ftt. 118 V Gorici, v soboto dne 15. oktobra Ixhaja trikrat na teden, in sicer v tores, četrtek in soboto ob 4. uri »popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSHjana : vse leto . . 15 K ..% „. . . 10 „ Posamične številke st&rie]o*t0 vm. V Gorici se prodaja „Sočau v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izrečjne priloge: Ob novem letu *$aŽipot po Soriškem «rGra4iičaiiSkemu in dvakrat v letu „ Vozni red že* leznic, parniko? in poštnih zvez \ Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tafta| XL. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K- Lavrič. Ureduiitvo i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v 1. nadstr. na deini. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarn!. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se račuhijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčiž v Gorici. — Tolaffon Sfi. 83. — „Gor. Tiskarna'« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zaK narodnjaki! »Goriški Sokol"' si je stavil težavno nalogo, zgraditi sebi in Slovenstvu sredi goriškega mesta »Sokolski Dom". S tem sklepom je storil Goriški »Sokol" korak naprej, obrnil je čelo proti narodnemu mrtvilo, ki vlada med nami: ustvariti si hoče dom, kjer bodo delovali vsi, ki čutijo narodno iii mislijo demokratično, na preporodu Goriškega Sln-venstva. Goriški ,,Sokol" se obrača s tem (»klicem do Vas, demokratično in narodno čutečih someščanov, s pozivom : Narodnjaki! V imenu Tyrša, v imenu nravnega, političnega in socialnega preporoda Goriških Slovencev: Prispevajte za zgradbo Jokolskega loma!" Na zdar! Odbor za zgradbo ,,Sokolskega Doma" = v Gorici, ~= fortugal in Censtohov. V »Slovencu« se zopet enkrat oglaša javno mnenje našega dobrega katoliškega ljudstva. Censtohovski pater Mačoh, - je Ii kriv ali ne? Osebno tla je kriv, »ker mu manjka globlja izobrazba'«.... sicer pa je kriva ruska pravoslavna vlada; tako argumentira »Slovencev« člankar. In na Portugalskem -se gode .'.trahote. Iz »Slovenca« izvemo, da koljejo tam ob Taju republičani in framasoni delavne in bogaboje^e menihe, da oneča-ščajo nedolžne nune, da kradejo, ropajo, more, požigajo — Vse to nam ve povedati »Slovenec«, in pa še vrhu tega, da so portugalski republičani le zato vrgli kralja, da___se polaste cerkvenega premoženja in napolnijo svoje prazne žepe. »Katoliškim« časnikarjem sicer ne bi smeli zameriti take argumentacije. Sa-moposebi je umevno, da morajo v smislu navodil, dobljenih od gospodarjev lista, pisariti o frainasouskih ložah in o podobnem iislefoncu. Tudi ne bi omenjali •Slovenčevega« pisarjenja, če bi ne tir čal za njim drug, globlji in za vse Jugo-slovanstvo nevaren pomen. Poglejmo v zgodovino katoliškega rinascimenta na Slovenskem. Mahnič ga je z brezobzirnim publicističnim in političnim delovanjem pričel, opiraje se na Klima in druge; Krek in Šusteršič, (in si parva licet itd. Gregorčič —)so nadaljevali in nadaljujejo; že se kažejo prve embrionalne oblike jugoslovanskega klc-rikalizma: Mahnič na Krku, pravaši v Dalmaciji, Štadlerjevci v Bosni, Fran- kovci in Furtimaši na Hrvatskem....... Združena reakcija, povita v povoje črno-tumenega sgrossosterreieherstva« in be-lo-rumeue intolcrance, prodira. Pri tem se poslužuje ta čedna družba sistematičnega poneumnjevanja ljudstva; spretno je zastavila svoje orodje tam, kjer so vsi napredni elementi od skrajnih starinov in konservativcev pa do skrajnih social- nih demokratov največ grešili: poslužuje se podrobnega agitatoričnega dela; orga-nizuje cele armade plačancev in štreber-jev v zvezi z naravno duhovniško organizacijo, rešuje po svoje in demagoško agrarno vprašanje in izvršuje v največji meri zadružništvo ter se tako polašča širokih mas; — pustiti moramo tem ljudem, da so o pravem času spoznali naše napake in da so se v opazovanju tudi učili. Ali se tudi mi kaj naučimo pri njih? Bodisi, i v enem jih ne smemo in ne moremo posnemati: V sistematičnem, sinotrenem in zavednem poneumnjevanju ljudstva. Količkaj zgodovinsko izobraženemu človeku prihaja slabo, ko čita vse one gorostasne bajke, ki jih servira »Slovenec« svojim bravcem za čisto resnico. Oglejmo si najprej žu-rnalistično mitologijo: Toliko in toliko tisoč poklanih, toliko nun posiljenih, toliko dragocenosti pokradenih, — in vse to na ljubo frama-sonskim advokatom! Sodrgo so najeli združeni liberalci in socialni demokratje! Tako poročanje o sodobnih dogodkih je naravnost zločinsko. Prečitajmo le avtentična poročila, ki jih prinaša rimska »Tribuna«, berolinski »Tageblatt«, dunajski vladni »Fremdenblatt«, milanski »Cor-riere«, — torej listi, ki so z izjemo poslednjega vse kaj drugega, ko »judovsko-li-beralno-framasonski«, —- kaj pišejo ti listi, kojih vsak ima v Lizboni lastnega poročevalca? Vsi ti listi pravijo, da so se sicer prigodile tupatam nerednosti, — saj tudi ni drugače mogoče v državi, ki je pravkar izpremenila svojo ustavno obliko, osvobodila tisoče uničujoče gospodarske konkurence samostanov; v državi, kjer si ravnokar oddiha jo mase osvobojenega meščanstva; o pokoljih itd. pa ni in ne more biti govora; in če se je kje kaj nerednega prigodilo, so bili nemirneži le tisti temni elementi, ki se skrivajo v vsakem velikem mestu, -ki so sad kapitalistično-klerikalnega gospodarskega in prosvetnega razvoja; razvoja, kakor ga je zorjla na Pirenejskem polotoku ona rimsko-klerikalna monar- Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal luies Verne. Preve! 0. I." (Dalje). Vsi so se dobro počutili; zdravje je bilo splošno izborilo. Dasi je bila /.ima ostra, se je v tem oziru vendar dobro končala. Vsakdo je ubežal boleznim, ki so v tem podnebju doma; seveda je k temu pripomoglo tudi to, da so se držali doktorjevib pravil. Splošno so malo shujšali, kar pa je častitljivega doktorja le veselilo. Pri tem pa so se z dušo in telesom privadili neugodnemu življenju, tako da so sedaj kljubovali najhujšim naporom in najostrejšemu mrazu, ne da bi mu podlegli. In končno, saj so se bližali cilju potovanja, temu nedostopnemu tečaju, na katerem ne bo več drugega vprašanja, nego kako se vrnejo. Sočutje, ki je sedaj združevalo teh petero članov ekspedi-cije, jih je moralo bodriti in jim pripomoči do srečnega izida drznega potovanja, in nihče izmed njih ni dvomil o uspehu podjetja. Doktor je vedel, da bo potovanje trajalo dolgo časa; tudi je svoje tovariše pripravil do tega, da so se jeli že dolgo časa pred odhodom pripravljati in da so tudi svoje telo skrbno izurili. »Prijatelji moji,« jim je rekel »ne zahtevam od vas, da bi posnemali angleške tekače, ki po dvodnevnem urjenju shujšajo za osemnajst funtov in petindvajset po petdnevnem urjenju. Toda konečno mora človek storiti vse mogoče, da postane za dolgo potovanje kar najbolj po- skočen. Prvo pa, kar se zahteva, da postane človek uren,] je. da se zabrani debelost tako pri tekačih kakor pri ja-j hačih. in to se doseže s potenjem in krepkimi telesnimi vajami. Ti ljudje dobro vedo, da na ta način shujšajo, in neveijetno je, kako se znajo pri tem držati prave meje. Tako teče lahko petindvajset milj daleč, kdor pred urjenjem ne more preteči niti ene milje, ne da bi se zasopel. Pripoveduje se, da je neki Townsed prehodil sto milj v dveh urah, ne da bi se bil ustavil.« »Lep uspeh,« odgovori Johnson; »četudi nismo ia.vno preveč debeli, vendar, če je treba še shujšati — »Ni potrebno, Johnson; vendar ne da bi pretiraval, ne da se tajiti, da urjenje nima dobrih nasledkov; kosti se bolj utrde. mišice1 postanejo bolj gibčne, posluh natančnejši in oko bistrejše; zatorej ne pozabimo na to.« Potniki so bili 2.i junija že pripravljeni; tega dne je bila nedelja in so cel dan posvetili počitku. Trenutek odhoda se je približal in prebivalci Trdnjav Previdnosti ga niso pričakovali brez neke ginljivošti. Nekako težko jim je postajalo pri srcu, da zapuste snežno kočo, ki je bila tako vestno izvršila svojo nalogo, ta zaliv Viktorije in to gostoljubno obrežje, kjer so preživeli zadnje mesece prezimovanja. Ali zopet najdejo to zgradbo, ko se vrnejo? Ali ne raztopi solnce njenega krhkega zidovja? Kratko, pretekle so ondi srečne ure. Doktor je pri večerji opomnil svoje tovariše na to ter jim vzbudil sladek spomin na te urice, a ni tudi pozabil zahvaliti se nebu za njegovo vidno varstvo. Ura počitka se je približala in vsi so se zgodaj ulegli, da bi tembolj rano vstali zjutraj. Tako je minula zadnja noč, ki so jo preživeli v Trdnjavi Previdnosti. XIX. Potovanje na sever. Naslednjega dne je dal Hatteras na vse zgodaj znamenje za odhod. V sani so vpregli pse, ki so bili dobro izpaseni in izpočiti; saj dolga zima jim je nudila ugodnih razmer, da so se lahko zopet okrepili za naporno, delo v poletnem času. Zatorej se niso protivili sprejeti nase zopet svojo potno opravo. Po vsem soditi so bili ti groehlandškj psi dobre živali; svojo divjo naravo so polagoma izprerninjali, izgubljali svojo podobnost z volkovi in se "bližali Diuku, ki je bil popolen vzor pasjega plemena; kratko, udomačili so se. Duk je igral gotovo važno vlogo pri njihovi vzgoji. Učil jih je, kako se treba vesti v družbi in jim sam dajal vzgled. Kot Anglež je bil precej svojeglaven z ozirom na »narodno govorico«, in se ni dolgo časa sprijaznil s pri, »ki se mu niso bili predstavili«, in načeloma ni govoril z njimi. Toda ker so delili iste nevarnosti, isto pomanjkanje in isto usodo, so se sčasoma zbližali. Duk je s svojo dobrosrčnostjo storil prvi korak, in ves štiri-nožni rod je postal v kratkem družba prijateljev. Doktor je božal in gladil groerilandske pse, in Duk je gledal brez zavisti na božanje svojih tovarišev. V nič slabših razmerah kot živali niso bili tudi ljudje; če bodo oni dobro vlekli, bodo tudi ti dobro korakali. . Odpotovali so ob šestih zjutraj ob lepem vremenu, šli k zalivu, in ko so prekoračili rt Washington; so jo na ukaz Hatterasa udarili naravnost proti severu. Ob sedmih je poturkom na jugu že izginil izpred1 oči stožčasti grič s svetilnim stolpom in Trdnjava Previdnosti. h|$fc||j&4fcftvatetvo se sestavlja iz J 76^ wan»lfabetov^ (In jezuiti^- so se* ': uprli sami državni oblasti, ščuvajo, ubi-'vajoitd.) v***««"*** - " V očtg»ed teh dejstev se naj »Slovenec nikar ne hvali s kako katoliško kul-turo itd. (Sicfefpa m*ti *Reichspost* ne ve/ poročati o takih grozotah, kakor brumni.l »Slovenec«. V/končno,' Čemu so bili )€-zuitskim samostanom, v' dobi monarhije — tajni hodniki?) \ . : ,. ;;VfiaPortug-alskeni se le pred našimi očmi odigral prizor, kakoršnih se bo v svetovni "zgodovini, upam, še več vršilo: Proizvajalne razmere srednjega veka, kakoršne so še v veliki meri obstojale na Pirenejskem polotoku, so se tekom stoletji preživele in ž njimi se je preživela človeška družba, temelječa na tem proizvajalnem načinu. Samostansko, malomeščansko in fevdalno kapitalistično gospodarstvo se je moralo umakniti liberalnemu gospodarskemu principu meščanstva, buržoazije; ž njim je v teku Časa strohnela politična oblika monarhije in čez . noč razpadla pred zadnjim prizorom več-stoletnega igrokaza, pred revolucijo buržoazije. V Portugalu se prične s tem nova faza socialnega boja; čez dvajset let bo imeki sedanja republika v sebi opozicijo, — organizovan proletariat. To in edino to je — seveda shematična — zgodovina portugalske revolucije. Če hoče »Slovenec« natvezti svojim bralcem bajke o framasonih, naj jih natvezi. Nam naj bi bil to memento, kam plovemo pod sedanjim režimom na Slovenskem; nam naj bi to bil opomin, kje tiči moč klerikaliznia na Slovenskem, v čem obstoji ta moč in kakor je ne protistrup, marveč resnično zdravilo. Vsi napredni elementi na Slovenskem naj bi čitali »Slo-venčeve« članke o Portugalu in izvajali iz tega posledice; Starini, mladini, sloga-Ši, naprednja'ki, neodvisnjaki, socialisti, revizionisti, radikalci. — ali ne vidite Portugala? Ali ne vidite v koaliciji S. L. S. pravašev in furtimašev združene reakcije na Slovanskem Jugu? 4 V očigled taki nevarnosti se pač ne smemo tolažiti s Čenstohovom. Censto-hov sicer ni samo jeden; Censtohov je le tipus onih štreberjev v talarju in brez ta-larja, v kuti in brez kute, ki so firmo vere izrabljali v svoje namene, ki so na račun vernikov pasli svoje strasti, spolne čutne, svoj pohlep po denarju itd. Vsaka organizacija, vsak>večji socialni stvor ima take parazite, in da se vkljub cvetočemu para-zitstvu politično območje katolicizma ni pri nas in v Alpsk;h deželah prav nič omajalo, je. ie do\az, da je S. L. S. pri naših malomestnih in zastarelih nazorih pri naši neenotnosti in plašnosti in pri našem gospodarskem razvoju zgodovinsko in dejansko upravičena; ali smemo torej ' ČenstohoV očifavati katolicizmu? Ne smemo ga, ne Čenstohova, ne Tomažiča, ne vseh bosopetih zaljubljenih Karmelitov in z ženskami pobeglih papeževih :tajrtH j kov. Saj vse to nt bistvo, ampak le sim- j , ptom, le znamenje, da JeJjJ> Rjmgtoa še radosti trdna, in da se^RMfj^nnt tef lždji prav dobro počutijo. Censtohov naj >b lel^Jfclo vsem onim, kf !ttyt& ušesa, la srBiibf hi oči, da vi#o: Vfeljub *sem 'tem.ft^rafejm polomom ie Rimstva; še vedfrio žm&govito! ... 4e-flt re&moralična moč Rima tolika.-' Bo^ Ltnpak tu ne tiči pravi vzrok. PriftVi vzrok tiči v naši neznatnosti in o&aftljivosti ter v našem neznanju. Vse topaje--reakcija. Učimo se iz zgodovine, ne bodimo kakor Burboni. Našli bomo, da se moramo osamosvojiti gospod.it sko, politično, prosvetno; našli bomo, da moramo biti vstrajni in povsod pošteni do skrajnosti, resni in delavni". Ne bo nam potem treba očitavati Rimstvu Čenstohova; povzdignimo našega kmeta in delavca z zadružništvom, strahopetnega malomeščana pretvorimo v modernega, zadružno in socialno mislečega meščana, obrnimo.svoj pogled proti dualizmu, oživimo icderali-zem in samoupravo, obrnimo svoj pogled v središče Slovenije in na mejo, v Alpe in na morje, — bodimo rnoderni in napredujmo! Rim bo potem tudi pri r?* doživel svoj Portugal, - če tudi ne • smislu držav-nopravne revolucije; do takrat pa je treba dela; in sicer bolj poštenega dela in bolj poštenih sredstev, kakor jih ima »Slovenec« in boljših kakor smo jih bili dosedaj vajeni — sami. V. K. finis sanctificat media. Dodatno k današnjem« uvodniku še omenjani sledeče. Slovensko časopisje je premajhno, da bi vzdrževalo svoje dopisnike v tujih mestih, kakor jih imajo francoski, angleški in drugi svetovni listi. Slovensko časopisje je navezano na poročila velikih listov in na izrezke ter informacije, ki jih razpošiljajo razne takozva-rle »Korrespondence«. Poročanje o dnevnih dogodkih se pri nas ne omejuje samo na dogodke, ampak vsak časopis dodaja k poročilom svoj komentar v člankih itd. Pri tem pa se tendenca čestp ne&drži resnice, ampak prikroja poročila in usum delphini. Častno tako prikrojanje ni, naj se ga poslužuje toaliono glasilo. Rekord v najboj umazanem pačenjii resnice pa je brezdvomno dosegel ljubljanski »Slovenec«. V 233. štev. od 13. oktobra I9i0. najdemo v »Slovencu« članek z naslovom »Luč« iz zapada; v tem članku či-tamo doslovno: »Verolomna portugalska capinska soldateska in lizbonska so-drga, najeta od liberalcev in socialnih de-moratov mori duhovnike in redovnike, je zaprla vse cerkve in jih onečastila, mob in vojaki plešejo po oltarjih, zdaj jih že zažigajo___« Potem pripoveduje svojim začudenim »bravcem« o groznih umorih, posilstvu, požigih in, drugih fra-masonskih ljubeznivostih ter pristavlja: »Celo liberalni parižki »Temps« se zgraža nad temi grozodejstvi!... Oasi sem bil prepričan, d« so »Slo-veiicevf« redakterji samo za io $«*vh;ali take krvave klobase svojim »bravcetii«, da lažje strašijo z njimi po Beli Krajini, meje vendar le zanimalo, koliko je v teh poročilih resnice. Vzamem v roko »Corriere della Sera«, potem »Tribuno« in Berliner »Tageblatt«; o »Slovenčevih« grozotah niti shiha; pogledam v »Temps« na kojega se »Slovenec« sklicuje, prečitam pazno dotično mesto in si ga Če je obstojal v tem pogledu (namreč glede zlaganih grozodejstev) kak dvom, kakor češ, da bi Portugalske oblasti dovolile t--»ke ekscese nasproti samostanoma Ouehias ian d'Estrejia, mora ta dvom takoj izginiti. Slučaj, ki je te dni vznemirjal javnost,.... ie jako zamotan: Predvčerajšnjem pozno zvečer so pri« frčale kroglje iz teh sant^s iov in ranile več vojakov, ki so siv-..-y.dj pred samostanom, med temi enega smrtno. Z ono previdnostjo, ki je pri takih dogodkih umestna, je počakalo vojaštvo do jutra, na kar je zasedlo samostan, ki pa je bil ------prazen. Iz tega bi se dalo sklepati, da so jo menihi pobrisali pod zemljo, in številna četa vojakov je veliko zamudila z dolgotrajnim brezuspešnim iskanjem tajnega hodnika. Končno je vojaštvo odkorakalo. Ali, glej čudo! Danes zjutraj začno neznani strelci iz samostana z nova obstreljevati vojaško stražo! Ta dogodek je zelo vznemiril duhove in začelo se je iskanje skritih menihov v samostanu Onelhas. Dasi vladi odločnost meščanov ni bila neljuba, je vendar" intervenirala z vojaško silo ter je vrhutega razglasila po zidovih in v današnjih večernih listih, naj se državljani, ki niso od vlade upravičeni preiskovati samostanska skrivališča, za-drže popolnoma mirno... Ta poziv in o-borožena intervencija sta imela uspeh«.... Drugi listi zopet pripovedujejo, da so se menihi uprli vladi z orožjem in tako sami izzvali izgrede. Primerjajmo s tem | poročilom »Slovenčevo« krvavo klobaso. .SIcer je pa zelo čudno, da .se »Slovenec« , tako napenja. Najnovejša poročilu pravi-j jo, da bodo iz Portugala izgnani menihi j osrečili našo ljubo katoliško Avstrijo. Bo-• inventura si je sinoči v katoliški bukvami j že naročil po en izvod portugalske slovnice, vokabularja, in rnolitvenika, portu-. galski redovniki pa so pravkar poslali j »Slovencu« celoletno naročnino in po vrh še svoj blagoslov. Viva la libertad! V. K. DOPISI. iz tolminskega okraja« Iz Zatolmlna. — (S k r a t e 1 j c«). V noči dne 28. pr. m. sta se srečala pod ^Skudrovim« travnikom po 11. uri g. kaplan Tomšič in Andrej Manfreda »Bajt« iz Zatolmina. Prvi se je vračal od svojega nočnega izleta proti Tolminu, drugi jo je pa mahal proti domu s kvartom kave in sladkorjem od Andreja Kavčiča iz Zaloga. »Pod Skudrovim travnikom« pa straši škrateljc, tako se govori med ljudstvom. Manireda je zaslišal na tem pro-slulem rnestu nočno hojo, tema in pozna ura sta sodelovali in Manfreda se je odstranil na kolovoz, pokleknil in čakal, da odide nočna prikazen. No, dozdevni fcškraterljc«rjeF odšel, Manfredi se je vrnil pogum, zaropotal je z desko po zidu in »škrateljc« se je spustil v beg, padel in si obdrsal pri padcu obe roki. Drugi dan je pripovedoval Manireda svojim sosedom in drugim tovarišem o tem nočnem dogodku. Vse se mu je smejalo, saj so ga vsi požirali kot starega ša-Ijivca. Toda glej čudo! »Primorski Ust« z dne 6. t. m. št. 40. je priobčil dopis, v katerem naznanja »napadanee« g. kaplan širši javnosti, da ga je napadel na cesti neznan zlikovec s poleni, da je to napravil politični nasprotnik t. j. naprednjak, da bi odvrnil neustrašenega g. kaplana od njegovega izobraževalnega delovanja. 25. p. m. je pa imel g. kaplan jutranjo pridigo, na katero je pa kmalu pozabil. V tej pridigi je rekel med drugim: »Največji smrtni greh je obrekovanje; ne duhovnik, ne škof, ne papež ne morejo odpustiti tega greha obrekovalcu; obrekovalee mora biti pogubljen, ferdaman!« O. kaplan! Zakaj se niste prej do dobra prepričali o nevarnem nočnem napadu, zakaj ste kar meni nič tebi nič poslali dopis v »Primorski list«, v katerem žalite in obdelavate popolnoma neumestno in brez vsake podlage svoje nasprotnike. Zatolminei nismo nobeni napadalci čast. g. duhovnikov, katere visoko Čislamo, mi nasprotujemo le onim. ki ne vrše svojih duhovniških dolžnosti tako, kakor bi morali. Ali naj govorimo jasneje? Za sedaj je bolje, da molčimo, toda na razna izzivanja znamo tudi mi odgovoriti. Več faranov. Volče. — Zglasil se je bil pri podpisanem neki mož iz občine Sela ter mi rekel: »Sedaj pa le pusti Godniča (t, j. naš g.'kaplan) pri miru, ker bo hodil vsak teden enkrat na Sela poučevat krščanski nauk«. Moj odgovor je ml: »Dragi moj! To me prav nic* ne briga; radi mene lahko poučuje vsak dan«. Radi gori omenjenih besed sem prišel do prepričanja, da bi bili Seljani zadovoljni, ako bi se povrnili časi izvestne dobe. (Dalje v prilogi). Vse ie kazalo na ugodno potovanje, ali vsaj bolj ugodno kakor je bilo ono, ko so šli v najhujši zimi iskat oglja. Takrat je flatteras zapuščal za seboj na svoji ladji upor in obup, ne da bi bil imel zagotovljen cilj, proti kateremu se je napotil; zapuščal je od mraza na pol mrtvo moštvo, odhajalje s tovariši,'ki so bili oslabljeni vsled ostre zimej in on kot mož severa se je vračal proti jugu! Sedaj pa je hne' na svoji: Strani čile in zdrave prijatelje in korakal je proti tečaju, proti cilju svojega življenja! Ni ga še bila človeka, ki bi bil kedaj že tako blizu na tem, ri-dni agitai<)rji; da naši ne zaostajajo, se razume; pri zadnjih volitvah so naskočili kar od treh strani ter spravili v občinski zatop same pristne katoliške može. Ti možakarji so pri volitvi župana tako napravili, da ga občina nima. Naš g. župan komodno živi v Gorici, posle v občini opravlja podžupan in njegov mogočni tajiyki Da je. to kaj imenitno,, razume se santoob sebi: pred več leti je'bilo župan« stvo kar brez glave dalo napraviti v spodnjem delu Croič' neki vodovod, kateri naj bi služil potrebam tretjine občine; ker je bilo delo slabo zvršerio. ni dobilo potrdila iri tako stoji Še'sedaj. Občinarji so se večkrat obrnili na županstvo, ali brez uspeha..Zupanov namestnik je izjavil, da ne napravi nič. da prideta prej Caven in Kras skupaj; proti temu smo se pritožili na okr. glavarstvo, katero je pritožbi ugodilo, ali županstvo ni vkljub temu nič napravilo. Pri vodi je takšna nesnaga, da živina redkokedaj pije, kaj šele. ljudje! Tam se pere vsakoršna nesnaga, da se ljudem studi piti, gredo rajši daleč po vodo; ali ni to škandal in sramota za županstvo? Posebno trdo gre v slučaju sile pri tem županstvu. Če diši. mož po napred-njaku. ne doseže ničesar. Navedem slučaj. Neki naprednjak ie kupil prešiča, da ga pelje v Trst. Ko so ga zaklali in očistili, gre na županstvo po potni list. ali ni ga dobil, potem je šel prodajalec, tudi ne, potem sta skušala pri sosednjih županstvih; ta scve jima niso mogla ugoditi, ker to spada v področje županstva Črni-če. Ko sta tako cel dan okrog hodila, šine kupcu v glavo pametna misel ter reče prodajalcu: dobi potni list ali imej prešiča. To je pomagalo. Prešič je veljal 185 K, to ni šala; sofiti gadoma, je bilo prevroče; gre zopet na županstvo, tam pove zadevo in to je veljalo: tebi, ki si naš, damo, njemu bi ne; ali tu so se spomnili, da srca smejali. Naš podžupan pa ni povsod i tako natančen. Ko se mu poljubi, ima celo županstvo v žepu; zdaj zida svinjake baje na občinskem zemljišču brez ogleda in brez zidarskega mojstra. Ko so ga ovadili politični oblasti, je baje dobil nekoga, da mu nadzoruje, ki pa ni videl podlage in ne ve ali je na. pesku ali visi. Mislim, da je tudi naš podžupan dolžan spoštovati zakone. Žele po pritožbi so se sosedje, ki so pri tem zidališču prizadeti, zdramili ter se pritožili. Za danes dovolj. O priliki se še oglasimo. Sv. Križ. -- Dne 9. t. m. ob 1. uri popoldne je umrl tu g. Anton Berbuč. Pokojnik je bil vzgled rodbinskega očeta in blag dobrotnik. Nikomur nj odrekel svoje pomoči: ako je le mogel, je pomagal vsem, ki so se zatekali k njemu. Da je vžival zato tudi veliko ljubezen in spoštovanje, je dokaz sprevod, ki se je pomikal na tukajšnje pokopališče v torek, ko smo spremili pokojnika k njegovemu novemu domu. Ni bilo očesa, ki -bi ne bilo rosno. Naj v miru počiva! toda za 500 K zavaroval. Naj bij. Sirga4 fiafer mnogo posnemalcev za to edino "in prekoristno družbo naše šole. Naši rojaki pa naj bi jeli kmalu resno misliti in samo nam prijazne in koristne slovanske družbe podpirati. K tem se lahko v prvi vrsti prišteva »Prva češka«, katera ima za naše šolstvo že mnogo zaslug in si je v zadnjih letih y vseh. slovanskih deželah, radi svoje spretnosti, ? mnogo zaupanja pridobila tako, da jo lahko vsakemu rojaku najtoplejer priporočamo; " "v Ubogi, ubogi zctfec i Glede na predlog, katerega je stavil v seji dež. zbora 5. t. m. poslanec Fon, nam je poslal prijatelj lova naslednje vrstice: Vse lovi nas, vse nas išče, kje nam jo $e zavetišče ? Vsak že kmet iu vsak gospod nas preganja res povsod; pes, naj „brak" je, naj Jcrinač," nas je strasten preganjač; divja mačka in domača služi jim za pomagača; tudi kuna in lisica, . . roparska marsktera ptica ' noč in dan nas zalezuje. Komu se godi še huje ? Ali to hi se prestalo, nekaj nas In še ostalo, da ni bral poslanec Fon zakona — za nas pogon. Vsak'inu prosto: nas. ubiti, vsak ho hitel nas loviti, preden let bp par prešlo, zajca živega ne bo. Oče bo v muzeje hodil, zajca gledat sinka vodil! Kvišku, lovci, sladkojedei in naravoslovci, vedci, ztlaj za nas se potrudite: „zakon Fon" Vi zabranitef Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval I K g. A. Fon, klobučar v Seme-niški Ulici, namesto vstopnine k »Legio-narjem«. Za Ciril in Metodovo družbo, Prva češka delniška zavarovalnica na življenje. — Pri omenjeni družbi se je narodni trgovec g. Alojzij Sirca iz Dutovelj na Krasu na korist družbi sv. Cirila in Me- Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Za prodanega zajca 2.60 K; Hanica dr Oz^ vaktov^io ^^M^n^smmm^: Oslavju, odstotke^alic. tovarnev Koj- K< —"tta rač"un!ni:esb'čriine je prišlo'"46X7q K In 4 kvintale krompirja in 26.80 kg fižola. " .. . :i ¦-.¦¦• ^ Slovenski klerikalci in lašjci liberalci] bjjejo skupno po,.Qabr3čeku.,.V"*Čorrie-:J i«« je vsaki dan kar uvodni članek proti?! Ojibrijčeka, Lažejo vnjem.gled&T. o| zadruge, .lažejo, 'da je on ustanovil Mi-? zarsko zadrugo y Solkanu,'-'zraven trdi >Corricre«, da je Oabršček napadel Škota m.mu očital, da!izprija mladino; k telim dostavlja »Corriere«, da se je Oabršček javno proglasil za brezverca. Ta-' ke in enake laži trosi laškiliberalni list-v svet..., No, Oabršček bodi v cerkev iir! H.spovednici najmanj toliko kot n pr' Pajer, Piuavčig, Vejiier ali druge take konieje na laškem liberalnem torišču. Hlainirani zavezniki se trudijo v potu svojega obraza'.'-da' bi utiiazaii (jabrščeka. ah umazani ostanejo Ie sami! Zato naj se le še dalje jezijo. Oabršček se ne zmeni za taka udriiianja onemoglih politikov, lazsodua javnost pa itak ve, kakši«; tožniki so slov. klerikalci iu laškj liberalci/ O gospodarstvu tudi pisarijo eni iu drugi sknvaje svoje grehe! Ljudje, ki so na kazniv način vzročili krah znane laške banke ter v slavni zvezi pahnili deželo na rob finančnega propada, govorijo o gospodarstvu! Če bi molčali, bi bolje storili! »Gorica« zopet obsojena! — Dr. Oregorčičev list, ki se vedno odlikuje v laži in obrekovanju, je bil včeraj zopet za eno obsodbo bogatejši, in sicer ga je doletela pred tukajšnjo okrajno sodnijo. To pot je staro obrekovalko prijel za njen dolgi jezik g. dež. poslanec dr. Gregorin, kateremu je »Gorica« dne 2./4. t. I. očitala med drugim tudi to, da se steka v njegov žep izključno narodni denar (čisti dobiček »Edinosti«). Na ovadbo dr. Gre-gorina se je seveda odg. urednik »Gorice« oziroma njegov zastopnik jel na celi črti umikati, po stari navadi naših puste-; nih klerikalcev. Najprej noče nič vedeti o dotičnem članku, ki ga ni čitaj, a no-stopi takoj tudi dokaz resnice, ki se mu seveda klavrno izjalovi iu ko je videl, da vse nič ne pomaga, začne po jezuitsko zavijati inkriminirani članek onega dopisa, češ, da ne najde v njem nič žaljivega, ampak nekaj čisto naravnega, vsakdanjega. Sodnik je bil drugega mnenja Jn obsodil je odgov. urednika na 50 K globe in povrnitev stroškov. Kritikovanje deželne uprave — to je nekaj, česar ne preneseta ne dr. Pajer ne dr^j^6gor^^K>akift je-ropotaj^v .-sfovfff&fr 5.. t. m. radi takega .kritikovanja dr. Gre- , gorčic. Očital je tako kritikovanje zlasti dr. Gregorinu. -.Strašna -pregreha-je. to,r, če vzame.kdo v pretres zanikerno gospodarstvo goriškega deželnega odbora., Joj, kako zbode to Lr. Gregorčiča in.dr. Pa-¦'. jerja. §akrosankjtna.;sta moža, injnihLe ne sme reči nič proti njihovemu , gospodarstvu v deželni Jiiši! Če spravita deželo na rob finančnega poloma, vendar nj-do-, voljeno, izreči,niti besedice proti temu. Samo, kadilnico y roko,, globok poklonin-kaditi, jima — to dopade dr. Gregorčiču,. sam to je,dopustno.Xdor pa ne dela tako,, kdor se drzne v javnosti izreči mnenje, ki se^ ne sklada z mnenjem slovenskega in laškega viteza, pa ni vreden sedeti- v deželnem zhoru! Komodno, fino stališče,, samo to napako ima, da ne velja na splošno;, hrabra viteza sta.se .izpostavlja, s . trm stališčem javnemu zasmehu; hi pokazala sta svojo slabo vest. Kdor ima Čisto vest, se ne boji. kritike! i , '. Tudi »Prismojenec* je bridko zajokal radi zakJjnčenja goriškega deželnega zbora. Gabršček mu leži v želodcu; zato se sirotek. zvija in zdihuje; da bj se rešil' »teh težav«, je pa napisal, da je »Soča«, — c. k r. Pa je ozdravljen!,:, O škodi pišejo klerikalci, namreč o Škodi, katera -zadene deželo radi zaklju, Čenja deželnega zbora! Vraga, zakaj pa je vzročil to škodo dr. Gregorčič? Dostojen n a j b i 'bil i n miren dr. J O r e g.o;r čj SV pa bi: bil deželni zbor lahko dalje zboroval in škode.bi ne bilo nobene! Kriv in odgovoren za škodo je le on! »Primorski list« poroča o raznih neznatnih rečeh, ali nič noče poročati o velikem škandalu, ki se je pripetil v kloštru v Ccnstohovu na Ruskem Pojskem. Tam je menih Mačoh umoril svojega-brata živel z ženo njegovo, imel otroke; tako so živeli tudi drugi menihi; na milijone denarja, ki so ga znesli skup pobožni romarji, so požrli pregrešni menihi s svojimi priležnicami. Velikanski škandal iz katoliškega samostana! Zakaj nič ne piše o tem »Prim. list?« Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani) vabi svoje člane k občnemu zboru, ki bo v soboto, dne 22 oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. — Dnevni red: 1. Poročilo odborovo; a) tajnikovo, b) blagajnikovo; 2. Poročilo preglednikov računov; 3. Volitev a) predsednika, b) 13 odbornikov, c) 2 preglednikov računov; 4. Določitev glasila za društvena naznanila; 5. Slučajnosti. — Odbor. V Krminu so »Corrierovi« divjaki pomazali hišo slovenske šole; madežev je obilo, kar kaže, da se je več:divjakov zabavalo z mazanjem. Slava,laški kulturi! Izboljšanja vojakom.:, -^ Leta 1910 in leta 1911 hoče vojna -uprav* zvišati zajtrk za 2 h dnevno, kafe^ tudi;dnino. Prostakom se zviša dnina za 4 Ij dnevno in bo znašala 16,:poddesetnikom'! za A % in bo znašala. 24 h, desetnikom za [6 hin bo znašala 36 Ji, četovodjem za 8 h in bo znašala 48, ki službujejo prostovoljno čez. navadno službeno dobo,,za* 20 Ji ml 80 h. Zviša se tudi dnina irtvarMofrf.*^'•'-*¦ Inseratov »Trgovsko-obrtnega društva« ni več ne v »Soči« ne, v »Gorici«. Snedla jih je klerikalna nestrpnost in kle-: Toplota se je 28. junija še zvišala do T nad lediščem; to toploto pa je spremljal obilen dež, ki so ga potniki stoično sprejeli, še celo z veseljem, kajti s tem se je kopnenje snega le še pospešilo; vaeti so morali črevlje iz jelenjih kož in tudi sajteff' feprNftertiti način drsanja. Seveda se je vsled tega potovanje zavlačevalo, toda ker ni bilo resnih ovir, je šlo Se vendo naprej. Tupatam je doktor dvigni! spotoma kak oglajen ali ploščast kamen, podoben kremencu. ki ga morski valovi obdrgnejo. in tedaj je menil, da je blizu severnega morja; vendar se je planjava še vedno raztezala v nedogledne daljave. Na njej pa ni bilo nikakega sledu o kaki naselbini, niti koč, niti o kakem spominku, niti o eskimskih brlogih. Očividno so bili naši potniki prvi, ki so stopili na to novo krajino. Oroenlandci, katerih rodovi obiskujejo severne otoke." niso* nikdar prodrli tako daleč,, in vendar bi bila nudila ta zemlja plodonosen lov tem nesrečnim izstradancem. Tuintam seje videlo medvede, ki so v pri-merni*razdaljf sledili mali četi, ne da bi; jo nameravaji napasti. V daljavi so se prikazovali bizoni in jeleni v ne-številnih tolpah. Doktor bi bil zelo rad slednjih kaj nalovil, da bi okrepil svojo tovorno živino, a bili so preplašili in se jih ni dalo dobiti živih v roke. Dne 29, junija je Bell ustreli! eno lisico in Altamont ! je bil tako srečen, da je ubil bizona,srednje visokosti, pri •čemur je pokazal pred svojimi tovariši svojo, izredno hladnokrvnost in spretnost, da so ga morali vsi občudovati. Bizona so razkosali in dobili iz njega obilo svežega mesa. Taki slučaji izbornihjn sočnatih južin so se vedno, z veseljem sprejemali; tudi najmanj sladkosnedni si niso mogli kaj, da ne bi z zado"-»ljnostjo pogledali kosov krepčilnega mesa. Doktor sa*,» .e je celo smehljal, kadar je prišel do zavesti, da je bil zamaknjen v okusne kosove. »Le nikar se lepili ne delajmo,« je dejal, »obed je zelo važna reč na severnih potovanjih.« »Zlasti, kadar zavisi od bolj ali manj spretnega streJa,* odgovori Johnson.. »Prav imate, moj stari Johnson,« odvrne doktor, -Človek misli manj: na juždno, kadar vč, da se govedina vedno v isto mer kuha in vre v kuhinjskih pečeh.« Dne 30. iimija je«> postala zemlia nepričakovano zelo hriboviŽa+.ikakBa* M'*$( bfU dvignili vulkanični izbruhi. Grči- in ostre pečine so se množile, ter postale zelo vh soke. Od severovzhoda je pričel pihati silovit veter, ki se je kmalu spremenil v pravi orkan, ki se je lovil ob skalovju, ovenčanem s snegom, in ob ledenih gorah, ki so*na ravnini posnemale obliko morskih gričev in ledenih gora. Nepojmljivo je bilo, kako so te gore tu nastale, še.celo doktor! si ;iii znal tega pojasniti. Po viharju je nastalo, gorko in vlažno vreme, tako da je vse odmeknilo. Od vseh strani je odmevalo lomljenje ledu in se mešalo s še.ve-iičastnejšim bobnenjem lavin. Potniki so s skrbno varovali, da niso hodili ob vznožjih gričev, da celo^da:;iyjs^Č& ite veljak riaša, pa iiraji.vse vrag vzame« i —- po tem se sravriajo klerikalci in-s tem stf-tudi olte irrogoči I i stalno inseriranje slov, tvrdk; 'kar bi bilo v veliko !korist trgovcem in obtrnikom v Gorici! Če bo potrebno, spregovorimo več. »Slovenec«, »Domoljub« in drugi taki klerikalni listi bridko tožijo, da morajo vsi menihi in vse nune zapustiti Portugalsko; Naj se te potolažijo! Saj> pridejo menda vsi v našo1 blaženo Avstrijo, ker jih ne marajo ne na Francoskem, ne na Španskem m ne v Italiji. Sicer je pa se nekaj krajev pri nas, ki še nimajo nobenega samostana f ' • »Adam Kaldonski s Poznanjskega«. — Na klopi v mestnem vrtu je spal ponoči 10/1, m. neki človek. Policija7 ga je zbudila! Rekel je, da se piše Adam Kaldonski s Poznanjskega, da je rojen leta 1886., da je bil pisar ter je prišel iz Trsta v Gorico, odifodef rftisir oditi v Italijo. Rekel je, da je malce zadremal, ha to pa zaspal. Pri njem so našli 30 v. Redarji so ga pustili v miru. Te dni pa so ga zopet prijeli. Na južni železnici so rekli, da je hodil večkrat sumljivo okoli skladišč na železnici. Ta dan pa ni imel samo 30 v, ampak 10 mark ter 3 K 66 v. Pravil je, da jih je dobil pri Saldzijancih v Trstu. SumKse, da je ta človek oni, ki hodi okoli duhovščine terptf^amostanih in pod raznimi pretvezami' izvablja denar. Pridržali so ga v zaporu. Podfužniea slov. bral. in podp. društva v Solkanu priredi plesno zabavo v soboto, dne 5. novembra v prostorih g. Al. Mozetiča. Začetek ob 8. uri zvečer. Udje plačajo 2 K, vabljeni gostje.* K. O polnoči se vrši srečkanje. Morebitni prebitek se uporabi v dobrodelne namene. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta -odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi počna služba v času od 16. do 23. t. m. v Ne prenaglite se, toda bodite pri-r-avljeni, kajti zima je pred vratmi in bo zahtevala svoje pravo: tople obleke (moške in ženske), suknje, površnike, bluze. jOpe^mantilje :itd. Naj nas ne dobi nepripravljene. Zato priporočamo tovarno sukna iK ar e iV Kocjan — Humpolc na Češkem, kjer dobite najnovejše in sveže ' hlago. Pišite po uzorce! V Brestovici so pred kratkim neznani tatovi ponoči odnesli nekemu posestniku »škalir« od voza z dvorišča; »škalir« so vrgli v vodnjak. Storili so to pridni klerikalni mladeniči. Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. Za odrasla Ji otroke. NnjodličnpjSe živilo za odrasle in slabotne v razvitkn zaostale otrobe vsake starosti. Pospešuje tvorit ev miSic in kosti, za-branjuj- iu odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, bljevanje, Črevesni katar itd. •:'-'»So&ofekf:BoittV v Gorici.— K oklicu na prvi strani ztf danes to-le: Narodni davek, kf ga nakigamo na rodoljubne rame*,'je organfzovan faTcb, da se ga ne 1)0 niti čutilo. Odbor izda 1000 deležnic a 25 K} vsak delež a 25 K je plačljiv v 2 letih, iri sicer mesečno po T K. — Prijave sprejema Vsak Sokol. centralizacijo organizacije, ' 'ustanoviti skladišče z usnjem in čevlji, velike važnosti je pospeševalni urad za- malo obrt------------- Zadružni delež je 100 K, vpisnina ? K; delež se plača tekom 1 leta. Trpsfco-obftne in gospodarske vesti. . »^Jružeri čevljarji« v Trstu. — Čevljarji y Trstu so. si osnovali svojo organizacijo, ki Stej-s- sedaj 80 članov. Govorili ibrso dr.rRybar,. Engelman in Breskvar. : 3o§prejeli so resolucijo,, ki se izreka za pro-oaganito jn organizatorično delo med čevlj. mojstni na slovenskem jugu, da se doseže; znanje zakonodajstva napram, obrtni organizaciji; k gospodarski organizaciji spada: ustanavljanje surovinskih in, produktivnih zadrug; hna se izvesti Goriška kolesarska zveza. Tajništvo kolesarskega društva »Gorica« vabi gg. odbornike k redni odborovi seji, koja se bo vršila v pondeljek dne 17. vinotoka L 1#.t^^/y:ttjh^^i|i|tve'ni sobi. Prosi se ponoštevilne in točne udeležbe. Zdravo! MbH-ov je e« na želclru trpeče neprekoaljUo sredstvo katero ima prednost' pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. I1 C^irt a »r tg. šk aH j e K 2- PonareJaaJ« se sodniško itsledaje. Moita-vo Franc. žga«)e zi ribanje iivota. — Boltflne ©lajjtjjoie in ckrepC^o?« bu-roznaBO sredstvo proti tlfanjf in preblajenjo vsake vrsto. OrJg. steklenica Kl-90 Na prodaj po vseh lekarna« in mirodilnicah. Glavna lekarba k, MU, c. 1b kr. dtorni Ulrttik, Dunaj, Tocblaoben. 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Gironcoli. Politični pregled- Ekspose grofa Aerentala, zunanjega ministra. — Ime 13. t. m. je podal Aeren-' tal svoj ekspoze. Potika se najprvo anek-sije Bosne in Hercegovine; stališče vlade je smatralo vprašanje za vprašanje, ki se ima urediti med Avstrijo in Turčijo. Sporazumni zapisnik je bil predložen parlamentoma. Omenja krečansko vprašanje. Končno omenja, da je monarhija v dobrih odnošajih z vsemi vlastmi; zveze imajo realno veljavo, kar kažejo sestanki z nemškim državnim k*ancelarjem in italijanskim zunanjim ministrom. -Trozveza hoče mir in ohranitev ravnotežja. Glavna .naloga monarhije do Orijenta je v trgovinski politiki. Ekspoze je bil sprejet pohvalno. Dr. Kramar je govoril v odseku avstr. delegacije za zunanje posle obširen govor, rekoč: dobiček pridobitve Bosne in Hercegovine ne pomenja nikakega akti va. Nezadovoljnost je tam doli tako velika, da se je bilo bati, da sprejme bosen-ski deželni zbor udanostno izjavo tur- J Škemu sultanu. Pasiva zunanje politike: j Turški bojkot, izguba Sandžaka, 54 milijonov odkupnine Turčiji, 300 milijonov za vojake, emancipacija Srbije od Avstrije.... ' Omenja zagrebški škandalozni proces, Friedjungov in nevidna roka še vedno spravlja na dan demmciacije. »Hoch Ho-henzollern« se sme klicati v Avstriji. »2i-vio Srbija« — klic kakega eksaltiranca ima za posledico kruto gonjo. — Neosla-vizem nima nobenega političnega ozadja, marveč stremi za kulturnim in. gospodarskim zbližanjem slov. narodov. Ko je bil v Pttrogradu s po*!. Hribarjem, so njima na čast igraK cesarsko Himno, sedaj pa se očita Hribarju, da ni patrlotičen.... Avstrija je'priklenjena k Nemčiji. Nemški cesar je dobil domovinsko pravico v Avstriji, Čehi pa so v glavnem mestu države pritepenci. — Baerenreither je orne- ' njal: da se je dosegel vojaški sporazum s Turčijo, da pa nas Nemčija na Balkanu izpodriva. Jugoslovansko vprašanje se zanemarja. Treba podpirati jugoslovanske interese na Balkanu. Oglašeni so še drugi govorniki. . Revolucija na Portugalskem. V pondeljkovi seji portugalskega mi-nisterskega sveta so se sklenile velike iz-prememibe v ustavi in upravi države. Tozadevni dekret, pride koj pred parlament, kjer zadobi sankcijo. Zraven splošne in enake volilne pravice so najvažnejše reforme sledeče: splošna vojaška dolžnost, splošna šolska dolžnost in preureditev financ. Vojaki bodo služiti samo eno leto, odkupnina od vojaškega stanu s 600 markami odpade. Pod klerikalno vlado ni bilo skoraj nič šol, 78'/ analfabetov je posledica tega klerikalnega sovraštva do šole in izobrazbe. Ustanovi se torej po por trebi vse polno novih ljudskih šol. Ubožno nižje ljudstvo, ki je do sedaj plačevalo največ davka, se razbremeni. Monarhistični listi so začeli zopet izhajati. Pišejo zelo zmerno in nekateri celo priznavajo republiko. Brazilija je bila prva, ki je priznala republiko portugalsko. .Sledila ji je Švica. Zadnje vesti pravijo, da vstopi kralj Manuel v prusko armado. Njegovo premoženje, katero je zapadlo I radi njegovega bega, bo nova vlada kon-iiscirala, med tem ko vrne kraljid-materi I Amaliji vse njeno premoženje. Machado, minister za zunanje zade-. ve, se je izrazil, da bo poskušala nova, ; vlada poplačati vse dolgove s skrajno varčnostjo in ne mogoče z zvišanjem davkov, in colnine. | Ker so se mnogi samostani uprli takojšnji odstranitvi iz Portugalskega, je morala intervenirati vojaščina, na katero l-so pa začeli menihi in posebno jezuiti streljati. Iz samostana Gampolide so vrgli jezuiti na vojake bombo, ki je zahtevala dve žrtvi. Nova vlada je sklenila, da opusti svoje poslaništvo pri Vatikanu. Domače menihe .se bo poslalo v njihov pristojni kraj, tuji pa morajo zapustiti Portugalsko. Vlada -zapleni .samo posestva jezuitov na podlagi Pombal-ove zakonodaje, druga bo «pa najprej inventari--zirala. čemur sledi likvidacija. Kam pa pojdejo izgnani menihi? Francija, Španija in Italija se jih branijo. V Belgijo, na Ho-laidsko in v Švico je prišlo iz Francije toliko menihov, da jih je že preveč. Nemčija je z zakonom z dne 4. Vil. 1S72. za-branila jezuitom naseljevanje. Ostane lese Avstrija. (Osterreieh-Klosterreieh) iu pa Četistohov. bodo gospodje: dr. Albert Kramer in dr. Jvan Prijatelj: na Dunaju, dr. Mi* . hajlo R o s t o h a r v Pragi in dr. Bogumil i Vošnjak v Gorici. Njim se je pridružilo že nad 40 slovanskih znanstvenikov. — Pripravljeno je torej vse, da tevija takoj ponosno stopi v življenje.'' VČe* bomo poročali. Razne vesti. »Slovenija« na Dunaju priredi v pondeljek, dne 17. t. m. ob V'» zvečer svoj prvoletniški večer. — Lokal: I. Matakmi, Restaurant Leithner, Auerspergstrase 6. Generalna stavka železničarjev na Francoskem. — Dosedaj stavka velik del žefezničaijcv. pričakuje se splošna stavka, katere se bo deležilo 100.000 železničarjev. Viada hoče strahovati štrajkujoče ter kliče v vojaško službo spadajoče jej železničarje, da bi morali kot vojaki delati službo. Promet z Belgijo in Nemčijo je pretrgan. V Parizu primanjkuje živil. (Halje na peti strani.) Hiša v dobrem stanju, z več stanovanji., krčmo, štacuno iu obširnim dvoriščem, vse ob glavni cesti v veliki vasi na Goriškem, se proda radi družinskih razmer. ¦- Naslov pove naše upravnišlvo. Književnost »Veda«. Jugoslovanska revija. novim letom začne revija pod gornjim izhajati znanstvena naslovom. Uredniki Ustanovljena t vid k h 1800. 1 Drufovka - Gorica Gosposka ulica 3. Tovarniška Kationu HHiija ter po- tre luščili za. čevljarju. Italijo -m\ sedlarje iu knjigoveze i. t, d. Xa$tna strojarna v (^rnieah. tovarna nadplatov. Živinski prašek »Minem'. ¦ '_ Niijboljfe sredstvo za vzdržiti v zdravju ovčjo iu govejo živino. _ ' Ta pmšek jo odebeli, poviša kravam Hjtli dnevno m urlUm tiifek* iu odpnivlj drisko ZALOGA: LEKARNA ,JHINEBYA", THST. Je tudi na prodaj direkino v Gorici: Vir«. v boljših tni rodilu i eaih. Ako se ga ne dobi .Muzzoli. 'i, naj se naroči CENA: Eden zabojček 80 vin. — 10 zabojčkov O K se pošilja povsod poštnine prosto. Knjigarna A. GafaTŠČek =GORICA = Trgouskf dom Corso Verdi 24 In u Gosposki ulici 7 sprejema naročila na vse tu- iit inozemske beletristiene, modne in znanstvene časopise. *>^ ^4«^^ i7%^Lr&^^fr^&^~ •«•*. - «*» «-.« Zadnji ciganski knez umrl. — V starosti 100 let je umrl v Ohio (Amerika) Nikolaj Mihajlo, ki je bil zadnji od ene kulturne države pripoznan ciganski knez. Ker je 1. 1848. tako spretno vohunil proti Avstriji, ga je provizorična ogrska vlada imenovala ciganskim vojvodom. Kot svojega vladarja so ga priznali vsi cigani po celem svetu. L. 1880. se je preselil v Amerika^.:", • ..^TVSvižJč^"" Šahova partija na odprtem morju. — Na dveh ladijah v Atlantskem oc,eanu, oddaljenih druga od druge 450 km^ sta igrala dva spretna šahista partijo šaha. Vsaka poteza je bila -Javljemrtiasprotniku potom brezžičnega brzojava. Igra je trajala 4 ure. Pasivna rezitenca v soli. — Učenci tu učenke v Bavonne (Francosko) so začeli s pasivno rezistenco. ker se jim je dodalo vsak dan še po eno uro. K zadnji uri sicer gredo, toda ne odgovarjajo na nobeno vprašanje učitelja. Pasivna resi-sienca je posebno dobrodošla za one, ki bi itak ne znani odgovarjati učitelju na stavljena vprašanja. Samomor škofa Joviča. — V Zadru se je ustrelit pravoslavni škoi kotorski Dositej Jovič, ki je bil pied kratkim časom odstavljen, ker je manjkalo v cerkvenem skladu StUHKi K. Kavno sedaj se hi imela vršiti revizija, katere se je pa škof /.bal in se ustrelil. Potres na otoku Kuba. Na tem otoku je razsajal močan" potres, ki je /begal vse prebivalce. Proces Haverda. — V Budimpešti se je vršil te dneve zanimiv proces proti Mariji Huverdi, ki je najela dva ljubimca, da sta ji umorila mater, ki je bila skopa in koje denar je hotela imeti hči. Proti Navcrdi in proti obema morilcema se je vršila v Szabadkj že ena porotna obravnava. Haverda je bila oproščena. Pri predpreiskavi je omamila državnega pravdnika tako, da jo je obiskal o polnoči v celici in ji prinesel cvetlic in šampanjca. Haverda je,bila sedaj pri obnovljeni porotni odbravnavi v Budimpešti obsojena na 12 let, njena ljubimca Janosz.v in Vojtha pa na 10. oziroma S let. Lahko-živka Haverda nas živo spominja zanimivih procesov Steiuhcit. Tarnovska tu Sciionebeck. Grozodejstva zblaznelega odvetnika v Rimu. 40 letni odvetnik Fran Mon-cada je hipno zblaznel. Oborožil se je s 3 puškami in z revolverjem, zaprl se v svoje stanovanje in streljal na ljudi. Pozam.* hramba ga je hotela ukrotiti z vodo ali zaman. Ena žena je bila ustreljena, dve drugi težko ranjeni, mnogo oseb pa lahko ranjenih. Policija je ublsla slednjič vrata s petrolejem, vžgala jih in komaj dim je ukrotil norca. Na cesti je bilo na tisoče ijudij. Gozdni požari v Sev. Ameriki. — Po najnovejših poročilih je uničil zadnji go/dni požar v Minesoti I.? vasij. Iimk» oj-v!-, :.«• zgorelo. Požar se je razprostiral im ploščini 25W kvadratnih milj. Poroka princesinje Klementine. — Najmlajša hči prejšnjega belgijskega kralja Leopolda, Klementina, se poroči začetkom novembra z Viktorjem Napoleonom, Glede zapuščine po svojem očetu se je pobotala z belgijsko vlado. Ona dobi 4 milijone frankov, odpovedati se pa mora vsem svojim pravicam do raznih ustanov svojega očeta. Teodor Rosevelt v zraku. — Prejšnji ameriški predsednik Rooscvelt se je vzdignil v St. Loisu z zrakoplovcem Humphrevsom prvič v zrak. Plovba ie trajala tri minute. Rooscvelt se je izrazil, da je bil to najlepši trenotek v njegovem življenju. Boj za 300 milijonov. — Med mestom Amsterdamom na eni in med 203 osebami na drugi strani se vrši v Koloniji na Nemškem zanimiv proces v zadevi zapuščine feMmaršala Pankwiirtz-a. Mesto Amsterdam ne taji, da je sprejelo 900 milijonov, ono le trdi, da je vsa zadeva že zastarela. Zatcv so .sklenili vsi 203 udeleženci, da ustanove društvo v dosego te lepe zapuščine. Imouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam sueia dolžnost! Deset zapovedi o ljudskem Štetju za ~W-- v]>obm^jne- Slovesom — i. Priglasi se edi-nole k svojemu materinemu jeziku slovenskemu! 2. Ne prijavi nemščine ali laščine za -svoj obče vami jeziki 3. Skrbi, da-se vsa tvoja rodovina priglasi k slovenskemu jeziku! 4. Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta in svoje slovenske matere, da ne postaneš izdajaiec svoje krvi in svojega naroda! 5. Ne ponemči in ne poitalijanči se! 6. Ne odtuji se svojemu slovenskemu narodu! , 7. Ne pusti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu! S. Ne pričaj po krivem, da je tvoj ob-čevalni jezik nemški ali laški! °. Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in ne prikrivaj svoje slovenske narodnosti! 10. Tudi se ne daj zastrašiti. če na tebe vplivajo in ti grozijo, in ne daj se podkupiti z denarjem! Imejte to vedno v mislih, in na jeziku, posebno pa letos, ko bodo šteli prebivalstvo vaših krajev! Slovenci, pokažite tedaj za vselej, da se ne daste izpodriniti z zemlje svojih očetov in da prebiva tod od nekdaj slovenski rod, ki zahteva zase enakih pravic! pri vodni stavbi v Podgori. Sto let je on živel poSteno, stsil v grobu je z nogo že eno, zrl smrti je mirno v oko -— ime! je na nogi 1* OHO!" priporoči/jemo kot priznano najSoljšI priddtek š is kavo! Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo tvrdke Albin Boegan v Trstu, ki se peča z barvanjem* pranjem in čiščenjem oblek, raznovrstnega blaga, pregrinjal, kbžu-hovin itd, 2a barvanje se uporabljajo le take b3rve, ki so vstrajne in se dajo prati. — Močenje sukna, čiščenje oblek in dru-zega blaga se vrši na parno silo. — Delo se izvršuje po najnovejšemfnačinu in z največjo natanjčnostjo. Pranje in kodranje peres. Cene zmerne. Za obila naročila se, toplo priporoča ' Anton Jug — Gorica ulica Vetturini Štev. 3. GORICA. GORICA. Mali oglasi. Rajtaiajla pristojbina stane 60 rtn. Ako Je oglu obietncjll se računi u vsako beiedo 3 ?ln. HaJliriprmcilo inserlranje %% trgovce in obrtalke. Koliko Je mvnjftlh Ugovc«v in obrtnikov » Oorici, __, .... Qfl dStftli "-11 <**t« * iHi.lkllil lltllAM Hrt .Mor-- »---- ikJtT u«'In urin IK.xt.ii, kar MeUlovana soba J^j^as!* lUAtdju St. 33.1. lutntnm m odda tudi zaloga b prostim vhodom m odda v najem v ulici sv. Narodno podjetje Hdtel „Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega svela in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. ~ Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi, i j pijače. — Domača in tuja vina. Budjejeviško in puntigamsko" pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. ; lepa zračna soba I Ivana st, 7. A. vd. BeriniCeniki J"edil in p1*36 Gorica, šolska ulica St. 2. oelika zaloga = = oljkfnega olja za gosHloičapje se dobč u „Goriški Tiskarni" fl. Gabršček po 20 »in. komad. prve vrste uMHI tvNk Iz Istre, Dilncljt. KilfiHcBvi i« liei a prodajo na drobno in debelo. Prodaja ta drobao: Kroa -'96, !04, 112, i-20, I-28. 1-36, 144, i'60, 180, 2-, 2*40, u hrii *> 72 fii. —— Na debelo eeue ugodne. ------ Pošilja poštnine pro&to na dom. Posodo se pušča kupca do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni b polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------- mila in jsveC--------- Cene zmerne. Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št 20 Lasti! izdelki oljtatlh barv, lakov, firoaiev iu steklarskega k!*]a. Velika zaloga kemičnih in. rudninskih.' barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za lUkarJe in pleskarje. Točna postrežba, ceae nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & Jančar trgovina oljnatih ban na drobno in diftrio. j Jesen mo-imi Zima I Velikanska izltf -zadnjih novosti za mo*ke in ženske obleke. ¦ Ivančič & Kurinčič j Gorica — Gosposka ulica št. 11. -¦ Gorica. I Edino domače slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseh I potrebščin za šivilje in krojače. I -M "' Novi doltodt ji y#a*oyrstito S j vblnenega angfežkega blaga za rtioške j | žensko perilo &k$:\si$je^ spodnje I 1 I obleke. — Najfinejše bele in barvane | | hlače, spodnja krila, predpasniki I j srajce, spodnje hlače, naramnice, dvrat- ji - jtd. itd. I i niče, ovratniki, zapestnice, itd. l-.J ..^J_ ' (I ---------~---------------'----------------------:-------<-------: ' p^----rr,-------"p '. "¦" ' " '-V-----'>»?'; ¦: .''" *—7 I j Velika iasber j tP«rHo jI volne, žime, perja in sploh vsega, kar velika tzber raznega platna in kotenine j j j spada k posteljni opravi. J | za namizno in posteljno opravo. g Največja izber drobnih predmetov, kakor: vezenin, čipk, trakov, rokovic, I j nogovic, svilenih šerp in okraskov za, obleke, kakor tudi žametov in.svile za okra- i ,', I šenje oblek. — Najnovejši in najlepši uzorci svil za bluze. — Ogromna izbera I • volnenih in bombažastih maj za zimo. , I ,______ «' ¦ I Vsakdo naj zahteva uzorce, katere dobi proti vrnitvi, poštnine prosto in zastonj na dom.: | aospodh*.HMeimte KOL1NSKO CIKOR1JO pri useh irgoulnah 125 edine sio^r^e^ovam© v 140*^1. AGENTE 'za uvodno¦¦ ptiatoili are& išfit-m«.'la velika banka. P*]" s«j visoka provizija,' Shift* 1* ¦ »Mlin in nagrad* «*'»>¦ •Vsak lahko znslnži 20 PO krou na dan. >omtdl»M': tivba poslati na upravnStvo: ,Neue Fortuna" — Buda pest V„ BiSrse, Postfach 18. nouddošJi uzorei za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v dtlavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnion Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši). * Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina razncrslnih uzorceo blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih to varen najrazličnejših za vsaki stan. Zadnje novosti sukna, volno, flanele in forštajna so došl« v veliki množini in se prodaja po najnižji ceni v niaiui-faktnrni trgovini llcrižet & Koritnlk -- ttorica vogal Corso Verdi in Šolska ulica štev. Šolske knjige za ljudske in srednje šole, učiteljišče $ najnovejših izdajah X, . a . m vso drugo šolske Šolske zvezke = ^m™ = na drobim in debelo j o najnižjih conah ima v zalogi Goriška tiskarna A. Gabršcek V GORICI Trgovski dom, Corso Verdi 24. Lekarna Cristofoieiti v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE J Peter Gruden & Comp Komisijsko & agencijsko podjetje Stolni trg St. 9. GORICA Piazza imamo šf. 9 Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in deželi, da zastopam sledeče »vrdke: Zastopstvo in zaloga moke I. Bončar, Domžale - „ „ „ umetnega lsdu V. Taaer, Gorica testenin rPekateteu Znideršič & Valenčlc, H. Bistrica jedilnega olja F. & 6. ffliacola, Trst raznih likerjev Franjo Pokorv, Zagreb zavarovalne zadruge „Croatia proti požaru, Zagreb in razna draga zastopstva. - Priporočam se cenj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, da se bodem z največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo z odličnim spoštovanjem udani Peter Gruden & Ccmp. z znamko sv. Antona Padovanskega. % A Zdravilna »noč i>h % kapljic je nrjirekosljiva. ^ fc \t&i" ^ ~ To knjsl jice vredijo • !EMiOTSit''«'>it redno prebavijanje, i če se jih dvakrat na dan • po jcdno žJičlco popije. V Okrepe pokvarjeni že- 7 lodec, more, da zgine J ,ka' v kratketik t&m omo- * tica in životua lenost (mrtvit). Te { kapljice tudi store, da Človek raji je. $ Cena steklenici 60 vin. | ErislofoictfijGva pijača iz kino | A ? in 7nlrt7a najboljši pripomorete pri 4 L1U /OlUiid, zdravljenju s irskinim oljem. V A • I Ena steklonica stano 1 krono 60 vin. ¦ Ugodna prilika! Prod.i so pod ugodnimi pn"<- > dobičkiiHosiio posestvo /. lopo Jiiši.. vino^rndi, njivami in (ravniki na pi • j.v/.ium ktnju v (iorici. Jako pripravno za gostilno. Natančneje se i/.vt'> pri t.r. I *«*li , Lehanu, Št. IVtcrska ulica v <{:»riei. 4) -«>•.«> •¦#<*.•<»•• ¦•¦•¦•¦•««>• Bdlikovana -pekarija in siadciGarna . Andrej lajl 114 I 4'M Vttr8tvena zna*«^«: „Sidro" It 111 Ka feinlrnent. Gapilci comp. j^j " Gorica Te kal išče Frana Josipa štev. 2 Podružnica v ul. Hunieipio št, 2. Sprejema naročila za vsakovrstno peevo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, kolače za biiinance,i poroke itd. —Vsa naročila izvršuje točno in solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. Agro-Hlerkur J v Ljubljani. (JFtuli)i prostori UatK% ^Mfi)o$a tilica sM. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. Agro-Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo- == vanje blaga . POZOR! Umetna gnojila, galica, žveplo,krmila, semena,stroji in orodja. POZOR! Vžim, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo* Žita, moka, olje, iUl. Agro-Merkur preskrbi sploh vsago blago. — Agro«Ierknr knpnje vse pridelke , - in izdelke, ±=r------t Cene iiajSifOdnejše! Postrežba tovna! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke! N«dom«at«k sa An!(er-Pain-Expel!er je povsod pripoznano kot najboljšo sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z nago varstveno znamko „si. drOO", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA „xlatem leva" t Pragt fJL I isabothgus [ll 1 Dntrno m: so šle v. 5 nova. mpotujtaji. One hvvs. koiiluiroiire. GORICA le u Gledališki al ^ 14 + M. Ga! + § Kilni pasovi. — Preveze za život. ( | Elastične nogovice in preveze za i 'j* krčue žil«. Ortopedičm aparati in , | . razne priprave, za bolnike. ; bs Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorji, i n termometri, raznovrstni klistirji, -% zračne blazine in vsi gumijasti i * predmeti. g Parfumi, mila, glavniki, ščetke za | S zobe, ogledala, Čevlji za deževno j p vreme in nepremočljivi dežni I plošči. ! Bretelle. F r* tel le. le v POZOR! Gledališki ulfet ni. 14. Častite dame! Ne obotavljate se več in prepiiCiiti* se s poskusom, da !*HiKgmiaUl* no kremo. En komad ,,LA NOLA' prodaja «e za 70 vio. Dobiva < v Gorici pri sledečih tvrdkab : 1" o r o š. '¦• Dro b n i č i n d r u g, Ivaiiči*. Vi KurinO č , Fran Novak in na Jesenicah pri jjosp. ^^ Šinkar. ¦ DUlJTiV Kdor hoče nepn^recir^ LlSillfitf naročiti, Senui s<- poš-'x po sprejetju v naprej nakazanega zneska poi dneata za K 4 50 aH pa 1 ducat za K 8 frauko. | izgotavlja edino = J. PILNACEK = Hradec Hr^loiič, na Češkem c. in kr. duorni 2a'ogotelj. siijrj čtS^n t- -, ujrm toaletneg i mila, parfumoo. crrkrenih. * vodenih in pohiuo5čenih sueč, nfu.idnih «>',{¦ arinouiti parafinouih smik. N;i prodij hišam |>«d lastno ostankov rumburšksga platna |>nr vr>»i- in hi. z liil> l'!.i.i.. ;i; i.!|,„,. ,,. M»'.t». ir 0.t.,nki m. u..jhnM> \r-t- ter prui.r-.i P" m- ni i-ii zavoj. "» ki.' ki \«<'W-no 40 tn»r, plut« -. 159 tucatov rjuh brez šiva, ki so {»> 2T5 i\n lirnko. Hjdhe so lopo zar»!'iji-i!e ter p<>|)oln<>iii.i l>rci naj»;il{«. iuiu\t»n)i- zu 'naj^i'.š.i 1.al«. 1 k«-s >t.*r,. K :hv» vin. Niijniiiiijša f^ilj^tci je (i >;!iii in sicvr ;.« jn.victju. POZO)!! Slal.p.ir:i »iln^i u- r.i2|i..Mljai.i. Aku U\,\