Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 152 Predstavitve in informacije Nataša MRŠOL FORGET HERITAGE – Sodelovalni modeli upravljanja opuščenih zgodovinskih znamenitosti Angleški naslov projekta FORGET HERITAGE – Innovative, replicable and sustainable Private Public Cooperation management models of the abandoned historical sites by setting up Cultural and Creative Industries Časovni okvir projekta: 1. 6. 2016–30. 11. 2019 (42 mesecev) Financiranje projekta Projekt poteka v okviru programa Inter- reg SREDNJA EVROPA, ki spodbuja sodelovanje pri spopadanju s skupnimi izzivi v Srednji Evropi ter je 85-odstotno sofinanciran iz Evropskega sklada za re- gionalni razvoj (ERDF) in 15-odstotno iz sredstev Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Izhodišča projekta Zamisel za projekt je nastala iz prispev- ka, ki ga je objavil Rodney Harrison, raziskovalec kulturnega menedžmenta. V svojem delu je opredelil »krizo« kopičenja preteklosti. Njegov citat je: »Forgetting to remember, remembering to forget.« V Srednji Evropi je namreč zelo veliko zgodovinskih stavb, krajev in območij. Ker pa se večina teh zanemarja za to, da se pozablja njihov zgodovinski spo- min, negativno vplivajo na okolico in se spreminjajo v »urbane praznine« (ang. urban voids). Če bi jih ustrezno reno- virali in upravljali, bi lahko ponudili več pozitivnih učinkov na mesta in njihove prebivalce. Z ohranjanjem njihove zgo- dovine: • se (o)krepi občutek pripadnosti skupnosti; • se izboljša življenjski prostor; • se pritegne več turistov, s tem vplivamo tudi na večje turistične tokove; • vse skupaj ima tudi gospodarski učinek, saj vpliva na gospodarsko rast in nastanek novih delovnih mest. Čeprav so javne uprave pogosto last- nice kulturne dediščine, nimajo dovolj finančnih in človeških virov za upravl- janje te. Hkrati obstaja veliko povpra- ševanje mlajših generacij po dostopu do teh prostorov – ne le za kulturno in rekreacijsko uporabo, temveč vse bolj za namene, povezane s podjetništvom in ustvarjanjem delovnih mest. Namen, cilji in vsebina projekta Ker je v srednjeevropskih mestih veli- ko slabo in/ali podizkoriščenih stavb kulturne dediščine, ki so v preteklosti zaznamovale življenje določene lokalne skupnosti, je deset partnerjev iz sedmih držav želelo skupaj poiskati inovativne in trajnostne rešitve za zaščito in vred- notenje kulturne dediščine s povečan- jem njene ekonomske vrednosti. Glavni cilj projekta FORGET HE- RITAGE je prepoznati inovativ- ne javno-zasebne sodelovalne modele upravljanja stavb kulturne dediščine z vsebinami s področij kulturnih in krea- tivnih industrij (KKI), razviti orodja za njihovo upravljanje in v ta proces vkl- jučiti tudi prebivalce mest. V projektu razvita orodja in model upravljanja zdaj preverjamo in evalviramo, v ta proces pa vključujemo tudi različne javnosti: krea- tivni sektor, različne strokovne institu- cije, odločevalce, zainteresirano javnost in prebivalce mest. Poleg orodij za upravljanje stavb smo s programi usposabljanj, prilagojenimi potrebam posameznih regij, mest in cil- jnim skupinam, želeli izboljšati upravl- javske spretnosti in zmogljivosti javnega (lastnikov stavb) in zasebnega sektorja (upravljavcev stavb) za trajnostno rabo kulturne dediščine. Na osnovi rezultatov in izkušenj, pri- dobljenih v pilotnih projektih, ki obravnavajo različne vidike modela upravljanja in že od avgusta 2018 po- tekajo v osmih srednjeevropskih mestih (Genova, Milano, Ljubljana, Nürnberg, Varšava, Bydgoszcz, Reka in Usti nad Labem), bomo do novembra 2019 pripravili Strategijo upravljanja kultur- ne dediščine z uporabo KKI. Strategija bo vključevala vse vidike, ki jih bomo proučili v pilotnih projektih. Strategijo bomo dali v odobritev oblikovalcem po- Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 153Predstavitve in informacije litik v vseh partnerskih mestih. Dano bo tudi priporočilo o najmanjši naložbi, ki bi zagotovila trajnost upravljanja stavb kulturne dediščine z uporabo KKI. Vsebina posameznih sklopov projekta (tako imenovani delovni paketi) V skladu s standardi programa Srednja Evropa sta dva delovna paketa name- njena vodenju in koordinaciji projekta (WPM – Management) ter komuni- kaciji o projektu, podpori partnerjem prek različnih komunikacijskih kana- lov in diseminaciji rezultatov projekta (WPC – Communication). V okviru delovnega paketa 1 (WPT1) Kreiranje orodij za izboljšanje upra- vljanja zgodovinskih znamenitosti in vključevanje meščanov so v prvem letu in pol nastali ti dokumenti: Priročnik za upravljanje stavb kulturne dedišči- ne, Priročnik o politikah za revitaliza- cijo opuščenih stavb kulturne dediščine v srednjeevropskih mestih in Smernice za vključevanje meščanov v valorizacijo stavb kulturne dediščine. Da smo partnerji priročnika in smerni- ce kar najbolj približali tistim, ki so jim namenjeni – upravljavcem in lastnikom stavb kulturne dediščine –, je bilo zelo pomembno vključevanje obeh ciljnih skupin, poleg njih pa tudi uporabnikov in obiskovalcev teh stavb. Tako so bile v  pripravo aktivno vključene različne javnosti – prebivalci mest in zaintere- sirana javnost, kreativni sektor, različ- ne strokovne institucije, upravljavci in lastniki kulturne dediščine ter pripravl- javci politik, ki so povezane s kulturno dediščino. Ob tem so bile izvedene številne dejavnosti in raziskave, v okvi- ru katerih so bili oblikovani ponovljivi in vzdržni javno-zasebni sodelovalni modeli upravljanja opuščenih zgodo- vinskih znamenitosti, prepoznanih kot kulturna dediščina. Zelo pomembno je namreč, da se te stavbe ustrezno re- novirajo in dobro upravljajo, da imajo zanimive vsebine, ki pritegnejo različne obiskovalce. V končni fazi je priprava slovenske različice spletne aplikacije »OffSpaces«. Gre za vzpostavitev regis- tra praznih in/ali podizkoriščenih stavb kulturne dediščine ter povezovanje teh s potencialnimi upravitelji prostora in občani. Spletna aplikacija »OffSpaces« je tudi eno od orodij za vključevanje kulturno-kreativnih skupnosti, iniciativ in meščanov. V okviru delovnega paketa 2 (WPT2) Usposabljanja za upravljanje stavb kul- turne dediščine  smo na osnovi potreb in ciljev zaposlenih v KKI in javni upravi oblikovali Model usposabljanja za upravljanje stavb kulturne dediščine in izvedli usposabljanja za tri ciljne sku-    mednarodni model usposabljanja usposabljanja za 3 ciljne skupine vodenje projekta, komunikacija in evalvacija strategija upravljanja kulturne dediščine z uporabo KKI pilotni projekti (8) vključevanje različnih javnosti in implementacija spletne aplikacije OffSpaces primeri dobrih praks, modeli usposabljanja, zakonodaja in politike model upravljanja     Slika 1: Prikaz menedžmenta modela Slika 2: Vstopna stran spletne aplikacije »OffSpaces« Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 154 Predstavitve in informacije pine: 1. zaposlene v javni upravi, ki so odgovorni za stavbe kulturne dedišči- ne; 2. upravljavce stavb iz vrst KKI in 3. menedžerje pilotnih projektov. Izboljšane spretnosti omogočajo boljše upravljanje in trajnostno vrednotenje stavb kulturne dediščine. Junija 2018 so v organizaciji RRA LUR in Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) ter v so- delovanju z Zavodom Culturemaker in Mednarodnim grafičnim likovnim cen- trom potekala usposabljanja za uspešno upravljanje stavb kulturne dediščine. Model upravljanja, ki je del priročnika, partnerji preverjamo v pilotnih pro- jektih v osmih srednjeevropskih mestih v okviru delovnega paketa 3 (WPT3) – Pilotni projekti – posegi revitalizacije. Na osnovi pridobljenih izkušenj in re- zultatov preverjanja bomo do novem- bra  2019 pripravili Strategijo upravl- janja kulturne dediščine z uporabo KKI. Vsi pilotni projekti bodo svoj program nadaljevali tudi po končanem projektu Forget Heritage. Pilotni projekt v Ljubljani je (bil) Ustvarjalnost za ohranjanje zgodovinske identitete: Soba za pisanje za ohranjan- je Vodnikove dediščine (Writers‘ Hub) v prostorih Vodnikove domačije – Hiši branja, pisanja in pripovedovanja. Gre za nov prostor (so)dela, srečevanj, umika in povezovanj, ki se je odprl septembra 2018. Enoletni izobraževalni program za mlade (15–29  let) pod vodstvom strokovno usposobljenih, visoko moti- viranih in tudi nagrajenih mentorjev, ki poteka že od avgusta 2018, pa je prinesel nove vsebine in programe, povezane s  pisanjem, prevajanjem, založništvom in podobnimi kulturnimi vsebinami (npr. delavnice, mentorski programi za pisce različnih zvrsti besedil). Prostor (so)dela ima na voljo pet mest in po- trebno IKT-opremo. Ob končanem prvem letu delovanja je Divja misel, inštitut za neprofitno komunikacijo, upravljavka Vodnikove domačije in Sobe za pisanje, predstav- nikom drugih občin v Ljubljanski ur- bani regiji predstavila pilotni projekt oz. model, s katerim je mogoče s soraz- merno malimi investicijami vzpostaviti prostor za pisanje, upravljati stavbo kul- turne dediščine v sodelovanju javnega in zasebnega sektorja in pri tem ustvarjati doda(t)no vrednost. Proces bo koristen tudi za druga srednjeevropska mesta, saj se lastniki in upravljavci stavb kulturne dediščine pogosto srečujejo s podobni- mi izzivi  – kako v stare stavbe naseliti nove, sodobne vsebine. Najpomembnejši rezultati projekta so: • priročnik o politikah za revita- lizacijo opuščenih stavb kulturne dediščine v srednjeevropskih me- stih; • priročnik za upravljanje stavb kul- turne dediščine; • smernice za vključevanje mešča- nov v valorizacijo stavb kulturne dediščine; • spletna aplikacija »OffSpaces« – v končni fazi; • model usposabljanja za upravljanje stavb kulturne dediščine; Slika 3: Soba za pisanje: delo z mladimi avgusta 2018 (foto: Jošt Franko) Slika 4: Soba za pisanje: delavnica pisanja potopisov (foto: Jošt Franko) Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 155Predstavitve in informacije • usposabljanja za tri ciljne skupine; • osem pilotnih projektov; • strategija upravljanja kulturne dediščine z uporabo KKI, ki bo pripravljena do novembra 2019. Partnerji v projektu: V projektu sodeluje šest mest, dve regi- onalni razvojni agenciji, kulturni inova- tivni kompetenčni center in raziskoval- na inštitucija: • mesto Genova/Comune di Geno- va (IT) – vodilni partner, vodja WPM, • Inštitut za ekonomska raziskova- nja (SI), • Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) – Ljubljana (SI) – vodja WPT3, • mesto Nürnberg/Stadt Nürnberg (Amt für Kultur und Freizeit) (DE) – vodja WPT1, • mesto Bydgoszcz/Miasto Bydgo- szcz (PL) – vodja WPT2, • KIKK – Pécs/Kulturális Inno- vációs Kompetencia Központ Eg- yesület (HU) – vodja WPC, • mesto Reka/Grad Rijeka (HR), • mesto Usti Nad Labem/Statutární Město Ústí nad Labem (CZ), • regija Lombardija/Regione Lom- bardia (DG Commercio, Turismo e Terziario) (IT), • mesto Varšava/Miasto stołeczne Warszawa (PL). Vodja projekta v RRA LUR je Nataša Mršol. V projekt sta bila kot strokov- na sodelavca vključena tudi dr. Aidan Cerar (junij 2016–april 2017), Gaja Trbižan (september 2017–julij 2018), kot vodja odnosov z javnostmi pa Bar- bara Boh (junij 2016–maj 2019). Nataša Mršol, univ. dipl. geografinja in sociologinja Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Ljubljana, Slovenija E-pošta: natasa.mrsol@rralur.si Več informacij o projektu Spletne strani: http://www.rralur.si/sl/projekti/forget-heritage https://www.interreg-central.eu/Content. Node/Forget-heritage.html http://www.ier.si/menu-298.php https://off-spaces.eu/sl/ Facebook: https://www.facebook.com/forge- theritage2016/ Twitter: https://twitter.com/forgetheritage