fOSrmSK FEACAKA V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 34 • 16. AVGUSTA 1957 • LETO XVI. • GENA 10 DINARJEV PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! NEKDO JE TELEFONIRAL — Halo. je tam uredništvo Delavske enotnosti? — Da. prosim ... ? — Ce nimate drugega dela kot da se ukvarjate s tako neumnimi malenkostmi kot so v članku »Trgovina na tehtnici«, potem raje zaprite štacu-no • •. In je zaprl telefon. Tega je res pogrelo. Torej smo svoj namen vsaj delno dosegli- V trgovinah naj namreč uvidijo, da hočemo potrošniki za pošten denar tudi pošteno mero in pošteno blago- Analiza Centralnega higienskega zavoda je pokazala glede tega kaj klavrno podobo, ki ni v čast našim trgovskim podjetjem. Neumne malenkosti — je dejal ta brezimeni- So te stvari zares »neumne malenkosti«? Povprečna . delavčeva plača znese po letošnjih tarifnih pravilnikih 10.489 dinarjev. Vsak delavec mora dandanes torej preklicano premisliti, kako bo obrnil vsak dinar. .Vsako stvar si mpra kupiti v tr-gcvilni in na trgu. Delavska družina pa se ne pojavi na tržišču le enkrat na mesec, marveč skoraj vsak dan, da bi bile »slabe vage« in slaba kvaliteta lahko »neumne malenkosti«- Skoraj vsak dan je na trgu ali v trgovini in če je vsak dan kakšna »malenkost«, v potrošnikovo škodo, se jih nabere čez mesec toliko, da niso več malenkosti, ampak kar občutna, sicer nekalkulirana, postavka proračuna delavske družine- Zša nas potrošnike je vsak dinar dragocen in pričakujemo, da bomo dobili za pošteno plačilo tudi pošteno blago. Da — za moralo gre! Spominjam se še nekega drugega primera, ki osvetljuje to stvar še z druge plati. Prijatelj mi je zadnjič pripovedoval tole zgodbo- — Najel sem potrošniški kredit, da bi si obnovil posteljnino- No, in je šla žena v trgovino po šest flanelastih rjuh. Izbrala jih je. lepo so ji jih zavili, plačala je in jih prinesla domov- — Poglej, saj je sedem rjuh! — Ah, ni mogoče! Jaz jih res nisem štela, ker so jih prej zavili. Steli smv še enkrat. Res, sedem jih je bilo. — Jej, kaj bo pa zdaj, se je ustrašila žena. — Kar nazaj jo nesi-Prodajalka ima blago prav gotovo prešteto in bo morala to rjuho plačati iz svojega- To se ji bo preklicano poznalo, saj gotovo ninua velike plače, da bi si lahko privoščila takle vic. In je nesla rjuho nazaj. —■ prinesla sem eno rjuho nazaj- Zmotili ste se in mi jih zavili sedem namesto šest, kolikor sem jih naročila in plačala- Tega, kar se je potem zgodilo, še sam danes prav ne razumem, je nadaljeval prijatelj. Veš, kaj je bilo? Smejali so $e ji, češ, saj imamo tolikšen in tolikšen odstotek dovoljenega kala, ali kaj so ji že govorili, in se nam to pri tolikem prometu ne bi prav nič Poznalo- Zdaj, ko ste že tu, moramo rjuho pač vzeti. Od takrat se Je žena zaklela, da bo tiho kot riba, če se ji bo še kdaj še kaj podobnega primerilo. No, tega se ne drži, saj je zadnjič prav tako vrnila cenar, ko so ji namesto od petstotaka vrnili denar od tisočaka. Sama je pa tudi že »gor Plačala« pa ji niso hoteli Priznati, da je plačala s tisočakom in ne s petsto-takom. Tega, da Je za svojo poštenost doživela Posmeh, tega še do danes ! ni Pozabila- Takšna je zgodba- Malenkost? Ne — za moralo ere! ' Pretekli teden smo obiskali tri podjetja v celjskem okraju, da bi se podrobneje seznanili, kako so opravili popis in opis delovnih mest. Izbrali smo: Tovarno emajlirane posode in celjsko oinkarho, ne da bi prej vedeli, kako je s to rečjo pri njih, ter tovarno nogavic v Pol zeli, v kateri pa je bil že prej član komisije Republiškega sveta sindikatov in nas je on nanjo opozoril. Seveda se ugotovitev iz samo treh podjetij ne da posplošiti, vendar nas že ti primeri lahko opozore na marsikaj, kar smo pri analitičnem ocenjevanju delovnih mest prezrli. Torej, kaj smo zvedeli? TOVARNA EMAJLIRANE POSODE: ZAKAJ BI RIU MI SPET PRVI? V CINKARNI VELIK NAPREDEK PROIZVODNJE Iz razgovorov, daai mnenja niso povsem enotna, se da posneti, da so lani opisali in popisali vsa. delovna mesta v podjetju, jn to na pobudo njihovega strokovnega združenja in republiškega sekretariata za delo. Dvajset delovnih mest p,a so tudi analitično ocenili. 'Nekateri predsedstva Republiškega odbora. Zdaj, ko bodo dobili delavci anketne liste, pa bo treba vsekakor sklicati sestanka po obratih, da bi delavcem razložili, za kaj gre. Član izvršnega odbora pa je sodeloval pri delu prve komisije, zdaj bodo1 imenovali novega. V celjski cinkarni so proizvodnjo cinka povečali v prvem polletju letos od 185 na 255 kg na človeka. Istočasno so dosegli, da zdrži ena reto rta kar 24 dni, medtem ko je prej držala največ 10 ali 14 dni. — Na sliki pridobivanje cinkovega belila. trdijo, da so to opravili že lani, anaiitik pa nam je zatrjeval, da je bilo delo končano letos marca. Vendair njihov popis in opis delovnih mest ni napravljen povsem tako. bot je to, predpisano z odredbo, M je izšla letos Ob koncu januarja, saj na nekaj vprašanj nimajo odgovorov. Zdaj so ustanovili novo komisijo, ki bo izvršila anketo delavcev ter opisala in popisala delovna mesta po predpisanih obrazcih, pri čemer ji bodo bogato služili podatki že izvršenega popisa. Vse to bodo obenem z analizo in ocenitvijo delovnih mest, kot je predpisano za drugo fazo, opravili do 31. oktobra letos, torej prvo in drugo fazo skupaj. Podatkov iz prvega popisa še niso analizirati, ker po njihovem mnenju niso takšni, da bi lahko služili za analizo. Prevladuje mnenj,e. da je bistvo analitične ocene v tem, da bo vsak dobil takšno plačo, ki mu pripada; na organizacijo proizvodnje pa analitična ocena ne bo dosti vptivala, ker je to že stara tovarna z utečeno proizvodnjo in ker se s proučevanjem razmerij v tovarni bavijo že pet let ter so ugotovitve sproti uveljavljali tudi v tarifni politiki. Predsednik sindikalne podružnice nam je dejal, da se sindikat posebej doslej ni bavil s temi vprašanji. Izvršni odbor podružnice- doslej 0 analitični oceni še ni razpravljal, ker se je to vprašanje sploh šele zdaj načelo in ni bilo nikakršnih navodil. da je to tudi naloga sindikata vse do nedavne seje To je kratek povzetek razgovora o poteku analitične ocene v tej tovarni. K temu dodajamo še to, da so čakali z delom zato, ker so delovna mesta že lani popisali in opisali; takrat so hiteli, zdaj pa so se bali, da bi prišla še kakšna navodila in bi se morali lotiti dela znova. »Zakaj naj bi bili ipri nas spet prvi...?« V celjski cinkarni pa je stvar drugačna. Tam so delovna mesta znova opisali in popisali, čeprav so jih že lani. Ilovnimi mesti, kar pa bo seveda vplivalo tudi na notranjo razdelitev dohodka. KAJ LAHKO SKLEPAMO IZ TEGA? Predvsem moramo ugotoviti, da bo analitična ocena delovnih mest šepala predvsem tam, ker jo smatrajo za nekaj, ka,r morajo narediti, ker je to z uredbo predpisano. Kjer tako mislijo, od analitične ocene ne bo veliko haska, saj se jim bogatega gradiva ne bo zdeio vredno temeljito proučiti. Tam pa, kjer so se že sami prej dokopali do spoznanja, da morajo vsako delovno mesto znanstveno proučiti in to vse od gibov do do-' stave materiala, do revizije tehnološkega postopka, delitve proizvodnje na posamezne faze in delovne operacije, tam so odredbo Zveznega izvršnega sveta sam o pozdravili, saj jih je vzpodbudila, da so se tega dela resno in z vso zavzetostjo lotili, če so že prej oklevali, ker so se zavedali, kolikšno delo bi si naložili na rame. Tako v cinkarn; kot v tovarni nogavic v Polzeli se podatkov iz opisa in popisa delovnih mest že zdaj' poslužujejo, ne čakajo, marveč že zdaj razmišljajo, kaj bi se dalo izboljšat; v organizaciji proizvodnje. V Polzeli so n. pr. delavke predlagale, naj bi smotrneje uredili V Jugoslaviji se te dni mudi aa obisku generalni sekretar Generalne konfederacije dela Italije tovariš Giuseppe di Vittorio. Ob prihodu v našo domovino ga je sprejel predsednik Zveze sindikatov lugosiavije tov. Djuro Salaj. e * o dovoz materiala k strojem, da se same s tem ne bi mudile in da bi racionalneje izkoristile stroje. To so takoj uredili. Ni torej dovolj, da stvari le ugotavljamo, marveč se je treba takoj lotiti reorganizacije. V marsikateri tovarni se je namreč pokazalo, da je takih neskladij v proizvodnji toliko, da bodo morali trdo de,ati nekaj let, da bodo vse odpravili. In zakaj naj bi zdaj čakali? Tudj primeri iz teh treh tovarn potrjujejo ugotovitev Republiškega sveta sindikatov, da so stale sindikalne organizacije za časa prve faze analitične ocene precej ob strani ja da so se v glavnem bavile s pripravami na kongres delavskih svetov Jugoslavije. V Polzeli in cinkarni so se sicer potrudili, da bi pojasnili delavcem pomen analitične ocene, zdaj pa bi se morali zavzeti za to, da delavce seznanijo z ugotovitvami opisa in popisa in da postavijo jasna stališča, po kakšnih meritih naj se zdaj v drugi fazi ocenjujejo delovna mesta. Tega seveda sam; v podružnicah ne bodo zmogli, marveč jim bodo morala pri tem pomagati tako vodstva strokovnih sindikatov, kot okrajni in občinski sindikalni sveti. Povsod tam pa, kjer so kolektivi mnenja, da analitično ocenjujemo delovna mesta zgolj zato. da bomo popravili tarifne pravilnike, b; se morala sindikalna vodstva močno potruditi, da bi ovrgla to zmotno ram1 nje. KAKO SO OPISALI IN POPISALI DELOVNA MESTA V TREH PODJETJIH CELJSKEGA OKRAJA IZKORISTIMO IZSLEDKE opisa in popisa delovnih mest in takoj odpravljajmo neskladja v proizvodnji! rr„ trr | "B K Z ■ . " ' .,^r-H n TO J A V K E I © Sindikalni svet v Slovenskih Konjicah bo v kratkem sklical posvetovanje vsega sindikalnega aktiva na svojem področju, na katerem se bodo pomenili o izvajanju nalog kongresa DS ter ostalih tekočih vprašanjih. — L. V. . @ Kmetijske zadruge v konjiški občini se že pripravljajo, da se njihova trgovska in obrtna podjetja osamosvojijo, nekatera pa bodo ukinili. O vseh nalogah, ki jih bodo morali v tem oziru izvesti v teku prihodnjih mesecev, so razpravljali že upravni odbori KZ, občinski odbor SZDL in pa seveda tudi zaposleni delavci in uslužbenci v teh podjetjih. Seveda bodo pri tem imele odgovorno nalogo tudi sindikalne organizacije, ki obstajajo pri vseh kmetijskih zadrugah v občini. — L. V. © Pretekli teden se je v Slov. Konjicah prvič sestal upravni odbor posredovalnice za delo pri občini, ki je bil imenovan od občinskega ljudskega odbora. Na prvi seji so razpravljali o tekočih nalogah, pravicah in dolžnostih upravnega odbora ter s tem v zvezi sprejeli nekatera priporočila. Predvsem so člani upravnega odbora bili mnenja, naj bi se mlajši delavci, ki so na seznamu začasno brezposelnih in dobivajo podporo, čimprej zaposlili. Kolikor pa ne bi hoteli sprejeti primerne zaposlitve, bi se Jim podpora ukinila. Iz poročil je bilo tudi razbrati, da ima posredovalnica, čeravno je bila ustanovljena šele pred nekaj meseci, že dokaj dobre stike s podjetji, s sindikalnim svetom in arbitražo, ki rešuje delovne spore. — L. V. © Pododbor obrtne zbornice v Slov. Konjicah je na zadnji seji ugotovil, da je v občini še vedno opaziti rahlo upadanje obrtnih obratov, tako zasebnih kot tudi socialističnih. Delno je temu včasih kriva obdavčitev ali pa se delavci v obrtnih obratih raje zaposlijo v industriji. Pododbor je postavil tudi več komisij, ki bodo vodile vmesne izpite vajencev raznih strok. Obsodil je tudi dejstvo, da je v občini še vedno precej šušmarjev, ki delajo nekaznovano, in je zato predlagal občini, da jih strožje kaznuje ali pa naj si vzamejo obrtna dovoljenja, seveda če imajo zadevne pogoje. Na seji so postavili tudi poseben odbor, ki bo do jeseni pripravil skupno kulturno in družbeno prireditev vseh obrtnih obratov v Konjicah. — L. V. @ V prvem polletju letošnjega leta so v anhovski cementarni dosegli Lepe uspehe v proizvodnji- V proizvodnji cementa so dosegli plan za 51,83 odstotkov, v proizvodnji kič rokerja so ga realizirali za 52,91 odstotkov, v proizvodnji; salonita pa za 58,91 odstotkov. Fimačni plan so realizirali' že na 54,73 odstotka. — K. L. © Sklad za vzgojo strokovnih kadrov go riškega okraja, iki znaša 34 milijonov dinarjev, je upravni odbor sklenil -razdeliti za dograditev trgovske vajenske šole v Novi Gorici, za adaptacijo vajenske šole pohištvene stroke ter za preureditev prostorov 'kmetijske šole v Ložah pri Vipavi. — K. L* © Okrajni odbor Zveze borcev v Novi Goric; posveča veliko skrb obrokom padlih borcev- Letos je omogočil prijetne počitnice 40fl o-trokom v Valdoltri pri Črnomlju. Skupaj je iz soriškega okraja taborilo nad 1500 otrok- — K. L. ■ 46 Osnovna organizacij a Zveze borcev NOV v Štorah se skrbno pripravlja na veliko partizansko slavje, ki bo 1. septembra na Teh-arjiih pri Štorah. Tega dne bodo razvili svojo novo zastavo. — J. M. © V okviru občinskega praznika občine Domžale so bile tudi športne prireditve papiimičarjev Slovenije. V spontanih igrah jie bila naj-boljlša ekipa Papirnica Videm--Krško- Poleg tega so imeti ob tej priliki domžalski sindikalni aktivi 'tek okoli Doimž-al. Pohvaliti moram-o delovne kolektive iz Domžal in okolice, da so prispevali k uspehom praznovanj občinskega praznika. — D- V. - © Brisil-ne upra-ve v tovarni »Svilanit« v Kamniku, ki je bila uvedena v septembru 1956. ni več. Sklep o prenehamj-u prisilne uprave je dal Občinski DO Kamnik, ko je ugotovil, da podjetje spet normalno posluje, — D- V. © Pred dnevi je tovarna »Kamnik« v Kamniku slavila 105 letnico svojega delovanja- Ob tem jubileju so v kulturnem domu priredili razstavo, ki prikazuje zgodovino tega podjetja od njegove ustanovitve pa vse do današnjih dni. — D. V. © Deitovni kolektiv Kmetijskega pos-eistva »Pšata« je v zadnjem času mnogo storil za napredek kmetijstva. Posebno lepe uspehe dosega v proizvodnji mleka. Saj Po sedanji-h podatkih znaša povprečje letošnjega prvega polletja na kravo okoli 2-000 -litrov. — D. V* © Vse kaže, da se bo sčasoma v konjiški občini omilila stanovanjska kriza. Prav ta mesec dokončuj e gradbeno podjetje Beton iiz Ce-lja 16-stanov-a.njskii blok. V knaltkem namerava pričeti z gradnjo šeststa-novainjskega bloka tovarna u-snja Konus- Poleg te-ga pa je v načrtu, da bodo letošnjo jesen začeli graditi dvostanovanjski blok Komunalna banka, občina. Lip in K ost roj. Vse to kaže, da bo nekaj družin, ki že dalj časa čakaj-o na primerna stanovanja, sčasoma le prišlo na vrsto- — L. V. © Na posvetovanju sindikalnega aktiva konjiške občine je poročal o delu kongresa dela-vskih svetov delegat tovariš B-oja-n Leskovar iz TKO Zreče. Ob tej priliki je bil sprejet sklep, da bodo sindikalne podružnice v teku tega meseca pripravile sestanke svojega članstva, na katerih bod-o delegati, ki s-o se udeležili kongresa podali svoja poročila. Iz konjiške občine sta bila kot delegata tovariš Bojan Leskovar in tovariš Franc Ribič iz tovarne usnja Konus v Si-ovemjskih Konjicah- — L- V. > © Zadnjega zasedanja delavskega sveta tovarne us-nja Konus, ki je imel na dnevnem redu polletno poročilo o gospodarjenju, so se udeležili tudi predstavniki sosednje tovarne kovanega orodja v Zrečah. — L. V. © Z letošnjo gradnjo stanovanj iz sklada za gradnjo stanovanjskih hiš bo vsaj malo ublažena stanovanjska stiska- Občinski ljudski odbor v Črnomlju gradi šest stanovanjski Mick pri tovarni »Belit« ter stanovanja pri šoli na Vinici- V izdelavi imajo načrt za devetstanovanj ski blck v Črnomlju, ki ga bodo začeli gradit; še to jesen, © Na prosčavah občinskega praznika v Zagorju je t sodelovala tudi Svoboda II, ki je preteklo soboto uprizorila na telovadišču Partizana komedijo »Poslednji mož«* © Pri Republiškem s-v-etu ZSJ za Hrvatsiko s-o ustanovili posebno komisijo, ki bo vodila priprave sindikalnih organizacij na volitve zborov proizvajalcev v občinah-Jeseni bodo izvolili zbore proizvajalcev v vseh 300 občinah. © Delovni kolektiv elektrarne Fala se vneto pripravlja na proslavo 40-letnice te naše prve elektrarne na Dravi. © Na izrednem zasedanju plenuma Okrajnega sindikalnega sveta v Trbovljah so se pogovorili, kako bodo proučili gradivo kongresa delavskih svetov. Plenarnega zasedanja so se udeležili tudi vsi delegati ‘kongresa iz tega ckraj.a in so obljubili, da bodo obiskali vse delovne kolektive- Priporočili so, naj povsod skličejo zasedanje svetov ter gradivo kongresa podrobno pr-cuče. Posebej so cpo-zorili na to, da ni dovolj, če delovni -kolektivi le proučijo gradivo kongresa, marveč je treba delo delavskih organov upravljanja vsfcladiti z napotili kongresa ter jih Uresničiti- © Delovni kolektiv tovarne nogavic v Polzeli ®i je v Piranu uredil počitniški dom- Dobili so staro stavbo, v katero -s-o investirali okrog dva milijona dinarjev- Oskrba v domu stane 300 dinarjev na dan za člane kolektiva, za ostale pa 400 dinarjev. Dom leži tik ob morju in 'ma 22 postelj. Stavba je ocenjena na okrog 150.000 dinarjev. © Pretekli- ponedeljek so v tovarni nogavic v Polzeli odprti tovarniško menzo. V njej bodo dobili člani kolektiva mrzlo in toplo malico, kosilo in večerjo. Kosilo bo stalo 60 dinarjev, večerja pa 40 dinarjev- Zaenkrat se je prijavilo le okrog 25 ljudi, zmogljivost kuhinje pa je za sto ljudi- Pričakujejo, da se jih bo aboniralo še več, čim bodo videli, kakšna je hrana in preračunali, da se jim bolj splača braniti v menzi ko-t kuhati doma-V podi-etiu je okrog 40 vajencev, ki jim je menza nadvse dobrodošla. ~ POLLETNO POROČILO PODRUŽNICE RAVENSKE j ŽELEZARNE < Ne razkošnih stanovanj Zadnjega julija je izvršni odbor sindikalne podružnice ravenske železarne .polagal obračun svojega dela v prvem polletju letos. V tem podjetju je to skoraj že tradicija, ki ®o se je držali kljub drugim opravkom, ki so jih imeli' zadnje čase s pripravami na kongres delavskih svetov Jugoslavije in okrog analitične ocene delovnih mest. Drugod pa so ta običaj morda letos malo zanemarili. Prvo polletje obeležujejo zlest; uspehi v proizvodnji, saj so plan 'presegli, prodali pa tudi več blaga 'kot v istem obdobju lani. Pri tem je odigral močno vlogo novi premijski pravilnik zlasti glede zmanjšanja izmečka in večjega izkoriščanja ka.paci. U ZAKLENJENIMI TRATI Bilo je ob dveh popoldne. Sirena je tulila konec dela. Na dvorišču tovarne se je pred vrati nabrala množica de* lavcev in delavk. Radi bi šli domov, toda vrata so bila zaklenjena. Pri vratih dva vratarja. — Odprite vendar. Otroka imam v Didu in moram ob dveh ponj, je klicala neka delavka ter se rinila skozi množico k vratom. — Družina me čaka, skuhati moram kosilo, je vpila druga. — V menteo moram, ob treh jo zaprejo in potlej ne bom dobil kosila, se je oglasil tretji. Vpitje. Nekateri lezejo čez ograjo. Zunaj pred tovarniškimi vrati se je nabralo precej ljudi. Radovednost pasejo •— kot po navadi. Sl V DVOMU © kakšne so tvoje pravice © iz delovnega razmerja? © Odgovor najdeš v »DELAVSKI ENOTNOSTI« NOVA PODRUŽNICA NA KOZJANSKEM Vsi so naši naročniki Pred nedavnim je bil v novi tekstilni tovarni in podjetju za izdelavo konfekcije »Kozjanska« v Kozjem pri Planini nad Sevnico ustanovni občni zbor sindikalne podružnice. Razen 68 članov tega kolektiva, ki so se vključili v to sindikalno organizacijo, so občnemu zboru prisostvovali tovariš Franc Spole-nak, član Okrajnega sindikalnega sveta Celje in predsednik Občinskega sindikalnega sveta Šentjurij, tovariš Edi Kropi in še drugi zastopniki oblasti' in organizacij te občine. Ob tej priliki so sprejel; več pomembnih sklepov za bodoče delo sindikalne podružnice in samega podjetja. Med drugim so soglasno sklenili, da se bodo vsa član; tega kolektiva naročili na naše gladilo. Ker je v občini Kozje več sindikalnih podružnic, nekatere bodo še ustanovili, so predlagali Okrajnemu sindikalnemu svetu v Celju, naj v 'tej občini ustanove samostojen občinski sindikalni svet. OSS Celje je že sklenil, da bodo v kratkem času sklicali ustanovni obenj zbor. Smrtna nesreča v mežiškem rudniku Pred kratkim so položili v Mežici v zemljo sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov tov. Roka BRODA, ki se je smrtno ponesrečil pri delu v jami na obratu Union. Sodelavec — očividec nesreče kopač Anton Pikalo, čigar pomočnik je bil pokojnik, pripoveduje o pretresljivem dogodku: »Polnila sva vrtini za odstrel, vložila sva že 30 nabojev ln nisva opazila, da bi se material vsipal ali se pomikal proti drči, V trenutku pred nesrečo je stal Brod na levi strani od kopa pred žrelom, Jaz pa 2—3 m više na levi. Takrat se je sprožil plaz. Brod je imel svojo svetilko tam, kjer se Je začel material premikati. Takoj sva oba prenehala delati. Brod je skočil po svojo svetilko, pa je začelo vleči tudi njega, začel se je pogrezati. Odnašalo ga je navzdol proti žrelu. Naenkrat je popolnoma Izginil, zasulo ga je kamenje. Slišal sem ga, kako Je vpil: »Zasut sem, hitro mi pomagaj!« Ni ga bilo videti. Hitro sem obvestil ljudi. Ko smo pričeli z reševanjem, je bil še živ. Noge so do kolen molele lz kamenja. Ko smo ga potegnili ven, smo takoj pričeli z umetnim dihanjem, ker ni kazal znakov življenja. A zaman. Strokovnjaki pravijo, da je moral biti nekje tam nepredvidena praznina, v katero se je začel grušč pogrezati Iz teh ali onih vzrokov In se je sprožilo premikanje mas. Pokojni BROD Je bil spoštovan, dober delavec, Član Centralnega delavskega sveta rudnikov Mežica ln se je resnično trudil za dvig proizvodnje in Je bil na mestu tudi kot politični delavec. Rudarji so ga v velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, njegov spomin pa bo ostal še dolgo živ med podpeškimi rudarji. M. H. Naenkrat se vrata edipro. Ne_ komu se jih je posrečilo. Množica pritisne ven. Vratarja spet »vzpostavita red« in zapreta. Zunaj stoji nekdo. Rad bi prišel noter. — Kaj bi pa vi radi? ga opazi vratar. — Prišel sem predavat. Za zdajle ob dveh je napovedano predavanje. Posredovat je moral nekdo od sindikata, da so ga spustili noter. Dvorana je bila polna. In potem je bilo predavanje o vtisih s kongresa delavskih svetov Jugoslavije, o sklepih in napotilih kongresa, o njegovem velikem pomenu za nadaljnjo rast socialistične demokracije pri nas — potem ko so zaklenili vrata ... K temu dogodku pravzaprav ne bi bilo treba komentarja, saj vsi prav dobro vemo, da tako ne gre, da se je to že preživelo in da tega niti takrat, ko so bile take stvar; pogostejše, m nihče odobraval. Ati so organizatorji tega predavanja poimielilj na fpošledijce takega postopanja? Glejte, predavanje je bilo o kongresu delavskih svetov Jugoslavije, na katerem je bito toliko besed in sklepov glede nadaljnjega poglabljanja socialistične demokracije dn socialističnih družbenih odnosov pri nas, organizirali pa so ga na način, ki nima z demokracijo prav nikakršne zveze. Predvsem kaže tak postopek veliiko nezaupanje v delovni kolektiv, ker niso verjeli, da bodo delavci In delavke prišli na predavanje, ker so se bati, da jih te stvari ne bodo zanimale. Če pri njih morda predavanja ne uspevajo, hi morali najprej sami sebe vprašati, zakaj ljudje ne hodijo na sestanke in predavanja, ne pa da zaklenejo vrata in tako »rešijo situacijo«, da se ne bi morda »blamirali« pred predavateljem. Najbrž ima kolektiv že slabe skušnje glede sestankov in predavanj, saj smo vsi itaki, da ne gremo na predavanje, če že vnaprej vemo, da ne bo zanimivo. Na to naj bi pomislili organizatorji, ko pripravljajo predavanja. Le malo pa je verjetno, da delavcev ne zanima, kako je bilo na kongresu delavskih svetov, saj priča o tem velika udeležba na takih predavanjih v drugih delovnih kolektivih. Zakaj potem take metode? Povsem jasno je, da so take hote vpraša, kakšno je delavsko upravljanje v taki tovarni, kjer se poslužujejo celo takih metod. Takole od daleč bi človek dvo_ . mil, da je glede tega vse v redu in prav. Se vam mar ne zdi tako? Kako naj potem član kolektiva te tovarne misli o besedah o demokraciji, če jiih mora poslušati za zaklenjenimi vrat:? Piši me v uh pa talca demokracija, ki je zgolj v besedah, si bo vsak brž dejal. Do takih zaključkov se lahko metode kaj slabo spričevalo de- dokoplje človek, krivi pa so jih la družbenih organizacij v tem kolektivu, da se raje poslužujejo metod prisiljevanja kot metod prepričevanja. Ko človek kaj takega posluša, se tudi ne- organizatorji, čeprav tega niso nit; najmanj hoteli in čeprav so imeli morda le dober namen. Od tega pa je več škode kot koristi. V MTT so ustanovili aktiv Zveze borcev Ze lani spomladi smo se člani ZB v Mariborski tekstilni tovarni meniti o tem, da bi kazalo pr,; nas ustanoviti odbor aktiva * Zveze borcev. Dosti; je _.a-mreč vprašanj, ki bi jih moral tak odbor reševati, od zaposlitve na primernih delovnih mestih do pomoči pri strokovni Izobrazbi in propagande. No, zdaj je bil po daj šem čari tak odbor vendarle ustanovljen. Najprej smo izvolili v odbor pet, na drugem sestanku pa sedem članov. Oboiru vsestransko pomagajo tako sindikalna podružnica, tovarniški komite kot uprava podjetja. Ena-izmed prvih akcij odbora je bila prireditev izleta v partizanske kraje in v rojstno vas tovariša Tita. Na pot smo se podali zadnjo nedeljo v juniju. Obiskali smo grobove talcev v Frankolovem, s; ogledal; železarno v Štorah, kjer so se tudi navdušili, da bodo tudi tam Člani Zveze borcev iz Mariborske tekstilne tovarne ob rojstni hiši tovariša Tita v Kumrovcu. ustanovili tak odbor. Dalje smo si ogledal; kraje na Kozjanskem in končno prišli v Kumrovec. Pot nazaj nas je vodila preko Rogaške Slatine in gradu Štatenberg. Povsod na poti smo se ustavili; pri spomenikih iz NOB in počastili spomin na padle borce za svobodo. tet. Vendar bo treba premijski pravilnik še dopolniti. in postaviti še trdnejša gospodarska meriila za premije. Predvsem naj bi delali premije ea prihranek na materialu in pogonski energiji, kjer koli je to možno izmeriti, razen tega pa tudi za izboljšanje proizvajalnega procesa. Na zborovanu so sklenili, naj odgovorna komisija temeljito prouči . ta vprašanja, saj ji nudi opis in popis delovnih mest glede tega obilo gradiva. *Na zborovanju so se dotaknili tudi hiigienskiotehnične zaščite. Ko sio v začetku leta sprejeli na delo več novih delavcev, se je bito bati, da bo število nesreč poraslo. Temu pa ni bilo tako, marveč se je celo znižalo. Težak pa je še položaj v kovačnici, kjer so težki delovni pogojiti Delavski svet je že ustanovil komisijo strokovnjakov, ki to vprašanje posebej proučuje. Ko so potem prešli na stanovanjsko vprašanje, ki je v teh krajih še vedno zelo pereče, se je razvila debata o tem, kakšna stanovanja naj grade: velika in z vsem udobjem, ali raje manjša dn cenejša. Odločili so se za to, naj bi gradili raje več in cenejših stanovanj, saj bodo na ta način z istim denarjem rešili stanovanjski problem za več članov kolektiva. Med drugim so govorili še o Sistemu plač, pri čemer so od-1 klonili uravnilovko kot škodljiv pojav v nagrajevanju. D. Drago Pripomba dopisniku: Kot sa_ mi vidite, je dopis objavljen precej skrajšan. Napisali ste marsikaj zanimivega, vendar je pri vsem tem velika škoda, da niste postregli s konkretnimi podatki. Če govorite o povečanju n. pr. proizvodnje je treba povedati, za koliko odstotkov je večja in ne le, da je večja. Tako je tudi z drugimi stvarmi. Bralca zanimajo le konkretne stvari in ne razmišljanja, ki so že vsakemu veisitoieij šemu brglcu časopisov znana. Iz tega poročila zanimajo bralce le kratko obrazložena stališča sindikata do posameznih vprašanj, kar pa je poročila, pa le v podatkih, dokumentiranih s številkami. Zato bodi načeto, da piši raje krajše sestavke, te pa bogate podatkov. Takrat ne bo morebitne slabe volje, češ, kako so mi članek okrnili, ker se bo zdelo 'uredniku vsakega podatka škoda. Upamo, da se boste še oglasili. R ° * v o o s o o k o v Koristno potovanje Ob odhodu naše gospodar ske delegacije v dežele Dalj nega vzhoda Jugovzhodne Azije in Afrike. Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki Jo vodi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič, je pretekli torek odpotovala na dvomesečno potovanje v Jugovzhodno Azijo, na Daljni vzhod , in v Afriko* Obiskala bo 9 azijskih dežel: Indonezijo, Siam, Kambodžo, Demokratično republiko Vietnam, Kitajsko, Japonsko, Burmo, Indijo in Pakistan- Ko se bo vračala, se bo ustavila v Afriki, kjer bo obiskala Etiopijo. Potovanje bo torej nenavadno dolgo, vendar bo izredno koristno. Njegov namen je: utrditi in nadalje razviti prijateljsko (gospodarsko in tudi politično) sodelovanje s temi deželami. Številni azijski ln afriški narodi so po zadnji vojni postali svobodni in neodvisni* Njih politična osamosvojitev pa je izredno tesno povezana s potrebo po naglem gospodarskem razvoju, krepitvi proizvajalnih sil* Revščina, zaostalost in gospodarska odvisnost so žalostna dediščina kolonialne preteklosti, V boju za čim hitrejši tempo premagovanja zaostalosti, v naporih za odpravo revščine in gospodarske odvisnosti, iščejo te dežele zaveznike, iskrene prijatelje, ki so pripravljeni z njimi enakopravno sodelovati, jim nesebično pomagati* Jugoslavija je *e neštetokrat dokazala, da odkritosrčno želj čim hitrejši napredek vseh dežel sveta, zlasti pa nerazvitih in slabo razvitih, ki niso zaostale po lastni krivdi* Tem deželam je tud; po svojih močeh pomagal** Zaradi svoje posredne politike aktivne koeksistence, vsestran- skega miroljubnega in prijateljskega sodelovanja z vsemi državami, ki sl takšnega sodelovanja žele, zaradi svoje nesebične pomoči uživa Jugoslavija na svetu velik ugled. Dokaz tega ugleda je tudi potovanje naše gospodarske delegacije v dežele Daljnega vzhoda, Jugovzhodne Azije in Afrike. Kakšne so dežele, kj jih bo obiskala naša gospodarska delegacija, kaj proizvajajo s kakšnimi težavami se bore? INDONEZIJA: republika, 1,491-584 kvadratnih kilometrov, 82 milijonov prebivalcev- Bivša nizozemska kolonija: med zadnjo vojno so jo okupirali Japonci; osvobodilna vojna do leta 1949, ko so ji Nizozemci priznali neodvisnost- Vlada koalicija nacionalistov, muslimanov in levičarjev. Komunistična partija je zelo močna. Velik del bogastva dežele je v rokah tujih družb. Poljedelstvo je zelo razvito: sladkorni trs (10 milijonov ton), riž, čaj, kava, tobak, kokosove palme, ki-ninovec, kavčukovec. Veliko nafte in kositra* SIAM: kraljevina na Indokitajskem polotoku, 511.937 kvadratnih kilometrov, 20 milijonov prebivalcev* Stara samostojna država; med zadnjo vojno so jo zasedli Japonci, po vojni so si pridobili precejšen vpliv Američani, vendar njihov vpliv pojema. Poljedelstvo: riž (7 mili" Jonov ton), sladkorni trs, bombaž, sezam, Kavčuk, kokosove palme, dišave. Nad 5 milijonov goved in bivolov. Industrije skoro nič. KAMRODZA: kraljevina v Indokini, 181-000 kvadratnih kilometrov, 4 milijone prebivalcev* Od leta 1863 francoska kolonija, leta 1954 dobila neodvisnost* Na vladi je pred dvema letoma ustanovljeno narodno socialistič* gibanje* Prideluje riž, sladkorni trs, bombaž, dišave. Industrije nima. DEMOKRATIČNA REPUBLIKA VIETNAM: (Severni Vietnam — Indokina), nad 150.000 kvadratnih kilometrov, 15 milijonov prebivalcev- Bivša francoska kolonija. Po 17-letni osvobodilni vojni je Severni Vietnam leta 1954 pridobil neodvisnost. začel odpravljati posledice kolonialnega izkoriščanja in vojne ter graditi socializem, Južni Vietnam pa je postal ameriška marionet",ka država. Ob Rdeči reki je razvito poljedelstvo: riž, sladkorni trs- Industrije je malo, gradijo 15 tovarn in 5 hidrocentral. KITAJSKA: ljudska republika, 9,763.288 kvadratnih kilometrov. 610 milijonov prebivalcev* Več desetletij polkolonialna dežela evropskih velesil in Američanov. Med obema vojnama so precejšen del Kitajske zasedli Japonci* Državljanska vojna nad 20 let* Leta 1949 je zmagala revolucija* Od tedaj z velikimi napori in uspehi gradi socializem* Uspehi na področju industrializacije, elektrifikacije, kmetijstva itd. Poljedelstvo: riž (60 milijonov ton), pšenica (30 milijonov ten), koruza, proso, soja, oljnice, veliko čaja in bombaža. Industrija: metalurška, kovinska, tekstilna. Kopljejo premog (40 milijonov ton), železno in bakreno rudo, boksit, volfram* Odkrili so velika ležišča urana in nafte* Ogromne možnosti napredka. JAPONSKA: cesarstvo* 389.859 kvadratnih kilometrov, 91 milijonov prebivalcev. Vladajo meščanske stranke. Močna socialistična stranka. Dežela je industrijsko izredno razvita: 'bombažna in kovinska industrija (stroji, ladjedelništvo), industrija svile, kemična in porcelanska- Pridelujejo riž. pšenico, sojo, čaj- Hrano uvažajo- Rudarstvo razvito, zlasti pridobivanje premoga (46 milijonov ton), bakla in žvepla* BURMA: republika na Indokitajskem polotoku, 677.544 kvadratnih kilometrom EP se »m Pred nekaj dnevi, točno ob napovedani uid, je več kot polovica članov delovnega kolektiva vrhniške usnjarne sko-ro docela napolnila prostorno dvorano v Cankarjevem domu. Ko sem gledal fante in dekleta, može in žene, ki so takoj .po četrti uri popoldne v živahnih pomenkih zasedali prostore, medtem ko je zunaj bil najlepši poletni dan, mi je prišel na misel dogodek, ki ga v tej številki opisujemo na prav tej strani pod naslovom: »Za zaprtimi vrati.« Na sestanku vrhniških usnjarjev ni bilo zaprtih vrat. Ne! Delavci so se odzvali vabilu sindikata zato, da se pomenijo o vsem kar jih zanima, teži, na kar bi želeli jasnega odgovora. In mnogi stanujejo daleč od tovarne, imajo morda tudi njivico in delo na polju. In vendar jih je prišlo 250, morda še več. Več kot tri ure so delavci ln delavke spraševali kar jim ni bilo jasno. Predsednik in Člani delavskega sveta, tova- riši iz upravnega vodstva, sindikata in drugih političnih organizacij so odgovarjali in pojasnjevali. Že dolgo ni bilo takšnega sestanka, menda že dve leti. Ali je potem čudno, če niso povsem izčrpali niti prve točke in da so morali sestanek prekaniti, ker je ob 8 uri bila v dvorani kino predstava? Kaj je tisto, kar je vzbudilo tolikšno zanimanje za ta sestanek? Že dolgo, predolgo se po vogalih tovarne in izven nje šušlja to in ono, kar vzbuja med posamezniki skrito in neprikrito nezadovoljstvo, ki je vse prej kot v korist kolektiva in proizvodnje in tako po malem zastruplja medsebojne odnose. Pripombe je bilo slišati o tem ali onem, o tarifnem in premijskem pravilniku, o delitvi dobička, o postopkih nekaterih, ki jim ni ljuba odkrita beseda, ali ki ne čutijo potrebe po širšem sodelovanju kolektiva, o delovni disciplini, ki ni kot bi želeli itd. O OBRATNIH POSVETOVALNIH TELESIH DELAVSKEGA sveta Železarne Store Nun ie dosežeš V Železarni Štore, so dolgo razmišljali, kako b'i približali delavsko upravljanje vsem članom kolektiva in kako bi vzpostavili tesnejši stik članov delavskega sveta z volivcu Avgu- Nubimlci zdravilnih zelišč Se lahko Izkoristite nabiranje: priliko za CVETJA: vratiča, bele deteljice, močvirskega oslada in jesenske rese. LtSTJA: šmarnice, ozkolistnega trpotca, lapuha, pekoče koprive, gozdne jagode, melise, grenke deteljice, volčje češnje ali beladone in navadne plahtice ali hribske rese. RASTLINA: materine dušice, gosje trave, vodne kreše, melise, ptičje kaše, njivske preslice, kurjih črevc, navadne plahtice ali hribske rese in zdravilnega jetičnika. LUBJE: krhlike, divjega oreha in češminovih korenin. PLOD: jerebike. Korenine: preobjede, volčje češnje ali beladone, šmarnice, krvavega mlečka in glade-ža. GOMOLJE: podleska. SUHE GOBE — JURČKE PLAČUJE GOSAD PO NAJVISJIH DNEVNIH CENAH! Cene lahko dobite pri vaši kmetijski zadrugi ali pa pri GOSADU, Ljubljana, Prečna ulica 4. GOSPODINJE! / ZADOVOLJSTVO JE ČISTITI Z lisi ČISTILO ZA KOVINE IM STEKLO sta lani pa so sie odločili in ustanovili v vseh obratih in delavnicah posebna posvetovalna telesa delavskega sveta, V njiiih sodelujejo poleg članov delavskega sveita še zastopniki obratnega sindikalnega odbora, organizacije ZKS in LMS ter obratov-odsitvo in vsi mo j strt. V enem letu, kolikor ta telesa obstajajo, so sie uveljavila že skoraj v vseh obratih in oddelkih, razen v oddelku mizarjev, tesairijiev in modelne miilzame. Ob ustanovitvi je bilo dogovorjeno. da se bodo sestajali vsakih štirinajst dni in tudii po potrebi, O svojih zasedanjih pa skrbno pišejo zapisnike, ki predstavljajo koristna napotila delavskemu svetu in ostalim organizacijam. O svojem dielu poročajo posebni komisiji, ki jo sestavljajo predstavniki delavskega sveta, upravnega odbora, tovarniškega komiteja, sindikata in LMS. Iz zapisnikov je razvidno, da so imela ta posvetovalna telesa do danes od 3 do 10 sej, na katerih so razpravljali o proizvodnji, kvaliteti, delovni disciplini, higienskotehniični zaščiti itd. Razen tega razpravljajo tudii o gradivu, ki je pripravljeno za naslednje zasedanje delavskega sveta ali upravnega odibora podjetja. Člani posvetovalnega telesa seznanjajo delavce o gospodarskem položaju podjetja in o toku proizvodnje, prav tlako, pa tudi posredujejo predloge dle_ lavc-erv bodli delavskemu svetu bodi upravnemu vodstvu podjetja. Čeprav se posvetovalna telesa še niso povsem uveljavila, so vendar dosegla svoj namen. 1 J. M. Zato so člani Zveze komunistov, delavskega sveta, odborniki sindikata pozdravili pobudo nekaterih članov in sklicali sestanek, da se pomenijo o vsem, kar največkrat prav brez potrebe vzbuja nezaupanje in nezadovoljstvo. In kaj je pokazal sestanek? Kaj so pokazala iskreno postavljena vprašanja in dana pojasnila in odgovori? Pokazalo se je predvsem troje: Prvič, da se člani kolektiva živo zanimajo za vse kar se dogaja v podjetju in jim ni vseeno kako se gospodari in upravlja, da si žele več neposrednega sodelovanja v vsem gospodarsko političnem delovanju; drugič, da niti upravno vodstvo, niti organi upravljanja, niti družbene in politične or-- ganizaoije v podjetju niso doslej uspele in ne dovolj pripomogle, da bi sleherni član bil seznanjen z vsem dogajanjem v kolektivu; in tretjič: Tudi člani delavskega sveta, upravni odbor sindikata in člani Zveze komunistov, niso vedno bili seznanjeni o ukrepih upravnega vodstva ali pa šeje, ko je bil kak ukrep že v izvajanju. Povsem razumljivo, da so taki pojavi kaj ugodni za prikrito ali neprikrito nezadovoljstvo, za drobna sumničenja, ki pa največkrat nimajo prave osnove. Čeprav je bil sestanek zaradi omejenega časa prekinjen, je vendar že slutiti preobrat, ki ga je že in bo še napravil kolektiv vrhniških usnjarjev. Zelo jasno se je pokazalo, da bo nujno napraviti revizijo premijskega pravilnika, ki sedaj do neke mere povzroča dokaj tudi upravičenega negodovanja. Samo za primer moramo povedati, da dela v podjetju 82 odstotkov vseh zaposlenih po nor- mi. A zaposlenih je nekaj nad 500. Medtem pa prejema premije približno vsaki četrti (v prvem četrtletju je prejelo premijo 121 tovarišev, v drugem 112 itd.) Tudi razlike v premijah so znatne. So primeri, da prejema nekdo premijo v višini komaj nekaj desetin dinarjev, pa spet nekateri do 30.000. V istem času pa poznajo primer, da se nekoga, ki je racionaliziral proizvodnjo spregledali, ali primer, da je bivši analitik prejemal dve premiji: za delovno mesto analitika in delovno mesto personalnega referenta, čeprav personalnega dela ni opravljal. Ni treba poudariti, da je sila težko kolektiv prepričati, da je nekaj prav, če to prav ni. Vsekakor kaže še nedokončani sestanek kolektiva vrhniške usnjarne, da z vso resnostjo razmišljajo, kako poglobiti in dalje razv-it-i demokratičnost upravljanja in izboljšati proizvodnjo in proizvodnost. Živo so začutili, da po starem ne bo šlo, da brez sodelovanja vsega kolektiva ne bo večjih uspehov. Ob tej priliki je bila izrečena ideja o obratnih delavskih svetih in sindikalnih pododborih, ki naj približajo slehernemu dogajanje v kolektivu in mu omogočijo dejavno sodelovanje v proizvodnji, v upravljanju. Boš BESEDA BRALCEV Marjanca Jemec: Razmaščevanje kož v vrhniški usnjarni. ELE2KA Z ŽELEZNIŠKIH TIROV »Kalkio praviš«, sem zaslišal močan glas. »V aprili?« Kaj to pomeni? Vprašujoče sem se oziral v Jerneja, postavnega kreitiničapja ali bLoterja, ki je z desnico držal gumb mikrofona, z levico pa tirno tipko na komandni plošči. S telesom se je malce nagnil k mikrofonu, kot da bi Občutil, da mikrofon potrebuje večjo jiafkost. Iz zvočnikov na premikal-n-etn prostoru (je zadonelo vprašanje. Premikači, ki so se sprehajali po prostoru in čuvali svoje tire, s® niso zmenili. Vprašanje je veljalo Jožetu, nmdipremifcaču pod drčo. »Da, 34 v april«, se je zadrl i;n njegov glas so prenesli v daljavo zvočniki nad prostorom. Preimiika.ini prostor na tovornem železniškem kolodvoru v Zalogu je .im-edmo obsežen in preidem razmečejo nekaj vlakov na vsa mogoče tire, mine precej časa. In še več bi ga porabili, če se ne bi sporazumevali v »svojem« jiezilku. In ta »34 v aprili« je bili vagon, ki je pravkar tekel pio drči navzdol. Kretnica ®e je takoj zatem, ko je Jože zavpil »da 34 v april« premaknita in vagon je mirno in lepo stekel na tiir, ki so ga gradili aprila in je zato tudi dobil to ime. Dvajset metrov za vagonom, ki je letal v »april« je Jernej poslali rnelkaj vagonov na tir »jama«, fua v »križ«, vsakokrat pa so premilkači pričakali vagon s coklo in ga tako rekoč elegantno prislonili k ostalim Vagonom. Talko so v Zalogu sestavljali kotmporaicijio vlaka za Postojno. V nov« postavljalnici avtomatizirane drče je bilo nekaj zve- 2® milijonov prebivalcev. Bivša britanska kolonija. Od leta 1947 neodvisna- Vlada Antifašistična unija, v kateri ima premoč socialistična stranka. Prideluje riž (dru-Si največji izvoznik riža na svetu), se-zam, sladkorni trs- Veliko rud, zlasti volframa. cinka in nafte, vendar Jih slabo izkorišča. Industrije ni veliko. INDIJA: republika, 3,288-541 kvadratnih kilometrov, 380 milijonov prebival-cev. Bivša britanska kolonija. Od leta I947 neodvisna. Vlada kongresna stranka, ki se zavzema za socializem- Poljedelstvo: r*ž (34 milijonov ton), bambaž, juta, sezam, zemeljski orehi, čaj, proso, pšenica, koruza- Nad 150 milijonov goved- Rudarko: premog (37 milijonov ton), železo, Mangan- Industrija: tekstilna, kovinska, 'iada posveča veliko skrb industrializa-eU*» elektrifikaciji, namakanju polj, šol-stvu itd. PAKISTAN: republika, 943-699 kvadrat-kilometrov, 84 milijonov prebivalcev, ivša britanska kolonija (del Indije)* Ne-®dvisen od 1947. leta. Vladajo meščanske *n muslimanske stranke- Razvito polje-elstvo: juta (največ na svetu), riž, pše-mca, bombaž. Rudarstva in industrije je zelo malo. Grade jezove, hidrocentrale in 6ekaj tovarn. ETIOPIJA: cesarstvo, 1,060-000 kvadratih kilometrov, 18 milijonov prebivalcev-,'eta 1935 do 1943 pod italijansko okupacijo- Političnih strank ni- Vlada česan aile Selasie. Poljedelstvo: koruza, pše-® ca, oljke, smokve. Industrije in rudar-'J skot-o ni- Gradijo nekaj tovarn, šo- 6 ■n bolnišnice, ^se te dežele (razen Japonske) so torej ospodarsko zaostale, vse (razen Siama in , D.onske) so bile še pred nedavnim ko-nialne ali polkolonialne- Njih želja je, a bi čim hitreje odpravile podedovano , 0slal»st, zato se ozirajo po svetu, išče-cn *?r^a*eT>e> ki bi jim pomagali, z njimi d ^Kopravno. politično in gospodarsko sobi] (>Va*1,' 7n zato so njihove vlade pova-•bišKnašo gospodarsko delegacijo, naj jih če- V teh deželah pa. ima tudi "Jugo- slavija dolgoročne in trajne gospodarske koristi. Ugotoviti pa moramo, da ekonomski odnosi med Jugoslavijo in temi državami daleč zaostajajo za političnimi. Res je, da se je trgovinska izmenjava med njimi in našo državo v zadnjem letu podvojila, vendar so možnosti veliko večje. S številnimi azijskimi deželami je naša menjava blaga še zelo skromna, z mnogimi Pa se je šele začela. Jugoslovanski izvoz iz teh držav je na primer dosegel lani vrednost 3,644 milijonov dinarjev, kar pa predstavlja le 2,6 odstotka vrednosti vsega našega uvoza- Razen tega pa smo nad polovico uvoženega blaga iz azijskih dežel kupili od posredovalcev .— drugih evropskih držav, ki so tradicionalni izvozniki jz Jugovzhodne Azije in Daljnega vzhoda- Naj navedem nekaj podatkov? Lani je na primer Jugoslavija uvozila iz Pakistana za 200 milijonov dinarjev blaga, izvozila pa je v to deželo za 183 milijonov dinarjev blaga- V Indijo smo izvozili za 1-145 milijonov, 'iz Indije pa uvozili za 265 milijonov dinarjev- Naš uvoz iz Burme je dosegel 1.577 milijonov dinarjev, izvoz v Burm0 pa 486 milijonov- Iz Indonezije smo uvozili za 169 milijonov, izvozili pa smo v to deželo za 65 milijonov dinarjev. Iz Kitajske smo uvozili za 1-228 milijonov, na Kitajsko pa smo izvozili za 1.307 milijonov dinarjev blaga. Iz Japonske smo uvozili za 89 milijonov dinarjev blaga, izvozili pa v Japonsko nismo ničesar- Naš uvoz iz Etiopije je dosegel 15 milijonov dinarjev, izvoz v Etiopijo pa 83 milijonov. Blagovna menjava med Jugoslavijo in Siamom. Kambodžo in Severnim Vietnamom pa je tako neznatna, da je ni vredno omenjati. iz teh dežel smo uvažali v glavnem riž (iz Burme, s katero imamo klirinške odnose), kavčuk (kupoval; smo ga od posredovalcev), železno rudo, bombaž, juto, kokosovo olje, Selak (neke vrste smola), poper in druge začimbe. Izvažali pa smo v te dežele industrijske izdelke, polizdelke in kmetijske proizvode- Obojestranske potrebe in zmogljivosti pa so tolikšne, da bi lahko za petkrat povečali blagovno menjavo. Razen večjih količin že omenjenih predmetov bi lahko uvažali iz teh držav še manganovo rudo, oljnice, kože, cin, razna vlakna, prediva iz trdih vlaken itd. — skupno 42 vrst blaga — predvsem za našo predelovalno industrijo in za osebno potrošnjo-Naše gospodarske možnosti so namreč sedaj neprimerno večje kot pred leti in naše gospodarstvo je v večji meri sposobno zadovoljiti specifične potrebe gospodarskega razvoja azijskih dežel, ki se zelo zanimajo za izdelke naše strojne in elektroindustrije, ladjedelništva in kemijske industrije, pa tudi za polizdelke in nekatere kmetijske pridelke- Napočil je torej čas, ko se je treba konkretneje, resneje kot doslej lotiti urejanja gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in deželami Daljnega vzhoda ter Jugovzhodne Azije. Potovanje naše gospodarske delegacije v te dežele bo prav gotovo zelo koristno (za krepitev političnega in gospodarskega sodelovanja), toda vedeti moramo, da bo osvojitev trajnih pozicij na azjiskih tržiščih zahtevala večletno sistematično delo naših zunanjetrgovinskih organov, solidno proučevanje teh novih trgov in vzpostavitev stalne mreže naših trgovskih predstavništev v azijskih deželah- Treba je navezati trajne in čvrste stike, kar nam bo tudi omogočilo, da se znebimo odvečnih posredovalcev- Gospodarskega sodelovanja s temi deželami pa ne smemo omejiti le na menjavo blaga. Boljše in širše kot doslej ,je treba organizirati tudi medsebojno tehnično sodelovanje, izmenjavo gospodarskih in tehničnih izkušenj, strokovnjakov itd. Takšno gospodarsko sodelovanje — vsestransko, dobro organ la: rano, trajno in solidno — bo nam vsem skupaj veliko koristilo, še bol.j bo okrepilo prijateljstvo med našimi narodi in prispevalo k čedalje tesnejši povezanosti miroljubnih sli sveta. NAREDILI SO PO SVOJE „34 v ap%ti..Au davih uradnih im neuradnih oseb. Zdaj, ko aivfomaltiizacioa delluje, si ijo -želi vseikdio ogledati. Seveda mora naprava tudii tako prestati preizkušnjo. »Uiboigi Jeirnaj«, si mislim med tem ko pritiska z velikimi prati na majhne gumbe. »Preveč imaš močj za ta nežni stroj, saj se boš še ti pomehkužil«. Pa je dejal: »O brez skrtu temu se pa n* l * * * * 6i treba bati.« »Pa vendar,« sem ugovarjal —• »No, no saij nismo iz »eutera«... zasmejali se je in že je bil s-pet ves zatopljen v svdj listek im tirne tipke. Na tirnem prikazu pa bo se svetile majčkene -rdeče lučke in ‘kazale smeir slehernemu vagonu. Dobrih trinajst minut je trajalo in razmetali so, pravzaprav Jernej in Jože sta razmetala vagone, ka-kor da bi se otroci igrali z maj hm,o električno lokomotivo. Toda ta igračka je imela 45 vaigo-nov, prav-ih velikih, natovorjenih z žitom, premogom, prašiči in kaj veim s čiim vse. D®lo teče na avtomatizirani drči noč in dam, v 24 urah razstavijo tako 1600 vagonov. Ka-ko-r d,a bi bili v sezioni? Kaj bo šelle v jeseni? In medtem ko so razstavljali na drči vl-aik in sestavljali pod drčo novega, je pripeljalo mirno neikaij -vlakov. Dva tovom-a ln dva potniška. Uvozni in izvozni signali so se odpirali -in zapirali. Čudovit promet, vesel si lahko, če izvlečeš zdravo glavo sredi tega prometa. »Ni več ni tako preprosto pri nais, ne«, j,e dejal šef postaje, ki je brezskrbno preživljal svoj prvi dopustniški dan v postaviti almic-i. »Koliko vlakov pa pelje e/toozi Zalog?« sem brž radovedno vprašal. »86 imamo rednih, potem pa še od 6—10 izrednih.« »I-n kiodjltoo prostora imate od uvoznega do izvoznega signal-a.« — Izražal sem se že čisto po železniško___ »36 tom«, je bil odgovor... Ti kratki in odrezavi odgovori m-i n-is-o ugajali. Zato sem pa drugače napel strune: »Kaj pa počenjate tukaj, če imate dopust ...!« Najprej me je pogledal, potem Pa se je le nasmehnil: »Samo še d-a-nes, jiu-tri grem pa zares. Počitek se prileže«. Potem je malce postal in gledal čez prostor in d-o-d-al. »Ta dva sta nama zadajala skrbi!« Bila sta Viljem M-ilšič, konstruktor avtomatizirane drče in vodja gradnje Stanislav Škof. B-ila sita zadovoljna, naprava je bila patentirana in tudi prignana. Kako hi potem ne bili vsi I Jkupaj zadovoljni! , 'Sisirp Zadnjih nekaj dni je v Spodnji Idriji, kjer prebiva skoraj dve sto rudarskih družin, veliko razburjenje. Pred kratkim so namreč likvidirali kar tri podjetja, ki so za delavske družine najvažnejša, in to pekarno, mesnico in trgovsko podjetje »Po želji«. Vzrok likvidacije je razumljiv, saj so jih ukinili zato, ker družba le ne more kar naprej plačevati zgub, ki so jih delale te trgovine in prodajalne. Toda kaj sedaj? _________________ Odkar pomnimo, sta bili v Spodnji Idriji pekarna in mesnica, zdaj bi pa morali po meso in kruh štiri kilom.etre daleč v trg. Trgovino je prevzelo trgovsko podjetje »Izbira«, odprto pa je ostalo t'prašanje za mesnico in pekarijo. Sklicali so zbtir volivcev. Udeležilo se ga je toliko rudarjev kot že več let ne, saj je bilo razburjenje zaradi ukinitve zares veliko. Na zboru je bila zadeva rešena. Zastopniki kmetijske zadruge so se obvezali, da bo zadruga prevzela pekarijo in mesnico, prostore preuredila, ker so nekoliko neprimerni in potrebni popravila. Zbor volivcev je torej izrazil željo, naj te prodajalne ostanejo na veliko zadovoljstvo rudarjev in vaščanov. Toda veselje je trajalo le nekaj dni, Ze se je razširila novica, da merodajni organi ne dovolijo, da bi imela te obrate zadruga. O vsem tem se je le šušljalo, kaj določnejšega pa se ni dalo zvedeti. Prostore so hodile ogledovat razne komisije, iz vsega skupaj pa ni bilo nič, saj so spet sklenili, da je treba oba obrata ukiniti. Rekli so, da so prostori nehigienski, čeprav tega niso še nikdar prej ugotovili in čeprav je kmetijska zadruga pripravljena ugoditi predpisom in lokale preurediti. Mesnica in pekarna ne poslujeta, jasnega in odkritega odgovora s strani merodajnih pa še vedno ni. Ni čudno, če se prebivalci potem sprašujejo, kaj pa zbor volivcev, zakaj so ga sklicali, mar enodušna želja zbora prav nič ne velja, čemu sploh hodimo na zbore volivcev? J. J. OSTAL SEM NA CEDILU Okrajni sindikalni svet Celje je organiziral za člane sindikatov letovanje pod šotori v bližini Portoroža. Ker je tako letovanje razmeroma poceni, sem se z veseljem prijavil za mesec avgust. Ko sem se pa pred odhodom zglasil v pisarni OSS, da bi dvignil napotnico ter bone za prehrano, sem zvedel, da z letovanjem ne bo nič. ker bi baje bilo potrebno na zahtevo sanitarne inšpekcije taborišče primerno preurediti. To pa da je združeno s stroški, zato je OSS raje taborišče, kljub prijavam, sredi sezone ukinil. Vprašanje je, če je to pravilno. Kdor se je za letovanje prijavil in bil tudi sprejet, je temu primerno planiral dopust p dobri veri, da je vse v redu. ■ In sedaj? Kam naj se vsi prizadeti na hitro obrnemo, ko nikjer ni praznih mest, dopust pa hitro poteka? Ali se funkcionarji in uslužbenci OSS sploh zavedajo, kaj so storili? Menim, da bi bi la njihova prva dolžnost, kljub stroškom taborišče primerno urediti ali pa vsaj zagotoviti vsem prijavljencem letovanje drugje. To bi bilo pošteno in s tem bi tudi dokazali toliko opevano skrb za delovnega človeka. Vse pa kaže, da na to niti pomislili niso. Vsako zgovarjanje na neurje je odveč, ker bi bilo potrebno s tem že poprej računati ter se to dogaja tudi drugod, vendar letovanj ne ukinjajo, temveč še izboljšujejo. Tako početje OSS ne more biti v ponos, lahko izgubi samo še zaupanje tistega dela članstva, ki je ostal, ne po lastni krivdi, brez prepotrebnega letnega oddiha. Miroslav Vrečko POČITNIŠKA PRAKSA Ko je dvignila slušalko se ^ ... je na drugem koncu žice oglasil moški glas: »Želel bi govoriti s tovarišem X zaradi odgovora na nedavno objavljeni članek v dnevnem časopisu.« »Tovariša katerega želite ni tukaj!« je bil kratek odgovor praktikantke, ki je sama kraljevala v tajništvu podjetja, čeprav prakticira šele en mesec. »Potem pa prosim če me zvežete s tovarišem Y« se je spet oglasil vljuden glas v telefonu. x »Tudi njega ni tukaj!« je bil zopet njen odgovor. Položila je slušalko na mizo in odšla v eno izmed sosednjih sob ter od tamkajšnjih uslužbencev želela pojasnilo na približno tafkšno vprašanje, toda le bolj preprosto in morda tudi nevljudno izraženo: »Nekdo kliče nekega starejšega moškega — uslužbenca podjetja, ki je bil baje pri njem zaradi popravka nekega članka v časopisu.« Uslužbenci v tej sobi so praktikantki svetovali, naj dotičnega, ki telefonira, vpraša, za ime ter mu vljudnb odgovori, da ga bo zaželeni tovariš nato sam poklical. In .odšia je .. . Takoj za tem je bilo ugotovljeno, da je telefoniral pravni zastopnik podjetja, oseba, ki jo je iskal, je bila vseskozi v podjetju. Komentar k temu je skoraj nepotreben. Vprašamo $ se: ;; Ali je umestno, da tajništvo podjetja zastopa ;; oseba, ki 1. ne pozna uslužbencev podjetja, 2. ki je pri podjetju le na letni praksi, 3. ki ni spoznana z vsakodnevnimi dogodki v podjetju in 4. pravici položeno tudi ne preveč olikana. Kakšen vtis bo dobila stranka, ki se bo javila v takem ali podobnem tajništvu? Mogoče je to edinstven primer, do katerega pa bi ne moglo priti, če bi vodstvo podjetja posvečalo praktikantom takšno skrb kot jim gre. Če bodo naši intelektualci na podobne načine prakticirali v podjetjih, potem ob vstopih v službo ne moremo od njih mnogo pričakovati. Prav tako pa jim takšen odnos od strani podjetij tudi ne bo koristil pri njihovem nadaljnjem usposabljanju, ker bodo na ta način zapadli napačnemu pojmovanju organizacije in dela v podjetjih. Abe M4MIII4IMMIIIIIIIIIMIIIMIIIII4IIIIIII4MMIIIMMMMII I g OBISK V ZAVODU ZA REHABILITACIJO INVALIDOV ? „RAD BI DELIT fjR a zavod še mnogi ne pozna- I jo. Kaj ne poznajo, niti ne vedo zanj! Kdor po opravkih ne prihaja v ta konec Ljubljane ali. pa ga radovednost (ali pa tiho upanje, da bo dobil stanovanje) pripelje pogledat, kako napreduje gradnja stanovanj v Savskem naselju, niti ne ve, kako se je Ljubljana razširila ... Prav na koncu tega naselja, na drugi strani Linhartove ceste (tudi to še grade) je zrasla zgradba, ki se na zunaj zelo razlikuje od visokih blokov. Nekaj povsem posebnega je. Kot da bi bilo več hiš in paviljonov povezanih med seboj. To je Zavod za rehabilitacijo invalidov. Mlad zavod. Saj ga Imamo v Sloveniji šele od 1954. leta, ko je deloval, oziroma začenjal delovati, v skromnih prostorih na Vrazovem trgu. Sele nekaj mesecev je tu v še ne povsem dograjenih in najsodobnejše urejenih prostorih. Moj vodič je odprl vrata- Skoraj bi zašla na sestanek zdravstvenega osebja, ki ga je vodil dr. Pintarič. Nisva hotela,motiti. Zaprla sva vrata in vstopila v sosednjo sobo v oddelek za protetiko, kjer sem se seznanil e tovarišem Antonom Ježem, ortopedskim mojstrom-tehnikom. V tem oddelku izdelujejo prototipe posebnih ortopedskih pripomočkov, ki jih potem prevzamejo v izdelavo delavci ortopedskega podjetja »Soča«. Tovariš Jež je prav tedaj delal za izboljšanje proteze za paraplegika, tako, da bo lahko sedel. Pozneje sem videl človeka, ki mu je bilo to namenjeno- Brez nog in rok bi bil večno priklenjen na posteljo, če ne bi prišel v Zavod. Njegov najsrečnejši trenutek je bil, ko se je lahko dvignil s postelje. In zdaj že hodi! Skozi naslednja vrata sem vstopil v telovadnico, pravzaprav v šolo za hojo. Tam namreč preizkušajo proteze, učijo se jih uporabljati, ugotavljajo morebitne napake. Gledal sem jih: mladega fanta iz neke vasi blizu Ljubljane — bomba mu je odtrgala nogo in nekaj prstov na roki; drugi je izgubil nogo pri prometni nesreči; tretji je padel pod vlak; četrti se je ponesrečil pri delu ... Mlad fant mi je rekel: »Rad bi dela!, vratar bi bil.« »Toda ta mesta so polna, moral se boš nekaj drugega naučiti.« — »Da, toda kako?« — »Mogoče v zavodu ...« Iz njih obrazov sije odločnost: usposobiti se za življenje. Sosednji prostor spet telovadnica in povedali so mi, da bo- do prizidali še eno, kajti v tej težko pridejo vsi na vrsto. Tam naprej bo še kuhinja in jedilnica. Opazil sem, da radi rečejo »bomo«- Veliko so že napravili in zato verjamem, da še bodo. Kajti za njih pomeni bodočnost premnogo, — pomeni vrnitev samozavesti, vrnitev v življenje. Pri invalidih pa je včasih potrebna tudi borba za vrnitev vere v bodočnost. Prav tu J s ta Zavod napravil več kot vsi drugi doslej. Zato še zidajo nove prostore, urejujejo, izboljšujejo načine medicinske in poklicne rehabilitacije, da bodo lahko napravilli še več. V enem od traktov, ki pa bo1 kmalu tudi dobil novi prizidek so spalnice. »Da, spalnice in bolniške sobe,« je podčrtal -moj spremljevalec. »To pravzaprav ni bolnišnica«. Tam je 60 postelj, ki so, seveda, vse zasedene. Za invalide skrbi vse- osebje od direktorja prof. dr. Bogdana Breclja in zdravnikov preko psihologov do sester. Lani je bilo v Zavodu 315 invalidov in ležalna doba je bila 44 dni. Letos se je v teh mesecih do sedaj zdravilo v zavodu 197 inva- lidov in ležalna doba je znižana na 36 dni. Zaradi uspeha zdravljenja in pa navala drugih, ki bi želeli v Zavod. Sicer se boste vprašali, zakaj mora invalid ležati v Zavodu. Včasih je invalid kot rekonvalescent odpotoval iz bolnice domov, ni bil navajen na protezo — mogoče jo je celo odložil, bil je še slab od operacije. Prve dni je poležaval doma Če je potem moral na delo je kmalu omagal. Zato v Zavodu invalida vzporedno z zdravljenjem še zaposlijo in ga taiko miselno odtegnejo od njegovih težav in ga pripravljajo za ponovno vključitev v delo. Zelja vseh v Zavodu je, da bi jim mizarsko podjetje »Hrast«, ki je v neposredni soseščini Zavoda, odstopilo svoje prostore. Tam bi ustanovili delavnice za 5 alli 6 obrti, kjer bi svoje paciente Invalide priučili enemu od poklicev. Invalid, ki ne more več opravljati svojega prejšnjega poklica bi po odhodu dz Zavoda vendarle lahko našeil delo v tovarni ali obrtni delavnici. Tam se ga ne bi več tako otepali- Vrsto del (elektro- Takšen bo Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, ko bo dograjen. (Pogled na maketo.) tehničnih) M lahko Invalidi opravljali doma- V mnoge obrti, ki danes nimajo naraščaja bi lahko vključili dmvalide. Medicinska znanost je dan. že tako daleč, da lahko celo paraplegike usposobi za delo. Paraplegik je lahko urar, krojač... Toda naj pri tem omenimo nekaj, kar je več kot samo nelogično. Pred kratkim je končalo krojaški tečaj nekaj Invalidov. Uspeh: PRISPEVEK K REŠEVANJU STANOVANJSKE STISKE? OPEKE PRIMANJKUJE Mestni svet in okrajni ljudski odbor Ljubljane sta priporočila vsem ljubljanskim občinam, naj vrnejo vse prošnje za stanovanje vsem prosilcem, ki so zaposleni v kakšnem podjetju ali ustanovi. Pred dnevi je to povedal predsednik sveta za stanovanja in komunalne zadeve občine Center tovariš Mojškre na sestanku, na katerega je pozval vodilne uslužbence vseh podjetij občine Center. Ljubljanske občine so priporočilo sprejele — in v prihodnjih dneh bo obiskal ljubljanska podjetja in ustanove kurir stanovanjske uprave in vrnil prošnje ne prosilcem. temveč podjetjem oziroma ustanovam, kjer so prosilci zaposleni. Kajti tako bi naj spodbudili podjetja, da bi se bolj brigala za stanovanjske razmere svojih uslužbencev. Občine praktično ne razpolagajo z nobenim stanovanjskim fondom in stanovanjski urad občine ne dela drugo kot zbuja nervozo in negodovanje pri'prosilcih. Škoda denarja, ki se uporablja za plače ljudem, ki delajo v službi razdeljevanja stanovanj, ker nimajo kaj razdeljevati. Občina je v ialtem položaju kot podjetja in bo gradila stanovanja le za svoje uslužbence., prosvetne delavce pa po možnosti še za upokojence in za socialno šibke. Naslednji dan je bila seja i Mestnega sveta, ki je razpravljala o Izvršitvi plana gradnje stanovanj v Ljubljani. Tam se je razvila živahna razprava v zvezi $ pomanjkanjem opeke. Kapaciteta ljubljanskih opekarn, Vrhnike, Grada, Iga in Črnuč je 26 milijonov kosov opeke. Za samo mesto, ker vrhniško opeko prodajajo na Primorsko, ostane 21 milijonov kosov. Lani smo uvozili v Ljubljano 6 milijonov 'kosov opeke, letos pa je bomo še več. Odborniki so pokazati nujno po- trebo obnove obstoječih opekam in gradnje nove opekarne, s kapaciteto vsaj 10 milijonov kosov opeke. Sedaj opeko uvažamo iz Hrvatstae in Vojvodine, kar podraži vsako opeko za 6 dinarjev, to pa tudi gradnjo samo. Vendar še vedno primanjkuje opeke in zadnji čas celo apna. To ima še druge posledice. Delavci ne morejo delati na akord, kar seveda ne vpliva spodbudno na zaposlovanje delavcev v tej že tako slabo plačani panogi. Dogaja se, da gradbena podjetja ne morejo prevzeti dela na gradnji manjših stanovanjskih blokov, ker nimajo delavcev. V Ljubljani je namreč samo 700 stalnih gradbenih delavcev, vsi ostali pa se nenehno selijo iz panoge v panogo. NI odveč poudariti že znano ugotovitev, da so stanovanja še vedno neracionalna, prevelika in predraga. Nihče ne misli na enosobna stanovanja. Ključ rešitve stanovanjske stiske leži prav v cenenosti gradnje. D. D. največ odličnih, ostali prav dobri in en dober- Ko pa so iskali zaposlitev, so nastopile težave. Podjetja so se jdh branjla: »Invalida v podjetje! Kaj pa naš ugled?« Humanost, na to niti ne pomislijo, niti ne na gospodarski račun. Znano je namreč, da invalidi, Oti se usposobijo, opravljajo delo celo bolje kot zdravi delavci. Še Ford, ki ima v svoji tovarni do 25°/» invalidov, je ugotovil, da je pri le -teh produktivnost dela večja za 4 Prt širok krog javnih in družbenih delavcev, kakor tudi posameznih strokovnjakov, s čimer bodo, kakor sodijo v Republiškem svetu sindikatov za Srbijo, pridobili na kvaliteti dela. Center bo vse zbrane in podrobneje obdelane informacije in izkušnje dajal na razpolago Kreimser Schmidt? ________«-.1 — rurvinihsii-Hifl ki ie h Ijonu pa razstavo slik in plastik »naivnih« umetnikov. Za nas so dela z zadnjih dveh razstav, ki so oddaljena med seboj z dobo dve sto leit, nova, malo znana. Samo nekaj besed o vsaki izmed njih. Kdo je slikar Martin Johann To je sin organom upravljanja in sindikalnim organizacijam. Prav tako bo Center pomagal skupinam ali posameznikom pri njihovih naporih, da bi razvili znanstveno raziskovalno delo. Dajal jim bo na razpolago potrebno gradivo in svetoval v njihovem delu. V začetku bo težišče prizadevnosti Centra usmerjeno k nadaljnjemu razvij anju delavskih svetov kot družbenih čini-teljev, ki odločilno vplivajo na rast novih socialističnih odnosov. Proučili bodo mesto in vlogo klubov in zborov delavskih svetov in vprašanje zdru- podoibarja, ki je bil rojen V13. leta v Grafe,nwtirthu. Svojo delavnico je imel v Steiimi ofo Donavi, kjer je izvrševal tudi na. počita za naše kraje in to v času, ko so domači mojstri drug za drugim legali v grob. Njegova dela so značilna po tematik' za sredo in drugo polovico 18. stoletja. To nam kaže tudi,naša razstava. Na njej je zbranih 45 del, ki se še danes nahajajo v Sloveniji. To so slike v olju, ki so slikane na platno, na baker, einkasto pločevino, na omet (silake iz Gruberjeve kaipele v Ljubljani), poleg teh pa še risbe in grafike. Družbeni krog, ki je bil takra-t naročnik, so tvorili samostani, opatije, župnije dn bogati meščani. Zato so tudi dela ponajveč velike oltarne kompozicije, ki so ustrezale razpoloženjel in nabožnim potrebam -teh družbenih plasti. Slike J. M. Kremser Schmidta so mehke, ubrane z barvi, lirične in nimajo tistega značilnega baročnega patosa, ki gledalca pretresa. Bolj se nagi. bajo k 1 sentimentalnosti, kot pa k dramatičnosti. Njegova najpomembnejša dela pri nas so v cekvi v Velesovem pri Kranju, v Gornjem gradu, v Kranju, v Dolu pri Ljubljani, v Gruber j e-vt kapelici v Ljubljani, v Slovenski Bistrici in v Gradišču v Slovenskih goricah. Pomembna so tako za avstr j sko kot za naše. baročno slikarstvo, kar dokazuje močan vpliv njegovih dal na naše takratne slikarje. Na drugi razstavi, ki je prva te vrste v Sloveniji, so zbrana dela primitivnih umetnikov imenovanih »naivni«. Zato vzbujajo veliko zanimanje med likovnim občinstvom. Na njej so dela slikarjev' samoukov, ki so tradicijo slikanja na steklo, ka_ tene izvor je čas baroka, nadaljevali do današnjih dni. Ko človek stopi v prostore Jakopičevega paviljona, radove- den in z nezaupanjem, morda zaradi imena »naivni«, se dobesedno razveseli razstavljenih del. Taiko neposredna so in privlačna. To so dela, to je svet v katerem ti slikarji žive. Večina od njih so kmetje, ljudje, ki žive z zemljo. Zato so njihovi liki tako nepokvarjeni, tako doživ-ljeni, preprosti in enostavni, včasih celo grobi. In ravno zato se tako neprisiljeno približajo gledalcu. Splošna značilnost te slikarske skupine je preprost realizem, ki se včasih pomudi v de. taljlh, ki j® včasih malce okoren in pa živahne barve, ki so lepo ubrane v celoto. Plastika spominja na dela primitivnih narodov ali na našo gotsko plastiko. Morda se pri njej bolj kot v slikarstvu čuti pomanjkanje likovnega študija. Kako osvežujoče delujejo tt slikarji, nam govori usipeh Ivana Generaliča, ki je pred leti razstavljal v Parku, kjer j« skoraj vsa svoja dela tudi prodal. Ni čudno — saj v tem trušču in direndaju dvajsetega stoletja, v času najrazličnejših iz-mov, sii človek zaželi bolj kot kdaj koli preproste, prepričljl. ve, ne ponarejene in ne izumetničene umetnosti. M. J. Naletel sem bil v krčmi na znanca, trapastega, na pol plešastega, prezgodaj osta-tolega človeka. Imel ga je nekoliko v glavi, ,e toliko, da so se mu misli malo prehitro ^menjavale in cepile. Pravil mi je: »Nikoli se nisem pečal z umetnostjo, naj-ani še s pisanjem. Svojo službico imam, v°j° Pohlevno kravico, ki mi daje vsakda-16 toleko. Vse drugo mi nič ni mar. Zadnjič ba me je bil zalotil človek; ki hodi po svetu Ponuja snovi. Saj poznaš ljudi te sorte. n°fobni so tistim, ki prodajajo po deset di-arjev nezmotljive nasvete, kako se dado pre-z težave doseči milijoni. Človek, ki poji^9 snovi, pravi, da ni umetnik; že zato ne, da^b-11113 ^asa; in sploh... Ali če bi utegnil, •bi- i napisal roman, kakor ga svet še ni ri. • ^ato pripoveduje... vrag vedi kaj! Iz-tih65 ‘n plačas in greš godrnjaje po svoji po-n--. Ne vem, kako da se je bil name na-Dril- Saj me je poznal komaj i-zdaleč in kd ° ma!oPrtonega obraza tudi nimam, da bi b 0 sodil... tako in tako! Ali spravil me je na čudne misli, ki mi dolgo niso dale vetkt r0Tnan? AIi 5® roman tista d®‘ zar 3t zamešana in pregnetena mešanica tobljeno-st;. prešuštvovanja, ubojev in sa- živr°r.ov? C® j® tak0> tedai j® P°tekl0 m°i® n‘6J®nie brez romanov. Učenjaki pravijo se ak°. da je roman verna slika dobe, kakor p ta d°ba razodeva v življenju in nehanju arneznih ljudi. Tudi po mnenju učenjakov nisem junak romana, še postranska oseba ne. Kajti moje življenje nima za današnjo dobo niti tolikega pomena, kolikor ga Ima ena sama bilka za podobo celega pašnika. Ta misel mi je bila neprijetna, čeprav nisem ošaben človek. Tam kolovrati nadležno moto-vilo, ki ponuja snovi kar na ‘koše, jaz pa... Poglobil sem se v svoje življenje, da bi tam kje v kakšnem kotu iztaknil vsaj malenkost, ki bi bila spomina vredna. In zgodilo se je čudo: našel nisem le ene malenkosti, temveč sem jih našel preveč... Kaj je pesek na brezmejnem prodiu? Množina zrn dn zrnc. Slikar potegne s širokim čopičem, pa je prod. Ali če bi bil slikar s prav tisto skrbjo naslikal eno samo drobno zrnce, kaj bi ne bil to tudi umotvor?... Kaj je življenje? Milijard milijarda trenutkov. Ce bi verno opisal en sam trenutek po vsem njegovem smislu in pomenu, kaj bi to ne bil roman? ... Zdelo se mi je prej zmerom, da živim prav vsakdanje, omledno, pusto življenje, da živim tako rekoč samo zategadelj, ker sem pač na svetu in je treba prebavljati in spati do konca. Ali spoznal sem čudoma, da je vsak požirek vina po svojem pomenu, okusu in učinku nekoliko drugačen ... da je še pred pičlo uro hodil po ulici ves drug človek, nego je ta, ki tukaj sedi. Med enim požirkom in drugim, med eno uro in drugo se je bil začel, razpletel in dovršil roman. Ali vsi ti romani, ki jih mi trebušasti 1n pftošaiati Ijudije nosimo v sebi več nego bacilov, ne bodo nikoli napisani — Ko sem bil mlad študent, sem se bil zaljubil z vso dušo nežno, čisto, mesečitisko ljubeznijo, ki je kljub pesnikom še zmerom najslajša in najlepša. In dekle je bilo vredno te najlepše ljubezni. Se zdaj mi vse zatrepeče na dnu tega zakrknjenega srca, če se domislim tistih večerov v parku. V polju- Ivan Cankar: Nenapisani romani bih vsa topla milina mladosti, vsa njena nedolžnost v besedah. Vsak vzdih čista daritev, vsak objem brezmejna vdanost... Kaj bi pravil! Vse take reči so že povedali, slabo povedali. Machar sovraži gore, zato ker jih slikarji nemara slikajo; človek bi moral zaničevati čisto ljubezen, zato ker so je bili pesniki opljuvali. V moji duši je spomin tako gorak in sladak, da bi ga ne zamenjal za Rotsehildove cekine. Nič me ni sram te; mi-lobne izpovedi; saj ima vsak človek nekje v najglobljem dnu zaklenjena vratca, za katerimi skriva nepoklicanim očem najboljše, kar je njegovega...« Moj trebušasti znanec je na dušek izpraznil kozarec ter si je z robcem otrl rosno plešo. »Zadnjič sem šel ob mraku, v dežju in blatu po pusti Sentpetrski cesti. Iz široke veže je skočil kuštrav otrok in je kričal na vse grlo. Za njim je pritekla ženska. Oblečena je bila ohlapno in malomarno; gologlava je bila, dolgi, rdečkasti kodri so ji viseli preko oči, zadaj se ji je bila kita zapletla in je visela v štrenah do pasu. Obraz je bil morda nekoč lep alfo pa vsaj priljuden; v tistem trenutku je razodeval edinole surovost in zlobo, ves spačen je bil in star. Tudi ženska je kričala s cvilečim, zahripiim glasom: »Tl satanski pankrt, tl!« V svojih pisanih copatah je nerodno poskakovala preko luž in blata, dokler ni dohitela otroka ter ga zgrabila za uho. Obadva sta kričala tako neznansko, da so sosedje odpirali okna, nato sta izginila v vežo...« Umolknil je ter se zamislil; nazadnje me je pogledal nekako potuhnjeno in postrani izpod obrvi ter vprašal: »Kje, misliš, da bi bil... roman?« »Kakšen roman?« sem se začudil. »Med požirkom in požirkom, med uro in uro se začne, zaplete in dovrši roman. Kdo bi ga uganil, kdo šele zapisal? Zablisne luč ter razsvetli žarko vse naokoli. Spoznaš izbo do zadnjega kota, spoznaš ljudi, ki sede in stoje poleg tebe, spoznaš celo samega sebe v ogledalu. In drugim in sebi ne vidiš edinole v lice, vidiš jim v dušo, vse do tistih zaklenjenih vratec, sebi celo v ta poslednji hram. Luč ugasne. Ko je čez trenutek, ali čez uro, ali čez leto dni spet prižge nevidna roka — kje je tista izba, kje so tisti ljudje, kje si ti sam? Vse je izginilo brez sledu! Med tujci sediš, med sovražniki, ne razumeš jim govorice, ne poznaš jim misli. In človek, ki bulji vate z ogledala, nisi ti; nadložen, hudoben starec je, ki nikoli mlad ni bil... Kdaj se je vse to zgodilo, kdaj in kako tako čudno iz-premenilo? Vsaj čarovništva in čarov ni... Glej, od luči do luči se je bil začel, razplel to dovršil roman, ki ga nismo videli in ga ne moremo napisati...« »Ali kako... kaj pa bi vse to razlaganje s tvojo čudno pripovestjo o tistih dveh ženskah?« »Kaj pa bi?« se je začudil moj znanec. »Pa o kakšnih dveh ženskah? Saj je bila ena sama!« »Ena sama?« Naslonil je glavo ob dlan to me je gledal verno z zaspanimi, že nekoliko motnimi očmi. »O, da bi vedel, kako se je vršil tisti roman... od božje luči do pocestne leščerbe! Tista ženska... ena sama je bila namreč, ena šema •. ■ tista ženska je moja žena poročena!« ... »DELAVSKA ENOTNOST« Ji DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO 18. avgusta 1957 % št, 36 ] PRVI IZIDI UPRAVNIH VOLITEV V INDONEZIJI Zmaga kimsnistav oa Javi V Indoneziji so bile pre d nedavnim volitve v občinske in okrožne svete. Doslej so znani le nepopolni izidi za Javo, glavni otok Indonezije, na katerem živi skoro 55 milijonov ljudi, torej dve tretji ni vseh Indonezijcev. Ti podatki govore o prepričljivi zm agi komunistov. Volitve občinskih in okrožnih svetov v Indoneziji niso le krajevnega pomena, ampak pomenijo prvi pregled razmerij med indonezijskimi političnimi strankami, -prvi pregled njihove moči po parlamentarnih volitvah, pred slabima dvema letoma. Pri parlamentarnih volitvah je največ glasov dobila Nacionalistična stranka, zmerna levičarska fronta predsednika Sukar-na. Na drugem in tretjem mestu sta bili muslimanski stranki Masdjumi in Nahdatui Ulama, na četrtem mestu pa Komunistična partija. Pri nedavnih upravnih volitvah pa se je razmerje med političnimi strankami precej spremenilo. V britanski Gvajranl (Južna Amerika) se je v zadnjih letih kljub nasilju oblasti močno okrepilo delavsko,) politično in strokovno gibanje, ki danes že predstavlja udarno pest osvobodilnega gibanja gvajanskega ljudstva. Na sliki vidimo letošnjo delavsko prvomajsko manifestacijo v Georgetownu, glavnem mestu te britanske kolonije, ki meri 215.009 km2 in ima pol milijona prebivalcev. Mara-festanti so zahtevali neodvisnost in sindikalne svoboščine MEZDNOGIBANJE V ZAHODNI NEMČIJI DELAVCI II VZNEMIRJENI RESNICA O ARMASOVI GVATEMALI [itiriiliiii le nlii iniie V GUATEMALI VLADAJO TUJCI — LASTNIKI VELIKIH AMERIŠKIH DRUŽB, KI SI KOPIČIJO DOBIČKE, GUATEMALSKO LJUDSTVO PA ŽIVI V NEZNOSNI REVŠČINI. Atentat na Carlosa Castilla Armasa, diktatorja Guatemale, je spet vzbudil .zanimanje za -to majhno srednjeameriško deželo. Svetovni tisk ocenjuje Armaso-vo dejavnost (seveda različno) in ugiba,. kakšne bodo posledice atentata. V člankih, ki jih* objavljajo zahodni časopisi, zasledimo tudi naslednje podatke: Ameriška družba »United Fru.it«, ki ima v Gvatemali velike plantaže sadja to aošBvrja, zlasti banan, ,ie pred nedavnim objavila finančno poročilo, iz katerega je razvidno, da je lani več kot podvojila svoj čisti do- Protest francoskih sindikatov Francoske sindikalne centrale so ostro obsodile vladno odločitev, da bo prihodnje leto znižala kredite za prosveto, javna dela in socialne dajatve v znesku 603 milijarde frankov. Sekretar francoske Generalne konfederacije deja je pred dne. vi izjavil: »Delavski razred Francije je pripravljen, dia z odločnim in enotnim nastopom izrazi svoje nezadovoljstvo in ogorčenje nasproti vladni politiki, (ki teži, da bi naprtila, stroške alžirske vojne delovnim ljudem.« PREDSEDSTVO ZVEZE NEMŠKIH SINDIKATOV, KI SE JE TE DNI SESTALO V ZAHODNEM BERLINU, JE RAZPRAVLJALO O PODRAŽITVI ŽIVIL IN POTROŠNE. GA BLAGA, DO KATERE JE PRIŠLO V ZADNJEM ČASU IN O UKREPIH, S KATERIMI BI PREPREČILI PADEC ŽIVLJENJSKE RAVNI DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV. Nenadna .podražitev živil Ih pctriošnega blaga je povzročila vznemirjenje med zahodno-nemškimi delavci, ki zahtevajo, naj pristojne oblasti preprečijo skok cen ali pa omogočijo zvišanje cen. Zlasti močno so se dvignile cene sadj.u in drugim kmetijskim pridelkom. Zveza sindikatov je zahtevala, naj vlada zniža carine za uvoz sadja in drugih kmetijskih pridelkov, namesto da znižuje carine za uvoz industrijskih izdelkov. Od septembra do konca letošnjega leta bo potekla veljavnost tarifnih sporazumov za kakih pet milijonov zahodrao-nemških delavcev. Zveza nemških sindikatov je sporočila, da bodo v prihodnjih mesecih skoro vsi strokovni sindikati zahtevali zvišanje mezd. Pričakujejo, da bo najprej hotel uveljaviti . svoje mezdne zahteve sindikat kovinarjev, ki ima 1,600:000 članov in je najmočnejši Strokovni sindikat v Zahodni Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da delodajalci ne odkla- biček. Leta 1955 je znašal njen čisti dobiček 9.683.000 dolarjev, leta 1956 pa nad 21 milijonov dolarjev. Lastniki družbe »United Fruit« so ameriški kapitalisti. med njimi tudi nekdanji senatorji in poslanci kongresa. Družba je. pred tedni tudi objavila. da ji je Armasova vlada spet dodelila velika posestvu (16.300 akrov) za sadne plantaže. Tako je s to rečjo. Armas, ki je pred trem; leti s pomočjo Amidridandv vdrl v Guatema-lo im zrušil demokratično izvoljeno socialistično vlado, je v korist ameriških družb, zlasti družbe »United Fruit«, poteptal vse pridobitve -guateroalskega ljudstva. Med drugim je tudi .razveljavil agrarno reformo, vzel kmetom zemljo in 'jo dal ameriškim družbam. Lastniki teh družb so danes gospodarji Guatemale, kopičijo si dobičke, ljudstvo pa živi v neznanski revščini. Ameriški listi tudi pišejo, da je Armas dal številnim ameriškim naftnim družbam Izredno ugodne koncesije za raziskovanje in izkoriščanje naftnih polj. Gaitskellov obisk v Jugoslaviji Vodja britanske laburistične stranke Hngjh Gaitskel! bo konec avgusta obiskal Jugoslavijo. Sestal se bo tudi s tovarišem Titom. 'Na Javi so komunisti zmagali. V mnogih občinah so dobili absolutno večino, v številnih okrožjih pa največ glasov. V Vzhodni Javi so na primer dobili večino v 30 okrajih, vseh okrajev pa je 37. Podobno je tudi v Centralni in Zahodni Javi. V Semarangu, enem izmed največjih mest Centralne Jave, je Komunistična partija dobila 100.000 glasov več kot stranka Masdjumi, ki je bila prej naj- močnejša stranka v tem mestu. Na Javi je sedaj razmerje sil naslednje: na prvem mestu so komunisti. Nacionalistična stranka je na drugem mestu, na tretjem in četrtem pa sta muslimanski stranki Nahdatui Ulama in Masdjumi. Posebno močno je nazadovala stranka Masdjumi, ki se je najbolj ogorčeno upirala načrtom predsednika Sukar-na za politični, gospodarski in socialni preporod dežele. Komunistična partija je tako» napredovala zato, ker se dosledno zavzema za neodvisnost Indonezije in za razredno osvoboditev delovnih ljudi. rajajo meizdraih pogajanj s sindikati in da bodo sindikalne zahteve v kratkem proučili na svoji seji v Zahodnem Berlinu. Kakor sodijo, bodo delodajalci pri volili na zvišanje mezd za 3 do 4 odstotke, medtem ko sindikati zahtevajo, naj zvišajo mezde za 10 do 12 odstotkov. Pred združitvijo indijskih socialistov Voditelji imidlijs&te Narodna eoiciialisitične attanke tim Socialistične sltnanike Indije se pogajajo o ponovni zdiružiiitrvi. Doslej eo se spoinaiaumeli le -toliko, da se bodo pogajanja, za ustanovitev enotne socialistične stranke nadalj eviata, medtem ko se bodo o ipicidrdbnostiih političnega programa skupne stranke razgovori ali na enem iizmed prihodnjih širših sestankov pred-starvnikov obeh strank. Do razcepa Indijskih sociali-stoij je prišlo pred dvema letoma, ko je socialistični voditelj dr. Lobija zahteval, naj stranka zavzame za odločnejšo opozicijo Kongresu. Dr. Dobijo so izključili iz Narodne socialistične stranke, zaito je ustanovil novo stranko. Razcep je indijskim socialistom veliko škodioval. V Franciji je vedno več protestnih zborovanj in demonstracij proti vojni v Alžiru. {Demonstranti zahtevajo, naj francoska vlada prizna alžirskemu narodu pravico do svobodnega in neodvisnega življenja. Na sliki: Zborovanje demonstrantov v pariškem predmestju Vitryju. • Tunizijska vlada je zaplenila del imovine odstavljenega beja. Predsednik republike Habib Burgiba je izjavil, da bo vlada zaplenila vso imo-vino, ki je bila pridobljena na nepošten način. S Vodja britanskih laburistov Gaitskell je pretekli teden izjavil, da bodo novi laburistični načrti za povečanje kontrole nad zasebno industrijo — če bodo sprejeti na konferenci stranke — bolj pomembni, kot vsi prejšnji laburistični sklepi o nacionalizaciji. Te načrte so objavfli kot službeni dokument in o njih bo sklepala jesenska konferenca laburistične stranke. ® V Ankari (Turčija) so obsodili 42 komunistov na zaporne kazni od l do 6 let. V Turčiji je Komunistična partija prepovedana, deluje pa ilegalno. Obsojene komuniste so aretirali pred štirimi leti skupno s 125 njihovimi tovariši, ki so jih že obsodili. In Turčija je ena izmed stebrov »svobodnega sveta«... O Že pet tednov stavka 1600 težakov, zaposlenih na največjem londonskem živilskem trgu v Covent Garden. Delodajalci so zahtevali, naj se minuli ponedeljek vrnejo na delo, stavkajoči pa so njihovo zahtevo odklonili. Stavko podpirajo delavci, zaposleni na štirih londonskih trgih, in 4000 pristaniških delavcev, ki raztovarjajo živež. Težaki so napovedali stavko, ker so jim hoteli znižati mezde. • Poljska tiskovna agencija FAP sporoča, da so v vseh vejah poljske industrije že ustanovili delavske svete. V posameznih industrijskih vejah, kot so rudarstvo, ladjedel-niška industrija itd., so delavske svete ustanovili v vseh podjetjih. V 463 podjetjih težke industrije so delavske svete ustanovili v 400 podjetjih. — Najmanj delavskih svetov deluje v prehrambeni in drobni industriji (le v 30% tovarn). V celoti vzeto delujejo delavski sveti v 60 do 70 •/o podjetih vseh industrijskih vej na Poljskem. • Poštna direkcija v Singa-puru je 5. julija prepovedala sekretarju sindikata poštarjev vstop v poslopje direkcije in ga s tem odpustila z dela. Dne 6. julija so poštarji začeli stavkati. Stavka še vedno traja. Direkcija je zagrozila, da bo odpustila vse poštarje, ki se do 19. avgusta ne bodo vrnili na delo. NOVA" NEODVISNA DRŽAVA DNE 31. AVGUSTA BODO V MALAJI SLOVESNO PROSLAVILI DAN NEOD VISNOSTI. TEGA DNE BODO V KUALA LUMPURJU PROGLASILI NEODVISNOST MALAJE, BIVŠE BRITANSKE KOLONIJE, KI BO OBENEM postala Članica britanske skupnosti NARODOV. Malaja meri 131.000 km4 in ima skoro 6 milijonov prebi- Zborovanje delavcev v Montevideu (Urugvaj). Zborovalci se zavzemajo za sindikalno enotnost In za skupni boj vseh urugvajskih delavcev proti kapitalu. valcev (49 % Malajcev, 39 */» Kitajcev, lil Vo Indijcev, ostali so Evropejci dn Arabci). Pokrivajo jo ogromni gozdovi (75 ”/0 površine). Kakih 17 % zemlje je obdelane. Na Malajski polotok so leta 1511 začeli prihajati Portugalci. Trideset let kasneje so prišli Nizozemci, 1795. leta pa Britanci. Med zadnjo vojno so Mailajo zasedli Japonci. Komunistična partija je tedaj organizirala osvobodilno gibanje in leta 1945 izgnala Japonce in prevzela oblast. Toda Britanci so se vrnili ih nasilno vzpostavili svojo kolonialno upravo. Osvobodilna armada se je umaknila v gozdove, spet je izbruhnila vojna, ki še vedno ni končana. Britanci so se vsa povojna leta trudili, da bi uničili upornike, in ker tega niso mogli, so z reformami skušali pomi- riti Malajo. Leta 1948 so ustanovili Malajsko federacijo, V katero so vključili 12 tako imenovanih samoupravnih državic, Singapur pa so ločili bd Malaje kot posebno kolonijo. Kasneje so morali Britanci še nekajkrat popustiti. Leta 1955 so bile v Malaji prve parlamentarne volitve, pri katerih pa so lahko sodelovale le Brir tancem naklonjene stranke. 2 novo vlado so se večkrat pogajali (zadnjič maja in junija letos), končno pa so morali priznati Malaji pravico do neodvisnosti. V neodvisni Malaji bodo Britanci obdržali svoje gospodarske in • strateške pozicije. Ni pa rečeno, da ne more priti do notranjih sprememb. V novih pogojih bo prav gotovo prišlo do nove razporeditve političnih sil, do krepitve tistih sil, ki se zavzemajo za čim popolnejšo neodvisnost. Med temi silami igra najpomembnejšo vlogo Komunistična partija, organizator osvobodilnega boja, ki ima, čeprav je ilegalna, velik ugled med delovnimi ljudmi Malaje. MOOOOOOOOOOOOOt • O K N O V S V E T S lili ii liiisii milliki lifiniii Zadnjič smo zapisali, da je služba socialnega zavarovanja madžarskih sindikatov tesno povezana na organizacijo dopustovanja, kateri prav tako posvečajo sindikati zelo veliko -pozornost. Sistem počitniških domov, kakršnega smo videli, pravzaprav za nas ni nič novega. Slično organizacijo dopustovanja smo imeli že pri nas v dobi administrativnega socializma, le da je tu vse bolj razvita. Centralni svet svobodnih sindikatov Madžarske ima pod svojo upravo 60 odstotkov vseh počitniških domov, sanatorijev, klimatskih zdravilišč, toplic itd. s skupno 14.000 posteljami. To ni majhna stvar: Razumljivo, da mora za poslovanje vseh teh domov imeti precej velik aparat, ki razdeljuje »uputnice«. Ugodnosti za tiste, ki imajo priliko preživeti dopust ali zdravljenje v teh'domovih so precejšnje. Dopustnik plača na dan 8 forintov, ostalo, to je 45 forintov, plača sindikat ali kot pravijo »država«. Za vzdrževanje domov dobiva sindikat od države velike subvencije in sicer v višini 80 odstotkov vseh vzdrževalnih stroškov. V teh . domovih preživi letno okoli 180.000 članov sindikata. Seveda je to še vedno majhno število v odnosu na 2 milijona članov in se zato pri dodeljevanju »uputnic« poslužujejo posebnih kriterijev, kot so soeialno-zdravstveno stanje, pridnost in vestnost pri delu, težina dela itd. Sicer pa imajo večja podjetja in ustanove tudi svoje domove, ki se vzdržujejo prav tako iz, državnih sredstev in sredstev podjetja. Načinov kako preživijo dopust je več. V sanatorije gredo tisti, ki jih priporoči zdravnik, da bi preprečili morebitno bolezen, ali da se dopustnik popravi po prestani bolezni. Vsakdo, ki gre v sanatorij mora tu prebiti najmanj 12 dni svojega dopusta, ostali čas, ki ga preživi v sanatoriju, pl-ača socialno zavarovanje. Tudi na štirinajstdnevno toplišfco zdravljenje pošilja zdravnik. Potem imajo domove, kjer preživljajo delavci dopust brez družin in domove, kjer ga -lahko preživi v krogu svojcev. Zelo razvita je iz-menjava dopustnikov z drugimi državami zlasti vzhodnimi, ter taborjenje. Poleg domov za odrasle'upravljajo sindikati tudi mladinske počitniške domove. Priliko smo imeli obiskati nekaj počitniških domo-v, sanatorijev in toplic. Lepo so urejeni -in oskrba vzorna. Vendar se zdi, to se je dogajalo tudi pri nas, ko smo imeli centralno vodene počitniške domove, da je večji del dopustnikov, ki preživlja tu svoje dopuste iz vrst uslužbencev in da je manj delavcev. XXX Obiskali smo nekaj večjih podjetij, železarskega giganta v Seepelu, videli smo tovarno vagonov Ganz, razgovar-jali z delavci tovarne čevljev, Tiso itd. Povsod so nas lepo sprejeli in pokazali, kar smo želeli. Skorajda vsako večje podjetje ima svojo menzo v kateri delavci dobijo poceni hrano. Prav tako imajo svoje otroške jasli, kjer' delavke-matere puščajo svoje -otroke v času, ko so zaposlene v tovarni. Jasli skoraj v celoti vzdržuje podjetje. Za otroka plača tisti, ki ga ima v jaslih le 1 forint dnevno. V velikih podjetjih, kot na primer v Seepelu, imajo posebne »sanatorije« za tiste delavce, ki morajo biti pod zdravniškim nadzorom in imeti dietno hrano, pa vendar lahko delajo. Po končanem delu se tak delavec, ne vrača domov, temveč živi v tem sanatoriju. Sanatorij vzdržuje podjetje. Na Madžarskem tudi zelo mnogo pozornosti posvečajo športu. Domala vsako večje podjetje ima svoje športno igrišče. Tudi sredstev dajejo v te namene zelo veliko. V tovarni vagonov Ganz, ki zaposluje okoli 6800 delavcev radi povedo, da je pri njih zaposlenih nekaj olimpijskih prvakov. Sredstva za vzdrževanje športnih igrišč dn fizkultumo dejavnost delno pri7 speva podjetje, večji del pa budžetira država. Tako znaša na primer let-ošnji proračun za šport v tovarni Ganz 400.000 forintov. To ni majhna vsota, če jo pomnožimo s 25 din. Po veljavnem kurzu je namreč 1 forint 25 din. Tudi za kulturno življenje v kolektivih dajejo znatna sredstva. To so le bežni vtis; s potovaja po Mad- žarski. Marsikaj smo videli, kar nas spo- Medsebojno prijateljsko sodelovanje in iz-minja na obdobje administrativnega soci- menjava izkušenj bosta nedvomno pripo-alizma pri nas. Povsod smo videli tudi mogli k vse boljšemu medsebojnemu ra-•iskrena prizadevanja izboljšati položaj de- zumevanju, kar bo v korist delavskega lavcev, in zlasti po oktobrskih dogodkih, razreda obeh sosednjih dežel, iskanje novih poti graditve socializma. p,oš Dom oddiha Centralnega sveta svobodnih sindikatov Madžarske ob Blatnem jezeru. — Blatno jezero je središče vsega madžarskega turizma. OCX> Gla»..o sindikatov Slovenije Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Caoopisno-zalošniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprav* Ljubljana, Čufarjeva nlica 8. — Dom sindikatov. -- Telefonurednlštva ln uprave 32-031. uredništvo 32-538, uprava 30-046. — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-22L — List (zhaia vsak petek. Rokopisov ne vračamo, — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka M din.