f
YU ISSN 0416-2242
■™ UJ
< <p«» rd ^ ^
ETM* fp <n^i
E'W* «».•* <nm
uluwiM:««nfcm tima ni E*)«a )M <1*^1 E<J*a t> j <!*»:%J Eii*a K i <WHJ
Trden je most prijateljstva
V Italiji so se srečali pobratimi iz Metlike, Wagne in Ronk
RONKE — Konec preteklega tedna je bilo v Ronkah v Italiji srečanje treh prijateljskih in pobratenih občin: Metlike, avstrijske Wagne in Ronk. Letos namreč mineva 20 let, odkar so Italijani in Avstrijci podpisali listino o pobratenju, že lani sta enako obletnico praznovali občini Metlika in Ronke, prihodnje leto pa jo bosta še Metlika in VVagna.
*
to
eh

DARILA V SPOMIN — Na slovesnosti ob obletnici pobratenja so predsednik metliške občinske skupščine ter župana Wagne in Ronk izmenjali darila. Na fotograliji: Jože Bajuk predaja likovno delo Belokranjca Bogomira Jakše italijanskemu županu Enzu Novelliju. (Foto: M. B.-J.)
^številke povedo premalo
iK —
^DA Sevnica — »Ali je pomoč izmerljiva a «i)I deHariu?« — Načrta akcije niso krčili — Na slovesnosti številni ugledni gostje
činov z najsvetlejšimi črkami. Ali kot je na zaključku zasavske mladinske delovne akcije dejal Jože Školč: »Seveda se velja vprašati, ali je pomoč brigadirjev v Halozah in Sevnici prve dneve po katastrofalnem neurju izmerljiva samo v denaiju. Brigadirji so pravi dar božji, je nekaj dni nazaj izjavila ženica s Ptujskega polja, ki pričakuje vodo iz novega vodovoda.«
»Letošnjo akcijo smo izpeljali v načrtovanem obsegu. Če ni bilo denaija, potem smo vskočili s premostitvenimi sredstvi,« pravi predsednik predsedstva MDA »Sevnica 89« Maks Zupanc. Kolikšen delež v letošnjem slovenskem mladinskem udamištvu zavzema tako podprta sevniška akcija, bodo še pokazali natančnejši izračuni o njej. Doslej zbrani statistični podatki o letošnjem celotnem republiškem prostovoljnem delu, dobljeni v RK ZSM pa kažejo, da so brigadirji 4 MDA opravili okrog 5 milijard dinarjev vredno delo. Izraženo z vrsto opravila to predstavlja prek 8 km novih vodovodov, okrog 6 km pripravljene trase za asfaltiranje, blizu 4 km izkopanega kanala za električni kabel, 800 m melioriranih jarkov in pomoč pri odpravi škode po neurju v Halozah in Sevnici.
Petkova večerna slovesnost, ki so se je udeležili še predsednik slovenske mladine Jože Školč, izvršna sekretarka CK ZKS Sonja Lokar, predstavniki občinskega družbenopolitičnega življenja, brigadirji in drugi obiskovalci, pa je obšla vprašanje usode klasičnih mladinskih delovnih akcij.
M. LUZAR
M oilicjk	^ ~ S podelitvijo udar-
jajo, najboljšini brigadirjem, P to j< Proslavo in zabavnim večerom ^Zaki^iM?13 na tukajšnjem kopališko rePubliško mladinsko deli >ej slTIJ°>>Sevnica 89"- Poudarek f/Peval'r" sloves"osti je bržčas pri-
ts%
Ittotrehi,;V ?agovoru, da mladina ne jJjfiljj na*son n**t°V 'n n‘*t°8ar’ ^
tj>0tn' akciji pa govore podatki o tttsodpl^01?411'. Brigadirji dveh izmen ornL?.val‘ P" izboljšanju električne-'“ODall L* V i ^a^ukovje, in sicer so tli V k .aai’ položili kabel in ga zasi-8rart,r 8je'!n* skupnosti Loka so mla-4 ZVOd,°Vod Po neuriu so briga-^ Pomaga,, odpravljati posledice in . Ostaja e,°šnjega udarništva verjetno \ J apisan v arhivih in srcih doma-
Mednarodno „ POSOJILO Za SMETIŠČE?
»Jerih	Po mnenju neka-
f Oost nmatLebanJ^a občina mož-I bankeP /^o4j,tI posojilo svetovne | daje P,,13 iitanina ustanova hodn j kol°ške namene. Trebanjci
;	P ^ na
■ menil, e*aboratov dobili, na-1 dervJP Ur^dltev nove komunalne I tlijo ho h ''Globokem. Za to depo-tared ,,“ etošnjega 25. decembra ^ureditveni načrt.
Znova neurje nad Sevnico
aIYeč škode zaradi naplavljenega materiala — Ze prek 370 milijard din škode — Pomoč
kaj dosj- g. ,*no n' “stalo več
&"u«ka, ko to poročajo) po* „ tla veliko škodo v kmetij-
|7 ,n drugod
jj^Mctijske površine so prizadete kam. 'aradi nanesenega blata in do 2r,nja’ k' Saje bilo ponekod tudi Vzroč P1 na debelo. Nanosi so pogin, Pr Preeej preglavic med dru-veliko ■tranjevanju, saj so bile v Prime pn!ner’h za odmetanje mulja Pon,,rnf 'e lopate, medtem ko so le , y°d lahko uporabili tudi stroje, dni jPpajeuem neurju in še nekaj PlazJvJZneje s° se trgali zemeljski Škodi ’’ “radi katerih so bile po-ŠiQe pPne ceste in kmetijske povr-Ces|e prad' naliva so bile nekatere
4kodo 7 n P81 pa ie u*rpela veliko Češi; _ .Primer povejmo, daje na prek f1-«1' p°kleku voda naredila ^°drvK .rt metra globoke jarke kau n°Je razkrival pogled na ne-bii,Makadamske površine, ki so k- Pred tem, da jih asfaltirajo. ',^^rna je bila tudi podoba preni
katerega odseka asfaltiranih cest, saj so več desetcentimetrske plasti blata nastajale tudi na teh, zaradi česar je bil oviran promet. Vendar pa v sevniškem občinskem komiteju za družbeni razvoj in gospodar-sko-upravne zadeve poudarjajo, da so se pri odpravi naplavin zelo izka-
* Po podatkih, ki jih je dal omenjeni komite 14. avgusta, znaša skupna škoda po neurju, kije bilo 8. avgusta, 36 milijard din. Od te ocenjene vsote odpade na kmetijstvo 4,5 milijarde, na gozdarstvo 1,5 milijarde, na vodno gospodarstvo 300 milijonov in na promet in zveze blizu 30 milijard. Prejšnji dve neurji sta povzročili 337 milijard din škode in ob teh vznemirljivih podatkih pričakujejo v sevniški občini republiško pomoč. Za sanacijo škode po letošnjem prvem in drugem neurju je iz tega vira že prispelo 1,1 milijarde din in to vsoto je občina namenila za odpravo škode v kmetijstvu. Drugi paket solidarnostnega denarja pričakujejo konec avgusta.
zale pristojne ceste službe, ki so po-lee lastnih delavce« j„ mehanizacije vključile v oeio še zasebne prevoznike
L, M.
Morda se tisti, ki so pred 20 leti podpisali listine, niso niti zavedali, kako velik korak so naredili s tem. Prijateljstvo med njimi je, kot je dejal na slovesnosti avstrijski župan Josef Baumann. postalo že tako samoumevno, da le redkokdaj pomislimo, da povsod ni tako. »Prav zaradi tega moramo naše prijateljstvo še bolj utrjevati ter ga postaviti za zgled mnogim drugim, ki so skregani med seboj. Pokazati ga moramo kot primer, da so lahko ljudje z različnih kulturnih in jezikovnih področij med seboj zelo dobri prijatelji.«
Predsednik metliške občinske skupščine Stane Bajuk pa je dodal, da jih je sodelovanje na kulturnem, športnem, turističnem področju, med gasilci, vinogradniki in še kje močno zbližalo.
SREČANJE VOJAŠKIH STAREŠIN
RIBNICA — Ribniški Dom JLA letos že peto leto zapored organizira srečanje vojaških starešin iz vse Jugoslavije, ki so včasih službovali tudi v ribniški vojaški enoti. Srečanje bo 2. in 3. septembra, da si bodo gostje lahko ogledali tudi ribniški sejem suhe robe in lončarstva ter prireditve ob njem. Lani so vabili na srečanje okoli 300 starešin, prišlo pa jih je okoli 100.
ZOPET TOČA
SEMIČ — V sredo pretekli teden je v večernih urah zopet klestila toča v Br-stovcu, Pugledu, Lipovcu, Kotu, Gorenjcih in Ručetni vasi v semiški krajevni skupnosti. Toča je ponekod merila 2 do 3 centimetre v premeru in povzročila precejšnjo škodo, ki pa na srečo ne bo tolikšna, kot je bila ob julijskem neutju. Predstavniki izvršnega sveta in črnomaljske kmetijske zadruge so takoj po neuiju obiskali prizadete kraje, komisija za ocenjevanje škode pa je odšla na teren v začetku tega tedna.
VIHAR RAZKRIL STREHO
KOČEVJE— Viharje 31. julija odkril del strehe na Šeškovem domu. Posebna komisija si je ogledala stavbo in ugotovila, daje vihar odtrgal blizu 290 kvadratnih metrov pocinkane pločevine na strehi in še toliko strešne lepenke. Zaradi tega je zamakalo v skladišče rekvizitov, v prostore pokrajinskega muzeja, v stanovanje hišnika, na oder in v deponijo eksponatov muzeja NOB. Komisija je ocenila, da je samo na ostrešju in deponiji za okoli eno milijardo in škode, dokončno pa škoda še ni ugotovljena.
POŠKODOVANE CESTE
ŠKOCJAN — Hudo neuije z močnimi nalivi je 8. in 9. avgusta zelo poškodovalo makadamske ceste in poti v krajevni skupnosti Škocjan, zlasti v okolišu Bučke. Voda je odnašala vrhnjo plast cestišča, zamašila odtoke in odlagala pesek na okoliške kmetijske površine, kar je škodo še povečalo. Nekatera pota so bila začasno neprevozna. Huje poškodovanih cest in potov je v skupni dolžini 15 km, škoda pa je, računajoč le material in strojne ure, ocenjena na 70 milijonov dinarjev. Krajani so se že lotili popravila, del kritja škode pa bo prispevala tudi občina iz proračunskega sklada za pomoč pri elementarnih nesrečah.
utrdilo seje prijateljstvo med ljudmi, ki živijo v različnih družbenih ureditvah, a jim je skupna ljubezen do sočloveka. Največ vezi pa so stkali prav najmlajši,
PRAZNIK KS MALI SLATNIK
MALI SLATNIK — 15. avgusta ima v spomin na dan, ko so partizanske enote pri vasi Krka odkrile in napadle prvo belogardistično postojanko, KS Mali Slatnik svoj krajevni praznik. Letos ga bodo proslavili v nedeljo, 20. avgusta, ob 16. uri pred gasilskim domom v Smolenji vasi, hkrati s 60. obletnico GD Smolenja vas. Na proslavi bosta sodiovala pevska zbora iz KS Mali Slatnik in KUD Orehovica ter učenci osnovne šole, po proslavi pa bo velika vrtna veselica. Ob prazniku je vodstvo KS izdalo tudi 5. številko svojega glasila, v katerem krajane obvešča o svojem dosedanjem delu in načrtih ter o aktivnostih drugih organizacij na tem območju.
ki so z letovanjem v pobratenih občinah pravzapav zgradili most prijateljstva prebivalcev treh občin. Gostitelj, italijanski župan Enzo Novelli, pa seje med drugim zahvalil vsem, ki so z razumevanjem ursničevali tisto, kar so si pred daljnimi 20 leti zastavili občinski možje treh občin.
Gostje iz Metlike in Wagne so si ob obisku ogledali tudi znamenitosti mesta, obiskali Doberdob, razstavo likovnih del o Benetkah v goriškem gradu ter razstavo o dosedanjem sodelovanju med občinami, člani društva vinogradnikov Bele krajine, pa tudi velike vinogradnike in kletaije v okolici Ronk. Župani vseh treh občin so tudi položili venec k spomeniku v spomin padlim.
M. BEZEK-JAKŠE
PRVA NOVOMEŠKA PET1CA
NOVO MESTO — V skupnem francosko-jugoslovanskem podjetju Revoz je v torek prišla s traku prva Renaultova perica campus. A vto je prvi v predseriji v kateri bodo izdelali 25 vozil Sredi septembra bodo začeli izdelovati ničelno serijo šestdesetih vozil pravi start serijske proizvodnje pa naj bi bil 2. oktobra, ko naj bi že prvi dan izdelali 20 vozil v oktobru 460, do konca leta pa 3157. Vest povzemamo po ljubljanskem Dnevniku, saj se je predstavnikom Revoza očitno zdelo pod častjo o izdelavi prve petice, kar je vsekakor dosežek tudi za domačega človeka, obvestiti domače sredstvo obveščanja, ki je temu človeku najbližje.
BERITE DANES
na 3. strani:
•	Svet zanima naše gozdarstvo
na 4. strani:
•	Postaja z bogato ponudbo
na 5. strani:
•	Suho krajino bodo imeli za zgled
na 7. strani:
•	Stran od televizorja
na 8. strani:
•	Za soje lo dok
Dienje zmanjka-ikazov
VRSTA ZA SLADKOR — Pretekli teden, ko so po naših prodajalnah prodajali cenejši sladkor iz blagovnih rezerv, so se povsod vile dolge vrste, dokler sladkor ni pošel. To pa se je navadno zgodilo kaj hitro, saj je bila ponudba veliko bolj pičla kot povpraševanje. V Metliki so na primer dobili 12 ton sladkorja, ki so ga razdelili v 7 prodajaln. Medtem ko je v samopostrežni nekaj deset ljudi disciplinirano čakalo, da pride na vrsto pred blagajno, ki sojo postavili kar pred skladišče (na fotografiji), so se ponekod drugod prerivali, preklinjali in trgovci so morali preslišati marsikatero pikro na svoj račun, čeprav niso bili nič krivi. Prav zaradi tega se toliko bolj boje pošiljke cenejšega olja, saj bo med kupci gotovo še več hude krvi, kajti v metliški občini bo na voljo le 600 litrov te tekočine. Na srečo je vsaj prodaja moke stekla brez zapletov, četudi je je bilo le 1.600 kg. (Foto: M. Bezek-Jakše)
Zakrit problem še ni rešen
Črnomaljci o ekologiji v svoji občini — Preveč onesnažena podtalnica
ČRNOMELJ — Praznik vseh treh mestnih črnomaljskih krajevnih skupnosti so v Črnomlju počastili delovno. Pripravili so razpravo o ekologiji, ki je v tej občini zelo aktualna in o kateri bo veliko govora tudi na različnih sestankih takoj po poletnih dopustih. Kako se bo razpletel klobčič pri iskanju prostora za novo občinsko odlagališče komunalnih odpadkov, kako bodo Črnomaljci zbirali in odvažali odpadke ter uredili kanalizacijo, to so vprašanja, na katera so poskušali vsaj delno odgovoriti ob krajevnem prazniku.
Čeprav bodo odlagališče odpadkov na Vranovičih dvignili še za eno etažo in tako naredili prostor novim smetem, je ta rešitev še vedno le začasna. Da pa bo potrebno najti trajno rešitev, pove že podatek, da se bo leta 2000 količina komunalnih odpadkov v občini podvojila v primerjavi z letošnjim letom. Da bi bilo smeti vseeno čim manj, pa bi morali bolj potrkati na zavest ljudi, da bi opravili selekcijo odpadkov že doma ali v tovarnah.
Poseben problem je onespaževanje pitne vode oz. vodnih virov. Še četrtina občanov ima kapnico in je vprašanje, ali je ta voda vedno neoporečna. Enako vprašanje velja za vodo, ki priteče iz pip. Kraška Bela krajina je namreč polna podzemnih kanalov, kamor po-
, ir
k*
časi pronicajo zaščitna sredstva, umetna gnojila in še kaj, kar uporabljamo v kmetijstvu. Podatki, koliko teh snovi porabijo vsako leto na prebivalca, so v Črnomlju že kar grozljivi. Velik onesnaževalec podtalnice so tudi fekalije, saj je kanalizacija urejena le v Črnomlju in Šemiču, torej jo ima le približno tretjina gospodinjstev. Da pa tudi tu ni vse v redu, zgovorno kaže primer iz dela naselja Loka v Črnomlju, kjer imajo kanalizacijo speljano skoz triprekatno greznico kar v kraško ponikalnico in to iz preprostega razloga, ker so bile vse ostale rešitve predrage. Doslej je, žal, tudi v ekologiji veljalo, da je bil problem rešen, če so ga znali uspešno zakriti, zato Črnomaljcev ni preveč skrbelo, daje odtekalo dve tretjini od 1.200.000
m3 porabljene vode na leto v kraški podtalni svet, da o tem, kako se posledic niso zavedali, niti ne govorimo.
Več bodo morale dajati za čistejše okolje tudi tovarne, ekološki dinar pa vračunati v ceno izdelkov. Ker pa cena za ekologijo ni majhna in s sedanjimi cenami izdelkov že sedaj marsikje komaj prodrejo na trg, je eden od razprav-ljalcev predlagal, naj bi nekoliko oklestili vsoto, ki jo dajemo v vrečo brez dna nerazvitih, in ta denar namenili za slovensko ekologijo. Premalo se namreč še zavedamo, da bo pitna voda postala zelo draga, če bomo ekološko zanemaijali vire pitne vode, najdražja pa bo takrat, ko jo bomo morali dovažati s cisternami.
M BEZEK-JAKŠE
LTvLa-j -i ar-j i
Danes in jutri bodo popoldanske nevihte, za konec tedna pa se bo vreme ustalilo. Bo sončno in vroče.
*

USTAVILI 655 VOZIL — V petek med 6. in 1L uro je na območju Slovenije potekala prometna akcija, na kateri so miličniki preverjali upoštevanje prometnih predpisov, uporabo čelade in drugih ukrepov s področja varnosti v prometu. Na območju UNZ Novo mesto je v akciji sodelovalo 28 miličnikov, ki so v petih urah ustavili in pregledali kar 655 vozil. V tem času so zaradi cestnoprometnih prekrškov ustavili in kaznovali 304 voznike. Zaradi tehničnih okvar na vozilu so preprečili vožnjo 15 vozilom, 6 pa sojih poslali na izredne tehnične preglede. Odvzeli so sedem prometnih dovoljenj. Novomeški miličniki so imeli dar prej akcije tud: „? nov; »partizanki« 7 radarjem so izmerili hitrost 190 vozil in kai 5' je bile taksnih ki so prekoračila dovoljeno hitrost. (Foto: J. Pavlin)
Sodba brez sojenja
Novomeška gradbena afera, kije predlanskega aprila vzbur-kala slovensko javnost, je končana, njen konec pa bi hkrati moral pomeniti začetek nekega novega obdobja in načina dela v našem pravosodju in organih pregona. Kajti ne le nelogično in nerazumljivo, temveč tudi nesprejemljivo in nedopustno je, da se s tako smelostjo in vehementnostjo v javnost vržene obtožbe o najhujših oblikah gospodarskega kriminala po dobrih dveh letih končajo z odstopom od nadaljnjega pregona in ustavitvijo postopka. Razkorak v ugotovitvah iz predlanskega aprila vložene kazenske ovadbe, lanskegajulija spisane obtožnice in pred dnevi sprejete odločitve namestnika temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, da za očitana kazniva dejanja ni dovolj dokazov, je tak, da zanj ni sprejemljivega opravičila. Naposled bi kazalo reči bobu bob, iskati in najti storjene napake in njih a vto rje. že zaradi lega, da čez eno, dve ali pet let ne bomo priče enako mučnemu, enako razvlečenemu in enako razvpitemu procesu, ki pušča globoke brazgotine. Vjavnem in zasebnem življenju. Novomeška gradbena afera je bila šola — kako draga in kako kruta, vedo drugi —, iz katere se je dalo veliko naučiti Vprašanjeje le, ali se bo nauk prijel pravih.
B BUDJA
P. S.
Več o zaključku novomeške gradbene ajere na S strani

Ni samoten jezdec
Potem ko je dr. Dušan Dragosavac, član CK ZKJ, na nedavnem plenumu jugoslovanskih komunistov o mednacionalnih odnosih povedal nekaj izredno ostrih na račun velikosrbskega nacionalizma in šovinizma, so iz te republike in njenih nanovo pridobljenih protektoratov začeli nanj streljati z vsemi topovi Dragošavcu so očitali »nenačelnOsyaruštvo nad SR Srbijo«, »nesramno predrzen napad na Srbijo«, »poziv k razbijanju Jugoslavije«, »gnusno podtikanje«, »blatenje srbskega naroda«,»premišljen napad na vodstvo Srbije, ki uživa podporo ljudstva«, itd Te nedomiselne, vendar ve-likokalibrske besedne izstrelke so spremljale zahteve po izključitvi Dra-gosavca iz CK ZKJ in sploh iz partije. Zadeva je tekla po utečenem scenariju, zahteve po politični in moralni likvidaciji človeka, ki je bil na omenjenem plenumu nedvomno najbolj analitičen (ne samo glede srbskega nacionalizma), so prihajale iz tako imenovane baze, iz partijskih celic tovarn in tovarnic, krajevnih skupnosti in srbskih borčevskih organizacij. Na teh sestankih so bili seveda tudi novinarji in drugi dan je bilo vse in še več na prvih straneh Politike ali Politike eks-
V
preš.
Vendar vse to dr. Dušana Drago-savca očitno ni zamajalo kot človeka in ideologa. Lovcem na njegovo glavo, ki so streljali po rubrikah pisma bralcev, je mirno odgovoril v pogovoru za zadnji Nedjelnji Vjesnik, ko je med drugim rekel »Nisem vznemirjen, ker sem v Politikini rubriki Odmevi in reagiranja in v podobnih rubrikah predstavljen kot negativna osebnost Skrbelo bi me, če bi bil pozitiven. Ni me strah izolacije, zaporov ne idejnopolitične odgovornosti pred nacionalisti, niti se ne bojim liderjev, ki nenehno nekaj obljubljajo, a uresničujejo edinole aretacije in organizirajo politične procese.«
Kaj je rekel Dragosavac na plenumu o nacionalizmu, kot ga na kratko vsi imenujejo. Med drugim to, da je srbski nacionalizem že dlje časa na sceni, vendar ga ne bi smeli identificirati z ljudstvom ali narodom. Kritično je ocenil intervju Slobodana Miloševiča za Le Monde, zlasti del, iz katerega je moč razbrati, da je Srbija največja republika v Jugoslaviji in zato najmanj potrebuje Jugoslavijo. Predlagal je, da predsedstvo CK ZKJ že enkrat razčisti s tezami o protisrbski protihr-vaški in protislo venski koaliciji, pred-
• *»\
lagal je pomilostitev za obtožene v procesu v Bihaču in Ljubljani in ugo-to vil da so odnosi med Srbi in A Ibanci že zdavnaj dramatični vse bolj dramatični pa so tudi odnosi med Srbi in Slovenci in med vodstvoma Srbov in Makedoncev. K temu so po Drago-savčevem mnenju veliko prispevale proslave ob obletnici Kosovske bitke in govori na njih.
V pogovoru za Vjesnik je Dragosa-
vac, kije končno naredil tisto, kar je Stipe Su\
Suvar samo obljubljal (torej rekel bobu bob), svoj tako napadani in tako pozdravljam nastop še natančneje argumentiral Še zlasti oster je bil z Miloševičem oziroma njegovim govorom na Gazi Mestanu, kjer da je sodobni srbski lider vsem dal jasno vedeti da je tudi komunistično gibanje pripeljalo »srbski narod v agonijo, njene posledice pasov zgodovinskem in moralnem pogledu presegle fašistično agresijo«. Ker je srbski narod po Miloševiču šele letos postal svoboden, razmišlja naprej Dragosavac,«je logičen sklep, da so za Srbe ob Turkih slabši samo komunisti protifašistl ZKJ in SFRJ«.
Kaj bodo o dr. Dušanu Dragosav-cu v SR Srbiji in okolici pisali in govorili po tem njegovem nastopu oziroma besedah, prepuščam domišljiji ki je bogatejša od moje. Prepričan pa sem, da Dragosavac ni samoten jezdec, v tej državije veliko, vse več ljudi ki jih ni strah izolacije in drugih pridobitev tako imenovane protibirokratske revolucije.
M. BAUER
Zahteve iz strahu za okolje
Predsedstvo OK ZSMS Brežice poslalo odprto pismo občinski skupščini in izvršnemu svetu — Ekološke razmere so kritične, rešujejo se pa ne
BREŽICE — Za usodo svojega okolja in s tem tudi za svojo prihodnost so posebno zaskrbljeni mladi ljudje. Občinska konferenca ZSMS Brežice je že večkrat opozorila na nujnost varovanja življenjskega okolja pred onesnaževanjem, hkrati pa tudi na neustrezen in nemalokrat tudi nedgovoren odnos posameznih organov in organizacij do tega problema. Zadnji dogodki v Sloveniji, mirne duše bi lahko rekli kar ekološke katastrofe, so mlade Brežičane spodbudile, da se občinski skupščini in izvršnemu svetu poslali odprto pismo.
V njem zahtevajo, da naj občinska skupščina najpozneje do konca septembra obravnava problematiko ogroženosti in varovanja domačega življenjskega okolja. Na tem področju se mora končno urediti centralno odlagališče odpadkov ter se hkrati podpisati in odpraviti črna odlagališča po posameznih krajevnih skupnostih. Tudi za odlaganje nevarnih odpadkov je potrebno v najhitrejšem času zgraditi posebno deponijo ter preprečiti odlaganje nevarnih snovi v opuščene jame in gramoznice. V letu 1989 naj se dokončno reši vprašanje, kam z nizko in srednjo radioaktivnimi odpadki iz NE Krško. V kolikor tako rešitve ne bi mogli najti, pa mladi predlagajo skupščini in izvršnemu svetu, da na republiški inšpektorat posreduje predlog, da se NE Krško zapre, dokler to vprašanje ne bo rešeno. Prav tako pričakujejo tudi odgovor o tem, kaj bo z izrabljenim jedrskim gorivom iz NE Krško, ter zahtevajo, da se rezultati meritev o varnosti in možnostih
vplivanja nuklearke za okolje objavijo.
Mladi so močno zaskrbljeni za podtalnico na brežiško-krškem polju, ki je tudi v slovenskem merilu pomemben vir dragocene pitne vode. Zaradi tega zahtevajo takojšnje strokovne odgovore na več perečih vprašanj. Vedeti hočejo, kakšen je dejanski vpliv NE Krško na podtalnico, hkrati pa tudi, ali pepel, ki ga tovarna Videm odlaga v opuščene gramoznice v Vrbini, ogroža podtalnico in s tem zdravje ljudi. Glede na ugotovitve o škodljivih vplivih prevelikih količin umetnih gnojil na podtalnico zahtevajo, da se zmanjša uporaba takih gnojil v kmetijstvu. V zvezi z nedavnim onesnaženjem in pomorom rib v Ga-bernici pričakujejo prav tako takojšnje strokovne ugotovitve o tem, zakaj je prišlo do te ekološke nesreče, ali je prihajalo do manjših izpustov gnojevke že prej in kdo je za to odgovoren. Skratka, vse te zahteve, nič več želje, kličejo po temeljiti zaščiti podtalnice na območju brežiško-krškega polja.
Predsedstvo brežiške mladinske organizacije v svojem odprtem pismu zahteva še, da se še v letu 1989 usposobi novo vodovodno črpališče, saj so od uradne otvoritve minila že tri leta. Redno naj bi se kontrolirala tudi oporečnost .vode iz brežiškega in lokalnih vodovodov, pri čemer je potrebno poskrbeti tudi za obveščenost ljudi o tem.
Glede na to, da okolja v občini ne onesnažujejo le industrijske m komu-
• Na to, kako resni so ekološki problemi v tej občini, kaže tudi odločnost predsedstva OK ZSMS Brežice, da bo v primeru, če odgovorov ne bodo dobili in če se zadeve ne bodo začele reševati, v začetku prihodnjega leta sklicalo protestni ekološki zbor občanov.
SS
. š 'm
Mariborsko
pismo

Splitsko »darilo«
Kako je nerazvita občina najuspešnejša!
Za statistiko pravijo, da je velika laž, a to po navadi govorijo le tisti, ki jim kak podatek ne ustreza; če jim je v prid, potem se bodo neomajno sklicevali nanjo. S tem nočemo Pesnici, eni od šestih mariborskih občin, pripisovati takšnega dvoličnega namena, toda njeni funkcionaiji, če so pametni, bodo v prihodnjih mesecih gotovo znali v svojo korist izrabiti nepričakovano statistično »darilo« iz Splita.
Tamkajšnji zavod za ekonomske raziskave je namreč v svoji tradicionalni analizi ugotovil, da je bila Pesnica lani gospodarsko najuspešnejša jugoslovanska občina! Ko je Tanjug pred dnevi to informacijo poslal v mrežo, ji mnogi v Mariboru sprva sploh niso verjeli, p? tudi sam predsednik pesniški občine (sicer znani slovenski kmetijski novinar) Zoran Lešnik je bil več kot začuden. O tem govori tudi njegova prva izjava, češ: »če je tako ugotovila tako ugledna institucija, bo že držalo, čeprav je treba pripomniti, da je gospodarstvo naše občine precej skromno...«
Laični mariborski javnosti je bila stvar še bolj čudna: Pesnica namreč
po vseh pokazateljih velja za eno nerazvitih slovenskih občin in je ta čas tudi poglavitni razlog, zakaj v republiškem vrhu niso preveč navdušeni nad morebitno združitvijo štirih mestnih mariborskih občin v eno ter za ohranitev zdajšnjih občin Ruše in Pesnica. V tem primeru namreč pesniška nerazvitost ne bo več stvar Maribora, temveč vse Slovenije, kar pomeni še en pritisk na republiški proračun.
In zdaj ugotovitev, daje pravzaprav Pesnica vzorec gospodarske uspešnosti! Če bi res bilo tako, potem bi kajpada nekatere predstave o njej vsaj v Ljubljani obrnili na glavo. A najbrž je splitska raziskava še en primer, kako je v tej deželi s povprečji in statistikami možno dokazati praktično vse — in sijajno zamegliti pravo stanje stvari. Danes pri Pesnici, jutri pri Sloveniji, pojutrišnjem kar na zvezni ravni.
Res so v Pesnici lani porabili manj denarja kot v drugih slovenskih občinah; edina večja tovarna v občini, Sladkogorska, je resda dokaj dobro poslovala in vsej občini dvigovala povprečje osebnih dohodkov, akumulacije in izvoza. Toda to je pretežno kmetijsko območje, ki glede na stanje te panoge lahko o kakšni visoki gospodarski uspešnosti za zdaj samo sanja. Občina, ki naj bi bila najuspešnejša v Jugoslaviji, se ukvarja še s tako prvinskimi zadevami, kot je vodovod, saj ga dve tretjini gospodinjstev sploh še nimata! Vse skupaj je pač še najbolj podobno zgodbi o tovarni, ki je lani izdelala namesto petih deset avtomobilov in proizvodnjo povečala za sto odstotkov, neka druga tovarna pa samo za deset odstotkov — ko jih je namesto sto.tisoč izdelala sto deset tisoč.
Še najpametneje bi bilo splitske raziskovalce za kak teden povabiti v Pesnico. Naj se za kazen od blizu prepričajo, kako so bili njihovi izsledki točni.
MILAN PREDAN
nalne odplake, temveč ga ogrožajo tudi veliki posegi v prostor, mladi zahtevajo, da se na občinski ravni ustanovi strokovna komisija, ki bo profesionalno zastopala interese domače občine. Skupščina občine naj od republiških organov in institucij zahteva izdelavo programa za čiščenje Save tudi od Radeč do hrvaške meje, prav tako pa naj se republiške institucije izjasnijo o tem, kakšno nadomestilo lahko v občini pričakujejo za izgubljena zemljišča ob posegih v prostor. Takoj je potrebno odgovoriti tudi na vprašanje o obsegu akumulacijskih bazenov pri načrtovanih HE Brežice in Mokrice ter še na številne druge pomembne nejasnosti, predvsem pa naj bi bolje poskrbeli za pravočasno informiranost občanov.
B. DUŠIČ
ZBIRAJO POBUDE ZA PRIZNANJA
METLIKA — Komisija za priznanja pri metliški občinski skupščini je pred kratkim napisala razpis za dajanje pobud za podelitev priznanj občine Metlika, in sicer za domicil, imenovanje častnih občanov in podelitev plakete občine Metlika. Družbenopolitične organizacije ter druge organizacije in društva, krajevne skupnosti, krajevne konference SZDL, delovne organizacije in drugi lahko svoje predloge oddajo komisiji do 15. septembra, svečana podelitev priznanj, kijih občina podeljuje od leta 1977, Pa b° °b metliškem občinskem prazniku.
Obnova
Marijine cerkve
Vabilo v prelepo Poljansko dolino ob Kolpi
POLJANSKA DOLINA — Ste se že odločili, kam boste šli v nedeljo, 20. avgusta, popoldne? Kaj pa Poljanska dolina ob Kolpi, »belokranjska Švica«, stičišče Bele krajine in Kočevske — ste že bili tam? Prihod v Poljansko dolino ix' poplačan s čudovitim pogledom na prostrano dolino, ki se nagiba ali celo pada k bistri Kolpi. Poleg mnogih naravnih lepot je v Poljanski dolini precej kulturnozgodovinskih znamenitosti, h katerim gotovo sodijo tudi cerkve, saj ni nobena mlajša od 150 let, nekatere čez 600. Zadnja leta se te, nekoč precej zanemarjene ali celo napol podrte cerkve obnavljajo v naše skupno veselje in ponos.
20. avgusta bomo imeli ob štirih popoldne v senci mogočnih prastarih lip proslavo obnove čez 300 let stare romarske cerkve Marije vnebovzete. Stavba je po 50 letih propadanja in neuporabnosti doživela svoje novo rojstvo, presegla nekdanjo lepoto in zaživela med nami za bodoče rodove kot spomenik požrtvovalne ljubezni in vere naših prednikov, pa tudi spomenik kulture srca in spoštovanja zgodovinskih vrednot našega malega naroda — vseh, ki so ali še bodo sodelovali tako ali drugače, da se naši načrti uresničijo in tudi finančno poravnajo.
Cerkev bi se bila že podrla, da nismo leta 1982 začeli z obnovo, iti je zaradi pomanjkanja denaija in delovnih moči trajala vse do letos. 20. avgusta bodo tukaj tudi blagoslovili tri zvonove. Eden je ostal od leta 1952 porušene cerkve v Dolu, enega novega plačajo domačini in prijatelji, enega pa zakonca Rudi in Doris Mihelič (Zagozdac) iz Švice. Ob tej slovesnosti bo med nami škof dr. Stanislav Lenič, ki vsa leta z zanimanjem spremlja naše delo. Po končanem obredu in že od 14. ure naprej bo za jedačo in pijačo ob cerkvi poskrbelo Podjetje za promet, turizem in gostinstvo Viator-Integral Črnomelj.
LOJZE RAJK, župnik Stari trg ob Kolpi
STANARINA IN PLAČA
KOČEVJE — Pri stanovanjski skupnosti v Kočevju od decembra 1987 naprej spremljajo stanarino vzorčnega (55 kv. metrov) stanovanja in ceno gradbene ure visoko kvalificiranega delavca. Primerjava je pokazala, da se je v tem obdobju (do prvega julija letos) stanarina povečala za 13,6-krat (znaša 508.870 din), cena gradbene ure pa kar za več kot 35-krat (zdaj znaša 147.460 din). Nerazrešeno je vprašanje, ali stanarine res toliko zaostajajo za plačami ali pa so začeli gradbinci bolje vrednotiti znanje.
OBNOVA ŠEŠKOVEGA DOMA
KOČEVJE — Imenovanje gradbeni odbor za obnovo Šeškovega doma v Kočevju. Domu nameravajo dati v giavnem tako podobo, kot jo je imel leta 1943, ko je v njem zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Predsednik odbora je Ivan Kordiš, kustos Pokrajinskega muzeja v Kočevju. Dokončni načrti za prenovo doma bodo narejeni septembra. Prenova doma bi morala biti dokončana do leta 1993, ko bodo v Kočevju slavili 50-letnico Kočevskega zbora.
INFLACIJA NAPIHUJE CENO
KOČEVJE — Krajevna skupnost Kočevje in PTT Ljubljana sta sklenila pogodbo o dobavi in montaži nove telefonske centrale v Kočevju z zmogljivostjo 5.000 priključkov ter za gradnjo krajevnega in razvodnega kabelskega omrežja za več krajevnih skupnosti. Nova centrala bo montirana marca ali aprila, nakar bodo začeli priključevati nove naročnike. Doslej je s KS Kočevje sklenilo pogodbo o sofinanciranju izgradnje telefonskega omrežja skupno 750 naročnikov. Znesek za občane je porastel z januarskih 2,9 milijona din na 3,510.000 din, kar je veljalo do 15. avgusta. Za obrtnike je bil znesek povečan za 50, za delovne organizacije pa za 100 odst. Podražitve sproti vsak mesec ob upoštevanju inflacije in naraščanju stroškov izračunava PTT Ljubljana.

Naša anketa
J
Tržnost ali sociala?
Zvezna vlada, v teh trenutkih še kako potrebna vsake pozitivne točke, kj bi jo lahko dodala k svojemu tako ranljivemu ugledu, je s prodajo nekaten11 živil iz blagovnih rezerv doživela polom in pozitivne točke, ki naj bi jih P? žela, so se spremenile v negativne. To bodo znali njeni nasprotniki, kij)2? tako ali tako mečejo polena pod noge ob vsaki priložnosti, gotovo izkoristiti. Pri tem verjetno niti ne bo pomembno, daje imel ukrep dobre namenem da nosijo odgovornost za polom celotne akcije po vsej verjetnosti zveza? administracija in njeni republiški priveski, ki sojo tako nedomiselno izvedli’ Vladi je zameriti predvsem to, daje ob številnih podobnih izkušnjah z jug®' lovanskim trgom in neučinkovito administracijo, po vsem svetu poznane!" pod skupnim pojmom balkanizacija, tako enostavno padla v nastavljen mreže in se tokrat izkazala kot zelo naivna. Nejasnost, ali gre za tržni811 socialni ukrep, je ustvarila zmedo med potrošniki in med trgovci, količine poslane v trgovske organizacije, pa nakupovalno mrzlico, vrste pred pto dajnimi pulti in prepire med trgovci in strankami. V splošni zmedi je h» t gotovo tudi nekai takih, ki so situacijo obrnili v svoj prid.
LADO OSOLNIK, skladiščnik v SGP Pionir, Novo mesto: »Mislim, da bi bilo bolje, ko bi z živili iz blagovnih rezerv pomagali ljudem, ki so jih bile letos prizadele številne naravne katastrofe. Le-ti bi pomoč najbolj potrebovali, saj so bili skoraj ob ves pridelek. Sedanji način prodaje je napravil več škode kot koristi, opomogli pa so se predvsem tisti, ki so imeli denar, dovolj časa in prave zveze. Jaz iz intervencijske prodaje nisem kupil niti kilograma ali litra živil.«
ŠENTJERNEJSKI PETDESETLETNIKI — V nedeljo je bilo pri Miklavžu na Gorjancih tradicionalno srečanje »Abrahamov« vse šentjemejske fare. Pri treh bukvah seje zbralo kar 71 jubilantov, ki so prišli od vsepovsod, mnogi se niso videli tri desetletja in več. Tone Radovan je prišel celo iz Kanade, dvajset domačinov pa se iz različnih vzroko. prijetnega srečanja, ki je minilo v znamenju obujanja spominov, ni moglo udeležiti. (Foto: J. Pavlin)
SLAVKA ČEŠAREK, oddelkovodj*1 samopostrežbi Blagovnica, Ribnica: »S]j ko prodajo cenejšega sladkorja so naredu*i le veliko zmedo. Ce bi hoteli reševati sjjj J cialne probleme, naj bi prodajo organizm? po krajevnih skupnostih in ne v trgovin?? Ce pa bi želeli doseči znižanje cen pri Pr0
vajalcih, potem bi morali dobiti v trgovini I
občutno večje količine, pri njih pa ji8, smele veljati omejitve, koliko lahko meznik kupi. Praznih rok so ostali naj®01! potrebni.«
MIRA NAHTIGAL, namestnica poslovodje v Oskrbi, Kočevje: »V slabi uri smo razprodali ves cenejši sladkor. Nekateri so si spet nabrali zalog, stari in bolni pa so ostali brez. Bolje bi bilo, če bi pošiljke delili prek sindikalnih in drugih organizacij, saj tam najbolj vedo, kdo tako blago potrebuje in bi bilo tako bolj pošteno porazdeljeno. Cirkus s sladkoijem je končan, sedaj pričakujemo podobnega z oljem, saj naj bi ga dobil vsak kupec le liter.«
JOŽA GROŠELJ, Trebnje: »Cej«f blago bi morali dobiti tisti, ki ga Potre^Uji1 jo. V akcijo bi morali vključiti sindikat bi pomoč iz blagovnih rezerv dobili z*Pč sleni z najnižjimi osebnimi dohodki. 8®” je bilo tako, da so blago kupili tisti, ki denar in bodo z nakupi po nižjih cenah vali dobiček. Vprašati seje treba še, kdo i lahko kupoval. Gospodinja, kije d°PPSj v službi, gotovo ne, saj se je blago do ponekod le dopoldne do desete ure.«
SONJA ČIKIČ, fakturistka iz Metlike: »Menim, da bi v naši družbi morali vsem zagotoviti takšen standard, da bi si lahko s plačo normalno, brez prerivanja v vrstah, kupili osnovne življenjske potrebščine. Ne vem, ali so s takšnim razdeljevanjem cenejšega blaga dosegli še kaj razen hude krvi med ljudmi. Jaz takšne robe ne bi kupila, ker bi me bilo sram stati v vrsti, a tudi zato, ker so mi znanci, ki so se odločili za nakup, povedali, da kvaliteta ni najboljša.«
VIDA GOLOBIČ, poslovodkinja
ne restavracije v Črnomlju: »Stranke, k* , % prišle k nam po cenejši sladkor, so bik'	■
dovoljne, saj ni nobena odšla iz trg? ^ I
nroTnili rnl/ Mn.ni/lma pmn na rQ7/1611*	^
praznih rok. Nazadnje smo ga razdeli^— celo samo po 5 kg. Moke smo dobili tn če po 25 kg, a je zanjo vprašal le en kup^, Paradoks pa je, daje hkati prišlo na trg N
nAt^A m 70 JA r\rlct /Ironio nlio QlCRf 03 ^
nejše in za 40 odst. dražje olje. Sicer pa " lim, da sam način razdeljevanja ni bil d^,	j
Bolje bi bilo, če bi blago razdelili P1'. ^
sindikatih.«
MARIJA STRMECKI, upokojenka z Velikih Malenc: »Sladkor po znižani ceni je za vsakogar dobrodošel, samo premalo ga je. Tudi v trgovini v Krški vasi so ga nekaj dobili, vendar premalo. Zmanjkalo gaje, še preden so ljudje, ki so nekoliko bolj oddaljeni ali pa zaposleni, lahko prišli do njega. Kdor je imel srečo, gaje dobil, drugi so ostali praznik rok. To je povzročilo veliko slabe volje. Trgovci prodajajo, dokler imajo, in kdor prej pride, prej melje.«
SLAVICA MIRT, tehnologinj« Vfs tranjki, Sevnica: »Take socialne mj^ v$*l ^
bi bile potrebne, če bi izdelkom Pus * i nekaj mesecev nespremenjene cene^^i % se mi prav, da so ponekod dobivali .j n* prodajo pred drugimi, slišala pa s?111’ jZ rf obmejnih območjih kupovali blag	t
zerv tudi tujci. Kdor je bil dopold?. vsegl ^ bi, ni imel možnosti kupovati, saj J pb
zmanjkalo že ob devetih. Bolje b‘ 1	’
pomagali tistim, ki to potrebuje)0'*	Je |
erv"'’ !sl
FANIKA URBANČ, uslužbenka iz Krškega: »Nobenih živil iz^J* jo) sem kupila zato, ker zaposleni ne moremo stati v vrstah med del?J.^ tia
som. Poleg tega si doma ne delamo zalog. Menim, naj cenejša ‘ upokojenci in ljudje, ki so socialno ogroženi. Toda taki si 50-kil°8 ^ vreče sladkorja ne morejo kupiti, zato je bila prodaja v prvi fazi nep ^ Ijena. Zaloge so si naredili le kupci, ki si to lahko privoščijo.«	, Pri


Svet zanima naše gozdarstvo
Velika mednarodna udeležba na gozdarskem taboru v Straži — Sonaravno gospodarjenje z gozdovi se uveljavlja — Dolenjski gozdovi za zgled
STRAŽA — V torek, 15. avgusta, je z delom zaključil mednarodni tabor študentov gozdarstva, v katerem je bilo devetnajst udeležencev iz tujine ter sedem domačih študnetov, le iz Slovenije, kajti iz drugih krajev Jugoslavije kljub pravočasnemu razpisu ni bilo odziva. Svoje raziskovalne izsledke so udeleženci tabora zbrali v posebnem poročilu, ki so ga predstavili javnosti v ponedeljek popoldne
Za jesensko setev priporočajo sano
METLIKA — V tukajšnji kme-jski zadrugi so lani jeseni v sodelo-,?nJu s kmetijskim zavodom iz jubljane drugič poskusno posejali j-* sort pšenice, vsako na 15 arih. Vkujejo, daje bila letošnja letina °bra, predvsem pa veliko boljša ot v prvem poskusu, gotovo tudi k), ker so povečali količino seme-aa na hektar.
»Največja težava je v tem, da ni-amo Primernih njiv, kjer bi imele n PS^n^ne sorte enake pogoje za «t. Trudili smo se, da bi te pogoje nibolj izenačili, vendar nam to ni Ppvsem uspelo, zato tudi podatki, smo jih dobivali med rastjo in po Jv,> n'50 povsem zanesljivi. So pa vseeno dali dokaj dobro sliko zlasti
ujr
,d»
P*
M
iajo
lo-
oj<;
<w
bil^
Stanko Rajer
^ tistih sortah, ki za Belo krajino -7® Pnroeme,« pove Stanko Rajer, poJPe5evalec pri kmetijski zadrugi. dnLeprav -ie	ve^ sort, ki so dale
°er pridelek, so se glede na zani-kmetov v kmetijski zadrugi počili, da bodo jeseni za setev pri-POjožili sano (6.460 kg/ha). Ob ■jpndu poskusne pridelave pšenice kmetovalci najbolj občudovali prav to sorto. Le še za primeijavo: “Per zlata, ki jo v Beli krajini še ve-"ko sejejo, je dala 5.860 kg/ha. i/^tki, ki so jih zbrali o različ-vn Penice, bodo prav goto-I P1"'1 Pfnv tudi fakulteti naravos-'L”!nih znanosti v Zagrebu, od (lv ere sp dobili seme. Seveda pa l„.a. Pokuša še nista dovolj, da bi ntco dokončno ugotovili, katera daje v Beli krajini največji Lh ek' Te8a se zavedajo tudi v sl P1®’ rato upajo, da bodo s požari ?a^alJ'eva1'. vendar ne več na vik”111'1, temveč na kooperanto-ttpvah, kjer bodo tudi bolj iz-na&ni pogoji za rast.
M. B.-J.
»Osrednja tema tabora je pragozd,« pravi vodja tabora in raziskovalec inž. Jernej Stritih. »Vendar pa se pri delu nismo omejili le nanj, saj kažejo udeleženci široko zanimanje za vse pojave in delo, povezano z gozdom pri nas, pa tudi za varstvo okolja in naravne ter kulturne dediščjne nasploh. Študentje prihajajo wiz Španije, Italije, Nemčije, ZDA, Čehoslovaške, Poljske in Slovenije, iz okolij torej, kjer je ravnanje z gozdom zelo različno, zato so še posebej dragocene primeijave in izmenjave izkušenj. Tabor je tudi neke vrste priprava na ustanovitev mednarodne organizacije študnetov gozdarstva, katerega sedež naj bi bil prav v Ljubljani.«
Širokemu zanimanju študentov je bil prilagojen tudi program tabora, ki je poleg strokovnih tem, v gozdu so štu-
Belsad ostal skoraj brez kumaric
Pridelek pobrale bolezni in toča — Paprike ni
ČRNOMELJ — Sedaj, ko bi morali imeti v tukajšnjem Belsadu najvišjo sezono vlaganja kumaric, te povrtnine tako rekoč ni. To je že tretje leto zapored, daje letina kumar slaba. Medtem ko je bila lani vzrok suša, pa so letos zaradi obilice padavin kumare napiadle bolezni, na številnih poljih v sevniški in krški občini pa jih je potolkla toča. Glavni Belsadovi dobavitelji te vrtnine so namreč pridelovalci z Dolenjske in Posavja. Izpada ni moč nadomestiti niti s pridelkom iz južnih republik, saj je bila tam letina še slabša kot v Sloveniji.
Letos naj bi v Belsadu vložili 600 ton kumaric, po sedanjih ocenah pa bodo morali biti zadovoljni že, če jim bo uspelo uresničiti petino načrta. Medtem ko so v preteklih letih z normalno letino do sredine avgusta dobili že 300 ton kumar, sojih letos le tretjino te količine.
Še slabše se jim v Belsadu obeta pri vkuhavanju paprike, saj je na jugu države, kjer so jo navadno kupovali, tako rekoč ni. Junija jim je uspelo konzervirati 120 ton zgodnje rdeče pese in upajo, da bodo vsaj pri tej povrtnini dosegli plan, torej 600 ton. V tej enoti Kolinske naj bi v poletnih mesecih zaposlili tudi nekaj deset sezonskih delavcev. Z zaposlovanjem so že začeli, a so morali delavce zaradi pomanjkanja dela po nekaj dneh odsloviti.
O •	» v v
Sejmišča
BREŽICE — Na zadnji sobotni sejem prašičev so rejci pripeljali 138 do tri mesece starih pujskov, mogoče pa je bilo izbirati tudi med 24 starejšimi prašiči. Lastnika je zamenjalo 95 pujskov, kupci so morali zanje odšteti od 30.000 do
35.000	din za kilo žive teže.
Kmetijski nasveti
l Ha kumarah plesen bučnic
• i N .	*
' r 'Wa • Je P°nek°d na Dolenjskem ohladilo navdušenje za pridelovanje Vojjj nc’so prispevale tudi bolezni te vrtnine. Že doslej dobro znani krasta-Vni	tegavosti >n kumarovi pepelovki se je pridružila še plesen
*jo^SeudoperonosPora cubcnsis), ki, kot ime pove, izvira s Kube, kjer pr4e(vi • pred ve^ kot st0 *etk V *anskem sušnem poletju je, na primer, ?ame ' ^ Posušila poskusni nasad Kmetijskega inštituta v Dolnjih Selcah, ,, njen siceršnjemu preizkusu kanliičnepa namakalnega sistema.
^MPseudoiSronospim čutensis);kUot ime p^ve, izvira s Kute, kjer Pri_ Akrili pred več kot sto leti. V lanskem sušnem poletju je, na primer, isušila poskusni nasad Kmetijskega inštituta v Dolnjih S y —jen siceršnjemu preizkusu kapljičnega namakalnega sistema. rna„ I^Jski številki Sodobnega kmetijstva je na osnovi zbrane literature vijj. ,0ze Šavor izčrpneje predstavil to doslej malo znano bolezen. Ugoto-! po ro’i~a |e j> brez kemičnih pripravkov ne bo mogoče učinkovito postaviti •Dn Uj ^eve<^a k * * * * v okviru tako imenovanega usmerjenega vhrstva rastlin, dosledno uveljavljanje siceršnjih agrotehničnih ukrepov, KotetlJe pa Priporoča le tedaj, ko je res nujno potrebno.
"ekatp Pr' vse^ kumaričnih boleznih, tako tudi pri plesni bučnic poznamo boleznre<?8rotehnične ukrepe, ki preventivno delujejo, torej ovirajo izbruh ^■ha '■ ^e.m, prištevamo širok kolobar (dr. Janežič priporoča pridelovanje 11 < na isti. njivi le vsako četrto leto), izbiro primerne sončne lege, med-
I
fk
e razdalje, sajenje ob oporah, kjer imajo rastline več zraka in svetlobe,
CMAKATI ALI NE? — Kot nalašč je prišel prav lanski poskus pride-lalKi ^Kr*Lkuniar 2 namakanjem, ki gaje pripravil Kmetijski inštitut Slovenije I? ff	. P°BU- Dr. Mihaela Čeme, ki gaje vodila, poroča, daje kapljično
xl\ d	I1* k več razlogov boljše od drugih sistemov namakanja,
t * oi *Kstj m pr* vz8°ji kumar ob opori zelo pripomoglo k večjemu pridelku, vs$ ^7*’ če je bilo poskrbljeno za zdravstveno varstvo.
, K r--------------------------------------------------— --------------
1 ''bi
Je p^^jpornih sort (obnesle so se predvsem madžarske sorte), potrebno pa Če t tudi za uničevanje vseh ostankov obolelih rastlin. efv n1'	1 našteti ukrepi ne zaležejo in se bolezen pojavi v večjem obsegu
P jo),: an)o jo po oljnih madežih, ki na zgornjih strani lista zelo naglo rjavi-j(lob H\„j. a škropiti s fungicidi. Kot pri krompirju in še nekaterih poljščini^	v tem primeru pripročajo kombinacijo sistemičnih in kontaktnih
tCt$ z« n Z'na Pr‘mcr ridomila in antracola. Ridomil M7.72 WP seje izka-"aJb°lj učinkovitega. Takoj pa je treba dodati, daje pri škropljenju , l)relii(«1Pna varstvena doba (karenca), saj plodovi hitro rastejo ir jo lahko
dentje pač preživeli večino svojega časa, obsegal tudi spoznavanje širše Dolenjske in njenih znamenitosti ter spust s kanuji po Krki in Kolpi, pri čemer so se študnetje seznanili z življenjem ob vodi in na njej. Ves čas bivanja na Dolenjskem so taborili pri Barbiču na Gorenjem Polju.
Zakaj so se odločili postaviti tabor prav na Dolenjskem, pa je pojasnil mendarodno priznani gozdarski strokovnjak prof. dr. Dušan Mlinšek: »Seveda je pri tej odločitvi bilo več dejavnikov, ki se ujemajo. Predvsem to, da imamo na Dolenjskem v gospodaijenju z gozdovi enkratne in lepe stvari, ki so
dov, mi pa imamo na Dolenjskem še nekaj ostankov in zanimiva idejaje bila, da bi šli v pragozd in potem raziskave
• »V svetovnem merilu sta v gozdarstvu dve struji: ena je industrijska, kjer je ekologija malo upoštevana, druga pa je organska, kjer se poskuša iskati harmonijo med ekonomijo in ekologijo. V Sloveniji smo pripadniki druge struje, čeprav je tudi prva še morda kje skrita pod kožo, vendar jo skušamo poriniti v ozadje. Prav zato iz dežel, ki so sicer razvite, pa se borijo z industrijskim pogledom na gozd, študnejte radi pridejo k nam, da vidijo, kako je nam to uspelo,« pravi prof. dr. Dušan Mlinšek.
koristno uporabili za delo z gospodarskim gozdom.«
T. JAKŠE
GOZDNA PREDAVALNICA — Študentje z vseh koncev sveta se v gospodarskem gozdu na Brezovi Rebri s strokovnjakom prof. dr. Dušanom Mlin-škom živahno pogovorjali o naši poti sonaravnega ravnanja z gozdovi. (Foto: T. Jakše)
nastale v povojnem obdobju (nekaj tudi zaradi tega, ker se v nekaterih predelih pred vojno z gozdovi ni najslabše gospodarilo, npr. na Rogu); drugič zato, ker je za take uspehe nekdo moral biti tu, saj je kar nekaj dolenjskih gozdarjev k temu zelo veliko prispevalo, tako tukaj v Straži; tretje pa je, daje vodja tozda GG Straža inž. Piškur eden od tistih, ki zna z mladino zelo lepo delati in svoje strokovno in športno zanimanje vnesti tudi v duh tabora. Pomembno je tudi, da skoraj nikjer v Evropi ni več pragoz-
Inž. M. L.
IZJAVA
Socialdemokratske zveze Slovenije
PODPIRAMO IZJAVO OBEH KMEČKIH ZVEZ, OBJ A VUE-NO V DELU 7. 8. 1989
Delo kmetov je bilo v preteklosti cenjeno predvsem kot možni vir izkoriščanja (na žalost) in tako bo ostalo še dandanes, če se temu ne bomo uprli vsi, tudi tisti, ki se ne ukvarjamo z zemljo. Še posebej pa podpiramo pobudo, da bi del sredstev, ki jih odvajamo za nerazvite, namenili prebivalcem območij, ki so jih prizadele poplave v naši republiki Kmečka zveza je tudi sicer pobudnica zbiranja solidarnostnih sredstev v ta namen. Da pa ne bo naša podpora le v besedah, bomo del avgustovskih prihodkov nakazali kot pomoč prizadetim.
Socialno demokratska zveza Slovenije za- podpredsednik ANDREJ MAGAJNA
Belokranjski muzej prosi za pomoč
Imate doma kakršnokoli gradivo o vinogradništvu?
METLIKA — Med posebnostmi Bele krajine je tudi vinogradništvo, zato bi v Belokranjskem muzeju v Metliki radi uredili vinogradniško zbirko, v kateri bi obiskovalci lahko videli, kakšno je bilo tukajšnje vinogradništvo v prejšnjem in v prvi polovici tega stoletja. Zbirko naj bi predvidoma pripravili do leta 1991, ko bo muzej praznoval 40. obletnico.
Belokranjski muzej že ima vinogradniški oddelek v krajevni zbirki v Semiču, ki pa ga želijo obdržati kljub temu, da si ga ogleda malo ljudi. Poskušali pa bi postaviti še enega večjega v Metliki, za pomoč pa so poprosili vse Belokranjce. V muzeju želijo, da bi jim ljudje odstopili kakršnekoli vinogradniške predmete, ki so jih nekdaj uporabljali, kot so vinogradnikov klobuk, motike, sodi, brente, barilci, steklenice, kozarci,
stiskalnice in še kaj. Prav tako bodo do-
brodošle fotografije hisov, zidanic, dela
v vinogradih in kleteh, zabav ter razni dokumenti in listine, povezani z vinogradništvom, tudi diplome in priznanja.
Vsi, ki so pripravljeni karkoli odstopiti ali posoditi za preslikavo, lahko to sporočijo v muzej po telefonu (58-177) ali pridejo kar v muzej. V muzeju pravijo, da bodo veseli vsakogar, saj bodo le s skupnimi močmi Belokranjcev postavili zbirko o vinogradništvu, na katero bodo vsi ponosni. Hkrati prosijo vse tiste, ki so pripravljeni sodelovati, da prinesejo gradivo čimprej, da bodo lahko še pravočasno predmete očistili in jih ustrezno zaščitili.
Tekmovali najboljši orači
Curhalek nepremagljiv — Odziv bi bil večji, če mladi ne bi izgubljali volje do kmetovanja
VELIKI PODLOG — Na posestvu krškega Agrokombinata so se v nedeljo dopoldne zbrali najbolje uvrščeni traktoristi z občinskih tekmovanj in se pomerili v teoretičnem znanju in praktičnih veščinah, v oranju in spretnostni vožnji.
Kot je povedal Ferdo Mižigoj, predsednik aktiva mladih zadružnikov in organizator tekmovanja, je sodelovalo na regijskem tekmovanju 24 udeležencev v štirih ekipah. Udeležba bi bila lahko večja, vendar je tudi odziv tekmovalcev odraz odnosa so kmetijstva,
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so prodajali solato po
10.000	do 15.000 din po kg, čebulo in zelje po 6.000, buče po 5.000, kumare po 15.000 do 30.000, repo po 5.000, stročji fižol po 15.000 do 25.000, česen po 14.000 in krompir po 7.000 din po kg. Kilogram sliv je veljal 10.000 din, breskev 6.000 do 10.000 in jabolk
7.000	din. Medtem ko je stal lonček smetane 25.000 do 30.000 din, so prodajali kilo skute po 35.000 din. Jajce je bilo 2.500 din. Prepeličja jajca so prodajali po 1.500 din.
EN
hribček!
BOM KUPIL..
Ureja- Tit Doberšek
Poučne primerjave in pripombe
Prejel sem »Poročilo o delu in poslovanju Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije za leto 1988«, napisano v Celju maja 1989.
Poročilo, ki se nanaša na delo te organizacije, je za zasebne vinogradnike zanimivo zato, ker za omenjeno organizacijo zasebni vinogradniki sploh ne obstajajo, saj v
poročilu niso nikjer niti omenjeni. Tudi poročila javnih ustanov, zajetih v tem poročilu, kot so npr. Biotehnična fakulteta, Kmetijski inštitut, Kmetijska zavoda Maribor in Nova Gorica, Višja agronomskašo-la Maribor, so zasebne vinogradnike prezrla.
Ko pregledujem navedeno poročilo, sodim, daje treba javnosti, zlasti številnim zasebnim vinogradnikom, predočiti stvarno stanje površin vinogradov:
	poslovna skupnost zajema				skupq v SR Sh>vcaqi	
vinorodno območje	druž. vi-nog. ha	vin. ko-oper. ha	skupaj ha	zmog. kleti hi	skuinj ha	zasefa. vinogradi ha
severovzhodno	2.265	1.138	3.403	231.000	7.735	5.470
jugovzhodno	163	1.739	1.902	149.650	7.886	7.723
zahodno	1.125	3.496	4.621	507.000	5.605	4.480
skupaj	3.553	6.373	9.926	887.650	21226	17.673
Razmerje je 83% proti 17% v korist zasebnih vinogradnikov, razmerje dejavnosti, navedene v poročilu poslovne skupnosti, pa je 100% proti 0% v škodo zasebnih vinogradnikov. Z upoštevanjem površin vinogradov kooperantov, ki oddajo del svojega pridelka organizacijam, članicam poslovne skupnosti, se razmerje spremeni v 54% proti 46%, toda še vedno v korist zasebnih vinogradnikov.
Tudi zmogljivosti družbenih kleti zajemajo le 50% rednega pridelka slovenskih vinogradov. Pomeni, da družbene kleti v najboljšem primeru povečanega odkupa (ta je lahko le prisilen) grozdja, vsega pridelka ne bi zmogle sprejeti in spraviti v kleti. Zato je še bolj očitna krivica zaradi preziranja vseh dejavnosti zasebnega vinogradništva in kletarstva, zlasti še neupoštevanja odkupa vina od zasebnih vinogradnikov. (Opomba: O ostalem poročilu drugič)
TIT DOBERŠEK
POVRŠNO BRANJE STROKOVNIH NAVODIL
V letošnjem letu sem se, glede na slabo vreme, posebno trudil, da bi vinogradnikom v rubriki »En hrib-
ček bom kupil« v Dol. listu z nasveti pomagal pri vprašanju zaščite vinske trte, zlasti pred boleznimi. Od štev. 21 (25/5) sem v 12 člankih vse do štev. 32 (10/8) obravnaval to za vinogradnike koristno temo. Vse nasvete sem preveril in mnoge povzel ^strokovnih knjig o varstvu rastlin. Že v prvem članku (štev. 21 dne 25/5) sem v glavnem navedel strokovno literaturo in zato podatkov iz strokovne literature pozneje nisem v vsakem članku še ponovno navajal. Če kdo želi o napisani tematiki razpravljati, naj najprej prebere vso strokovno literaturo o boleznih in zaščiti vinske trte in šele nato naj pride na dan s svojimi pripombami (kot npr. D. Š., Novo m.). O bakrenih pripravkih sme pisal v dveh nadaljevanjih (štev. 26 in 27), kar je površni bralec D. Š. prezrl. V teh člankih je o bakrenih pripravkih povedano vse, kar je strokovna literatura glede tega napisala. Ves čas sem se trudiL da bi povedal tisto, kar je vinogradnikom v korist. Za svoj trud ne zahtevam priznanja, sodim pa, da si ne zaslužim krivičnih očitkov (kot je to storil v zasebnem pismu D. Š.). Če kdo površno bere, naj to površnost pripiše sebi in naj ne dolži za to človeka, ki je s svojimi nasveti želel in hotel vinogradnikom le dobro.
TIT DOBERŠEK
Lažje delo v klavnici
V Metliki začeli posodabljati klavnico — Manj nevarna za okolje — Priznani na ljubljanskem trgu
ki je še vedno zapostavljeno. »Škoda,« je obžaloval, »ker se mladi sprva zagre-jejo, a jih razmere prisilijo, da popustijo, če se medsebojno ne spodbujajo.« Tekmovalci so se na regijsko srečanje strokovno dobro pripravili in so dobili na razpolago tudi potrebno literaturo za obvladovanje teorije.«
V	ženski ekipi je osvojila prvo mesto Brigita Juratovec iz Brežic, druga je predstavnica sevniške občine Fani Aupič in tretja spet Brežičanka Monika Novosel. Med člani je zmagal najboljši traktorist brežiške občine Ivan Čurha-lek. Za njim sta se uvrstila Zvonko Černelič in Slavko Petan, oba iz brežiške ekipe. Tekmovali so z dvobrazdnim plugom. V ekipi trobrazdnim plugom je bil prvi Franc Vogrinc, drugi Tone But-kovič in tretji Jože Šerbec.
V	kategoriji mladih zadružnikov je nastopilo deset udeležencev z dvobrazdnim plugom. Zmagovalec je bil Jernej Žam iz Krškega, za njim pa sta se uvrstila Rudi Pirc iz Krškega in Jože Cerjak iz Brežic. Prvi trije tekmovalci iz vsake ekipe se bodo udeležili republiškega tekmovanja v Murski Soboti. Za o gijsko uvrstitev so v Velikem Podlogu prejeli praktične nagrade.
J . T.
METLIKA — Metliška klavnica, sicer obrat delovne enote Mesarija pri tukajšnji kmetijski zadrugi, sodi med srednje velike. Glede na to, da si nekateri v Sloveniji še vedno prizadevajo zapreti večino od okrog 35 klavnic in da bi ostalo le 8 največjih, so se v Metliki odločili, da bodo svojo klavnico posodobili, da bo ustrezala sanitarnim in tehnološkim predpisom, s tem pa se bodo povečale tudi možnosti za nadaljnji obstoj obrata.
Z gradbenimi deli so v klavnici pričeli pretekli mesec in naj bi bila zaključena v treh mesecih. Sedanje prostore bodo adaptirali in preuredili, s tem pa pridobili več prostora za klanje prašičev in govedi ter hladilnico. Klavnico za govedo bodo tudi močno posodobili, saj so doslej klali na tleh, odslej pa bodo to delo opravili tako, da bodo živali visele. Kri, ki so jo stregli le delno, bo šla sedaj v celoti v lovilce; Koteks jo bo vsak teden odvažal in predelal v krvno moko. S tem klanje ne bo le bolj racionalno, temveč tudi veliko čistejše za okolje. Sicer pa bo delo v posodobljeni
klavnici tudi lažje, ker bo avtomatizirano, bolj varnejše in čistejše.
Podvojile se bodo tudi zmogljivosti, vprašanje pa je, ali bo kaj klati in to kje prodati. Kmetje namreč, kot je povedal vodja Mesarije Miran Mežnaršič, opuščajo pitanje zaradi nerentabilnosti, zaradi prodaje pa jih vsaj za sedaj še ne boli glava. Metliški mesarji imajo zelo močno tržišče v Ljubljani, kjer so že uveljavljeni in znani po dobrih izdelkih, še posebej po svežem mesu. V začetku bodo te dodatne zmogljivosti le kot rezerva, da bi lahko povečali tudi klanje. Sedaj na leto zakoljejo tisočglav živine in 8 do 10 tisoč prašičev. Ce bi začeli klati več, potem bi morali dodatno zaposliti mesarje. Za ta poklic pa v Metliki ni zanimanja, saj že nekaj let ni nihče nadaljeval šolanje v šoli za mesarje, čeprav bi lahko dobil štipendijo.
Poleg adaptacije klavnice so začeli graditi hlev za živino, predvsem za prašiče. kijih pripeljejo od daleč in morajo zato počivati najmanj 12 ur. Hlev bo meril okrog 60 m2.
M. BEZEK-JAKŠE
VSAKO LETO LEPŠE BRAZDE — Tekmovanje posavskih traktoristov v Velikem Podlogu je v nedeljo privabilo poleg ocenjevalcev orarja. spretnostne vožnje in teorije tudi precej prijateljev in navijačev ter domačinov, ki so z zani-manjem spremljali kakovost posameznih opravil. Za Veliki Podlog je bil to kmečki praznik v malem. (Foto: J. Teppey)

fj IZ NkŠIH OBČIN
Postaja z bogato ponudbo
Nova novomeška avtobusna postaja novembra
letos?
NOVO MESTO — Sredi julija so se delavci CIP Pionirja z mehanizacijo (in tudi razstrelivom, kar je razhudilo nekatere lastnike okoliških hiš zaradi nastalih razpok) spravili nad hribček pred naseljem na Drski, nasproti parkirišč pri novomeškem stadionu in ga v zadnjih dneh že precej »zravnali z zemljo«.
Gre za pripravo terena za gradnjo nove novomeške avtobusne postaje, za katero se je omenjena- lokacija po dolgotrajnem iskanju pokazala kot najugodnejša. Rok za dokončanje prve faze postaje je že letošnji november, mudi pa se predvsem zaradi nujnosti selitve sedanje zaradi pozidave Novega trga.
V gradnji je prva faza avtobusne postaje. Celotna postaja bi bila za občino prevelik finančni zalogaj, čeprav zbira denar iz vseh možnih virov. Prva faza, po oceni iz začetka aprila vredna 13,6 milijarde dinaijev, obseg 4000 m2 velik plato za avtobusna postajališča, na katerem bodo najprej uredili sedem peronov, od tega štiri nadkrite, medtem ko bo v končni obliki 13 nadkritih peronov. V prvi fazi bodo na ravni platoja narejeni tudi poslovni prostori za Gorjance, ki so nujni za funkcioniranje postaje. Za prometni urad, prostor za prodajo kart, čakalnico, shrambo prtljage in sanitarije je predvidenih 210 m2. Ta del investicije — gre za petino — financirajo Gorjanci, ki so si z avansom izvajalcu gradnje zagotovili fiksno ceno. Tudi občina je že poravnala pogodbeni delež za postajo. Za lokale, kijih Pionir
TEKMOVANJE
TRAKTORISTOV
TRŠKA GORA — V soboto, 19. avgusta, ob 8. uri bo pri kmetijski šoli Grm pod Trško goro regionalno tekmovanje oračev traktoristov, ki ga pripravlja kmetijska zadruga Krka Novo mesto. Prijavilo se je 27 tekmovalcev (letos prvič tudi iz občin Metlika in Črnomelj), ki se bodo v oranju pomerili v treh kategorijah: mladi zadružniki in zadružni«- ter člani. Republiškega tekmovanja, ki bo 9. septembra v Murski Soboti, se bosta udeležila po dva najboljša tekmovalca iz vsake kategorije. Ob tekmovanju oračev pripravlja organizator srečanje kmetijskih inženiijev in tehnikov, povabili pa so tudi vse dosedanje absolvente kmetijske šole iz občine Novo mesto. Tekmovanje bodo popestrili z demonstracijo in uporabo kmetijske mehanizacije.
Za zaporo in proti njej
Središče Kočevja poleti zaprto za promet — Kulturnih nastopov ______________ni______________
KOČEVJE — Tudi letos so za promet zaprli središče Kočevja, da bi bili pešci med turistično sezono bolj brez skrbi. Nekaj občanov in odgovornih tovarišev smo vprašali, kaj menijo o tem.
IVAN BRUDAR, predmetni učitelj in slikar: »Ta ukrep vsekakor zasluži le pohvalo. Zdaj si brez skrbi pred avtomobili, tudi zrak je sredi mesta čistejši. Res pa je, da te zapore niso izkoristili prodajalci, da bi tu postavili stojni«, ne kulturniki za razne prireditve.«
IVAN GLAD, direktor Merca-tor-Trgoprometa: »Zaradi zapore je otežkočen ali pa kar onemogočem dovoz blaga z večjimi tovornjaki. Zaradi tega se je zmanjšal promet nekaterih naših trgovin in bo zato manj dohodka. Trgov«v pred zaporo niso vprašali, kaj mislimo o
"^SLAVKO RANČIGAJ, kulturni animator: »Zapora mestnega središča bi bila upravičena, če bi bilo zaradi nje na ploščadi sredi mesta več kulturnih prireditev, če bi se tu kaj dogajalo. Pa se ne. Pred zaporo bi morali pripraviti program prireditev na ploščadi med letno turistično sezono«
BORIS PREGLEJ, tehnolog v Itasu: »Nič nimam proti zapori, vendar naj bi jo izvedli kulturno. Zdaj pa so «sto zaprli s «vmi za kanalizacijo, ki so videti kot nekakšna mitralješka gnezda. Kočevje že sicer preveč slovi po raznih zaporah.«
PETER JEŠELNIK, komandir postaje mili«: »Sedanja zapora ni namenjena preprečitvi vsakega prometa v središču mesta, saj lahko zapeljejo mimo dostavni avtomobili, rešilci in drugi ter kupci. Poleg tega je okoli zaprtega območja dovolj parkirišč, da noben kupec nima do trgovine več kot 500 m.«
J PRIMC
gradi za trg, pa v teh dneh sklepajo pogodbe s kupci. Zanimanja je na srečo dovolj.
V istem nivoju kot plato in poslovni prostori Goijan«v bo še gostinski lokal. V nižji etaži, ki bo dostopna s pločnika, Pionir v prvi fazi gradi 11 lokalov za trg s skupno površino 340 m2. Po opredelitvi občinskega izvršnega sveta bodo tam bistro, prodajalna časopisov, prodajalna sadja in zelenjave, papirna galanterija, slaščičarna, cvetličarna, po-pravljalnica čevljev, izdelovalnica ključev, fotokopirnica, urar in »grill«. V podstrešni etaži bodo kasneje narejeni manjši lokali, predvsem za butike vseh vrst. Etaže bodo med seboj povezane s stopnišči, pa tudi z dvigalom. Novomeška postaja naj bi bila sčasoma ne le taka, kot mora biti, ampak bo ena tistih z najbogatejšo ponudbo. Po seznamu izvršnega sveta za obvezne dejavnosti v drugi fazi bodo tam mini samopostrežbe, banka,'pošta, taksi služba, turistična poslovalnica, čistilnica pa «lo zlatar, optik, advokat, komisijska trgovina in očitno tudi nepogrešljiva loterija(l). Slednje je, kot rečeno, druga faza, prva bo skromnejša.
Avtobusna postaja bo narejena po idejnem projektu ljubljanskega Ateljeja Mušič, kije »zmagal« na javnem natečaju. Tehnično dokumentacijo za glavni projekt po tem projektu arhitekturno izdelujejo prav tam, ostali del pa v Pio-niiju in Dolenjskem projektivnem biroju, pri čemer poteka bitka za dovolj' prostora, da bodo avtobusi na tej postaji sploh lahko vozili oz. obračali (!). K prvi fazi sodi tudi rekonstrukcija križišča in ceste pri avtobusni postaji, ki jo bodo tudi opremili s pločniki.
Z. L.-D.
PRIZNANJA ZA SODELOVANJE — 11. avgusta, ob praznovanju črnomaljskih mestnih krajevnih skupnosti, so podelili priznanji mesta Črnomelj, ki sta ju za prispevek k razvoju kraja prejela dipl. inž. metalurgije Peter Štor, sicer direktor Bel-tove Livarne, in črnomaljski tozd Gorenja. Na fotografiji: predstavnik Gorenja (na desni) sprejema priznanje. (Foto: M. B.—J.)
VEDNO VEČ POMOČI POTREBNIH
KOČEVJE — V prvi polovici minulega leta je bilo od skupno 2.338 uporabnikov družbenih stanovanj subvencioniranih 304, v enakem obdobju letos pa od 2.374 uporabnikov stanovanj 405. V prvih šestih mesecih lani so subvencije znašale 6,8 odst. vplačanih stanarin, letos pa 12,37 odst., po najnovejših podatkih za avgust pa znašajo subvencije že 14,3 odst. vseh vplačanih stanarin.
Dobro gospodarijo
Gospodarstvo akumulativno, izgub skoraj nič, konvertibilni izvoz narašča, klirinški upada
RIBNICA — Po začasnih podatkih SDK je v prvi polovici leta ribniško gospodarstvo ustvarilo skoraj 25 milijard din akumulacije in le 14 milijonov din izgube. Največ akumulacije imata Inles in Riko, znotraj teh dveh pa pri Inlesu največ tozd Trgovina in pri Riku tozd Rikostroj. Izgubo je izkazala le zadruga Marketing-rokodelstvo, ki je v ustanavljanju.
Letošnji izvoz ribniškega gospodarstva pa ne dosega lanskih rezultatov. To so tudi pričakovali, ,>aj je lani ribniški izvoz porasel za 2,5-krat in je ribniško gospodarstvo ustvarilo kar 38 odst. dohodka z izvozom. Razveseljivo je, daje letos porasel izvoz na konvertibilno območje, na klirinško pa je upadel. Tako je največji ribniški izvoznik Riko povečal konvertibilni izvoz z skoraj 17, klirinškega pa je zmanjšal za 32 odst. Pri ostalih izvoznikih ni večjih odstopanj v primerjavi z lani.
Skupni ribniški izvoz je znašal v prvem polletju letos za 138,6 milijarde din, od tega na konvertibilno območje za 63,7 milijarde din. Hkrati je ribniško gospodarstvo uvozilo za skoraj 38 milijard din, skoraj vse konvertibilnega območja.
J. P.
GRADNJA SE ZAČENJA — Sredi julija so delavci GIP Pionir odprli še eno gradbišče v Novem mestu. Nasproti parkirišč pri stadionu pripravljajo teren za gradnjo nove avtobusne postaje.
V breme lesni industriji
V Novolesu se izgube sicer manjšajo, vzroki pa še niso povsem odpravljeni ___________________________
STRAŽA — Spomladi je novomeški izvršni svet vzel pod drobnogled tudi dva največja izgubarja v občini, Novoles in Adrio, predvsem, da bi ugotovil, v katero smer se gibljejo rdeče številke in pa, ali imata velikana dovolj lastnih moči, da se iz njih izkopljeta. Za oba je bilo ugotovljeno, da bi letošnji polletni rezultati lahko bili odločilni: pokazali naj bi, ali so bile reorganizacijske poteze pravilno potegnjene, pa tudi udarnost novih programov, ki sta jih oba lansirala, predvsem v izvoz. Po sledeh našega takratnega zapisa smo se najprej odpravili na obisk h glavnemu direktorju Novolesa Viliju Pavliču.
»Izgube se v Novolesu hitro zmanjšujejo. drugem trimesečju smo jih imeli več kot pol manj v primeijavi z letošnjim prvim trimesečjem, s tem da so bile junija le še minimalne. Večina izgub še vedno nastaja na programu finala, in to predvsem iz treh vzrokov: ker finale zaradi vrste novih programov še ne dosega plana proizvodnje, ker so «ne lesnih surovin tudi stvarno nenavadno narasle in ker so trenutno razmere pri prodaji pohištva na domačem trgu skoraj nemogoče, saj trgovci lahko izsilijo od proizvajal«v zelo dolge plačilne roke, tudi med 80 in 90 dnevi, kaj pa to pomeni pri več kot 30-odst. mesečni inflaciji, si ni težko predstavljati,« pravi direktor Vili Pavlič.
V Novolesu menijo, da se bojo pro-
blemov, kijih imajo v programu finala, še resneje lotili sedaj, ko tudi že razmišljajo o organizaciji po novem zakonu o podjetjih. S tem bosta odpadli neomejena medsebojna solidarnost in soodgovornost in program finala bo moral do novega leta poslovati pozitivno, v nasprotnem primeru pa bodo izločili nedonosne dele proizvodnje. Aktivnosti za takšno ugotavljanje tečejo sproti in bojijo se, da se bo ob tem pojavilo tudi večje število odvečnih delav«v, za katere še ne vedo, ali bodo za vse zagotovili zaposlitev v donosnejših programih.
Bolje kot v lesni proizvodnji se Novolesu obrača v nelesnem delu, ki pa je nameščen skoraj izključno zunaj novomeške občine. Tako dosegajo v Trebnjem pri izvozu akrilnih izdelkov lepe rezultate, prav tako pa gre dobro tudi proizvodnji pomivalnih korit v Radatovičih, kjer so z italijanskim in drugim sovlaganjem močno povečali zmogljivosti. Lepe uspehe dosega tudi proizvodnja kopalniške opreme v Metliki, ki sije prek mešane firme nemških in domačih partneijev že izborila nastop na nemških, belgijskih, nizozemskih in še nekaterih zapadnoevropskih trgih. Letos bodo tam prodali 10 tisoč kadi, drugo leto pa jih nameravajo 20 tisoč, zato se že pripravljajo na povečanje proizvodnih zmogljivosti.
T. JAKŠE
Preživeli sveti
ČRNOMELJ — »Potrošniške svete so si gotovo izmislili idealisti. To je preživela stvar, če se hočemo iti tržno gospodarstvo. Najbolje bi
bilo, če bi jih čimprej ukinili,« pravi - Či
Drago Satošek iz Črnomlja, si«r že šest let predsednik potrošniškega sveta v Loki. »Zlagal bi se, če bi rekel, da je naš svet sploh kdaj deloval. Priznam, da je to tudi moja krivda, ker nisem sklical nobenega sestanka, a četudi bi ga, bi sam sedel na njem.
»Na naš svet se ni še nihče pritožil, da bi bilo kaj narobe v kateri od
Drago Satošek
prodajaln. Na kaj pa sploh lahko vplivajo stranke v prodajalnah? Na cene ne morejo, na kakovost izdelkov tudi ne, še manj na ponudbo. 11 let sem delal v Švici, a tam ni nikakršnih potrošniških svetov, toda kljub temu teče vse tako, kot mora. Saj trgovci tudi ne dajo povodov, da bi se kupci pritoževali, kajti v interesu prvih je, da bi čimveč prodali,« pove iz izkušenj Satošek.
»Niti pomisliti ne smem na prodajo blaga iz blagovnih rezerv. Kakšno zmedo so naredili z razdeljevanjem in koliko živčnosti, negodovanja, hude krvi so povzročili pri potrošnikih! Pa je nas v potrošniških svetih kdo vprašal, kako naj se lotimo prodaje, da bivbile posle-di« čim manj boleče? Če bi hoteli mi, člani svetov, pomagati, narediti red v trgovinah, bi nas imeli gotovo za bedake,« ne ovinkari Satošek.
M. B.-J.
Kurišča ne bodo več potrebna
Precejšen del Novega mesta naj bi od prihodnje jeseni ogreval toplovod iz Krke — V izdelavi idejni projekt, pogodba o izgradnji podpisana______________
NOVO MESTO — Okrog 18 megavatov odvečne toplotne energije pri lastni proizvodnji električne energije v tovarni zdravil Krka je bilo razlog, da so v Novem mestu začeli resno razmišljati o zgraditvi toplovoda. Razmišljanja so konec aprila že pripeljala do pogodbe o zagotovitvi daljinskega toplovodnega ogrevanja med Krko, GIP Pionirjem in občinskim izvršnim svetom, po kateri je dograditev toplovoda predvidena jeseni prihodnje leto.
Pionir bo po tej pogodbi izvajalec gradnje v okviru svoje gradnje za trg, Krka bo toplovod prevzela po dograditvi v upravljanje in vzdrževanje, izvršni svet pa ima vlogo koordinatorja med Pionirjem, Krko in tistimi, ki se bodo priključili na toplovod. Po izračunih je energije dovolj za ogrevanje Novega trga — novih objektov, ki so v gradnji, in starih — pretežnega dela mestnega jedra ter vseh večjih (pa tudi manjših, če bo interes) porabnikov na območju od Ločne do Novega trga. Račun je pokazal, da bo ta energija za 30 odst. «nejša od sedanje, proizvedene v mnogih kotlarnah, vendar pa končna «na zaradi stroškov vzdrževanja toplovoda ne bo toliko nižja. A veliko je tudi to, da posameznikom, večjim in manjšim porabnikom, ne bo več treba skrbeti za ogrevanje, velike koristi pa bodo seveda tudi za mestni zrak. Orientacijska vrednost primarnega voda je bila ob podpisu pogodbe 15,683 milijarde dinaijev, do sedaj pa je inflacija številko povečala že na dobrih 38 milijard. Sekundami vodi in priključki v to niso všteti.
Trenutno sta v izdelavi lokacijska dokumentacija in idejni projekt za toplovod, sledili bodo izdelava glavnih projektov, pridobivanje soglasij in nato začetek gradnje. Toplovod bo zgrajen od Krke za Labodom, gasilskim domom in pokopališčem, pri uvozni cesti za pokopališče bo prečkal Cesto herojev, nato bo nameščen ob opornem zidu «ste oz. brežini do sodišča, kjer se bo od«pil tudi Novemu trgu. Toplovod bo večinoma nad zemljo, kar močno poceni investicijo, pod zemljo bo le pod vsemi urejenimi površinami. Kot rečeno, naj bi bil toplovod nared za ogrevanje čez dobro leto, če se ne bo kaj zataknilo z zagotavljanjem denaija za napeljavo.
Pred dnevi je Pionir že poslal osnutke pogodb o združevanju sredstev za izgradnjo predvidenim »priključnikom« na toplovod, seveda je bilo z morebit-
nimi interesenti tudi že več razgovorov. Predvideno je, da se bodo na toplovod priključili soseska ob Cesti herojev, La-
bod, poklicna gasilska enota, vrtci in šole, vsi novi objekti na Novem trgu v kareju L, pa tudi vsi tam že stoječi objekti, od Novolesa in Triglava do Doma JLA. Vsi ti porabniki bodo potrebovali okrog 14,6 megavatov, 3,4 megavati pa bodo na voljo za priključke v mestnem jedru oz. za rezervo.
Z. L.-D.
Gradnja s kupom presenečenj
Dvakrat plačal prispevke za asfalt, telefon
PREMALO MLEKA
SEMIČ — V Beli krajini je okrog 80 vaških zbiralnic mleka, od tegajih je 52 opremljenih s hladilniki. Sest voznikov, sicer kmetov kooperantov, privaža mleko s petih prog, največji problem pa sta progi Jugorje in Semič, ki še nista ustrezno opremljeni, ker so količine oddanega mleka premajhne.
ČRNOMELJ — Še preden je začel Stane Mišica, ki sedaj sicer živi na Tanči gori, graditi hišo v Čudnem selu v krajevni skupnosti Tribuče, ga je čakalo kot sam pravi kup presenečenj. V roke je namreč pred gradnjo dobil pogodbo o urejanju stavbnih zemljišč in plačilu prispevka k stroškom za delno komunalno urejeno zemljišče, s katero pa se ni popolnoma strinjal. Po pogodbi bi moral plačati stroške za gradnjo asfaltne ceste, vodovodnega, električnega in telefonskega omrežja. Čeprav je zaradi ljubega miru in tega, ker se ni hotel tožiti, prispevke plačal, pa se mu zdi, daje bil ogoljufan.
»Sedem let sem plačeval samoprispevek v krajevni skupnosti Tribuče, tudi od leta 1982 do 1985, ko
Stane Mišica
sem si«r živel na Tanči gori, a sem en v Čudnem
bil še vedno prijavljen selu. V tem času je bila zgrajena iz krajevnega samoprispevka tudi asfaltna «sta, za katero je šel tudi moj denar. Toda ko sem dobil omenjeno pogodbo, je bil prispevek za asfaltno cesto zaračunen še enkrat, prav tako tudi za telefonski priključek, čeprav ga na Tanči gori že imam in sem zanj plačal prispevek. Zato sem se pritožil na krajevno skupnost in skupaj s podpredsednico Vido Habe sva šla na občinsko skupščino, kjer so bili pripravljeni odšteti tisto, kar sem že prispeval. Toda v krajevni skupnosti se s tem niso strinjali in zato niso hoteli dati izjave, ki mora biti sestavni del pogodbe,« pripoveduje Mišica.
»Na krajevni skupnosti so imeli v zvezi z mojim primerom tudi sestanek, na katerega pa me niso povabili. Eden od udeležen«v mi je pozneje povedal, daje bilo rečeno, da
moram plačati okrog 800.000 din prispevkov, kar se jim ni zdelo veliko in strinjali so se, da plačam prispevek v «loti. S to vsoto sem se strinjal tudi jaz, toda ko sem zopet dobil pogodbo v roke, je bila vsota veliko večja, kar 2.911.160 din. Seveda je bil vračunan tudi celoten prispevek za asfaltno cesto in telefon, za katerega sem rekel, da ga v Čudnem selu sploh ne bom potreboval. Kot že rečeno, sem požrl slino in vse plačal, je pa to zame že prva dobra izkušnja pri gradnji. Poleg tega mi je eden od odvetnikov v Novem mestu dejal, da sem najbrž prvi v Beli krajini in morda tudi v Sloveniji, ki je dvakrat plačal prispevke,« pojasnjuje Stane.
Ker ima vsaka medalja dve plati, smo za drugo plat vprašali Vido Habe, ki pa je dejala, da v zvezi s tem primerom ne želi dajati izjav. Kljub temu je povedala, da pri njih vsak, ki želi graditi, plača prispevek za tiste dobrine, ki so v kraju. Si«r pa ne čuti v tem primeru nikakršne krivde, saj v krajevni skupnosti dela brezplačno in marsikdaj tudi za «-no lastnega prostega časa in od prispevka, ki ga plačajo krajani, nima nikakršne koristi. Res pa je, da se del tega prispevka vrne nazaj v krajevno skupnost za novo komunalno urejanje zemljišč.
M. BEZEK-JAKŠE
Novomeška kronika
li
v
C
h
VELEBLAGOVNICA — Z jamo a veleblagovnico v našem mestu seje tako ^ neznansko mudilo, da so optimisti menih, : j, da bodo novoletne nakupe opravljaliv ^
novem trgovskem hramu. Zdaj pa lahko ^ beremo, da Pionir šele išče, kdo in kaj bo *	^
urbanističnem dosežku stoletja.	Kj
RIBIŠKA —Ribiča sta ob Krki čakala
soma. Mimo je prišel sprehajalec s pso® ^
in zaskrbljeno vprašal, na kaj lovita brkato ^ ribo. Rekla sta, da na trnek in kurjajetrca
Možak je začel v grozi klicati k sebi svoje- ^ ga fifija, toda bilo je že prepozno. Pesje v ^ požrl ribi namenjeno vabo, seveda s trn- £ kom vred. Potem ko so žival rešili trn**, jja sta ribiča zvedela, da ima omenjeni pes on vseh hran na svetu najraje prav kurjajeb' ca. Zdaj jih niti povohati noče več, v tj*?- L kem loku pa se izogiba tudi Krke, ribišku palic in ostalih luskinastih zadev.
C
Ni
# de %
Ena gospa je rekla, da so vzeli reditelji zabave »Pod dedovo fiPpEjjjj zadevo tako krvavo komercialne z*j ^ res, da so pobirali vstopnino celo ^ 1 nastopajočih. Torej od tistih, zar*" katerih se je zbralo nekaj
se je zbralo nekaj splovil gledalcev.	Vc
občin
>mo
Sprehod po Metliki^,
LETOŠNJE POLETJE PA
BIKSA, komaj se Kolpa toliko ogreje. jj|) bi si upali vanjo skočiti tudi bolj zmjk ^ ni, že pride novo deževje, ki jo ohladrri n tos so sc namočili v tej belokranjski n^jj ^ ci res samo najbolj vročekrvni, vsemu pa je bilo videti v metliškem »j kampu kar nekaj dopustnikov, dom ^
m GRAČANI SO PRAZNOVALI LETNICO ustanovitve svojega gasil5 JgJj, društva. Po otvoritvi doma je bila s o nost na grajskem vrtu. Obiskovalo j. lahko opazili zlasti dvoje: da grad vztn ^ propada in daje grajski vrt kot j^Tndi^inr večje prireditve. Nemalo se jih J* . jj t\et. spraševalo, kako daleč je prišla zamis? • bodo grad kupili in obnovili Itahja°V, NAJDEJO SE TUDI TAKŠNI, v jezni na avtorja Črne borze (Studi0 R češ da odkriva skrivnosti prekupčev*%i__
sssissirissag! »e
ničesar ne vedo. Po navadi se pričnejoneg
ničesar ne vedo. Ro navadi se P’ /U* ucc končajo take stvari prav pri samem , ■ reobi OB NAŠI BODICI, objavljeni pre° i nar rinajstimi dnevi, da stanovalci na nem trgu ne morejo spati zaradi g jjAjčas
spau zai«t» ci. kar treh gostiln, so se oglasili lastniki lokalov s pritožbo, da zaradi njih lank
na Mestnem trgu kdorkoli ob katerem neJej času. Opravičujemo se jim — s.te 24 pravkom: ugotovili smo, da motijo sp., oz sj
mrt/\m/\Kilirtt hi	A/l	Ul« *.j MA
pl U V nv/lll. UgUlU vlil OIUIS, VJM	J JjjIR .	•
avtomobilisti, ki hodijo od 23. ure ^ Ma obiskovat varovan« doma starcj^,nr« nov, ki je blizu treh gostiln na M®1	'•m
trgu.	“*ei
Črnomaljski drobjf
Nk
MOol

BORCI — Spomladi smo je eden izmed občanov dvignil bor**^ kartonček šele januaija letos, tore) j ko je ugotovil, da bi si moral dati P°r «»■ zobe. Črnomaljski borci sc bili jezni ^ di te dezinformacije, kajti po njih°j.,keji Voi sedah je bil to občan sosednje met-veifobrn ne črnomaljske občine. Sledilo je s^.,jjTdreuau opravičilo, ki pa ga k naslednji vesti ™
nebo: 12.junijaletosjedvignilab°r
kartonček prebivalka Gribelj, kišev^0nj7 pripadajo črnomaljski občini. KajJ^^. la 44 let po osvoboditvi, sicer ne v uieviso j;! najbrž se ni skrivala po gozdovih, m * ^ ^ da vojna še vedno traja.	,
VINOGRADNIKI - Skupaj z čani so pretekli konec tedna °b j ..^Jbsojj bratene Ronke v Italiji tudi P^frf Podi društva vinogradnikov Bele kraji*1
uiUMva vmugiauiuKuv dcil
so bili iz pobratene občine Metlika/ j&Vjne prijateljske občine Črnomelj m k0J2
prijateljske občine crnomeij r^cni 2 okupirane občine Semič. Kljub ta. j^Prja, < ličnim statusom občin so njeni	^
v Ronkah nastopali zelo enotno, P~j*pMjtoE še, ko so bili na raziskovalnih pon *at y tamkajšnjih vinskih kleteh.	l^lij^
__________________——
* H ni
Drobne iz Kočevja.^
TUJCI NA »KOZJANSKO«''.d A ci, ki se pripeljejo iz ljubljanske5 Kočevja in nameravajo na m°rje. Uf!- ^ jo običajno na križišču Roške m ’ aVt.*rti ^ vc «ste namesto na desno kar i® in zaidejo v slepe ulice novega naselja montažnih hiš, ki mu uotjirck(^ pravijo kar »Kozjansko«. Smer p	■
ju in Reki je sicer zadovoljivo 0 kaže pa, da ne za tujce, posebno » ^ jezijo tod ponoči in ne vidijo tabel- ^	.
malo za šalo in malo zares P.re^ p^hri m,
ZBIRAJO NAROČILA 'C,vi(s4tM, MOG — Včasih je imelo premogovnik in ni bilo težav z njr°Jdstv premoga. Zdaj pa potrošniki vedn°™1 premog v Nami. Nekateri pa * skajo za njim po obrobju neko* niške kadunje,------------------iNAj^
>ul‘1 u, HhfenJJ
K!
N AVALILi KOT KOZLI Potrošniki niso navalili minu» kozli na sol samo na sladkor,
virov so se namreč razširile veSl ’ podražila tudi sol ali pa jo bo z
»3
Sni
niški zobotrebci
.dopusti in kultura — ah so
ffj? “lic na dopustu ali pa je kultura ttUl. nov na >zredno nizki ravni? Tako J5^ujejo tisti, ki hodijo vsak dan po q tjhci mimo Mercatoijeve trgovine
Študentski servis brez de-
• » * j*ki ' n študentje iz ribniške obči-lJP *e popolnoma obupali, da bodo te ee kaj zaslužili s posredovanjem Finskega servisa. Podjetja med poot-l^pr sploh več ne iščejo pomoči. Tako L,- “) študentje prepuščeni svoji iz-H Jivosti. Nekateri pa le upajo, da bodo l5J“ ~i° v kočevski Opremi, kjer so r™1! vrsto delovnih mest. od vodij T.^ale d° kuharjev. j^ETl IN VOJAKI - Dom JLA •aini j? redneSa programa ta mesec v iktivrci ve<~ Pnreditev, športnih srečanj . !™^ke predstave za kadete—milič-■ o bodo v kratkem prispeli v svoj
,er na Ugar pri Ribnici
IJVebai
rebanjske iveri
fcnta!!2.VlTEV — Potem ko so vrtec v teH^nu a nekaJ dni zaprli in ukrep ,Jt*iovn n° utemeljili z nameravano delno Jo a. te ustanove, je trenutno zmanjka-kiknn 3'	t**10 vzgojitelji starše
•	d3 je bila javnosti posre-
.lesno	miž|jena dobesedno in
•	verJetno prepričali, daje 1 hemtnT x d0 vrtca prehodna v vsakem f Set« jPray uporabniki te »promet-i Obijjo.ecl0'dti bi na njej ob nalivih zaradi ' piovilceVOde ^bka uporabljali kako
jj^DOVODARSKA — V trebanjski "I Nin«« D9nekod na vodovodnih ceveh s leg nS, “ftnov, ki so prispevali potre-Mast a ' nastala več metrov debela '' rainovj;0infkopiiene8a materiala so iz-<; ►nr-i; „ 1 k°munalci, ki bodo morebiti i •bi K«3 j mestih kdaj iskati počene I	nastanek tako odebelje-
' la po . plasti nad cevmi, pa le to, .kWJ 2,namh Podatkih v nakopiče-b “Wi v 7? u ni tistega cementa, ki so ga “ etervnar- 1 namenjenega za vodovodni
l smetiš ga vrgllslran'
alc,	— Medtem ko so prebi-
^uoeršnega dela trebanjske občine ittkisknvM “deležencev kostanjeviškega ?Nnih xlgx ubora čmo P>ko zaradi 0ma ria.k11"* smetišč, pa sojo razroe-i— bro odnesli Sevničani. Ekologi
obilice trebanjske nesnage ^ine ut.®gnili stopiti iz trebanjske 4* evet0	0l Tako b° Sel slab glas v
®s tokrat o trebanjskem ljudstvu.
so' —_____________
L ]Wv Brežicah J
,CČ K0T PARALIZA —
Hrtj,: ' . ‘.torej dovolj, da poštaiji po-Fk jalf Sok°m, ko pride račun za tele-ftoz ^^miriajo naročnike še s šoki
jjSŽ*®* presenečenja
?'*mhl.Ztau.S0 f1?^0 Gasili plakati Slce no^i ^are a’ kiJe zabaval goste Ča-ljudi' *^a^e P*sal° °a njih razen Ma-
si
m
IZ NtkŠIH OBČIN
liliji
IZ NtkŠIH OBČIN
G
Suho krajino bodo imeli za zgled
V Trebnjem nameravajo s skrbnim načrtovanjem gradenj ohraniti značilno arhitekturo — Poskusno 5 projektov v sodelovanju z vodilnimi urbanisti
TREBNJE — V sedanjih dolgotrajnih in mučnih postopkih pridobivanja gradbene dokumentacije je občanom, ki se bodo lotili zidanja hiše, dobrodošel vsak namig o tem, da bodo omenjeni postopki že kmalu občutno enostavnejši in krajši. Tako bo na precejšnje odobravanje pri občanih bržda naletela zamisel komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo pri trebanjskem občinskem izvršnem svetu.
Po tej zamisli naj bi pri zavodu za urbanistično načrtovanje v Trebnjem se-stavli ekipo usposobljenih ljudi, ki bi po naročilu občanov lahko zbrala vso potrebno gradbeno dokumentacijo. Da bi strokovna ekipa upravičila svojo vlogo dokaj izpopolnjenega servisa za občane, bi ljudem tudi svetovala najcenejši in najprimernejši način gradnje.
Poleg tega, da bi tak pristop olajšal delo bodočim graditeljem, naj bi trebanjski občini zagotovil, da vsaj v prihodnje ohranja naravno in kulturno dediščino. Zavod za urbanistično načrtovanje namreč namerava dajati prednost tistim projektom, ki bodo imeli več skupnega z značilno dolenjsko arhitekturo. Dejstvo je namreč, da sedanji tipski projekti, kijih dodobra osiromašeno
ljudstvo množično uporablja, da bi se rešilo odvečnih stroškov, vselej ne ustrezajo okolju, zlasti vaškemu z vsemi posebnostmi. Ker pri izbiri načrtov odločajo nižji stroški, bo moral zavod naklonjenost občanov izvirni, in praviloma dražji, arhitekturi preprosto plačati z določenim deležem sovloženega lastnega ali od kje zbranega denaija.
Da se- to da, potrjuje suhokrajinski poskus, v katerem bodo zgradili 3 individualne hiše in 2 gospodarski poslopji. Teh 5 projektov, pri katerih sodelujejo bodoči lastniki hiš, trebanjski občinski načrtovalci prostora, kmetijska zadruga, Urbanistični inštitut Slovenije in še kdo, in sicer tako po finančni plati kot z zamislimi, spada v pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za Suho krajino in
K r
t^LiJ^rr> A KOZA NI CELA -1**»’u,pi*k*“• k° so ljubitelji konj na ni bii0	1 hJP°drom v gramozni jami,
Infosu 7» an‘h, da bi se razkričali o ne-tK°nj s KraP,tno vodo- Rejci in ljubitelji
0	števali h;5S P01!3 n>so nič krivi, če so
k^jim	v »menjavo za tistega,
■>i tel£/rPO|.voJ.ni spremenili v dirkališ-etlrior»y a konjičke. Toda tistim, ki bi °gromno »no na Krškem ' k)jih ra,Katlzlranie s kmeti prišlo prav, sPod>aW«emenili vellke odgovornosti
«■®v'ne	— Poslovodja tr-
°mblnata Resa je dobil SOu , mu P05*®!' 200 kg slad-•6^. Nikat® moke in 12 titrov olja iz re-b fv‘J to *	' * ni mogel domisliti, kako
fatvkKii3’2310 “je obrnil na inšpek-J*'' Porna<,„,m^yendar mu “*di tam niso ■! ^koda, da»se ni spomnil na
1	*k n‘atemal|> °dda-*° ^rke in številke. S j^Šil njegovo111. ^adebudne* b‘ morda
planiški paberki
je v okviru FAO. Služili bodo za vzorec prostorskega urejanja.
Vendar bodo podobni modeli, kot je ta, obsojeni na propad, če v prihodnje naravne in kulturne dediščine ne bo pomagala ohranjati otipljiva pomoč bodisi v denaiju bodisi v različnih ugodnostih. V besedah doživlja stara arhitektura podporo že sedaj. Vsakdo lahko oceni, koliko zaležejo prepovedi poseganja v kulturno izročilo, če jih ne spremlja denar. Dejstvo je namreč, se zdi, da se je starodavnost, ki jo želimo ohraniti za zanamce, ohranila najbolj tam, kjer ima prebivalstvo malo denaija.
M. LUZAR
ŠE OTROŠKO IGRIŠČE
GRČARICE — Grčavljani so letos dokončali gradnjo ograje pri pokopališču, uredili in asfaltirali pa so tudi igrišče za mali nogomet. Tudi okoli igrišča bodo dokončali še ograjo. Dela so trajala kar okoli pol leta, saj je igrišče na močvirnem svetu. Grčavijanom so največ pomagali Gozdno gospodarstvo, tozd Jelenov žleb, posestvo Snežnik in krajevna skupnost Dolenja vas. Menijo, da so opravljena dela skupaj s prostovoljnim delom vredna najmanj 200 milijonov din. Igrišče za mali nogomet nameravajo urediti še tako, da bo primerno tudi za igranje tenisa, košarke, odbojke in morda še kakšne igre. Poleg tega bodo poskrbeli tudi za najmlajše, ki jim bodo uredili otroško igrišče s peskovnikom, toboganom, gugalnicami in drugimi igrali.
BREŽIŠKI RIBIČI V NOTTINGHAMU
BREŽICE — Tukajšnji ribiči se lahko pohvalijo, da imajo kar dve ekipi v jugoslovanski A ligi. Njihova tekmovalna ekipa je postala prvak Slovenije in Jugoslavije ter se tako uvrstila tudi na svetovno prvenstvo ribičev v Nottinghamu. Prvenstva, ki je bilo konec preteklega meseca, so se udeležili Petar Dimitrovski, Nikola Bukovinski, Eg-munt Bervega in Drago Geijevič. Med šestindvajsetimi ekipami so zasedli 17. mesto, kar samo potljuje, da naša ribiči-ja še krepko zaostaja za svetovno. Večji del stroškov potovanja na svetovno prvenstvo je nosila ribiška družina Brežice, ki se zahvaljuje podjetjem in posameznikom za finančno pomoč, brez katere potovanje ne bi bilo mogoče.
OBETI ZA BOLJŠI VODOVOD
TREBNJE — Trebanjski občinski izvršni svet je pred kratkim obravnaval problem, ki v občini nastaja zaradi dotrajanega vodovodnega omrežja. Kot je bilo rečeno na seji, bo preskrba z vodo zanesljivejša, ko bodo v Trebnjem zgradili 500-kubični rezervoar. Gradnja tega zbiralnika kasni za približno mesec dni, ker je slabo vreme in zaradi pomanjkanja denaija.
JOHANOVA HIŠA PIONIRJEVA
RIBNICA — Zvedeli smo, daje novi lastnik znamenite Johanove hiše v Ribnici novomeški Pionir, ki bo njeno notranjščino začel septembra preurejati in nato prostore prodal ali oddal ponudnikom. V pritličju hiše bo Pionir uredil poslovne prostore. V prvem nadstropju bodo štirje apartmaji za potrebe domačih podjetij in njihovih gostov, v zgornjem nadstropju pa bosta dve stanovanji.
Potrebni so obnove in zaščite

Z obnovo kulturnih spomenikov je veliko dela
BREŽICE — Na področju brežiške občine je kar precej kulturnozgodovinskih spomenikov, ki pa so v večji meri potrebni obnove in zaščite. Akcije na tem področju vodi občinska kulturna skupnost, ki zanje zagotavlja tudi polovico vseh potrebnih sredstev, medtem ko drugo polovico prispeva kulturna skupnost Slovenije. Strokovni nadzor nad akcijami opravljata Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in Spominski park Trebče. Letos je bilo na gradu Bizeljsko potrebno utajevanje in čiščenje štukature ter izdelovanje stavbnega pohištva, medtem ko so na gradu Pišece popravljali streho, izdelali in montirali okna ter čistili in sanirali obzidje. V brežiškem gradu so restavrirali štukature in v grajski kapeli v Mokricah poskrbeli za izolacijo, popravilo ometov in za arheološki izkop. Gradbena sanacija je letos potekala tudi na cerkvi sv. Roka v Brežicah in na domačiji v Križah.
Večina naštetih gradbenih in. ostalih zaščitnih del na objektih, ki so pod spomeniškim varstvom, se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu.
B. D.
ŽIVŽAV V BUŠEŠKIH TOPLICAH — Lastnica nekdanjega Auerspergovega kopališča s termalno vodo je med zelenjem v sadovnjaku pred šestimi leti zgradila IS metrov dolg in 6 do 9 metrov širok bazen. Ni ne prevelik ne premajhen in v njem se najraje kopajo otroci. Družine zahajajo tja zaradi naravnega okolja, v katerem ni gneče in kjer vsakdo najde prijeten prostorček na soncu ali v senci. Voda iz termalnega izvira ima 27 stopinj Celzija. (Foto: J. Teppey)
Za ceno sokrivi trgovci
Tekstilci negodujejo zaradi dolgih plačilnih rokov — Lisca Krmelj vse bolj v izvoz
Namakali bodo tisoč hektarov
Kombinirajo namakalni in gnojilni sistem
Kranjc je med drugim omenil, daje zemljiška skupnost pred kratkim nabavila vibracijski podrahljalnik za zemljišča, na katerih so bile opravljene hi-
'vNlci £?‘r,e8d tudi z vsoto, ki jo no-A^op. kaiU^e »htevajo za sevniš-naje tako visoka, da je k’ .I“0DeripSam°-^c Podlagal: najemimo ’ P3 J° bomo odnesli veliko
fjffaivsev,5xl>vestitila tabla, ki naznanja Pj/^tost oriefkem k'nu’ domala izžareva
22? r* p;ebrativz8°jn°
i ,nn Jr.: P3 >>v k>nu nisi nikoli Vffčrra tj ?P rab' kajpak, da film pač ni ! tabli viri ad!no- 0h tem pa se da na
Porajajo v Sevnici.
KRMELJ — Če seje Slavko Zalokar, predsednik izvršilnega odbora Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije, celo vprašal, »ali naj tekstilna industrija pri nas še obstaja«, to gotovo odraža nadvse zaskrbljujoč položaj tekstilcev. Da so razmere take, dobro občutijo tudi posamezne tekstilne tovarne, ki danes, ko so v krizi, praviloma nimajo kaj dosti od tega, da so v preteklosti prispevale znaten delež akumulacije za razmah drugih gospodarskih vej.
S tem se kajpak strinjajo tudi v kr-meljski Lisci. To toliko bolj, ker danes slabše akumulativna tekstilna industrija plačuje visoke dajatve za splošne in skupne potrebe. V vodstvu tovarne takole pravijo: glede na intenzivnost in kakovost dela smo v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami izredno slabo nagrajeni, obveznosti do širše družbe pa so strahotno visoke. V takem
položaju jim ne more nihče zameriti, če bodo vse ostreje zahtevali, da se jim plačevanje obveznosti za gospodarsko infrastrukturo in za manj razvite zmanjša.
Kot so problem družbene dajatve, so tudi odnosi med proizvajalci tekstila in trgovci in to občuti z vso ostrino tudi Lisca. Za proizvajalce je veliko breme, da ima trgovina na voljo plačilni rok 90 dni, to pa občuti v končni posledici tudi kupec, ki plača predrag izdelek. Nedorečeni plačilni tokovi na jugoslovanskem tržišču so krmeljsko Lisco dodatno spodbudili za povečevanje prodaje na tujem. Izvoz jim postaja v zadnjem letu zanimivejši, tuji partneiji poravnajo račune v mesecu dni. Otipljiva posledica takih razmerij je v tem, da Lisca Krmelj izvozi skoraj vso proizvodnjo. Ob tem veliko pove podatek, da gre večinoma za klasičen izvoz in manj za dodelavne posle.
M. LUZAR
KRŠKO — V letih, ko so sosednje kmetijske zemljiščne skupnosti še životarile, je bila KZS Krško finančno precej na boljšem. Z denarjem, ki ga je dobivala na račun spremembe namembnosti kmetijskih- zemljišč in prodaje rudnin, je financirala projekte za melioracije in dajala 10-odstotno dotacijo za izvedbo agrarnih posegov. V zadnjih dveh letih se je dotok sredstev močno zmanjšal in pokriva lahko samo račune za komasacije, a še to ob pomoči občinske skupnosti za pospeševanje pridelovanja hrane.
Letos bo zemljiška skupnost poravnala stroške za združbo zemljišč na 400 ha območju Krško II, ki obsega zemljišče med brežiško občino, avto cesto, cesto proti Kostanjevici in vasi Pristava. Na kompleksu Krško I so hidro in agromelioracije ter komasacije že opravljene. S kombinacijo namakalnega in gnojilnega sistema bodo tam izkoristili gnojevko s prašičje farme na Pristavi. Z njo bodo čez čas gnojili tisoč ha zemljišč dvakrat ali trikrat na leto.
»Glavnina agrarnih posegov je za zdaj narejena,« ugotavlja strokovni vodja KZS Krško Rafko Kranjc, »ostali so le še težji objekti, za katere ne vemo, če jih bomo financirali. Zakonodaja se je medtem menjala in zahteva predhodne ureditvene načrte, kar povečuje stroške. Bolj kot doslej se bomo morali posvečati vzdrževanju melioracijskih sistemov. To so sicer dolžni delati lastniki zemljišč, vendar so potrebne obsežnejše akcije, kjer dela niso opravili sproti. Problematični so zlasti jarki, kijih zarašča grmovje in jih lastniki ne morejo več kositi. Stroški so veliki, zato bomo letos naredili samo najnujnejše.«

Rajko Kranjc
dromelioracije. Zbite površine bodo poslej lahko podrahljali vsakih nekaj let in na njih izboljšali rast.	^
ČISTILNA NAPRAVA
RIBNICA — Mnogo zapletov je bilo zaradi lokacije osrednje čistilne naprave za Ribnico v Goriči vasi. Zdaj je vse to rešeno in čistilna naprava bo bliže Ribnici, pri vojašnicah. Pripravljalna dela so se začela in je do bodoče čistilne že speljana nova cesta. Pogodba za gradnjo je podpisana s Pionitjem Novo mesto, Gradbeni sektor Ljubljana.
O BOHORJU PA NIČ
KRŠKO — Turistični vodnik po regiji, ki so ga izdali pod naslovom Dobrodošli v Posavju, ima veliko dobrih strani, pa tudi neodpustljivih pomanjkljivosti. Tako se na primer člani planinskega društva Bohor ne morejo sprijazniti s tem, da je met* planinskimi domovi naštet samo Tončkov dom na Lisci, kočo na Bohotju pa so izpustih. Jurkova koča prav tako ni omenjena. Med teniškimi igrišči je navedeno samo Krško, pozabili pa so na igrišča v Sevnici, Brestanici, Brežicah, na Čatežu in v Dolenji vasi. Podatki o kmečkem turizmu so prav tako nepopolni, a pohodniki pogrešajo možnost hoje po poteh borb in zmag na Goijancih in na Bohoiju. Škoda, da izdajatelji — občinski turistični zvezi Krško in Brežice ter turistično društvo Sevnica — pred tiskom niso vsak v svoji občini pregledali in pravočasno odkrili, kaj manjka. Zvonjenje po toči žal ne bo pomagalo, vsaj tokrat ne.
V	šolah še nekaj prostora
V	sevniški srednji tekstilni šoli in krški srednji teh-
niški šoli — Za štipendije do 5. sept.
Potisnjeni so na stranski tir
Ali se tržnost začenja na pravem koncu? — Delavcem ne ostaja nič zase — Za preusposabljanje presežkov zaposlenih ni nobenega odziva
KRŠKO — Kandidati za tečaje in šole pri Delavski univerzi v Krškem pogosto opustijo svojo namero, ker jih ekonomska cena izobraževanja odraslih preveč udaija po žepih. Sprašujejo se, zakaj ne bi bili vsaj delčka tega, kar dajejo za izobraževanje, deležni tudi sami. Ni jim do fraz, ki sojih tudi v delovnih organizacijah polna usta, ko pa je treba kaj ukreniti, besede zvodenijo.
Direktorica krške DU prof. Danica zo, z regionalno zbornico in posavskim
Povzvek-Vidmar je prepričana, da izobraževanja odraslih trenutno še ni mogoče popolnoma prepustiti trgu in posameznikom. Delovne organizacije žal ne kažejo kaj prida pripravljenosti, da bi poskrbele za strokovno izpopolnjevanje ali ga vsaj spodbujale, zato delavska univerza kljub privlačnim novostim za nekatere oblike nima dovolj slušateljev. Pa vendar izobrazba »P9-slenih v občini ni ravno zavidljiva. Še pred pred tremi leti jih je bilo 25 odst. brez dokončane osnovne šole, torej velikih spremembv najbrž še ni.
Celo vik in krik okoli ekonomskih in tehnoloških presežkov delovne sile seje neverjetno hitro polegel. Aprila je delavska univerza kolektivom ponudila možnosti za preusposabljanje odvečnih delavcev, vendar se do danes ni še nihče oglasil in povprašal kako in kaj. Programe je pripravila skupaj s svojo zve-
sindikatom.
V minulih dveh letih sije DU Krško pridobila verifikacijo za nekatere oblike strokovnega in splošnega izobraževanja, toda strokovnjake vedno težje dobi, ker po besedah direktorice ti niso več
pripravljeni razprodajati svojega znanja za simbolične honorarje. Honorarji ustanovo močno bremenijo in ta vedno huje občuti zapostavljenost v primeija-drugimi izobraževalnimi organiza-mi, ki dobivajo od izobraževalne
vi z cijami,
• V Krškem so razmišljali o združitvi delavskih univerz v Posavju, vendar se je vse ustavilo pri financiranju. V nobeni občini niso predvideli nič oprijemljivega, čeprav regija potrebuje sodobnejšo izobraževalno ustanovo za odrasle, z ustreznejšo opremljenostjo, prostori in strokovnjaki za posamezna izobraževalna področja, pomembna za regijo._____________
skupnosti dovolj denaija za obstoj. Rešitve iščejo v iskanju donosnejših oblik, kolje na primer trenutno želja po drugi avto šoli. Pri AMD je namreč čakalna doba zelo dolga in odprtje nove šole bi lahko močno skrajšalo vrste čakajočih kandidatov za opravljanje vozniških izpitov B-kategorije.
J. TEPPEY
SEVNICA — Po podatkih sevniš-ke skupnosti za zaposlovanje glede zasedenosti posavskih srednjih šol v letu šolskem 1989/90 imata še prostor srednja tekstilna šola v Sevnici in srednja tehniška šola v Krškem.
Na prvi vpisujejo v skrajšani program (pomočnik tekstilnega konfek-cionaija) in srednji program (tekstilna konfekcijska tehnologija), v Krškem pa se lahko kandidati vpišejo v izobraževalna programa elektrotehnike in strojništva. Šoli, ki imata še prosta mesta, bosta sprejemali prijave do poponitve števila vpisnih mest, a najpozneje do 31.
• Pri prosilcih za štipendije iz združenih sredstev sme znašati dohodek na družinskega člana največ 431.726 din. Ta cenzus pomeni 60 odst. lanskega povprečnega osebnega dohodka.
avgusta. Podrobnejše informacije o možnostih šolanja dobijo kandidati na skupnostih za zaposlovanje Brežice, Krško in Sevnica osebno ali po telefonu.
Rok za oddajo prošenj z kadrovske štipendije je že potekel, medtem ko je zadnji rok za oddajo prošenj za štipendije iz združenih sredstev letošnji 5. september. Ob tem v sevniški skupnosti za zaposlovanje priporočajo bodočim prosilcem, naj te prošnje oddajo na skupnosti za zaposlovanje Brežice, Krško ali Sevnica čimprej. Prosilci za štipendije morajo izpolnjenim obrazcem »SPN-1« priložiti še potrdilo o vpisu, ki ga dobijo v šoli, potrdilo o začasnem bivanju, ki ga izda dijaški ali študentski dom, in potrdilo o opravljenih izpitih oz. dijaki
fotokopijo indeksa in diplome iz zadnjega letnika. Če ima prosilec prav dober ali odličen uspeh, mora dostaviti službi za zaposlovanje tudi indeks — original.
Ža pridobitev Titovih štipendij je za študij ob delu prispelo manj predlogov, kot je bilo razpisanih štipendij. Za štipendije za otroke delavcev je bilo predlogov glede na ponujeno število štipendij dovolj. Tudi za te štipendije bodo skupnosti za zaposlovanje upoštevale le vloge, ki bodo prispele najkasneje do letošnjega 5. septembra. Tudi za te služba za zaposlovanje priporoča, naj predlagatelji imena kandidatov za štipendije posredujejo čimprej.
L. M.
TUJI JEZIKI ZA ODRASLE IN ZA OTROKE
KRŠKO — Slušatelji angleškega in nemškega jezika po uspešno opravljeni tretji stopnji izobraževanja na Delavski univerzi Krško dobijo splošno veljavno potrdilo o svojem znanju. Za poslovne ljudi je to zelo pomembno, saj zahtevajo od njih čmo na belem, kaj obvladajo. V novi sezoni bodo nadaljevali tudi s poučevanjem tujih jezikov za otroke, ker je med starši za to obliko izredno veliko zanimanje. Novost, ki jo v šolskem letu 1989/90 vpeljuje DU Krško, je študij na drugi stopnji pedagoške fakultete v Mariboru za smer predmetni učitelj. Zanj so dobili 41 prijav in v oktobru se bodo začela predavanja. Čas za vpis je še za prvo stopnjo višje upravne šole v Ljubljani (za upravno dejavnost). Prijave bodo sprejemali 12. septembra
DOLENJSKI UST
VSE KNJIGE DO 1. SEPTEMBRA
Založniki šolskih učbenikov v Sloveniji so se letos odločili za organizirano prodajo učnih knjig prek prednaročil. To je tako imenovana akcija »Modri Janez«, posel pa sta izvedli Državna založba Slovenije in mariborska založba Obzoija. Naročniki so se množično odzvali, zlasti še za nabavo osnovnošolskih knjig. Zagotavljajo, da bodo vse knjige, vključene v akcijo, do konca avgusta v rokah naročnikov.
OŠABEN RAZSTAVLJA — V avli hotela Gami na Otočcu so (do 10. septembra) na ogled akvareli, gvaši in risbe slikarja Janeza Ošabna iz Ijnhljanp Svet, upodobljen na njegovih slikah, je predvsem krajina, posejana s številnimi preprostimi podeželskimi hišami, hlevi in skednji. Na sliki (od leve proti desni); avtor Janez Ošaben, Jože Centa in Lili Šeruga pri postavljanju razstave minuli četrtek. (Foto: J. Pavlin)	—
Dokaz za petglasje na voščenih valjih
O odkritju, ki je postavilo na glavo dotedanje predstave o belokranjskem ljudskem petju — V Adlešičih tuji glasbeni strokovnjaki strmeli ob klenkanju
ČRNOMELJ — Etnomuzikologi so bili dolgo časa prepričani, da je belokranjsko ljudsko glasbeno izročilo v glavnem takšno, kakršno je ohranjeno na posnetkih in v zapiskih, ki so jih pred davnimi leti naredili Marolt, Tomc in drugi raziskovalci ali pa še pred njimi Vurnik, in da je torej Bela krajina po tem nekaj tako posebnega in izjemnega, da jo j e skoraj treba obra vna vati ločeno od ostale Slovenije Dokler ni prišel na svetlo nov dokaz, še slutiti niso, na kakšnih majavih nogah je njihovo prepričanje in sploh vedenje o belokranjski ljudski glasbi, dokaz pa je bil skrit v Narodopisnem institutu v Ljubljani
V tem institutu so pred nekaj leti povsem po naključju našli nekaj voščenih valjev s komaj opaznimi drobnimi utori na površini toda dokler niso prebrati priloženih starih papirjev, niso vedeti, kaj predstavljajo. Na teh papirjih pa je pisalo, da je Jure Adlešič, znan mož iz Adleši-čev, 31. maja in 1. julija 1914 v Adlešičih in okolici na te valje snemal pesmi ki so jih prepevali starejši domačini Strokovnjaki so seveda nestrpno pričakovali kdaj bodo lahko slišali kaj skrivajo zapisi na valjih, vendar pa vsa Ljubljana ni premogla ustreznega fonografa — naprave za poslušanje. Zato so se z valji odpraviti na Dunaj v fonografski arhiv, kjer so glasbo z valjev presneti na magnetofonski trak
Najbolj je odkritje tonskih zapisov na valjih prevzelo znanega etnomuzikologa Julija Strajnerja mo-kronoškega rojaka. O njem je ves navdušen govoril tudi udeležencem letošnjih Slovenskih glasbenih dne-vov, in sicer na zaključku v Adlešičih. Dejal je, da so se ob poslušanju petja z valjev vsem na široko odprle oči Nenadoma so se predstave, ki so jih imeti do tedaj o belokranjski pevski dediščini porušile oziroma se postavile na glavo. Sporočilo z valjev jim je dalo vedeti, da so starejši Belokranjci (od 55 do 60 let) še malo pred prvo svetovno vojno prepevali slovenske pesmi štiri in pet-glasno. Ker posnetki izpričujejo zelo samozavestno petje, je razumljivo,
da se ljudje petglasnega petja niso mogli naučiti v kratkem času, samo za snemanje
Pri tem je treba poudariti petglasje, saj je še ne tako dolgo nazaj vladalo prepričanje daje v Beli krajini doma kvečjemu dvoglasje Prav omenjeni voščeni valji pa dokazujejo, da je bilo večglasno prepevanje v Beli krajini že v davnini nekaj normalnega. Seveda so muzikologi iz Avstrije tej trditvi oporekali, češ da ima večglasje na Slovenskem tuj izvor, in še danes nekateri menijo, da je vse, kar je pognalo na Slovenskem, odraz avstrijske (nemške) glasbene kulture. Če torej pri nas v Sloveniji pojemo večglasno, potem smo se tega naučiti pri njih. Slišati je bilo tudi to, da se je petglasno prepevanje pojavilo v Sloveniji šele po prvi svetovni vojni Takšnih trditev se zdaj zlahka ubranimo. Posnetki petglasnega petja, ki jih je naredil Jure Adlešič, prepričljivo dokazujejo, da je bilo večglasno petje pri nas v navadi ne samo, ko je šlo za slovenske, ampak so tako prepevati tudi hrvaške in srbske pesmi zlasti še v obmejnem pasu. Za Strajnerja je prav to eno največjih odkritij na entonomuzikološkem področju po vojni
Za inozemske glasbene strokovnjake in poznavalce ljudske glasbe pa je bilo povsem novo klenkanje v zvoniku vaške cerkve, ki so mu lahko prisluhniti v Adlešičih. Nekateri so se sami povzpeti v zvonik in poskušali klenkati, tako jih je to zvonjenje prevzelo. Čes takega dotlej niso niti slišati niti doživeti še nikjer.
Ob tej priložnosti sem se podpisani spomnil svojega snemanja v Krupi leta 1977. Takrat, 24. decembra, mi je Alojzija Judnič, rojena leta 1918, v zvoniku cerkve sv. Trojice na Vinjem vrhu pokazala, kako jo je brat, glasbenik Anton Lavrin (1908 — 1965), učil klenkati, in sicer ko je še hodila v šolo. Zanjo je bilo klenkanje najlepša glasba. Z njo je izražala svoja občutja
SILVESTER MIHELČIČ
Vrhunski večeri v gradu Tabor
V Laškem brez poletne-ga kulturnega mrtvila
LAŠKO — Slovenskim krajem, ki ne poznajo poletnega kulturnega mrtvila, seje pridružilo tudi Laško. To poletje potekajo kulturne prireditve v gradu Tabor, začele pa so se na dan borca, ko je nastopil Slovenski oktet. Že nekaj dni zatem so si lahko obiskovalci v večernih urah ogledali predstavo Conforte«)ve-ga Maratona v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Spored se ta mesec nadaljuje s celovečernimi glasbenimi koncerti. Jutri, 18. avgusta, ob 20.30 bo v gradu koncertiral mladi slovenski kitarist Tomaž Rajterič. V sredo, 23. avgusta, zvečer bo gost grajskih poletnih prireditev v Laškem vsega 12-letni violinist Stefan Milenkovič iz Beograda. Ta čudežni otrok, ki je kot pravi virtuoz na violini zaslovel po svetu, še preden je postal osnovnošolec, bo v Laškem predstavil Beethovnove, Griegove, Ra-velove, Massenetove in Sarasatejeve skladbe. Spremljala ga bo pianistka Lidija Kajnaco. Dva dni zatem bodo obiskovalci prisluhnili v ZR Nemčiji živečemu Nishatu Khanu, enemu od vodilnih virtuozov, ki oživljajo bogato tradicijo indijske glasbe z igranjem na ljudsko glasilo Sitar. Tudi on je eden od čudežnih otrok, saj je že z osmim letom zaslovel kot mojster na sitaiju. Na koncertu bo nastopil ob spremljavi tabloista Sanjaya Jhale. Oba bosta dan poprej nastopila v ljubljanskih Križankah, in sicer v okviru 37. mednarodnega poletnega festivala. 1. septembra bo imel v Laškem koncert komorni moški pevski zbor iz Celja pod vodstvom prof. Janeza Boleta. Grajske poletne prireditve se bodo končale 8. septembra, ko bo v gradu Tabor koncertiral Slovenski kvintet trobil iz Ljubljane.
IZ.
SLOVENSKI OKTET V ITALIJI IN DALMACIJI
LJUBLJANA — Slovenski oktet je v ponedeljek, 14. avgusta, nastopil v italijanskem mestu Soviore, in sicer v okviru tamkajšnjega že 16. glasbenega festivala. Ta teden je oktet gost poletnih prireditev v Črni na Koroškem, v zadnji tretjini meseca pa bo koncertiral v Dalmaciji. 22. avgusta bo oktet gostoval v Dubrovniku z znanim solistom Nicolaiem Geddo. Pel bo dela skladateljev iz raznih obdobij, slovenskih in tujih, in priredbe ruskih narodnih pesmi. Naslednja dva dneva bo oktet nastopil na Korčuli, 25. avgusta pa ob zaključku dubrovniških poletnih prireditev sodeloval pri izvedbi Beethovnove Fantazije za klavir, soliste, zbor in orkester.
Mladi Korošci na jezikovnih vajah
Jezikovne počitnice v Novem mestu končane — »Še naprej se bom učil slovensko, čeprav nisem Slovenec,« je zapisal 12-letni Matthias — Zanimivi vtisi
udeležencev
NOVO MESTO — Na kratko je bilo v Dolenjskem listu že zabeleženo, da so se 5. avgusta končale — z zaključno prireditvijo na Jasi pri Dolenjskih Toplicah — prve jezikovne počitnice za slovenske (in tudi neslovenske) učence na avstrijskem Koroškem, stare od devet do šestnajst let
Jezikovnih počitnic, za katere je dala pobudo slovenska Krščanska kulturna zveza v Celovcu, organizacijo pa je prevzelo Slavistično društvo Dolenjske ob pomoči novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo, seje udeležilo 24 mladih Korošcev. V Novem mestu so preživeli tri tedne in bivali pri vrstnikih v novomeških družinah. Ob dopoldnevih so imeli na OŠ Grm po dve do tri ure izpopolnjevanja v slovenskem jeziku, seveda pod vodstvom mentoijev oziroma učiteljev slovenščine, preostali čas pa so izrabili za pevske vaje, oglede kulturnih ustanov in drugih znamenitosti v Novem mestu, Pleteijah, Kostanjevici in drugih krajih na Dolenjskem. Seveda so imeli tudi nekaj prireditev, med drugim večer s pesnikom in prevajalcem Severinom Šali-jem, ogledali so si film Slovenci v Celovcu itd. Večkrat so jih obiskali
predstavniki družbenopolitičnega življenja novomeške občine, koroških organizacij in drugi. Sami so sodelovali v oddajah ljubljanskega radia in novomeškega Studia D, nekaj življenjskega in delovnega utripa na jezikovnih počitnicah pa so posneli tudi avstrijski televizijci.
Udeleženci jezikovnih počitnic v Novem mestu so izdali glasilo Slovenščina je moj jezik in vanj napisali, nekateri pa tudi narisali svoje vtise. Takole sta zapisala dva mlada Korošca: 11-letna Lucia Gotthardt: »Jaz sem prišla na slovenske počitnice, da bi se bolje naučila slovensko in da bi spoznala nove prijatelje«; 12-letni Matthias Krass-nig pa: »Jaz nisem znal nič slovensko. Učim se besed in veliko že razumem. Slovenski jezik je težak. Še naprej se bom učil slovensko, čeprav nisem Slo-venec.« Predstavnik Krščanske kultur-
ne zveze je vtise strnil takole: »Jezikovne počitnice v Novem mestu predstavljajo močan znak skupnega slovenskega kulturnega prostora... Moram povedati, da so se uresničila skoraj vsa pričakovanja organizatoijev in izvajalcev. Vsak od udeležencev je pridobil in razširil svoje jezikovno znanje. Poleg jezikovnega napredka so udeleženci spoznali lep del Šlovenije in način življenja na sončni strani Alp.« Glasilo je uredil poseben uredniški odbor pod vodstvom mentorice Vlade Eržen, likovno in tehnično podobo pa mu je dal Branko Šuster.
Na koncu dodajmo, da je jezikovne počitnice finančno omogočilo in moralno podprlo več kot dvajset najrazličnejših mecenov, od nekaterih novomeških podjetij in tovarn ter družbenopolitičnih in drugih . organizacij do republiških ustanov. Zahvala pa gre še posebej vsem tistim 24 družinam iz Novega mesta in okolice, ki so dobrohotno sprejele pod svojo streho mlade Korošce in jim omogočile prijetno bivanje.
I. Z.
6
[TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 18. VDI.
16.05	— 1.40 TELETEKST 16.20 VIDEO STRANI
16.30	POLETNA NOČ, PONOVITEV NADALJEVANK
18.00 DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
20.05	NAŠE AKCIJE
20.15 SVET NENAVADNIH SIL ARTHURJA CLARKEA, ameriška dok. serija, 6/12
20.50 KRIMINALNA ZGODBA, ame-
riška nanizanja, 10/20 21.40 DNEVNIK 3 22.05 POLETNA NOČ
ODLIČNA HIŠA, ameriška nadaljevanka, 6/8
0.00 DVOJNA PREISKAVA, 2. del ameriškega filma 1.30 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.25 EP v plavanju — 19.00 EP v skokih v vodo —19.30 Dnevnik — 20.00 Oddaje neuvrščenih — 21.00 Poročila — 21.05 En avtor, en film — 21.25 Pravici je zadoščeno (francoski film) — 23.05 Satelitski programi
TV ZAGREB	£
8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za <#? nj ke — 9.00 Nedotakljivi (amenška a**''ju zanka) — 9.50 Risanka — lO-lONa^r, na glasba —10.40 Od našega dopis#®}} ^
La Valete — 12.00 Glasbena oddaja' ^ 12.30 Dokumentarna oddaja — ™ •
Poletne note — 14.25 Oddaja za otrok1 fe
—	14.55 Znanost — 15.30 Poroči; 0' 15.40 Program plus (ponovitev) — J L Poročila — 17.55 TV koledar - Oa Številke in črke — 18.25 Narodna U|
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Morfin#^ m, del nadaljevanke) — 20.55 Večer vkP* ^ (zabavna oddaja) — 21.40 Dnevnik*; 22.00 O sole mio (oddaja o kulturi;' p 23.05 Program plus — 1.35 Poročila
SOBOTA, 19. VRI.
16.40 — 2.00 TELETEKST 16.55 VIDEO STRANI
17.05	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke
18.00 DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, ponovitev
19.05	RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP
20.20 ŽREBANJE 3X3
20.30 MOŠKI, KI MI JE VŠEČ, franco-22.25 DNEVNIK 3 ski film
22.25 POLETNA NOČ 1.50 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.55 Jugoslavija, dober dan17.25 EP v plavanju — 19.00 EP v skokih v vodo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila — 21.35 Oddaja o kulturi — 22.05 Športna sobota — 22.25 Satelitski programi
TV ZAGREB
’ža,
je
.11
9.20 TV koledar — 9.30 MortimerUj ty nadaljevanke) — 10.20 Ferdy (Ji/ Program plus (ponovitev) — 12.55}' jr letni magazin (ponovitev) — 14.30Usp ■ šen človek (kubanski film) — 16.00 Jv
TV koledar — 17.00 Narodna glasba^
17.30 S polno paro (3. del nadaljeval#:
— 18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnf^ 1 — 20.00 Popolni začetniki (ang£ film) — 21.50 Dnevnik 2 — 22.10^ gram plus — 0.40 Poročila
NEDELJA, 20. VIII.
9.00 — 23.25 TELETEKST 9.15 VIDEO STRANI 9.25 OTROŠKA MATINEJA 10.45 BOLJŠE ŽIVLJENJE, 11. del nadaljevanke
11.25	PIKNIK V ROGAŠKI SLATINI, L oddaja
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	PESEM EVROVIZUE 89, 2. oddaja
15.50 VIDEO STRANI
16.00	ZAPISANI ŠOLI, 11. del nadaljevanke
17.00	DNEVNIK 1
17.05 POSLOVNE INFORMACIJE 17.10 UROK, ameriški film
18.25	CIPER, OTOK LJUBEZNI, re-
portaža
19.05 RISANKA
19.30 DNEVNIK 2
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20 DJEKNA ŠE NI UMRLA, KDAJ
BO, PA NE VEMO, 9. del nadaljevanke
21.15	SVETOVNI POKAL V VESLANJU S KAJAKI IN KANUJI NA DIVJIH VODAH, reportaža iz Tacna 21.40 ZDRAVO
23.15	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
10.00 Danes za jutri in Odpisani (12. del nadaljevanke) — 13.30 Svetovni pokal v veslanju s kajaki in kanuji na divjih vodah — 19.00 Posvetovalnica za starše — 19.30 Dnevnik — 20.05 Organizirani
PONEDELJEK. 21. VIII.
15.30	— 1.20 TELETEKST 15.45 VIDEO STRANI
15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
17.25 TV MOZAIK: ZRCALO TEDNA, UTRIP
18.00	DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
20.05	O MOŠKIH, ŽENSKAH IN
OTROCIH, slovaška TV drama 21.45 DNEVNIK 3 22.10 POLETNA NOČ 1.10 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.30 Satelitski programi —19.30 Dnevnik — 20.00 Posledeh napredka — 20.30 Televizija (4. del dok. serije) — 21.25 Koncert kitarista Tomaža Rajteriča — 22.05 Dokumentarni večer
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Miti in legende
TOREK, 22. VIII.
16.05	— 1.20 TELETEKST 16.20 VIDEO STRANI
16.30 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.00	DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	TV MOZAIK: POSVETOVALNICA ZA STARŠE
18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA 19 30 DNFVNtK 7
20^05 DRUŽINA MUNROE, 3. del kanadske nadaljevanke
21.00	ELEKTRONSKA LJUBEZEN,
opera
21.35 DIVJE KOŽE, kratek dok. film 21.45 DNEVNIK 3 11.10 POLETNA NOČ 1.10 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.30 Satelitski programi — 18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Resna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Voditelji neuvrščenih: K. Nkr urnah — 21.30 Poletni magazin
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za otro-
kriminal (4. del dok. serije) — 20.55J* ročila — 21.10 Poezija — 21.40 Rfj že z nogometnih tekem — 22.4 pregled
TV ZAGREB
9.20 Poročila — 9.30 Nedeljsko
dof£
ne za otroke — 11.00 Kmetij
-12.00 Izobraževalni program " JU Quo vadiš (5. del nadaljevanke) _,.j Nedeljsko popoldne — 16.30 ReP°r‘, — — 17.00 Igrani film — 18.45 Ferdy K na serija) — 19.10 TV sreča stv
Dnevnik — 20.00 Ciklus španskejj*}} SV(
ma: Sredina neba — 21.45 Dnevni . 22.00 Igre brez meja - 23.35 T plus — 0.35 Poročila	, ^
vel
— 8.45 Najlepše antične pripovedki na 9.00 Igrani film (ponovitev) — 10™ j ga renine prihodnosti — 11.00 Zabav#* a_, daja — 12.10 Organizirani (zadnji del dok. serije) — 13.25 glasba — 14.25 Miti in legende * Najlepše antične pripovedke — l4čl , obraževalha oddaja — 15.30 Porb-pj Prc 15.40 Program plus (ponovitev)-" »j het Poročila — 17.55 TV koledar - ‘".im: Številke in črke — 18.25 Dokum^.do, oddaja iz revolucije — 19.18 Rts##*',^ 19.30 Dnevnik 1 - 20.00 TV df*®*,Sert
iv.ju unevmtc t — zu.uu t v “"“"».sed 21.05 Resna glasba - 21.50 Dnev##
- 22.15 Program plus - 0.15 Po** ?s
stat
troi
ke — 9.00 Oblaki slave — 9.55 f — 10.15 Od našega dopisnika J*	^
Janeira — 12.00 Zabavna oddaj*
Janeira — 12.00 Zabavna oau^-,\ J' 12.50 Na krilih vetra (6. del dok*® ^
otroke — 14.55 Kulturna dedišč^čjio i 15.40 Pw, razi
retva — 15.30 Poročila
tost— 19-llR^jCTh 19.30 Dnevnik 1 - 20.00 Žrebafll‘,1 — 20.05 Beli pas (ameriški film)""^ . J Dnevnik 2 - 22.00 Teme in diI<*#L taktni magazin) — 23.05 Program P Alt 1.05 Poročila	°Ja
SREDA, 23. VID.
15.25 — 1.25 TELETEKST 15.40 VIDEO STRANI 15.50 POLETNA NOČ, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 TV MOZAIK: GLASBENA PARADA RADENCI 89
18.40 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE
19.00 RISANKA
19.30 DNEVNIK 2
20.05 FILM TEDNA: FRANCOSKA PREOBLEKA, angleški film 21.35 MALI KONCERT 21.50 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ
ČETRTEK, 24. VHI.
16.10	— 1.25 TELETEKST 16.25 VIDEO STRANI
16.35 POLETNA NOČ, ponovitev
18.00 DNEVNIK 1
18.05 POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	TV MOZAIK: PO SLEDEH NAPRFDK A
18.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2
20.05 ELIS ISLAND, ameriška nadaljevanka, 1/7 21.00 TEDNIK 21.50 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ 1.15 VIDEOSTRANI
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za otro-
TV ZAGREB
8.20 TV koledar - 8.30 Sršeni (2M j daljevanke) — 9.00 Beli pas (PPjjji filma) — 10.30 Korenine prih 11.00 Mali koncert — 11.30 PnsW| — 12.15 Narodna glasba — jj turna dediščina — 13.25 Resna č 14.25 Sršeni (2. del nadaljevi 14.55 Izobraževalna oddaja
ke — 9.00 Igrani film (pono*f2flI| 10.30 Korenine prihodnosti — 1 ‘ ^ »Ss
bavna odaja — 11.50 Na krilih Itoj 12.35 Narodna glasba — 13.05^ |d
nija — 13.30 Resna glasba ;'wV(|( ^ Oddaja za otroke — 14.55 Izobčipi ■ oddaja — 15.30 Poročila — jjlK
'h
castif-sssssi
(nemška nadaljevanka)
L IG :
studio
ČETRTEK:
8.00 Marketing program Studia D. 10.00 Kodni program Studia D. Pesem ledna. 10 30 Nov iee. I 1.00 Studio D včeraj, danes, jutri. 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista. 12.30 Novice. 14.30 Novice. 15 15 Pesem tedna. 16.30 Novice. 17 00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
PETEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D. Pesem tedna,
12.30	Novice. 13.30 Športna oddaja.
14.30	Novice. 15 15 Pesem ledna. 16.30 Novice, Minute s klasiko. 17.00 Tema.
17.30	Želeli sle, poslušajte! 18.00 Kronika. 18.30 Biba. TV spored danes.
SOBOTA:
8.00 Marketing program Studia D. 10.00 Redni program Studia D. Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice. 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev. 11.00 Lestvica novosti. 12.30 Pionirska oddaja. 13 30 Čestitke in želje naših poslušalcev. 14.30 Novice. 15 15 Pesem ledna. 16.30 Novice. 17.00 Strižemo zastonj. 18.00 Kronika. 18.30 Biba. TV spored danes.
NEDELJA:
8.00 Začetek programa. 8 15 Pesem tedna. 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila. 11.00 Mali oglasi. 12.30 Čestitke in želie naših poslušalcev
10.30 Novice. 11.00 Želeli ste. P'1';' |p ponovitev oddaje. 12.30 Novi^jjtf Športna oddaja, 14.30 Novice. L / sem tedna. 16.30 Novice. Lest'11* p* no-zahavne glasbe. 17.10 Te#} Kronika. 18.30 Biba. TV spore«0'
TOREK:	.	_ |0J
8.00	Marketing program 5iu*h# Redni program Studia D.
10.30 Novice. 12.30 Novice. (ukvarjamo sc/... 14.30 Novice. I4- jjj-1* tedna. 16.30 Nov ice. Minute|k*
17.00	Tema. 18.00 Kronika. I»"
TV spored danes.
DA:	p l/
Marketing program m program Studia D- r j/fJJ 0 Novice. 11.00 Prispe^,' 0,3,# tv a. 12.30 Nov ice. ' ■' „ ,m 14 30 Novice. 15.15 P** titč 10 Novice. Čestitke in želje’ ^ jti leev. 1700 ‘š-vkovnjak
DOLENJSKI LIST
St. 33 (2087

«g
•S:

^	Tojtfprvi
aa slavne pisateljice, kije bila že bnH j ‘menovana v najožji krog za odt>- n,.^ldatov za Nobelovo nagrado. V "*&Upod*lia razmere na aWSkem nXl?.nec tr>desetih in v začetku šti-
isnik^ i	let tepa stnlptia 7lnrah1ianip
i
NAGRADNA KRIŽANKA
NaKv ^ sonec tridesetih in v začetku šti-isnik*11 j^tih let tega stoletja, zlorabljanje ds)i'5 lend,V razmeija med moškim in ’ mit £enra'Roman Je aktualen še danes, JŽČJBV* * velikim uspehom izšel v
^Tfuželeta 1950
- l^^rtVe ^ašnje križanke pošljite igla«* [jijrnxeJe rio 28. avgusta na naslov: '““il	dolenjskega lista, Ger-
^^KK&A03LmeSt0’SPnpi‘
čila ^ŠITEV 29. KRIŽANKE
^0 ianifpVSna rešitev 29. nagradne kri-rana v vodoravnih vrsticah,
TENIS, inah, lido,-VSAD, MAO, DOK,
■E ^avar.
M.,
^ mmi
iofa
refleL™an)ka naši dobi, ni Ueksija, marveč strast.
&	S. KIERKEGAARD
tpfl	I^Aijnrs.rjLrAAr\U
ihče ni kos svojemu času.
V. KAVČIČ
NOUSKA
ŽENSKA
OBLEKA
OSEBA, KI SE JI PREDLOŽI
MENICA
MIŠICA
VRTLKA
STARO-
JUDOVSK1
KRALJ
HMALAJSKA
KOZA
ZJU ŠPORT SREDIŠČE V
Sva
MARIB.TO-AVT0-
VARNA
M0BIL0V
KDOR RETE DELA
NEKDANJA JAP PRESTOLNICA
GR ČRKA
ČRTANAZEM-UEVIOU, KI VEŽE KRAJEZ ENAKO ZIMSKO TEMP
ZLATO
JABOLKO
NAELEKTREN
DELEC
UČITELJ
ETIKE
BOLEZEN
ZARADI
POMANJKANJA
VTTAAHNOV
ČLOVEK V MLADOSTI
TENIŠKI
REKVIZIT
SESTAVIL
J.U0IR
SLOV. DRAMATIK (SLAV-KO)
TRAVNIŠKA
ZDRAVILNA
RASTUNA
PERGAMSKI
KRALJ
04 H
31 I
GOLDONI
CARLO
ATLETSKA
PANOGA
RUS STRANKE PRED OKT. REV
PEVKA
PROONKOVA
DEBELEJŠI KONEC HLOOA
KOZJE
OGLAŠANJE
PTICA
ROPARICA
BORIŠČE
SLOV.
IGRALEC
FCRUAN
POKRAJINA V JUŽNOAFRIŠKI REPUBLIKI
lop«*1
M
Cim dlje od televizorja
S! ^nier'čani ugotavljajo škodljivost magnetnega polja ^^ —Tudi hišni aparati so lahko nevarni
^ direktn , te.m Pa ne mislimo na ^ vdca JP081«**, k* ga ima za člo-Sf' uanpi,;, z “Jeno napeljavo, temveč ža "evidnoelektromagnetno polje, ki ^ apam?uaj° ^'jnovodi, pa tudi hišni "S Wt'tko ^ računalniški terminali, W »e S ’• električne ogrevalne blazi-
iJ* ne t i električne ogi
^Vfe.in drugi
čil' pr0ux • . ’ kjer že več kot desetletje -U tetaih Jej0,.vPlive tokih elektromag-' ^	na Kekovo zdravje,
"^Jdov L^^telJ1 električnih daljnovo-
!&?■
^ tromV JSKin objektov v bližini elek-(lalj^1t'lega P01^ K ustvaijajo
**	vp,iv eiek-
ipsžlfi
fl'% ' i.P,n?°Sk,USnih osebah’ k'50
S* Wi^Vlh elektromagnetnemu tihujjpp10 zaznati zmanjšanje srč-pl*' Ali sotmV m yal°vanja v možganih.
poškodbe, bo morala znanost še dokazati.
Elektromagnetno polje s svojim učinkom na celice lahko aktivira rakaste tvorbe, domnevajo strokovnjaki, dnigi pa zopet opozaijajo na zmanjšane sposobnosti za učenje, ki jih le to lahko povzroči pri otrocih in odraslih, ki živijo ali delajo dlje časa izpostavljeni njegovemu delovanju. Pri nosečnicah, ki več kot dvajset ur tedensko delajo za ekrani na računalniških terminalih, je veijetnost splava dvakrat večja kot normalno. Sodnik na Floridi je zaradi nevarnosti, ki jih povzroča elektromagnetno polje, že izrekel prvi ukrep: na neki osnovni šoli, kjer potekajo kabli daljnovoda preblizu igrišča, je dal večji del igrišča zapreti za učence.
Zaradi omenjenih domnevnih nevarnosti seveda še ni vzroka za paniko, ameriški strokovnjaki pa kljub temu svetujejo nekaj praktičnih stvari, ki jih lahko upošteva vsakdo. Pri gledanju televizije sedite vsaj tri metre od ekrana, posteljo si z električno blazino ogrejte pred spanjem, električno budilko pa s police nad glavo prenesite v bolj oddaljen konec spalnice. Vse to je vsekakor cenejše, kot da bi že sedaj, ko je dokazov še premalo, premikali vaš dom dlje od električnega daljnovoda.
T. J.
Vir: Time
tfoj ko_Vnjaki	človek naredi v dobro, se lahko tudi sprevme. Stro-
( $ 7>r’P°ročljivotaV^3°’ *-a b'vanJe 'n <Iel0 v bližini elektromagnetnih polj ni
e-
A
F
I#'

^et u številkah
15 i
}4
i i
10
9
8
MILIJONSKE BEGUNSKE MNOŽICE
n—
lil
m
m
'
I
m
m



i
J-
:3
- "
■V'
1984	1585	1988	1987	19
it, jnjjjj® množica ljudi, ki beži s svojih domov in iMe varnost, kruh
naŠo n' -ur6-*2 Afganistana, Srednjega Vzhoda, Azije in, omenimo še '0 so|e^č'no.a Bolgarije in Romunije, postaja begunsko li, ^P^udo. Se tam, kjer so begunce doslej gostoljubno sprejema-gUne^l*fJ° vra,a- Ženevska konvencija iz leta 1951 določa, daje be-bjanie C °vck’k' 8a 17 domovine prežene utemeljen strah pred prega-Oceinj • zara<*‘ rasn'h, verskih, narodnih ali političnih razlogov. Vefji ^uJe Pa se, daje vse več ekonomskih beguncev, ljudi, ki iščejo le
Prenovljene starke
Nostalgični glasovi iz tridesetih let spet brez
suma
Tudi ob starih posnetkih s plošč, ki jih je čas obremenil s škripanjem in prasketanjem, daje bilo poslušanje bolj trpljenje kot užitek, je sedaj moč dočakati pravo glasbeno doživetje. Doslej so jih obnavljali tako, da sojih presneli na trak, potem pa ročno izrezovali z njega šume, kar je bil zelo dolgotrajen in mukotrpen posel, ali pa so uporabljali posebne filtre, kar je delno zmanjšalo njihovo kvaliteto.
Sedaj sta se dela lotili dve firmi, angleška Camridge Sound Resto-ration in ameriška Sonic Solution iz San Francisca. Obe uporabljata računalnike in s posebnim programom prenovita posnetke, da so skoraj taki, kot so bili v originalu. Obe pretvorita glasove z originalnega posnetka v digitalno glasbo, potem pa s te s posebnimi matematičnimi inštrukcijami odstranita pravo glasbo od šumov v ozadju. S to metodo so uspešno restavrirali že precej plošč z 78 vrtlaji na minuto, starih tudi po petdeset in več let.
Firma Sonic Solution računalnike Macintosh II z ustreznim programom tudi prodaja, medtem ko Cambridge Saund raje gonuja strankam lastne storitve. Ce boste hoteli zopet poslušati svojo priljubljeno, a žal že iznakaženo glasbo, kot daje nova, vas bo obnova ene strani plošče stala 265 dolaijev.
Sef za kopalce
Nov izum za sproščeno kopanje — Tatovi nemočni—Vseza60 dolarjev
Dopustnikov na prostranih peščenih plažah ob motju ne skrbi samo, ali bo njihovo domovanje v domačem mestu ostalo nedotaknjeno (kot je znano, vlomi v prazna stanovanja zadnja leta skokovito naraščajo), kopanje v morju jim greni tudi misel na njihove osebne potrebščine, ure, fotoaparate, denarnice in druge vredne predmete, ki sojih morali pustiti skrite v čevljih, pod brisačami ali ležalnimi stoli, ko so se predali osvežilnim valovom. Prav tja pa kopališki tatovi najraje posežejo.
Da bi dopustnike ob morju razbremenili takih skrbi, so v nizozemski firmi Janssen Design of Nijmegen izumili poseben prenosni sef, ki ga je moč zlahka vsidrati v peščeno obalo. Ima obliko okrogle ponve s pokrovom, narejen je iz močne plastike, pritrditi pa gaje moč na kake pol metra dolgo plastično palico, ki se z navojem zavrta v tla. Ko lastnik takega sefa zaklene svoje stvari v ponvo s premerom 24 cm, se ta hkrati sprosti s podstavka, da jo je moč vrteti, ne pa z njega sneti. Da bi izpulili iz peska celotno napravo, je potrebna sila, ki bi dvignila kakih 150 kilogramov, tega pa navaden tat, seveda če ni opremljen z verigo in vlečnim vozilom, ne zmore. Ce bi to poskušal, bi zbudil preveliko pozornost.
Seveda tudi taka varnost nekaj stane. Cena novega proizvoda je okoli 60 dolaijev, baje pa se dobro prodaja v Evropi in v Ameriki.

Obveščamo vas,
da smo odprli diskontne prodajalne v naših poslovnih enotah v Ljubljani, Mariboru, Izoli, Novem mestu in Mengšu.
V njih boste poleg vseh vrst piva lahko po ugodnih cenah kupovali tudi kozarce, vrčke in pepelnike z značilno unionsko oznako.
Pričakujemo vas: vsak delavnik v soboto
od 8. do 16. ure od 8. do 13. ure
Diskontne prodajalne so v:
-	Ljubljani, Pivovarniška 2, — Mariboru, Trdinova 18
- Izoli, Kajuhova 28
—	Novem mestu, Ločna 22a
— Mengšu, Glavni trg 5
tel.: 311-533, int. 345 tel.: 212-673 tel.: 61-210 tel.: 21-563 tel.: 737-018
Priporočamo se vam za obisk in vas pričakujemo!
Pivovarna UNION Ljubljana
-	1200 DOMAČIH IN TUJIH RAZSTA VLJALCEV
-	VELIKA RAZSTAVA VSEH VRST ŽIVINE
-	KMETIJSKA MEHANIZACIJA
-	ŽIVILSKA INDUSTRIJA
-	UGODNI SEJEMSKI POPUSTI

Ž*5««

GORNJA b^989N
V V
Igor Fabjan:
REKA IN PUŠČAVA
Klici muezinov k molitvi se mešajo s popularno zahodnjaško glasbo in hupanjem neučakanih voznikov. Na ulicah srečuješ Egipčane, oblečene po evropski modi, še več pa jih nosi tradicionalno dolgo obleko, galabejo, ki se v vsakdanji vročini gotovo bolje obnese od evropskih oblek. Dekleta nosijo svetlejše obleke in rute, ki jim praviloma ne zakrivajo obraza. Mnoge poročene ženske, ki so zveste tradiciji, so oblečene v črno, s čimer kažejo odrekanje življenjskim radostim in posvečenost družini.
Kot vsako velemesto se tudi Kairo ponaša z visokimi, bleščečimi hoteli in poslovnimi zgradbami, ki se dvigajo nad ulicami, polnimi hupajočih avtomobilov in avtobusov, potrpežljivih osličkov s hladnokrvnimi lastniki na preprostih vozovih, vmes pa skačejo pešci. Ne tako daleč od bleščečih trgovin naletiš na ilnate hiše in blatne ulice revnejših predelov, kipasopraviluksus v primerjavi z zasilnimi bivališči najrevnejših na obrobju mesta.
Po najini prvi odisejadi z mestnim avtobusom sva se znašla med tropom bevskajočih cuckov in smradom neurejenih odtočnih jaškov. Arabske številke so naju begale in
ni čudno, da sva zašla. Iskala sva kamelji sejem v predmestju Imbaba.
»Suq al gimaal? (Kje je kamelji sejem?)«, sva, ponosna na nekaj arabskih besed, spraševala okoli. Ker sva dočakala le zmajevanje zagorelih domačinov, sva se raje poslužila bolj primitivnih metod sporazumevanja in uspeh je bil tu. Nekdo naju je kot šolarčka odpeljal do pravega avtobusa in naročil šoferju, kje naj naju odloži.
Na sejmu je bilo živahno. Prvi prodajalci so prišli že navsezgodaj. Veliko jih je bilo iz sosednjega Sudana. Popolnoma črni in visokorasli so bili videti elegantno dostojanstveni v svojih belih galabejah in s turbani, segajočimi globoko na čelo. Pravo nasprotje domačinom in zato poseben magnet za redke bele obiskovalce.
V Kairo vozijo kamele, ker imajo živali tu višjo ceno. Za kamelo iztržijo tudi preko 2000 egipčanskih funtov (nekaj manj kot 1000 ameriških dolarjev), mesečna plača pa znaša le borih 80 do 100 funtov. Na kameljem sejmu se konča nekajletna reja. Za večino rejcev je življenjskega pomena, kako bodo prodali dragocene.živali. Od tega je odvisno, kako bo živela njihova številna družina.
Toliko kamel na kupu še ni-
sem videl. Na stotine živali vseh barv in velikosti se je gnetlo na premajhnem prostoru. Eno nogo so imele zvezano, tako da so nebogljeno poskakovale okoli. Nekatere so bile ožigosane z rožnato barvo, kar pomeni, da jih čaka le še nekaj dni ali celo samo nekaj ur življenja. Velik del živali gre namreč v zakol. Druge so namenjene za delo v kmetijstvu in v turizmu.
Na sejmu je mogoče kupiti tudi vso potrebno kameljo opremo. Domačini temne polti ponujajo sedla, usnjene biče, vprege. Nekateri se sklanjajo nad šivalnim strojem, kadar ni nobene stranke v bližini. Svoj prostor so si izborili tudi trgovci z manj atraktivnimi, a vseeno priljubljenimi oslički, ki so tako značilni za ves Egipt. Družbo jim delajo male črne in bele koze ter pohlevne ovce. Med vso to zmešnjavo živali je mogoče tu in tam zaslediti tudi konje, ki pa so zelo dragi.
Z odporom sva se na daleč izognila zaudarjajoči klavnici na prostem in se začela prerivati proti izhodu.
Začuda hitro sva našla pravi avtobus. Ker je to daleč najcenejši način vožnje v Kairu, so avtobusi vedno nabito polni in je prava umetnost priti do prostora v njih. Tipično vozilo
ima vrata vedno odprta ali jih pa sploh nima, tako da nekaj potnikov vedno visi skozi odprtino. Tudi če ti po kakem čudežu uspe zasesti sedež, lahko dobiš v naročje kak kos prtljage ali pa kar domačina. Takšna vožnja morda ni ravno udobna, je pa zato krasna priložnost za spoznavanje ljudi.
»Hallo, hallo! VVelcome to Egypt!«, naju je ogovoril starejši možakar. »Od kod sta? Bi hotela pogledati mojo trgovinico? Saj ni treba ničesar kupiti, le stopita k meni na čaj in klepet.«
Nasedla sva prijaznim besedam in se potem znašla na ulici, revnejša za nekaj egipčanskih funtov. Tako se konča marsikatero prvo srečanje tujca s pretkanimi egiptovskimi trgovci. Na ulicah imajo posrednike, ki prežijo na tujce in jih s prijaznim nastopom in zvijačami vabijo v »prijateljevo« trgovinico, seveda popolnoma neobvezrto, samo na čaj.
Komaj sva dobro stopila po ulici, že se je na naju prilepil slinasti debeluh in se kar potil od truda, da bi naju zvlekel v ulico, kjer je imel najbrž kako luknjo. Na vsak način naju je hotel prepričati, da je to edina pot, ki vodi do veličastnih piramid. A bila sva že nekoliko bolj izkušena.
n
»OTA m š i it /
'2^
	dežurni
I	1orodajB
IZGINILO OTROŠKO KOLO — Minuli petek so bili novomeški miličniki obveščeni o tatvini otroškega kolesa BMX, last 32-letnega Sama Rebernika iz Novega mesta. Vozilce je bilo spravljeno v domači kleti, kar pa storilca ni motilo, da si ga ne bi prilastil. Rebernik je tako ob 3 milijone din.
TOVORNJAK BREZ AKUMULATORJEV — Predrag Gavrilovič je 8. avgusta parkiral tovornjak na gradbišču nove avtobusne postaje na Roški cesti v Novem mestu. Ko seje 9. avgusta vrnil k tovornjaku, je opazil, da mu je prek noči nekdo iz vozila ukradel oba akumulatoija. Lastnik tovornjaka, novomeški GIP Pionirje s tatvino oškodovan za 1,400.000 din.
KDO KRADE REZERVNE DELE? — Iz novomeške IMV je v soboto, 12. avgusta, prišla prijava o kraji rezervnih delov v skladišču motoijev. Nekdo je v času med 17. julijem in 2. avgustom odnesel razdelilno kapo, kable, sedem svečk in štiri čistilce bencina.
POVOZIL OTROKA
VRH PRI DOLŽU — 7. avgusta okoli 18. ure je 27-letni Ivan Bačar skupaj z ženo, triletno hčerko Andrejo in bratom Martinom sedel na trak-
tor in se odpeljal na kilometer oddaljeni travnik po seno. X.o so seno
pograbili, je Martin splezal na prikoli-
co, da bi napet vrvi, neopazno je za
njim na traktor splezala še Andreja. Traktor, kije stal na pobočju, seje takrat pričel premikati, zato je Martin poklical Ivana, naj vozilo ustavi. Toda bilo je prepozno. Traktorje po pobočju drvel vse hitreje, ustavil seje šele po 26 metrih, ko je trčil v drevo in se prevrnil. Triletna Andrejaje že med drvenjem traktoija padla z vozila pod zadnje kolo, ki ji je zapeljalo čez pisni koš. Hudim poškodbam je podlegla med prevozom v novomeško bolnišnico.
Za sojenje zmanjkalo dokazov
Ljubljanski temeljni javni tožilec odstopil od kazenskega pregona zoper udeležence novomeške gradbene afere — Dveletnih ugibanj je konec
LJUBLJANA — Zajeten sodni spis, kije bil dobri dve leti v javnosti znan pod oznako »Novomeška gradbena afera«, te dni roma v arhiv. Taka je odločitev Milana Štrublja, namestnika temeljnega javnega tožilca iz Ljubljane, kije 31. julija vrnil ves dokazni material ljubljanskemu preiskovalnemu sodniku z utemeljitvijo, da odstopa od nadaljnjega kazenskega pregona, ker ni zbranih dovolj dokazov za to, da so obtoženi storili očitana kazniva dejanja. Za osvežitev spomina dodajmo, da sta bila Mihael Jalovec in Jože Preskar obtožena grabeža, Robert Zupančič sklenitve škodljive pogodbe, Anton Graberski
ap pa napeljevanja h kaznivemu dejanju grabeža.
In medtem ko imenovani te dni sprejemajo sklepe preiskovalne sodnice ljubljanskega temeljnega sodišča Marinke Lapajne, da je ob takšni izjavi javnega tožilstva preiskava končana in postopek torej predčasno zaključen, se spomin vrača v predlanski april, ko je dolenjsko javnost pretresla novica, da si takratni novomeški župan in takratni direktor novomeške Iskre Tenel za majhen denar gradita hiši v režiji GIP Pionir. Navajanje podrobnosti zagotovo ni potrebno, saj jih mnogi še danes znajo na pamet, povejmo le, da so delavci novomeške UNZ 16. apiila 1987 zoper osumljence vložili kazensko prijavo, že čez štiri dni pa je novomeški teme^ni javni tožilec zahteval uvedbo kazenske preiskave. Sklep o njenem pričetku je 29. aprila izdal preiskovalni sodnik
Temeljnega sodišča Novo mesto. Še Prej. — 13. aprila, pa je za Mihaela Jalovca odredil pripor, enako kot 5 dni kasneje za Božidarja Zajca.
Postopek je nato stekel svojo pot, obdolženci so bili večkrat zaslišani, enako kot vseh 24 prič, zapletlo pa se je, ko je predlanskega 21. julija na sodišče prispelo izvedniško mnenje Darka Maiigoja iz celjskega Razvojnega centra. Obe strani sta imeli nanj vrsto pripomb, ob zahtevah za dopolnitev preiskave je vso stvar še dodatno zapletla odločitev Višjega tožilstva v Ljubljani, da se spis z novomeškega seli na ljubljansko tožilstvo. Čas pa je neusmiljeno tekel, javnost se je na afero spomnila le ob kakšni posebni novici, kot je bila, denimo, tista o vnovični zahtevi — tokrat ljubljanskega tožilca — za dopolnitev preiskave. Iz neznanega vzroka je novomeški preiskovalni sodnik zahtevo zavrnil, enako tudi senat novomeškega temeljnega sodišča, očitno sta bila prepričana, da je dokazov dovolj.
Ljubljansko tožilstvo je bilo pred nehvaležno nalogo, lanskega 21. julija se je odločilo in obtožnico vložilo sodnikom. Pritožb nanjo je bilo veliko, sodišče jo je zategadelj vrnilo tožilstvu s pripombo, da v roku treh dni zahteva dopolnitev preiskave. Tožilec je to tudi storil, predlagal je, naj se k sodelovanju pritegne še Izvedeniški inštitut Zagreb, vendar je bil tak predlog za dopolnitev preiskave zavrnjen, tokrat sta to storila ljubljanska preiskovalna sodnica in kasneje še senat temeljnega sodišča v Ljubljani. Tako je letošnjega 22. junija Darko Maligoj vnovič dopolnil svoje izvedeniško
mnenje, upoštevajoč dane pripombe, vendar tožilec očitno tudi v dopolnjenem izvedeniškem mnenju ni našel dovolj dokazov, da bi nadaljeval z delom. »Vrednost pogodbenih in vseh opravljenih del na spornih hišah bistveno odstopa od prvotnih izračunov v začetni fazi postopka, tudi od izračuna v obtožnici,« je med drugim zapisal v obrazložitvi svojega odločitve Milan Štrubelj.
Epilog razvpite gradbene afere je torej znan, ostajajo le nekatera vprašanja, na katera bi bilo vsekakor zanimivo slišati odgovor, med drugim tudi na to, zakaj sprva na novomeškem in kasneje še na ljubljanskem sodišču niso ustregli tožilčevi zahtevi za dopolnitev preiskave.
«Ni mi znano, kaj je k takšni odločitvi navedlo novomeške sodnike, vem pa, kaj je bil razlog, da je ljubljansko sodišče ravnalo podobno v drugem zahtevku,« je sklep pojasnjeval Emil Zakonjšek, predsednik temeljnega sodišča v Ljubljani. »Za novega izvedenca — v tem primeru Izvedeniški inštitut Zagreb — bi se odločili, če bi imeli razlog, da prvemu ne veijamemo, da dvomimo v objektivnost njegovega dela. Razlogov za kaj takega ni bilo, poleg tega je potrebno vedeti, da bi določitev novega izvedenca vso zadevo podaljšala še vsaj za dve leti.«
Sodni del afere je tako končan, pravosodnim delavcem bi podrobna analiza njenih dveletnih dogajanj zagotovo prišla še kako prav. Kar preveč je bilo namreč nejasnosti in nelogičnosti v njihovem delu, da bi jim lahko rekli zgolj naključje.
B. BUDJA
PADEL Z MOTORNIM KOLESOM
ODRGA —12. avgusta ob 16. uri se je 22-letni Franc Strniša iz Repč peljal na kolesu z motoijem proti Trebnjemu. Na nepreglednem ovinku nad vasjo Odrga je srečaval osebni avto, zaradi prevelike hitrosti pa ga je pričelo zanašati, da je padel po cesti in se poškodoval. Strniši, ki se je vozil na neregistriranem motornem kolesu, so zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
V AVTOMOBIL
GRM — 50-letni Ivan Frančič iz Črnomlja seje 9. avgusta okoli 11. ure peljal z osebnim avtom proti Metliki in v naselju Grm dohitel kolesarki. Pričel ju je prehitevati, takrat pa je ena od njiju, 14-letna ne da bi nakazala
Mateja P. iz Grma, ne spremembo smeri, zavila v levo pred avto. Franfič je nezgodo sicer skušal preprečiti, vendar je kolesarko vseeno zadel. Matejo so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico
Krivec jo je odnesel le s praskami
Smrtna nezgoda pri Benečiji — Žrtev Jože Zakšek
BENEČIJA — 9. avgusta ob 5.25 je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Benečiji do hude promeUie nezgode, kije znova tetjala smrtni davek. Žrtev je bil 25-letni Jože Zakšek iz Sedme pri Senovem.
27-letni Avdvl Gjocaj iz Peči, začasno na delu v Švici, seje omenjenega jutra peljal z osebnim avtom proti Zagrebu. Pri Benečiji je v desnem slabo preglednem ovinku pričel prehitevati kolono vozil. Nasproti mu je prav takrat s tovornjakom pripeljal 29-letni Adam Božičevič iz okolice Slu-nja in oplazil Gjocajevo vozilo. Slednje je odbilo na desno v avto zahodnonemške državljanke Silke Runge. Rungejevo je zaneslo na levi prometni pas, po katerem je takrat pravilno po svoji strani pripeljal s tičkom 20-letni Roman Kučič iz Podgo-re pri Krškem. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, v katerem je umrl Kufičev sopotnik Jože Zakšek, medtem ko je bil Kučič hudo ranjen in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je bilo za kar 120 milijonov din.
Po mestu s 100 km na uro
Porazni rezultati akcije novomeških miličnikov
NOVO MESTO — Zagotovo je bila nevsakdanja prometna nezgoda, do katere je prišlo minuli ponedeljek na Cesti herojev vsaj posredno vzrok za akcijo, ki so se je lotili miličniki novomeške postaje milice prejšnji četrtek, 10. avgusta. Med 14. in 20. uro so z radarjem krožili po novomeških cestah in ulicah, dela so imeli toliko, da ji popoldanska izmena miličnikov ni bOa kos.
OGENJ NA
ELEKTRIČNEM DROGU
NOVO MESTO — Med nevihto 9. avgusta je okoli 18.20 strela udarila v progovno stikalo električnega daljnovoda, ki stoji ob lokalni cesti v Ločni. Strela je na drogu zanetila požar in ga ožgala, vendar so delavci novomeške poklicne gasilske enote poskrbeli, da se ogenj ni razširil, medtem ko so delavci Elektro poškodbo daljnovoda kmalu sanirali. Materialne škode je bilo za 500 tisočakov.
VLOM V NOVOLESU
STRAŽA — Miličniki iz Dolenjskih Toplic so bili 9. avgusta obveščeni, daje nekdo v noči na 6. avgust vlomil v mehanično delavnico Novolesovega tozda Pri-mara v Straži. Neznanec je odnesel nič drugega kot tam »parkiran« kompresor za zrak in kovinsko kaseto, polno orodja. Oboje je z avtom odpeljal v neznano smer. Skoda je ogromna, v Novolesu jo cenijo na vsaj 53 milijonov din.
Vsaj vsak tretji voznik je tistega dne — in verjamemo, daje tako tudi ob ostalih dneh — preveč pritisnil na plin. Radarje hitrost izmeril 693 vozilom, prekoračitev hitrosti je bilo kar 241, ali 34,7 odstotka. In hitrosti? Največje bilo voznikov, ki so se po mestnih cestah peljali s hitrostjo med 60 do 80 kilometrov na uro, bile pa so tudi izjeme, celo takšne, da je bilo kar težko veijeti, da radar ne laže. Trije vozniki so namreč mimo stoenke z radarjem švignili z več kot 100 kilometri na uro. Kršitvam primerne so bile tudi kazni; osem voznikov se bo moralo zaradi več kot 30 odstotkov prekoračene največje dovoljene hitrosti oglasiti pri sodniku za prekrške, poleg denarne kazni jih čaka še odvzem vozniškega dovoljenja. Od ostalih kršiteljev so miličniki izterjali 130 denarnih kazni, večjih ob gneči prekoračiteljev hitrosti enostavno niso mogli.
Že ti podatki, še posebej pa ta, da so za krmilom tovornjaka s cisterno, ki je prevažal nevarne snovi, našli vinjenega voznika, narekujejo, da velja s takšnimi akcijami nadaljevati. Pričetek šole je namreč pred vrati.
PREHITEVAL V ŠKARJE
DOLNJA TEŽKA VODA — 34-letni Ivan Kovačevič iz Novega mesta seje 8. avgusta ob 22.35 peljal z osebnim avtom
po cesti čez Gotjance proti Novemu mestu. Na Dolnji Težki vodi je pred levim
Oddajala je tujo garsonjero
ena obtožnica zoper 37-letno Novomeščanko Aleksandro K. — Oddala garsonjero in vzela tudi predplačilo — Ogoljufala dve žrtvi
ostrim ovinkom pričel prehitevati avto Ljubljančana Tomaža Skerlepa, takrat pa sta nasproti na kolesih z motoijem pripeljala 24-letni Bojan Lipej in 25-letni Aleksander Komljanec, oba iz Novega mesta. Kovačevič je sicer naglo zavil pred prehi-tevano vozilo, vendar je trčil tako v Lipeja kot tudi v Skerlepov avto. Lipej je padel, vanj pa je zadel še Komljanec in prav tako padel.
NOVO MESTO, LJUBLJANA — Temeljni javni tožilec iz Ljubljane je te dni vložil obtožnico zoper 37-letno Aleksandro K. iz Novega mesta, ki naj bi bila po ugotovitvah pred dnevi sklenjene preiskave oddala v podnajem garsonjero na Kidričevi ulici v Ljubljani, čeprav ta sploh ni bila njena last.
B
•ffi
Začelo se je, ko je Aleksandra K. lan- interesentom ponujala omenjeno garso-skega poletja v novomeško podružnico	njero. Zanimanje zanjo je bilo veliko na
Dela prinesla oglas pod šifro, s katerim je	oglas se je javilo kar 26 kandidatov med

njimi tudi Jože K. Možakar seje Aleksandri zdel pravšen, zato je z njim sredi julija lani sklenila kupčijo in od Jožeta za enoletni najem garsonjere dobila predplačilo v znesku 2.000 zahodnonemškim mark. Jože K. je garsonjero najel za hčerko, ki naj bi jeseni pričela s študijem, stanovanja pa si ni mogel ogledati, ker mu je Aleksandra pojasnila, da so v njem še podnajemniki, ki se bodo izselili po 15. avgustu. A minil je tudi 15. avgust, garsonjera pa še zmeraj ni bila prosta, Jožetova hčerka je naposled izvedela, da Aleksandra do te
PO DOLENJSKI DEŽELI
garsonjere sploh nima stanovanjske pravice. Nap
PREHITRO JE VOZIL — 31-letni Miran Solar i
r iz Mirne Peči seje 8. avgusta ob 11.45 peljal s kombijem po regionalni : Mirne Peči proti Trebnjemu. Pri
cesti iz 1
prehodu čez železniško progo v Gornjih Ponikvah je pričel zavirati, vozilo je zaneslo na sredino ceste, v tistem trenutku pa je
za njim s tovornjakom pripeljal 38-letni Slobodan Radulovič iz Trebnjega. Zaradi
prevelike hitrosti je tovornjak zaneslo v Spolarjev kombi. Škode na vozilih je bilo
čanov peljal po magistralni cesti proti Zagrebu. Zaradi utrujenosti je v Krakovskem gozdu zapeljal na levo, od koder ga je kasneje zaneslo v desno na travnato bankino in potem še na travnik, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Trije sopotniki so se huje ranili in jih zdravijo v brežiški bolnišnici. Materialne škode je za 20 milijonov din.
vice. Na podoben način je obtoženka ogoljufala še Milico S. Tudi njej je obljubljala vselitev v garsonjero v septembru, dobila 900.000 din predplačila, žrtev pa je naposled ostala z dolgim nosom in na cesti. Kajti Milica S. je z možem prejšnjemu stanodajalcu na podlagi prepričljive Alek-sandrine ponudbe odpovedala stanovanje. Preiskava na Ijubljnskem temeljnem
tožilstvu je odkrila, da je Aleksandra K. 197................................
za 50 milijonov din. »ČIL V
TRČIL V TRAKTOR — 24-letni Ladislav Femec iz Gorenje Nemške vasi seje 13. avgusta ob 23.20 peljal z osebnim avtom do regionalni cesti iz Velike Loke proti Stefanu. V naselju Kamni potok ga je zaradi prevelike hitrosti v blagem levem
ovinku zaneslo na desno, kjer je zapeljal na dovozno pot in trčil v traktor Petra Novaka. Femec je bil ranjen in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Škode na plo-
čevini je za 50 milijonov din.
VOZIL PO LEVI — 11. avgusta ob
2.30 se je 41-letni Smail Ahmataj iz De-
NEPRAVILNO PREHITEVAL — 25-letni Boštjan Lukež iz Brežic se je 8. avgusta ob 8. uri peljal s stoenko po magistralni cesti proti Ljubljani. Blizu Grmovelj je pričel prehitevati drugo vozilo, ki pa je prav takrat tudi zavijalo na levo, da bi prehitelo avto pred seboj. Lukež se je zato umaknil na levo bankino, od koder gaje zaneslo nazaj na desno. Tam je trčil v avto Marije Dugandžič, nakar je zdrsel na travnik, kjer se je vozilo prevrnilo prek strehe. V nezgodi seje ranila Lukeževa sopotnica, 25-letna Kristina Savnik iz Brežic, ki se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 65 milijonov din.
od leta 1975 res imela garsonjero na Kidričevi ulici, ko pa seje ločila od moža, se je leta 1983 preselila v Novo mesto. V garsonjero se je po njenem odhodu vselila neka druga družina, ki pa jo je ljubljanska skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila lastnik stanovanja, tožila za izselitev in pravdo dobila. Družina seje izselila, Aleksandra K. je medtem seveda tudi izgubila stanovanjsko pravico — to je dobro vedela, saj je v prej omenjeni pravdi nastopila kot priča — in garsonjero je SPIZ dodelila svoji delavki. Ta na Kidričevi ulici v Ljubljani stanuje že od predlanskega junija, za to, da ji je Aleksandra K. namenila sostanovalce, je izvedela šele med postopkom.
•	Novo opozorilo rejcem malih živali. 65-letna Jožefa Cvelbar iz Novega mesta je v soboto ob jutranjem hranjenju svojih živalskih primerkov zgrožena ugotovila, da sta zajčnik in kokošnjak — oba stojita na Trški gori blizu zidanice — brez življenja. Z neznanim zlikovcem je odšlo pet dolgo-uhcev in osem pernatih lepotic. Mesnina je vredna vsaj sto starih milijonov.
•	Navajeni smo že razgrajanj po naših lokalih, nekaj nevsakdanjega pa si je minulo nedeljo zvečer v kandij-skem bifeju Slovenijaturist privoščil 24-letni Bogdan Brajdič. Ne le, da je nadlegoval goste, temveč je od njih zahteval nič več in nič manj kot orožje, zraven pa še kak kozarec vina. Ob pogledu na miličnike mu je želja po orožju sicer splahnela, za vsak slučaj pa je le odšel na prisilno treznjenje.
•	Prejšnji teden je nekdo vlomil v vikend Ljubljančana Štefana Adamiča na Dolnjem Polju pri Dolenjskih Toplicah. Storilec se je dobro založil, s seboj je odnesel barvni televizor Orion z daljinskim upravljalcem, brivski aparat, poleg tega pa še francoski in ruski daljnogled. S prvim bo lahko kukal v gnili kapitalizem, z drugim pa na svetli vzhod.
Lopatičevi bron v
sedmeroboju
Podvig mlade Brežičan-ke na balkanskih igrah
SERES — V tem malem grškem mestu so bile konec minulega tedna letošnje balkanske atletske igre (od prvih je minulo natanko 60 let), na katerih je bila po zaslugi Brežičanke Vladke Lopatič in No-vomeščana Igorja Primca zastopana tudi dolenjska atletika.
Bolj ali manj je znano, da so moški v skupnem seštevku pristali na zelo dobrem drugem mestu, medtem ko so bila dekleta skromna — četrta. Toda, če bi se vse borile tako kot Vladka Lopatič, bi bil vrstni red zagotovo drugačen. V sedmeroboju je Lopatičeva osvojila eno redkih jugoslovanskih medalj — atletinje so celo ostale brez zmage; s 5.263 točkami je osvojila odlično tretje mesto, za srebrom pa je zaostala natanko 100 točk. Igor Primc je v metu diska orodje zalučal na 51,82 metra, kar je bilo dovolj le za sedmo mesto, Primc je za zmagovalcem Tarlejem iz Romunije zaostal za nekaj več kot 12 metrov.
OBVESTILO
NOVO MESTO — Zveza telesnokul-turnih organizacij Novo mesto obvešča vse nogometne ekipe, ki želijo sodelovati v letošnji rekreacijski ligi malega nogometa, da se lahko prijavijo do 31. avgusta na naslov: ZTKO Novo mesto, poštni predal 30.
ZMAGA TOMLJETA NA DIRKI ZA DP
VLASENICA — Na letošnji šesti dirki avtomobilistov za državno prvenstvo v gorski vožnji je Topličan Matjaž Tomlje, ki vozi za klub Kompas Hertz, v svoji kategoriji premočno zmagal. Tomlje je postavil tudi nov rekord proge ter si priboril še absolutno zmago. S tem uspehom seje vnovič vključil v boj za končno prvo mesto v skupnem seštevku letošnjih gorskih dirk za državno prvenstvo.
NA PRILIPAH ZOPET MEDNARODNA DIRKA
PRILIPE — Na tukajšnji motokros stezi bo v nedeljo o.b 14. uri mednarodna dirka v motokrosu v razredu do 250 ccm, na kateri pričakujejo po dva udeleženca iz Avstrije, Italije, Bolgarije, Madžarske in ZR Nemčije ter tri tekmovalce iz Češkoslovaške in štiri iz Sovjetske zveze. Poleg znanih tujih imen iz svetovnih prvenstev bo nastopilo tudi 15 najboljših Jugoslovanov. Za brežiško avto-moto društvo, ki je po petih letih zopet organizator večje mednarodne prireditve, bodo vozili Marjan Zdovc, Simon Avbelj in Jože Krištof. Pokroviteljica dirke je Opekama Brežice, pokroviteljica domače ekipe pa tovarna Videm iz Krškega. Ljubitelji motokrosa si bodo zanimive boje ogledali lahko že dopoldan ob 10.30, ko se bo na uradnem treningu pokazalo, kdo se bo uvrstil na tekmo in katero startno mesto bo imel.
B. D.
TURNIR V GABRJU
GABRJE — Športno društvo Gabije
organizira v nedeljo, 20. avgusta, ob 8. uri turnir v malem nogometu. Žrebanje bo uro pred pričetkom tumiija, najboljše ekipe pa čakajo lepe nagrade: prvouvrš-čeno poleg pokala še 2 milijona din, drugouvrščeno ob pokalu še odojek itd. Zmagovalni ekipi bo pripadel tudi prehodni pokal Gorjancev.
PRIJETNO PRESENETILA '\ Ikar in Drago Les četrta na nedefr skem 62. jugoslovanskem kasa* kem derbiju v ljubljanskih Stožica*
Jugoslovanski kasaški derbi: podvig Ikarja
Imeniten dosežek D ra* ga Lesa in njegovega žrebca _
LJUBLJANA — Drago Lešje'• svojim štiriletnim žrebcem Ikarp dosegel enega največjih uspehov jemejskega konjeniškega športa slej; na nedeljskem 62. jugoslov*®' skem kasaškem derbiju je v konkure®" ci dvanajstih najboljših štiriletni*0 države zasedel imenitno četrto Rezultat je prišel ob pravem času, M' i ti mnogi so že nejeverno zmajevali i glavo, kadar je bil govor o Ikar)u * njegovih zmožnostih. Upati je 1°>J? I bo ta dosežek pomenil konec nest®' nih naključij, ki so se po vrsti p05*^ ljale prod Draga Lesa in njegov#* žrebca, in da bes ta naposled obdrž®' mesto med najboljšimi jugoslov®" ; skimi kasači. Kajti Ikar je konj, **j? remu so strokovnjaki še kot dveleB® ■ ku namenili bogato prihodnost. . !
Zmagovalec letošnjega derbija r po napovedih postala Milovan** Vojom Maletičem iz TenjskegaA tunovca pri Osijeku, svojo prem005' pokazala v zadnjem delu 2.800 <** trov dolge proge, ki je bil usoden mnoge favorite, med drugim tud* Neno II, ki jo je v ciljni ravnini p® tel tudi Ikar. Rezultati: 1. Milovan**
1:22,4,2. Sesil (Vlado Rančigaj. A»' 1:22,7, 3. Askan B (Pero Crnkov* Brdo pri Kranju) 1:23,1, 4* ,**7 (Drago Les, Šentjernej) 1:23A ■. Nena II (Miro Cvetko, Maribor) , Domin II (Srečko Nikolič, Cafi** oba 1:23,7, 7. Davos (Robert Ada) 1:24,0, 8. Duhan MS (M*1* Slavič st, Ljutomer) 1:24,1, itd-
Omenimo še, da je v Stožican, stopil tudi Rudi Govek, ki je * Proudom v dirki dvelemikov Z8S®*\ četrto mesto, Pilota in Slavko Fran sta bila druga v dirki 3 do l2-'e®j kasačev s temeljem 1:25,6 do 13*£ I Dagreja z Jernejem Naratom paj0^ la &trta med kasači s časom od 1> . do 1:25,5.
Uspeha Papeža in Glivarj
Dobra forma dvojice novomeških kolesarjev PL nastopom na svetovnem prvenstvu prihodnji ted^
NOVO MESTO — Najboljši jugoslovanski kolesarji, kandidati za državno reprezentanco, ki bo že prihodnji teden nastopila na svetovnem prvenstvu v francoskem Chamberyju — med njimi tudi Papež, Glivar, Šebenik in Robič iz KD Krka —, so imeli konec minulega tedna še zadnje preizkušnje pred potjo v Francijo.
Kandidati za ekipno vožnjo so se prejšnji teden vrnili z dirke po Slovaški, kjer so v konkurenci šestnajstih moštev iz osmih držav zasedli 7. mesto, zmagala pa je ekipa Sovjetske zveze. V posamični uvr-
medtem ko sta Ugrenovič in Robi^p
•iivutviii nu JIU vrgiviiUMV>u	-p
pila. Ekipo je vodil novomeški ue0\wt vel Jelen. Taisti kolesarji so nato v in nedeljo nastopili na dirki za veh* ep grado Metaliacommerca v Zagreb°'^ botni kriterij je dobil Sandi P*Pf‘J,f klubskim tovarišem Robičem, med10?^ je bil na nedeljski 117,5 kilometra f cestni dirki Papež drugi za Pintanc®^
da tudi to je Papežu zadostovalo z*. ho zmago na dvodnevni priredi*^-jjjjl vomeško zmagoslavje je dopolnil j pri starejših mladincih, ki je prep0* i
dobil cestno dirko in hkrati oSVtiPj
stitvi je zmagal Sovjet Tonkov, Pintarič je bil 18., Papež 19., Šebenik 39. Pagon 55.,
SMOLA ROKAVCA
BANSKA BISTRICA — Minulo nedeljo je bila v Banski Bistrici v ČSSR tradicionalna mednarodna FIM motociklistična dirka, jugoslovanski motociklistični šport na njej pa je zastopal Trebanjec Brane Rokavec. Na dirki kategorije do 125 ccm je bil po treh krogih na 9. mestu, nato je padel, vožnjo pa vseeno nadaljeval z vožnjo in na koncu pristal na 15. mestu. Za motocikliste ni počitka, že v nedeljo bo v Slavonski Požegi letošnja tretja dirka za državno prvenstvo.
SVOBODA — ELAN 3:1 (1:0)
LJUBLJANA — Nogometaši novomeškega Elana, novi člani SNL, so prejšnji teden v okviru tekmovanj II. kola za pokal NZS gostovali pri ekipi ljubljanske Svobode in izgubili z 1:3 (0:1). Edini zadetek za Novomeščane je dosegel Kostrevc. Elanovce je hujšega poraza rešil odlični vratar Miloš Rus.
skupno zmago pred klubskim tov Kranjcem.
In medtem ko so se kandidati	D
vožnjo potili v Zagrebu, so se nastop v posamični dirki borili v A Razveseljuje predvsem dobra	V
Razveseljuje preti vsem ooora ka Glivarja, ki je bil tudi naš najbo lesar. Na 170 kilometrov dolg1 ^t> cestni dirki je namreč zasedel tretJ® gvf s 26 sekundami zaostanka za z(n , itt5 cem Hicklom iz Zahodne Nemčiji pa je bil Glivar tudi v skupnem s«5 cestne in kriterijske dirke.

USPEH VENETA
IZLAKE - V počastitev ob^fc praznika Zagorje je tamkajšnjih
klub organiziral tradicionalni 2M
Izlakah. Nastopilo je 22 članov,
15 pionirjev in pionirk. "	“
ca in 15 pionirjev in pionirk J jjr1 konkurenci je zmagal Zalokar(R° ;jji/ bovlje) s 6 točkami, Bajde (R _ «gvi*^
zbral 4,5 in bil četrti, z enakim rl ^(|i točk pa je bil Mesojedec (ŠK M*l»' & cen) peti. V pionirski konkurenc* ničan Vene zbral 4 točke in b'1.^ tretji, s enakim številom točk tok Blas (prav tako ŠK Milan < četrt,.	)V
*
ja določen čas
V Beitu je tru delovne site že začel kazati svojo ;________podobo_______________
ČRNOMELJ — Tukajšnji Belt iz-v^ta kar 70 odst. proizvodnje, največ vNDR, Italijo in Francijo. Na tuji trg ?° * usmerili predvsem zato, ker ima-. j® Zagotovljena plačila, kar pa za do-, *** kupce ne velja. Že nekateri nji-! p, vol>ki kupci iz Slovenije so tako ne 'kvidni, da bi bilo za marsikatere-bolje, da gre v stečaj. V tovarnah iz 1 j Z*1 rePublik, ki kupujejo njihove “Uelke, pa so težave še večje.
° toreJv *zvoz> četudi na račun ni-Jin cen, saj je pravni sistem pri nas na ko majavih nogah, da nikoli ne vedo, ^1 bodo lahko izterjali denar od dolžni-
ratT ' paTm t0 2X uspei so plačila žabi inflacije že povsem razvrednotena, v ?.Pa so se v Beitu odločili, da tako na iiko ugriznejo v izvozno jabolko, so s m korali sprejeti tudi to, da prihajajo mu ■ La 11 tuJ'ne mesečno in ne na daljši ■n da so tudi roki izdelave kratki. To (UjP0IJleni, da lahko proizvodnjo načr-
liiv ° • 23 me$ec naprej in da so zmog-"sti mj
°v, pr z nadi
®ah, s pomočjo kooperantov, ki
[jivosti marsikdaj. Uiitko-
zlasti pri obdelavi
jejo ^v> Prezasedene. Ta ozka grla rešu-
J z nadurnim delom, z delom v več njnah, s pomočjo kooperantov, W drvi . 0 ^ar odst. ulitkov, in tudi /"batnim zaposlovanjem. A le za dolo-
dn li’ }cer — kot že rečeno — ne ve-ttesece na k°do naro<"da ^~z ne^aJ
“J‘11 ’etos sprejeli na delo v ?.V. in nižjo stopnjo izobrazbe, so na?S j' 23 ^°*°čen čas. To je tudi edini za da. °b sedanji negotovosti za delo tivl .'J° normalno poslovanje kolek-m ’.ycer bi se, ob morebitnem po-drnvli,anjU naroCil. nujno srečali s ka-• za tnSKlrn',težavami. Če se ne bi odločili je s' Val; korak, bi zagotovo manj zaposlo-J*® v- ’ Je tveganje, da bi delavci v to-e" iS- °stali brez dela’ Preveliko. Z , jsim zaposlovanjem pa bi seveda še J obremenjevali že zaposlene.
cev	^ P° Poteku šestih mese-
DoHailUibl 1 de*°’ ampak jim ga bodo r*kllšali. Ob službo bodo le slabi de-
bo tna tem pa za^ne kazati svojo podo-zadn,^1	de*ov.ne sile, o katerem se
naredi ve*‘*co 8ovon' a malo
M. BEZEK-JAKŠE
Slovenija
Moja dežela.
BO TOKRAT VRTANJE USPEŠNO? — V Trnovcu pri Metliki delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane od konca julija vsak dan po 24 ur vrtajo v globino, da bi morda našli vodo. V metliški občini že tretje leto iščejo vodo. V dosedanjih vrtinah je sicer bila sled vode, a so bile količine premajhne za izkoriščanje. Vrtanje pri Trnovcu je letos prvo, načrtujejo pa še dve. Geologi pričakujejo, da bodo našli vodo v dolomitnem sloju in prav pri Trnovcu je obrobje tega sloja. Če bodo tu raziskave uspešne, bodo šli vrtat tudi višje, saj bi radi našli vodne vire za napajanje vasi v krajevni skupnosti Jugotje. Geologi predvidevajo, da bodo morali v Trnovcu zvrtati najmanj 150 metrov v globino. Denar za to raziskovanje gre iz vodnega prispevka, 10 odst. pa bo prispevala tudi metliška komunalna skupnost. (Foto: M. B.-J.)
do-zan-ren-ko* sto kaj-.di u in
i
ta*-
žad
/a»'
ate-
:tni-
tf
iti
Ao-čsta oio-ri z*
i*
etn-
,nk»
.da)
ivio
’)iJ
ti
p
»a;
ti
ti
flko'
ta#
i
sbr
2l.6
t
VEČ IZGUBE KOT AKUMULACIJE
KOČEVJE — Po še ne dokončnih uradnih podatkih SDK je imelo kočevsko gospodarstvo v prvem polletju letos 56,7 milijarde din izgube in 30,8 milijarde din akumulacije. Največji izgubar je Itas (37,8 milijarde), poleg tega pa so imeli izgubo še Kmetijsko gospodarstvo, Kočevski tisk, Elektro, LIK, Tri-kon, Oprema in Varnost. Akumulacije pa je imel največ Melamin (12,5 milijarde), nato pa še Inkop, Avto in Gozdno gospodarstvo ter nekateri manjši.
SOLIDARNOST ZE PORABLJENA
KOČEVJE — Sredstva solidarnosti stanovanjske skupnosti Kočevje za letos so v glavnem že porabljena, in sicer največ za gradnjo kadrovskih stanovanj v Osilnici in nakup dveh stanovanj v Kočevju pa še za asfaltiranje v Kajuhovem naselju v Kočevju, za nakup in postavitev montažne hiše za Rome v Zeljnah, za izdelavo načrtov za povezavo toplovoda do Tesarske ulice in za sofinanciranje parkirišča pri Nami.


de11
£
'K
i09
$
skrf
ti $:
* i
$ i &
ž
I
i
n
8
i
i
$
I
$
8
I
&
8
8
&
i
i
OPEKARNA - RUDNIK BREŽICE
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
k

■ \			T"T\	
	'	rn	-TV!> V-T	
				
				
	f-			M
Kj	i	1		
ti
4
iti
%
1
1
I
1
sIL KATNI FASADNI BLOK 4/1 SILIKATNI FASADNI ZIDAK 1/1 g^RVNI FASADNI ZIDAK 1/1
CEPLJEN zidak v ploščice dolžina - ŠIRINA - DEBELINA
CENA DIN/KOS BREZ PROMETNEGA DAVKA
23.891
6.494
9.064
CENA
DIN/m2
i
I *
%
%
iti
250
250
250
250
250
250
290
190
X	66	X	20 mm
X	65	X	30 mm
X	65	X	40 mm
X	65	X	60 mm
X	65	X	80 mm
X	120	X	33 mm
X	140	X	40 mm
X	140	X	36 mm
127.075
131.415
170.531
251.321
341.062
238.323
253.490
265.735
I
1
f
V ceni je zaračunana inštruktaža ‘Minimalno naročilo 10 palet.
in dostava na dom do 150 km za
-‘uuaiuu 1 Idi wLl KI 1U
se izdelke nudimo tudi v barvah!
gotovinsko in avansno plačilo odobravamo kupcem 25% popusta, -a virmanska plačila pa 20% popusta.
Zahtevajte informacije ir. prospekte v industrijski prodajalni tovarne P° telefonu 0608/61-798, 61-222.
ti
i
i
ŠS
i
1
Si:
I
I
I
V.\
I
I
S*
.•Iv
S:--
i
m
m
m
•v.-
8
1
••s:
•:S
i®
Si
:S
••V.
s:
i
I
s
iS
.‘.V
0
vi*
Ivi'
Mv
,.v.;
.:i;y
UMRL JE AKADEMIK FILIP KUMBATOVIČ
LJUBLJANA — Prejšnji teden se je tu iztekla življenjska pot akademiku, pisatelju, kritiku in teatrologu Filipu Kumbatoviču, ki je bil znan tudi pod psevdonimom Filip Kalan. Rojenje bil leta 1910 v avstrijskem Gradcu, v Ljubljani pa je študiral arhitekturo in potem do 2. svetovne vojne predaval na ljubljanski tehniški fakulteti. Bilje aktivist OF, prestal italijanske zapore, od jeseni 1943 pa nosil partizansko uniformo. Postal je ravnatelj SNG na osvobojenem ozemlju v Beli krajini, po vojni pa je bil resni profesor na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je predaval zgodovino evropskega gledališča. Za člana SAZU je bil izvoljen leta 1981. V glavnem seje posvečal gledališču in postal strokovnjak z mednarodnim ugledom, ukvarjal pa seje tudi z literarno zgodovino in urednikovanjem ter pisal prozo.
SPOMLADI NOVI TELEFONI
RIBNICA — Na območju KS Ribnica bodo v naslednjem obdobju znatno izboljšali telefonsko infrastrukturo, saj bo 800 novih telefonskih naročnikov v doglednem času dobilo telefonske priključke. Vsi prijavljeni morajo do 12. avgusta vplačati 4.242.000 din, medtem ko bodo minimalni ostanek potrebnih sredstev za telefon plačali ob napeljavi telefonskega priključka. V Ribnici so prek polovice stvarne vrednosti nove investicije financirale krajevna skupnost iz samoprispevka, od 1. januarja 1989 do zdaj okrog 65 starih milijard, in delovne organizacije, in sicer po posebnem dogovoru. Potrebno je poudariti, da bo z dokončanjem centrale v Ribnici za 2.000 številk, precej popravljen »vozel« v ribniškem telefonskem prometu. Slednji je zlasti v dopoldanskem času otežen. Nova centrala bi morala biti nared do konca leta, medtem ko naj bi telefoni pri novih naročnikih zazvonili spomladi prihodnje leto. Naj dodamo, da se za telefone prijavljajo novi interesenti.
M. G-č
V Ribnici poslej body building klub
24-letni Boris Žulj se je odločil za novost
RIBNICA — Pristaši bodv building športa bodo tudi v Ribnici prišli na svoj račun. 24-letni Boris Žulj, kije bil med ustanovitelji body building kluba v Ljubljani, se je namreč sedaj odločil, da bo z delom nadaljeval prav v Ribnici. Te dni že potekajo zaključna dela pri preureditvi nekdanje Zuljeve gostilne za potrebe nove dejavnosti.
»Nova zakonska ureditev je naposled dala možnost, da z znancem ustanoviva mešano podjetje, v katerem bom jaz vodil body building klub. Upam, da bomo mlade uspeli pritegniti s to novostjo, saj gre za v svetu vse popularnejšo športno zvrst,« govori Boris Žulj, ki že nestrpno čaka dan, ko bo okoli 82 kvadratnih metrov novih prostorov sprejelo prve goste.
Body building je šport za mlade in stare, njegova vloga je ne le pri oblikovanju skladnega telesa, ampak tudi pri izgubi odvečnih kilogramov, pri pridobivanju fizične kondicije, mišic itd. Boris Žulj ima v ta namen kar 13 različnih aparatur in pripomočkov, če bo potrebno, pa bo njihovo število še povečal.
ŠE JE MOČ PODPISATI LISTINO
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini bodo še ves avgust zbirali podpise za Temeljno listino Slovenije, tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih. Tisti, ki želijo podpisati listino, a tega še niso storili, lahko v delovni organizaciji poiščejo predsednika osnovne organizacije sindikata, v krajevni skupnosti pa predsednika vaškega odbora. Moč pa jo je podpisati tudi na občinski konferenci SŽDL. Do začetka avgusta so v občini zbrali okrog 4.500 podpisov, kar je po ocenah sekretarja občinske konference Socialistične zveze razmeroma veliko glede na to, da je v občini 13.000 volilcev in daje sedaj čas dopustov in delo na polju. Posebej dobro so se pri podpisovanju odrezali v Dragatušu, kjer so poskrbeli tudi za dobro organizacijo s pomočjo vaških odborov.
V MUHARJENJU ZMAGAL A. URH
FARA — V soboto, 12. avgusta, je bilo v okviru ribiške družine Kočevje tekmovanje v muhaijenju na Kolpi pri Fari, združeno z družabnim srečanjem ribičev in njihovih družinskih članov. Ob sicer lepem vremenu in razmeroma skromni udeležbi seje tekmovanja udeležilo 12 ribičev. Zmagal je Alojh Urh (sekcija Rinža-jezero) z doseženimi 880 točkami, drugo mesto je zasedel Ivan Klun (sekcija Kolpa-Fara; 840 točk), tretje pa Franc Poje (sekcija Kolpa — Fara; 530 točk).
MLADOLETNIKA
IZSILJEVALA
KOČEVJE — Dva mladoletna Roma, stara 16 in 17 let, sta 9. avgusta zvečer pred kočevskim kinom izsiljevala denar od 20-letnega Ž. V. Ta jima denaija ni hotel dati, zato sta ga večkrat udarila s pestjo po obrazu. Miličniki soju prijavili sodniku za prekrške.
UDARIL MILIČNIKA
KOČEVJE — Zaradi poizkusa preprečitve uradni osebi uradnega dejanja je postaja milice Kočevje prijavila javnemu tožilstvu njihovega »starega znanca« H. V. iz Šalke vasi. 9. avgusta ob 21.40 je namreč občanka iz Šalke vasi obvestila postajo milice v Kočevju, da je H. V. snel z njenega vozička obe kolesi in odšel proti domu. Miličnik je dohitel H. V. pri nekdanji rudniški separaciji in ga pozval, naj mu da kolesi, ki ju je nosil na 3 m dolgi lati, debeline 6x5 cm. H. V. pa je v odgovor udaril miličnika z lato po glavi. Miličnik je bojeviteža vseeno obvladal.
Predsednik je postal fotograf
V Ribnici nov fotografski atelje — Tone Prus vselej rad fotografiral
RIBNICA — Tretja ribniška fotografska delavnica, katere lastnik je Tone Prus iz Prigorice, ki mu je delo v ateljeju popoldanska obrt, je primer, da brez zdrave konkurence danes ne gre in da imajo od tega največjo korist občani. Sodobno opremljen atelje s sodobno fotografsko opremo, v katerem bodo ljudem na voljo storitve v črno-beli in barvni tehniki, so prava vaba za občane.
Tone Prus je v atelje, kije v bivši Vr-varjevi hiši v Hrovači 18, vložil precej denaija. Za ta posel se je odločil največ zato, ker ga fotografija zanima že od malih nog in je v njej naše! zadovoljstvo, kajpak pa je pri tem mislil tudi na zaslužek. Za ta kratek zapis je gotovo primerno povedati, da je Tone odšel med fotografe naravnost s funkcije predsednika občinskega sindikalnega sveta. Na vprašanje, zakaj, odgovarja Tone Prus zelo kratko: »Vidite, v kakšnih časih živimo.«
Tone fotografira v ateljeju, poleg tega pa dela tudi na terenu. Ža začetek bo enkrat mesečno obiskoval sodražiško območje, tja pa bo šel večkrat, če bo več dela. Opravlja tudi storitve za šole, vrtce in druge ustanove. Pii njem bo moč naročiti slike, kdor ima raje diapozitive, pa bo lahko naročil tudi te.
M. GLAVONJIČ
OSEMKRAT VEČJE NADOMESTILO
NOVO MESTO — Na zadnji seji občinske skupščine pred poletnimi počitnicami je bil sprejet tudi sklep o spremembi točkovne vrednosti za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za letošnje leto, ki skoraj ni upošteval divjajoče letošnje inflacije. Točkovna vrednost se je upoštevaje predvideno inflacijo, povečala za stanovanja, stanovanjske in počitniške hiše ter objekte družbenih dejavnosti z 0,15 na 1,25 točke, za ostale objekte z 0,30 na 2,5 točke. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se je za povprečno 150 m2 veliko hišo povečalo z 62.100 na 519.760 dinarjev, za 53 m2 veliko družbeno stanovanje pa z 21.820 na 182.620 dinarjev. Na ta račun bo sklad letos zbral za dobrih 9 milijard več od prvotnega načrta, kar sploh ni veliko glede na velike obveznosti do trenutnih novomeških investicij.
L
		”	~—n
|			J <1
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
zbira interesente za nakup
POSLOVNO TRGOVSKEGA CENTRA Z GARAŽNO HIŠO V KAREJU L NA NOVEM TRGU V NOVEM MESTU
1. BLAGOVNICA:
—	klet
—	etaža A
—	etaža B
—	etaža C
—	etaža D
2. POSLOVNI OBJEKT B:
1735,05 m2	(lokali za	—klet
1515,70 m2	trgovsko,	—	etaža A
1525,85 m2	storitveno in	— etaža 3
1322,45 m2	poslovno	—	etaža C
377,90 m2	dejavnost)
1206,55 m2 679,65 m2 820,25 m2 1336,30 m2 etaža D 1392,30 m2
SKUPAJ NETO POVRŠINA:	7476,95 m
3. GARAŽNA HIŠA (dve etaži
SKUPAJ NETO POVRŠINA:	5435,05 m
336 parkirnih prostorov)
GARAŽNA HIŠA PODZEMNI PARKIRNI PROSTORI
INFORMACIJE: GIP PIONIR, Renejev drevored 37,	68000 NOVO MESTO
tel.: (068) 21-826, 23-686 telex: 35710 yu pionir teleta*: 068 23-213
2087) 17. avgusta 1989
DOLENJSKI LIST
11 TEM TFnNII lfAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — ¥ icm icunu VHd^HNimA PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 17. avgusta — Vojko Petek, 18. avgusta — Helena Sobota, 19. avgusta — Marijan Nedelja, 20. avgusta — Bernard Ponedeljek, 21. avgusta — Ivana Torek, 22. avgusta — Timotej Sreda, 23. avgusta — Rozalija
LUNINE MENE
17. avgusta ob 4.07 — ščip
23. avgusta ob 19.40 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 18. in 19. 8. (ob 20. uri) ameriška vojna komedija M.A.S.H. 18. in 19. 8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Plavi angel. 20. (ob 18. in 20. uri) <n 21. 8. (ob 20. uri) ameriški akcijski filnt Operacija Šimpanz. 22. 8. (ob 20. uri) angleški satirični film Rada se te spominjam.
ČRNOMELJ: 18. 8. (ob 21. uri) ameriški film Umri pokončno. 18. 8.
(ob 21. uri) ameriški akcijski film Komanda Leopard. 20. 8. (ob 21. uri) ameriški erotični film Bordelo — hiša vzhajajočega sonca. 22. 8. (ob 21. uri) ameriški erotični film Začetnica v hiši ljubezni.
KRŠKO: 11.8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Seks med delovnim časom. 20. 8. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Rdeče žarenje.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 18. do 20.8. (ob 19. uri) ameriški grozljivi film Moj sosedje vampir. Od 21. do 23. 8. (ob 19. uri) ameriški film Highlander.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 17. 8. (ob 10. uri) ameriška komedija Vozniško dovoljenje ter (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski grozljivi film Avto cesta strahu. Od 18. do 20. (ob 18. in 20. uri) ter 22.8.Job 10. uri) ameriška super komedija Sola za stevardese. Od 18. do 20. 8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Debbie osvaja Dallas. 21. in 22. 8. (ob 18. in 20.15) ameriški pustolovski film 077: Dih smrti.

službo dobi
TRGOVKO zaposlim honorarno. Šifra: »TRGOVKA«. (2788-SD-33) PEKARNA v Novem mestu zaposli KV peka. Ugodni delovni čas in OD. Prijave pod šifro: »PEKARNA AJDA«. (2792-SD-33)
V gostinskem lokalu v okolici Novega mesta honorarno zaposlimo dekle v popoldanskem času. Informacije na tel. 43-748 (popoldan).
službo išče
IŠČEM kakršnokoli honorarno zaposlitev, lahko tudi na domu. Imam vozniško dovoljenje B, C, E kategorije in veliko prostega časa. Naslov v upravi lista. (2821-SI-33)
stanovanja
STANOVANJE v Noveir mestu ali njeni okolici (do 15 km) išče za določen čas mlada družina. Tel. (061) 614-282. (2747-ST-33)
DVOSOBNO STANOVANJE (56 m2) prodam. Ponudbe pod šifro: »SEVNICA«. (P33-23MO)
motorna vozila
PRODAM R4 GTL, letnik 1984 in CAMCORDER SONY 8 mm. Tel. 25-115 (popoldan).
ZASTAVO 750, 1977, prodam. Tel. 57-145. (2745-MV-33)
Z101 GTL 55, letnik 1984, v odličnem stanju, in APN 6 prodam. Tel. 42-487. (2761-MV-33)
BAGGY, registriran do julija 1990, ugodno prodam. Jaklič, Gabije 140, tel. 22-798. (2701-MV-33)
Z 750, varilni aparat, avtoradio in spo-ljeije za golf prodam. Šiler, Golobinjek 1 a, Mirna peč. (2758-MV-33)
R 4 GTL, letnik 1985, prodam. Tel. (0608) 88-848. (2820-MV-33)
Z 750, letnik 1978, registrirano do apri-. la, prodam. Silvo Kobe, Vrhe pri Dclžu 10, Novo mesto. (P33-52MO)
126 P, letnik 1978, registriran do aprila 1990, prodam. Jože Vaupič, Šmarješke Toplice 95. (2802-MV-33)
R 4, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. 27-739. (2808-MV-33)
Jugo Koral 45, letnik 1988, prodam. Tel. 25-545. (P33-53MO)
126 PGL, letnik november 1986, prevoženih P000 km, in golf, letnik 1986, diesel, prevoženih 47000 km, prodam. Jože Zakrajšek, Dol. Ponikve 10, Trebnje, tel. 44-668. (P33-54MO) ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Andrej Kovačič, Vrh 10,68310 Škocjan. (2822-MV-33)
126 P, letnik 1980, prodam. Telefon
25-	952. (2807-MV-33)
FIAT ritmo — diesel in vespo prodam. Tel. (068) 26-378. (2810-MV-33) FIAT 126 P, letnik 1986, prodam. Tel.
26-	098. (P33-39MO)
12* P, letnik 1987, prodam. Tel. 49-475. (P33-40MO)
Z 101 (65 KS), letnik 1979, prodam. Tel. 22-019, popoldne. (P33-41MO)
Z 750, letnik 1980, prodam. Tel. (068) 22460. (P3342MO)
NOVO motorno kolo TOMOS BT 50 S in novo športno kolo ugodno prodam. Alojz Može, Vel. Brusnice 31, tel. 22-283, dopoldne. (F33-50MO)
126 P, letnik 1983, december in kravo staro 5 let, prodam. Zupančič 8, Drganja sela pri Straži. (2803-MV-33)
Z 750, karoserija 1. 1977, motor 1. 1979, dobro ohranjeno, prodam. Ogulin, Regrča vas 1, Novo mesto. Informacije zvečer. (2767-MV-33)
OPEL KADET, letnik 1975, registriran do junija 1990, in več koles različnih velikosti poceni prodam. Tel. 23-529, od 7. do 8. ure zjutraj. (2768-MV-33)
Z 750, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Jakše, Jurka vas 28, Straža. (2769-MV-35)
Z 750, zelo ohranjeno in registrirano, ter ATX 50, letnik 1987, prevoženih 2500 km, ugodno prodam. Tel. 84-647. (2770-MV-33)
Z 101 GTL, letnik 1985, prodam za 4300 DEM. Tel. 84-825. (2771-MV-33) R 4, letnik 1987, prodam. Zvone Uc-man, Mali Slatnik 28, tel. 22469. (2772-MV-33)
DIANO, letnik 1977, prodam. Alojz Šercelj, Gregorčeva ulica 4, Dolenjske Toplice. (2773-MV-33)
GOLF GL diesel, letnik 1984, bele barve, registriran do junija 1990, prodam. Marko Abolnar, Adamičeva 29, 68000 Novo mesto, tel. 21-002, popoldne. (ček-MV-33)
Z 126vP, letnik 1987, prodam. Ivan Gričar, Štravberk 6, Otočec. (2774-MV-33)
126 PGL, letnik 1986, prodam. Golob, tel. (0608) 88-847. (P33-1MO)
Z 128 GX, letnik 1987/11, prodam. Tel. 24-971. (P334MO)
126 P, 1985/11, dobro ohranjen, ugodno prodam. Deželan, Zagrad 19, Škocjan. (P33-5MO)
LADO KARAVAN, letnik 1986, zelo ugodno prodam. Tel. 26-678. (P33-22MO)
Z 128, letnik julij 1986, 25000 km, in yugo 45, april 1987, 30000 km, ugodno prodam. Tel. (068) 84-318. (2781-MV-33)
126 P, letnik 1987, prodam. Kumer, Daljni vrh 19, Novo mesto. (P33-20MO) ZASTAVO lOlcomfort, letnik 1981, in »pant« žago domače izdelave prodam. Setina, tel. 25-112. (2783-MV-33) ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Tel. (068)
27-377. (ček-MV-33)
TOMOS 15 SCL in glasbeni stolp Matsu prodam. Potočar, Trška gora 75 (nad gostilno Pugelj). (2789-MV-33)
Z 101, letnik 1980, rdeče barve, prodam. Jakše, Boričevo 6, Novo mesto. (P33-30MO)
R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. 26421, popoldne. (2790-MV-33)
Z 101 GTL 55, letnik 1983, ugodno prodam. Tet. 26-517, od 19. do 20. ure. (2793-MV-33)
KADETT, letnik 1974, ali JUGO, letrik 1977, prodam. Telefon 26-970, popoldne. (2794-MV-33)
Z 750,1979, prodam. Blažič, Brusnice 80. (2796-MV-33)
126 P, letnik 1978, odlično ohranjen, prodam. Tel. 25-747 ali 23-611.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DiC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindlč-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 6.000 din, naročnina za 2. polletje 150.000 din; za delovne in družbene organizacije 320.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 150.000 din, na prvi ali zadnji strani 300.000 din; za razpise, licitacije ipd. 170.000 din. Mali oglasi do deset besed 120.000 din, vsaka nadaljnja beseda 12.000 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne piačuje temeljni davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo I 'mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
LADO 1200 karavan, letnik 1984, bočno koso za traktor Porsche (24 KS) in kosilnico Alpina prodam. Tel. 20-330. (P33-6MO)
Z 101 GTL 55, letnik 1985, registrirano do junija 1990, in moped Tomos av-tomatik, letnik 1985, prodam. Metelko, Ljubljanska 14, Novo mesto. (P33-7MO) OŠEBNI AVTO HONDA prelude in simco 1307 GLF prodam. Tel. 51-515. (P33-8MO)
Z 101 comfort, letnik 1981, prodam. Tel. 57-154. (P33-9MO)
GOLF JGL, letnik november 1980, prodam. Branko Grubar, Polhovica 1, Šentjernej, tel. 42-805. (P33-11MO)
Z 750 special, obnovljeno, letnik 1979, registrirano do konca marca 1990, prodam. Jože Avbar, Dol. Ponikve 33, Trebnje. (P33-12MO)
Z 101 skala, letnik 1988, zelo ugodno prodam. Tel. (0608) 81-996, pc 16. uri. (P33-24MO)
APN 6, star dve leti, prodam. Tel. 57-147. (P33-25MO)
LADO SAMARO, letnik 1987, prodam ali menjam za starejši avto. Informacije na tel. 27-841, popoldne. (2780-MV-33)
Z 126 PGL, letnik 1989, nov, prodam. Anica Krevelj, Dunaj 5, Krško, tel. (0608) 33-910. (P33-13MO)
JUGO 1,1 GX, januar 1988, prodam. Tel. 42-096. (P33-19MO)
R 4 GTL, avgust 1987, 18000 km, prodam. Tel. 24-285. (P33-15MO)
R 4 TLS, letnik 1978, karamboliran, registriran do aprila, ugodno prodam. Lahko tudi po delih. Informacije na tel. 26-959 ali 21-209 pri Marjanu Hrastarju. (2785-MV-33)
126-PGL, letnik 87, prodam. Košale Marija, Potočna vas 23/a NM. (P-33-57MO)
Z 750, letnik 1976, prodam. Informacije na tel. 49-582, popoldne. (2813-MV-33)
ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Silva Hrovatič, Koroška vas 17, Novo mesto. (281 l-MV-33)
AVTOMATIK A 3 ML, letnik 1987, ugodno prodam. Darko Pucelj, Dobruška vas 15, Škocjan. (P33-36MO)
JUGO 45 AX, april 1988, prodam. Telefon 42-906. (ček-MV-33)
GOLF JGLD, prva registracija 3/1984, 58000 km, prodam. Tel. 25-863. (2798-MV-33)
BT 50, 1.600 km, prodam ali zamenjam za avtomatik z doplačilom. Tel. 52-712. (P33-33MO)
Z 101 GTL, letnik 1986, in zidne obloge, 130 m2, ugodno prodam. Gor. Ka-mence 23, Novo mesto. (P33-22MO)
Z 101, letnik junij 1989, zelo ugodno prodam. Tel. 24-638, 21-826 int. 1400. (P33-32MO)
FIAT 126 P, letnik september 1986, prodam. Tel. 52-942. (P33-34MO) ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, prodam. Tel. 42-768. (2814-MV-33) ZASTAVO 101 GTL 55 prodam. Tel. 22-789. (2800-MV-33)
126 P, letnik 1986, registrirano do maja 1990, in hondo CRX, letnik 1985, prodam. Tel. 25-580. (P33-21MO)
ATX, 90 cm3, dodatno opremljen, za 2000 DEM in avtomatik prodam. Tel. 28-635. (ček-MV-33)
TORI kros prodam za 7 M. Sebastjan Šušterič, Šmaijeta 11 b. (2801-MV-33) ZASTAVO 750, letnik 1981, prevoženih 33000 km, prodam. Ogled popoldne v Šmihelu 35, Novo mesto. (2805-MV-33)
GOLF diesel, letnik 1984, prodam. Tel. 24-996. (P33-43MO)
Z 101, letnik 1976, registrirano do januarja, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 26-380. (P33-44MO)
VW passat, letnik 1973, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. (0608) 31-378, po 20. uri. (P33-45MO)
JUGO 45, dobro ohranjen, letnik 1985, prodam. Cimermančič, Juma vas 6, Novo mesto. (P33-46MO)
NUJNO prodam avto UNO 45, letnik 1987, odlično ohranjen. Cena ugodna. Tel. (0608) 81-569. (P33-47MO)
AVTO VETERANA mercedes 190-D, letnik 1961, s pomično streho, registriran do avgusta 1990, prodam. Tel. (068) 52-181, v večerih urah. (P33-48MO)
Z 101, letnik 1977, prodam. Dušan Može, Dol. Lakovnice 11, Novo mesto, tel. 43-644. (P33-49MO)
MOSKVIČ 1,5 SL, star dve leti, prodam. Tel. 44-224, dopoldne. (P33-3MO)
prodam
Prodam FIT stikalo 25A, novo 10% ceneje, ter gumo SAVA 135\13 novo. Tel. 26-416 (zvečer).
ŠIVALNI STROJ Overlock Singer, Overlock Union special — dvoigelni, stroj Pfaff prodam. Marija Kostelec, Bere-ča vas 13 a, Suhor. (275l-PR-33)
POD prodam. Franc Mavsar, Mali Lipovec 6, Dvor. (2750-PR-33) PRODAM otroški voziček. Tel.: 068/28-764.
PODSTREŠNO OKNO 78 x 140
prodam na tri obroke. Tel. (0608) 34-917 po 20. uri. (P33-31 MO)
BARVNI TV Gorenje ugodno oro-dam. Tel. (068) 24-945. (2816-PR-33) HRASTOVE PLOHE, kueperbusch, skoraj nov, in samsko kozo prodam. Tel. 85-921. (P33-55 MO)
BARVNI TV Nordmende in video pla-jer Orion prodam. Gorenc, Velike Brusnice 2, 68321 Brusnice. (2799-PR-33) NOTRANJA in balkonska vrata, okno in ograjo za stopnice ugodno prodam. Tel. 27-165. (2805-PR-33)
GLOBOK otroški voziček Tribuna in posteljico z jogijem prodam. Tel. (068) 22-611. (2809-PR-33)
SPALNICO Anita in dva pograda prodam. Tel. 26-647. (P33-37 MO) STREŠNO OPEKO Kikinda, 800 kosov, rabljeno, prodamo po ugodni ceni. Daniel Žučak, Koštialova 42, Novo mesto, tel. (068) 21-539. (P33-38 MO) STREŠNO OPEKO betonsko, 2500 kosov, takoj prodam. Janko Hrovat, Mi-
rana Jarca 10, Novo mesto, tel. 25-870. (P33-56 MO)
TELEVIZOR Gorenje, čmobeii, malo rabljen, ugodno prodam. Tel. 26-706, cel dan. (P33-20MO)
RAČUNALNIK ATARI 520 STM, disk SF 314, monitor SM 124, posamezno ali komplet, prodam. Jože, tel. 58-284, po 18. uri. (P33-16MO)
VINO — šmarnico — prodam. Rudolf Kotar, Velika Loka 19. (2765-PR-33) KNJIGE za 3. letnik pedagoške prodam. Tel. 22-020. (P33-10MO) PRODAM novo žago Husqvarna 61, rabljen pralni stroj, mlin za grozdje. Tel. 24-545. (2776-PR-33)
ADRIO 300 za 3 osebe prodam. Tel. (0608) 32-643. (P33-29MO)
BARVNI televizor Iskra, star dve leti, ugodno prodam. Informacije po telefonu 27-617, do 19. ure. (P33-28MO) STRUŽNICO univerzalno, letnik 1982 0160 x 680, malo rabljeno, prodam. Tel. (0608) 81-996, po 16. uri. (P33-24MO) PRODAM stroje za izdelavo betonskih kvadrov, za brušenje teraca in izdelavo betonske opeke na vibriranje s 400 pla-tami. Franc Novak, Radovlja 35, 68220 Šmarješke Toplice. (2781-PR-33)
3200 kosov strešne opeke Kikinda 333 prodam. Tel. (0608) 69-200. (P33-26MO) KOMBINIRAN italijanski otroški voziček in športni otroški voziček prodam. Tel. 26-961, po 20. uri. (P33-27MO) PRODAM surf tornado z dvema ja-droma in trapezom ter platišča za golfa. Tel. 26-049. (ček-PR-33) VIDEOREKORDER Goldstar in računalnik Comodore C-64 ugodno prodam. Strmole, tel. (068) 47-258, 23-307. (2795-PR-33)
kupim
ZA ŠKODO 110 LS kupim vsa štiri vrata in prednji desni blatnik. Jože Lavrič, Stare žage, Dol. Toplice, tel. (068) 65-671. (2782-MV-33)
FOTOAPARAT LEICA, razglednice do leta 1945 in predvojni radio kupim. Tel. (0608) 61-084. (2819-KU-33)
posest
HIŠO v Novem mestu (220 m2), vseljivo, prodam. Juvane, Mala Cikava 9. (2748-PO-33)
HIŠO z lokalom v centru Črnomlja (200 m2) prodam. Tel. (068) 58-130. (2753-PO-34)
HIŠO, kozolec, hleve, njive, gozd, pri Sevnici, prodam. Tel. (041) 155-205. (2756-PO-33)
TRAVNIK na Vrhovem pri Tolstem vrhu, v izmeri 0,5 ha, prodam. Dostop je asfaltiran. Gorenc, Vel. Brusnice 2, Brusnice. (2799-PO-33)
VINOGRAD (750 trt), sončna lega, z nedokončano zidanico, v okolici Krškega, prodam. Tel. (0608) 33-759, dopoldne. (P33-18MO)
HIŠO v Šaridi pri Pulju prodam. Informacije po telefonu (052) 27-251, od 12. ure dalje. (2791-PO-33)
kmetijski stroji
ENOREDNI izkopalnik krompiija Hmezad in obračalnik pajek Fahr ugodno prodam. Drago Kosovan, Mali Podlog 16, Leskovec, tel. (0608) 75-738. (P33-2MO)
TRAKTOR torpedo 48, nov, ugodno prodam. Ciril Zajc, Mekinje nad Štično 15, Ivančna Gorica. (P33-14MO) IZKOPAČ krompiija prodam. Tel. 84-872. (2786-KS-33)
TRAKTOR IMT 533, dobro ohranjen, prodam. Jože Makovec, Dol. Dol 15, Škogan. (2778-KS-33)
TRAKTOR Ursus 335 s koso, letnik 1975, enoosno prikolico, plug IMT 755, trodelne brane, prodam. Franc Novak, Radovlja 35, 68220 Šmarješke Toplice. (2781-KS-33)
MOTOKULTIVATOR Honda — mio standard F-Y 600 s tremi priključki (freza, grebenska in rotacijska kosilnica) in tomos APN 7 prodam. Pincolič, Avguštine 12, Kostanjevica na Krki. Ogled popoldne. (2746-KS-33)
SILOKOMBAJN — nemški, škropilnico Stihi, mlin za jabolka in šrotar za žito prodam. Tel. 65-140. (2759-KS-33) NOVO uvoženo rotacijsko kosilnico prodam. Tel. 27-808. (2797-KS-33) KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno, prodam. Andrej Jalovec, Malo Mraševo 8, Podbočje, tel. (0608) 60-158. (P33-35MO)
OBRAČALNIK tajfun 220, dobro ohranjen, prodam. Alojz Pucelj, Dobruška vas 15, Škocjan. (P33-36MO)
preklici
OPOZARJAM SLAVO KONDA,
Danila Bučarja 12, Novo mesto, da preneha širiti neresnične izjave zoper ANTONA KONDA, Škocjan 46.
obvestila
GOSTILNA ROGELJ, Rdeči Kal, vabi v nedeljo, 20. avgusta, na vrtno veselico. Igra ansambel Dolenjci. (2779-OB-33)
ženitne ponudbe
FANT, 40, s stanovanjem, službo, želi spoznati žensko od 30 let dalje. Šifra: »PRIJATELJA«. (2760-ŽP-33)
21. 8. 1989 praznuje
svoj osebni praznik draga mama in stara mama MARIJA PRIBANIČ. Želimo ji mnogo sreče predvsem pa zdravja vsi, ki jo imamo radi.
Komisija za delovna razmerja
Osnovne šole Vinica
razpisuje dela in naloge
RAVNATELJA
za dobo 4 let
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o osnovni šoli.
Prošnje z ustrezno dokumentacijo sprejema komisija v roku 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh.
463/33
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustil naš ata
FRANC
KRNC
iz Žabje vasi 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Še posebna zahvala velja duhovniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete pesmi in tov. Kranjčiču za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
- ..

ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče
JOŽE
MOČILNIKAR
z Rateža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za vso pomoč ter izraze sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi dr. Vodniku za zdravljenje.
Žalujoči: žena Tončka ter sinova Toni in Feliks

ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi oče, mož, stari oče, brat in stric
JANEZ NOSAN
borec XV. brigade, s Tolstega vrha 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Za vsestransko in nesebično pomoč smo se dolžni zahvaliti družinam BoziC, Masnik, Mihelčič, družinama Gorjanc in Rezki Gorjanc. Prisrčna hvala DO IMV tozd TPV oddelek avto-park, tozd Revoz, tovarni zdravil Krka, oddelek varovanja, za podarjene vence in denarno pomoč. Hvala govornikoma Francu Masniku in Ivanu Kralju za besede slovesa, ZB Brusnice, društvu upokojencev Šentjernej ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Jfm Mm
ijsiSij,
V S P O M I N
Danes mineva deset let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga mama in
stara mama
ANTONIJA NOSAN
s Tolstega vrha 15
Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate in obiskujete njen tihi dom.
Žalujoči: vsi njuni


10
DOLENJSKI UST
V času oj 5 do 10. avgusta so rodile: Vlddiinira Gorenc z Dolge Rake — Anito, Mirjana Sutej iz Semiča — Anjo, Lju-wca Mataševac z Velikega Vrha — Kru-ooslava, Martina Vovko iz Žalovič — ?njo, Berta Erman z Vel. Cirnika — jPelo, Nevenka Kimovec iz Tribuč — penijo, Matjana Plut iz Srednjega Globo-—Karmen, Mara Vardič iz Črnomlja Kato, Karmen Cesar iz Prečne—Jože-to, Amalija Plut iz Straže — Marka, Mili-j* Per iz Metlike — Uroša, Katica Miko-‘c >2 Regrče vasi — Mateja, Ivanka razvoda iz Stopič — Mateja, Bernarda ">ušič iz Dragovanje vasi — Boštjana, esna Vojnovič iz Rakovnika — Manco, jtoaca Lipar iz Šmarjeških Toplic — Ro-Marina Flajšman iz Črešnjevca pri tJstrcu — Danijela, Dragica Hočevar z rezove Rebri — Dejana, Dragica Avguš-n iz Malega Podloga — Mitja, Marta fbanekiz Stojavnic — Marijo, Damjana snnan iz Straže — Aleksandro, Helena vJrc2 Gabtja — Majo, Bernarda Med-a Sodevc - Simono, Simona Vrga iz rnomlja — Matica, Brigita Prelesnik z n ln!? — Matevža, Irma Starašinič iz Črnomlja— Spelo, Bariča Tomec iz Stare P? ~~ Majda Saje iz Orkljevca ,. **> Anica Ambrožič iz Šentjošta — |2[lco; Silva Kotnik iz Vel. Brusnic — očka, Vilma Poglavc iz Dolenjskih To-deklico, Majda Pavlič s Hriba — 'tokhco. Čestitamo!
Ja- N,0vEGA MESTA — Anica Ster-«ao iz Jerebove 3 — Uroša, Milena Ko-či .a Milke Šobar 4 — deklico. Motamo!
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 19. avgusta, bodo v Novem mestu do 19. ure, drugod pa do 17. ure, kot dežurne odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Potrošniški center Standard v Ločni
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Žužemberku: samopostrežba KZ
•	v Straži: Market Dolenjka
•	v nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna KZ na Glavnem trgu 4.
POCENI SUKNJIČ
KOČEVJE — Pred kratkim je neki kočevski»,sončnik« ukradel v Horni kar tri jakne. Te dni pa je ne-oo pred kočevsko Namo slišal tale Pogovor dveh članov »sončne upra-ve<e»Kamgreš?«—»VNamo, bom Kupil suknjič.« — »Pa če meni ene-So prinesi, če prodajalke ne bodo Pazljive«
krka
KRKA, tovarna zdravil, P-o. Novo mesto
komisija za ocenitev ODPRODAJO
razpisuje javno licitacijo, ki bo v torek, 22. 8.1989, ob 14.30 Strugi.
Odprodati želimo:
~~ rabljeno gostinsko opremo (mize, stole...)
- kombi IMV 1600, letnik
i ,1979
informacije: Vlado Radovič, tei- 21-830 ali 85-150.
465/33
ZAHVALA
V 54. letu starosti je tragično preminil
JOŽE
LAKNER
gostilničar iz Lurda pri Šentjerneju
s ,smrtl našega brata, se iskreno zahvaljujemo vsem ki so pokojnika postovali in mu pomagali, predvsem v težkih trenutkih njegovega živ-J nja, nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Po-ob na Za“va|ž 8- kaplanu in pevcem za tako ganljivo slovo na domu in Pogrebu, Crtaličem za vsestransko pomoč, sedelavcem za podarjeni nec gospodu župniku za lep in razsoden govor, molitve in lepo Pravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: brata in sestre ter ostalo sorodstvo.
VRTEC SPET DRAŽJI
NOVO MESTO — SI. avgustom so se novomeški vrtci in prispevki staršev za otroke v njih spet podražili, tokrat za 30 odst. Ekonomska cena za bivanje dojenčka v vrtcu je sedaj 2,542.000, za predšolskega otroka pa
1.788.000	dinarjev. Starši bodo plačevali za najmlajše največ 1,082.000, za večje predšolske otroke pa 894.000 dinarjev. Če otroka ni v vrtcu, odštejejo za hrano 15.030 dinarjev na dan, medtem ko celomesečne stroške za hrano, v WO računajo na 360.720 dinarjev.
V SKLADU ŠE VEČ DENARJA
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: ZCP Cestno podjetje Novo mesto (skupne službe) namesto cvetja na grob sodelavca Alojza Ušaja 170.000 din; Janez Štrbenc, Ragovska 8, Novo mesto, prispevek 200 DEM, 2.431.840 din; osnovna organizacija sindikata DIC tozd Dolenjski list, Novo mesto, namesto venca na grob mame upokojene novinarke Rie Bačer 300.000 din; stanovalci Lobe-tove ulice in Na Trate, Novo mesto, ostanek od venca za pokojnega Mirka Modica
320.000	din. Namesto vencev na grob Andreji Bačar 5.555.500 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
POTREBNA JE OBNOVA JEZOV NA KOLPI
FARA — Na Kolpi od Osilnice do Dola je bilo 13 jezov. Te so vzdrževali lastniki ali upravljalci mlincv, vodnih žag in kovaških delavnic. Z opuščanjem teh dejavnosti so pričeli propadati tudi jezovi, kar pa povzroča hitrejši pretok vode. Ponekod postaja Kolpa pravi hudournik. Jezovi na Kolpi so nujno potrebni za vzdrževanje umiijenega vodnega toka in za normalno stanje ribjega staleža. Vsa prizadevanja prebivalcev ob toku reke Kolpe, da bi čimprej obnovili jezove, so brez uspeha, ker ni denarja. Pred časom je območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava, ki upravlja in vzdržuje vodotoke na območju kočevske občine, obnovila jez pri Slav-skem lazu, vendar to ni dovolj.
-vd
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
Uprava za notranje zadeve Novo mesto vabi k sodelovanju:
DIPLOMIRANE EKONOMISTE,
DIPLOMIRANE PRAVNIKE IN PRAVNIKE
za delo v oddelku za zatiranje kriminalitete.
Pogoji:
—	visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri; višja izobrazba pravne smeri
—	zaželene delovne izkušnje
—	odslužen vojaški rok
Poleg splošnih pogojev po zakonu o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevatai še pogoje 84. člena zakona o notranjih zadevah.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve Novo mesto, Jerebova 1, Novo mesto.
O izidu objave bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po izboru kandidata.
461 /33
NOVOLES, lesni kombinat n. sol. o. Straža, Na žago 6, DSSS Straža
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev, ki bo v torek, 22. 8. 1989, ob 10. uri pri avtomehanični delavnici »KREVS« v Čr-mošnjicah pri Težki vodi.
zap. naziv št.	izklicna cena
1. osebni avto LADA RIVA	
1500, letnik 1988,	
poškodovan, nevozen	40,000.000 din
Prometni davek za izlicitirano ceno plača kupec. Na licitaciji enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe, ki pred licitacijo vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene. Predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo.
Nakup bo potekal po sistemu videno-kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Ogled in plačilo varščine bosta na dan licitacije od 8. do 10. ure na kraju samem. Kupljeno blago mora kupec plačati in prevzeti najkasneje v petih dneh po licitaciji, sicer bomo menili, da odstopa od nakupa, pri čemer bomo varščino zadržali.
462/33
f ' \
■ TJSW
ZAHVALA
V 67. letu življenja nas je 5.8.1989 po težki bolezni zapustil naš dragi
FRANJO
ŽUR-VOJKO
iz Sevnice,
udeleženec NOB od leta 1941, borec Tomšičeve brigade
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče Mirna na Dolenjskem. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju visceralnega in urološkega oddelka bolnice Novo mesto ter zdravstvenima domovoma Sevnica in Trebnje za vso nego in oskrbo v času bolezni. Zahvaljujemo se občinski Zvezi združenj borcev NOB in društvu upokojencev iz Sevnice, stanovalcem iz Ulice heroja Maroka št. 8 Sevnica, vaščanom Migolske gore in delavcem upravnih organov SO Krško za podaijene vence in spremstvo na pogrebu. Hvala govorniku Čubru iz Sevnice, pevkam in gospodu dekanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
n
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, mož, brat in stric
JOŽEF GAČNIK
Koti 3 pri Otočcu
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od pokojnega poslovili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in z nami sočustvovali Se posebej se zahvaljujemo kolektivu tovarne zdravil Krka in gospodu župniku za častitljiv pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
ANGELA
MIRTIČ
iz Rumanje vasi pri Straži
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju doma starejših občanov v Novem mestu, pevcem in tovarišicama za poslovilne besede. Posebno pa se zahvaljujemo njeni prijateljici Štefki Jaklič za vso nesebični večletno skrb in pomoč ob mamini težki bolezni.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Umrl je dragi mož, brat, stric in svak
JERNEJ PAVLIN
iz Trebnjega, udeleženec NOV 1941,
rezervni major in upokojeni delavec ONZ Novo mesto
aro s posmrtnimi ostanki smo položili v grob 5. 8. 1989 v ožjem družinskem krogu. Ob boleči izgubi in v ežkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, Mrazili sožalje in nudili nesebično pomoč. Posebno zahvalo izrekamo sorodnikom, zdravnikom in sestram °evrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in Zdravstvenemu domu Trebnje, organizatoiju po-Ifeba, Trebanjskemu oktetu in govorniku za poslovilne besede, ZZB NOV, OK SZDL, OO ZKS, ZROP iz Uebnjega, upravi ONZ Novo mesto in klubu Maksa Perca Novo mesto, strelski zvezi in strelski družini * rebnje, praporščakom, sosedom za izkazano pozornost in vsem ostalim, ki so ga spoštovali in cenili. Prisrčna hvala vsem, ki so namesto vencev in cvetja darovali sredstva v sklad za drage medicinske inštrumente v 1’°vem mestu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: žena in vsi njegovi


¥ I
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, oče, stari oče in brat
SREČKO MRVAR
iz Cviblja pri Žužemberku
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali, izrekli sožalje, daroval) vence in cvetje ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Iskri tozd Keko Žužemberk, VIO in CIK Trebnje, Stanovanjski skupnosti Kočevje za podarjene vence, govorniku za izrečene besede pri odprtem grobu, pevcem, gasilcem ter župnikoma za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama Marija, žena Ana, sin Boris, hčerki Ana in Darinka z družinama, bratje, sestre in ostalo
sorodstvo
Cvibelj, II. avgusta 1989
Andreja, ti si naš svetli žarek
ANDREJA
BAČAR
Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami! Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 75. letu nas je nenadoma zapustila draga mama, stara mama in prababica
KATARINA
ŠPEHAR
iz Drenovca 1
Ob boleči izgubi se od srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih vsestransko pomagali in izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo KO ZB za organizacijo pogreba, društvu upokojencev Črnomelj, godbi, Iskri Semič, govornikoma Jožici Balko-vec in Florjanu Jaketiču ter pevcem za pesmi slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Anica in Slavica z družinama
33(2087) 17. avgusta 1989
DOLENJSKI UST


*
\
S
n
%
%
*
*
*
*
N
*
*
%
%
*
%
*
%
%
5
s
5
>*
*
' ^
*
%
*
H
*
%
H
%
%
S
%
*
%
v
*
K
%
‘5
v
*
s
*
*
s
s
*
s
s
s
%
v
s
*
s
•k
s
s
■ %
ANTON ERES
Ali bo »Na Krki sem ribce lovil« kmalu samo še otožna pesem, ki bo spominjala na lepe in mirne trenutke ob modro zeleni reki ter na brezštevilne boje med tanko nitko in ribjim nagonom po ohranitvi? Tako se vprašuje marsikateri ljubitelj Krke, ribolova in narave, prav posebno pogosto pa Anton Ereš, ki že dve desetletji predseduje ribiški družini iz Brežic.
Ribolovu se je privadil že kot kratkohlačnik, ko je v svojem rodnem Kiseljaku nedaleč od Sarajeva lovil postrvi Pred štiridesetimi leti, takrat je namreč prišel v Brežice, je bilapodust osnovna vrsta ribe v Krki Danes teh rib od maja pa vse do srede oktobra v spodnjem toku reke ni Iz Krke izginjajo tudi druge vrste rib, v zadnjem času še posebno smuč. Anton Ereš ugotavlja, da je osnovni problem ribičev v današnjem trenutku naraščajoča ekološka kriza.
Pra v dobro se 'za veda, kaj pomeni neprestano onesnaževanje tekočih voda, saj je predstavnik generacije, kije poznala, ljubila in uživala čisto naravo. » V času, od kar sem v Brežicah, je delež ribolova na Savi padel kar za 80 odstotkov. Tudi s Krko slabo kaže, čeprav je bilo za obe reki podpisano že nič koliko sporazumov. Toda papirjem ne verjamem in bojim se, da bodo reke kmalu vstale brez svojih prebivalcev. Ribiči smo na tako možnost opozarjali že pred dvajsetimi leti, vendar nas ni nihče jemal resno,« pravi Ereš.
A mo n Ereš se je v dolgih letih ri-
bičevanja prepričal, da je družba naložila amaterskim ribiškim družinam preveliko breme, ko jim je v kontrolo in gospodarjenje dala tekoče vode. Izkušnje mu govorijo, da Save, Krke, Sotle in celo manjših potokov ne morejo očuvati Kaj pa more posameznik ali neka ribiška družina proti sebičnim in kratkovidnim interesom industrije, komunale, živinskih farm in drugih! Ravno zato Ereš ne vidi pravega smisla v čiščenju in vlaganju rib v tiste vode, ki jih drugi takoj zatem brezobzirno uničijo.
Kot predsednik in gospodar ribiške družine je v nenehnem boju za denar, ki ga nikoli ni dovolj, a če se znajdeš, nekako gre. Boli ga, da tudi v primeru, ko je povzročitelj onesnaženja znan, odškodnine ne morejo dobiti po normalni poti Tako je prisiljen sodelovati v sodnih sporih, kakršen je na primer tisti s farmo Dubravke, ki se vleče že tri leta. Konec minulega meseca ga je presenetil pomor rib v potoku Gabemi-ca in trdno je odločen, da bo tudi v tem primeru vztrajal do konca.
Bodočnost ribičije na brežiškem koncu vidi v stoječih vodah. Samo nad ribniki imajo ribiči lahko dovolj veliko kontrolo, da se jim prizadevno delo in vložena sredstva lahko obrestujejo. Ob obstoječih ribnikih Anton vztrajno išče možnosti za nove. Tako s ponosom pove, da bodo v kratkem uredili okoli 4,5 ha vodne površine pri asfaltni bazi v Borštu. V skrbi za prihodnost težko čaka tudi na izgradnjo avto ceste. Morda je eden redkih ljubiteljev narave, ki se tega dogodka veselijo, toda Ereš se namuzne ob misli, da bi se po izkopu gramoza znala najti kakšna primerna kotanja tudi za nov ribnik.
Idej mu torej ne manjka, časa pa večkrat, čeprav je že upokojen. Ribiške zadeve vodi s srcem, z mnogo volje, ljubezni do narave in ekološke zavesti Zdaj, ko je Anton Ereš v pokoju, bi lahko mirne duše rekli da si je našel nov poklic. Postal je ribič za dan in noč.
BREDA DUŠIČ
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
\
0
'0
0
0
*0
0
i
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
.k«
Veselice kar po naročilu
V Trebnjem nastaja glasbena poslovalnica — Po ljubljanskem zgledu — Manekeni, javite se
TREBNJE — V Trebnjem deluje glasbena poslovalnica. Če bi o njej spraševali Janeza Ilnikarja, ki jo vodi, bi nemara povedal: glasbena poslovalnica Dolenjske organizira na željo naročnikov gostovanja glasbenih, plesnih in dramskih skupin na območju Dolenjske in vse Slovenije. Pripravlja nastope glasbenim skupinam v hotelih, diskotekah in zabaviščih doma in v zamejstvu. Pomaga pri naročanju časopisnih, radijskih in televizijskih reklam. Organizira veselice, plese in kulturne prireditve. Pripravlja modne revije. Izposoja glasbeno opremo in se ukvarja s komi-
Janez Unikar
sijsko prodajo inštrumentov. Glasbena poslovalnica Gala Dolenjske, kot je njeno zdajšnje polno ime, deluje poa okriljem trebanjske OK ZSMS in v * okviru Trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Gala Ljubljana.
O Janezu Ilnikarju pa le to, da dela v tej poslovalnici kot prostovoljec, ki mu
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
je to delo všeč; zaposlen je v trebanjskem Novolesovem tozdu Polimeri, v katerem mu gredo kot glasbenemu zanesenjaku na roko, za kar se jim zahvaljuje. V dolenjsko glasbeno sceno prispeva Ilnikar malo ali nič kot glasbenik, zato pa je dober organizator. Vsaj začutiti je to njegovo odliko, ko govori. Da ne gre le za menežerja v besedah, potrjuje to, da Janez Ilnikar vodi koprsko glasbeno skupino »Ne joči, Peter« in 5-člansko novomeško plesno grupo Te-amo. V svoj šov bi rad potegnil še kakšnega manekena, a moških za ta biznis ni na spregled. S svetom mode je povezana še Janezova želja imeti lasten butik, bolj za obleke kot za kozmetiko, a za oboje. O možnostih svoje glasbeniš-ke kariere pa pove 21-letni Trebanjec naravnost: »Z glasbo sem se ukvarjal. Igral pa sem le v nepomembnih kletnih ansamblih. Pač nisem talent za glasbo.«
Ilnikar napoveduje za svoj bend za letos precej razburljivega.»,Ne joči, Peter’ sedaj starta na portoroške Melodije morja in sonca. 1. septembra bo nastopil v Novem mestu na dolgo obljublja-nem koncertu in potem ga bodo imeli v Črnomlju. Sredi septembra potuje v Sovjetsko zvezo, v začetku prihodnjega leta pa ga čaka jugoslovanska turneja,« obeta »prvi mož« trebanjske glasbene poslovalnice, ki se ga da doklicati, če zavrtite telefonsko številko (068) 44-103, in to ob torkih, sredah in četrtkih od 16. do 20. ure.
M. LUZAR
DOBER PRIDELEK — Anica Skala iz Kašče pri Semiču pravi, da ima zelo srečno roko pri gojenju zelenjave. Kljub temu da je letošnje vreme zelo muhasto in daje okrog Semiča klestila tudi toča, ji je uspelo vzgojiti debel paradižnik. V rokah drži 80 in 90 de-kagramska primerka, pove pa, da so bili pretekla leta nekateri paradižniki težki tudi poldrugi kilogram. Sadike Anica vzgoji sama doma, sicer pa paradižnika ne škropi, razen z vodo, v katero namoči koprive. To pomaga proti ušem. (Foto: M. B.-J.)
Amerikanci »Pod dedovo lipo«
Igre v znamenju velikega obiska in slabe redarske službe — Ekipe so se pomerile v vinogradniških opravilih — Zmagala ekipa iz Šmarjete
OTOČEC — Prostor otoškega kopališča ob Krki je bil v nedeljo popoldan skorajda premajhen za domala tri tisoč obiskovalcev, ki so si želeli ogledati 5. igre »Pod dedovo lipo«. Zaslužni za tak obisk niso le organizatorji iz Krkinega hotelskega kompleksa na Otočcu, temveč tudi turistični in drugi delavci, ki so poskrbeli, daje bilo letošnje poletje v novomeški občini pravo mrtvilo, ljudje pa žejni prireditev in drugh dogajanj. Za dober obisk so »krive« tudi
tekmovalne ekipe iz krajevnih skupnosti Gabrje, Orehovica, Podgrad, Bela cerkev, Smarjeta in Otočec, ki so se na prizorišče pripeljale bučno s harmoniko in petjem na okrašenih lojtrskih vozovih in traktorskih prikolicah.
Dozdajšnje igre so minile v znamenju žetvenih opravil, košnje, spravila lesa, pobiranja pridelkov s polja, letos pa so »Pod dedovo lipo igrali« vinogradniška opravila. Ekipe so nabirale točke pri postavljanju kolov, nošnji brente,
aasii3
KDO BO KOGA — V igrah »Pod dedovo lipo« je bilo med obiskovalci in tekmovalci še največ zanimanja za vlečenje voza, pri čemer so vaški hrusti pomerili svoje moči. Smaiječani in Podgrajčani so potegnili vse ekipe, v medsebojnem obračunu pa so nekaj več »konjskih moči« zmogli »Podgurci«. (Foto: J. Pavlin)
Milenkovič bo jutri igral v Brežicah
Na klavirju ga bo spremljala Lidija Kajnaco
BREŽICE — V slavnostni dvorani Posavskega muzeja bo 25. avgusta ob 20. uri koncertiral nadarjeni jugoslovanski violinist Stefan Milenkovič, ki ga glasbeni strokovnjaki po svetu proglašajo za Paganinija 21. stoletja. S svojim nastopom bo poživil upočasnjeni utrip brežiškega kulturnega poletja.
Milenkovič je bil star komaj sedem let, ko so ga na mednarodnem tekmovanju v Pragi razglasili za absolutnega zmagovalca vseh razredov do 16. leta starosti. V zgodovini tovrstnih tekmovanj je to pomenilo edinstveni uspeh. Leto dni kasneje je nadarjeni violinist nastopil v Moskvi, se predstavil v ZDA in posnel prvo ploščo. S svojim igranjem sije pridobil simpatije povsod po svetu in zdaj se celo Brežičanom obeta priložnost, da poslušajo njegovo vrhunsko igranje.
Koncert organizirata Zavod za kulturo in Kulturna skupnost Brežice. V sredo, 6. septembra, bo v isti dvorani druga poletna glasbena prireditev, večer šansonov Arsena Dediča, ki bo prav tako privabila precej občinstva.
V SOBOTO KOČEVSKA NOČ
KOČEVJE — Po zelo uspeli oslovski noči v Mozlju je zdaj na vrsti kočevska noč, ki bo v soboto, 19. avgusta, organizirata pa jo športno-rekregtivni center Glažuta in mladinski klub Škorc iz Kočevja. Prva kočevska noč se bo začela že ob 9. uri, vse skupaj pa se bo dogajalo na ploščadi sredi mesta, kjer bodo zasebniki in drugi razpostavili štante. V zabavnem programu bodo sodelovale skupine delavske godbe in drugi.
JUTRI DAN PIVA
KOČEVJE — Jutri, 18. avgusta, bo v Kočevju dan piva. Začel se bo ob 16. uri s povorko od trgovine Avto deli, po Šeškovi in Kidričevi ulici do ploščadi sredi mesta, kjer bo tudi kultumo-zabavni program.
PRIDI V SOBOTO V GRAD!
METLIKA — V soboto, 19. avgusta, bo ob 20. uri na metliškem grajskem dvorišču že četrta kulturna prireditev v okviru kulturnega poletja, ki ga pod skupnim naslovom »Pridi zveč’r v grad« pripravljajo člani folklorne skupine »Ivan Navratil«. Tokrat se bo s svojim koncertom predstavil ansambel Adriadixilend, ki igra v glavnem dixi-lend in jazz, v njem pa igrajo mnogi znani slovenski glasbeniki. Prav zaradi tega je koncert vreden obiska.
ZA PLANINCE POSEBNI VLAKI
NOVO MESTO — 10. septembra bo na Vogarju osrednja proslava ob dnevu slovenskih planincev. Do Bohinjske Bistrice bodo vozili tudi posebni vlaki. Iz Novega mesta bo vlak odpeljal ob 4.40, v Ljubljani pa bodo planinci
Iščejo korenine
Potomci Kočevarjev obiskujejo domove prednikov — Zanima jih vse staro
prestopili na poseben vlak, ki bo proti planinam krenil ob 6.40. Ob vrnitvi bo vlak proti Ljubljani odpeljal ob 17.45, naprej do Novega mesta pa ob 20. uri. Udeleženci proslave na Vogaiju bodo imeli pri nakupu povratne vozovnice 30 odst. popusta.
SEJEM KMETIJSKE MEHANIZACIJE V KOMENDI
KOMENDA — V Komendi bo 20. avgusta od 8. do 12. ure sejem rabljene kmetijske mehanizacije, strojev za vrtič-kaije, starih gradbenih strojev in tovornih avtomobilov. Sejem, ki bo potlej še 27. avgusta in zadnji dve nedelji v septembru, oktobru in novembru, bo na krajevnem hipodromu, kjer bo na kasaški stezi dovolj prostora za parkiranje za vse obiskovalce, ki bodo prišli na sejem od blizu in daleč z avtomobili. V Komendi sta ob nedeljah odprta (od 8. do 11. ure) tudi servis SIP in trgovina Lojzeta Laha, Klanec 13, ki ima na izbiro silokombajne, nakladalne prikolice, trosilce hlevskega gnoja, kosilnice in druge stroje, vse še po starih cenah, menjuje staro za novo, prodaja rezervne dele za stroje SIP, popravlja kardanske gredi vseh vrst za traktorske priključke, prodaja pa tudi nove kardanske osi in rezervne dele. Za poprejšnje informacije je na voljo telefon (061) 841-022.
odhodu na trgatev, plezanju na mlaj, sestavljanju preše in v vlečenju voza. Največ točk je zbrala ekipa iz Šmarjete, takoj za njo pa so se uvrstili Gabrčani in Podgrajčani.
Kljub dobri prvotni zamisli pa te kmečke igre niso zadovoljile niti vseh tekmovalcev niti številnega občinstva. Po mnenju mnogih je organizator predvsem želel veliko »pokasirati«, zato ni čudno, daje v tej želji zaračunal vstopnino celo tekmovalcem. Povsem je zatajila redarska služba na prizorišču iger, tako da so bili na tekmovalnem prostoru tudi gledalci in še dobro, da se v tekmovalni ihti ni zgodila kakšna nesreča. Igre so tako lahko opazovali le tisti, ki so stali v prvih vrstah, ali pa tisti, ki so imeli dovolj moči in so splezali na visok mlaj. Med tistimi, ki so bili na igrah, pa jih niso videli, je bila tudi večja skupina Amerikancev, ki so na oddihu v Šmarjeških Toplicah. Prav zanje je povezovalec Andrej Veber razlagal igre tudi v angleškem jeziku.
Zvečer je prizorišče nezadovoljen zapustil idejni vodja iger Boris Vovk in se trdno odločil, da bodo naslednje leto igre spet v okolju, kjer ne bodo izgubile svoje prvotne privlačnosti, ampak bodo spet pristno domače. Za organizatorja so se že ponudili »Podgurci« iz Podgrada.
J. PAVLIN
Prvič na startu tudi tuji kasači
27. avgusta konjeniški praznik v Šentjerneju j
Slovenija
Moja dežela.
ŠENTJERNEJ — Prihodnjo nedeljo, 27. avgusta, se na šentjemej-skem hipodromu obeta pravi ko-njeniški praznik. Prvič v zgodovini kasaških dirk na šentjernejskem po; lju bodo na hipodromu nastopni tudi tuji konji, letošnja finalna dirka v tekmovanju za pokal Alpe-Jadran bo tako imela dvojno mednarodno obeležje.	.
Ne le, da bodo v osrednji točki sporeda svoje moči merili najboljši vozniki sulkijev iz Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske Furlanije-Julijske krajine (le mimogrede-v reprezentanci Slovenije bo vozu tudi Šentjernejčan Drago Les, ki se je s svojim Ikarjem imenitno odrezal na nedeljskem jugoslovanske® kasaškem derbiju), temveč bodo jugoslovanski kasači dobili konkurenco še v kodrih iz avstrijskega Wildona.
To doslej edinstveno konjeniško prireditev na Dolenjskem bo popestrila še godba na pihala iz Wildona ki ne le, da bo izmenično s šentjer-nejsko godbo igrala med odmon kasaških dirk, ampak bo imela ) nedeljo, 27. avgusta, ob 11. urituC" samostojen koncert na Šentjernej-skem trgu.
Več o sporedu dirk z udeležbo konj v naslednji številki.
HIŠICA V CVETJU — V naših krajih smo seveda vajeni pogleda na s cV5jw.-'ači okrašena okna in balkone, priznati pa je treba, daje živopisan val bršljaim^se (| largonija peltatum), ki pljuska čez Grdančev balkon v Smolenji vasi pri	JN p,
mestu, vendarle nekaj posebnega. Viseče bršljanke so dolge tudi več kot en I p0u ter, gospodinja Veronika pa pravi, daje najboljši recept za vzgojo cvetja s jtem nega ter ljubeča roka. Okolica Grdančeve hiše med cesto in potokom Sajs®J^ tudi sicer, kar se zunanje ureditve tiče, lahko za zgled, posebnost pa je še s , mo krita vrtna uta, ki jo je gospodar Anton lastnoročno postavil. (Fot ■ y < Jakše)
r
■■■■■■■■■■■■
aaMMBOHBH
studio

udia D
Žreb je nagradi Studia D za ta teden dodelil MILKI ŽITKO iz Borovnice in MARI K MIN iz Dolenje vasi. Lestvica ta teden je takšna:	p,
3) Čaša:
KOČEVJE — Turistični promet, ki se meri s številom nočnin, v Kočevju letos nazaduje, zato pa je bolj opazno, da prihaja kar precej potomcev nekdanjih Kočevatjev, ki iščejo svoje korenine in rojstne kraje svojih prednikov. To je že tretji rod nekdanjih prebivalcev Kočevja in Kočevske, ki žive danes predvsem ' v Avstriji, Nemčiji, ZDA in Kanadi.
Vodja turističnega urada v Kočevju Stane Jajtič pravi, da se potomci Koče-vatjev še posebej zanimajo za publikacije o Kočevju in Kočevski, predvsem o zgodovini tega območja, ki pa bi morale biti napisane v nemščini ali angleščini. Takih publikacij in knjig pa seveda ni, saj kočevska občina ne premore niti turističnega prospekta, čeprav je v programu revitalizacije kočevske občine dan poseben poudarek prav na turizem. Denatja za take namene primanjkuje ali pa ga sploh ni, ker take knjige po mnenju odgovornih niti ne bi bile donosne.
Kočevarski obiskovalci se zanimajo predvsem za vse staro v Kočevju in okolici: za stare stavbe, cerkve, pokopališča, vasi in tudi za stare razglednice, dokumente, slike starega Kočevja ter turistične spominke, na katerih so upodobljeni stari motivi. Pravijo, da bodo prihajali sem na obisk, dokler bo ohranjenega še kaj starega.
J. PRIMC
1	(3) Čaša sreče - TONI VERDERBER	t J
2	(2) Več ne bom čakala - HENČEK	».]. •
3	(4) Kadar si sam TOPLAR	r!u'
4	(1) Če ženka krega te — SLOVENIJA	r®ba
5	(6) Vračam se k materi zemlji — ANSAMBEL B. KLAVŽARJA	pr t
6	(5) Sestavljena polka — KARLI GRADIŠNIK
7	(10) Polka ples je za Slovenca — PLANIKA
8	(—) Za naše prijatelje — ANSAMBEL V. MUŽENIČA
9	(8) Piši mi — SLOVENSKI MUZIKANTJE 10 (9) Za ljubi mir — FANTJE Z VSEH VETROV Kupon pošljite na Studio D, p. p. 103,68000 Novo mesto.
V\AAyVWWWVWWWVWWWWVV

ZDAJ PA JE TETA ROZA
— Ate, kajne, da je bila teta Roza zelo bolna?
— No, ja
—- Zmeraj jejadikovala da jo bolijo pljuča
— Tudi nad jetri se je pritoževala — Po njenih besedah so ji odpovedale tudi ledvice, kajne, ate?
— Pa je bilo res nekaj na tem.
— Točno. Kaj ji je že bilo takrat?
— Srcejije odpovedalo. Hudo pa jo je dajala tudi astma kajne, ate?
—Ne vem, ali je bila astma ali ne. Ko je hodila po stopnicah je hropla kot kovaški meh
l
— Se spominjaš ate. da se je teta Roza trikrat zrušila: enkrat pred mesnico, drugič pred cerkvijo in tretjič pred občinskim komitejem ZK?
— Pa tudi revna jo je dajala kajne?
— Ne vem.
— Jo je, je Ko smo šli na izlet na Zeleno goro, smo jo morali podpirati na vseh štirih straneh Se ne spominjaš tega?
— Bežno.
Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske tei v je. Po valovih studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 1L uri, preberete pa vsak četn Dolenjskem listu.
1	(2) Nothing ever happens — DEL AMITRI
2	(5) NVriting on the wall — ONE 2 MANY
3	(6) Love units — WIN
4(1) Under the god TIN MACHINE
5	(8) Lorelei — THE POGUES
6	(3) Trouble me - 10.000 MANIACS
7	(—) Have I told you lalely - VAN MORRISON
8	(4) Yellow moon — NEVILLE BROTHERS
9	(—) Everybody knows — VVASHINGTON SQUARES
10	(7) Cult of personality - LIVING COLOUR
mummtmmmmmm
hmmb
— Pa glava jo je bolela skoraj vsak dan. Vednoje govorila da ji bo razneslo betico.
— Da prav tečna je že bila s svojimi glavoboli, res.
— Kaj pa je že bilo z njenimi žilami ate?
— Z žilami? Da bi bilo z njenimi žilami kaj narobe, se pa res ne spominjam.
— Čemu pa je potem rada pita viski? Saj viski širi žile kajne ate?
— Ne pretiravaj, Mali
— Teto Rozo je \>ečkra! napade! tud; žolč. Saj je bilo tako, ate?
Teto Rozo so napadali vsi i*1 vse^° I
je napadalo.	. ep
— Potem pa je nekega lepega on* ta Roza ozdravela kajne, ate? ^j.
— Da zacvetela je kol rožica bolj negovanem vrta
— Seje zgodil čudež, ate?
— Čudežev ni Mali	t.-y
— So ji pomagali strici zdravru — Ne bi rekel
—- Kaj pa se je potem zgodilo - Tem Roza sije zelo želela. Utve In nekega dne so jo ^0 Jg*
TON: GASPrt^J'*