LETO XXXIV. — Številka 23	9. junija 1982	Cena 5.—šil. (7 din)
poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Nove telefonske številke!		Krščanska kulturna zveza v Celovcu in Katoliško prosvetno društvo „Planina“ v Selah
S		vabita na
Tajništvo NSKS: (0 42 22) 51 25 28 Naš tednik (uredništvo): (0 42 22) 51 25 28/25, 28 Uprava NT: (0 42 22) 51 25 28/21		SREČANJE KOROŠKIH VIŽARJEV
SIC: (0 42 22) 51 25 28/22 KKZ: (0 42 22) 51 25 28/23, 24 Klub občinskih odbornikov: (0 42 22) 51 25 28/26 KDZ: (0 42 22) 51 25 28/29		v nedeljo, 13. junija 1982, ob 14. uri pod MaŽejeVO lipo (poleg cerkve) v Selah (Ob slabem vremenu bo prireditev v farni dvorani) Nastopajo domači ljudski godci in pevci z Žile, iz Roža in Podjune.
IU VODNIK
Novoizvoljeni izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij je pod vodstvom Predsednika dipl. inž. Feliksa VVieserja zadnji petek obiskal Narodni svet koro skih Slovencev. Bil je to prvi uradni obisk ZSO po občnem zboru 16. maja Pomemben obisk, ker so s tem pred stavniki druge slovenske osrednje organizacije izrazili pripravljenost, v čim večji meri sodelovati z našo osrednjo organizacijo, sodelovati na vseh pod-r°čjih narodnopolitičnega delovanja.
Sodelovanje med slovenskimi organizacijami je važno ter neizogibno. Sa-m° pošteno in odkrito sodelovanje ter z njim povezana čim večja in širša enotnost v prizadevanjih za uresničitev naših pravic zagotavlja hkrati obstoj ,er razcvet ogroženega slovenskega naroda na Koroškem. Naši ljudje nikoli n'so in tudi nikoli ne bodo podpirali miselnosti, ki nasprotuje poštenemu in °dkritemu sodelovanju. Pripadniki na sega naroda, pogostokrat še bolj izpo stavljeni dnevnemu pritisku nemškona oionalnih sil ter oblasti, kot tako imeno Vani »funkcionarji v Celovcu11, ne žago verjajo funkcionarjev, za katere so or 9anizacije samemu sebi namen.
Narodni svet se tega dobro zaveda ze njegov ustanovitelj, rajni dvor. svet dr- Joško Tischler je vedel ceniti to
Sodelovanje, ki smo ga že vedno zagovarjali
stališče naših ljudi, vedno je iskal od-r'to sodelovanje z drugo slovensko organizacijo. Rezultat tega sodelovanja js bila mdr. skupna spomenica. Kot dr. ■schler, se priznavajo tudi današnji Predstavniki NSKS k načelu odkritega !n Poštenega sodelovanja, k čim večji n širši enotnosti v prizadevanju za resničitev narodnih pravic. Za tako
NSKs°Van*e obvezutet° tudi Povabila
^ tem smislu so se današnji predstavniki NSKS že vedno zavzemali med rugim za redno sodelovanje v okviru ^oordinacijskega odbora, ki naj bi se ecava| gjm p0gOSteje jn £,j moral vo-lfl skupni zapisnik. Pogostokrat je Ptedsednik dr. Grilc izrazil potrebo, da a*.vsi slovenski občinski odborniki ,al v narodnih vprašanjih nastopajo , uPno. Gotovo je možnih še več kon-r etn.ih oblik sodelovanja. Kaj če bi racali o tem, kako institucionalizi-t' koordinacijo med obema osrednji-^organizacijama? Razmišljati o tem, ksen naj t>i bil npr. pravilnik koordi-C|iskega odbora, ki bi mdr. obvezal tun- or9an'zaciji, da se skupni sklepi ohiiV. Vršii°? Našli nai bi tudi ustrezno sodelovanja glede skupnega po an
izraz samopomoči, ki ima v času
°bliko________ai-jo yiGuG	K„
^PeševBnja samostojnih list, ki so ven trist'Zraz sam°pomoči, ki ima v č "ankarskega pakta še poseben po-tu .?■ Možna oblika sodelovanja velja no '.za kulturno področje. Primer: dvojih HC'anstvo. Treba je tistim društvom q društvenikom, ki se želijo vključiti v o® osrednji kulturni organizaciji, to da °®°diti. Izkušnje so doslej dokazale, šil Se Prosvetna društva, ki so se vklju-doi -V obe organizaciji, zelo zaživela in aJo zelo uspešno.
van-an'Zal sem nekai misli 0 sodelo-van‘U 1)3 Po®ten0 'n odkrito sodelo-Pa J6 potrebno, o tem ni dvoma. Za to Qrjlrnoram° tudi, kot je poudaril dr. dan -°.b priliki obiska ZSO pri NSKS, Ue.Pe['ti vse sile — če hočemo biti Spesni in učinkoviti.
predsedstva NSKS ob zaključku krajevnih sestankov:
Liudie proti Waaneriu
Deželni glavar se moti, če misli, da bo uspel s svojim načinom politike. Naše ljudstvo se v nobemen oziru ne strinja s to politiko. Nasprotno: ostro obsoja znane Wag-nerjeve zloglasne izpade, zlasti tudi te, ki smo jo slišali v zadnjih tednih. To je zadnji torek ugotovilo na svoji seji predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev. Predsedstvo je namreč med drugim razpravljalo o krajevnih sestankih NSKS: konec junija bodo ti sestanki, ki so bili v vseh dvojezičnih občinah, zaključeni. „Na vseh sestankih", tako predsedstvo, „so naši ljudje ostro obsodili VVagner-ja, ga označili kot človeka, ki vidi samo oblast, ne pa resničnih potreb in želja slovenskih sodeleža-nov. In vedno spet so naši ljudje zelo močno poudarili, da deželni glavar v nobenem oziru nima pravice, se nam Slovencem vsiljevati kot naš zastopnik. Potrdili so, da sta za nje edina zastopnika osrednji organizaciji ter da bo moral spoznati tudi VVagner, da sedi tisti, ki vidi edino le oblast, konec koncem na krajši veji." Tudi občina
Trg (Feldkirchen), ker so bile zadnjo nedeljo občinske volitve, dokazuje, da ljudstvo ni pripravljeno, za vsako ceno podpreti oblasti žejnih politikov: bivši socialistični župan, Lechner, ki ima podoben odnos do politike kot Wagner in kateremu je ljudstvo, če je potrebno, deveta briga — ta župan je zgubil volitve, ne bo več župan. In vedno več je tistih mladih ljudi, ki odklanjajo politike kot so to Lechner in VVagner, ki o večinskih strankah nočejo ničesar vedeti.
Predsedstvo pa je lahko razpravljalo tudi o bolj razveseljivemu dogodku: Slovenska skupnost v Italiji je pri nedeljskih volitvah za tržaški pokrajinski in občinski svet številčno napredovala (glej stran 2). Narodni svet našim tržaškim prijateljem iskreno čestita! Dalje je razpravljalo o naslednjem občnem zboru NSKS in predlaga, da bo občni zbor v nedeljo, 14. novembra 1982, v Celovcu. Torej na dan, ko smo pred šestimi leti uspešno bojkotirali ugotavljanje manjšine.
Nedeljski mladinski dan na Zilski Bistrici je bil veliko srečanje mladine iz vseh južnokoroških vasi ter iz Kanalske doline. V posameznih skupinah so mladinci pretresali najrazličnejša vprašanja. Veliko zanimanje je bilo za Žilo ter za mir. Mir, tako mladinci, ni konzumna roba, ampak je treba zanj delati, ga je treba živeti. Skupina risarjev je pod vodstvom Toneja Boschitza na stenah nekdanje črne kuhinje v bivšem farovškem hlevu s čopičem in barvami zarisala veliko hrepeneje po miru.
Prvi obisk novega odbora ZSO je bil pri NSKS
Zadnji petek se je novi izvršni odbor ZSO, pod vodstvom predsednika dipl. inž. F. VVieserja (navzoči so bili še podpredsednik F. Kukoviča, tajnik J. VVutte, blagajnik F. Einspieler ter dr. A. Brumnik, dr. Janko Malle, dipl inž. F. Koncilja, Teodor Domej, F. Rozman) predstavil NSKS. Predsednik dr. M. Grilc je v svojem pozdravu poudaril, da ga »veseli, da je ZSO svoj prvi obisk po občnem zboru namenila NSKS, kar je izraz odkritega sodelovanja. Samo tako smo lahko uspešni na vseh področjih narodnopolitičnega delovanja." Grilc je v imenu predsedstva (poleg predsednika so bili navzoči tudi podpredsednik F. Sa-botnik, tajnik prof. J. VVakounig, poslovodeči tajnik F. VVedenig, podpredsednica KKZ, M. Demšar in predsednik KEL, K. Smolle) čestital novemu izvršnemu odboru ZSO in predsedniku F. VVieserju k izvolitvi ter hkrati poudaril, »da se danes nahajamo v položaju, ko je treba posvetiti vse sile samopomoči. Treba je skupno rešiti vsa odprta vprašanja, treba je tudi najti še boljši dostop do ljudstva. Naši ljudje potrebujejo čim večjo podporo. Sicer pa smo v zadnjih letih razvili pravilne koncepte ter jih začeli pravilno uresničevati."
Predsednik ZSO, VVieser, se je predsedstvu NSKS zahvalil za topel in prijeten sprejem. »Ta obisk ZSO,“ tako VVieser, „je pomemben, ker obiščemo po zadnjem občnem zboru kot prvo organizacijo Narodni svet. Na zadnjih sejah smo sklenili, da naj ZSO respektira politično stališče NSKS, noče se vmešavati v notranje zadeve Narodnega sveta." Nato je predsednik ZSO poudaril enotnost in akcijsko učinkovitost,
glede samopomoči pa je dejal, da je »prej ali slej izredno pomembna".
„Na vsak način se je treba truditi, da skupno najdemo čim širšo platformo, ki je sprejemljiva tudi za podeželje, nato pa je treba izvesti akcijo". VVieser je seznanil predsedstvo NSKS s predlogom ZSO: med drugim naj se koordinacijski odbor obeh osrednjih organizacij sreča najmanj vsaka dva meseca, o teh sejah pa naj se vodi zapisnik.
Nadalje naj pride na področju občinske politike do boljše koordinacije. VVieser: »Vsaj v narodnopolitičnih vprašanjih naj vsi slovenski občinski odborniki skupno nastopajo!"
Obe osrednji organizaciji sta sklenili skupno izjavo, kjer mdr. rečeta:
„Z zadoščenjem vzemata vodstvi obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev na znanje, da so koroške varnostne oblasti izsledile protislovenske storilce mazaške akcije proti Slovenski gimnaziji. V zvezi s to akcijo je utrpela slovenska narodna skupnost veliko škodo, ki jo morajo politično odgovorni v deželi in državi popraviti. V tej zvezi sta oba predsednika NSKS in ZSO, dr. Matevž Grilc in dipl. inž. Feliks VVieser, na razgovoru v petek, 4. 6. 1982, predlagala, naj se odpovedani razgovor med zastopniki koroških Slovencev in vlado čimprej nadaljuje.
Hkrati sta zavrnila vse poskuse, istovetiti slovenske dijake, ki so hoteli kupiti vozovnice v svojem materinem jeziku, z mazači, ki so skrunili državni grb in hujskali k narodni nestrpnosti. Nadalje so zastopniki obeh organizacij razpravljali o odprtih vprašanjih ter ugotovili, da obe organizaciji enotno ocenjujeta vsa bistvena narodnostna vprašanja, in se zmenili, da se bosta tudi v bodoče skupno borili za uresničitev člena 7 ADP. Prav tako sta pozdravili tesnejše sodelovanje vseh v Avstriji živečih narodnostnih manjšin."
Janko Kulmesch
»i ■
naš tednik
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše
Jože Wakounig
Vsiljujejo se spomini na klasične čase imperializma in kolonializma, ko so nekatere države delile med seboj posamezne konce sveta. Dediščina iz tistih časov je tudi spor za otočje v južnem Atlantiku, kakih 600 kilometrov vzhodno od Argentine. Že poimenovanje samo je opredelitev. Kdor ga imenuje
po angleškem lordu Falklandu Falklandsko otočje, se nekje postavlja na britansko stran, tisti, katerih simpatije so na strani Argentincev, tiste izgubljene otoke imenujejo Malvine; tudi to ime ima kolonialistično preteklost, izvira namreč od francoskega mesta St. Maloja.
ednarodnopravno je brez dvoma Argentina napadalec. Generalom v Buenos Airesu je bil potreben ventil ob čedalje hujših notranjih napetostih in nemirih. S podvigom na sporno otočje so zbrali množice in latinskoameriško celino za seboj. Že veš kot poldrugo desetletje se pogaja Argentina z Veliko Britanijo o prihodnosti Falklandskega oz. Malvinskega otočja. Toda Veliki Britaniji se ni mudilo. Po argentinskem podvigu pa je uspelo politično ne preveč uspešni ministrski predsednici, da je ob podobi
južnoameriškega sovražnika zbrala za seboj javnost in prebivalstvo Velike Britanije pa še precejšnjega dela Evrope. V spremni glasbi so se pojavljali prav močni rasistični glasovi. Vlada je takorekoč brez pomisleka vpela vse razpoložljive sile v ponovno osvojitev otočja, ki so ga Britanci leta 1933 Argen-
tincem, milo rečeno, ukradli. Otočje je bilo pomembno zlasti decembra 1914, ko so Britanci uničili nemško pacifiško ladjevje. Danes pa je samo še hipoteka, predvsem za ZDA, ki so se proti zdravi pameti vrgle docela na britansko stran. Malomarni, zaničevalni odnos ZDA do latinske Amerike že dokazuje dejstvo, da pristojni v vladi za odnose z latinsko Ameriko ne zna ne špansko ne portugalsko. Že na Kubi je jenkijevska politika doživela poraz, navmes so bile druge postaje, kaže, da Američanov še ni izučilo. Ameriško zadržanje v Varnostnem svetu OZN pa ni več samo blamaža, je dokaz, da Reaganova vlada nima prav nobenega načrta za enakopravno oblikovanje odnosov z latinsko Ameriko. Preostane tudi vprašanje, kako bo vplival na celotni razvoj papežev obisk v Veliki Britaniji in v Argentini.
Slovenska skupnost je pri nedeljskih volitvah za tržaški pokrajinski in občinski svet zmagala. Uspelo ji je, pridobiti za pokrajinski svet 180 glasov (0,2%), v primerjavi z zadnjimi volitvami. Absolutno število glasov: (6148 (3,11 %). Tako je dr. Zorko Harej ponovno izvoljen v pokrajinski svet. Pri volitvah za tržaški občinski odbor pa je Slovenska skupnost napredovala za 169 (0,3%) glasov; absolutno število glasov: 4108. Prof Aleš Lokar ostane zastopnik Slovencev v tržaškem občinskem svetu.
Kdo so zgubili? V prvi vrsti krščanski demokrati (pokrajinski svet: - 3%, občinski svet: - 7%) ter tudi komunisti (- 2%, medtem ko so v občini Trst malenkostno nazadovali). Lista za Trst, ki je skušala
z demagoškimi, predvsem pa s protislovenskimi parolami zvabiti vol i I-ce na led (glej zadnji NT), v bistvu prav tako ni uspela: sicer je pri občinskih volitvah pridobila nad 3%, pri pokrajinskih pa zgubila skoraj 5%. Precej uspešno so odrezali mdr. socialisti (pokrajinski svet: Več kot 3%, občinski svet — 4%). Tudi fašisti so bili uspešni (+ 1%). Volilna udeležba je bila nižja, število neveljavnih (belih) glasov pa višje kot pri zadnjih volitvah. Porazdelitev mandatov v pokrajinskem svetu: Slovenska skupnost 1, Lista za Trst 9, KPI 7, DC 6, socialisti 2, fašisti 2, socialni demokrati 1, republikanci 1, gibanje za Trst 1. Občinski svet Trst: Slovenska skupnost 1, Lista za Trst 20, DC 13, KPI 12, socialisti 5.
Kmetje in okolje
Prejšnji četrtek je bil v Hrastovi-ci pri Celovcu kmečki forum, ki ga je priredila Avstrijska posvetovalnica za gnojenje/Čsterreichische Dungerberatungsstelle. Ta organizacija letos praznuje svojo 30-letnico. Osrednja tematika je posvetovanja je bilo gnojenje z mineralnimi (umetnimi) gnojili in posledice za okolje in človeka. Tri kmetje so predavali o svojih izkušnjah z mineralnim gnojenjem. Gorski kmet, ki dela v izjemno težkih pogojih, ravninski kmet, ki je opustil živinorejo in gnoji torej samo z mineralnimi gnojili — in pa kmet, ki ni opustil živnoreje so dejali, da ne morejo izhajati brez mineralnih gnojil. Pri pravšnji uporabi, tako kmetje, mineralna gnojila ter herbicidi in insekticidi sploh niso škodljivi za okolje in živa bitja. V tem sklopu je razgovor nanesel tudi na biološko kmetovanje in izsledki pogovora so, da je tako kmetovanje bilo modna muha, ki jo je pogojila in narekovala med drugim znatna prenasičenost nekaterih „boljših" krogov in ljudi. Vse preiskave ib kontrole so jasno in nedvoumno izpričale, da se biološko pridelani sadeži sploh ne razlikujejo in niso razlikovali od mineralno gnojenih kar se tiče ..zastrupljenosti" oziroma ..izvirnosti". Na posvetovanju so kmetje potožili, da sovražnik okolja in človeka niso umetna gnojila in tudi ne kmetje, ki jih uporabljajo, ampak zmeraj večja utesnjenost in krčenje obdelovalnih površin, ter drugi strupi.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kul-mesch in Franc VVakounig; Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave:	0 42 22/72 5 65.
Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Predstavniki gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine
pri koroških Slovencih
Prejšnji četrtek se je predsednik gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine Stanko Tomič mudil v spremstvu predstavnika jugoslovanske Gospodarske zbornice Slavka Beznika na obisku pri obeh osrednjih organizacijah koroških Slovencev. Sprejem je bil na sedežu Zveze slovenskih organizacij. Gosta je v imenu NSKS pozdravil njegov podpredsednik Filip VVarasch, v imenu ZSO pa predsednik Feliks VVieser. Navzoči so bili tudi predstavniki gospodarskih odborov. Zastopniki osrednjih organizacij in oba gosta so proučili možnosti sodelovanja, pri katerem naj bo slovenska narodna skupnost enakopraven in samostojen partner.
Smeji pa se tretji
_____________________________ Za vsakega nekaj, nekaj za vse?
Zanimiva diskusija v klubu ..Iniciativa" o slovenskih oddajah radia Celovec
„Za vsakega nekaj, nekaj za vse“ — tako se glasi slovenska oddaja radia Celovec. Zadnji ponedeljek zvečer je bila v klubu „lniciativa“ zanimiva diskusija o aktualnih vprašanjih našega radia.
Franc Vrbinc in Mirko Bogataj sta bila povabljena, da odgovarjata na številna vprašanja. Na vprašanja skuša vodstvo ORF usmerjati slovenski oddelek vsebinsko in programsko. Nastajajo interesni konflikti med uredniki in vodstvom, „se sklicuje Bogataj na objektivnost, v resnici pa ščiti Wagnerja?“ Slišali pa smo tudi vrsto predlogov, kako bi lahko popestrili program, kakšno naj bi bilo po možnosti sodelovanje s poslušalci.
Dr. Vrbinc je po uvodnih besedah na kratko prikazal zgodovino slovenskega oddelka ter v zvezi z
večerno oddajo ob sredah rekel, „da za te oddaje ni dodatnih finančnih sredstev, zato slišite stvari, ki ste jih že prej slišali". Splošno je poudaril, slovenski radio naj bi bil res slovenski — z izjemo dvojezične oddaje »Dežela ob Dravi". Razširila se je nato, kot rečeno, zanimiva in živahna diskusija, v naslednjih odstavkih objavljam nekaj zabeležkov diskusije.
Dr. Apovnik: Skuša vodstvo ORF usmerjati slovenski oddelek vsebinsko ter programsko.
M. Bogataj: Programska usmeritev je določen zakon o radiu in televiziji, ki zahteva objektivnost, izravnanost in pestrost.
„ Oddaja ni bila v redu“
Dr. Apovnik: Zakon predvideva, da naj se npr. Cerkev ali umetnost ustrezno upoštevata ter pospešujeta. Ne predvideva pa tega za narodne manjšine. Slovenske osrednje organizacije zahtevajo zastopstvo v sosvetu (Hohrer- und Seherbeirat). Ne uspejo, čeprav je v tem sosvetu zastopan npr. AR-BO. V kolikor je torej slovenska oddaja oddaja za koroške Slovence?
M. Bogataj: Slovenski oddelek je
popolnoma samostojen, pač pa podrejen zakonu.
Dr. Apovnik: Poleg objektivnosti omogoča zakon lastno analizo urednikov ali sodelavcev („Eigene Kommentare und Sachanalysen“).
J. Kulmesch: Ste pripravljeni, omogočiti tudi v slovenskih oddajah komentarje, kot so običajni v nemškem radiu in televiziji in ki, kot je povedal dr. Apovnik, odgovarjajo zakonu?
M. Bogataj: Pri nas ni v navadi komentirati.
Dr. P. Millonig: G. Bogataj, slišal sem, Vaše poročilo o prireditvi Oktobrske arene na Radišah. Stališče dr. Grilca in dr. Zvvittra ste le prebrali, VVagnerju pa ste dali možnost, da je to stališče v obliki intervjuja komentiral.
M. Bogataj: Ta oddaja ni bila v redu. Nemški kolegi so posneli v Bleibergu intervju z VVagnerjem, ker ga pa niso mogli več uporabiti v svoji oddaji, sem ga objavil jaz.
Dr. P. Millonig: Zadeva Žitara vas: z Golavčnikom, ki ni zastopan v občinskem odboru, ste imeli radijski pogovor prej kot s Kukovico. Sličal sem v Podjuni na krajevnih sestankih NSKS ostre kritike, dobiš vtis, da se skrivate za objektivnostjo, v resnici pa ste za VVagner-ja.
Bogataj: ORF ni glasilo ne
strank in tudi ne osrednjih organizacij. K Golavčniku: to je uredniška tajnost, kako je prišlo z njim do pogovora.
J. Kulmesch: Dejstvo je, da ste imeli z Golavčnikom radijski pogovor prej kot s Kukovico, čeprav je v prvi vrsti Kukoviča prizadet od zloglasnega sklepa žitrajskega občinskega odbora. Je to stvarno poročanje? Se čudite, če naši ljudje na to ostro reagirajo?
M. Bogataj: Priznam, da to ni bilo v redu.
Obstoja programski deficit?
Dr. Apovnik: Če oddaje v sredo zvečer ne smejo povzročiti večjih stroškov, zakaj lahko potem ne bi moglo biti npr. diskusij ter drugih aktualnih oddaj, ki gotovo ne bi zahtevale velikih dodatnih stroškov. V bolj ugodnem času, ker veliko poslušalcev zaradi poklicnega dela ne more poslušati slovenskih oddaj.
B. Sommeregger: Zakaj ni v sredah zvečer slovenskega „kluba“? Zakaj ne objavlja slovenski radio izvlečkov iz slovenskih časopisov, kot npr. to dela italijanski RAi ali avstrijski „Mittagsjournal“?
F. Krištof: Treba bi bilo mladino bolj vključiti v program: npr. vpra-
šanja o partnerstvu, med glasbo naj bi objavili razne pogovore z mladino, telefonske pogovore itd-Št. Kramer: Zelo mi ugaja povzetek v nemščini pred in po oddaj'-Kar pa mi manjka, je več oddaj v posameznih slovenskih narečjih-Dr. P. Millonig: Zakaj ne bi mogla imeti predsednika obeh slovenskih organizacij vsaj enkrat v mesecu neke vrste „duhovno-P°' litičnega nagovora?" Podobno, ko je oddaja deželnega glavarja.
M. Bogataj: Ni sprejemljivo, ker volijo slovenski volilci tudi drug6 stranke.
Dr. P. Millonig: Osrednje organ'" zacije niso stranke ...
Bogataj: Bila bi to »Belangsen-dung“ za osrednje organizacij6; Imamo celo vrsto poslušalcev, k niso ne v eni ne v drugi slovensk osrednji organizaciji.
Toliko o diskusiji zadnjega P° nedeljka zvečer v klub »Iniciativa". Diskusija je mdr. do kazala, da je Naš tednik, ki je krit' ziral npr. poročila o Žitari vasi te^ pogovor z Golavčnikom, le_ im6 prav, saj „to ni bilo v redu". Živa na diskusija oz. prispevki posluša cev pa so hkrati dokazali, da le ° staja programski deficit. „Za vsa kega nekaj, nekaj za vse" — PraVI no geslo. Odgovarja tudi te
niči... ?
Janko Kulmescd
a i*
Inaš tednik
Pripravil
Franc VVakounig
Iz Podjune, iz Roža, z Gur in z Žile s° se zbrali pred zahomško šolo mladinci. Od tam so šli čez polja in po bližnjici do bistriške cerkve, kjer je bil srečanja. Najprej so šli v cerkev, ^er jih je pozdravil župnik Trap. V po-zdravu je dejal, da so tudi Žila, Podju-na in Rož trojica, ki naj bodo skup-n°st, iz katere vodijo nove poti do ljubezni, do miru in do pravičnosti, kajti tr°jica je ljubezen. Povedal je, da je Franc Grafenauer, čigar orgle stojijo v bistriški cerkvi pisal za časopis „Mir“ 'n ie tudi delal za mir.
Mladinski dan naj bi vlil mladini mnogo poguma, naj bi vlil poguma tudi Zilanom in naj bi prinesel mnogo svežega zraka v zaspano krščanstvo.
Mladinci so se nato razporedili v razpne skupine, kot: Kaj nam pomeni Zi-a' Delo za mir, Mladi kristjani — nova Pota, Pogovori z domačini, Konflikti med generacijami, Doživljanje narave, narisati predstave o boljšem svetu, Problemi partnerstva, Igralska skupina ln Izdelovanje križev iz podkovnikov.
Prostorsko je kraj srečanja tako razlik in pester, da so vse skupine mo-9le delovati nemoteno in tudi neprisi-Ijeno. Skupina, ki je doživljala naravo, Je šla h potoku Bistrica, ena pa je šla P° vasi in se razgovarjala z ljudmi. Ze-o Pritegnili sta skupini o Žili in o miru. Domačin Urban Popotnik je z diapozitivi kratko predstavil dolino, njene ljudi 'n običaje, razgovor pa je nanesel na nairazličnejše probleme. Žila sama je
Dober den pr Žile, tako je pozdravil bistriški župnik Stanko Trap v nedeljo, na praznik sv. Trojice nad 300 udeležencev tradicionalnega Mladinskega dneva. Geslo srečanja je bilo „Mladi kristjani — nova pota‘\ glavna tematika pa je bila mir, delo za mir.
Da je mladina že krajevno ubrala nova pota, priča že sam kraj dneva Bistrica v osrčju Žile, doline, kjer se dolga icta nič ni naredilo in se je le malo premaknilo. Zato je bila že sama izbira kraja dokaj tvegana, a nedeljska prireditev je tako dobro uspela, da je bila odločitev prava.
Popoldanski program se je pričel z mašo, ki sta jo brala Stanko Trap in Jože j Valeško. Dve skupini sta pripravili kratke prizore o drevesu, ki raste in nudi senco ter zatočišče. Drug prizor pa je prikazal, kako Jezusova beseda „Mir vam bodi" svoje aktualnosti in pe-rečnosti nikdar, tudi danes ne, ni izgubila. Kaplan Jože j Valeško je v svoji
Ukljani so zastopali Kanalske Slovence
Bistriška mladina je zapela sovrstnikom
tako pritegnila mladince, da se kar niso mogli odtrgati od nje. Sedeli so na obronkih in vsrkali čar naše zapadne doline.
Skrb za mir je bila pri vseh pogovorih. V skupini, ki se je pogovarjala o miru, o možnostih dela in novih poteh do miru pa posebej. Zrno pogovora je, da se je treba za mir zavzeti, da je treba zanj delati, da se je treba za mir truditi. Mir ni izrecna pravica samo prebivalstva, ampak vsega človeštva in zato je treba ustvariti pogoje, v katerih bo imel možnost obstoja. Želja po miru, hrepenenje po miru je bilo mogoče razbrati tudi iz risb, ki so jih mladinci vrgli na steno v opuščenem farovškem hlevu. Te risbe so kot krik silile k premišljevanju.
Kjer je mir, ni treba vojaških spomenikov
Niko Kriegl je dejal o mladinskem dnevu, da je bil Zilanom tako potreben kot polju dež. Potrebna pa so vsemu človeštvu nova pota k miru. To potrebo je Mladinski dan izpričal in je bil hkrati tudi kažipot k miru.
Skupinski plesi so še bolj povezali mladino
pridigi navezal na oba prizora in bodril mladino, naj se ne ustraši dela za mir.
Ob spremljavi kitar in harmonike je mladina sooblikovala mašo. Dopoldanski spored so začeli Ukljani. Folklorno skupino, ki jo vodi župnik Mario Gar-
jup, mladinci skoraj niso hoteli pustiti raz plesišče. Na odru pod farovžem pa je potekal spored, ki je obsegal od rock-glasbe Jadagonov, plesanja, raznih skečov in smešnic obširen prikaz mladinskega dela.
Mladinski dan Katoliške mladine pri Zilski Bistrici nakazal nove smernice
Dober den — pr Žile
Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
vabi v
soboto, 19. in nedeljo, 20. junija 1982, ob 14.30 uri na
zaključno prireditev
s proslavo 800-let niče rojstva sv. Frančiška
Od sobote popoldan in v nedeljo do 18. ure si lahko ogledate razstavo šolskih izdelkov učenk.
		GOSPODARSKI	1
	K, , «jj| ■fc	v	H HH	:	M EC	<	■ m	m W	*?il	
		KOMENTAR
		piše dipl. trg. Joža Habernik
		
Vedno več slišimo o povečevanju deficita avstrijskega državnega proračuna. Deficit tega Proračuna za letos naj bi bil najprej 55, potem 60, 65, najver-iatneje pa bo znašal okoli 70 milijard šilingov. V prejšnjem le-tu ie bil nekoliko nižji, za leto 1983 pa že napovedujejo deficit, k' naj bi znašal več kot 80 mili-iard. Kaj to pomeni?
Če predpostavljamo, da je od avstrijskega prebivalstva, ki znaša trenutno 7,2 milijonov Iju-°1i> približno polovica ali 3,5 milijonov v delovnem procesu (ostali so otroci in mladina do 20 let ter ljudje nad 60 let, ki še niso ali niso več v delovnem Procesu) to pomeni, da bi leta 1982 vsak zaposleni Avstrijec
moral plačati približno 20.000 letno ali 1700 šilingov mesečno več davka, tako, da bi bil državni proračun za to leto izravnan. Tako povišanje davkov pa bi bi-
lo nemogoče. Seveda bi tisti, ki več zaslužijo, plačali več, drugi pa manj. Iz tega sledi skoraj zaključek, da se takšen deficit ne da več financirati. Avstrijsko ljudstvo bi se uprlo, če bi mu naložili toliko več davka.
Do danes je avstrijska vlada zadnja leta najela vsega skupaj okoli 360 milijard kreditov, od tega kakih 200 milijard v inozemstvu. Za te kredite mora plačati letno kakih 36 milijard obresti in približno še enkrat toliko za odplačilo anuitet. Če znaša avstrijski letni proračun ca. 300 milijard, potem to pomeni, da mora letno nameniti država preko 70 milijard ali četrtino proračuna za odplačevanje dolgov. Kako naj gledamo torej te številke? Na prvi pogled se nam zdijo velike. Ali so zaskrbljujoče? Državni proračun tudi
ni nič drugega kot proračun vsakega privatnika. Vsak uslužbenec mora gledati, kako bo uskladil izdatke z dohodki. Če nekdo zasluži, recimo 10.000 šil. na mesec in si najame kredit na pet ali deset let in mora zato
nameniti za odplačevanje Žetega 2500 šil. na mesec, potem je to nekaj povsem normalnega. Ima še dosti denarja za svoje življenje, nabavil pa si je nekaj, kar bo še v prihodnosti koristil. Užival bo zdaj, plačal pa pozneje. Zato moramo reči, da taka državna zadolžitev še ni vznemirljiva, ker je ob vsej zadolžitvi še možno normalno življenje.
In zadolžitev v tujini? Znaša 100 milijard in tudi ni velika. Seveda to še niso vsi dolgovi države. Tudi firme in banke v Avstriji najemajo v veliki meri v tujini
kredite. Ker pa banke istočasno tujim firmam, bankam ali državnim podjetjem tudi dajejo kredite, se ti krediti in istočasne terjatve nekako krijejo, tako da avstrijska zadolžitev v tujini ni bistvena.
Jugoslavija na primer ima v tujini okoli 340 milijard šilingov dolgov in jih tudi mora vrniti v naslednjih 5—10 letih, je pa trikrat večja po obsegu in prebivalcih, kakor Avstrija in zato ta dolg tudi ne bi smel delati takšnih težav, kakor se to zadnje čase sliši.
Seveda pa pri tem eno dejstvo ne smemo prezreti. Zakaj se je dolg najel? Ali za konzum ali za investicije, ki bodo v prihodnosti dajale večji dohodek. Kot konzum smatramo kritje raznih deficitov (Krankenversicherung, Pensionsversicherung), plače državnih nastavljencev in podobno. Zato je tudi vprašanje po nadaljnji zadolžitvi države zaradi graditve novega konferenčnega centra na Dunaju aktualno. Ali bo gradnja prinašala kakšen dohodek ali pa bo mrtev objekt, ki bo samo stal — ogromno denarja.
Vsekakor je potrebno, da tudi normalni delovni človek razume, zakaj pri vsem tem gre. Ta pa zna še zdravo misliti, ker bo plačal tudi davke.
Proračuni, dolgovi, obresti, odplačevanja...
MLADINSKO POTOVANJE V SOVJETSKO ZVEZO Leningrad — Moskva — Kiev Od 4. 7. do 11. 7. 1982 Starost: do 32 let
Prijave: Prof. A. Malle, tel. 24 73 35 Cena: 5650.—
PEVSKI KONCERT Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: sobota, 12. 6. 1982, ob 20.30 Nastopata: Moški pevski zbor z zdravilišča Rogaška slatina in MPZ „Srce“ iz Dobrle vasi
Uprizoritev drame ..MLADOST PRED SODIŠČEM" Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Čas: petek, 11.6. 1982, ob 20.30 uri Gostuje:	dramska skupina SPD
„Zarja“ iz Železne Kaple"
Krščanska kulturna zveza in Katoliška otroška mladina v Celovcu prirejata
DVODNEVNI SEMINAR ZA OTROŠKE VRNTARICE IN VODJE OTROŠKIH ZBOROV
od sobote, 12. junija, s pričetkom ob 9. uri, do nedelje, 13. junija, do 12. ure v Domu v Tinjah Seminar bo vodil znani skladatelj, pesnik in vzgojitelj prof. Janez Bitenc iz Ljubljane Cena: 200.— šil.
Prijave sprejema Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, Celovec, tel.: 0 42 22/51 25 28 - 23 ali 24, in Katoliška otroška mladina, Viktringer Ring 26, Celovec, telefon: 0 42 22/51 11 66
SIMPOZIJ „130 LET MOHORJEVE DRUŽBE V CELOVCU"
Prireditelj: Mohorjeva družba v Celovcu
Kraj: Slomškov dom v Celovcu, 10.-Oktober-StraBe 25 Čas: petek, 11. junija 1982, s pričetkom ob 9.30 uri Spored predavanj:
9.45 univ. doc. dr. Andrej Mo-ritsch: Zgodovinsko ozadje ustanovitve Mohorjeve družbe
10.30	dr. Avguštin Malle: Mohorjeva družba od ustanovitve do pregona v Prevalje
13.30	dr. Valentin Inzko: Celovec, središče slovenske kulture in literature — možje Mohorjeve
14.15 dr. Erih Prunč: Literarni pomen Mohorjeve družbe 15.00 dr. Janez Hornbock: Mohorjeva družba od 1920 do danes in njen pomen za zamejske Slovence
Vsakemu predavanju bo sledil razgovor.
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi vse člane in prijatelje na 11. SREČANJE PLANINCEV IZ ZAMEJSTVA IN SLOVENIJE
v nedeljo, 13. junija 1982, s pričetkom ob 12. uri pri domu Pristava v Javorniškem rovtu, to je pod Golico, ki je znana po narcisnih poljanah, ki bodo predvidoma takrat v najlepšem razcvetu.
Na srečanju bo bogat in pester kulturni program.
Organizator letošnjega srečanja je Koordinacijski odbor planinskih društev občine Jesenice.
Na srečanje se bomo peljali z avtobusom: odhod iz Loč ob 8. uri, iz Št. Jakoba v Rožu (trg) ob 8.15, iz Rožeka (pošta) ob 8.30, iz Loč ob Dravi (gostilna Ohac) ob 8.40, iz Bil-čovsa (Miklavž) ob 9.00, iz Kotmare vasi ob 9.15 in iz Celovca (Gasome-tergasse 10) ob 9.40 uri. Na vožnji v smeri Ljubelj je še možen pristop pri Mlečniku v Kožentavri in na Sopotnici.
Zaključna prireditev Slovenske glasbene šole in tečaja slovenščine Prireditelj: Kulturno društvo „Lepi Vrh" v Ukvah
Kraj: prostori osnovne šole v Ukvah Čas: nedelja, 13. 6., s pričetkom ob 15. uri
Sodelujejo: Učenci Glasbene šole iz Ukev, Otroška igralska skupina iz Ukev, Foklorna skupina iz Ukev, Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije iz Maribora, Tamburaški ansambel SPD „Zvezda“ iz Hodiš, Glasbena matica iz Trsta.
V soboto, 5. junija, sta se za vedno povezala kot mož in žena Martin Pandel, doma v Kiopinju, tajnik v Domu katoliške prosvete v Tinjah, in Urška Mischkulnig, doma v Bilčovsu — Branča vas, sprva tajnica na Slov. dušnopastirskem uradu v Celovcu, potem pa v Domu katoliške prosvete v Tinjah. Mladima novoporočencema je na poročni gostiji pri Šoštarju v Globasnici posebej čestitalo Slov. prosvetno društvo „SRCE“ iz Dobrle vasi, pri katerem novoporočenca sodelujeta. Predsednik društva Martin VVastel je v govoru dejal, da je poroka dveh vernih in zavednih Slovencev še posebej veselje za slovensko narodno skupnost, saj pomeni zibelko vernega, narodu in narodnemu izročilu zvestega naraščaja. V zahvalo za njuno delo in v spomin na njun poročni dan jima je izrazil upanje, „da bo dovolj močna, da bo lahko pozibala tudi cel ducat Martinov ali Uršk".
Čestitkam novoporočencema na njuno skupno življenjsko pot se pridružuje tudi NSKS in Naš tednik.
Loče
V	okviru 60. obletnice SPD „Jepa-Baško jezero" in ob njenem srebrnem jubileju je bila Slovenska gimnazija 22. t. m. s svojo, že tradicionalno šolsko akademijo v gosteh pri pobratenem društvu v Ločah. Polna dvorana kulturnega doma je doživela resda zelo dovršen program, čigar vokalno-instrumentalne točke je nedvomno zelo popestril jazzgimnastično-telovadni nastop dijakov.
V	pozdrav so zapeli ter zaigrali domači pevci in tamburaši; dobrodošlico je pa izrekel predsednik društva. Pozdravne besede je nato naslovil ravnatelj Slovenske gimnazije g. dr. Regi-nald Vospernik na številne goste ter na kratko orisal četrt stoletja obstoja slovenske srednje šole.
V	naslednjem so se nizale točke kot biseri dragocene verižice in dale tako-rekoč prerez kulturnega udejstvovanja na gimnaziji skozi 25 let. Prav dejstvo, da so poleg sedanjih sodelovali tudi številni bivši dijaki — danes akademiki, pedagogi, duhovniki, uradniki, študentje — kaže na živo povezano skup-
nost mlade in mlajše generacije, izhajajoče iz tega zavoda. Težko bi bilo ocenjevati, težko primerjati — naj gre torej iskrena zahvala vsem nastopajočim: prof. Jožku Kovačiču, njegovim pevkam in pevcem, prof. Antonu Feini-gu, Romanu Verdelu in njegovemu ansamblu, sestrama Velik za uglasben
prikaz ljudskega štetja, pop skupini „Jadagani“ z Magdo Koren, prof. Milanu Kupperju in njegovim plesnim artistom, ansamblu „Mladi mi", graškim študentom, tercetu družine Sturm, zboru absolventov Slovenske gimnazije in združenim zborom pod vodstvom Aleša Schusterja. Najgloblji vtis je nedvomno zapustil mešani mladinski zbor s „Slo-vensko pesmijo" — samo milijon nas je ... vzdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo! V hipu pa so osvojila vsa srca „Veseli študentje", ki so kajpada že odrasli, po večini bradati možje, iz oči jim pa še danes sije nekdanja prešernost in hudomušnost; njihove viže so vžgale prav tako, kot pred petnajstimi leti ali tudi še več.
Celovec
V zvezi z zadnjo mazaško akcijo, ko so neznani storilci poslopje Slovenske gimnazije pomazali s protislovenskimi gesli, je objavil oster protest tudi Klub slovenskih študentov v Celovcu. V svoji izjavi poudarja, da je ta skrunitev že doslej napeto ozračje na Koroškem še bolj zaostrila v škodo koroškim Slovencem. Pri tem slovenski študentje posebej omenjajo poročanje koroškega tiska, zlasti KTZ, tako o mazaški akciji kot tudi o slovenskih dijakih, ki želijo kupiti vozovnice v svoji materinščini. ..Odgovornost te trajno nerešene razmere nosijo tri v deželnem zboru zastopane stranke, še posebej vodilna stranka v deželi in deželni glavar sam,“ poudarja KSŠ.
Literarni natečaj
Ob 80-letnici Milke Hartmanove razpisuje mesečnik „Družina in dom“ poseben literarni natečaj za izvirno, še neobjavljeno prozo ali cikel pesmi poljubne vsebine.
Rokopis je treba poslati do 15. junija t. I. na uredništvo revije (9020 Celovec/ Klagenfurt, Viktringer Ring 26).
Za kritično presojo poslanih besedil je pristojen poseben odbor (dr. Pavle Zabiatnik, dr. Reginald Vospernik, dr. Erih Prunč in Horst Ogris), katerega odločitve so dokončne.
Nagrade: 1. nagrada... 5000.— šil.
2.	nagrada ... 3000.— šil.
3.	nagrada ... 2000.— šil.
Vse literarne ustvarjalce (znane in še neznane) vabim k sodelovanju na tem natečaju, ki naj bi prikazal literarno zmogljivost koroških Slovencev.
Franc Kattnig, urednik
Zaradi velikega uspeha bo Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak“ ponovilo
Drabosnjakov PASIJON
Kdaj? V nedeljo, 20. junija, ob 19. uri Kje? Na prostem in na farovškem skednju pri podružnici Zgornja vas na Kostanjah
Predstava bo ob vsakem vremenu in traja približno poldrugo uro.
Ob priliki ponovitve Drabosnjakove-		Šmihel — Šercer	16.45
ga PASIJONA 20. junija 1982 na Ko-		Globasnica — pošta	16.50
stanjah bo vozilo	avtopodjetje	Št. Lipš — pri Rečniku	16.55
Sienčnik iz Podjune	v sledečem	Dobrla vas — Sienčnik	17.05
voznem redu:		Št. Primož	17.20
		Škocijan	17.25
Blato — postaja	16.30	Tinje	17.30
Pliberk — zadruga	16.35	Celovec — Mohorjeva	17.50
Kaj vse zmoreta pridnost in lastna pobuda, dokazuje Miha Antonič, lastnik hotela „Rožanski dom“ na Reki pri Št. Jakobu v Rožu. V petek, 4. septembra 1982, so odprli prezidani in povečani hotel na novo. Ob tej priložnosti je bila manjša slovesnost, ki jo je sooblikoval mešani zbor „Rož“ iz Št. Jakoba pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Slovesnosti so se udeležili tudi številni zastopniki javnega in kulturnega življenja iz Koroške in Slovenije. Med njimi so bili predsednik koroškega deželnega zbora Jo-sef Guttenbrunner, predsednik NSKS Matevž Grilc, bivši predsednik ZSO Franci Zvvitter, predsednik ZSO Feliks Wieser, predsednik komisije za mednarodna vprašanja Skupščine SRS Bojan Lubej, predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Danilo Turk, jugoslovanski generalni konzul Marko Kržišnik in konzul Alfonz Naberžnik, bilčovski župan in predsednik Zveze slovenskih zadrug Hanzi Ogris in domači občinski odborniki z županom Johannom Gresslom na čelu, ki je Antoniču podelil občinsko odlikovanje.
Krčanje
Zadnji petek je lepa množica domačinov spremila go. Rozalijo Medved, Golejevo mamo s Krčanj, k zadnjemu počitku. Galejeva mama, ki je umrla v 81. letu starosti, je bila narodno zavedna in verna žena. Rada je prebirala Naš tednik, njen sin Florijan pa je leta 1975 kandidiral za Koroško enotno listo. Zadnja leta je Galejeva mama preživela v Vetrinju, v hiši svoje hčerke Klotilde. Pogrebne obrede je opravil dješki župnik Janez Markitz.
Te dni sta Tonči in Mici Gabrijel z Leš pri Št. Jakoba v R. praznovala 25 let poroke. Čestitamo!
Linčejev oče, Moščenica pri Bilčovsu je obhajal 80-letnico svojega življenja. Čestitamo!
Julijani Čertov iz Borovelj vse najboljše k 62. rojstnemu dnevu!
Urhiju Mak z Bajdiš iskreno čestitamo k 50-letnici!
Antonija Nevart iz Podjune pri Globasnici je te dni praznovala 75-letnico svojega življenja. Čestitamo!
Te dni praznuje Simonova Liza iz Breške vasi pri Šmihelu svojo 80-letnico. Čestitamo!
Naš, po celi Koroški znani Tonej Dolinšek iz Celovca, je praznoval te dni svoj 57. rojstni dan. Želimo mu vse najboljše!
Antonu Novaku, pd. Bertlnu iz Bele pri Železni Kapli, vse najboljše za 70-letnico in god.
KNJIGOVODJO — BILANCISTA s prakso v industriji. Znanje slovenskega jezika zaželeno. Ponudbe z navedbo izobrazbe in dosedanje prakse pošljite pod šifro »INDUSTRIJA"
Kot veste, je SPD »Drabos-njak“ lani začelo z akcijo „Za Drabosnjakov dom". Hočemo popraviti farovški hlev v Zgornji vasi pri Kostanjah. Obračamo se na Vas in Vas prosimo za nadaljnjo finančno pomoč. Svoj prispevek in dar prenakažete na konto 3070 »Drabosnjakov dom" pri Posojilnici Podravlje.
Obiščite galerijo VVernerja Berga
Vodstvo VVerner Bergove galerije sporoča, da je galerija v Pliberku od četrtka, 20. 5. 1982, do 31. 10. 1982 spet vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure odprta.
Obisk galerije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa.
Tudi letos je razstavljenih večje število slik, katerih še nikjer niso pokazali. V posebnem prostoru je nameščena cela vrsta fotografij iz umetnikovega življenja.
POLETNA NOČ
Prireditelj: MPZ ..Podjuna" Pliberk Kraj: Švarzlnova dvorana v Pliberku Čas: sobota, 12. 6. 1982, ob 20. uri Igra: ansambel ..SEASONS"
Občni zbor Slovenskega atletskega kluba po v petek 18. 6. 182 ob 19.30 uri pri Šoštarju v Globasnici. Dnevni red: 1. pozdravi, 2. poročila odbornikov, 3. razrešnica, 4. volitve, razno.
KONCERT
Prireditelj: Moški pevski zbor „Kralj Matjaž" v Libučah Kraj: Schvvarzlnova dvorana v PH' berku
Čas: sobota, 26. 6., ob 20.30 uri Nastopajo: Suški oktet domači ansambel in moški pevski zbor „Kralj Matjaž"
naš tedniki
Občinska seja v Pliberku:
Dve kulturi — v škodo občini?
Občinski odborniki mestne občine Pliberk so na minuli seji enoglasno sklenili, dodatni proračun 2a leto 1982, ki znaša 11,2 mil. šilingov. Jože Partl, mandatar Enotne liste, je ta sklep pozdravil in dejal, da bo občina tako končno lahko uresničila velike želje asfalitranje cest v občini, ravnotako je potrebna cestna osvetljava in drugo.
Ker bodo v najkrajšem času pošli že zastareli reklamni prospekti občine Pliberk, so odborniki na minuli seji sklenili, da se pripravijo novi. S tem v zvezi je Enotna lista stavila predlog, naj se v novem Prospektu upošteva tudi dvojezična topografija in naj se tudi omeni, da živita v občini Pliberk dva naroda, dve kulturi. Proti temu Predlogu se je uprla VP. Osch-mautz (VP) je argumentiral s tem, rta bi tak prospekt vsekakor občini 'ahko škodoval, ker se zlasti" turi-fti iz Nemčije baje bojijo manjšinske situacije na Koroškem. V Nemčiji, da so leta 1972 ob koroškem ortstafelsturmu tamkajšnji oasopisi o teh dogodkih pisali zelo ostro. Trditve in breztehtne argumente VP je zavrnil Mirko Kert (Enotna lista), ko je dejal, da večina turistov prihaja na Koroško rav-no zaradi tega, ker hočejo videti in sl'šati nekaj drugega. Radi prihaja-i° na koncerte slovenskih zborov, radi se udeležujejo slovenskih pri-reditev. Ravno to turiste najbolj Privlačuje in zaradi tega je povsem
Nekaj novic o Klubu slovenskih študentov v Gradcu
p0 poročilih o našem klubu je goto-v° razširjeno mnenje, da je petje naša Slavna aktivnost, da pa temu ni tako, Pričajo prireditve zadnjega meseca. Četrtek, 1. aprila, nas je obiskal dr. ar>ko Malle. Predaval je o svoji raziskavi o koroških Slovencih v letih S45—4g za nas mlade je bilo to pre-_avanje, ki ga je skušal referent podati p'mbolj objektivno, nadvse zanimivo. 0|itičnih in osebnih ozadij za nasta-.. °beh osrednjih organizacij pač ve-lna od nas ni poznala, zaradi tega je Po vroči diskusiji ostalo še mnogo °bprtih vprašanj.
Med velikonočnimi počitnicami pa mo skupno z dunajskim klubom prire-11 študijsko posvetovanje in sicer v ^rostorih KDZ-kluba. Ugotovili smo, da 6 letošnji maturanti zanimajo pred-! sem za tehnične študijske stroke, ma-nemanj za medicino in pravo, sploh pa marajo pedagoških poklicev. Konec Pnla smo imeli v gosteh mladjevce. aja Haderlap ter Jani Osvvald sta am razlagala nastanek in razvoj lite-'ne revije MLADJE. Prebirala sta ra-ša AVoi'b del še dela Messnerja, Janu-, Certove in drugih. Povabila sta vse drz°še (in tudi odsotne) klubaše k so-b °vanju. Želita si tudi več literarnih n na podeželju, da bi bilo MLADJE a način bolj prisotno v javnosti. s 0|eg prireditev v klubskih prostorih So,? nast°Pili tudi v graški javnosti. r 6lovali smo pri 1.-majski prireditvi nTn,b študentskih ter mladinskih orga-Se'-acii' Na kolu pestrega programa so GrkVrstile glasbene točke Kurdov in d ov ter dia-predavanja o EL Salva-rlu, Nikaraguji, kruti usodi kurdske-?a naroda in koroških
o uporu ter izseljevanju voi	" Slovencev med 2. svetovno
s	p° predavanju dr. Janka Malleja
Vs Je vnela živahna diskusija, pred-^ m 0 sedanji situaciji manjšine na for °Škem' člani kluba so z letaki in-rnitI|nirali navzoče o najnovejših diskri-le. ®c'iab na primeru Žitare vasi. Iste p0 6 smo delili tudi že pred menzo in ***, Akcijo z deljenjem letakov in rav 'raniern solidarnostnih podpisov za ^ stelja Kukovico še nadaljujemo.
nejasno, zakaj bi morali slovenska društva v javnosti skrivati. Predlog so preložili, da bodo vpraševali, ali se podjetja, ki bodo v prospektu omenjena s tem strinjajo.
Nadalje je Enotna lista stavila predlog za podelitev častnega ob-čanstva Milki Hartmanovi.
Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti vseh dopisov. Objavili jih bomo v naslednji številki.
m
PISMA BRALCEV
Dragi urednik!
Za šolsko nalogo smo dobili temo „Naša gimnazija v očeh sedmošolcev". Dolgo sem premišljevala, kaj in kako bi lahko pisala.
Takoj pa mi je prišlo na misel, da se včasih na Slovenski gimnaziji počutim, kot bi bila na nemški gim. Kajti dijaki se med sabo zelo veliko nemško pogovarjajo. Sploh pa nižji razredi. Tudi jaz, ko sem delala prve korake na naši šoli, nisem bila veliko boljša. Skoraj z vsemi sem govorila nemško, ker sem imela težave v slovenščini. Sploh se nisem zavedala, kaj je sploh materinski jezik. Šele v 4. razredu sem prvič o tem razmišljala, kaj materinski jezik pomeni. Tudi moji sodijaki so me vedno opominjali, da naj govorim slovensko. Vedno sem se zelo sramovala, kajti če me je sodijak opominjal, me je vedno zelo bolelo. V misel mi je prišlo, zakaj bi se morala pravzaprav sramovati. Saj zaradi tega Slovensko gimnazijo obiskujem, da bi se v bodočnosti znala izraziti v slovenskem jeziku. Polagoma sem se potrudila, da bi slovensko govorila, in še kar hitro sem se navadila. Po mojem je to samo navada, ki je pa slaba. Seveda je to skrajna sprememba, da je preko 2 meseca pouk v slovenščini. Ko si prej z vsakim dijakom govoril nemško, nemško se učil, in z učiteljem govoril nemško.
Tudi to po mojem veliko vpliva, ko so v nekaterih razredih dijaki, ki niti besedice ne znajo slovensko. Prav go-
^Nazadnje
’ da nam je zadnji teden končno izpelo vzeti
bomSVetle)
slov?. v naikrajšem času radevolje po-11 °d našega sedanjega brloga.
moramo še omeniti dejst-
v najem primerne (= veli-klubske prostore. Zato se
Nastopajoči vižarji na lanskem srečanju koroških vižarjev so s svojim nastopom izpričali veliko zavzetost in skrb za ohranitev stare kulturne dediščine.
Mlajši generaciji naj bi ta ogrožena dediščina bila tem bolj sveta, čim bolj spoznavamo, da bi prav domača pesem in godba s toploto svojih melodij lahko pomagala raztajati ločilne stene, ki često ločijo človeka od človeka, soseda od soseda ali narod od naroda.
Zato je ubožnejši od berača vsak, kdor si jo pusti vzeti; neroden kramar vsak, kdor jo ponuja v zameno za tujo navlako; zavidanja vreden pa, kdor je spoznal njeno vrednost in vzljubil njeno toploto.
Dr. Pavle Zablatnik
tovo to vpliva na cel razred, čeprav je to en sam. S tem ne bi hotela povedati, da nemškogovoreči otroci ne bi smeli obiskati gimnazije. Slišala sem celo, da se nekateri profesorji z dijaki nemško pomenijo. Konsekventno bi se morali slovensko z njimi pogovarjati. Tudi v 1. razredu, če že ne drugače, potem pa vsaj med poukom. Verjamem, da to nekateri dijaki izrabljajo in bodo skušali se s profesorjem pogovarjati nemško. Vsem dijakom, sploh pa tistim, ki so v višjih razredih, bi priporočala, da bi se poslužili materinega jezika in prav posebno z dijaki iz nižjega razreda govorili slovensko. Prav gotovo napravi na dijaka večji vtis opomba dijakov kot profesorjev. Saj je naloga Slovenske gimnazije predvsem, da vsak dijak postane zeveden Slovenec, ki je zmožen posredovati slovenski jezik bodočim rodovom.
„Dajč redn!“
Ustni napadi vidnih zastopnikov deželne politike na koroške Slovence ter mazaške akcije na Slovenski gimnaziji opogumljajo vse bolj „navadne“ ljudi, da dokazujejo svojo ..domovinsko zvestobo “ in izlivajo ves svoj gnjev do slovenščine takrat, kadar se jim nudi priložnost. To sega celo tako daleč, da ..opominjajo" vsakogar, naj v javnosti govori nemško, dajč red n. Seveda pa ti junaki takoj izginejo, čim so opravili svojo dolžnost. Iz Podjune se dnevno pelje mnogo ljudi na delo ali po drugih opravkih v Celovec. Pa sta se peljali tudi dve ženski po opravkih v mesto vseh Korošcev — in sta se lepo po domače zmarjevali. Beseda je dala besedo in do Celovca sta premleli to in ono zadevo. Na glavnem kolodvoru sta izstopili in kar naenkrat je eno od njiju neki moški potrepljal po rami in rekel: „Dajč redn“ Ko se je žena obrnila, da bi mu dala pravi odgovor, je ta potrepljaš izginil. Obe Podjunčanki najprej nista vedeli, kaj naj to pomeni in sta precej preplašeni šli po svojih opravkih.
Danes samo namigavanje, da moramo Slovenci „dajč redn“, jutri pa morda spet napisi „Karntner sprich deutsch, die Sprache ist Ausdruck dei-ner Gesinnung". Danes še prav tako velja stavek „Nikoli več — Nie wieder“. Tega naj se zavedajo tudi deželni politiki.
OA. (naslov uredništvu znan)
25 let obstoja Slovenske gimnazije je hkrati tudi ista doba najrazličnejšega šolskega in izvenšotskega delovanja profesorjev in dijakov. Posebno akademije, katerih duša in glavni nosilec je od začetka gimnazije pa do svoje smrti bil dr. Cigan, so vsako leto močno in pozitivno odsevale v javnost. Sedaj, ob 25t-letnici gimnazije je njena skupnost izdala ploščo, ki nosi preprost naslov „Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu“. Na plošči, ki je posneta tudi na kaseti, se zvrščajo zbori od prve akademije pa do danes, ki jih že vodi prof. Kovačič. Nadalje so posnetki raznih dijaških skupin, danes večinoma že absolventskih.
Ogromno dela in pa organizacijskih korakov pa je porabila izdaja slavnostnega aimanaha-Zbornika. Na ovitku je ustanovni dekret Zveznega ministra za pouk iz leta 1957. Na pot Zborniku med ljudi so napisali svoje misli in želje poleg ravnatelja še zvezni predsednik, minister za pouk in umetnost, deželni in šolski predstavniki, škof, predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij ter predsednik Združenja staršev. Prvi članek je posvečen ustanovnemu ravnatelju, dr. Jošku Tischierju, njegov naslednik dr. Pavle Zablatnik opisuje težko pot pod lastno streho, dr. Valentin Inzko pa je ob dvajsetletnici mature odprl pogled v izobraževalno in vzgojno delo gimnazije.
V almanahu je podan celovit razvoj Slovenske gimnazije, od prvih razredov do sedanjega stanja — tako na profesorskem, dijaškem kot tudi delovnem področju. Statistike, informacija o poklicih in delu absolventov, prispevki absolventov na znanstvenem, umetniškem, dijakov na športnem področju, razmišljanja profesorjev, vzgojiteljev v domovih in pa odmevi v tisku od prijateljskih do sovražnih — vse to obsega almanah. Da gimnazija ni čepela v zapečku malodušja in strahu, dokazujejo tudi mnogi in slavnostni obiski šole in njenih prireditev.
Almanah-Zborn/k, plošča in kaseta zato naj najdejo streho v vsaki naši družini, povsod tam, kjer je zanimanje za delo, ustvarjanje in važno poslanstvo gimnazije.
Franc Kleme-njak, pd. Ko-metar z Leda pri Rudi, je lansko leto na srečanju vižarjev zagodiI, da je bilo veselje. Prav tako so navdušili ostali vižarji. Tudi letos ne bo drugače — zato na svidenje v Selah!
Vižarji Vas pričakujejo!
Tudi letos, in sicer 13. junija, se bodo v Selah pod Mažejevo lipo srečali godci in pevci iz vseh krajev Koroške.
To so: domači ljudski pevci iz Dul in Potoč pri Šmohorju, pevci z Zilske Bistrice, Melhar Franc, pd. Pavelč iz Rožeka, Mejovšek Franc z Bistrica pri Št. Jakobu v Rožu, Lidija in VVerner O raže iz Borovelj, Franci in Barbi Ogris z Žihpolj, Ferdinand VVoschitz, pd. Pestre iz Šmarjete, selski ansambel (Heli Juch, Hanzi Roblek, pd. Kac-
mun, Albin Travnik, pd. Ridovc, Franci Štern in Marjan Olip, pd. Užnik), Magek Folti, pd. Voranc, Marija Male, pd. Pajnar in Marija Mlečnik, pd. Sp. Mlečnik iz Sel, Flori Božič iz Sel, Pavla VVasner, pd. Žvižge in Franci Čertov, pd. Kave iz Sel, Šimej in Breti Durnik ter Otmar Artač z Obirskega, Zdravko Haderlap, pd. Vinici iz Lepene pri Železni Kapli, Janez Tišler in Ivan Krivec iz Goselne vasi, Ančka Perne iz Št. Lipša, Anastasija Mohar iz Št. Primoža, Franc Sadov-
nik iz Podroj pri Globasnici, družina Petjak-Konrad iz Štebna pri Globasnici, domači pevci iz Vogrč, Bolha Martin, pd. Brdnik s Komlja pri Pliberku, Hubert Krop s Suhe, Franc Klemenjak, pd. Kometar z Leda pri Rudi, Nani in Leni Tischler iz Rakol pri Tinjah.
Objavljamo tri pisma, ki jih je prejel tajnik K KZ, Nu-žej Tolmajer, od vižarjev, ki so lansko leto nastopili in ki
bodo — poleg drugih — tudi letos zapeli in zagodli.
Dragi gospod Nužej Tolmajer!
Čeravno Vas ne poznam, imam ukaz, da se obrnem na Vas, če hočeva s sestro Nanijo priti v Sele. Ne vem še, katere pesmi si bova izmislili, da ne bova kaj narobe zagodle.
Prisrčno Vas pozdravljata Nani in Leni Tischler, Rakole pri Tinjah.
Najprej Vas moram posvariti, ali domače povedano „ozmerjati“. Pišete, naj se telefonično javiva, če moreva ali smeva sodelovati na srečanju vižarjev v Selah. Seveda prideva, če bo le mogoče in če bova pri zdravju!
Barbi in Franci Ogris, Žihpolje.
Najprej Vas vsi lepo pozdravljamo. Zelo smo veseli, da ste nam poslali take lepe fotografije od lanskega leta, ko smo se v Selah tako veselili, da bi morali skoraj ostati tam. Takega lepega spomina nismo pričakovali. Čudovito ste si to izmislili in čudno lepo organizirali. Zagotavljam Vam, da bom tudi letos prišel, če bom kaj „za rabo". Več ljudi se je že oglasilo pri meni, ker so me videli na televiziji in me slišali po radiu. Vsem se je zelo do-padlo. Najprej so me pa v cajtinge namavali.
Lepo bi bilo, če bi vižarje povabili še kam drugam. Potem bi bili že vsi malo starejši, bilo bi jih morda še več. Škoda, da nas je vreme spodilo izpod tiste košate lipe.
Franc Klemenjak, pd. Kometar, Led pri Rudi
Opozarjamo vse obiskovalce »SREČANJA KOROŠKIH VIŽARJEV11, da je cesta iz Borovelj v Sele zaprta. Pelje se lahko preko Galicije ali Šmarjete v Rožu.
Roman (kot takega) smatram za„klasično disciplino“ današnjega slovstva
Zakaj Peter Handke ne piše več romanov
Ob izidu Handkejeve nove knjige „Uber die Dorfer" („Cez vasi) sem se vprašal, zakaj ta pisatelj ne piše več romanov. Vprašal sem šepa tudi, zakaj ne piše več odrskih del ali dramatičnih tekstov. Zadnji roman je napisal leta 1971, in sicer „Der kurze Brief zum langen Abschied" („Kratko pismo, dolgo slovo"). Knjiga je izšla 1973 tudi v slovenskem prevodu pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Zadnjo odrsko delo pa je napisal leta 1973 v nemškem Kronbergu, preden se je za več let preselil v Pariz. Tedaj je napisal „Die Unvernunftigen sterben aus" („Nespametni izumirajo"). S tem delom pa ni imel dosti uspeha, če vzamemo za merilo uspeha ali neuspeha na primer njegovega „Kasperja“.
piše Janko Ferk
Danes pravijo slovstveni teoretiki, da je edino, kar je novejšim romanom skupno, je njihov obseg. Romani novejše literature imajo približno dvesto strani ali nekaj čez. Handkejevi romani ali njegove proze pa so bistveno krajše. Mogoče je zato za njegova dela v rabi pojem „pripoved“, kakor je delo „Žalost onkraj sanj" („Wunschlo-ses Ungluck") in „Levoroka žena" („Die linkshandige Frau“) označil bodisi avtor sam ali pa založba. „Žalost onkraj sanj" ima nekaj čez 89 strani in „ Levo roka žena" pa 132 strani. Možno bi bilo tudi, da se Peter Handke ravna po dogmi zveznonemških kritikov, da je nemški roman, pa ne samo nemški, če pomislimo na primer na Becketta, v prvotnem in klasičnem smislu mrtev. To pa, da bi se ravnal po nekih dogmah, Handkejev pisateljski pogum izključi.
Avtor do lanske jeseni tudi dramskih del ni več objavljal, kar je sploh težko razumljivo, ker so šele ..Zmerjanje publike" („Publi-kumsbeschimpfung"), ..Samoobtož-ba“ (..Selbstbezichtigung") in „Ka-spar" naredile iz Petra Handkeja avtorja, ki se je uvrstil v evropsko književnost in ima tam uveljavljeno ime — danes še bolj kot kdaj poprej.
Lansko jesen se je avtor oglasil spet kot dramatik. Pri zveznonem-ški založbi Suhrkamp Verlag v Frankfurtu je izdal „Uber die Dor-fer" („Čez vasi"). Delo imenuje ..Dramatisches Gedicht/Dramatična pesem", kar pa ni nova tvorba avtorja. Napisal je torej po dolgem času spet dramski tekst.
Nekaj dni, preden sem vzel v roke ..dramatično pesem", sem še prelistal, ne vem katerokrat že, ..Žalost onkraj sanj". Bral sem tistega ..pravega, pristnega" Handkeja, ki sem ga vajen in ki ga cenim že skoraj deset let. Ko sem začel brati in študirati „Čez vasi", se mi je zdelo, da gre tu za drugega, predvsem novega pisatelja — in res je postal Peter Handke v zadnjih letih docela drug, nov avtor: zrel, miren in konsekventen pisatelj.
Handkejevi kritiki pravijo in pišejo, da se je „brez dvoma" razvil — v najboljšem smislu besede. Iz skrajno avantgardističnega pisatelja, imenovanega ..lingvist", iz kritika Heinricha Bolla in Gunterja Grassa, ki jima je očital, da pišeta zastarele literarne operete, iz jeznega dramatika, ki zmerja svojo publiko, je postal „poduhovljen graditelj". In: vir njegove moči sta dva velika mojstra: na eni strani Goethe in na drugi Nietzsche. — Handke ima novo stajališče: med
Goethejevim panteizmom, daleč stran od krščanstva, in Nietzschje-vim idealom človeka, ki se sam reši ali odreši, kar pomeni, da ni treba Kristusovega vstajenja. Kar šteje je narava in lastna zmožnost. Z Nietzschejem je izgovoril svoj „da“ k zemlji. Proti Nietzscheju pa se je izrekel s svojim priznanjem ljubezni do bližnjega, do sočloveka.
Zemlja je gradbišče človeka. Tu lahko z delom in trudom dokaže svojo bit.
To je zapisano v vrstah in med vrstami. — Handkejeva drama „Čez vasi" pa ima začetek v privatnem: Dva brata in sestra se kregata za očetovo dediščino. Sestra hoče vse prodati, da bi si z denarjem, ki bi ga dobila, zgradila lastno trgovino. — Ozadje je Handke sam doživel, vseeno pa gre drama daleč preko privatnih problemov v obče človeška vprašanja — tu se začne avtorjeva kritika časa, tu sanja in fantazira o novem svetu in novih ljudeh, ki so se spremenili z lastno močjo.
„Čez vasi" je Handke imenoval ..dramatično pesem" in drama ima res veliko liričnega v sebi. Ta „dra-matična pesem" sodi v „cikel“, ki se je začel z zgodbo o soncu in snegu:	..Langsame Heimkehr"
(..Počasna vrnitev"); potem zgodba imen:	„Die Lehre der Sainte-
Victoire" („Nauk Sainte-Victoire"); potem zgodba nekega otroka: „Kindergeschichte“	(„ Povest	o
otroku"); in zdaj ..dramatična pesem" — vse bo izšlo še v skupni izdaji, ki naj bi imela naslov „Langsame Heimkehr" (..Počasna vrnitev").
„Čez vasi" imenuje Peter Handke „zadnjo in najbolj važno spričevalo polslovenskega pokolenja". V knjigi so zapisani verzi Srečka Kosovela: ..Slavček med trnjem/se je zganil/in zapel;/bel cvet divje rože/ je zakrvavel..Zapisal je tudi nekaj slovenskih stavkov, ki so njegovi. — Skoraj čudno je, če naenkrat naletiš v knjigi založbe Suhrkamp Verlag na slovenske stavke in verze. Ni pa čudno, da avtor vedno bolj odkrito prizna, odkod izvira. Zamolčal tega nikoli ni. Že v njegovem romanskem prvencu je nekaj slovenskega. Da so njegovi koroški predniki slovenskega rodu, pa je v ..Žalosti onkraj sanj" prvič in jasno zapisal.
Prva izvedba ..dramatične pesmi" bo letos na salzburškem festivalu. V režiji Wima VVendersa jo bodo inscenirali na treh dopoldnevih v ..Felsenreitschule". Režiser Wim VVenders hoče „Čez vasi" tudi filmati.
Darovi za tiskovni sklad
N. N., Blato 20.—; N. N., Blato 20.—; Aleks Lutnik, Blato 20.—; N. N., Blato 20.—; Frančiška Mlinar, Blato 20.—; Marta Kreutz, Blato 120.—; Franc Riedl, Nonča vas 70.—; Štefan Hudobnik, Nonča vas 30.—; Franc Buchvvald, Nonča vas 20.—; Nežka Kert, Nonča vas 20.—;. Marija Buchvvald, Nonča vas 20.—; Leopold Cvelf, Nonča vas 40.—; Alojz Miiller, Čirkovče 20.—; Hilda Opetnik, Čirkovče 50.—; Maks Piko, Vidra vas 20.—; N. N., Vidra vas 20.—; Terezija Kužnik, Vidra vas 20.—; Ludvik Krasnig, Dob 120.—; Jože Možina, Dob 70.—; Ciril Opetnik, Dob 20.—; Simon Trehtar, Dob 10.—; Marko Trampuš, Dob 70.—; N. N., Brege 50.—; Marija Trinkaus, Vogrče 20.—; Marija VVutte, Vogrče 20.—; Manfred Krainz, Vogrče 20.—; Marija Petrovnik, Vogrče 50.—; Jožko Koncilja, Vogrče 20.—; N. N., Vogrče, 20.—; Marija in Hubert Zidej, Vogrče 15.—; Mihael Lu-bas, Vogrče 50.—; Alojz Vauti, Replje 20.—; Avgust Ebervvein, Replje 20.—; Anton Jop, Replje 20.—; Herman Grm, Nonča vas 20.—; Leopold Cvelf, Nonča vas 20.—; Marija Pahtev, Pliberk 20.—; Elise Leben, Drveša vas 20.—; Marija Valeško, Drveša vas 20.—; N. N., Drveša vas 70.—; Jože Logar, Kono-vece 20.—; Janez Snedec, Ponikva 50.—; Margareta Delovec, Ponikva 20.—; Johan Ischep, Podkraj 20.—; Luka Boročnik, Podkraj 30.—; Janko Igerc, Podkraj 20.—; Štefan Skuti, Podkraj 20.—; Margareta Krainz, Libuče 25.—; Johana Jelen, Libuče 50.—; Franc Grilc, Libuče 20.—; Katarina Paulič, Libuče 20.—; Friedric Snedec, Libuče 20.—; N. N, Libuče 20.—; Ignac Do-mej, Rinkole 20.—; Karl Laurenčič, Žirovnica 20.—; Dominik Schmid, Selo 20.—; Ludmila Šorli, Podgora 20.—; Florijan Dlopst, Podgora 20.—; N. N., Breška vas 40.—; Karl Pikalo, Pod roje 20.—; Rozina Zanki, Mala vas 50.—; Ana Zanki, Mala vas 50.—; Franc Zanki, Mala vas 20.—; Janez Gregorič, Podjuna 20.—; N. N., Podjuna 40.—; Mihael Golavčnik, Podjuna 50.—; Matevž VVakounig, Ladine 20.—; Johan Bricman, Strpna vas 20.—; Marija Lamprecht, Strpna vas 20.—; Marija Tomažej, Strpna vas 20.—; Helena Andrej, Strpna vas 20.—; Štefan Schmauzer, Strpna vas 40.—; Marija Kos, Strpna vas 20.—; Marija Jernej, Črgoviče 20.—; Johan Kušej, Šmihel 20.—; Franc Čebul, Šmihel 50.—; N. N., Šmihel 20.—; Valentin Čebul, Šmihel 20.—; Kušej Justina, Šmihel 70.—; Janko Merkač, Šmihel 20.—; Angela Močnik, Šmihel 20.—I N. N., Šmihel 20.—; Veronika Gril, Bistrica 20.—; Franc Perč, Bistrica 70.—; Sofija Močilnik, Bistrica 50.—; Ignac Kraut, Bistrica 20.—I Ciril Rudolf, Bistrica 20.—; Janko Pečnik, Rute 120.— ; Gregor Krištof, Dvor 20.—; Franc Trap, Dvor 40.—
Kmetijsko-gospodinjska strokovna šola v Št. Rupertu pri Velikovcu
prisrčno vabi na
zaključno prireditev in ogled šolskih izdelkov 1982
Ogled razstave:
v soboto, dne 26. 6., od 14. ure naprej v nedeljo, dne 27. 6., do 18. ure
Kulturna prireditev:
v soboto, dne 26. 6., ob 15. uri v nedeljo, dne 27. 6., ob 13.30 uri in ob 16. uri
Spored prireditve:
1.	Pesmi — pozdrav gostom
2.	Telovadba včeraj in danes
3.	Sončna pesem ob 800-letnici rojstva sv. Frančiška Asiškega
4.	Vrnitev — igra v štirih dejanjih — ciganski ples
5.	Kazačok
Vašega obiska se veselijo učitelji in učenke!
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
48.
„Le čakaj, škodilo mu bo to! Če mene Bog sliši in vidi, on ni zveličan. To je krivica, taka, ko tisti muhasti greh, ki v nebesa vpije."
,,Saj lažeš, gotovo si kaj pograbil, pa tajiš ko gad noge."
„Kaj sem pograbil? Kaj? Tri umazane dvajsetice sem našel, to je vse! Kaj sem pograbil? In pa tiste njegove čevlje imam doma na polici. Pa so mi še v urbasih preozki! Deseti brat je imel pa še eno butaro bankovcev, bog ve koliko. V ruto je imel zavite in zmerom jih je nosil pri sebi, v nedrju. Ko je ležal, imel jih je v zglavju. V ruto je bilo zavito in poveza-
no in enkrat sem videl, da je čudno pomalan papir notri. Kaj pak je bilo tisto, če niso bili bankovci? In ko je umrl, iskal sem povsod tistega, pa ni bilo nikjer. Kam je prešlo? Gospoda so vzeli, ta lakomna gospoda!"
„ Kate ra gospoda?" vpraša krčmar.
„Kaj ti vem, kateri je vzel? Tri dni popred, preden je umrl Martinek, bili so trije pri njem. Tisti Kvas, ki ni več na Slemenicah, fajmošter in stari s Pole-ska, ki je zdaj pobegnil, kakor pravijo."
„Gospoda fajmoštra menda vendar ne boš dolžil tatvine?" pravi Matevžek.
,,Kaj," vpije Krjavelj, „zakaj je bil pa tak lep pogreb? Pogreb in maša denar velja."
„To je vse plačal mladi Dražar, kateremu je deseti brat zaklad skopal. Le molči, Krjavelj, in pazi, kaj govoriš!" svari ga krčmar.
,,Tako sta pa onadva kradla. Naj! Saj jima ne bo nič zaleglo, če Bog mene sliši. Človek bi si bil vsaj še eno kozo kupil, ko ne bi bili ti lakotniki bankovcev požrli."
In prav milo se je storilo Krjavlju. Ni se dal preveriti možem, da morda deseti brat ni imel bankovcev, ampak kako drugo pisanje. Kako je bilo Krjavlju hudo pri srcu, to utegne le tisti popolnoma ume-ti, kateri je skusil kakor on, kako človeka je in peče, če vidi, da mu je dolgega upanja spolnitev splavala po vodi. Ker pa vemo, da je med našimi blagovoljni-
mi bralci le malo takih, ki bi poznali žalost in otožnost po kozi, ki bi lahko bila, pa je ni, bojimo se, da baš večina ne bo umela Krjavljeve reve in nadloge-Zakaj še kmetje, Krjavljevi znanci, ki so bili vrh vsega tega še sami kožarji, niso umeli Krjavljevega srca ali ga vsaj umeti niso hoteli. Brezsrčno so se smejali ubogemu možu. Krjavlja, ki si je bil dobro v svesti, da je pametnejši ko vsi ti praznoglavci, jezil0 je to posmehovanje majhno in, da bi svojo misel še bolj zatrdil in se tako malo maščeval, začel je še bolj rentačiti in kleti desetega brata, ki mu ni niče' sar zapustil razen premajhnih čevljev in treh dvajs6' tic. Ali kmetje tudi tukaj niso hoteli njegovih mi5*1 biti, hvalili so desetega brata, rekši, da ga je škoda-da je umrl, in Matevžek je celo predzrnil se Krjavlj3 podučevati, da pregrešno govori, če koga, ki ie umrl, tako obira. To je bilo pa poštenjaku vendaf preveč. Klobuk je jezno na glavo potisnil, vse žganj0 naenkrat izpil in zavpil: „Kaj, vi boste meni pravil’’ kaj je greh? Pa vi? Kaj boste zame plačevali ali k3' ko? Vi vsi kup še ne veste, kdaj ste siti! Jaz sem t”. pomorski vojščak, svet sem obhodil, pa nihče me ”l učil, kaj je greh! Učenega Hrvata sem imel na bark za prijatelja, on je več vedel ko vi vsi in ni me uč’1, kaj je greh."
In odhajaje zaloputne Krjavelj duri za seboj, da s° je vsa Obrščakovina potresla.
Po Krjavljevem odhodu se je nekaj časa pletla g°'
9. junija 1982

naš tedniki
radio-tv/7
do četrtka, 17. junija 1982
od petka, 11. junija 1982
1
PETEK, 11. junija: 9.00 Jutranja poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska, TV — 10.30 Musarji — 12.05 Svet nevidnega —
12.30	Moda — 13.00 Opoldanska redakcija — 17.00 Am, dam, des — 17.25 ^ombels — 17.30 Matt in Jenny —
18.00	Panoptikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — ^0.15 Primer za dva — 21.20 Večer v modrem salonu — 22.10 Šport — 22.30 kai je človek — 23.30 Zaključna poročila.
SOBOTA, 12. junija: 9.00 Jutranja poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Mi ~~ 11.05 Zgodbe iz živalskega vrta — 11-25 Camera — 11.55 Kaj je človek —
13.00	Opoldanska redakcija — 15.15 ^campolo — 17.00 Risanje — slikanje ~~ oblikovanje —- 17.30 Flipper —
18.00	Dvakrat sedem — 17.25 Oddaja z Heinzem Conradsom — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Caterina — 21.50 Šport ~~ 22.20 John Denver — 23.10 Zaključ-na Poročila.
NEDELJA, 13. junija: 11.00 Tiskovna ura — 12.OO Hormoni — 15.45 Tarzan, 9°spodar džungle — 16.45 Nils Holger-®°n — 17.10 Gibanje je vse — 17.40 Helmi _ 17.45 Klub seniorjev — 18.30 tovek in žival —■ 19.00 Avstrija v sliki "	19.20 Otvoritev nogometnega
Prvenstva — 19.50 Argentina : Belgija ~~ 21.50 Šport — 22.05 Grand Prix Kanade — Zaključna poročila.
Ponedeljek, 14. junija: 9.00 Jutranja Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 uhinjski vohljač — 10.00 Angleško 9'edališče — 10.15 Smiselna uporaba Energije — 10.30 Axel Munihe — 12.30 uda sveta — 13.00 Opoldanska redakcija — 17.00 Am, dam, des — 17.25 ~lei točno — 17.30 Nekoč je bil... movek — 18.00 7. kontinent — 18.30 a 1 ~~ 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 __®s v sliki — 20.15 Ponedeljski šport T 20.50 Brazilija : Sovjetska zveza — ■A5 Zaključna poročila.
JOREK, 15. junija: 9.00 Jutranja poučila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 ngleščina — 10.00 Odgovorni konzu-ment _ 10.15 La Lecon — 10.30 Ve-ds v kadi — 12.05 Color Classics — -15 Klub seniorjev — 13.00 Opol-anska redakcija — 16.30 Bivša nogo-d etna prvenstva — 17.00 Am, dam, Ig® ~~ 17.25 Veselje je potrebno — 19n Ameriški vnuk — 18.30 Mi — '0o Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-
ki — 20.15 Teleobjektiv — 20.55 Madžarska — El Salvador — 22.45 Škotska
—	Nova Zelandija — 00.15 Zaključna poročila.
SREDA, 16. junija: 9.00 Jutranja poročila — 9.05 Veselje je potrebno — 9.35 Francoščina — 10.00 Šolska TV
—	10.35 Tarzan, gospodar džungle —
11.30	iskanje zlatega runa — 12.20 Teleobjektiv — 13.00 Opoldanska redakcija — 16.30 Bivša nogometna prvenstva — 17.00 Zlata žoga — 17.30 Pino-chio — 18.00 Policijska inšpekcija 1 —-
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Kakor Bog hoče — 21.15 Nepodkupljivi — 23.20 Zaključna poročila.
ČETRTEK, 17. junija: 9.00 Jutranja poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Predkolum-bijska umetnost — 10.30 Za ljubezen ni časa — 11.50 Rhubarb Rhubarb — 12.20 Leopard v hiši — 13.00 Opoldanska redakcija — 16.30 Bivša nogometna prvenstva — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Glej točno — 17.30 Slike naše zemlje — 18.00 Prosim za mizo
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Občan postane predsednik — 20.55 Jugoslavija — Severna Irska — 22.45 Prihodnost televizije — 23.15 Zaključna poročila.
PETEK, 11. junija: 17.30 Hormoni —
18.00	Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Materija in magija — 21.20 Petkova politika — Deset pred deseto — 22.20 Starček in morje — 23.45 Zaključna poročila.
SOBOTA, 12. junija: 15.50 Šolski nogomet — 17.00 Dunajska duša — 17.45 Kdo hoče mene? — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Fiziki — 22.20 Vprašanja kristjana — 22.25 Dama in morilec — 0.00 Zaključna poročila.
NEDELJA, 13. junija: 16.00 Zemlja kot labirint — 16.45 New Seekers in Concert — 17.30 Šport — 18.30 Okay
—	19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Axel Munthe — 22.15 Cimma-ronski maršal — 23.30 Zaključna poročila.
PONEDELJEK, 14. junija: 17.05 Nogomet: Italija : Poljska — 19.00 Družina Feuerstein — 19.30 čas v sliki — 20.15 Onedinova linija — 21.05 Šiling —■ 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Za ljubezen ni časa.
TOREK, 15. junija: 16.40 Šolska TV
—	17.10 Nogomet: Peru : Kamerun —
19.00	Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.03 Dallas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 16. junija: 15.25 Vpraševalna ura — 16.40 Dežela in ljudje — 17.10 Nogomet: Nemčija : Algerija — 19.00 Nogomet: Anglija : Francija — 20.30 Nogometni studio — 20.55 Nogomet: Španija : Honduras — 22.45 Cafe Central — Zaključna poročila.
ČETRTEK, 17. junija: 15.30 Vpraševalna ura — 16.45 Šolska TV — 17.00 Nogomet: Avstrija : Čile — 19.00 Nogomet: Češka : Kuvait — 20.30 Šport —
21.00	Lahek spored — 22.45 Poročila
—	23.00 100 let Igor Stravinskij — 0.03 Zaključna poročila.
1
PETEK, 11. junija: 17.25 Poročila —
17.30	Mak ob progi — 18.00 Slovenski pihalni orkestri — 18.30 Obzornik —
18.45	Joga in zdravje — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Včeraj... za jutri — 20.40 Ne prezrite — 20.55 Gospod Horn — 21.35 Spremljajmo — sodelujmo — 21.45 Nočni kino: Cena preživetja — 23.25 Poročila.
SOBOTA, 12. junija: 8.00 Poročila —
8.05	Ciciban, dober dan — 8.20 Zbis — Zlatorog — 8.35 Mi smo mali muzikanti — 9.05 Mak ob progi — 9.35 Gusarji Kapitana Gancha — 10.05 Novo vznemirja — 11.05 Človekovo telo — 11.35 V deželi zlatega runa — 12.05 Poročila
—	17.15 Poročila — 17.20 Primer starodavnih astronavtov — 18.50 Naš kraj: Turnišče — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 TV križanka
—	21.40 Zrcalo tedna — 21.55 Ure obupa — 23.40 Poročila.
NEDELJA, 13. junija: 9.15 Poročila
—	9.20 Živ, žav — 10.20 Martin Eden
—	11.15 TV kažipot — 11.35 Čez tri gore... — 12.00 Ljudje in zemlja —
13.15	Poročila — 15.50 Nekaj velikega
—	17.25 Poročila — 17.30 Zakaj in zato — 18.00 Športna poročila — 18.10 Risanka — 18.20 Otvoritev svetovnega nogometnega prvenstva — 18.50 Barcelona: Anglija : Belgija — 20.52 TV in radio nocoj — 21.00 TVD — 21.30 Vojaki — 22.20 Športni pregled — 22.50 Poročila.
PONEDELJEK, 14. junija: 15.00 Poročila — 15.05 Kmetijska oddaja — 16.05 Italija: Poljska — 18.05 Znanstveno tehnični film — 18.30 Obzornik —
18.45	Jazz na ekranu — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.58 Brazilija: SZ — 21.50 Noč diplomiranca — 23.00 Poročila.
TOREK, 15. junija: 16.00 Poročila —
16.05	Peru : Kamerun — 18.00 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD
—	20.00 Nekje na dnu — 20.45 Fonta-mara — 21.40 V znamenju.
SREDA, 16. junija: 16.00 Poročila —
16.05	Anglija : Francija — 18.00 Gusarji kapitana Gancha — 18.30 Obzornik
—	18.45 Od vsakega jutra raste dan —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 King Kong
—	21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.45 V znamenju.
ČETRTEK, 17. junija: 16.00 Poročila — 16.05 Čile : Avstrija — 18.00 Lolek in Bolek — 18.10 Pedenjžep — 18.30 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —	19.30 TVD —	19.58
Jugoslavija: Severna Irska — 21.50 Portret — 22.30 V znamenju.
PETEK, 11. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Dvorišče — 18.15 Namesto top liste —
18.45	Telestart — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni atelje — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Ritem razvoja — 21.55 Bes.
SOBOTA, 12. junija: 17.00 Zmajeve otroške igre — 18.00 Človek in pol —
19.00	Narodna glasba — 19.30 TVD —
20.00	Koncert zabavne glasbe — 20.30 Pisatelji revolucionarji — 21.10 Feljton — 21.55 Športna sobota — 22.15 Dokumentarna oddaja.
NEDELJA, 13. junija: 15.00 Igrani film — 16.15 Nedeljsko popoldne —
17.45	Glasbeno popoldne — 19.30 Rezerviran čas — 20.00 Velikani Jazza —
20.45	Včeraj, danes, jutri — 21.05 Na pragu smrti.
PONEDELJEK, 14. junija: 18.15 Ilustrirane zgodbe — 18.30 Pesem v ateljeju — 19.00 TVD — 19.30 Rezerviran čas — 20.00 Znanost — 21.00 Poročila.
TOREK, 15. junija: 18.15 Otroška oddaja — 19.00 TVD — 19.30 Knjige in misli — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Sremska fronta — 21.30 Poročila-
SREDA, 16. junija: 18.15 Zgodbe iz gozda — 19.00 TVD — 19.30 Narodna glasba — 19.50 Španija : Honduras — 21.50 Velike zarote — 22.40 TVD.
ČETRTEK, 17. junija: 18.15 Rumena Packa — 19.00 TVD
Frančiška Krušič, Novo selo 20.—; Stanko Adlasnig, Novo selo 20.—; Marija Adlasnig, Novo selo 20.—; Dominik Krušic, Kotma-ra vas 30.—; Maks Michor, Kotmara vas 150.—; Josef Fantič, Žrelec 20.—; Rudolf Lampichler, Radiše 20.—; Jožko Taler, Radiše 20.—; Elizabeta Lampichler, Radiše 20.—; Andrej Lampichler, Radiše 20.—; Janko Tolmajer, Sp. Rute 70.—; Janko Tolmajer, Sp. Rute 20.—; Janko VVoschitz, Zg. Rute 20.—; N. N., Mala vas 50.—.
Petek, 11. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Drava povej... Veselo naokrog.
Sobota, 12. junija:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 13. junija:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 14. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik. —
Koroški zbori pojo. (Posnetki koncerta ob 40-letnici izseljevanja koroških Slovencev).
Torek, 15. junija:
09.30—10.00 Pisani svet. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z... Zanimalo vas bo.
Sreda, 16. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo. — Za starejše letnike.
21.00—22.00 „Martin Krpan11 (igra) — posnetek iz leta 1967.
Četrtek, 17. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Spominjamo se.
orica o njem. Kmetje so ga sodili in obirali po svo-6' kakor so najbolje vedeli in znali, in so tako prišli ... nJegov smolnjak, na dobra kola in sploh na krneli0, Naposled se je pa po stari navadi pomenek ta-su ?asukn*l> da so zopet o prvi reči govorili, o Kva-u in desetem bratu. ,,Tedaj je vendarle umrl, Mar-je reče eden izmed mož. ,,Pač ga je škoda! On l Znal lepo govoriti, kadar se je podal. Takega ne ° Več nekaj šaša ali pa nikoli."
>.Kaj menite, vendar je to čudno," pravi Matevžek. " °vek živi, vesel včasi, včasi žalosten, nazadnje ga de Zrnanjka. Čez tri leta ne bo že nihče vedel, da je Seti brat živel. Komaj ga bo še eden izmed nas 0lnnil; kakovega lica je bil." n."Saj smo za nebesa ustvarjeni, kakor pravijo uče-
dr 1 ,naši- Naj bo, kakor je božja volja," odgovori agi.
kr£^ernbrano leP pogreb se je bil napravil," pravi
aj.’’^ajpak!" odgovori Matevžek. „Kadar boš ti umrl Pa jaz, ne bo svet tako vrel skupaj, tako je po ga 1C1 govoriti. Sosebno gosposkega ne bo nobene-tj Za teboj. Pri pokopavanju je bil graščak. Vencelj, * Kvas in vedi ga Bog, če še kdo, ka-li." sete *Ste®a Kvasa ni bilo potlej več videti, kar so de-ga brata pokopali," dostavi krčmar, tič" if-Ste’ kaJ bom jaz rekel, možje!" oglasi se kme-’ kl je bil v prepiru o cesarju v manjšini ostal,
„kadar bom jaz umrl, nič ne skrbim in malo mi je mar za to, ali bo šel kak gosposki človek za menoj za pogrebom ali ne. Jaz sem včasi, kadar nisem mogel spati, premišljeval in pravim, da Bog kmetovo molitev rajši ima ko gospodovo. Saj še ne vem, če gospoda kaj moli ali nič. Le v cerkvi ga oglej. Pokonci stoji in še z usti ne gane. Bog ima kmečko molitev rajši ko gosposko, zato ker kmet več molitve stori."
„Kaj še, ti ne veš nič," oglasi se Matevžek brž. ,,Če gospod le križ stori, pri Bogu menda več zaleže kot tvoj cel roženkranec. Le ti na pratiko poglej, kjer svetniki malani stoje, črni in rdeči. Pa razbiraj svetnke in videl boš, da so vsi gosposkega stanu. Ta ima škofovsko palico namalano, ta kraljevo krono, ta ima bukve v rokah. Kmeta pa ne najdeš med svetniki in svetnicami ne."
Oni mož od jeze zardi, da se mu zopet njegova beseda omeče. Koj se pa nekaj domisli, vesel udari ob mizo in zavpije: ,,Ni res, kar praviš! Sveti Gol na pratiki riima ni bukev ne škofovske kape namalane zraven sebe, ampak panj čebel nese na rami. Kdo pravi, da ni bil kmet, če nosi čebele?"
„Jaz pravim!" vpije Matevžek. „Ti ne veš prav. Le poslušaj, bom jaz povedal! Zakaj se pa pravi v pregovoru:
Sveti Gal panj čebel ukral!
On ni bil kmet in čebel ni imel v lastnem uljnja-ku, ampak ukradel jih je bil pri sosedu. Zato je pokoro delal in v nebesa šel potlej za svetnika."
„Nemara da je res tako," pravijo drugi.
Oni kmetič malo pomisli, vdrugič ob mizo udari in pravi: ,,Pa je vendar tudi en kmet svetnik, recite, kar hočete. Zakaj se pa o svetem Zidoriusu poje, da je bil kmet in je ovčice pasel, na Oljski gori, trinajst let."
„Nu, naj bo!" pravi Matevžek. „Pa tega ne veš samo ti. Tudi mi vemo, da je bil sveti Zidorius poprej kmet! Pa preden je s svetim Petrom porajtal, da ga je med svetnike v nebesa spustil, stopil je v žolnir-ski stan, kakor pesem pravi. Saj se poje:
Zvesto je cesarja služil, še bolj pa gospod Boga,
Ali se ne poje tako?"
„Naj se!" odgovori oni. „Obrščak, kaj sem dolžen?"
,,Nikar še ne hodi," tolaži ga krčmar.
„Nočem, da bi se kdo ujedal in mi vsako besedo ometal. Kar vem to vendar vem, ne? Naj pa Matevžek govori, ki vse ve in zna!"
„.Toliko že ko ti! Zgaga sitna!" huduje se Matevžek.
„To se ve, pratiko boš naredil!" pravi oni, plača in odide v jezi.
(Dalje prihodnjič)
Predzadnjo tekmo vigrednega prvenstva je Slovenski atletski klub igral minulo soboto v Brežah. Slovenska enajsterica je v tem delu nogometnega prvenstva osvojila nekaj bornih točk le na domačem igrišču, na tujem so SAK-ovci bili vedno poraženi. V Brežah so slovenski nogometaši lahko igrali mirno, brez nervoze, saj se jim ni bilo treba boriti proti izpadu iz skupine, še manj pa za vstop v koroško ligo, kar je bilo pravzaprav pred začetkom vigrednega kola v „skrivnem konceptu" kluba.
Tudi enajsterica iz Brež pred sobotno tekmo pravzaprav ni imela več realnih možnosti za vstop v višji razred, zato so tudi oni lahko igrali brez strahu in brez nervoze. Gotovo je bilo krivo tudi krasno, vroče poletno vreme, da so se na obeh straneh, zlasti v prvem delu tekme, vrstile napake, ki jih sicer ni videti. Ko so se igralci polagoma prilagodili nenavadno vročemu vre-
menu, je tudi tekma postala boljša. Na obeh straneh so se nudile zelo dobre priložnosti za zadetke, toda zadetkov ni bilo.
Še pred koncem prve polovice nogometnega srečanja je SAK moral zamenjati oba poškodovana igralca, Jožeta Fero in Mihija Kreut-za. Nadomestila sta ju Stanko Gregorič in Mirko VVieser, ki pa sta igrala že v predtekmi obeh moštev pod 23.
Tekma je bila posebno v drugem polčasu napeta in dobra, pri SAK-u pa je treba zlasti pohvaliti obrambo, ki je tokrat opravila svoje delo zelo dobro. Proti koncu tekme so domačini močno pritiskali na SAK-ova vrata, toda slovenski nogometaši so spretno ubranili vse napade in tako zasluženo dosegli prvo točko vigrednega kola na tujem. Vsekakor rezultat 0 : 0 odgovarja poteku igre, ki jo je dobro vodil sodnik Glanz.
Obramba SAK se je v Brežah pokazala z najboljše strani
Prihodnjo nedeljo se bosta v Španiji pomerili prvi dve državni nogometni reprezentanci. Svetovno nogometno prvenstvo bosta otvorili „vladajoči“ svetovni prvak Argentina in Belgija. Vsekakor je Belgija zmožna, da poskrbi na letošnjem svetovnem prvenstvu za presenečenja. Mnogi štejejo Argentince kot
tudi Belgijce med možne zmagovalce letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva.
Vse državne reprezentance so se, nekatere zelo, druge manj temeljito, pripravile in se še pripravljajo na „veliki nastop
Razen v Nemčiji in pri nas v Avstriji, so zaradi svetovnega prvenstva klubi zaključili svoja tekmovanja že prej, kot po navadi. Kljub temu, da se je avstrijsko nogometno prvenstvo v Avstriji končalo šele pred krat-
kim in je ostalo za priprave na svetovno prvenstvo le malo časa, večina Avstrijcev pričakuje, da se bo reprezentanca brez težav uvrstila najmanj med prve dvanajst enajsterice na svetu.
Vsekakor pa je treba upoštevati, da so se moštva, ki tekmujejo z Avstrijo v isti skupini temeljiteje pripravile na Španijo.
Algerija je nastopila s svojo reprezentanco kar 22-krat, trener je tako lahko izbral res najboljše igralce, ki bodo zastopali državo v Španiji. Nemci sicer niso imeli toliko pripravljalnih tekem, kljub temu pa štejejo, kot že leta poprej med favorite za zlato.
Ako bi v nogometu zmagal tisti, ki se najbolj in največ pripravlja in trenira, potem bi moralo svetovno prvenstvo biti že odločeno — vsaj prvo mesto bi
bilo rezervirano — za Čile. Od februarja naprej se moštvo pripravlja in je odigralo že nešteto pripravljalnih tekem.
Prepričan sem, da Čile ne bo osvojil prvega mesta na letošnjem nogometnem svetovnem turnirju. Toda ta enajsterica bi lahko prekrižala avstrijski reprezentanci in Avstriji vse načrte; morda pa se bodo avstrijci le pravočasno zavedali, da je svetovno prvenstvo v Argentini že zdavnaj končano in da bodo pogoji v Španiji drugačni, kot so bili v Argentini.
Samo to, da se avstrijska reprezentanca, kot beremo dan za dnem v časopisju, na pripravah odlično zabava in, da je tam luštno, je premalo. Brazilija, Zvezna republika Nemčija ter Argentina imajo brez dvoma najboljše nogometaše. Ni pa nujno, da ena izmed teh držav na svetovnem prvenstvu doseže prvo mesto in naslov najboljše enajsterice na svetu.
Nikakor ne more nobeden podcenjevati Španije, ki igra pred domačo publiko. Kdo bi si pred zadnjim svetovnim nogometnim prvenstvom Argentino upal uvrstiti med najboljše nogometne reprezentance sveta? Isto velja letos za Španijo.
Čaka pa še mnogo ostalih odličnih moštev kot je Sovjetska zveza, Belgija, Anglija. In še bi lahko naštevali. In če pogledamo realno — za Avstrijo najmanj med prvimi desetimi ni prostora...
Zmaga za SAK pod 23
..Trenutno je moštvo pod 23 edi: no moštvo, ki še zna zmagati", je po zadnjih treh tekmah izjavil sek-cijski vodja SAK-a Blaž Kordež. In res, — kljub izredno majhnega kadra (na tekmo prihaja povprečno 9 igralcev) moštvo hiti podobno kot v pionirskih časih SAK-a v drugem razredu z devetimi ali desetimi
Tekme SAK: na Košatovem igrišču
v soboto, 12. 6. 1982 v soboto, 12. 6.1982, ob 16. uri SAK 23 — Kotmara vas 23 in ob 18. uri SAK I — Kotmara vas I
igralci od zmage do zmage. V zadnjih treh tekmah so si mladi igralci SAK-a osvojili kar 6 točk. Proti sovrstnikom iz Grabštajna so z osmimi igralci zmagali 4 : 3, proti vodečemu moštvu na lestvici Velikovcu z devetimi igralci 1:0 in zadnjo kolo v Brežah, kjer je spet zapustilo igrišče le deset igralcev SAK-a. kar 5:2.
Izredno dobro vzdušje in prijateljstvo med mladimi igralci v moštvu ter borbenost vsakega posameznika — vse to je omogočalo, da SAK tudi v vigrednem kolu ni ostal brez zmag.
Šolarji prvič poraženi
Po lepi seriji zmag v vigrednem kolu so tudi šolarji SAK-a morali oddati preteklo nedeljo 2 točki. Vzrok temu je bil mladinski dan Katoliške mladine, katerega se je udeležila večina standardnih igralcev šolarskega moštva. Še preostali igralci so se kljub temu hrabro borili, a podlegli proti moštvu iz Podkr-nosa z 3 : 7. Gole za SAK so dali Jop, Taler in Smrečnik.
Čeprav šolarji niso mogli nadaljevati uspešne serije zmag, je moštvo trenerja Leonharda Katza najuspešnejše v vigredni sezoni. Za tem tiči prav gotovo veliko dela in truda z mladimi igralci. Upamo, da bo ta trud poplačan ob koncu prvenstva s kvalifikacijo za koroški pokal.
S. K.
Selani igrali neodločeno
Selani so minulo nedeljo zadnjič nastopili v vigrednem kolu nogometnega prvenstva 2. razreda pred domačo publiko. V gosteh je bila enajsterica iz Mauterndorfa, ki je na lestvici uvrščeno v zadnji tretjini. Po napaki selskega vratarja so gostje dosegli prvi zadetek, kmalu pa je Zdravko O raže rezultat izenačil. Z rezultatom 1:1 se je končal prvi del tekme in ta rezultat je ostal-do konca tekme. Sicer so igralci DSG Sele v drugi polovici tekme imeli več odličnih možnosti za zadetek, toda nasprotno moštvo je ubranilo vse napade.
"__________________
Brazilija, Nemčija, Argentina... ?