri nas ta sredstva (vsaj naša) uporabljaj«^za povsem tretje stvari. Tudi.to vprašanje bi morali reševati kot v drugih občinah. Zakaj hiše iz leta v leto bolj propadajo. Prahu je vsepovsod toliko, da če mizo pobrišete, je čez dve uri že spet tako prašna, kot bi se je človek vsaj dva meseca ne dotaknil. Za vzdrževanje in obnovo spomenika Juri, ja Flajšmana občina ni hotela plačati računa, čeprav so te odgovorni predhodno obljubili- Razen tega so občani iz Beričevega izrazili željo, da hočejo imeti v komisijah z:-i Izdajanje lokacij (terenskih) zmeraj tudi svojega človeka, ker gre to delo odločno pre počasi od rok. Človek zlepa ne dobi lokacije, ne gradbenega dovoljenja. Torej graditi ne smeš, stanovanj pa ni! Kdo naj to razume. Dokler ne bo lokacij, bodo črne gradnjo, kaj naj se mladi naselijo pod šotore? Čeprav smo že lani povabili predsednika občine, naj, nas obišče, ga doslej še nismo vi deli. Poročajte o zborih voliLev! Voda je presahnila Stanje talne vode v Brinju so iz dneva v dan niža ker so v bližnjem jedrskem reaktorju izkopali dva veliki vodnjaka... Ko bo reaktor začel obratovati, bodo ljudje na tem območju praktične bre*. pitne vode. Gradnja ali nadaljevanje gradnje votjovo da Črnuče—Šentjakob—Brinje Beričevo je več kot nujnost Toda od kje denfir? Del od škodnine za črpanje talne vo de bo moral vsekakor plačati tudi Reaktor. Občani so se odločili, da' bodo ustanovili svojo komisi jo za gradnjo vodovoda, toda tudi občina naj zagotovi svoj delež (realen) za gradnje tega življenjsko prepotrebne ga cevovoda. Podobno zahtevo so na zboru volivcev postavili tudi občani v Šentjakobu. Zakaj ne morjmo dobiti nekaj zemlje na robu arond.v oljskega postopka? so spra še vali občani. Ker Agrokombinat nima dovolj primerne zemlje za zamenjavo, zakaj ne bi zožili arondacijski pas? Kmetje iz Beričevega in Brinja imajo predaleč, če bi morali hoditi na polje v Stoži ce ali Ihan — 10 kilometrov! Takšnih je okrog 20 kmetov Ta nerešena vprašanj« bodo v prihodnje lahko postala ze lo resen socialni problem za dobršen dol občanov iz Beri čevega in Brinja- Kmetje da Ije smatrajo, da je sekanje redkega drevja in grmovja v pasu ob Savi kaj kratkovidna zamisel, ker bo voda, kakor je ob letošnjih poplavah že pokazala in kot kažejo zgodovinske izkušnje, lahko počasi odplavila dobršen del plodne zemlje, ki jo to drevje sedaj v velikim meri varuje pred občasnimi poplavami. Posebej pametno je dejstvo, da se je vas Beričevo skozi desetletja umikala pred savsko strugo in je sedaj skoraj 600 metrov severneje kot nekdaj! Iz celotne izredno ostre razprave na tem zboru volivcev je izvenela osnovna misel-tudi mi smo bežigrajski občani, zato nikar povsem ne pozabite na nas: VODOVOD CESTA (priključek in avtobusna postaja) ZEMLJA in zmernejše dajatve. Vodovod v prvem planu Ko so razpravljali o komunalnih problemih, so volivci preko Cmušnice na stari cesti. Nasploh velja poudariti, da se je zbora vo-lilcev na Črnučah udeležilo veliko število občanov. Krajevna skupnost se je na zbor volilcev temeljito pripravila, saj so po vseh hišah poslali skupaj z vabili tudi kratko poročilo o delovanju krajevne skupnosti ter osnutek načrta za prihodnje leto. Ljudsko posojilo za bolnišnico? Občani 26. volilne enote v krajevni skupnosti Stožice, ki jih v občinski skupščini predstavlja odbornik tovariš Dremelj, so se na zboru volilcev soglasno zavzeli, naj bi vsi Ljubljančani prispevali del sredstev za prepotrebno gradnjo nove bolnišnice v Ljub ijani, ki se nikakor ne more premakniti od načrtovanja in nenehnih diskusij okrog načrtov do realizacije. Zakaj takšen sklep oziroma priporočilo? Ker še doslej ni rešeno financiranje tega objekta, k! na Črnučah poudarili, da je ie brez dvoma več kot potreben in pa zaradi izredne stiske s prostorom v starih in izrabljenih stavbah ljubljanskih bolnišnic, klinik in zdravstvenih ustanov nasploh. V nekaterih oddelkih ljubljanske bolnišnice vladajo namreč neznosne razmere, saj v bolniških sobah z 11 posteljami včasih leži tudi po Ob desnem M ~ robu Mbkk _____ najbolj potrebno dograditi vodovod. Napeljati bi ga mo rali še v naselje Gmajno, v stari del Črnuč na Ježo, Dobravo in v Nadgorico. Pred-milijonov dinarjev. Volivci smatrajo, da bi morali vodovod zgraditi do konca, ne pa da bodo ta najbolj pereč problem Črnuč obravnavali še leta in leta. Nova trolejbusna zveza na Črnuče ni najbolj prikladna Posebno v mestu je treba zelp dolgo čakati, da pripelje trolejbus za Črnuče. Menijo, > da bi vsaj pozimi lahko vozil trolejbus na stalni progi Vič —Črnuče. Asfaltirali naj bi trolejbusna postajališča in vsaj na končni postaji uredili pokrito postajališče. Volivci tudi smatrajo, da bi morali čimprej uredili cesto I. reda skozi Črnuče Vedno večji promet zahteva da bi-morali urediti pločnike za pešce, Predstavniki krajevne skupnosti bodo predlagali lastnikom zemljišč ob cesti, da bi odstopili potrebni del zemljišča za ureditev pločnikov Asfaltna baza- smrad Volivci so tudi zahtevali, da asfaltna baza dokončno uredi čistilne naprave na dimnikih da bi se Cmučani le rešili nadležnega dima. Lokacije ali črni zidovi Glede izdajanj« lokacij m. gradbenih dovoljenj so menili, da bi morali postopek poenostaviti in čimprej iz delati urbanistični načrt Črnuč- Poudarili so, da bi morali odobriti lokacije do mačinom in članom ZB, ki že dolgo let čakajo, da bi lahko zgradili svoje hiše. Menili sc še, da bi lahko s sodelovanjem stanovanjskega skladi gospodarskih organizacij .n zasebnikov zgradili tudi na Črnučah kakšen stanovanjski blok. Ker javna razsvetljava m deluje najbolje, so predlagali, naj bi skrb zanjo prevzela krajevna skupnost. Volivci so med 'drugim tudi predlagali, d« bi asfaltirali trolejbusna postajališča s sredstvi, ki so jih prispevala podjetja ob akciji združevanja sredstev za gradnjo tro-lejbusne proge na Črnuče Baje je ostalo sedem milijo nov dinarjev. Potrdili so tudi rebalans občinskega proračuna in po udarili pravilnost odločitve da gre največ sredstev za šolstvo. Pri povečanih sredstvih za komunalna dela pa bi morali predvideti tudi znesek za popravilo ška-rpe pri mostu UOčmsKa sKupšcina je do srede novembra zasedala 22-krat. Na dnevnem redu je bilo 140 točk. Sprejela je 40 poro- J 'H. Od teh je bilo 28 1 odlokov. Na dnevnem redu je 8 bilo vse, odborniki so 1 obravnavan vsa tista g vprašanja, ki sodijo v J sklop njihove pristoj- 3 nosti. Ocena ie torej s jor j| moinega stattsea po- 8 »sem zadovoljim. Toda... Ah so vsi odborniki S iktivno sodelovali pri 1 določanju občinske po- 1 Mike? Ne! Zaradi tega bo po- p treono -neKature oa- § bornike iz sestava občinske skup&čine izločiti. Enaindvajset odbornikov ni dalo v tej mandatni dobi še nobenega predloga. Oeset oaoorrincov je v tej mandatni dobi razpravljalo enkrat, dva krat, morda trikrat.. . Ali so taki odbornik: odtrgam od problema tike terena ali obča nov? Ali so orientirani le na ozek krog problemov in interesov? ah zaradi svoje v/ telektunine nezmožnosti ne morejo posegat’ v razpravo? Kdo je kriv? oaoorntK ah tuni, j ki so ga izvolili? Ali to ne moti dela 1 občinske skupščine? AH ne oblikujejo po Mike komune prav cd J borniki? Koga zastopajo od- 4 borniki z molkom? 8 mniMM Kako bomo odplačevali stanovanja Na predlog Upravnega odbora Sklada za zidanje stanovanjskih hiš je občinska skupščina Ljubljana-Bežigrad na enem svojih zasedanj sklenila, da naj maksimalni rok za vračilo posojila iz sredstev omenjenega sklada znaša 50 let, obrestna mera pa 1 %. Istočasno je upravni odbor sklada predvidel, da znaša udeležba varčevalca lahko tudi najmanj 10 %. Razliko do dosedanjih 20 % naj bi prispevalo podjetje, tako da bi znašala udeležba pe tega v bodoče 40 %, v izrednih primerih bi se pa lahko povečala udeležba sklada od dosedanjih 50 % na 60 %. Ca primerjamo pogoje kre-ditnih skladov ostalih ljubljanskih občin, ugotovimo, da so v beži g raj siri občini najugodnejši. Zato je z dnem, ko jo začel veljati sklep občinske skupščine o spremembi pogojev, število varčevalcev, ki je bilo v prvih mesecih lega leta v občutnem upadanju, ponovno poraisk), odstopi od varčevalnega sistema pa so se znižali na minimum. Vendar pa, kljub tako ugodnim pogojem Za vračilo posojila še vedno ni dana mož- * most, da bi si pridobili stanovanja tudi materialno šibkejši interesenti, čeprav je potreba po stanovanjih ravno pri teh najivedja. Vzrok temu je visoka cena stanovanj in posredno, kljub ugodnim po-gojem, še vedno' previsoka mesečna anuiteta, kd ni v sorazmerju z osebriimi dohodki večjega defia zaposlenih. K temu je treba prišteti še visoko niš’ Ko doživel sem se vračal, - * nič posebnega in 5 hitri hoji sem se že po ^ urah znašel pri prijazne®1^ mu v Kamniški Bistrici. sem se še nekoliko potem pa sem osedlal jeklenega konjička, ki varno in dovolj hitro Ps!f| Ijal v zamegleoo Ljubil Nagradni razpis V počastitev 20. obletnice osvoboditve Jugoslavije in v okviru Jugoslova®^ pionirskih iger 1964-65 razpisuje uredništvo »Zbora občanov« natečaj pisd,f in likovnih del na temo Skupščinska dilema ”M°j krai> moia deže,a’ v'-eraiin dancs“ .. _. j________ in Natečaia se lahko udeležiio nionirii in nionirke hežiirraiskih osnovni Na številnih zborih volivcev, ki se v vseh krajevnih skupnostih na območju naše občine bližajo kraju, so ob-čani — volivci v bolj ali manj živahnih razpravah nakazali vrsto nerešenih vprašanj (pretežno ožje komunalne narave in hkrati postavilo toliko nujnih zahtev pred svoje odbornike v občinski skupščine, da je že na prvi pogled očitno, da vsega zares ne bo mogoče urediti v prihodnjem letu. Zakaj želje in zahteve občanov — pa naj bodo še tako nujne, realne in upravičene — so v primerjavi s skromno občinsko blagajno v velikem nesorazmerju. Letos smo se odločili za pospešeno gradnjo nove šole, ker so na več koncih in krajih bili plat zvona: »Tretja, četrta ... izmena!« šola je danes pod streho. Veljala je pol mili,jarde dinarjev. Ta denar smo z velikimi težavami zbrali od vsepovsod, pa tudi vrniti ga bomo morali! Prav zaradi tega nismo mogli asfaltirati še več cest, ki to kličejo na ves glas, nismo megli narediti še tega in tega. Kdo bi lahko v nekaj vr. stah naštel vsaj najnujnejše? Toda še nismo dobro končali enega dela, ko nas že kličejo še trije bolj nujni problemi, da jih razvozlamo. Poglejmo jim v obraz: Volivci zahtevajo vodovod, cesto, ptofnik — medtem ko sta družbena prehrana in otroško varstvo v naši občini vse prej kot zadovoljiva. Kaj naj torej storimo? Naj razdrobimo vsa razpoložljiva sredstva in za silo pokr. parno, kar je trikrat nujno, ali pa naj vložimo glavnico razpoložljvega denarja samo za gradnjo novega obrata družbene . prehrane ali samo za asfaltiranje cest ali samo za gradnjo varstvenih ustanov ali...? Volivci torej zahtevajo — občinska skupščina pa sc bo morala odločiti. Ob razpravi o zahtevah volivcev pred občinsko skupščino bodo odborniki prav gotovo pred odgovorno dile-ko se bodo morali odlo-— ali za koncentracijo sredstev za gradnjo sodobnega obrata družbene prehrane ali za pospešeno urejanje komunalnih vprašanj — osnovne zahteve občanov-volivccv. Oboje je nedvomno dvakrat nujno in neodložljivo, kakor tudi otroškfl varstvo, toda vseli teh najnujnejših vprašanj s še tako dobro voljo bomo mogli rešiti samo prihodnjem letu, temveč v precej daljšem času. Prav zaradi tega nam bo še dlje časa potrebna dokajšnja mera realizma, razumevanja uvidevnosti pri postavlja, prioritetnih žalitev pred odbornike občinske skupščine, ki pri tehtanju odločitev prav gotovo ne bo imela lahkega dela. NIKO LAPAJNE mo. čiti ne v in nju Natečaja se ialiko udeležijo pionirji in pionirke bežigrajskih osnovni**, s pismenimi sestavki (vključno pesmi) in likovnimi deli na omenjeno Pismeni sestavki naj ne bodo daljši kot dve tipkani strani. Pri likovnih deli** dejo v poštev le risbe, narejene s tušem, kredo in podobnimi materiali, da J** | moč uspešno ponatisniti v časniku. -J Pionirji in pionirke naj svoja dela pošiljajo na naslov: Uredništvo občanov«, Ljubljana, Parmova 41/1. Razpis velja do dneva mladosti 25. maj® J zadnji rok za oddajo prispevkov pa je 20. maj 1965. Pionirji in pionirke naj sestavke in likovna dela pošiljajo sproti, ker jih bomo objavljali v »Zboru 11 ^ nov«. Posebna komisija bo na koncu ocenila vsa prispela dela ter podel'*1* slednje nagrade: Za pismena dela: 1 1. nagrada — Zlato pero »Zbora občanov« 2. nagrada — praktično darilo 3. nagrada — knjižno darilo 4. nagrada — knjižno darilo 5. nagrada — knjižno darilo ( Za likovna dela: 1. nagrada — Paleta »Zbora občanov« 2. nagrada — praktično darilo 3. nagrada — knjižno darilo * > 4. nagrada — knjižno darilo 5. nagrada — knjižno darilo • Pri vseh delih, ki jih pošljete za natečaj, navedite: j naslov dela, datum izdelave, ime in priimek avtorja, starost, razred in na**0 ki jo obiskuje avtor ter naslov stanovanja. PlflF »Belinka« Je zaradi preeejSnje avtomatizacije proizvodnje zgledna kemična tovarna. Pri 170 zaposlenih ima 1,4 milijarde letnega bruto produkta.. Razen tega pa je »Belinka« tudi edino bežigrajsko podjetje, ki je za ve« kot 100 % povečata izvoz v primerjavi z lanskim letom. Res je, da v »Belinki« proizvajajo specifične proizvode in da je za per-borat in peroksid po vsem svetu precejšnje zanimanje, res P® je tudi, da kolektiv za vse večji izvoz vlaga vse ve« napora. Medtem ko so še lani izvozili za 52.000 dolarjev, se je letos njihov izvoz povzpel kar na 120.000 dolarjev. Izvozili če lalllC0 ^ 11111080 ve® kot izvažajo, vendar je na doma-m tržišču tako veliko povpraševanje po njihovih izdelkih, d* W bilo to nepravilno. BELINKA neprestano povečuje proizvodnjo Nikdar ne naredimo dovolj prodataf, nimamo skrbi s I »Pmd^PraVljo v »Belinki«. I re^r0vse- kar sproti na-p iotliT' rrl€'vno nam pošilja-detergent*1116’ d0”18*5® tovarno I vafc^V"eprestano zah te- 7 I moranj Spretno f I izvozni ^rtl’ ^ zadostimo njo nep^tabani' Proizvocl-to’ Lani smoPe^njemo. ^ Wjo' kon&lf111 Z rok°nstruk-Res, *0c£L 51110 >etos. sf taude zat^”111 mesecoma za-ti < znižati iTh?, ^ morali tudi ^ bajamo sed^n'Jendar pr°- Jj Zvečanje IS Pr°izvodnje ; Perborata ■.A 'Jajo v.st> , Pert^rat uporabil Brez njorro Vfrrie detergentov. V ^rgent^ izdelati de- , * ka« ne j’ Vendar ga »Belinki ^'»slavita^ f0701! za vso « s® žp rf JO m izvoz. Zato so 5 Prihoc^^Bl. da bodo že 9 tevcKinjo6 'fU) povečali pro-# ta 28 100 f*?J,evega porbora-j)1 ^Jo proi„°d^t' s če enkrat nar6dmr°i?v?dnj0 bodo letno j »erboiuta X*?, natrijevega ’ da bodo lahko po- Tovarna Belinka v Šentjakobu krili prav vse domače potrebe, razen tega pa jam bo ostalo za izvoz 300 do 400 ton. Uvedli bodo tudi nov tehnološki postopek, ki bo dokaj cenejši od dosedanjega. Po pogodbi naj bi začel novi obrat poslovati 1. julija 1965. Tudi boraks bodo izdelovali Načrti za povečanje natrijevega perborata so uresničljivi, vendar je še pomembneje, da bodo začeli zidati tudi nov objekt za proizvodnjo boraksa. Doslej nobena jugoslovanska tovarna še ni izdelovala boraksa. Inženirji v »Belinki« pa so že osvojili postopek. Za razliko od boraksa, ki ga izdelujejo evropske tovarne, boraksa dekahni- drata, so osvojili v »Belinki« postopek boraksa pentahidra-ta. Ta je za keramično industrijo in industrijo emajliranih izdelkov veliko prilklad-nejši. Boraks bo »Belinka« prodajala, veliko pa ga bo porabila tudi sama, saj je boraks skupaj s peroksidom surovina za izdelovanje natrijevega perborata. V novem obratu za izdelovanje bora-tea bodo letno naredili 12 do 13 tisoč ton; s tem bodo jugoslovanske potrebe krite za daljše obdobje. Zadnja leta uvažamo 6 do 7 ton boraksa. Nespremenjene cene Zadnje čase so se materialni stroški v »Belinki« precej povečali. Zvišane cene električne energije, premoga in ne nazadnje tudi povečanje osebnih dohodkov vse bolj silijo kolektiv v to, da poviša cene svojih izdelkov. Vendar ima »Belinjja« svojevrsten rekord, cene so ostale sedem let kljub velikim podražitvam nespremenjene. važajo izključno na zahod, sicer bodo marali spet prodajati na trg z nekonvertabilno valuto. Obeta se težko leto Izvoz izključno na zahod Se pred nekaj leti je »Belinka« izvažala 3 odst. izvoza na zahod in 97 odst. na vzhod Letos pa jo preusmerila ves svoj izvoz na zahod, na področja s konvertabilno valuto. Medtem ko je dosegala za svoje proizvode na vzhodnih tržiščih 400 in več dolarjev, dosega na zahodu polovične cene. Velika ovira so carine, z izvozom na zahod dosegajo Belinkini proizvodi komaj polno lastno ceno in tovarna ne zasluži ničesar. Vendar je »Belinka« »dolžna« izvažati na zahod. Z izvozom na zahod mora odplačati inozemske kredite. S prodajo na za-padno tržišče oziroma na po dročje konvertabilnih valut ne dosegajo takšnega deviznega efekta kot na področjih z mehko valuto. Zato v »Belinki« menijo, da bi morale banke upoštevati, da iz- Do sedaj so v »Belinki« dobro shajali. Letos 1965 pa bo težko leto. Embalaža se je podražila za 60 odst., žveplena Direktor Belinke Mile Samardjija kislina za 30 odst., podražitve premoga in elektrike smo že tudi omenili. K temu pa je potrebno prišteti še odplačevanje anuitet- V prihod-njm letu bodo morali odplačevati 90 milijonov starih in 170 milijonov novih anuitet. Razen tega pa se boje tudi redukcij električnega toka, ki lahko napravijo tovarni veliko škodo. Ne samo to, da zaradi ustavljanja proizvodnje lahko izpadejo iz nekaterih zahodnih tržišč, se občutno zmanjšuje proizvodnja. Proizvodnja se namreč ne da čez noč ustaviti, niti čez noč začeti. En sam dan brez električna energi je lahko pomeni za »Bo Knko« neprecenljivo škodo. Boljši pogoji za delavce Zadnje čase opažajo, da imajo delavci pogosto eksce-me in da vse pogosteje obolevajo. Tovarna je povabila v podjetje posebno komisijo, ki bo pregledala vse pogoje dela in natanko določila delavni čas oziroma dobo, v kateri lahko delavec -opravlja za zdravje škodljivo delo. Razpravljajo pa že tudi o novi izboljšani ventilaciji, saj je sedanja nezadostna. MM LJUBLJANA Proizvaja: izdelke iz plastičnih mas - svinčene in pokositrene za farmacevtsko, kozmetično ali kemijsko industrijo, kakor tudi izdelke iz aluminija in cinka v obliki raznih lončkov in stročnic za kondenzatorje, za eiektro in radio-industrijo. NHHItl LESNINA - LJUBLJANA I ■ Nudimo sodobno in kvalitetno pohištvo vseh vrst: spalnice, kuhinjsko opremo, kombinirane sobe, šolsko in gostinsko pohištvo, delovne kabinete, leseno galanterijo. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike 29. november. / I Kolektiv metallca Čestita vsem bralcem in občanom za praznik '29. november! JNo ........'"im " ... »m«.......mmmmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmiiimmm.. OBISKALI SMO JEŽICO - OBISKALI SMO JEŽICO - OBISKALI JEŽICO - OBISKALI SMO JEŽICO - OBISKALI SMO JEŽICO - PRORAČUN KRAJEVNE SKUPNOSTI »Proračun krajevne skupnosti smo sestavili precej skromno, v povsem realnih okvirih. Od planiranih sredstev nismo dobili veliko, so dejali odbornik občinske skupščine Ivan Kunovar, predsednik krajevne skupnosti Anton Fras in tajnik Ivan Oven, ki smo jih povabili na razgovor o Ježici in Ježičanih. Naša krajevna skupnost skrbi za približno 5 kilometrov cest. Doslej smo dobili dotacijo občinsike skupščine in nato v lastni režiji uredili ceste. Takšnih primerov v bežigrajski občini na bilo ravno veliko. Letos teh sredstev ni bilo več.« KOMUNALNI PROBLEMI SEVEDA NAJPREJ Na Ježici menijo, da so v določenih stvareh zapostavljen. Od sredstev namenjenih v občinskem proračunu za komunalna dela, je odpadla na Ježico le skromna vsota za vodovodne napeljave. Čeprav je razumljivo, da ulice in ceste ni mogoče dokončno urediti in asfaltirati, ker še ni kanalizacije in drugih naprav, pa je še vrsta manjših del za katera niso potrebne kakšne vrtoglave vsote denarja. Stara, vegasta Uranova hiša zraven Ruskega carja se bo podrla ob prvem večjem snegu. Predvidena je za rušenje. Stanovalcem so zgradili novo hilšo. Ta gradnja bo »Naji frajsi sc igramo« Skupina mladih Ježičanov kar ves dan preživi v šoli Zjutraj pridejo in zvečer odidejo. Pa ne da b: bili »zaprti«. Varstveni oddelek pri šoli, ki ga vodi Ela Penko in Minka Janežič, nudi otrokom prijetno zatočišče, starši pa reši marsikatere skrbi. ' Varstveni oddelek skrbi za otroke, bodisi, da imajo pouk dopoldne ali popoldne. Eno malico dobijo v šoli, ko. silo in drugo malipo pa v varstvenem oddelku. Našli smo skupino najmdaj-ših, učence in učenke prvega in drugega razreda. V zvezke so pisali velike črke in se na moč trudili, saj je tovarišica obljubila lepe svinčnike tistim, ki bodo najprej znali lepo brata in pisati. Učenci dragega razreda pomagajo prvošolčkom, da bd jim svinčnik čimprej ubogljivo stekel. Učijo se še računati, napravijo naloge in se pogovorijo o vsem, kar so se nove-ga naučili, spoznali ali videli. Seveda tudi razvedrila ne manjka. Malčki rišejo, lepijo in sestavljajo, pod prsti jim rastejo hiše, drevje in živali. Igrajo se, poslušajo radijske ure za otroke, imajo P® tudi lutkovni oder. »Najraje se pa igramo«, so nam dejali, ko smo se poslovili. Odbornik občinske skupščine Ivan Kunovar prišla v anale, saj je minilo nekaj let preden so jo spravili pod ritreho. Treba je še napeljati vodovodno in električno napeljavo. Tu pa se je zataknilo. Hiša stoji precej na samem ;n potrebno bo napeljati nekaj sto metrov cevi. Ves proračun krajevne skupnosti bj lahko namenili sama za to gradnjo. Na občini so obljubili, da bodo uredili hišo in preselili stanovalce že lani jeseni, toda letos kaže, da bo ostalo še kar pri starem. SKRIVNOSTNE LOKACIJE Kakršenkoli uirbanističnd načrt bo za Ježico prav gotovo predvidel tudi zemljišče za gradnjo individualnih hiš. Na levi strani ceste proti Savljam gradijo vrsto novah hiš, medtem ko za desno stran ni moč dobiti lokacijske odločbe. To odločitev odgovorni činitelji utemeljujejo s tem, da gre za kmečki predel. Res, da stoji tamkaj nekaj odmaknjenih kmetij, toda »rezervat« zanje bo čedalje manj potreben. Okrog lokaoij je bilo precej zapletov. Znan je primer v Mali vasi, kjer lastnica neke parcele ni in ni mogla dobiti gradbenega dovoljenja. Ko je parcelo prodala, je tamkaj takoj zrasla nova hiša. Morda gre za črno gradnjo ali pa tudi ne. KAJ BO S KMETI? Na Ježici, v nekdanji kmečki vasi na Ljubljanskem Po- savju, je ostalo le še peščica prebivalcev, ki v rubriko o poklicu zapišejo: kmet. če pogledamo še njihovo starost ugotovimo, da so to ljudje pri 60. in 70. letih. Mladi so odšli po drugih službah. Ostareli ljudje se ubadajo z nešteto težavami. Kmetje, ki so nekoč zalagali Ljubljančane z mlekom, krompirjem, zeljem in drugimi pridelki, vedno pogosteje tarnajo o previsokih davkih. Med njimi so dohri gospodarji, ki so doslej vedno izpolnjevali postavljene obveznosti* Od kod ta čudna nasprotja? Kmetje imajo čedalje manj zemlje, menijo na Ježici. Včasih so kaj zaslužili s prevozi, zdaj pa s konjsko vprego ne smejo na cesto. Odpadel je tudi prevoz peska. Od njiv sredi stanovanjskih naselij ni kaj prida koristi. Mnogo pridelka se unidi, niso pa redki pojavi, da sd pridelke prisvojijo kar neznani lastniki. Tudi na trg vozijo vedno manj. Prestari 8so, razen tega pa še nimajo prevoznih sredstev. JEŽIŠKI LABIRINT — Nič več nisem presenečen, če me ponoči zbudijo neznani ljudje, je pripovedo. val odbornik Ivan Kunovar Ježičani vedo, da imam se znam prebivalcev in neznan oe, ki iščejo neko hišno šte vilko, pošljejo kar k meni. Tajnik krajevne skupnosti Ivan Oven S hišnimi številkami res ne morejo priti na zeleno vejo. Ulice so dobile nova imena. Table z imeni so namestili, na hišah pa so ostale kar stare številke z vaško numeracijo, ki so bile že prej pomešane brez vsakega reda. Da je zmešnjava še večja. je cesta proti Savljam dobila ime »Ježica« in v labirintu hišnih številk se še domačini ne znajdejo. Nazadnje so na oddelku za notranje zadeve pri občinski VARSTVENI ODDELEK PRI OSNOVNI SOLI — Otroci z Ježice lahko kar ves dan preživijo v šoli- V varstvenem oddelku dobijo kosilo in malico, seveda pa se tudi učijo, napravijo naloge in ae Igrajo. X ■'JI GLUHA UŠESA ZA OIHIZO. RILA IN ZAHTEVE OBČA. NOV l REKOMJA TITOVE CESTE MA JEŽICI Predsednik krajevne skupnosti Anton Fras skupščini zagotoviU, da bodo do septembra čisto zagotovo uredili numeracijo. No, september je že mimo, na Ježici lahko le še upajo, da niso imeli v mislih letošnjega. Novim hišnim številkam se je postavljalo na pot pomanjkanje denarja; baje je-podjetje, ki bi jih moralo izdelati, izgubilo seznam, skratka labirint ne preveč prepričljivih odgovorov, Morda je treba povedati še to, da mora tablico plačati vsak lastnik hiše sam in torej vsi dodatni stroški niso ne vem kako visoki- Krajevna skupnost je pomagala še toliko, da so tablice, kolikor jih je pač bilo, vzeli skupaj in lastnikom hiš ni bilo potrebno hoditi na občino in v banko, kjer so moral; dobiti potrdilo o plačani pristojbini. Na Ježici nimajo čevljarja Medtem ko je preskrba na Ježici dokaj dobro urejena (imajo tri trgovine, dobro založeno mesnico ter prodajalno kruha in mleka), pa, občani močno pogrešajo razne obrtne delavnice. Krajevna skupnost je imela v načrtih, da bi zgradili prostore za obrtne delavnice zraven potrošniškega centra na vrhu klanca. Tamkaj bo treba vsak čas popraviti podporni zid, sicer bo v nevarnosti še cesta. Ko bi popravljali podporni zid, hi bila najlepša priložnost, da bi uredili še prizidek. Menijo, da bi v kletnih prostorih lahko uredili manjšo dvoranico ter javno kopališče, v pritličju pa tri lokale, kjer bi našli obrtniki svoj prostor Gostilno Aleš naj bi spet odprli Ježica je osrednje torišče bežigrajskega turizma, čeprav razen ponesrečenega rekreacijskega centra še nismo štorih koraka dlje od običajnega gostinstva, pa zaprta vrata gostilne Aleš kažejo na čudna pota gostinske politi, ke. Ljubljančane, ki so zaha jali v to gostilno in turiste navsezadnje ne zanimajo likvidacijski postopki in zapleti okrog menjave lastnikov, pač pa dejstvo, da je stara in dobro znana gostilna za-prta. Ugotovitve o nepravilnem poslovanju so toliko nejasne, računi o izgubah precej različni, da terjajo jasnega odgovora, če so že bile napake, bd jih z boljšo kontrolo lahko odkrili že poprej, ne pa da gostišče čez noč zaprejo.* Morda bi lahko gostišče poslovalo tudi med raziskavo, saj tudi rekrea. cijskoga centra »v krizi« niso •oprli. Jcžitani o rekreacijskem centru Na zboru volivcev 24. januarja (!) letos so občani na Ježici razpravljali tudi o rekreacijskem centru. Menili so. da je poslovanju tega gostinskega obrata meč marsikaj očitati, psebej pa so se ustavili še na adaptacijah, ki so jih tamkaj izvajali. — Objekt se je z odaptaci-jo spremenil v nerentabilno gostilno in zato občani smatrajo, da sc finančna sredstva nenačrtno in razsipno trošijo, je zapisano v zapisniku volivcev. Zahtevali so, da jim odgovorni činitelji pojasnijo, kakšen jc finančni položaj rekreacijskega centra ter da jim nasploh obrazložijo poslovanje tega podjetja. Nobenega odgovora niso dobili. Na naslednjem zboru volivcev 24. marca so postavili enake zahteve in pridali, da jc potrebno pregledati poslovanje rekreacijskega centra. Videti je, da je občinska skupščina podcenjevala predloge in zahteve volivcev. Ure teklo je deset mesecev in na dan so prišle nepravilnosti in milijonske izgube v tem pod-jetju, ki prav gotovo niso nastale čez noč. Ko bi pravočasno ukrepali, morda kakšen milijonček ne bi splaval po vodi, menijo na Ježici. Mnenje zbora volivcev so potisnili ob stran, evidentirane nepravilnosti jr ugoto-vila služba družbenega knjigovodstva, pred tem pa so domala leto dni na Ježici mnogo govorili o rekreacijskem centru in priložnosti za ugibanja je dalo prav dejstvo, da jasnega odgovora niso dobili. Le čemu so besede občanov izzvenele v prazno? Kakor smo že P°- ko brali v dnevna®1 ’ hodT1Aorv za pešce, urbanisti že več ke’ brima dvema l«1®* 'N varianti reševanja re-načrtovati variante ® vrukcije Titove ceste na no ureditev ne sai®° » - pentlja pod savsko glavnih magiistnB! P^ljšek oes-te ob ka-temveč nasploh progi v mesto — bo principa sodobnih e' v®ej verjetnosti treba zgra-vozlišč pred mesta® Savo nov most, nato Dokončna odloča« ^ bo glavna cesta ižagni-ditov cestnega križ* vT®1 naselju Črnuče — tra-gona n« Ježici — P® pod naseljem ježo, kjer se boste naprej do Trzina je, renjska in Štajerski več variant, ki la tor se skupaj ob "^drugim študira tudi železniški progi P* kartograf in kmet Ljublijanlo, bo pa® Sr. iz m<*c+ .LiJUUalJcUlKJ, UL/ F**'— k, kakor je zadnji!®^ danju izvršnega črnskega odbora drugim dejal JoŽ® predsednik beži| ska skupščine. Pod savsko , sel jem Ježica uredili veliko . šče oz. stikališče vernih magistral J in štajerske), kli s® tem skupaj po i®" kamniški žele: 11 v mesto. To j® izmed variant, $ najsiprejemljivejša, ni obvozi okrog v* tako za dolenjsko, gorenjsko, štajerjl zasavsko magistri" sicer stvar pri vsaj za zdaj še “ trebni. Ker torej su lahko pričakuj stično rešitev z* ureditev obeh stral v Ljublj«®j§ potekali mimo naj še pcvenKH kem do kakšne konstrukcije ali. ‘ove 'ceste na " prišlo, ker bo * oziroma peda!išW^| magistrale miinfl potreba povsem j™ tova cesta na -1®®^ precej razbremeni namenjena zgolj ™ lokalni prdmet. tudi kot takšna ko prej doživeti “J, pravke, vsaj zareč' smeri, -se bo na pentljo priključila gorenjska vpadnica v Ljubljano, ki bo tako razbremenila tudi doslej močno preobremenjeno Celovško cesto in se skupaj s štajersko zlila v eno cestišče po še nezazidanem zemljišču ob kamniški progi v Ljubljano. Glede financiranja tega cestnega vozlišča na Ježici in gradnji štajerskega in gorenjskega podaljška obeh vpadnic do Ježice in potem naprej do mesta, je zaradi narave obeh cesit, kii sta I. reda, več kot -111 !artel očitno, da bo za to poskrbela iz Most pri Ka- republika. Kdaj in kako bd prišlo do realizacije te zamisli, ki bo vsak čas vsaj na gorenjske ruski cAf Naročil POSAVSkfeLo ZELJE V GOSTILNI, KJER Gostilna Ruski car na Ježici sodi med najbolj znane gostilne v Sloveniji. Ko je ruski car Aleksander januarja 1821. leta pripotoval v Ljubljano na kongres »svete alianse« se je ustavili v gostilni na vrhu klanca, uredil garderobo in se pražnje oble- kel. To vedo - , gostilna je takrat Ježičani seveda pristaviti, da j® ^ der južinal kranr^ SO^1 K*ALJ| S m IN PESNIKI in pravo posavsk® ki je že takrat Po svetu. »Nekdaj Je bil® JjJ carju. povodu je Boris j bi]a v ^ govor. terega prodniki y ^ s Postana- tucli ruskemu Vn!5ni, tri , 111 °bleko. « to Preži. je bila v Ju. ki so ga fre1, ^Se 1868. Plošča na »V-minija na obisk1*)’ ja, drugo P» obisku avstrijski ki je prišel v potresu ob k°n stoletja,.« Ko so pred t '•ahajaii sem. kaj tudi' Boris Kidrič, Aleš Bebler, Jože Rus, Josip Vidmar in drugi. »Kadar so imeli sestanke, so na vrtu igrali namizni tenis, je dejal Boris Cunder. Malce nespretno so se vrteli okrog mize, vendar tako so bili najbolj na varnem.« še mnogo zgodbic bi lahko povedal Boris. Tudi sam je obredel dobršen kos sveta. Sola v Aix-les.Bainsu pri Grenoblu, Pariz, Salzburg, pa nešteto krajev po domovini. papirju dobila končno obliko, bomo, poročali tktaoj, ko bomo zvedeli kaj več o tem aktualnem in zanimivem vprašanju. Zakaj le-to vprašanje ni dvakrat pereče samb za občane na Ježici, marveč bolj ali manj za vso Ljubljano. Za nepregled- 1 • v • v v no knzisce - ogledalo Križišče Titove ceste in ceste proti Savljam je zelo nepregledno. Hiše tik ob cestii močno zmanjšajo dober pregled, tako da ob večjem .prometu pride na tem križišču do zelo nevarnih situacij. Morda bi kazalo postaviti ogledalo, saj bi avtomobilistom in kolesarjem bmogočili na ta način boljši pregled in s tem varnejšo vožnjo. Dober kilometer Titove ceste od Ruskega carja do -mostu čez Savo je polna nevarnih pasti. Cestišče je ozko, da se dva večja avtomobila komaj srečata. Nepregledni ovinki se vrstijo drug za drugim, zraven je še klanec in prelaz čez železniško progo. Hodnikov za pešce ni, ... prav tako tudi ni kolesarskih stez. Zanje ni prostora, ceste so komaj mota med hišami. Kaj dlje od načrtov z novo traso doslej nismo prišli. Volivci so že večkrat predlagali, da bi zgradili vsaj nekakšne zasilne hodnike za pešce. Glasovali so celo za samoprispevek v ta namen. Vendar tudi pri hodnikih se je zataknilo. POTROŠNIŠKIM CENTROM NASELJE, vendar v hišah še zdaj nimajo vodovoda. NOVO IMovi proizvod ,Kamina‘ Obrtno pečarsko podjetje Kamin je edino podjetje, ki ima svoj sedež na področju krajevne skupnosti Ježica, kjer imajo tudi dva obrata. Kamin je največji proizvajalec peči v Sloveniji, zraven tega izdelujejo še razne Samotne izdelke, pred kratkim Pa so poslali' na trg nov iz- delek, in sicer stekleni mozaik. Proizvodnjo šamotnih izdelkov polagoma opuščajo. Predpisi ne dovoljujejo več izdelavo kuhalnikov in peči z odprtimi grelci in zato povpraševanje po teh izdelkih pada. Grelce, ki so jih izde- MORDA SE BO POZIMI RES SESULA — Uranova liisa zraven Ruskega carja na Ježici prav gotovo ni okras glavni cesti. Stanovalce ne morejo preseliti, ker v novo hišo še niso napeljali vodovoda. V torek nasvidenje Vsak torek zvečer se za pečjo pri Ruskem carju zbere skupina ježiških upokojencev. Nismo jih našla v »polni zasedbi«, v ognju razprav, pri ubranem petju, ko se vsi mladi lahko skrijejo, kot pravijo- »Tudi iz Londona in Koreje pridejo na naše sestanke,« so dejali. No, to so le »odseljene;« z Rudnika na dragem koncu mesta, Koreja pa je kar precej zraven, v Stožicah. — Vino je predrago, klobase sd človek skoraj ne more privoščiti. — Sem zato, da imajo vsi enake pokojnine. — »Pavliha« krepko zbada, toda kaj, ko nič ne zaleže. Razprave o pokojninah so dolge, z grenkim priokusom. »Stari upokojenci« pričakujejo od novega pokojninskega zakona večji kos kruha, da jim ne bi bilo potrebno delati Še honorarno. — Ponoči so me zbudili belogardisti. 55 let sem imel, ko So me odpeljali v Dachau. — V Galiciji je 17. pešpolk kranjskih Janezov močno zagodel Lahom. Prali so perilo, da je bilo veselje. gostij načrte preuredili go°- ^ JEZIČANI SE RADI IMENUJEJO POSAVCI — Na vsak način vas bodo prepričali, da je ruski car Aleksander pred skoraj 150 leti v gostilni na vrhu klanca jedci ' posavsko kislo zelje. re, je opremo naprav ^ nik. Dva loseuj® ndca nad vri1". oblikovano te'™, na velikega s’° tekta. Stavba je f turno zgodov:*1*^ J SLAVNI ^ PRI V gostilno Je zahajal ie stanoval VT - e* Žid. Med ebete- RUSK^^j: «-*;0 Ka« Ivan Sedevčuf^* Skupina ježiških upokojencev se vsak torek zbere 1 ' Stane Gmeiner in Stefan Snnj so nam dejali: »Upokojenci *>' morah imeti »voj dom.« Spomini, spomini. Roka tesneje oklene polič črnine, cigaretni dim vzvalovi nad mizo. Vendar že lep čas v razpravah med upokojenci nekolikanj trda sedanjost prevladuje nad preteklostjo. — Upokojenci bi morali imeti svoj dom. V Piranu an na Vrhniki ga že imajo- — še v mestu nimajo asfaltiranih vseh ulic tako kot v Stožicah. — Mesnici »Krmelj« in »Škofja Loka« imata odlično meso. Še iz drugih krajev hodijo ponj na Ježico. Ce je na Martinovo nedeljo lepo, potlej je čez tri dni sneg, so nam dejali. Ce pa dežuje, bomo imeli še eno poletje, Martinovo poletje. V, nedeljo je bilo lepo, pa tudi deževalo je. Seveda smo se nasmehnili, ko so nam dejali, da noben upokojenec ne nosi ure, saj je ne more kupiti. Morda pa tudi zato, ker jim ni potreUtlo hlastat« za vsako minuto. Do telefona vce kot kilometer poti Ježičani so na zborih volivcev že večkrat predlagali, da bi tudi na Ježici zgradili telefonsko govorilnico, Najugodnejši prostor zanjo tri bil pred potrošniškim centrom na Titovi cesti, kjer jo nekakšno središče naselja. V isti stavbi je tudi telefonska centrala in stroški za napeljavo ne bi bili veliki. Ce ho-čejo na Ježici ponoči poklicati, denimo, zdravnika, morajo buditi zasebne lastnike telefonov. Do najbližje javne telefonske govorilnice * Sto-žicah j« več kot kilometer poti. iovali v Kaminu, so razne tovarne vgrajevale v peči in kuhalnike, ki so jih izvažai, in Kamin je potemtakem celo posredni izvoznik. S stekenim mozaikom so se ukvarjali v laboratorijih več kot eno leto. Pred - krat. kim so ga preizkusili v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij in analize so bile zelo ugodne. Pričeli so z redno proizvodnjo in prvi vzorci so že na trgu. Stekleni mozaik uporabljajo za obloge bodisi pročelij aii pa notranjosti prostorov. Izdelujejo ga v nešteto barvah. Mozaik je funkcionalno in dekorativno zelo učinkovit. Stene ali stebre, obložene s steklenim mozaikom, je moč brez težav čistiti. Ker ga izdelujejo v večjih ploščah ter 4 kv. cm velikih kvadratkih je moč posebno z malimi kvadratki zelo učinkovito opremiti prostore v gostilnah, trgovinah itd. Stekleni mozaik smo doslej uvažali iz Italije. Podjetje Kamin ima v načrtih, da ga bodo za začetek izdelali okrog 500 kvadratnih metrov vsak -mesec. Cevi za kanalizacijo naprodaj Ko so za Uranovo hišo zraven Ruskega carja podrli staro poslopje, so našli skladovnico cevi. Vsaj tri leta je že minilo, odkar so jih pripeljali na Ježico. Pravijo, da gre za »občinske cevi«, kj bi jih rabili za prečrpovaino postajo za kanalizacijo. Morda jih kje drugje celo nujno potrebujejo, na Ježici pa jih še lep čas ne bodo rabili, saj ne kaže, da bo kanalizacija kaj kmalu zgrajena. VEDNO MANJ SAMOTNIH IzuJišLKOv - mi Ježici ima svoj sedež edino le obrtno pečarsko podjetje Kamin. Poleg peči izdelujejo še grelce za električne peči in kuhalnike, vendar bodo proizvodnjo teh izdelkov polagoma opuščali. BO POTRES PODRL HIŠE ZA BEŽIGRADOM? Potres v Skopju je hudo prizadel. To vemo vsi-Profesor Ribarič, vodja seizmološke postaje na ljubljanski univerzi, pa ocenjuje, da lahko prav tak potres doživimo v Ljubljani. Zato je mestni svet pri najrazličnejših institucijah že naročil nekatere meritve in druga dela, ki naj bi služila gradbenikom pri načrtovanju novih zgradb. Izvršena je že začasna rajonizacija Ljubljane, ki kaže, kje se splača graditi visoke in kje nizke zgradbe. Določene so že tudi potresne točke. V inštitutu Jožefa Stefana se ukvarjajo z načrtovanjem naprave, s katero se bo dal menda potres vsaj za nekaj časa prej napovedati. Iz celotnega gradliva Zavoda za raziskavo material!® in konstrukcij smo povzeli tisto, kar se nanaša na Bežigrad. Kaj je pokazalo Skopje? Strokovnjafld iz vse Jugoslavije kot tudi strokovnjaki iz inozemstva so natanko študirali vse, kar je bilo v zvezd s potresom v Skopju. Analize kažejo, da slo bile močneje poškodovane nizke zgradbe, medtem ko na drugih potresnih področjih nizke stavbe niso bile najbolj prizadete. Skopski plutres je imel namreč visoke frekvence, treslo se je zelo hitro, to tresenje pa je bližje lastnim frekvencam nizkih zgradb. Nekateri inženirji so pirehatmo sklepali, da ao železnObetonske konstrukcije varnejše kot manjše zgradbe. Toda rušile so se tudi nizko grajene železobeton-ske zgradbe (na primer: skeletna zgradba skopskega razstavišča). Nadaljnje ugotovitve kažejo, da se je od vseh stanovanjskih zgradb, zgrajenih 1/, opeke, porušfflo 7 odstotkov stanovanjskega prostora, 29 odstotkov pa je močno poškodovanega. Potres je torej vzdržalo približno 60 odstotkov opečnatih zgradb. Od teh zgradb pa m bilo skoraj nobene, ki ne bi bila prav nič poškodovana. Nastalo je vprašanje, ali lahko štejemo stavbe z manjšimi poškodbami za potresno varne. Pri deveti stopnji potresa (od desetih možnih), stane popravilo le 10—30 odstotkov vrednosti celotne zgradbe. Zato Mtro kovmjaki menijo, da so take zgradbe, ki se le poškodujejo in so ljudje v njih na varnem, potresno vame. Zavzemajo se, da bi v bodoče gradili transformatorje in druge podobne napravo povsem nezanesljivo ali če se točneje izrazimo, tako, da se ob dotočen! potresni stopnji podrejo. S tem se izkljiiči iz celih področij elektrika in so ljudje varni pušd električnimi poškodbami. Na drugi strani pa se strokovnjaki zavzemajo, da bi bili objekti, v katerih so draga oprema, radioaktivne snovi, jezovi in podobno, grajeni kar se le da solidno, oziroma talko, da potres ne bo mogel škodovati, sicer bi lahko prišlo db sekimdamiih katastrof. Ukrepi v Ljubljani Strokovnjaki so ugotovili, da so v Skopju stropovi v glavnem vzdržali, pač pa so popustili podporni elementi, Židovi in stebri. C« zataji le en steber, se sila rušenja porazdeli na ostale in tl prenesejo dodatno obtežitev; stavba se ne ruši. Trdnost, oziroma večja vzdržljivost podpornikov pa ni odvisna le od debeline, temveč predvsem od razdelitve sunka. Stavbe, ki stoje pravokotno na smer sunkov, se rušijo že ob najmanjšem sunku. Da pa bi se sunek čimbalje porazdelil, je treba zidati masivne stropov e in z zidnimi armiranimi betonskimi venci. Ta ugotovitev pa ni nova, že od leta 1895 se v gradbenih predpisih za Ljubljano zahtevajo takšne zidave. To pa daje našim stavbam veliko prednost pred skopskimi stavbami. Strokovnjaki poudarjajo kvaliteto materiala. Laboratorijske rušitve to pokazale, da je razmerje odpornosti pri slabih in dobrih materialih v razmerju 1 : 4. Med bistvenimi faktorji, ki vplivajo na rušitev pri potresih, jo vsekakor kakovost zerrtf-jššča. Rajonizacija Ljubljane Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij je predlagal začasno rajonizacijo mosta Ljubljane. Ta rajonizacija ni popolna, ker še niso izvršene seizmične meritve, ki bi dale solidnejšo osnovo za določitev vpliva temeCjnlh tal na seizmične sile na zgradbi. Strokovnjaki so določli na podlagi geotek tonskih, geoloških, geomehanskih in mikr .'.seizmičnih kriterijev višine zgradb na posameznih področjih na območju mesta Ljubljane. Ljubljano so razdelili geološko na naslednje enote: čisto barje, področje mešanih naplavin, savsko prodnato podPofeje in obrobno gričev je. Geomehanske karakteristike pa delijo Ljubljano na dobra tla ki prevladujejo na »vernem delu Ljubljane, to se pravi za Bežigradom (obrobno gričevje in homogena prodnata tla z globoko podtalniao), srednja tla, prodnata ‘Ja s plastmi prekonsolidiranih glin z zmerno heterogenostjo in s srednje globoko podtalnico, slaba tla, mehki melji in gline, velika heterogenost mešanih tal in zelo slaba tla. Najboljši predel za zidavo je med Masarjkovo cesto in Savo, na zahodu ga omejuje pa«, Id se vleče na vzhodni strani Celovške ceste, na vzhodni strani pa to področje omejuje črta med gradom Fužine in Šmartnim. Predlogi strokovnjakov Predlogi strokovnjakov so naslednji: Na najboljšem terenu, ki je zgoraj opisano, je ekonomsko število 12 etaž, na srednje dobrih tleh predlagajo gradnjo zgradb z 8 etažami, na še slabšem p >d roč ju pa štiri do največ še:t etaž. Novo bežigrajsko naselje ob Glavarjevi uMri Ce material pri gradnji nje dobrem področju 7 etaž opečnih stavb ni permanent- in na slabšem 4 etaže, no kontroliran, je smotrno Za skeletne stavbe prodla-gradrti na najboljšem področ- ga zavod za' raziskavo malbe- MMMiMIJMlIMMlMMNMNMMMMMttMMMIMrlNMIMMMMMffMMMIMNIiMPMMKI • V LJUBLJANI IN NJENI NAJOZJI OKOLICI JE 1 • BILO OD LETA 1000 DALJE 79 POTRESOV. KI m SO IMELI JAKOST VEČJO OD PETE STOPNJE. \ • OD 79 POTRESOV JE BILO 22 TAKIH, KI SO • NAPRAVILI NA OBJEKTIH vSCJO ŠKODO, • TRIJE POTRESI PA SO BILI RUŠILNI. OD TEH • STA BILA DVA POTRESA LETA 1511 S STOP- • NJO 9 IN 9,5 IN EN POTRES LETA 1895 S STOP- • NJO 8,5. NA OSNOVI TEH PODATKOV SE STE- • JE LJUBLJANA V DEVETO POTRESNO STOP- • NJO. STROKOVNJAKI MENIJO, DA BODO V • LJUBLJANI SE POTRESI. TA UGOTOVITEV • SLONI NA DEJSTVU, DA JE LJUBUANSKA • KOTLINA NAJBOLJ SEVERNI DEL POTRESNE • CONE, KI SE VLEČE V MEDITERANSKEM PO- • TRESNEM PASU OD AZROV DO HIMALAJE. V • TEL PASU SE POJAVLJAJO POGOSTNI IN MOC-0 NI POTRESI. NA POTRESE JASNO KAŽEJO • TUDI RAZPOKANE KAMENINE, GUBE IN PRE- • LOMI V SAMEM LJUBLJANSKEM GRADU. TO • SE JE ZLASTI LEPO VIDELO PRI GRADNJI 0 PREDORA SKOZI GRAD. ZATO SO USTREZNE 0 ZAŠČITNE MERE V VSEJ LJUBLJANI KAR SE 0 DA UMESTNE. NI, DA BI JIH PODCENJEVALI. Ju 5 etaž, na srednjem 3 e‘.a- riala in konstrukcij na naj-že in na slabšem 2 etaži, boljšem področju 12 etaž, na Kolikor je material pri opeč- srednjem 8 in na slabšem 6 natih zgradbah kontroliran, je etaž. smotrno graditi na najbolj- Glede na vse to predlaga šem področju 9 etaž, na sred- zavod, da naj velja splošna norma, na najboljšem tereod 10 do 12 etaž, na srednje**1 področju šest do osem etti in na slabšem štiri do žešt etaž. Zavod pa se seveda strinjat | da je v nekaterih primerili | smlotrnio graditi reprezentativ- « ne (Stavbe na slabših terenih * Taka stavba namreč že zarar dl notranje opreme in drugi!* } stvari velja precej, zato ker : stroški, M nastajajo zaradi , utrjevanja temeljev zgradb* j in zaščitnih mer, ki jih je posebno treba upoštevati 114 slabšem terenu, ne presegajo [ večjega števila odstotkov od celotno vrednosti Stavbe. Vs« / kaj drugega pa so seveda s*®' | novunjske stolpni'«!, ki bi bile kar najcenejše. Za ^ seveda na mestih, ki niso n®!' ‘ boljša za gradnjo, skoraj ne bi smelb biti prostora. Kaj gradimo za Bežigradom? Ne da bi se spuščali v občinsko gradbeno dokiumcnit*- | ctjo, lahko pavemb, da Ur*' dimo za Bežigradom Pr*T obratno, kot bi lahko prič*- -kovali. Laično mnenje, da $ najbdlje zidati za BežigtfJ dom, je že zelo slano, sed®! sio ga podprli strokovnjaki * konkretnimi meritvami in **’ računi. Vendar to ne pomag* dosti. Za toraeslko šest bon1* gradili druge soseske. Na območjih, kjer bi bila gradnj* stolpičev najbolj smotrna, na velikih kompleksih širil0 nekaj nadstropij visoke hi£* In med njimi celo priUičn*- , A1M Je taka gradnja upravi«?0 }' na? čas je, da o tem spreg0, | vere tudi občani na zbori!* j volivcev in odborniki. J. VETROVSC Nekje na Črnučah živi v su- tnici za sadje tričlanska dimna. Prostor je dovolj velik i zajetnega prašiča, nikakor i ne za družino z obrokom. _ i _ s * t _ - a J sl a. a . v., 1^-1 7 za stanovanje se sam strinja, da tu ni moč živeli. Ker z ženo sama obdelujeta svoje polje, otroci so z doma, je vzel to družino pod krov. »Za tako Menijo ne bpnto pomagali,« pravijo lju«ye, ki stanujejo v sušilndcd. Pa d tem dovolj. Vprašanje je, kako se bo v takem prostoru razvijal otrok, ki mora pisati na kolonih. Filmarji snemajo o filmski sekciji pri beži-K rajski Svobodi ni bilo dosti sližati. Prej se je sekcija ukvarjala ie s teoretično filmsko vzgojo mladine (predava-Predvajanje filmov). Le “^jo pomlad pa je prevzel vodstvo sekcije tov. Stante, filmski in gledališki de-iavec. V začetku je štela seklja le manjše število članov, Predvsem mladine, dijakov ^ študentov. Sicer p«a naj to-a^is Stante sam pove nekaj delu mladih filmarjev. _ . v začetku ste imeli p vasem delu veliko težav? Seveda. Klub si je zast; nrnv??080' da tu< Praktično vzgajati nove k; “re zadali smo si nalogo p Pri I Ve^ studijskih filmo-žmm ^ 81110 imeli seveda t srn« 8 ^tudčnim parkom, si nviir. m°rali nabaviti sn me ;^1kamero' Projektor, fi zultati? katenl SO- bili prvi ** Za mlado sekcijo dokaj S^,bud°i, saj smo že dc b^Tvr,^611 ^ tibnov v ^khi 6rn°-beli tehniki diii u"a so se hitro priva Se n^k dva sodnika, kar je dalo obilo možnosti za razne nepravilnosti. ' Znano je, da ste se udeležili Uidi tretje olimpiade 1. 1936 v Berlinu, takrat kot sodnik. Ali se s teh treh oMmpiad spominjate tudi kakšne »vesele«? — V spominu mi je ostal naš prihod v Pariz. Ko smo se prijavili klot Jugoslovani, so nas začudeno gledali. Za Jugoslovane namreč sploh vedeli niso. Končno sO »ugotovili«, ga smo Srbi .fistvaa qaŠo,. jimi zmagami prvič opozoril na kvalitetne jugoslovanske telovadce. — Kaj mislite o kvaliteti telovadbe nekdaj in danes? ' — Mislim, da je taka primerjava precej težka, saj se danes telovadba razvija v precej drugačni smeri kot nekdaj. Pri današnji vajah pogrešam tudi nekdanjo pestrost: telovadci namreč v glavnem »pobirajo« elemente drug od drugega, tako da so si vaje precej podobne. — Kot dobrega poznavalca kvalitet orodne telovadbe bi Vas še prosil za Vaše mnenje o Cerarju? — Miro je zelo kvaliteten telovadec, priden in vztrajen brez primere. Čestitam mu in mu želim, da bo še v bodoče nadaljeval tradicijo dobrih slovenskih telovadcev.« G . S. PRIPRAVE NA VOLITVE Nadaljevanje s 1. strani bili volilci pred zbori volil-cev. Drugačno pa bo seveda evidentiranje kandidatov za zbor delovnih skupnosti. Ankete pa morajo biti te* meljito pripravljene, sicer so dokaj tvegana zadeva. Steni pa seveda še ni rečeno, da ne bodo mogli biti izvoljeni ljudje, ki v anketi sploh ne bi bili evidentirani. Z evidentiranjem kandidatov bomo prišli predvsem do dragocenega seznama ljudi, ki jim ljudje zaupajo«. EDEN ALI VEČ KANDIDATOV? Pred vsalumi volitvami se pojavlja, vprašanje »eden ali več kandidatov«. Seveda ni demokratično vsiljevati več kandidatov, kot si jih občani želijo, ni pa demokratično, da je vsiljen le en kandidat. Edino pravilen odgovor na to vprašanje je, naj bo' pač toliko kandidatov, kolikor jih občani predlagajo oziroma izvolijo s predpisano večino. Ne bi bilo prav, da bi pre-merjali kandidate s preveč osebnimi merili. Upoštevati je treba, da bodo odborniki ljudje iz prakse in da seveda ne morejo biti idealni, zato je treba pri izbiri kan- didatov spoštovati predvsem tiste objektivne kriterije, ki jih mora odbornik , imeti: družbena odgovornost,' zavzetost, razgledanost itd. Očitno pa je, da ne more uživati zaupanje kandidat, ki ne čuti družbene odgovornosti in daje ' prednost ožjim lokalnim interesom pred širšimi, skupnimi interesi. Lahko je precej politične škode, če v takih primerih ne nastopimo z argumenti. Treba je dokazati zakaj nosilec takih idej za kandidata za odbornika občinske skupščine ne ustreza. ROTACIJA ZA VSAKOGAR Plenum SZDL je obravnaval tudi rotacijo. Člani plenuma so menili, da je treba načelo rotacije striktno izvajati in da bi le v zelo zelo Izjemnih primerih lahko predlagali, da bi bil nekdo še naprej odbornik, čeprav mu je mandatna doba potekla. Tak odbornik pa bi moral biti seveda nenadomestljiv. Ker pa nenadomestljivih ljudi v glavnem ni, bo potrebno rotacijo vsekakor striktno izvajati, če pa bodo občani na vsak način zahtevali, da jih določen odbornik še naprej zastopa pred občinsko skupščino, temu nima smisla oporekati. S tem načelo rotacije ni kršeno, temveč je to le vprašanje popolne demokracije. KAJ NAJ DOLOČA BODOČEGA KANDIDATA? Veliko je bilo govora tudi o profilu kandidata oziroma o kvalitetah, ki naj bi jih odbornik imel. Podpredsednik občinske skupščine Ivan Vinkler je takole posegel v debato o kvalitetah odbornika občinske skupščine:. Postavlja se vprašanje, kdo in kakšen naj bi bil bodoči odbornik. Prvo se gotovo postavlja vprašanje, kaj določa Odbornika. Poklic? Šolska izobrazba? Aktivnost na določenem področju? Vsako zase, verjetno nobeno. Samo neka komponenta vseh teh in še drugih lastnosti. Nagibam se k mnenju, da je vsak občan potencialni kader za odbornika občinske skupščine.« O tem, kakšen naj bi bil odbornik, so bile postavljene teze. O teh tezah bo. razpravljala volilna komisija, ki bo pripravila za volitve vse, kar je potrebno. Če lahko sklepamo po plenumu SZDL, bodo aprilske volitve dokaj dobro priprav- ljene in bo sestav občinske skupščine tak, kot si ga vsi želimo. Seveda pa volivna komisija vsega dela ne bo zmogla sama, niti ni to njena naloga in pravica, kajti o svojem zastopniku v občinski skupščini morajo slej ko prej odločati volivci sami. J. K. IMENA ZA ČRNUŠKA TROLEJBUSNA POSTAJALIŠČA Na zboru volivcev v Črnučah so sklenili, da se trolej-busna postajališča imenujejo takole: nad postajo naj se tro-lejbusno postajališče imenuje »Tabor«, pred 300 let staro hišo v Črnučah naj se reče »pri Mavrič« in na zadnji postaji naj se reče »pri Rogovile«. Občani pa niso zadovoljni s postajališčem pri »Alešu«. Potniki imajo še precej korakov peš, da pridejo do tega postajališča, prav tako pa negodujejo tudi pri Ljubljani transportu. Avtobusi oziroma trolejbusi, ki zapeljejo na to postajališče se zaradi neurejenosti postajališča preveč poškodujejo, saj se vozila, ki zapeljejo na to postajališče, zvijejo. Pri »Ljubljani transportu« pričakujejo, da bo nekega dne počila šasija enemu izmed vozil. Zato predlagajo, da se postajališče uredi drugje. Zaključki o servisih OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAJO: Industrija gradbenega materiala CEMENTAR LJUBLJANA PODJETJE ZA EKONOMSKO N PROPAGANDO IN PUBLICISTIKO Lik Komisija, ki jo je imenoval koordinacijski odbor krajev- ta način, da finančni oziroma nih' skupnosti, da v naši občini prouči delo servisov in pred- računovodski oddelek, ki je laga bodočo organizacijo obstoječih dejavnosti, je končala samostojna obračunska eno-delo. Komisija je po številnih sestankih, razgovorih in po- ta krajevne uslužnostne orga-svetovanjih sprejela nekaj sklepov, ki naj bi jih kot pripo- nizadje, vključuje tudi fi-ročila sprejela občinska skupščina. Občinska skupščina bo nančni servis za hišne svete, v začetku decembra razpravljala o krajevnih skupnostih in Finančno poslovanje je mo-njihovih dejavnostih, zato je prav, da se že sedaj seznanimo goče organizirati za različne z nekaterimi ugotovitvami. komitente v obliki Zavoda fi- NAČELNA MNENJA KOMISIJE: • Obstoječi servisi pri posameznih krajevnih skupnostih se po Novem letu reorganizirajo v krajevna obrtna oziroma uslužnostna podjetja. • Spremembe se izvedejo tako, da bodoča podjetja poslujejo tako kot praktično poslujejo že sedaj — dejavnosti naj ostanejo vse, pravni status pa se spremeni. • Novonastala podjetja naj bodo samostojne pravne osebe z vsemi pravicami samoupravljanja delovnega kolektiva. I • Nove organizacije ustanavljajo krajevne skupnosti, ki si z ustanovitvenimi odločbami zagotovijo svoje pravice tako glede vrste dejavnosti kot poslovnih sredstev. • V krajevnih skupnostih, ki imajo le po enega ali dva servisa in je njegova dejavnost že sedaj proizvodnega značaja, krajevna skupnost v 'soglasju s kolektivom odloči, ali servis preneha, se osamosvoji ali priključi kakšnemu podjetju. 0 Svetom krajevnih skupnosti priporočamo, da že oh tej reorganizaciji težijo za združitvijo dejavnosti tam, ker ni pogojev za ustanovitev samostojnih organizacij. • V prihodnosti moramo težiti za nadaljnjo integracijo teh uslužnostnih dejavnosti v občinskem merilu, ko bodo že izkušnje sedaj osamosvojenih organizacij nakazale nadaljnji razvoj. • Finančno poslovanje hišnih svetov in računovodske službe krajevnih delovnih organizacij se rešuje skupno na nančni servis, ki je samostojna organizacija in pogodbeno opravlja svoje naloge. Zagotoviti je potrebno, da se usluge hišnim svetom opravljajo na področju krajevne skupnosti. • Prizadevati si moramo, da se hišni sveti razbremenijo tehničnih opravil za hišo in postanejo res upravljavci, gospodarji, ki jim pa strokovna služba organizira delo. • Vodilo pri vseh spremembah dela v krajevnih skupnostih naj bo, da občinske skupščine spremembe ne bi preveč finančno obremenjevale. 0 Vzgojno varstveno dejavnost, ki je do sedaj spadala v pristojnost stanovanjskih oziroma krajevnih skupnosti, Se z že nastalimi spremembami, ko so vzgojni zavodi postali samostojne de- lovne organizacije, ki jim je potrdila statute občinska skupščina, dejansko ločuje od dosedanjega ustanovitelja, krajevne skupnosti. Ustanoviteljske pravice pripadajo občinski skupščini, ki bo kot ustanoviteljica organizirala to dejavnost v najprimernejši obliki. Priporoča se, da se obstoječi vzgojno varstveni zavodi združijo v en zavod, ki bi imel samostojne poslovne enote. • Pri vseh oblikah upravljanja delovnih organizacij je zaželeno zagotoviti tudi vpliv javnosti s sodelovanjem v svetih. • Začetna poslovna sredstva prenesejo na nove delovne organizacije krajevne skupnosti, potem pa te poslujejo po ekonomskem računu. • Sredstva za osnovno dejavnost varstvenega zavoda bo zagotovila občinska skupščina v enakem razmerju kot doslej. Vse predlagane spremembe moramo v vsaki krajevni skupnosti smiselno aplicirati na obstoječe'razmere in možnosti nadaljnjega razvoja. LJUBLJANA, TRG VII. KONGRESA ZKJ Grafična predelovalna industrija KUVERTA LJUBLJANA Dcstilerija in tovarna likerjev ALKO LJUBLJANA KONFEKCIJA „KR0J” ŠKOFJA LOKA Prodajna mreža, LJUBLJANA, Stritarjeva 5 Turnerjeva ulica — s samoprispevki občanov bo tudi ta ulica v kratkem asfaltirana BEŽIGRAJSKE ŠOLSKE IGRE Na tekmovanju med bežigrajskimi šolami vodita reprezentanci »Iskre« pri fantih ter gimnazije in Centra strokovnih šol pri de kletih (šole H. stopnje), pri osnovnih šolah pa je zbrala največ točk 0. š. Vita Kraigherja. - Tekmovanje se nadaljuje. v zadnji Številki Zbora občanov smo poročali o začet. ™ športnih tekmovanj med grajskimi šolami. Organizira jih občinska zveza za “tesno kulturo. Doslej so pi-In pionirke osnovnih 1 ze tekmovali v krosu m namiznem tenisu, reprezen-tence šol II. stopnje pa so m. v krosu, roko. rn tu’ košarki in šahu. Skupni vrstni red po šti- „ “scipimah je pri šolah stopnje naslednji: 1. So-r- Isfcna 140 točk, 2. in 3. ta PTT šola 130 l^i x,Center strokovnih šol & S In 5. Gradbeni šol. 810 center 70 točk. Prvenstvo šol H. Stopče v krosu ... Tetanp^ v j£IOSU ^ jq. ski Je izvedel atlet- ^ Wuh Olimpija. Vsako stopalo po dvajset vaS?™ oziroma tekmo, ta Prt fantih in dekletih. loon^^ ‘taajši mladinci (Sola PTT)-za (Si,(Sola PTT). 3. Omer-‘Unči a Starejši mla- (I „,7 m: 1. Jovamčič ter 2. Božič (Cen- (CS^ovmih šol), 3. Horvat 1S>>>> vrstni red: 1. Sola 40 to«c, 2. in 3. Sola ic Ceriter strokovnih šol točk35 toČk- 1.IKv^C tatadinke — 600 m: (Cg*. lr (CSS), 2. Jerovšek ‘ial oj 3' Mlakar (Gimnazi-^ Slarcjšc mladinke - 800 Košarkarji in košarkarice so nastopili v telovadnici Centra strokovnih šol. Pri moških in ženskih ekipah je S precejšnjo premočjo zmagala reprezentanca gimnazije. Rezultati — moške ekipe: Gim:Iskra 34:14, CSS:PTT 27:20, Gim.:GŠC 49:5, Gim.: PTT 36:10, CSŠ:GŠC 39:2, PTT:Iskra 26:22, Gim.:CSS 40:13, PTT:GSC 39:7, Iskra: CSS 36:20, Gim.:GŠC 20:0. Vrstni red: 1. Gimnazija 8 (93), 2. Iskra 4 (36), 3. PTT 4 (3), 4. Center strokovnih šoi 4 (1), 5. Gradbeni šolski center 0 (—133). -Pri ženskih reprezentancah je ekipa gimnazije premagala Center strokovnih šol 20:7 in tako osvojila prvo mesto, ker ekipe PTT šole ni bilo na tekmovanje. in šahu Tekmovanje v šahu je izvedla šola Iskra. Rezultati — moške ekipe: Vse kaže, da imajo telovadci pri TVD — Partizanu Be- žigrad letos precej smole. GSC 6:0, Gim.:PTT 6:0, GŠC: CSS 5,5:0:5, PTTrCSS 4:2, PTT:GSC 4:2. Vrstni red: 1. Gimnazija -22 točk, 2. Sola Iskra 15, 3. Sola PTT 10, 4. Gradbeni šolski center 8,5, 5. Center strokovnih SOI 4,5 točke. Ženske ekipe: PTT : CSS 5:1, PTT:Giim. 6:0, CSS:Gim. 2,5:2,5. Vrstni red: 1. Sola PTT 11, 2. Center strokovnih šol 3,5, 3. Gimnazija 2,5. V skupnem vrstnem redu pri dekletih M za zdaj delita prvo in drugo mesto reprezentanca Gimnazije in Centra strokovnih šol, ki imata po 145 točk, tretja pa je šo-in PTT s 100 točkami. Reprezentance šol II. stop. nje se bodo pomerile še v odbojki, namiznem tenisu in streljanju.' namreč poslali le teden dni prej. Tako so se morali v društvu odpovedati tekmovanju, celoten trud je šel »po vodi«. • . Uspelo prvenstvo osnovnih šol v krosu Prvenstvo osnovnih šol v krosu je triilo y Dolu. Domači organizatorji so odlično izvedli to tekmovanje. Pomagali so jim še atletski delavci Olimpije ter člani Partizana iz Dola. Rezultati — mlajši pionirji 600 m: 1. Klančar (Vita Krai-gherja), 2. Avanzzo (Mirana Jarca), 3. Cunder (Vita Kraigherja). Starejši pionirji — 800 m: 1. Žuger (Vita Kraigherja), 2. Marko (Vita Kraigherja), 3. Zakrajšek (Stoži-oe). Mlajše pionirke — 500 m: 1. Tauzes (Vita Kraigherja), 2. Rajner (Vita Kraigherja), 3. Sitar (Mirana Jarca). Starejše pionirke — 600 m: 1. Husar (Črnuče), 2. Oblak (Črnuče), 3. Krailj (Dol). Reprezentance osnovnih šol se bodo pomerile še v igri »med dvema ognjema« ter v streljanju. SPET DENAR ZA OLIMPIJO Občinska zveza za telesno kulturo Bežigrad ima v letošnjem občinskem proračunu za vse organizacije zagotovljenih sedem milijonov dinarjev. Enak znesek so za potrebe telesne kulture namenili tudi lani Za investicije, se pravi za gradnje telesno kulturnih objektov (sem kaj nista všteti telovad niči v Stožicah in Savskem naselju) pa je letos zagotovljenih v proračunu še tri milijone dinarjev. Ob dejstvu, da je telesna kultura za Bežigradom skromno razvita ter da imamo pičlo število objektov, sredstev res ni veliko. Ob rebalansu občinskega proračuna telesna kul. tura ni pridobila ničesar. Ostane torej le še delitev proračunske rezerve. Lani so iz proračunske rezerve namenili več kot tri milijone dinarjev za telesno kulturo. vendar ne za bežigrajske organizacije 'društva Partizan, strelske družine itd.). Še več, sredstva so šla ihimo občinske zveze za telesno kulturo. Tri milijone so dobili nogometaši Olimpije, pol milijona akademsko planinsko društvo, 200.000 klub za konjski šport. Nobena med temi organizacijami bistveno ne prispeva k ~ napredku telesne kulture za Bežigradom, društva in klubi, ki jim je to glavni namen, pa životarijo. Ne bi se smelo zgoditi tudi letos, da bi šla finančna sredstva, ki dosegajo polovico proračunov vseh bežigrajskih telesno kulturnih organizacij skupaj, spet mimo občinske zveze in s tem tudi mimo bežigrajske telesne kulture! strokovnih šol 4. Gimnazija 30 hik (CSS), 2. Rup. (Csg)Ctan.). 3. Suhodolnik striv,!*1* vrst,’i red: 1. Center 801 40 točk, 2. 35 točk, 3. Sola x 30 točk. • •. rokometu . k Statvo v rokometu Je ftUjlfta etainazija. Borbe med Mmi petih šole so bile vjtaenačeae. O končnem tata r6du to odločala raz-eltiv, Kolih, saj so kar tri 'Jrriele enako število Delavske športne igre Občinska zveza za telesno kulturo bo skupaj z občinskim sindikalnim .svetom organizirala ob dnevu republike športna tekmovanja med delovnimi kolektivi. Ekipe sindikalnih podružnic tovarn, zavodov in šol se bodo pomerile v streljanju, šahu in namiznem tenisu. Orodna telovadba Posvetovanje Zakaj takšno (ne)obveščanje ? i)retl'stavvniUv društev . in klubov Cgg^tati — moške ekipe: 4:2 'rT^ju 7:6, PTT:GSC GSC 7o ^Lptal. 6:5, CSS: Gtai rji ^TT:Iskra 5:5, GSC: lskra . ;>CSS:pTT 5:5, GSC: _ •2, Oim • ■DrPrr el-k G*,. : PIT 5:5. kovnih 1- Center stro- (10% j,8®4 5 točk (razlika v <19:17) •18)' 2- Sola PTT 5 18), 4' Sola Iskra 5 (18: tar 4 (.^ ta^beni šolski cen-119:23) 5- Gimnazija 1 Gitanatle,^: CSS:PTT 9:0, *IJa:CSS5^rT 7:°- Gimna‘ 112:1)/o 1. Gimnazija 4 2 110:5) , ntar strokovnih šol ^ • 3. šola PTT (0:16). Vse leto namreč redno trenirajo— možnosti, da bd javnosti pokazali, kaj so se naučiti, pa nimajo oziroma jim je ne nudijo. Tako kot vsak športnik, si tudi oni želijo preizkusiti svoje znanje v bojih z drugimi. Take stvari se ponavadi dogajajo na tekmovanjih. Teh je sicer kar precej, vendar ne za Bežigrajčane. Začelo se je z republiškim prvenstvom. V društvu so pripravljali dve članski in eno mladinsko vrsto. Kdor pozna orodno telovadbo, bo vedel, da so priprave za taka tekmovanja zelo dolgotrajna in naporna. Ravno zaradi tega običajno že vnaprej določajo točen termin in če ga spreminjajo, ga le podaljšajo in ne skrajšajo. Letos se je pa zgodilo, da so ta datum prestavili za cel mesec pred prvotno določenega. Na Gimnastični zvezi pa so verjetno mislili, da Bežigrajčane ni potrebno prehitro obvestiti. Obvestilo 0 novem datumu so Iskra.CSS 4:2, Gim.:Iskra 4:2, Iskra:GšC 5:1, Iskra:PTT 4:2, Gim-: CSŠ 6:0, Gim.: Pred nedavnim so bile tudi izbirne tekme članov za slovensko reprezentanco. Ne glede na to, če bi se kateri od bežigrajskih članov uvrstil v ekipo ali ne, bi moralo biti društvo o tem obveščeno. 8. novembra so bile zopet izbirne tekme, tokrat za mladinsko republiško reprezentanco. O tem so v društvu izvedeli šele iz časopisja, ko so bile tekme že mimo. V upravo društva pa zopet ni bilo obvestila. Telefonično so se pozanimali na Gimnastični zvezi, da jim razložijo ta postopek. Na vprašanje, zakaj jih niso obvestili, je sekretar Zveze izjavil, da se po njegovem mnenju ne izplača pošiljati obvestil, ker so to samo dodatni stroški in pa, da Bežigrad nima tako dobrih telovadcev, ki bi po njegovem mnenju lahko sodelovali na tem tekmovanju. Dodal je še, da so obvestili le ožji krog funkcionarjev na Gimnastični zvezi. In kaj menijo v društvu? Na žalost nimajo na Zvezi nobenega svojega funkcionarja, ki bi jih obveščal o raznih sklepih. Vsekakor bi sodelovanje zaslužili, saj je njihov mladinec na letošnjem držav- nem prvenstvu kot član slovenske mladinske reprezentance zašedel odlično četrto mesto. Sicer pa ni toliko važen plasma tekmovalcev, važno je, da mladi tekmovalci na raznih — javnih nastopih naberejo prepotrebne rutine, želijo si nastopov in pa izpopolnitev znanja. In to jim je treba omogočiti, sicer tekmovalec izgubi voljo do dela, društvo pa običajno morda dobrega telovadca G. S. Nova košarkarska ekipa Pri Partizanu na Ježici je pričela vaditi vrsta košarka-ric-mladink. Redno jih trenira okrog 20. Kbšarke so se oprijele resno in z velikim veseljem. Vse so dijakinje osnovne šole v Stožicah. Za nadaljnji razvtij košarke Je ekipa mladink ugodno znamenje, saj le močne mladinske ekipe zagotavljajo dovolj kadra za ekipo, ki tekmuje v republiški ligi. Telesno - vzgojna društva in klubi te dni sestavljajo proračune dohodkov in izdatkov za prihodtaje leto. Občinska zveza za telesno kulturo bo še ta mesec sklicala posvetovanje predstavnikov klubov in društev, kjer bodlo pretresli finančne načrte ter obravnavali še nekatera druga pereča vprašanja telesne kulture v občini Bežigrad. Med drugim bodo tudi vsi člani telesno • vzgojnih organizacij ctobili nove, enotne izkaznice, ki jih je izdala zveza za telesno kulturo Slovenije, Bilten Partizana Ježica Pri Partizanu na Ježici so izdali tretjo številko društvenega biltena. Bilten pošiljajo organizacijam in društvom, razdeljujejo pa ga tudi med gledalce na tekmah, da bi z delom društva seznanili čim širši krog ljudi. Bilten urejajo Jože Ginandon, Lovro Močnik, Marina Mandeljc in Aleš Peče. Letos nameravajo izdati še eno številko, v prihodnje pa ga bodo oblikovno in vsebinsko še izpopolnili. Razširjeni KK Stadion O košarkarjih KK Bežigrad že dalj časa ni bilo slišati, čeprav so svojčas z uspehom nastopali na raznih tekmova. njih. Zvedeli smo, da je KK Bežigrad pred dobrim letom prenehal delovati, saj se je klub enostavno razšel. Mladinke so prestopile k Olimpiji, o članih 1» do danes ni bilo ne duha ne sluha. Po dajšem odmoru so spet hoteli ustanoviti svoj klub. Na sugestijo Občdnške zveze za telesno kulturo so našli nov »dom« pri KK-Stadoon. Tja so pristopili z vsem svojem bornim imetjem. Prav gotovo je ta rešitev boljša, saj bi še z enim klubom več samo drobili pičla finančna sredstva. Tako šteje danes KK Sta. dion 45 članov, ki tvorijo dve močni ekipi: člansko dn mla. dinsko. Doslej so v klubu delovali le mladinci. Obe ekipi se zelo resno pripravljata na spomladanska tekmovanja v ljubljanski okrajni ligi. Trenirajo dva do trikrat tedensko v telovadnici Gradbenega šolskega centra za Bežigradom. Vse kaže, da so tokrat člani bivšega KK Bežigrada vzeli vso stvar precej bolj resno in da ne mislijo nadaljevati s takim načinom dela kot pri KK Bežigradu. Upa. mo, da so z novim imenom privzeli tudi nov, resnejši način dela. G. S. Kros na Ježici Partizan Ježica je organiziral jesenski kros za učence in učenke osnovne šole. Sodelovalo je več kot 120 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalno stezo so speljali kar v bližini doma Partizana. Dru štvo. ima zelo dobre stike : osnovno šolo in plodno sodelovanje je že doslej prinesle ugodne rezultate. V vrstah Partizana Bežigrad je tudi Željko Sambolcc, ki je že nastopal v republiški mladinski reprezentanci: Na sliki pri vaji na bradlji. Prijeten večer Oh zaključku letošnjih gradbenih del na igrišču je Partizan Ježica organiziral zabavni večer za svoje člane. Hkrati so nagradili še dva košarkarja. Matis Presečnik je prenehal aktivno nastopati, Martin Rotar pa je dobil čestitko za 100 odigranih tekem v košarkarskem moštvu Partizana Ježica. nMnii«wii«iniiii!iiniHM!iiiii«iii:n!nii!i!i iiiiiiiiiiiaiiuiimiiiiHiiiiiuMHiiinM KUPITE POLET V prihodnji številki »Poleta« 0 TELESNI KULTURI ZA BEŽIGRADOM Slovenski tednik za telesno kulturo »Polet« prinaš v številki, ki bo izšla v ponedeljek, 7. decembra 1964, obsežen zapis o problemih telesne kulture v bežigrajski občini. , mm mmmmmmmmm Z.BOK OBČANOV 11 NOVA CESTA 1 NJENI LJUDJE O novi cssti, ki bo povezovala Zasavje z Ljubljano, je bilo že zdavnaj veliko govora. Letos, natančneje junija, pa so buldozeri odrinili z/njiv posevke, narinili velike kupe zemlje in na njivah, kjer je še pred nekaj dnevi raslo kdo ve kaj, začeli graditi cesto. _ Cesta bi bila lahko že narejena. Ce zapišemo še bolj natanko, cesta je že nared. A vseeno ni prevozna, ker manjka še podhod za voznike vprežne živine in pešce. Ta podhod bo izvennivojsko križišče med hitro cesto in cesto, ki pelje z Brinja proti šati. Pred dnevi so’ ga že betonirali, vendar še ni zgotovljen. OD BISTRICE DO ŠENTJAKOBA Od Bistrice do Šentjakoba ■ub-vbii 3[cp of opz ouiauiord 3Aou lop nj, 'Birer;qnlvi -ped oujsao ojsoo oj-}iq ipnjS ko 3.400 metrov, poteka pa skozi naselja Šentjakob, Brinje in Beričevo. Kmetje bodo verjeti*) smeli z vozmi na novo cesto, saj to ni avto cesta, temveč hitra cesta. Vendar o tem še nj dokončno določeno. Vsa dela na odseku, ki ga bratorji, greder in osem kamionov. KAJ ŠE MANJKA CESTI? Že uvodoma smo zapisali, da je cesta v glavnem nared. Asfaltni trak je položen, delajo pa že tudi podvoz oziroma izvenruivojsko križišče. Vendar je treba do tedaj, ko bodo po njej prvič zapeljali avtomobilisti, urediti še marsikaj, tako delavci te dni ure- Ogrodje za podvoz gradi cestno podjetje Ljubljana, veljajo 205 milijoniorv din. Investitor gradnje je Skupnost cestnih podjetij SRS. TISOČI IN TISOČI KUBIKOV Med gradnjo ceste so tovornjaki Cestnega podjetja Ljubljana pripeljali iz šentviške gramoznice 13.000 kubičnih metrov gramoza, izkopali so 23.000 kubičnih metrov zemlje, v nasipe so vgradili 18.000 kubičnih metrtov zemlje. Zaposlenih je bilo približno 35 ljudi, ki so jim pomagali trije buldozeri, valjar, trije vi- jajo zadnje stvari na križišču; ob vsej cesti je treba urediti bankino, to je del ceste, Id je ob robu še utrjen, toda ne asfaltiran. Treba pa bo seveda postaviti še celo vrsto prometnih in ostalih znakov in potegniti na cestišču bele črte. Delavci bodo postavili 16 varnostnih in 5 orientacijskih znakov, 285 smernikov itd. Postavljanje in izdelava enega samega smernika pa velja 3.014 diin. CESTA BO ODPRTA DECEMBRA Razen tistih stvari, ki še manjkajo n® Odseku med Bistrico in Šentjakobom, tudi na drugih odsekih še ni vse Zaključna dela na avto cesti urejeno. Tako kaže, da lahko brez preveč optimističnih na- 0va pa sta junaško pretepla povedi zapišemo, da bo cesta c-uvaja zato, 'ker je čuvaj To pred' Novim letom zgrajena in je najlepša zahvala mladih, ki povsem prevozna. Delavci bodo cesto še dolgo uporab-oestnega podjetja v Ljubljani ijali. od cestnega podjetja Ljubljana noče prevzeti, zato so jo morali delavci še isti dan, ko je bila narejena, že popravljati. To je bila druga zahvala domačimlom, ki jim je pač vseeno, če bo čez dve teti cer sta taka, kot ne bi bila nikdar dobro narejena. POGOSTNE KRAJE člani cestnega podjetja ni® postopali ostreje in vse tis® domačine, ki se ne znajo obnašati sedanji družbi primer no, prijavili. Vendar so se p° novi cesti, čeprav je bila z3' prta, smelo vozili tudi miUč" niki. Nihče ni ukrepal niti tš' krat, ko sb v eni sami noči »dobri« domačini pomivali kat šestt tabel. J ' « Kdo je asfaltiral odsek do reaktorskega centra? Da bi se domačini še lepše oddolžili graditeljem, ki so storili za cesto vse, kar so mogli, so pogosto kradli. Kar s tricikljem so naftne sode ZAHVALA »OBNOVI« se pripeljali po in bi jih tudi Delavci Cestnega podjetja Ljubljana se nadalje zahvalj*1’ Jejo gradbenemu podjetju »Obnovi«, ki jo ljubeznivo ob se bodo oddahnili, kajti gra diti cesto na tem delu ni bilo nič kaj prijetno. Ne zaradi dolgotrajnega sušnega vremena. Ne zaradi dežja, 1 ki je zadnji mesec neusmiljeno namakal vse gradbišče, marveč zaradi ljudi, ki so delali delavcem nepotrebne težave. ZA SLOVO - PRETEP ČUVAJA Tako kot vsa gradbišča ima tudi to gradbišče svojega čuvaja. Mladeniči iz vasi, ob katerih teče cesta, pa so bili tako prijazni, da so se kar štirje spravili na starega, na eno nogo hromega in na eno 'oko slepega čuvaja. Dva pobalina je odgnal pes. Zbežala sta. BREZOBZIRNI LJUDJE Z domačini smo imeli stal-' ne težave. Tako pripovedujejo graditelji ceste. Postavili so zaporne late in prometne znake, kri so prepovedovali vsakršen promet po prvih metrih asfalta. Vsaka težka obremenitev namreč okvari svež zaščitni sloj, prav tako pa mora biti podpovršinski sloj absolutno.čist, da se površinski sloj prime na podlago. Domačinom pa to seveda ni bilo mar. Odlepili so leseno rdeče-belb pobarvano lato in zapeljali s kamioni in celo s poljedelskimi stroji na cesto in pokvarili velike površine ceste. Skupnost cestnih podjetij SRS seveda take ceste Obok nad novo cesto smelo naložili, če ne bi nihče 1 j ubito, da bo vzelo na hran0 pazil. Uspelo pa jim je pokra- delavce cestnegA podjetja ^ sti precej lopat in krampov. Kljub temu, da stane lopata la nekaj stotakov, so jih ukradli nekaj deset, škoda, da dva dni, dokler si le ti ne P0' stavijo svoje kuhinje. Ko P* bi bilo treba kosilo dati, ^ pri »Obrtovi« na to pozabi*- Cestno podjetje Ljubljana J’10 je zato zelo hvaležno. PRAZNE OBLJUBE »Agrokombinat« je arondacijo obljubljal, da ^ do lahko kmečki fantje ob*’ skovali tečaje, v katerih bodo usposobili za nekalčf3 dela In si pridobili takš*1” izobrazbo, kakršno bodo P°' trebovali na kmetijskih P0] sestvih Agrokombinata. Aro’1' dacija ni več na začetku-mladi kmečki fantje, ki 90 se ukvarjali zgolj s kme^ vanjem in ki bodo slej zaposlitev r Predstavniki cestnega podjetja Ljubljana pojasnjujejo občanom kaj je z odškodnino prej iskali - »Agrokombinatu«, pa spijejo, kaj je z obljubo. OBČANI SPRAŠUJEJO IN PREDLAGAJO Nadaljevanje s 5. strani 19 (!) bolnikov — na posteljah in po tleh. Z ljudskim posojilom naj bi tako zbrali vsaj del tistega najnujnejšega denarja za začetek gradnje )n premaknili novo bolnišnico z mrtve točke oziroma iz začaranega kroga utemeljenih in neutemeljenih diskusij. BREZ USTREZNIH PROSTOROV NI MOČ DELATr Na zboru volivcev volilne enote Savlje Kleče je večina udeležencev zbora predlagala, da naj se čimprej reši vprašanje. prostorov krajevne skupnosti. Volivci so izglasovali, da se namesto do-eda-njeg» krajevnega odbora -Sav- lje Kleče ustanovi Krajevna skupnost Savlje-Kleče. Izvolili so svet krajevne skupnosti: Franca Jakopa, Toneta Pipana, Jožeta Medleta, Cveto šemole, Anico Luskovec, Franca Selana, Janeza Solin-ca, Draga Kunaverja, Antona Veldina, Jožeta Varjačiča in Avgusta Ceglarja. V nadzorni odbor pa so izvolili Janeza Marklja, Franca Brišarja In Miro Zatler. Poravnalni svet krajevne skupnosti Savlje-Kleče pa sestavljajo Zdravko Kukovič, Alojz Cižman In Drago Kunaver; nadomeščajo pa jih Ivan Kunaver, Anica Luskovec in Franc Jakop. Med razpravo so omenjali tudi komunalna dela. Letos so s temi deli zadovoljni, saj so dobili novo cesto skozi Kleče, ki so si jo že leta in leta tako zelo želeli Zahte vali so, naj se dela na cesti dokončajo in naj odpeljejo material, ki je ostal ob cesti. Volivci so zadovoljni tudi z obnovitvijo ceste v Spodnje Savlje. Ljudje s področja Savelj in Kleč pa so grajali polaganje kanalizacije. Zahtevali so pojasnilo o sedanji gradnji kanalizacije in o priključkih na glavni kanal. Niso zadovoljni zato, ker so bili v velikem številu prepozno obveščeni, kdaj bodo kopali za kanalizacijo. Nekateri so bili obvešcemi le en dan prej Zanimali so se tudi, kdo bo povrnil škodo, ki je bila povzročena s kopanjem kanala. Vendar so bili obveščeni, da bo strokovna komisija popisala vso škodo in vsem prizadetim odplačala ustrezno odškodnino. ČRNUČANI NISO ZADOVOLJNI S CESTO IN RAZSVETLJAVO »Zakaj občina za Črnuče ne skrbi tako kot za Stoži-ce?«, je vprašal na zadnjem zboru volivcev tridesete volilne enote eden izmed volivcev. Razen zahtev, da se sporoči občinski skupščini, da naj posveča Crnučanom isto skrb kot stoženčanom, so volivci veliko razpravljali o cestah. Le-te so na področju nekdanje občine Črnuče kaj slabo vzdrževane. Pa ne samo ceste, tudi okolice blokov so prav takšne. Tako na primer volivci navajajo, da jim ni občina plačala še niti enega kubičnega metra peska za posipanje cest in urejevanja okolice blokov. Na samih Črnučah je kar 47 km cest. ki jih je treba vzdrževati. Volivci tudi niso bili zadovoljni z dejstvom, da je krajevna skupnost Črnuče skteniia, da bo vzdrževala de. st« od Črnuč, Baričevega, Šentjakoba, Dola, Podgorice, Nadgorice, Jež'". Gmajne In za vsa cestišča čez Saiuo le za borih 3.900.000 din. Vo- livci smatrajo, da je tako ma* so bila namenjena za °tr^. lo denarja za vzdrževanje ško igrišče ob otroško v* toliko kilometrov cest sra- stveni ustanovi, motno tnalo.1 Na zboru volivcev so občani zahtevali, naj se asfaltirajo vsaj trotejbusha postajališča »Kje je vzrok za tako sla bo razsvetljavo?« Tako so se spraševali volivci in ugibali, ali je k temu kriva premajhna angažiranost krajevne skupnosti ali so vzroki kje drugje. Volivci so zahtevali, da se dodeli za spodnje Črnuče 800.000 din, da tx>do namestili sedaj tako pomanjkljiva svetlobna telesa. Med drugim si) sklenili, da naj se takoj začne pobirati vodarina in da naj se vodovodni odbor Še nadalje bavi le z gradnjo vodovoda, krajevna skupnost Črnuče pa naj se ukvarja z vzdrževanjem vodovoda. Menili so, da nuj krajevna skupnost Črnuče pri komunalni banki najame kredit za dokončno izgrndnio vodovoda. Občani ;:•> postavili vprašanje, kam so sla sredstva, ki ŠOLSKE MALICE PREDRAGE Na zboru voUlcev najste in dvajsete edato so občani sprejeli S**' da se predlaga oibčtnafcl ga ščini, naj se prouči in0*’S za pooenitev šolskih Občani namreč gmotna]?, so malice v šoli predrag6- Razen tega pa je h-1 Var na zborih valllcev njenih volilnih enot še iovadnici, strehi telovadb j. zelenicah, gradbenemu ^ o ku pri krajevni skupno®* () asfaltiranju nekaterih zboljšanem položaju P1 nih delavcev, o razbrein£J šolo »Borisa Kidriča« novih prostorov v šoli l"%ii' na Jarca«, o cestnih ješčih, otroških igriščih. jt«ii cUtvt pločnikov, odstri*’ ,^ barak in o ureditvi °\w«J' privatnih zadružnih 9 Občimi so sklenili, d* prvim Januarjem sedanja stanovanjska bost ukina in so 0*^°* krajevna skupnost. OSNUTEK STATUTA OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD Bežigrajska razglednica Tisk C. P. DELO OBČANOM OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD Pred vami je drugi osnutek statuta naše občine. Ta osnutek je izdelala komisija za sestavo statuta pri Občinski skupščini in v svojem delu upoštevala tako prvi osnutek statuta, ki je bil izdelan oktobra lanskega leta, kakor tudi ,-številne in pomembne pripombe občanov, krajevnih skupnosti, samoupravnih organov in javnih tribun, ki so se zbrale v široki razpravi 9 ustavi in občinskem statutu spomladi letošnjega leta. Komisijo Je pri sestavi tega osnutka statuta predvsem vodilo načelo, da bi bil statut listina samoupravljanja občine, zapisek pravic in dolžnosti, ki jih imajo občani, delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in vsi drugi samoupravni organi v občini. Obenem je komisija stremela za tem, da bi bil statut napisan čim bolj enostavno in razumljivo. Hkrati pa se je skušala izogniti vsem nepotrebnim, odvečnim podrobnostim, ki bi tekst statuta obremenjevale in le povečevale število členov, so pa stvar dodatnih, posebnih pravilnikov, odlokov in poslovnikov, kakor tudi statutov posameznih delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, zavodov in drugih organizacij. Kako in koliko je komisija v tem uspela, bo pokazala in presodila Javna razprava. Da bi občanom omogočili čim lažje in uspešnejše proučevanje in razpravljanje o predloženem osnutku statuta, opozarja komisija na nekatere važnejše določbe in variantne predloge: S ; / ■' • > f I. DEL: UVODNE DOLOČBE V 6. členu je predvidena varianta, da bi bil premik mesta Ljubljane 9 maj, obenem tudi praznik naSe občine. Smatramo, da ie ta predlog sprejemljiv, saj je Ljubljana enotno mestno območje in je prav, da imamo skupni praznik namesto sedanjih pet občinskih in $e enega mestnega. Črnuč Pa bi V tem primeru Postal praznik krajevne skupnosti II. DEL: DRUŽBENI IN EKONOMSKI ODNOSI V tem delu so predvsem važna določila o družbenem načrtovanju tako v delovnih organizacijah, kot v občini, še posebej velja opozoriti na obvezo vseh odgovornih organov, da posvečajo pozornost dolgoročnemu, večletnemu načrtovanju, katerega sestavni del mora biti tudi načrtovanje potrebnih strokovnih kadrov, tehnoloških rekonstrukcij, izboljševanja organizacije dela itd. Osnutek statuta tudi določa, tako pri družbenih načrtih kot urbanističnem načrtu občine, širok in demokratičen postopek sestavljanja razpravljanja in sprejemanja teh načrtov preko javne razprave' zborov volivcev, krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in samoupravnih organov v občini. S tem je uzakonjena sedanja praksa pri sprejemanju družbenih načrtov, ki je dala že lepe rezultate. Prav tako je s statutom obvezana občinska skupščina, da seznanja najmanj vsakega pol leta občane o izpolnjevanju družbenih načrtov in proračunov, o problemih in izpadih, ki ob tem nastajajo in da za odstranjevanje le-teh tudi ustrezno ukrepa. V poglavju o materialni osnovi in sredstvih občine je komisija smatrala za potrebno, naznačiti, da materialno osnovo občine ne tvorijo le sredstva iz osebnega dohodka in drugih obveznosti občanov, Plav tak0 tudi sredstva delovnih organizacij, ki poslujejo v Navedba družbenih skladov občine, ki sedaj obstajajo sicer ni nujna, in obvezna, vendar pa smatra komisija, da ni odveč, če jih v statutu navede hkrati z nameni trošenja njihovih sredstev. Občinska skup-šcma pa ima vsekakor pravico, da posamezne sklade ukinja, združuje ah razdružuje. Za važnejša smatra komisija določila 22. člena, ki določajo pravico uporabe dveh najvažnejših skladov, tj. družbenega investicijskega m stanovanjskega sklada. Vredno je opozoriti tudi na 29. člen, ki obvezuje delovne organizacije, da predvsem same skrbijo za svojo razširjeno reprodukcijo ob uporabi kreditnih sredstev bank in da v večji meri v te namene združujejo in smotrno trošijo svoja prosta sredstva. V določilih o denarnem zavodu (Komunalni banki) je v osnutku jasno postavljeno načelo, da opravlja kreditiranje gospodarstva denarni zavod povsem samostojno, v okviru enotnega kreditnega sistema v SFRJ. Pravice in razmerja občinske skupščine do denarnega zavoda, se pojavljajo le v tem, da občina s svojimi dolgoročnimi in letnimi družbenimi načrti vpliva na usmerjanje bančnih in družbenih sredstev v posamezna področja gospodarstva in družbenega standarda. Ul. DEL: KOMUNALNA DEJAVNOST, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN IZKORIŠČANJE ZEMLJIŠČ Komunalna dejavnost, gradnja stanovanj in stanovanjsko gospodarstvo nasploh ter izkoriščanje zemljišč, so za našo občino, na katere območju se razvija intenzivna stanovanjska in komunalna gradnja, izredno pomembne. Zato je komisija smatrala, da je za ta področja dejavnosti potrebno navesti v statutu obširnejša in precizna določila. Tako o tem, kdo skrbi in izvaja komunalno dejavnost, kot tudi o zbiranju sredstev za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav. Pri tem je komisija prav tako skušala uzakoniti obstoječo prakso v tem, da »prioritetni red gradnje komunalnih naprav in objektov, na območju posamezne krajevne skupnosti, določajo občani na zborih volivcev, na predlog organov krajevne skupnosti«. Morda je prav zaradi dosedanjih izkušenj in zaradi sedanje in bodoče intenzivne gradnje novih stanovanjskih sosesk na območju naše občine, značilno, da je v osnutek statuta v 40. členu prišlo določilo, ki obvezuje investitorje stanovanjske gradnje na območju občine, da »sb dolžni zagotoviti skupno z občinsko skupščino, da se istočasno z izgradnjo stanovanjskih hiš, zgradijo tudi potrebne komunalne naprave, poslovni lokali, družbeni prostori in prostori za vzgojo in varstvo otrok«. Za gradnjo in pridobivanje stanovanj je v osnutku statuta jasno postavljeno načelo, da stanovanja gradijo predvsem občani in delovne organizacije sami s svojimi lastnimi sredstvi. Pri tem jim občina pomaga predvsem s sredstvi stanovanjskega sklada tako, da jim omogoča kredite. Glede na to, da je pa še precej občanov, ki kljub temu, da tudi oni prispevajo del sredstev v obliki stanovanjskega prispevka Za izgradnjo stanovanj, ne morejo računati ali nimajo realnih možnosti, da bi do stanovanja kmalu prišli, je osnutek statuta predvidel možnost, da občinska skupščina lahko odloči, da ti občani uživajo ugodnejše pogoje pri izkoriščanju sredstev stanovanjskega sklada. Zanemarjati ne gre. tudi vzdrževanja in uporabljanja obstoječega stanovanjskega fonda. Zato osnutek statuta v svojem 42. členu posebej obvezuje občane — stanovalce in njihove organe upravljanja stanovanjskih hiš — hišne svete, da smotrno gospodarijo in vzdržujejo zaupano jim družbeno imovino. Glede na to, da je območje mesta Ljubljane v urbanističnem in komunalnem pogledu nedeljiva celota, je vsekakor razumljivo, da bodo večino komunalnih dejavnosti in predvsem komunalnih storitev opravljale skupne, mestne komunalne organizacije (kot so Snaga, Mestni vodovod, Mestna plinarna itd.), kar osnutek statuta v svojem 39. členu tudi predvideva in dopušča. TV. DEL: DRUŽBENE SLUŽBE IN DRUŠTVENA DEJAVNOST OBČANOV V tem delu, ki obravnava za občane precej zanimiva področja je skušala komisija predvsem jasno določiti pravice in dožnosti tako občanov kot občine, odnosno njenih organov. Pravice občanov do izkoriščanja družbenih služb pa so zagotovljene le do take stopnje, ki jih v sedanjem položaju omogočajo materialna osnova in razpoložljiva sredstva občine. Tako je med drugim obstajal predlog, da se učencem osnovnih šol zagotove brezplačno tudi učni pripomočki (učila, učbeniki itd) vendar to za sedaj ni bilo sprejemljivo. Nujno pa je opozoriti na določila, ki poleg organov občine, obvezujejo tudi vse delovne organizacije in vse druge organe samoupravljanja, da predvsem sami skrbijo za nenehno strokovno izpopolnjevanje svojih delavcev, za pridobivanje novih tehničnih znanj in da v te namene namenijo potrebna sredstva. Pomembna so določila, ki pod poglavjem C. obravnavajo vzgojo in varstvo otrok. To področje postaja za našo občino, zaradi vedno hitrejšega priseljevanja in povečevanja prebivalcev, posebno otrok, vedno bolj pereče in mu bo morala občinska skupščina v bodoče posvetiti kar največ pozornosti in nameniti tudi več sredstev. Morda bo potrebno k tem določilom v osnutku še kaj dodati. Na področju zdravstvenega varstva osnutek precej, določno navaja pravice, ki jih uživajo občani v splošnem zdravstvenem varstvu. Prvenstvena skrb in naloga občine, njenih organov in zavodov pa je na tem področju predvsem razvijanje in izboljševanje preventivnega zdravstvenega varstva. Novost v tem osnutku predstavljajo določila (63. in 64. člen), da s sredstvi socialnega zavarovanja upravljajo in gospodarijo zavarovanci sami v okviru svoje komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Sedaj obstoja samostojna komunalna skupnost socialnega zavarovanja za našo občino, osnutek pa dopušča možnost skupne komunalne skupnosti z drugimi občinami, kolikor bi to bilo bolj smotrno in racionalno. Za službo socialnega in invalidskega varstva je značilno, da osnutek predvideva, poleg za to poklicanih strokovnih organov tudi večje angažiranje kadrovsko-socialnih služb delovnih organizacij in socialnih komisij krajevnih skupnosti. Tako osnutek v 66. členu uzakonja dosedanjo prakso — ki se je pokazala zelo uspešna — o izvrševanju neposredne pomoči socialno prizadetim občanom in o soodločanju pri dajanju take pomoči s strani organov krajevnih skupnosti. Prav gotovo med občani, katerim občina posveča posebno skrb in pomoč, ni mogoče izpustiti onih, ki so za našo svobodo in današnjo stvarnost žrtvovali svoje najdražje ali svoje zdravje. Zato je naša dolžnost, da jim s statutom občine priznamo pravice, ki jim gredo in omogočimo osnovne življenjske pogoje. To pa ni dolžnost le občine in njenih organov, temveč tudi vseh delovnih organizacij, kjer so tl tovariši, borci NOB ali vojaški vojni invalidi, danes zaposleni. Kulturno-prosvetne, telesno-vzgojne, tehnične in razvedrilne dejavnosti sicer ne spadajo v družbene službe, pomenijo pa sestavni del življenja človeka in občana. Za te dejavnosti občina ne ustanavlja posebnih služb, pač pa jih razvijajo občani sami v zadevnih društvih, klubih in organizacijah. Obveznost vseh v občini — delovnih organizacij gospodarstva in družbenih služb, krajevnih skupnosti, predvsem pa občinske skupščine — pa je, da te dejavnosti občanov podpirajo, predvsem pa da zagotavljajo materialno osnovo za njihovo uveljavljanje (kulturno-prosvetne, telesno-vzgojne objekte itd.). Značilnost tega osnutka statuta pa je morda v tem, da skrb za upravljanje in vzdrževanje teh objektov prenaša na krajevne skupnosti in vse družbene činitelje v njej in da posebej podpira gradnjo in urejevanje krajevnih družbenih centrov in domov krajevnih skupnosti, ki naj postanejo zbirališča in družbeni centri občanov, kjer bodo ti neposredno uresničevali svoje samoupravne pravice. V. DEL: SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI V tem delu osnutek najprej obravnava oblike neposrednega samoupravljanja občanov, to so zbori volivcev, referendum, krajevne skupnosti in zbori stanovalcev ter hišni sveti, za tem pa oblike posrednega samoupravljanja, to je organizacijo in delo občinske skupščine kot najvišjega organa oblasti in družbenega samoupravljanja v občini. Pri zborih volivcev predvideva osnutek za veljavno sklepanje 10 odstotno udeležbo volivcev volilne enote, kar je v dosedanji praksi povprečna udeležba. Večjo vlogo se daje delovnim predsedstvom zborov volivcev, ki bi po osnutku statuta postali stalna delovna predsedstva, z mandatno dobo dveh let. Delo in naloge teh stalnih delovnih predsedstev bo določal posebni poslovnik o delu zborov volivcev. Območja zborov volivcev odnosno volilnih enot niso vnesena v statut, temveč bodo predmet posebnih odlokov občinske skupščine. To zato, ker se bodo območja v bodoče še precej spreminjala zaradi intenzivnega povečevanja prebivalstva v naši občini. Krajevnim skupnostim je v osnutku statuta namenjena pomembna vloga v neposrednem samoupravljanju občanov, čeprav to morda iz števila členov ni razvidno. Komisija za sestavo statuta se je odločila, da bi v občinskem statutu navedli le osnovna določila, naloge in pravice krajevnih skupnosti, dočim naj bi podrobna določila o organizaciji in nalogah vsebovali statuti krajevnih skupnosti. Upoštevati moramo namreč različne pogoje delovanja pa tudi različne naloge krajevnih skupnosti na območju naše občine. Imamo namreč pet krajevnih skupnosti, ki obsegajo izrazito mestna območja in šest krajevnih skupnosti na primestnem in vaškem območju. Prav tako je komisija smatrala, da iz istega vzroka, kot pri zbor-rih volivcev, v občinskem statutu ne -iavajamo območij in meja' krajevnih skupnosti. Sedanja območja, odnosno predlog za število in območja krajevnih skupnosti so razvidni iz zemljevida občine, ki je objavljen v »Zboru občanov« št. 9 63. Ta predlog predvideva, da bi obstajale naslednje krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Bežigrad 2. Krajevna skupnost Boris Kidrič, 3. Krajevna skupnost Črnuče, ki bi obsegala naselja Črnuče, Dobravo, Nadgorico in Ježo, 4. Krajevna skupnost Dol — Beričevo, ki bi obsegala naselja Dol pri Ljubljani, Kleče, Podgoro, Videm, Zaboršt, Za jelše, Beričevo in Brinje, 5. Krajevna skupnost Ježica, 6. Krajevna skupnost Podgorica — Šentjakob, 7. Krajevna skupnost Savlje, 8. Krajevna skupnost Savsko naselje, / 9. Krajevna skupnost Stadion, 10. Krajevna skupnost Stožice, 11. Krajevna skupnost Tomačevo. O tem predlogu naj bi se občani v razpravi o občinskem statutu izjasnili, da bi nato občinska skupščina lahko s posebnim odlokom določila območja krajevnih skupnosti. Izredno važno vprašanje za krajevne skupnosti, to je vprašanje sredstev za njihovo delovanje obravnava 99. člen osnutka. V tem členu predvideva osnutek dve vrsti sredstev, ki jih zagotavlja občina za delo v krajevni skupnosti. Prva so sredstva občinskega proračuna za redno delovanje organov krajevne skupnosti (delo tajništev ali tajnikov), druga pa so izključno namenska, za polno ali delno financiranje določenega programa in nalog, ki jih opravlja krajevna skupnost. To so sredstva občinskega proračuna (za socialne pomoči, urejevanje m vzdrževanje krajevnih družbenih centrov) in sredstva občinskih družbenih skladov (šolskega sklada — za delovanje vzgojnovarstvenih ustanov; komunalnega sklada — za gradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav, ki jih prevzema krajevna skupnost; cestnega sklada — za vzdrževanje manjših cest in krajevnih potov, ki ga opravila krajevna skupnost itd.). Morda ni odveč opozoriti še na določilo v tem členu, ki obvezuje občinsko skupščino, da iz družbenih sredstev omogoča posojila in kreditiranje servisne dejavnosti krajevnih skupnosti, kar do sedaj ni bil slučaj. Določila o koordinacijskem odboru krajevnih skupnosti so vnesena v osnutek zato, ker je ta posvetovalni organ nastal pred dvema letoma povsem spontano in iz potreb samih krajevnih skupnosti in v tem času dokazal pravico in pomembnost svojega obstoja. Z razliko od prvega osnutka statuta so v ta osnutek vnesena določila o zborih stanovalcev in hišnih svetih. Navajajo predvsem pravica in dolžnosti stanovalcev in njihovih organov družbenega upravljanja stanovanjskih hiš. V II. poglavju, ki govori o organizaciji in delu občinske skupščine in njenih organov, so navedena naprej osnovna določila ustave in zakonov o sestavi, volitvah, delokrogu in pravicah ter dolžnostih občinske skupščine kot skupščine temeljne družbeno-politične skupnosti. Med temi določili je morda osebno pozornost posvetiti 111. členu, ki obravnava načine, kako se zagotovi javnost dela občinske skupščine. Med organi občinske skupščine so vsekakor najpomembnejši njeni sveti, ki se ustanavljajo za posamezna področja gospodarstva in družbene dejavnosti v občini. Komisija je smatrala za potrebno, da se sveti občinske skupščine navedejo v statutu, da bi bili občani o tem seznanjeni. Občinska skup- ščina pa ima pravico, da posamezne ..vete po potrebi ukinja, združuje ali razdružuje. V določilih o stalnih komisijah občinske skupščine je potrebno opozoriti na razširjeno vlogo komisije za predloge, vloge in pritožbe. Ta komisija bi v bodoče ugotavljala in obravnavala ter reševala vse nepravilnosti ali samovoljo s strani vseh organizacij in organov v občini, ne le občinske skupščine ali občinske uprave. Zato je, zaradi uspešnega delovanja te komisije, v osnutku statuta predvidena posebna služba za vloge in pritožbe in to kot organ občinske skupščine, ne pa občinske uprave. Tudi komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja so v osnutku statuta poverjene širše in odgovornejše naloge. Delo te komisije v bodoče ne bi bilo samo v pripravi predlogov za imenovanja organov občinske skupščine ali vodilnih uslužbencev delovnih in drugih organizacij, temveč tudi odgovorno delo v programiranju ter razporeditvi potrebnih strokovnih kadrov na vseh nivojih in v vseh panogah gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini. V poglavju o občinski upravi sta v 148. členu predvideni dve varianti. Po prvi naj bi občinska skupščina določila temeljne in posebne upravne organe s posebnim odlokom, v drugi pa so obstoječi temelji in posebni upravni organi navedeni. Po drugi varianti ima občinska skupščina pravico, da navedene temeljne in posebne upravne organe, odnosno organizacijo občinske uprave po potrebi spreminja s svojimi odloki. VI. DEL: MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN MESTNI SVET Kljub temu, da se v dosedanjih členih osnutka statuta omenjajo možnosti medobčinskega sodelovanja, ustanavljanja medobčinskih zavodov in služb, je komisija za sestavo statuta smatrala za potrebno, da zaradi nadaljnjega razvoja še večjega medobčinskega sodelovanja to vprašanje obravnava v posebnem lelu. V teh določilih so navedeni osnovni principi medobčinskega sodelovanja —- posebno med občinami na področju mesta Ljubljane — in dana možnost občinski skupščini, da tako sodelovanje še naprej razvija. Kot ena izmed občin na območju mesta Ljubljane, je nujno, da naš občinski statut vsebuje tudi določila o sodelovanju z mestnim svetom Ljubljane, kot organom samoupravljanja mesta. Podrobnejša določila o financiranju Mostnega sveta in njegovih pristojnost’ za zadeve skupnega mestnega pomena, komisija še ni mogla vnesti, ker so ta določila predmet posebnega zakona o mestih, razdeljenih na občine in statuta mesta Ljubljane. VII. DEL: PREDPISI OBČINE, PRAVNA POMOČ IN JAVNOST DELA V tem delu je morda najvažnejši 162. člen, ki skuša določiti načine kako zagotoviti javnost dela tako občinske skupščine in njenih organov, kot vseh organov družbenega samoupravljanja v občini. V ta namen predvideva osnutek izdajanje občinskega glasila, občasnih publikacij o delu občinske skupščino in njenih organov, kakor tudi organizirano medsebojno informativno službo. V tem osnutku statuta niso posebej obravnavani odnosi in razne kako zagotoviti javnost dela tako občinske skupščine in njenih organov, kot vseh organov družbenega samoupravljanja v občini. V ta namen predvideva osnutek izdajanje občinskega glasila, občasnih publikacij o delu občinske skupščine in njenih organov, kakor tudi organizirano medsebojno informativno službo. V tem osnutku statuta niso posebej obravnavani odnosi in raz merja občinske skupščine in delovnih organizacij. To zato, ker je komisija smatrala, da so delovne organizacije — sicer samostojne in upravljene po načelu delavskega samoupravljanja — del občine in da predstavlja občinska skupščina, predvsem njen zbor delovnih skupnosti, višjo obliko združevanja samoupravnih organov in funkcij na nivoju občine kot temeljne družbeno-politične skupnosti. V tem organu — občinski skupščini — se skupno razrešujejo problemi delovanja in razvoja posameznih delovnih organizacij in razvoja družbenega standarda v občini kot celoti. Zato daje osnutek statuta naše občine poudarka predvsem na skupno delovanje in odločanje naj višjega organa družbenega samoupravljanja v občini — občinske skupščine — in organov delavskega in družbenega samoupravljanja posameznih delovnih organizacij gospodarstva in družbenih služb. Komisija se zaveda, da ta osnutek statuta naše občine nikakor še ni popoln in najboljši. Prav dopolnjevanje in oplojevanje vsebine tega osnutka Je naloga široke javne razprave med občani in njihovimi samoupravnimi organi. Komisija za sestavo statuta se je z občinsko organizacijo SZDL dogovorila, da bi bila javna razprava o osnutku občinskega statuta od januarja do 15. marca 1964. V organizirani razpravi bo komisija za sestavo statuta, skupaj z občinskim odborom SZDL organizirala več javnih tribun, na katerih bi proučili posamezna področja družbene dejavnosti v občini (kot npr. šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, krajevne skupnosti, hišni sveti itd.). Krajevne organizacije SZDL pa bodo v svojih sekcijah omogočile obravnavo osnutka vsem občanom, kjer bi istočasno obravnavali tudi osnutke statutov krajevnih skupnosti. Komisija za sestavo statuta občine poziva vse občane, organe samoupravljanja delovnih in drugih organizacij, občinska vodstva druž-beno-političnih in društvenih organizacij v občini, da ta osnutek statuta naše občine temeljito prouče in svoje morebitne pripombe in dopolnitve dostavljajo na naslov Komisije za sestavo statuta, Ljubljana, Parmova 33. Občani! Sodelujte aktivno v razpravi in oblikovanju statuta svoje občine, da bo ta postal resnična »ustava« naše komune. Komisija za sestavo statuta občine Ljubljana-Bežigrad «1. DEL: UVODNE DOLOČBE 1. člen Občina Ljubljana-Bežigrad je temeljna družbeno-politična skupnost, v kateri občani, v okviru enotnega družbenega sistema in po načelih družbenega samoupravljanja, zagotavljajo materialne in druge pogoje za delo in razvoj produkcijskih sil, določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občine, ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih drugih skupnih potreb, usklajujejo individualne in skupne interese ter uresničujejo čim bolj neposredno samoupravljanje. 2. člen Pravice in dolžnpsti občanov in občine so določene z ustavo, zakoni, s tem statutom in z drugimi splošnimi akti občine. Občani občine Ljubljana-Bežigrad so dolžni, po svojih močeh in strokovnosti, prispevati k splošnemu napredku občine. Občani imajo pravico in dolžnost, da po svojih sposobnostih sodelujejo v organih družbenega samoupravljanja v občini. 3. člen Občani imajo v občini zlasti naloge, pravice in dolžnosti, da: — ustvarjajo in zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj produkcijskih sil in za delo ljudi v skladu z razvijanjem socialističnih odnosov; — usmerjajo in usklajujejo razvoj gospodarstva, družbenih služb in drugih dejavnosti; — odločajo v okviru delitve družbenega dohodke o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb v občini; odločajo o vlaganju sredstev za gospodarski in družbeni napredek v občini; — organizirajo in pospešujejo, skupno z delovnimi organizacijami in v okviru krajevnih skupnosti tiste dejavnosti, ki neposredno služijo občanom, družinam in gospodinjstvom za zadovoljevanje njihovih vsakodnevnih življenjskih potreb; — s svojim delom ustvarjajo in zagotavljajo materialne in druge pogoje za zboljšanje življenjskih pogojev in razmer, za zadovoljevanje svojih potreb na področju 'goje in izobraževanja, kulture, zdravstvenega, socialnega in otroškega varstva, telesne vzgoje, rekreacije, stanovanj, komunalnih in društvenih c' javnosti; — določajo splošne pogoje za dejavnost komunalnih in podobnih organizacij, uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter stvari v splošni rabi in skrbijo, da se uporabljajo v skladu s splošnimi interesi in pod pogoji, ki so določeni z zakoni; — ustanavljajo krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije, komunalne in družbene službe; 4 i -I — opravljajo družbeno nadzorstvo nad gospodarjenjem z družbeno lastnino v občini; varujejo družbeno in zasebno lastnino; skrbijo za javni red in mir; —uresničujejo osebne, politične in samoupravne pravice ter vse oblike neposredne demokracije, dane občanom z ustavo in tem statutom V občini občani uresničujejo tudi druge funkcije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbeno-političnih skupnosti. 4. člen Občina Ljubljana-Bežigrad je pravna oseba. Njen sedež je v Ljubljani. 5. člen Območje občine Ljubljana-Bežigrad obsega naslednje katastrske občine in naselja: Zadobrova (del) a. Mesto Ljubljana (del) Ljubljana (del) Brinje (del) k Ljubljana (del) Dravlje (del) Ježica, Kleče, Savlje Ježica (del) Ljubljana (del) Kapucinsko predmestje (del) Ljubljana (del) Spodnja šiška (del) Jarše (del), Mala vas na Posavju, Stožice (del) Stožice, Tomačevo Sv. Petra predmestje I (del) Ljubljana (del) Ježica (del) Črnuče (del) Stožice (del) Črnuče (del) b Mesto Ljubljana (del) Beričevo, Brinje Črnuče (del) Dobrava pri Črnučah Stožice (del) Dol pri Ljubljani, Viden, Beričevo Zaporšt pri Dolu Črnuče (del) Dragomelj Dol pri Ljubljani Kleče pri Dolu Dragomelj Ježa, Nadgorica Kleče Podgora pri Dolskem, Nadgorica Zajelše Podgora: Podgorica pri Črnučah, Podgorica: Pšata, Šentjakob ob Savi Šmartno ob Savi (del) Meje občine določa zakon. 6. člen Praznik občine Ljubljana-Bežigrad je 24. junij. Varianta: Praznile mesta Ljubljane 9. maj (27. april) je tudi praznik občine Ljubijana Bežigrad. 7. člen Delo občinske skupščine in njenih organov ter vseh organov družbenega samoupravljanja v občini je javno. ~ Pravica javnosti se lahko omeji samo v primerih, ki jih določa zakon. II. DEL: DRUŽBENI IN EKONOMSKI ODNOSI I. POGLAVJE: USMERJANJE IN DRUŽBENO NAČRTOVANJE RAZVOJA OBČINE A. DRUŽBENI NAČRTI 8. člen Skladen razvoj gospodarstva in družbenih služb ter vsklajevanje splošne potrošnje s proizvodnjo, zagotavlja občina z občinskimi družbenimi načrti. 9. člen Občinski družbeni načrti upoštevajo vsa materialna sredstva v občini, ki v okviru delitve družbenega dohodka služijo za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb ter vsa sredstva za gospodarski in družbeni razvoj, s katerim razpolagajo delovne organizacije i i samoupravni organi v občini. Občinski družbeni načrti predvsem: — določajo osnovna razmerja za delitev družbenega proizvoda in narodnega dohodka v občini; — usmerjajo skladen "azvoj proizvodnje in drugih gospodarskih dejavnosti, s čimer se ustvarjajo najugodnejši družbeni in materialni pogoji za delo in načrtovanje v delovnih organizacijah; — določajo osnovna razmerja in smernice za razvoj tistih panog, ki so za občino posebnega pomena. 10. člen Z občinskimi družbenimi načrti se zagotavljajo tudi materialni in drugi pogoji za izboljšanje splošnih ".ivljenjskih razmer občanov, posebno na področju vzgoje in izobraževanja, prosvete, kulture, zdravstva, socialnega varstva in otroške, telesne vzgoje in rekreacije, graditve stanovanj in komunalnih naprav in na drugih področjih. 11. člen Za načrten razvoj občine, izdeluje in sprejema občina večletne dolgoročne in letne načrte družbenega razvoja občine. Pri sestavljanju svojih načrtov razvoja, upošteva občina večletne in letne načrte posameznih delovnih organizacij. Letni in dolgoročni družbeni načrti delovnih organizacij in občine morajo obvezno vsebovati tudi letne in dolgoročne načrte potreb po strokovnih kadrih, načrte vzgoje in strokovnega izpopolnjevanja delavcev v delovnih organizacijah in v družbenih službah. " 12. člen Letne in večletne načrte delovnih organizacij vsklajuje občinska skupščina z načrtom razvoja občine in smernicami širših družbeno- političnih skupnosti. Občinska skupščina lahko da k letnim načrtom delovnih organizacij svoje pripombe in ahteva, da o njih razpravljajo pristojni organi samoupravljanja delovnih organizacij. 13. člen Preden občinska skupščina sprejme letne in večletne družbene načrte, jih da v razpravo občanom, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in družbeno-političnim organizacijam. Njihove pripombe in predloge obravnava občinska skupščina hkrati, ko sprejema družbene načrte. Občinska skupščina obvesti občane, delovne organizacije, krajevne skupnosti in družbeno-pplitične organizacije, o sprejetih družbenih načrtih in o stališčih, ki jih je zavzela do njihovih predlogov. 14. člen Občinska skupščina spremlja izpolnjevanje večletnih in letnih načrtov razvoja občine, kakor tudi izpolnjevanje programov razvoja in letnih načrtov delovnih organizacij. V ta namen so delovne organizacije dolžne dostavljati občinski skupščini periodična poročila o izpolnjevanju njihovih načrtov. 15. člen Občinska skupščina obravnava izpolnjevanje družbenega načrta občine in delovnih organizacij najmanj četrtletno, o izpolnjevanju teh načrtov pa seznanja občane, krajevne skupnosti in družbeno-politične organizacije najmanj vsakega pol leta. 16. člen Občinska .skupščina lahko v skladu z zvezno in republiško ustavo, zakoni in s tem statutom, v primeru, ko ugotovi tehtne vzroke za neizpolnjevanje načrtov posameznih delovnih organizacij, sprejme priporočila in stori ustrezne ukrepe, da se odpravijo vzroki, ki ovirajo izpolnjevanje načrtov občine ali posamezne delovne organizacije. B. URBANISTIČNI NAČRT OBČINE 17. člen Z občinskim urbanističnim načrtom zagotavlja občina regionalni razvoj občine in njenih naselij. Z njim predvsem določa: ureditev posameznih mestnih sosesk in naselij, osnovno prometno mrežo, zazidalne okoliše, ureditev voda in komunalnih naprav v naseljih, rekreacijske prostore ter mrežo šolskih, zdravstvenih, družbenih in kulturno-prosvetnih ustanov. Urbanistični načrt občine, ki zajema vplivno območje mesta Ljubljane ali samo njen del, je vključen v generalni urbanistični načrt mesta Ljubljane. 18. člen Predlog urbanističnega načrta občine sestavljajo organi občinske skupščine, v sodelovanju s strokovnimi organi in organizacijami ter krajevnimi skupnostmi. Preden občinska skupščina sprejme urbanistični načrt občine, ga mora dati v javno razpravo občanom, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in družbeno-političnim organizacijam in pri sprejemanju obravnavati njihove pripombe.' II. POGLAVJE: MATERIALNA OSNOVA OBČINE 19. člen Materialno osnovo občine tvorijo sredstva delovnih organizacij, sredstva ustvarjenega družbenega dohodka in sredstva, ki pripadajo občini iz osebnih dohodkov in iz drugih virov, ki jih določajo zakoni za družbene potrebe na območju občine, sredstva iz obveznosti občanov, ki jih predpiše občina ter sredstva, ki jih na podlagi proste odločitve združujejo občani in delovne organizacije v občini. „ 20. člen Sredstva občine se zbirajo v proračunu in skladih. Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za kritje stroškov prosvete in kulture, socialnega varstva in preventivnega zdravstva, za delovanje države in občinske uprave, za vzdrževanje komunalnih naprav, za delovanje družbeno političnih organizacij, društev, krajevnih skupnosti, občinskih in medobčinskih zavodov, za kritje anuitet iz posojil prejšnjih let, za rezerve ipd. 21. člen Sredstva občine, potrebna za ostale dejavnosti, se zbirajo v posebnih skladih. Praviloma obstojajo naslednji skladi: 1. družbeni investicijski sklad, iz katerega se kreditirajo delovne organizacije za osnovna in obratna sredstva in občina za investicije objektov splošne potrošnje in družbenega standarda; 2. sklad za zidanje stanovanjskih hiš, iz katerega se kreditira gradnja stanovanj, poslovnih prostorov in k tem objektom spadajoča komunalna ureditev; 3. šolski sklad, katerega sredstva se uporabljajo za financiranje osnovne dejavnosti šolskih in predšolskih zavodov in za investicije v šolstvo; 4. komunalni sklad, ki je namenjen za gradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav v občini; 5. cestni sklad, iz katerega se gradijo in vzdržujejo ceste v občini; 6. sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij, iz katerega se dajejo "krediti in dotacije delovnim organizacijam, po posebnih predpisih. 22. člen Pravico na uporabi sredstev investicijskega sklada občine imajo prvenstveno tiste delovne organizacije in področja gospodarstva, katerih razvoj predvideva perspektivni in letni program razvoja občine in ki poslujejo v skladu s politiko gospodarskega razvoja občine. Pravico uporabe sredstev sklada za zidanje stanovanjskih hiš imajo vse delovne organizacije, ustanove in občani, ki zadovoljujejo pogoje, ki jih predpiše sklad ali občinska skupščina. 23. člen Za razvoj posameznih služb in dejavnosti in za uresničevanje določenih nalog, lahko občinska skupščina ustanovi tudi druge sklade. Z aktom o ustanovitvi se določijo viri dohodkov, namen uporabe, način upravljanja, nadzorstvo nad poslovanjem sklada in sestav organov upravljanja. 24. člen Skladi so praviloma pravne osebe in se upravljajo po načelih družbenega upravljanja. Sredstva skladov se zbirajo na osnovi zveznih, republiških in občinskih predpisov. Skladi poslujejo po svojih pravilih in finančnih načrtih, ki so sestavni del družbenih načrtov občine. 25. člen Organi upravljanja skladov morajo o poslovanju sklada, zlasti pa o izpolnjevanju finančnega načrta, občasno, najmanj pa dvakrat letno poročati občinski skupščini. če občinska skupščina ugotovi nepravilno uporabo sredstev sklada, zahteva odpravo teh nepravilnosti ali razveljavi ali odpravi nepravilne sklepe organov družbenega upravljanja skladov. 26. člen Sredstva občine razporeja občinska skupščina samostojno v proračun in sklade z letnimi finančnimi in družbenimi načrti občine. Pravica občinske skupščine, da samostojno razporeja sredstva, se ne more omejevati, razen v primerih, ko to določa zakon. Občinska skupščina ne more določati obveznosti, po katerih pripadajo sredstva občini z veljavnostjo nazaj. 27. člen Preden občinska skupščina sprejme proračun, ga dš v razpravo občanom, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam. Njihove pripombe in predloge obravnava občinska skupščina hkrati, ko sprejema proračun. ^ Občinska skupščina obvesti občane, delovne organizacije, krajevne skupnosti in družbeno-politične organizacije, o sprejetem proračunu in o stališčih, ki jih je zavzela do njihovih predlogov. Občinska skupščina o izvajanju proračuna obvešča občane vsakega pol leta. 28. člen Za uresničenje skupnega programa razvoja družbenega standarda, se združujejo v občini na podlagi proste odločitve sredstva občanov in delovnih organizacij. Način združevanja in namen uporabe sredstev se določi z letnim načrtom gospodarskega in družbenega razvoja občine. Dohodke, ki jih občina dosega s prispevki občanov in delovnih organizacij za določene skupne potrebe, določa občinska skupščina le po sklepu zborov volivcev, oziroma samoupravnih organov delovnih organizacij. Sredstva, ki jih občina doseže po prejšnjem odstavku, se morajo Uporabljati samo za namen, za katerega so bila zbrana. 29. člen Delovne organizacije so dolžne predvsem same skrbeti za svojo razširjeno proizvodnjo. V ta namen in v cilju krepitve gospodarske moči občine sredstva, ki jim ostanejo po kritju družbenih obveznosti, delovne organizacije samostojno združujejo in odločajo o programu trošenja teh sredstev. 30. člen Za pospeševanje gospodarskega razvoja v občini, napredovanja proizvodnje in razvoja v delovnih organizacijah in dejavnosti v družbenih in drugih javnih službah, ima občina denarni zavod (komunalno banko). Občina ustanovi denarni zavod sama ali skupaj z drugimi občinami. Denarni zavod dela po-splošnih predpisih, ki veljajo za denarne zavode in po smernicah ter navodilih občinske skupščine. Zbira sredstva, opravlja kreditne posle, plačilne službe in druge naloge, ki so mu poverjene. Pri njem se nalagajo sredstva, s katerimi razpolaga občina m sredstva občinskih skladov. Posebno razvija hranilniško službo. Denarni zavod se upravlja po načelih družbenega samoupravljanja. 31. člen Denarni zavod opravlja kreditiranje samostojno, v okviru enotnega^ kreditnega sistema v SFRJ, vendar je dolžan za večje družbene na-ložbe na območju občine, upoštevati večletne in letne programe razvoja in družbene načrte občine. Prav tako mora denarni zavod zagotoviti, da imajo delovne organizacije ob enakih, na podlagi zveznega zakona določenih pogojev možnost dobivanja od njega kredite. Denarni zavod je dolžan, da predloži občinski skupščini, ob sestavljanju letnih družbenih planov, svojo kreditno bilanco, kakor tudi da občinski skupščini občasno, najmanj pa mkrat letno, poroča o svojem poslovanju. 32. člen Občinska skupščina lahko sama ali skupno z delovnimi organizacijami ali preko denarnega zavoda, razpiše posojilo za izgradnjo objek-tov, ki so posebnega pomena za pospeševanje gospodarskega razvoja občine ah napredka splošnega družbenega standarda v občini. III. DEL: KOMUNALNA DEJAVNOST, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN IZKORIŠČANJE ZEMLJIŠČ A. KOMUNALNA DEJAVNOST 33. člen S komunalno dejavnostjo v občini se zagotavlja nemoteno delovanje komunalnih naprav, z nudenjem komunalnih uslug in storitev pa zadovoljujejo osnovne življenjske potrebe občanov in njihovih skupnosti glede preskrbe z elektriko, toplotno energijo, vodo, kanalizacijo. snago, vzdrževanjem cest, nasadov in zelenic, mestnega prometa, tržnic itd. Občina zagotavlja smotrno izgradnjo in ureditev komunalnih objektov in naprav z določitvijo in izvajanjem večletnih programov in letnih načrtov komunalne dejavnosti v okviru občinskih družbenih načrtov in na osnovi urbanističnega načrta občine. 34. člen Komunalne službe v občini opravljajo komunalne delovne organizacije, krajevne skupnosti in njihovi servisi, nekatere naloge pa opravljajo organi občinske skupščine neposredno. Komunalne organizacije so samostojne delovne organizacije, ki poslujejo po gospodarskem "ačunu. Komunalna organizacija določi ceno svojih storitev s tarifo. Razmerja med občino in komunalnimi organizacijami, vrste in obseg storitev, kakor tudi določanje cen za te storitve, se urejajo s * posebno pogodbo med občino in komunalno organizacijo. Ce občinska skupščina smatra, da je tarifa za komunalne storitve previsoka glede na materialne zmogljivosti neposrednih plačnikov, lahko komunalni organizaciji predpiše nižjo tarifo, vendar le takrat, če komunalni organizaciji zagotovi razliko iz lastnih sredstev. 35. člen Delo komunalnih organizacij je podrejeno javnemu in družbenemu nadzorstvu. Družbeno nadzorstvo opravljajo organi občinske skupščine, organi krajevnih skupnosti in občani neposredno s tem, da nadzorujejo izvrševanje pogodbenih storitev in da nr. zborih občanov ob-ravnavajo delo komunalnih organizacij ter dajejo svoje predloge in mnenja. 36. člen Upravljanje in vzdrževanje komunalnih naprav v naseljih in vaseh lahko prenese občinska skupščina na krajevne skupnosti. V takem primeru jim občinska skupščina ".ugotavlja tudi potrebna sredstva. Pri uresničevanju programa investicij in vzdrževahju komunalnih objektov in naprav, sodelujejo tudi delovne organizacije in občani s svojimi sredstvi in delom. V smotrnem Izvajanju komunalne dejavnosti sodelujejo občani predvsem s tem, da skrbno uporabljajo in vzdržujejo komunalne naprave v svojem neposrednem okolju in naprave ter objekte, ki so javnega pomena. 37. člen Sredstva za financiranje komunalne dejavnosti v občini se ustvarjajo in zagotavljajo v proračunu, v zadevnih družbenih skladih in v skladih organizacij, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo. V družbene sklade, iz katerih se financira komunalna dejavnost, se stekajo sredstva, ki pripadajo skladom po aktu, s katerim so bili ustanovljeni in po veljavnih predpisih. Za zgraditev komunalnih naprav se lahko združujejo tudi sredstva delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, hišnih svetov in občanov. Občinska skupščina daje prednost tistim investicijam, kjer je udeležba teh organov večja in potrebe bolj nujne. / Za financiranje graditve komunalnih naprav po ureditvenem načrtu kraja, naselja ah dela mesta, prispevajo sredstva tudi investitorji gradenj na teh območjih. Ta sredstva se lahko uporabljajo samo za namen, za katerega so bila po pogodbi dana. 38. člen Letne in večletne načrte komunalne dejavnosti v občini sestavljajo organi občinske skupščine na osnovi predlogov organov krajevnih skup-nosti in občanov na zborih volivcev v skladu z razpoložljivimi sred-stvi. Prioritetni red gradnje komunalnih naprav in objektov na območju posamezne krajevne skupnosti, določajo občani na zborih volivcev na predlog organov krajevne skupnosti. 39. člen j® ,obmo^e mesta v urbanističnem in komunalnem pogledu nedeljiva celota, je na področju komunalnih dejavnosti skrb za izgradnjo primarnih komunalnih naprav, predvsem stvar Mestnega sveta Prav tako se zaradi smotrnosti in boljšega delovanja odnosno opravljanja komunalnih uslug, ustanovijo za območje mesta, skupne mestne komunalne organizacije. Splošne predpise in določanje komunalnega in javnega reda na območju mesta Ljubljane, sprejema in izdaja Mestni svet, kadar tako določa zakon, statut mesta ali kadar ga za to pooblastijo občine B. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN IZKORIŠČANJE ZEMLJIŠČ 40. člen Gradnjo stanovanjskih, industrijskih, poslovnih in družbenih oblek-tov usmerja občina z letnimi in večletnimi načrti gradenj, v okviru ur-bamstičnega in zazidalnega načrta občine. Zemljišča v splošni rabi na območju občine se lahko izkoriščalo samo za namene, za katere je tako določeno v urbanističnem in zazidalnem načrtu občine. Občina s posebnim predpisom določi pogoje izkoriščanja zemljišč iZ«*fIa<^J-e/ skladP ? splošnimi predpisi o izkoriščanju mestnega zemljišča. Pri tem zasleduje smoter, da se zemljišča smotrno in racional-ločena18^0 ^ namene’ za katere se P° urbanističnem načrtu do- Občina s posebnim predpisom tudi določi pogoje za način in vrsto gradenj na posameznih območjih in obveznosti investitorjev za financiranje pripadajočih objektov, ki služijo stanovalcem. Investitorji stanovanjske gradnje na območju občine so dolžni zagotoviti skupno z občinsko skupščino, da se istočasno z izgradnjo sta-novanjskib hiš, zgradijo tudi potrebne komunalne naprave, poslovni lokah, družbeni prostori in prostori za vzgojo in varstvo otrok. Občinska skupščina in njeni organi so dolžni omogočiti vsakemu občanu, delovni ah drugi organizaciji, uporabo družbenega zemljišča na območju občine za gradnjo, če izvršuje predpisane pogoje in če |e to v skladu z urbanističnim in zazidalnim načrtom občine. 41. člen Stanovanja gradijo predvsem občani in delovne organizacije sami s svojimi lastnimi sredstvi. Pri tem jim občina pomaga s svojimi raz- položljiviml sredstvi in sredstvi stanovanjskega sklada tako, da jim omogoča kredite. Pogoje o izkoriščanju sredstev stanovanjskega sklada določa občinska skupščina in organ družbenega upravljanja sklada. Pri tem pospešuje varčevanje za gradnjo stanovanj. Občinska skupščina lahko določi, da občani, ki nimajo realnih možnosti za gradnjo stanovanj pod običajnimi pogoji, uživajo ugodnejše pogoje pri izkoriščanju sredstev 'danovanjskega sklada. V mejah razpoložljivih lastnih sredstev omogoča občinska skupščina stanovanja prvenstveno borcem NOB, vojaškim in delovnim invalidom, ter pomaga s sredstvi prosvetnim in zdravstvenim delavcem in občanom, ki uživajo stalno občinsko podporo. Delovne organizacije so dolžne zagotoviti primerna stanovanja prvenstveno vojaškim in delovnim invalidom ter borcem NOB, ki so zaposleni v delovni organizaciji. 42. člen Občani po svojih samoupravnih organih — zborih stanovalcev in hišnih svetih — upravljajo stanovanjske hiše, ki niso v zasebni lastnini in tiste objekte in naprave v njihovi neposredni okolici, ki pretežno služijo njihovim stanovalcem. Občani sami in po svojih hišnih svetih skrbijo za vzdrževanje in ureditev stanovanjskih hiš in njihove okolice po načelih smotrnega gospodarjenja in v skladu s splošnimi predpisi ter z udeležbo lastnih sredstev in sredstev hišnih svetov skrbijo za dvig stanovanjsko komunalnega standarda v stanovanjskih hišah. Za uspešno gospodarjenje z družbenim fondom stanovanj se lahko organi samoupravljanja stanovanjskih hiš združujejo v višje oblike upravljanja ter v zvezi s tem združujejo svoja sredstva, organizirajo skupne službe in servise. Medsebojne odnose urejajo s posebno pogodbo. C. DELO IN ZAPOSLOVANJE 43. člen Občina skrbi za ustvarjanje -pogojev, ia občani lahko uveljavijo pravico do dela. To skrb izvaja zlasti z razvijanjem produkcijskih sredstev (sil) in materialne jsnove za druge družbene dejavnosti. Službo zaposlovanja delavcev v občini izvaja neposredno občinski ali medobčinski zavod za zaposlovanje delavcev. Občina ima do zavoda pravice in dolžnosti, ki so določene po splošnih predpisih. IV. DEL: DRUŽBENE SLUŽBE IN DRUŠTVENA DEJAVNOST OBČANOV A. SKUPNE DOLOČBE 44. člen Zadovoljevanje skupnih potreb občanov na področju zdravstva, so cialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in prosvete, te- lesne kulture In drugih javnih ter družbenih dejavnosti zagotavlja občina z družbenimi službami in društveno dejavnostjo občanov. 45. člen Za delovanje družbenih služb zagotavlja občina potrebna materialna sredstva v svojem načrtu razvoja, proračunu in letnem družbenem načrtu. Občina lahko zagotavlja potrebna sredstva tudi s pritegnitvijo sredstev delovnih organizacij na temelju prostovoljnega sodelovanja in s pritegnitvijo sredstev občanov v obliki krajevnega samoprispevka oziroma prispevka neposrednih uporabnikov. 46. člen Zavode in delovne organizacije, ki opravljajo družbene in javne službe, vodijo m upravljajo organi družbenega samoupravljanja. Organe družbenega samoupravljanja sestavljajo člani, ki jih imenuje občinska skupščina, člani, ki jih izvolijo zbori volivcev, krajevne skupnosti, zastopniki družbeno-političnih organizacij ter člani, ki jih izvolijo delovni kolektivi teh služb. > j Podrobnejše predpise o sestavu in delu organov družbenega samoupravljanja določajo akti, s katerimi so bili ustanovljeni zavodi in delovne organizacije in njihovi statuti. 47. člen Razvpj posameznih družbenih in javnih služb zagotavlja občina po načrtih, ki jih sprejemajo občinska skupščina in njeni organi ob sodelovanju zborov volivcev, krajevnih skupnosti, delovnih in družbe-no-politicmh organizacij in neposrednih koristnikov. Kadar zahtevajo gospodarski razlogi ali razlogi večje strokovnosti, zlasti pa širša družbena korist, lahko ustanovi občina, skupaj z drugimi občinami ali Širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi, za določena področja družbenih služb skupne medobčinske zavode. Za take skuprje zavode sklene občina z drugimi občinami ali širšimi druzbeno-političnimi skupnostmi pogodbe, ki določajo način delovanja, upravljanja in financiranja. 48. člen Da bi se zagotovila javnost in družbeni nadzor, morajo zavodi in delovne organizacije, ki opravljajo družbene in javne službe, predložiti občinski skupščini svoje delovne in finančne programe, zaključne račune in občasna poročila o delovnih problemih, občane pa na zborih uspehi Seznan^atl s svbiimi programi dela, problemi in doseženimi B. ŠOLSTVO IN IZOBRAŽEVANJE 49. člen Občani imajo ob enakih, z zakonOm in tem statutom določenih in*drugih5iwSraževafnhi'zavodibu01'6'51^ * iZ°braZb0 na ŠOlah »BČANO V / Obvezno je osemletno šolanje. Občina zagotavlja obvezno šolanje otrok tako, da ustanavlja vzgoj no-izobraževalne zavode, da gradi šolske prostore in naprave ter zagotavlja opremo in učno osebje. Občina zagotavlja mrežo vzgojno-izobraževalnih zavodov tako, da omogoči šolanje vsem šoloobveznim otrokom. 50. člen Občina v skladu s svojimi nalogami, potrebami in materialnimi možnostmi, razvija vse oblike splošnega, strokoynega in družbenega izobraževanja ter vzgojo mladine in odraslih. 1 m Občina pomaga tudi. da se izobrazijo tisti odrasli, ki se niso mogli redno šolati. Občina in delovne organizacije posebej skrbijo za to, da se delavci v proizvodnji In družbenih službah nenehno strokovno izpopolnjujejo in pridobivajo nova tehnična znanja. Vzgojno in izobraževalno delo za odrasle opravljajo, razen oddelkov rednih šol, še izobraževalni centri delovnih organizacij in Delavska univerza. 51. člen - Za vsestransko in dopolnilno izobraževanje občanov deluje v občini Delavska univerza kot samostojen zavod. Ta skrbi predvsem za družbeno ekonomsko in politično izobraževanje občanov ter dopolnjuje njihovo splošno, kulturno, tehnično in strokovno izobraževanje in jih usposablja za opravljanje družbeno-političnih funkcij. Za opravljanje tega dela zagotavlja občina Delavski univerzi sredstva iz proračuna oziroma šolskega sklada na osnovi njenega letnega programa. 52. člen Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter za otroke s hudimi osebnostnimi motnjami, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah ali rednih vzgojno izobraževalnih zavodih, ustanavlja občina, po potrebi, posebne šole ali vzgojno izobraževalne zavode oziroma jim zagotavlja šolanje v drugih šolah. 53 len Za razvijanje in napredovanje pedagoškega dela v šolah in vzgojno izobraževalnih zavodih, ima občina zavod za prosvetno pedagoško službo Tak zavod ustanovi občina sama ali skupno z drugimi občinami. V primeru, da se ustanovi skupen zavod za prosvetno pedagoško službo za več občin, občina tak zavod sofinancira v sorazmerju z opravljenim delom na šolah In vzgojno-izobraževalnih zavodih v občini. Način sofinanciranja se uredi pogodbeno z vsemi soustanovitelji. 54, člen Sole in drugi izobraževalni ter vzgojni zavodi so samostojne delovne organizacije družbenih služb, ki jih upravljajo organi družbenega upravljanja. Vsak zavod ima svoj statut, s katerim določi svoje naloge, notranjo organizacijo dela in delitev dohodka. Poleg organov c ruž-benega upravljanja v teh zavodih, se izvolijo in delujejo še organi upravljanja, ki jih volijo samo člani kolektiva zavoda. V upravljanju in delovanju šol in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodom sodelujejo neposredno tudi občani, kot člani šolskih odborov, razrednih svetov staršev in v drugih oblikah. 55. člen Sredstva za- vzgojno izobraževalno delo šol in drugih zavodov, se zagotavljajo v skladu za šolstvo. Sredstva se zagotove skladu vsako leto z družbenim načrtom in proračunom občine. Šolski sklad upravlja in vodi upravni odbor kot organ družbenega upravljanja. Šolski sklad ima svoja pravila, odnosno poslovnik. 56. člen , Občina, kakor tudi delovne organizacije in druge službe, skrbijo za šolanje in strokovno izpopolnjevanje svojih potrebnih kadrov. To skrb uresničujejo z dodeljevanjem štipendij ali posoji’ za študij ali strokovno izpopolnjevanje. štipendije se podeljujejo le na podlagi javnega razpisa. Za štipendije se lahko poteguje vsak, ki izpolnjuje razpisane pogoje, štipendije, odnosno posojila za študij in za strokovno izpopolnjevanje, se podeljujejo na osnovi programov potreb po strokovnih kadrih, ki jih izdelajo občinska skupščina in delovne organizacije. C. VZGOJA IN VARSTVO OTROK 57. člen Za vsestranski in uspešen razvoj in vzgojo otrok in kot pomoč zaposlenim staršem, se organizira v občini vzgoja in varstvo otrok in mladine. V ta namen ustanavljajo krajevne skupnosti in delovne organizacije vzgojno varstvene ustanove, ki so samostojne delovne organizacije družbenih služb in se vodijo po načelu družbenega upravljanja. V arstvo šolskih otrok se organizira tudi v okviru šole. Sredstva za delovanje vzgojno varstvenih ustanov in kritje stroškov varstva otrok, prispevajo starši in občina. Občinska skupščina z vsakoletnim, družbeigm planom določi, koliko in kako se plača del stroškov za varstvo otrok, predvsem tistih staršev, ki niso zmožni plačati celotnih stroškov varstva. 58. člen Občina zagotavlja urejeno vzgojo in varstvo otrok z izgradnjo in razvijanjem omrežja vzgojno varstvenih ustanov tako, da omogoča čim večjemu številu otrok občasno ali stalno vzgojo in varstvo. Občina razvija tudi izvenšolsko dejavnost in rekreacijo otrok in mladine s tem, da zagotavlja del sredstev za delovanje otroških in mladinskih centrov v krajevnih skupnostih (pionirskih domov, sob, igrišč) in za organizacijo dnevnih in počitniških letovanj. D. ZDRAVSTVENO VARSTVO 59. člen Da bi zagotovila zdravstveno varstvo vsakemu občanu, skrbi občina za napredek zdravstvenega varstva in za izboljšanje higienskih razmer iCANO V s tem, da ustanavlja ustrezne zdravstvene zavode in službe, izdaja in nadzoruje ukrepe za izboljšanje delovanja teh služb, podpira šolanje in strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev, zagotavlja materialna sredstva za splošne preventivne ukrepe in za zdravljenje občanov, ki so pod posebnim varstvom občine. Posebno skrb posveča občina delovanju preventivne .dravstvene službe, zagotavljanju higienskih razmer za delo in življenje občanov in ugodnim zdravstvenim pogojem matere in otroka ter zdravemu razvoju otrok in mladine. 60. člen Za izboljšanje splošnega zdravstvenega varstva občanov, preprečevanja in odkrivanja obolenj, razvija in izvaja občina preventivno zdravstveno varstvo zlasti s tem, da: — izdaja in izvaja splošne higienske predpise in ukrepe v vseh javnih prostorih in na javnih krajih, — izvaja higiensko nadzorstvo nad živili, pitm vodo, odpadnimi vodami in snovmi, skrbi za asanacijo zemljišč in ozračja, — skrbi za odkrivanje nalezljivih in množičnih obolenj, z organizacijo splošnih pregledov občanov (fluorografiranje), izvaja in predpisuje ukrepe za zatiranje nalezljivih bolezni, — skrbi in organizira razne oblike počitka in krepitve zdravja otrok, mladine in občanov, organizira in izvaja zdravstveno vzgojo in prosvet-Ijevanje. Posebno skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu otrok in šolske mladine. Pri tem neposredno sodelujejo šole, vzgoj* novarstveni zavodi, krajevne skupnosti in organizacije rdečega križa. 61. člen Zdravstveno službo v občini opravljajo zdravstveni zavodi. Zdravstveni zavodi so samostojne delovne organizacije družbenih služb, ki jih vodijo organi družbenega upravljanja in samoupravljanja, v katerih, poleg članov kolektiva, sodelujejo tudi občani. V občini opravljajo zdravstveno službo zlasti zdravstveni domovi s svojimi ambulantami in postajami, dispanzerji in lekarne. Za koordinacijo, strokovno usmerjanje in nadzor dela zdravstvenih zavodov, se v občini ali za več občin skupaj, ustanovi zdravstveni center, ki je poseben strokovni organ občine. (.2. člen V zdravstvenih zavodih, na območju občine, je občanom zagotovljeno naslednje zdravstveno varstvo: — osnovna zdravstvena pomoč v ordinacijah splošne prakse v zdravstvenih domovih in obratnih ambulantah, obiski zdravnikov na domu in strokovna bolniška nega na domu, — specialistično zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine ali drugih, ustreznih zdravstvenih zavodih, — zobozdravstvena pomoč, — zdravstveno varstvo in pomoč za žene-matere, otroke in šolsko mladino v dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah. 63. člen Zdravstveno varstvo in uresničevanje drugih pravic v primerih bolezni, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, se zagotavljajo s sred- Stvl socialnega zavarovanja občanov. S sredstvi in službo socialnega zavarovanja upravljajo in gospodarijo zavarovanci sami po komunalni skupnosti socialnega zavarovnja. Komunalno skupnost socialnega zavarovanja ustanovi občinska skupščina za območje občine ali skupaj z drugimi občinami. 64. člen Sredstva za socialno zavarovanje se zagotovijo s prispevki zavezancev socialnega zavarovanja. Stopnje prispevkov določa skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v soglasju z občinsko skupščino. Razmerja med službo socialnega zavarovanja in zdravstvenimi zavodi se urejajo z medsebojnimi pogodbami. Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo nad poslovanjem komunalnih skupnosti in zavodov za socialno zavarovanje. Leti so dolžni letno poročati občinski skupščini o svojem delu o tem, kako se priznavajo pravice zavarovanim osebam in o poslovanju svojih skladov. E. SOCIALNO IN INVALIDSKO VARSTVO 65. člen Služba socialnega in invalidskega varstva v občini obsega skrb za odstranjevanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo posamezne socialne probleme, neposredno pomoč socialno ogroženim osebam, skrb za vojaške vojne in delovne invalide, žrtve fašističnega nasilja in borce NOB ter njihove družine, skrb za stare in onemogle in defektne osebe. To službo opravljajo organi občinske skupščine in občinske uprave, socialni zavodi in ustanove, delovne organizacije in krajevne skupnosti. Socialno varstvo izvršujejo neposredno predvsem delovne organizacije in krajevne skupnosti tako, da obravnavajo in rešujejo socialne probleme in organizirajo socialne službe v svojih organizacijah in skupnostih. 66 člčn Zaradi uspešnejšega dela na področju socialne preventive in nudenja neposredne pomoči socialno ogroženim in prizadetim osebam imajo krajevne skupnosti posebne organe, ki dajejo zavodom in organom socialnega varstva predloge za reševanje socialnih problemov in soodločajo pr) dajanju neposredne pomoči socialno ogroženim občanom. Za izvrševanje neposredne pomoči socialno prizadetim občanom zagotovi občinska skupščina, z vsakoletnim proračunom, sredstva krajevnim skupnostim. 07. člen Za strokovno opravljanje nalog preventivnega in kurativnega socialnega varstva, ima občina zavod za socialno delo. Zr delovanje zavoda, zagotovi občinska skupščina potrebna sredstva na osnovi obsega dela in letnega programa zavoda. , Posebno skrb posveča občina borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam, predvsem otrokom, kakor tudi otrokom po vojni umrlih borcev in vojaških vojnih invalidov, ki brez lastna krivde ne dosegajo povprečnega standarda v občini. Otrokom se zagotavlja prednost pri dodeljevanju štipendije in pri vključevanju v srednje in višje šole. ^Delovne organizacije so dolžne omogočiti svojim članom, borcem NOB, vojaških vojnih invalidov in žrtvam fašističnega nasilja, da uspešno rešujejo svoje osnovne življenjske pogoje, kakor tudi vojaškim m delovnim invalidom primerno zaposlitev 69. člen Občanom, ki niso sposobni za delo in nimajo za preživljanje po-trebnih sredstev, zagotavlja občina posebno pomoč. Posebno varstvo zagotavlja občina tudi mladoletnikom, za katera ne skrbijo starši in drugim občanom, ki niso zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in za varstvo svojih koristi. Pogoje za dajanje take pomoči in varstva, določi občinska skupščina s posebnim predpisom. * F. PROSVETNO KULTURNA OEJAVNOST 70. člen Občina ustvarja pogoje za delovanje in razvijanje prosvetnih in kulturnih dejavnosti ter za zadovoljevanje kulturnih in umetniških potreb občanov. Prosvetno kulturna dejavnost se razvija in uveljavlja v kulturno-prosvetnih društvih. Svobodah, sekcijah in krajevnih družbenih centrih. Zato občina podpira in pomaga kulturno prosvetnim društvom in organizacijam pri izvrševanju njihovih nalog z zagotavljanjem no-trebnih sredstev. ‘ Poleg tega občina skrbi za ustanavljanje in delovanje kulturno-prosvetnih ustanov kot so knjižnice, čitalnice, gledališča, muzeji kine matografi itd. 71. člen Vsa sredstva, potrebna za delovanje in razvijanje kulturno prosvetne dejavnosti, določa občinska skupščina v svojih letnih in več. letnih družbenih načrtih in proračunih. Sredstva se dajejo predvsem tistim organizacijam in društvom ki prevzemajo izvajanje določenega programa. Prosvetno kulturno dejavnost v občini povezuje in strokovno usmerja občinski kulturno-prosvetni svet. Ta izdeluje programe dela in razvoja kulturno prosvetne dejavnosti v občini, pomaga društvom delovnim organizacijam in ustanovam pri izvrševanju njihovih nalog in skrbi za prirejanje raznih kulturno-prosvetnih manifestacij, proslav razstav, prireditev in drugih oblik kulturno-prosvetne dejavnosti. 72. člen Vsi objekti in naprave za kulturno prosvetno dejavnost so družbena lastnina in se vzdržujejo iz družbenih sredstev. / Z objekti in napravami za kulturno-prosvetno dejavnost upravljajo krajevne skupnosti v sodelovanju kulturno-prosvetnih društev in organizacij. V ta namen jim občinska skupščina zagotavlja potrebna sredstva. Občina v okviru svojih materialnih možnosti sama ali v sodelovanju z občani, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi, gradi nove objekte za kulturno-prosvetno dejavnost. Posebej podpira občina gradnjo in urejevanje domov krajevnih skupnosti in krajevnih družbenih centrov v krajevnih skupnostih. 73. člen Občina skrbi za varstvo kulturno -godovinskih, etnografskih, arheoloških in drugih dokumentov in spomenikov, posebno pa za dokumente in spomenike iz NOB na svojem območju. Zato zagotavlja potrebna sredstva, da se ti spomeniki ohranijo in da se z njimi spozna čim širši krog občanov, zlasti mladine. 74. člen Občinska skupščina materialno vsestransko podpira glasbeno vzgojo. V ta namen obstoja glasbena šola kot samostojni vzgojno-izobra-ževalni zavod, ki ga vodi in upravlja organ družbenega upravljanja. Občina zagotavlja glasbeni šoli sredstva za njeno osnovno dejavnost. Ljudska knjižnica Bežigrad je matična knjižnica v občini. Njena naloga je razvijati področne knjižnice v krajevnih družbenih centrih, šolah, delovnih organizacijah itd. V ta namen ji občina zagotavlja sredstva za njeno osnovno dejavnost. G. TELESNA IN TEHNIČNA VZGOJA TER REKREACIJA 75. člen Občani, zlasti mladina, razvijajo in uveljavljajo telesno in tehnično vzgojno dejavnost, razvedrilo in rekreacijo v telesno vzgojnih društvih in klubih, šolah in ostalih mladinskih in drugih organizacijah (taborniki, počitniška zveza itd.). Zato občina, skrbi za zdrav razvoj telesnih in umskih sposobnosti občanov ter za njihovo razvedrilo, podpira in pomaga društvom in organizacijam pri izvrševanju njihovih nalog tako, da zagotavlja v okviru materialnih možnosti, sredstva za njihovo delovanje. Sredstva se dajejo predvsem tistim organizacijam in društvom, ki prevzemajo izvajanje določenega programa. 76. člen Telesno-vzgojno dejavnost v občini povezuje in strokovno usmerja občinska zveza za telesno vzgojo. Ta izdeluje programe dela in razvoja telesno-vzgojne dejavnosti v občini, strokovno pomaga društvom, delovnim organizacijam in ustanovam pri razvijanju telesne-vzgoje njihovih delavcev in skrbi za prirejenje raznih telesno-vzgojnih manifestacij in prireditev. 77. člen Občina sama ali skupaj z drugimi občinami na območju mesta Ljubljana in mestnim svetom ter delovnimi organizacijami, gradi in vzdržuje objekte za telesno vzgojo in rekreacijo občanov. Ti objekti se grade po programu glede na potrebe v občini in mestu Ljubljani tako, da sluzijo čim večjemu številu občanov. V. DEL: SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI 78. člen Občani uresničujejo pravico samou^avljanja v občini neposredno m posredno po za to izvoljenih organih. Neposredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja na zborih volivcev, v krajevnih skupnostih, z referendumom in z drugimi oblikami neposrednega odločanja v zadevah občine. Posredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja po organih samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah in po občinski skupščini in njenih organih. I. POGLAVJE: NEPOSREDNO SAMOUPRAVLJANJE OBČANOV A. ZBORI VOLIVCEV 79. člen Na zborih volivcev obravnavajo občani in člani delovnih organizacij o vprašanjih, ki 'majo splošen pomen za njihovo življenje in delo in sodelujejo pri reševanju zadev, ki so neposrednega pomena za občino in tudi s širšo družbeno-politično skupnost. Poleg tega občani in člani delovnih organizacij na zborih volivcev opravljajo volivne funkcije, ki so določene z ustavo ali z zakonom ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s tem statutom. . 80. člen Zbore volivcev sestavljajo občani določenega območja občine oziroma člani določenih delovnih organizacij. Območja posameznih zborov volivcev določi občinska skupščina. 81. člen Občinska skupščina mora dati zborom volivcev obvezno v obrav-navo: — statut občine, — programe razvoja posameznih področij družbenih dejavnosti, — urbanistični načrt občine, poročila o delu občinske skupščine in njenih organov, — uvedbo obveznih prispevkov iz osebnega dohodka občanov. Občinska skupščina lahko predloži v razpravo in sklepanje zborom volivcev tudi druge zadeve. 82. člen Zbori volivcev se sklicujejo praviloma za območja volivnih enot, odnosno delovnih organizacij, sklicatelj pa lahko odloči, da je zbor volivcev za več volivnih enot, odnosno več delovnih organizacij skupaj. Zbor volivcev lahko skliče občinska skupščina ali njen predsednik, svet krajevne skupnosti in občinska ali krajevna organizacija SZDL. Zbor volivcev se mora tudi sklicati na zahtevo 5 odstotkov volivcev vollvne enote. Zbor volivcev, članov delovnih organizacij, lahko skliče tudi sindikalna organizacija ter organi samoupravljanja delovne organizacije. 83. člen Zbor volivcev vodi stalno delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana. Mandatna doba delovnega predsedstva je 2 leti. 84. člen Zbori volivcev sklepajo veljavno, če je navzočih najmanj 10 odstotkov volivcev z območja, za katerega je bil zbor sklican. Glasovanje na zborih je javno. Na zborih volivcev se sprejemajo priporočila, predlogi in sklepi, in sicer z večino glasov navzočih volivcev. Delo zbora volivcev in način glasovanja, ureja poslovnik zborov volivcev, ki ga sprejme občinska skupščina. 85. člen " Sklepe in predloge zborov volivcev morajo obravnavati občinska skupščina ali njeni sveti. O sprejetih stališčih in odločitvah morajo volivce obvestiti. Ce se večina zborov volivcev veljavno izreče za določeno rešitev neke zadeve, občinska skupščina zadeve ne sme rešiti v nasprotju z izrečenim mnenjem zborov volivcev, če zadeve prej ne predloži zborom volivcev s temeljito obrazložitvijo. Prav tako ne more občinska skupščina sprejeti akta ali izvršiti ukrepa, pomembnega za območje cele občine, če se je zoper njega izreklo več kot polovica zborov volivcev. 86, čim Odborniki občinske skupščine, izvoljeni na območju zbora volivcev, morajo zboru redno poročati o svojem delu in o delu občinske skupščine in njenih organov. Prav tako morajo odborniki odgovoriti ali posredovati odgovore na vprašanja, ki jih občani postavljajo na zborih volivcev. 87. Člen Organi družbenega upravljanja na območju občine morajo zborom poročati o svojem delu in dati potrebna pojasnila, Če to zbori volivcev zahtevajo. Prav tako se morajo predstavniki organov družbe nega samoupravljanja ali organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine, udeležiti zborov volivcev, kadar se obrav navajo na zborih vprašanja njihovega področja in dati volivcem po trebna pojasnila, če volivci to zahtevajo. B. REFERENDUM • 88. člen Na referendumu občani neposredno odločajo o skupnih vpraša njih, ki imajo pomen za posamezno območje občine ali za občino kot celoto. Referendum se lahko opravi zato, da se občani izjasnijo o predlo gu odloka ali sklepa vnaprej, še preden ga je občinska skupščina spre jela ali pa zato, da potrdijo ali razveljavijo odlok ali sklep, ki ga je občinska skupščina že sprejela. 89. člen Referendum se mora razpisati) če tako določ? zakon, če tako sklene občinska skupščina, če to zahteva večina zborov volivcev z območja, za katerega naj se referendum opravi ali če to predlaga občin ska organizacija SZDL. Referendum razpiše občinska skupščina. 90 člen Na referendumu se izrečejo občani o postavljenih vprašanjih neposredno s tajnim glasovanjem. Glasuje se z glasovnicami. Na glasovnici mora biti vprašanje, o katerem se glasuje postavljeno tako, da volivci lahko odgovarjajo z »za« ali »proti«. Na referendumu glasujejo občani, ki imajo splošno volivno pravico. 91. člen Referendum vodi 5-članska komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. Referendum se izvede po določilih zakona o volitvah odbornikov občinske skupščine. C. KRAJEVNE SKUPNOSTI 92. člen V krajevni skupnosti, kot samoupravni skup-v;;d občanov, uresničujejo občani samoupravljanje na področju dejavnosti, s katerimi se neposredno zadovoljujejo vsakodnevne potrebe delovnih ljudi in njihovih družin ter omogoča vsestranski razvoj območja skupnosti. 93. člen Krajevno skupnost ustanavljajo občani na zborih volivcev za območje dela mesta, naselja, za več naselij ali vasi skupaj, ki predstavljajo urbanistično in komunalno celoto in omogočajo uresničevanje njihovih skupnih interesov. Za ustanovitev krajevne skupnosti in določitev njenega območja, dd soglasje občinska skupščina. Krajevna skupnost je pravna oseba. 94. člen Krajevno skupnost upravljajo občani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti, in sicer neposredno na zborih volivcev in po svojih izvoljenih organih. Občani na zborih volivcev izvolijo kot 'organ, svet krajevne skupnosti. število članov sveta in njihovo mandatno dobo določa statut krajevne skupnosti. 95. člen Krajeyna skupnost ima svoj statut. Statut sprejme svet krajevne skupnosti potem, ko so ga obravnavali zbori volivcev, potrdi pa ga občinska skupščina. Statut krajevne skupnosti, določa območje krajevne skupnosti njeno organizacijo, organe in njihove pravice ter dolžnosti, način ustanavljanja servisov, delovnih organizacij in ustanov ter medsebojna razmerja, organizacijo in delo poravnalnih svetov, razmerja krajevne skupnosti do bivših svetov na svojem območju in druga vprašanja v zvezi z delom krajevne skupnosti. S svojim statutom mora krajevna skupnost zagotoviti delavcem, ki so zaposleni v njeni upravi, servisih, delavnicah in ustanovah, izvrševanje samoupravnih pravic v zadevah njihove notranje organizacije, delovnih razmerij in delitve osebnega dohodka. 96. člen Krajevna skupnost izvaja poleg nalog, ki so določene v njenem statutu tudi naloge, ki jih ji je prepustila v reševanje občinska skupščina s posebnim predpisom. Prenos takih nalog pa lahko opravi občinska skupščina samo v soglasju s svetom krajevne skupnosti in če krajevni skupnosti zagotovi sredstva za opravljanje teh nalog. 97. člen Občani imajo v okviru pravic in dolžnosti svoje krajevne skupnosti zlasti še: — pravico uvesti krajevni samoprispevek v delu ali denarju, kadar se za to izjasni večina občanov z referendumom ali pismeno izjavo. — imenovati predstavnike v organe družbenega upravljanja na področju krajevne skupnosti in občine, — upravljati z družbenim premoženjem na območju krajevne skupnosti, ki ga jim je prepustila v upravljanje občinska skupščina. ~~~ 98. člen Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi, ki jih dobi: — iz proračuna in skladov občine, — iz lastne dejavnosti, — od delovnih organizacij, — kot posojila, — s samoprispevkom občanov, — iz drugih dohodkov. 99. člen Občinska skupščina daje krajevnim skupnostim sredstva iz svojega proračuna za opravljanje rednega poslovanja organov krajevnih skupnosti, na osnovi njihovih stvarnih potreb, določenih v soglasju z občinsko skupščino. Poleg tega daje občinska skupščina sredstva iz svojega proračuna ali družbenih skladov krajevnim skupnostim namensko, za polno ali delno financiranje določenega programa krajevne skupnosti ali za pospeševanje komunalnega in gospodarskega razvoja na področju krajevne skupnosti. Ta sredstva daje občinska skupščina v skladu s svojimi materialnimi možnostmi in ob upoštevanju programa razvoja celotne občine. Vsa sredstva, ki jih občina daje krajevnim skupnostim, se določijo v vsakoletnem družbenem načrtu in proračunu na osnovi stvarnih potreb in letnih programov krajevnih skupnosti. Občinska skupščina tudi omogoča krajevnim skupnostim uporabo sredstev d razpenili skladov za posojila in kredite, ki služijo nadaljnjemu razvoju in rednemu delovanju njihovih servisov ter delovnih organizacij 100. člen Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe skupnosti. Finančni načrt krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti potem, ko so ga obravnavali občani na zborih volivcev. 101. člen Krajevne skupnosti imajo koordinacijski odbor posvetovalnega značaja. Sestavljajo ga predsedniki in tajniki vseh krajevnih skupnosti na področju občine. Ta odbor ima predsednika in tajnika, ki se volita izmed članov odbora za dobo 2 let. 102. (len Naloga koordinacijskega odbora je izmenjavati delovne in organizacijske izkušnje krajevnih skupnosti, izvajanje večjih skupnih akcij v korist krajevnih skupnosti, sporazumevanje o ustanavljanju skupnih služb in skupnih uslužnostnih obratov. Poleg tega priporoča tudi razdelitev namenskih sredstev, ki jih daje občinska skupščina. Njihova posebna naloga jte tudi sporazumevanje o predlogih za člane svetov občinske skupščine. 103. člen Sklepi koordinacijskega odbora so samo priporočila krajevnim skupnostim, ki pa stopijo v veljavo, ko jih krajevne skupnosti sprejmejo. Koordinacijski odbor krajevnih skupnosti zastopa pred upravnimi in drugimi organi krajevne skupnosti, po njihovih pooblastili. D. ZBORI STANOVALCEV IN HIŠNI SVETI 104. člen Zbor stanovalcev sestavljajo vsi polnoletni stanovalci stanovanjske hiše. , l Zbor stanovalcev opravlja zlasti te-le zadeve: — voli hišni svet, — odpokliče člana hišnega sveta, ki ne opravlja ali ne opravlja v redu te dolžnosti, — predpiše natančnejša pravila o Izvrševanju hišnega reda. — sklepa o rednem predračunu dohodkov in izdatkov stanovanjske hiše ter o najemanju posojil, — obravnava splošno poročilo o poslovanju hišnega sveta in sklepa o njem. — sprejema sklepe in daje mnenja o vprašanjih v zvezi s stanovanjsko hišo, ki mu jih predloži hišni svet. i 105. člen Hišni sveti so organi družbenega samoupravljanja stanovanjskih hiš, ki niso zasebna lastnina. Izvolijo jih stanovalci hiše na zborih stanovalcev za dobo dveh let. Za svoje delo so odgovorni zboru stanovalcev, kateremu so dolžni dajati poročila o svojem delu in uporabi sredstev. 106. člen Hišni sveti opravljajo zlasti te-le zadeve: — skrbijo za tekoče vzdrževanje hiš, skupnih prostorov ter za to, da se vzdržujejo posamezna stanovanja v dobrem stanju, — odločajo v mejah lastnega načrta o popravilih in prezidavah. odločajo o uporabi skladov hiše, skrbijo za redno pobiranje in delitev stanarine v skladu z obstoječimi predpisi, sklepajo stanovanjske pogodbe in pogodbe o najemu poslovnih prostorov, sklepajo s servisi pogodbe o opravljanju posameznih del, sklepajo in odpovedujejo delovne pogodbe s hišniki in hišnimi upravitelji ter nadzorujejo njihovo delo, opravljajo druge zadeve, ki jim jih nalagajo predpisi v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem hiše. II. POGLAVJE: ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV A. ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE 107. člen Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti občine. Občinsko skupščino sestavljata cbčinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 35 odbornikov. . . 108. člen Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, kmetje, ki so člani zadruge ali kakšne druge delovne organizacije, delovni ljudje, zaposleni v državnih organih, društvih in družbeno-političnih organizacijah ter drugi občani, ki delajo v občini in je zanje tako določeno z zakonom. Za odbornika občinskega zbora je lahki izvoljen vsak občan, ki ima volivno pravico, za odbornika zbora delovnih skupnosti pa vsak delovni človek, ki ima pravico voliti odbornike tega zbora, kakor tudi član organa upravljanja delovne organizacije, oziroma delovne skupnosti, član organov upravljanja združenja delovnih organizacij ter funkcionar sindikata ali družbeno-političnih organizacij v občini. i 109. člen Mandat odbornikov občinske skupščine traja 4 leta. Vsako drugo leto se na novo izvoli polovica odbornikov občinske skupščine. 110. člen Občinska skupščina odloča o temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko in kulturno življenje ter za družbeni razvoj, sprejema predpise, družbene plane, proračune in druge splošne akte, voli funkcionarje in obravnava stanje in splošno problematiko na vseh področjih, za urejanje katerih je pristojna občina. Te naloge občinska skupščina izvršuje na svojih zasedanjih, po svojih svetih, komisijah ter po organih občinske uprave. Na sejah voli občinska skupščina svoje organe, sprejema statut občine, načrt razvoja občine in letni družbeni plan, občinski proračun, urbanistični načrt, program razvoja posameznih dejavnosti, ustanavlja delovne organizacije in odloča o njihovem prenehanju, sprejema odloke in druge svoje predpise ter opravlja zadeve splošnega pomena za občino, za katere tako določft zakon ali ta statut. 111. člen Zasedanja občinske skupščine so javna. Občinska skupščina lahko povabi na svoje seje, zaradi sodelovanja v razpravi, posamezne občane in zastopnike delovnih organizacij, - krajevnih skupnosti ter družbeno-političnih organizacij, če sodi, da bi njihovo sodelovanje utegnilo koristiti pri razpravljanju in odločanju v posameznih zadevah. Občinska skupščina mora poklicati na sejo predstavnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij, kadar obravnava delo oziroma posamezno vprašanje z njihovega področja če gre za njihove samoupravne pravice. Občinska skupščina lahko zaradi obravnavanja vprašanj iz posameznih področij sklicuje tudi posvetovanja, na katera vabi zastopnike zainteresiranih organov družbenega in delavskega samoupravljanja, družbeno-političnih organizacij in občane. 112 člen Oba zbora občinske skupščine delata in odločata praviloma skupno. Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da bo ločeno deloval in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja skupščine. Vsak zbor občinske skupščine obravnava in odloča ločeno tudi o vprašanjih, glede katerih tako določa zakon ali če to zahteva najmanj 1/3 odbornikov posameznih zborov. 113. člen Občinska skupščina v mejah svojih pristojnosti samostojno odloča o vseh vprašanjih splošnega pomena za občino, zlasti pa: — sprejme statut občine in njegove spremembe, — sprejema odloke in druge splošne predpise, — sprejema program družbenega razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, opravlja družbeni mdzor, nadzor nad zakonitostjo dela delovnih organizacij, zavodov in organizacij s področja javnih in družbenih služb ter drugimi organizacijami in nad izkoriščanjem družbenih sredstev ter razdeljevanju dohodkov, — sprejema resolucije in daje priporočila za delo organov družbenega samoupravljanja na območju občine, za delo delovnih organizacij in za delo zavodov in organizacij na področju družbenih in javnih služb, — voli in razrešuje predsednika občinske skupščine, podpredsednika, Imenuje-člane svetov, komisij in drugih organov skupščine, — sprejema urbanistični načrt občine in njenih naselij, — sklepa o najetju občinskih posojil in o prevzemu poroštva za posojila delovnim in drugim organizacijam, — sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občina, — odloča o ustanovitvi, združevanju in prenehanju delovnih organizacij in družbenih skladov, — daje soglasje k ustanovitvi krajevnih skupnosti in potrjuje njihove statute, — sklepa o razpisu občinskega referenduma, — sklepa o višini nagrad za predsednika in podpredsednika občinske skupščine, članom svetov, komisij in drugih organov občinske skupščine, — voli sodnike občinskih sodišč, sodnike za prekrške, imenuje tajnika občinske skupščine, načelnike temeljnih upravnih organov, daje soglasje k imenovanju direktorjev delovnih organizacij in Imenuje direktorje zavodov ter opravlja še druga imenovanja na podlagi obstoječih predpisov, — opravlja še druge naloge iz svoje pristojnosti in na podlagi tega statuta. 114. člen Občinska skupščina lahko posamezna opravila iz svoje pristojnosti prenese na svoje svete in komisije ter druge organe, ne more pa Prenesti tistih svojih opravil, glede katerih Je izrecno v zakonu ali s tem statutom določeno, da o njih odloča le skupščina. 115. člen Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja njenih aktov ter delo organov, ki jih ima občinska skupščina, se uredijo s poslovniki, ki jih sprejema občinska skupščina. 116. člen Dolžnost odbornika občinske skupščine jb častna dolžnost. , _ Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnost, ki jih do-mcajo ustave, zakoni in ta statut ter poslovnik skupščine. _ Odborniki občinske skupščine so za svoje delo odgovorni svojim volivcem in občinski skupščini. 117 deri Volivci lahko odpokličejo odbornika občinske skupščine pred pre-nfurH ,mandalne dobe- za katero je izvoljen, zaradi njegove nedelav-su al1 zaradi izgube moralno-političnih kvalitet za delo odbornika. 118. člen * ievm?dll0rnikl občinske skupščine so dolžni sodelovati z občani in kra-ia ^,uupnostj°’ delovnimi organizacijami svojega volivnega območ-ščinp - ®eznanJatl s svojim delom v skupščini ter o delovanju skup-ob^ ‘n V611,111 odločitvah, skupščini pa sporočati mnenja in predloge zastopat’' kr^c:vne skupnosti, odnosno članov delovnih organizacij ter Eain ^0de,ovanje z občani' odnosno člani delovnih organizacij, dose-hjern n občinske skupščine z neposredno udeležbo in sodelova- skunnnct' z.borib volivcev, z rednim sodelovanjem z organi krajevnih v ae,°,nlh l" 119. člen nemu^r imaj° pravico postaviti občinski skupščini, odnosno nje-preasedniku vprašanja ter zahtevati pojasnila o zadevah iz pri- stojnosti skupščine in njenih organov. postavljena vprašanja morajo odborniki skupščine dobiti odgovor takoj, najkasneje pa na prihodnji seji občinske skupščine. 120. člen Odbornik občinske skupščine ne sme biti klican na odgovornost, ne sme se mu odvzeti prostosti in tudi ne sme biti kaznovan zaradi glasovanja ali za izraženo mnenje, ko opravlja dolžnost odbornika občinske skupščine. Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine, brez privolitve njegovega zbora, odvzeti prostost in začeti kazenski postopek, če zbor ni zbran, dd privolitev zanj mandatno imunitetna komisija zbora. V tem primeru tako privolitev pozneje potrdi zbor skupščine, kateremu odbornik pripada. Privolitev pa ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, če je bil odbornik občinske skupščine zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen. B. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE 121 člen Občinska skupščina izvoli izmed sebe predsednika na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj 10 odbornikov skupščine. Volitve predsednika skupščine so tajne. Izvoljen je tisti kandidat, za katerega je glasovalo več kot polovica vseh odbornikov skupščine. 122. člen Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo, Predsednik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini. 123. člen Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine ter vsklajuje delo njihovih organov ter delo teh organov z delom drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki so mu dane v pristojnost s statutom ali mu jih določi občinska skupščina ali so mu določene po kakšnem drugem predpisu. 124. člen Predsednik občinske skupščine je dolžan sklicevati delovne sestanke predsednikov vseh ali nekaterih svetov občinske skupščine, kadar se obravnava program razvoja občine ali zadeve, ki so skupne več svetom, da se doseže skladnost njihovih gledišč in predlogov. Na teh sestankih sodelujejo tudi tajnik občinske skupščine, po potrebi pa so nanje vabljeni tudi predstavniki drugih organov ali organizacij v občini. * 125. člen Predsednik lahko zahteva od komisije 11 sveta občinske skupščine, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezne zadeve iz svojega področja. Komisija oziroma svet mora takšna vprašanja obravnavati in o njih sklepati. Predsednik ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če Je predsednik sveta odsoten ali če seje na njegovo zahtevo predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red dš v takšnem primeru predsednik občinske skupščine. 126. člen Ce misli predsednik, da kakšen predpis ali drugi sklep sveta, ki je bil sprejet izven upravnega postopka nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, da naj svet predpis oziroma sklep, ponovno obravnava. Ce vztraja svet pri svojem stališču, predsednik zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži splošno zadevo občinski skupščini, da o njej odloči na prvi prihodnji seji. 127. člen Predsednik lahko zahteva od tajnika občinske skupščine da mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznih zadevah iz svojega področja poročilo za sejo občinske skupščine. Predsednik lahko zadrži isvršitev akta, ki ga izda tajnik ali upravni organ občinske skupščine izven upravnega postopka in predlaga občinski skupščini, da o njem odloči. 128. .en Predsednik lahko zahteva od načelnikov in drugih starešin uprav-nih organov občinske skupščine, bodisi po tajniku ali neposredno od sarnih, potrebne podatke ali poročila o posameznem vprašanju iz njihovega delovnega področja ali jim naroči, da o posameznem vprašanju pripravijo poročila za seje občinske skupščine oziroma sveta. 129. člen * ?e J® Predsednik občinske skupščine zadržan ali odsoten, ga nadomešča podpredsednik skupščine, ki opravlja sicer tudi tiste naloge, ki mu jih predsednik poveri iz svojega delovnega področja. C. SVETI OBČINSKE SKUPŠČINE 130. člen d *KVeti so politično izvršilni organi občinske skupščine in organi uzbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni. Za svoje delo so sveti odgovorni občinski skupščini, h 131. Člen 0^^inske skupščine skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih tre 0Vravnavajo vprašanja, ki imajo pomen za delovne in dju- rganizacije, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo uprav- nih organov, nadzorujejo njihovo delo ter obravnavajo In pripravljajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih nato sprejema občinska skupščina. Naloga svetov je tudi usmerjati in povezovati delo drugih organov samoupravljanja na področju, za katerega je svet ustanovljen. 132. člen Občinska skupščina ima naslednje svete: — svet za splošne in notranje zadeve, — svet za družbeni plan in finance, — svet za industrijo in gradbeništvo, — svet za trgovino, — svet za gostinstvo in turizem, — svet za delo in delovna razmerja, — svet za obrt, — svet za kmetijstvo, — svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve, — svet za urbanizem, — svet za šolstvo in izobraževanje, — svet za prosveto in kulturo, — svet za telesno vzgojo, — svet za zdravstvo, — svet za varstvo družine, — svet za socialno varstvo. Sveti se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo s posebnim odlokom občinske skupščine. Z odlokom določi občinska skupščina tudi področje dela, naloge posameznih svetov in število članov. 133. člen Svete občinske skupščine sestavljajo člani iz vrst delovnih in drugih organizacij ter člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in izmed drugih občanov. 134. člen Sveti odločajo v upravnem postopku samo takrat, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila ali z odlokom okrajne ali občinske skupščine. Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku le v takšnih upravnih zadevah, v katerih se odloča po prostem preudarku. 135. člen Pri opravljanju zadev s svojega področja, morajo sveti sodelovati s krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na zadevnem področju. Kadar svet obravnava zadeve, ki se tičejo krajevne skupnosti, delovne ali druge organizacije in njihovih delovnih področij, mora na svojo sejo povabiti tudi predstavnika samoupravnega organa krajevne skupnosti oziroma prizadete organizacije. 136. člen Krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije, imajo pravico dajati svetom predloge in pripombe o posameznih vprašanjih z njihovega področja. Svet je dolžan dane predloge in pripombe obravnavati. Organizacija oziroma krajevna skupnost mora biti o zavzetem Stališču obveščena. D. KOMISIJE OBČINSKE SKUPŠČINE 137. člen Za proučevanje posameznih zadev, za pripravo predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svojega delovnega področja, ima občinska skupščina stalne in začasne kgmisije. 138. člen Občinska skupščina ima zlasti naslednje stalne komisije: a) mandatno-imunitetno komisijo vsakega zbora skupščine, b) komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, O komisijo za predloge, vloge in pritožbe. Komisije imajo najmanj po 5 članov. 139. člen Stalne komisije občinske skupščine sestavljajo odborniki skupšči-. ’ v njej pa so lahko tudi predstavniki družbeno-političnih in delov-m organizacij ter občani. 140. člen za vloSe' predloge in pritožbe ima 8 članov, od katerih Činci!-0 oit* vsa-i 4 odborniki občinske skupščine, 2 člana delegirata ob-nski odbor SZDL in občinski sindikalni svet. PosnKtri0kovnl orBan komisije je služba za vloge in pritožbe in to kot *oCa prav i^k občinske skupščine. Organizacijo in delokrog službe do- Doložaju4 službe za vloge in Pritožbe Je član ln tajnik komisije po 141. člen be oh°mlSlja za vlogc- predloge in pritožbe obravnava vloge in pritož-6Cine iiarn2v !? organizacij, ki zadevajo delo organov občinske skup-uružbenih in delovnih samoupravnih organizacij v občini. detih r^z! z,vIogami in pritožbami komisija lahko zahteva od priza-■‘cmh in pravnih oseb potrebne podatke in pojasnila. nasvete in priporočili ter predlaga ustrezne ukrepe °bravni.?^8anoni in organizacijam. Le-ti so dolžni predloge komisije "avau in jo obveščati o stališčih, sklepi^ in rešitvah. N 142. člen bitostf ugotovljenih pomanjkljivosii ali nepravilnosti, nezako- amovolje in zaradi preprečevanja njihovih vzrokov, komi- sija proučuje in sodeluje pri obravnavanju problematike, ki izhaja ia prošenj in pritožb dela prizadetih občinskih organov ali drugih organizacij, zavodov in ustanov ter predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe, nove predpise, spremembe ali dopolnitve le-teh. Komisija poroča občinski skupščini občasno o problematiki, najmanj pa enkrat letno o svojem delu in o delu službe za vloge, predloge in pritožbe. 143. člen Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, proučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine in njenih organov ter vodilnih in strokovnih uslužbencev delovnih in drugih organizacij v občini, proučuje in daje predloge za volitve in razrešitve članov organov skupščine, predlaga občinski skupščini postavitev uslužbencev, ki jih skupščina imenuje ter opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih. , Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja obravnava in proučuje tudi splošna vprašanja kadrovske politike v občini, predvsem pa vodi skrb za načrtovanje potrebnih strokovnih kadrov v delovnih organizacijah in družbenih službah. 144. člen Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora občinske skupščine obravnava vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov obeh zborov, vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata, razpisom volitev na izpraznjena mesta odbornikov obeh zborov in z verifikacijo mandatov novo izvoljenih odbornikov. Komisija o tem tudi poroča obema zboroma. E. OBČINSKA UPRAVA 145. člen Za neposredno izvrševanje zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov občinske skupščine in njenih organov, za izvrševanje njenih sklepov, za opravljanje drugih upravnih ter administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti, ima občinska skupščina upravne organe. Upravni organi občinske skupščine opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, razen tistih zadev, ki so z zakonom ali drugimi predpisi višjih organov, statutom ali odlokom občinsko skupščine dane v pristojnost drugim organom. 146. člen Zadeve s svojega področja opravljajo upravni organi samostojno v mejah zakonov in drugih predpisov ter po smernicah Občinske skupščine in njenih svetov ter komisij. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini, njenim svetom in komisijam. Občinska skupščina in pristojni svet občinske skupščine, lahko razveljavi ali odpravi vsako odločbo upravnega organa razen, če je bila izdana v upravnem postopku. 147. člen Občinslca skupščina lahko skupaj z občinskimi skupščinami drugih občm določi, da se določene upravne in strokovne službe opravljajo za območje ene ali več občin, če je to smotrno, cenejše in uspešnejše. 148. len l. VARIANTA . .. T?1Tlelj,ne organe, njihovo delovno področje in naloge, do- loči občinska skupsčma s posebnim odlokom. . Notranjo organizacijo upravnih organov in sistemizacijo delovnih mest sprejmeta tajnik in svet delovnega kolektiva občinske skupščine s pravilnikom, ki ga potrdi občinska skupščina. II. VARIANTA Občinska uprava ima temeljne in posebne upravne organe. Temeljni upravni organi so: 1. oddelek za splošne in notranje zadeve ter družbene službe, 2. oddelek za gospodarstvo, 3. oddelek za finance, 4. oddelek za gradbene in komunalne zadeve, 5. oddelek za narodno obrambo. Posebni upravni organi so: 1. občinski pravobranilec, 2. občinski sodnik za prekrške. f Občinska skupščina lahko s posebnim odlokom po potrebi spre-ni organizacijo temeljnih, posebnih in drugih upravnih organov. v okviru temeljnih upravnih organov ustanavlja, odpravlja in zdru-svi?. T«nska skupščina posamezne organizacijske enote na predlog a delovnega kolektiva in v soglasju s t: jnikom občinske skupščine. 149, člen ŠčinorffSLva Potovanje občinske uprave zagotovi občinska skup-vsak° leto s proračunom, odvisno od gospodarskega napredka ocine, nalog in delovnega programa občinske uprave, taino- !.lexdstyi' določenimi za poslovanje občinske uprave, upravljata jnik občinske skupščine in svet ielovnega kolektiva. ka i!?0loe£e 0 sodstvih za poslovanje občinske uprave, delitvi dohod-Posebmm preKdpisoh0dka uslužbencem PredPiSe občinska skupščina s 150 člen nik YoPravi občin?ke skupščine načeluje tajnik občinske skupščine. Tai-sedniknZad,el° ?dgovoren občinski skupščini in,njenemu pred- “ slMJU O^Sje'?or,‘je,ie,„btl^p‘ra;ae)ni,‘ Pajnik občinske skupščine: 151. člen svoie ^Ib!- da upravni organi občinske skupščine v redu obefnske opravljajo sklepih in — pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej občinske skupščine in njenih zborov ter pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij občinske skupščine, — daje strokovna mnenja občinski skupščin) in njenim organom, — organizira in vsklajuje delo občinske uprave, — je starešina vseh uslužbencev občinske uprave, — upravlja vse druge zadeve, ki so mu dane v pristojnost na podlagi zakonov tega statuta in drugih predpisov. " 152. člen Tajnik je dolžan opozoriti občinsko skupščino, njen zbor, komisijo ali svet, če posamezne določbe ali ves osnutek predpisa ni v skladu z zakonom ali drugim predpisom. 153. člen Delovni kolektiv uprave občinske skupščine je dolžan načrtno, strokovno in ekspeditivno opravljati svoje naloge ter skupno s tajnikom sodelovati pri organizaciji dela, urejanju delovnih odnosov, strokovnem usposabljanju kadrov, zlasti pa sodelovati pri pravilni delitvi osebnega dohodka uslužbencev. Za opravljanje teh nalog delovni kolektiv izvoli izmed sebe svet delovnega kolektiva kot svoj izvršilni organ. 154. člen Natančnejše določbe o pristojnosti sveta delovnega kolektiva^ delovnih razmerij uslužbencev občinske uprave, njihovih pravic in dolžnosti, predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom, kolikor niso te zadeve urejene že z zakonom ali drugimi predpisi. 155. člen Kadar v zadevah iz skupne pristojnosti ne pride do soglasja med tajnikom in svetom delovnega kolektiva, odloči arbitražni svet. Arbitražni svet ima tri člane in tri namestnike, ki jih imenuje občinska skupščina. 15«. člen Občinska skupščina lahko ustanovi za posamezna območja, ki so oddaljena od sedeža občine, posebne upravne organe — krajevne urade. Krajevni urad ustanovi in določi njegovo delovno področje občinska skupščina s posebnim odlokom. VI. DEL: MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN MESTNI SVET 157. člen , Za reševanje svojih in skupnih nalog, sodeluje občina z drugimi občinami in širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi. To sodelovanje se izraža v izmenjavi izkušenj, v reševanju vprašanj skupnega pomena s skupnimi močmi, ustanavljanju skupnih, medobčinskih zavodov, gospodarskih organizacij, v skupnem financiranju komunalnih in dru- gih objektov in naprav, na področju družbenih služb, v združevanju sredstev za osnovne naložbe itd. Tako sodelovanje uresničuje občina zlasti med občinami na območju mesta Ljubljane. 158. člen Medobčinsko sodelovanje se izvaja na principu medsebojnih dogovorov med zainteresiranimi organi, zasledujoč pri tem interese posameznih služb in občanov ter princip uspešnosti, ekonomičnosti in racionalnosti posameznih oblik sodelovanja O ustanovitvi skupnih, medobčinskih služb ali zavodov, se sklenejo Pogodbe, ki določajo delokrog, način upravljanja in obveznosti ustanoviteljev za njihovo delovanje. Občina je dolžna, da sprejete dogovore, pogodbe in obveznosti, solidarno izvršuje. 159. člen Mestni svet Ljubljane opravlja in rešuje tiste zadeve skupnega rto e,?“' za katere tak0 določajo zakon, statut Mestnega sveta ali za-uev®> ki so jih mestne občine prenesle nanj. r . Občani, ki prebivajo na območju mesta Ljubljane, sodelujejo pri zadev skupnega mestnega pomena posredno, po svojih za-•1'b'odb 1 vltMestnem svc,u ki jih izvoli občinska skupščina iz vrst svo- np Za kritje skupnih potreb mesta ter funkcionalnih izdatkov Mest-konomVeta’ Pr*speva °bčina dal svojih dohodkov, ki so določeni z za- za m \iVseh zadevah, ki bi pomenile pravne in materialne obveznosti mora n0! niso pa Predvidene v zakonu ali statutu Mestnega sveta, ra pred sejo Mestnega sveta sklepati občinska skupščina. V|l. DEL: PREDPISI OBČINE, PRAVNA POMOČ IN JAVNOST DELA 160. člen ki imnfi k,a skupščina samostojno useja s svojin)! predpisi zadeve, ni ra*™, ua. Pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in social-h j eni n ir! občine' druee zadeve pa urejajo občinska skupščina oziroma za to f PredPisi širših družbeno-političnih skupnosti, kolikor so V. Pooblaščeni z zakonom. — svojih pristojnosti izdajajo: smerni™10^ skupščina: odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, ‘ernice, priporočila in resolucije, smerni™6.11 občinske skupščine: odredbe, navodila, odločbe, sklepe, jmce in priporočila, kovm nf™^1 organi: odločbe, upravna navodila ter odredbe in stro-voaila, kadar so za to pooblaščeni po posebnih predpisih. 161. člen skupg^u^11 Predpisih in drugih splošnih aktih, ki jih izdajajo občinska n° sveti nii sveii> morajo obravnavati in dati soglasje predhod- orugi samoupravni organi, pristojni za posamezne zadeve. če gre za predpise in druge akte, ki urejajo zadeve, ki neposredno zadevajo občane, delovne organizacije in krajevne skupnosti, se mora dobiti njihovo mnenje, preden je predlog predložen svetu ali občinski skupščini. n, 162. člen Delo občinske skupščine in njenih organov ter vseh organov družbenega samoupravljanja v občini je javno. Zato so dolžni vsi organi o svojem delu redno obveščati občane. To dosegajo z občasnimi poročili zborom volivcev in drugim organom samoupravljanja občanov, z izdajanjem publikacij in občinskega glasila ter organiziranjem medsebojne informativne službe. Občani imajo pravico vpogleda v vse dokumente in akte občinske skupščine, za katere to dovoljuje zakon in to potom predsedstev zborov volivcev in drugih organiziranih oblik samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij, organov krajevnih skupnosti in organov delavskega samoupravljanja. Občinska skupščina in njeni organi ter vsi organi samoupravljanja v občini so dolžni občanom na njihovo zahtevo, dajati potrebna pojasnila in podrobnejša poročila ter odgovore na njihova vprašanja. PRAVNA POMOČ 163. člen Da bi občani, hišni sveti, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije, čim laže in čim hitreje uresničevali svoje zakonite koristi in pravice ter da bi jim bila pri tem zagotovljena strokovna pravna pomoč, ustanovi občina sama ali skupno z drugimi občinami, zavod za pravno pomoč. Naloga zavoda je predvsem, da daje pravno pomoč občanom, hišnim svetom, krajevnim skupnostim in delovnim ter drugim organizacijam pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic in koristi in da pospešuje razvoj družbene oblike pravne pomoči in odvetništva. 164. člen Občinska skupščina lahko z odlokom predpiše, da se daje pravna pomoč deloma ali v celoti brezplačno določenim skupinam občanov, krajevnim skupnostim in družbeno-političnim organizacijam, ob določenih pogojih. Vlil. DEL: KONČNE DOLOČBE % 165. člen Pravni akti, ki jih morajo po določbah tega statuta izdati občinska skupščina ali njeni organi, morajo biti izdani najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi statuta. V roku 6 mesecev, ko se uveljavi ta statut, morajo biti dosedanji • predpisi, ki jih je sprejel bivši občinski ljudski odbor, oziroma sedanja občinska skupščina, vsklajeni z določbami tega statuta. 176. člen Ta statut začne veljati 30 dni po sprejemu, istega dne pa preneha veljati statut občine Ljubljana-Bežigrad, ki sta ga sprejela občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad na seji 13. III. 1962.