10. NOVEMBRA BOMO LIST STUDENTOV LJTJBLJANSKE UNIVERZE LETO IV LJUBLJANA, 10. NOVEMBRA 1954 STEV. 17 Pred konferenco Zveze komunfstov URESNIČITEV NAČRTA DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA Devetega novembra bo v Do- namesto, da hi predstavljali najza- v kateri sleherni komunist lahko Brez dvoma bamo morali na tej tnu sindikat&v konferenca Zveze vednejsi del studentov, ki na) dobi pomoč In v kateri se gradi konferenci posvetiti precej razmis-k stalisče vseb bistvenih I k k h d f j , ) komunistov Ijitbljanske univerze, prednjači v vseb ozirih ostalim enotno akademi) in visokih šol. Konferen- štu-dentom., V socialisthoni demo- vprasan). b d dljl k b džb j ) f , ca bo nedvomno predstavljala kraciji in ob družbenem uprav-č f l j I č d b k p pj Ijanja napotkom, ki jih je dal na ) seminarju funkcionarjev ZK tov. Konjerenca Zveze komunistov Ziherl, od koder so tudi vzete mocan faktor za nadaljne utrje- Ijanju je nemogoče, da bi komu- bo morala pretresti vsa te pereca osnovne misli v ilanku. vanje organizaeije ZK. nist imel ugled samo na osnovi vprašanja in postaviti kot os- Organizacija Zveze komurustov Pred komuniste-hudente $e v formalne pripadnosti v Zvezi ko- novno nalogo potrebo, da se ko- bo nedvomno ob uspesnem delu pribodnjem hudijskem letu po- tntmistov. Naloga komunlsta da- munisti spuste v boj, v katerem konference in sprejemu odgovar- jajočih zaključkov pomenila zače-tek v živabnejsem in temeljitej-druzbencga rečeno, da bi se nasa Zveza ko-munistov spremenila v popolnoma stavlja kot osnovna naloga delo nes je, da se kot komunist sam se morajo ide)no graditi in teo-v Zvezi hudentov, Dredvsem pa ttveljavlja v javnosti, s tem pa ni retično kopičiti svoje znanje. Sa- poman)kl]i- načel Sprovajanje Hpravljanja. Konferenca bo posvetila vpra-Unju druzbenega upravljmja ve-iino svojega dela. Družbeno npravljanje predstavljanovkorak v razvoju nasih visokib sol ter imajo komunisti, kot vodeči in revolncionarni kader, v tem po-gledu odločilno vlogo. 2e ob sami diskusiji za uvaja-ttje druzbenega upravljanja na naše visoke sole so se slisali gla-sovi, ki so nasprotovali temu re-vpluconarnemH preakretu. S tem ststemom se del konservativmb profesorjev m studentov se danes m spnjazml. Naloga komumstov, h»dentov pa tudi profesorjev bo, dabodo budno spremljah razvo) nastb ustanov ostro reagirahna poizkme diskredinram* drnzbe-nega upravljanja. spujčanje v bo) sem delu komunistov satnih, kar formalno 2veza k zvezo vim znanjem je nempeb, ker ta- pa se ba nujno odrazalo v Zvezi posameznikov. krat ob nesposobnosti članstva hudentov. p je organizacija, triumfirajo negativni stndentje. Janez Šinkovec LETNO SKUPŠČINO ZVEZE ŠTUDENTOV Osniitek zakona o štipendiranju 'ršr": odoravlja otroške doklade in uvaja sistem štipendi/ Vpra^anje Itiipendi ših viokih sa membno, da mu je treba posvečati ranogo poizomosti ne sanio na faru,mi}i in komisijah, ki se s problemom urkvarjajo, ampak tudi v hašem tisku, posebno pc>datkov, ki ta važen pro ahko ilustrira}o> b slovenskega Jtodenta n« presega 3500 din. Sedaj pa poglejmo na kratko, kakšno je stanje po na?ih domo-vih in menzah. Po najnovejših »Tribunaši« na koniercnci prcdstavnikov jugoslovanskega študentskega tlska Konferenca je uspela bolje, kakor smo pričakovali Mislim, da je ideja za skll-canje skupnega sestanka re-dakcij jugoslovanskih štu-dentskih listov bila le nekoli-ko pozna. Morda se ta zapoz-nelost ni odrazila na samem delu sestanka, opazili pa smo jo lahko vsi, ki nam je napre-dek našega študentskega ti- ska pri srcu. Na konferenci je bilo namreč imiešenih toliko važnih problemov, ki niso od danes in ki bi jih s skupnimi močmi bilo mnogo lažje reše-vati. Pa to konec iioncev ni niti tako važno, ker ee eno-stavno ne da več popraviti; važnejše je dejstvo, da je kon-ferenca absolutno uspela in da bodo v bodoče lahko še boljše, če se bomo zavedali njihovega pomena, Morda bodo nekaterl opa-zovalci konference trdili, da je ta bila vse preveč splošna dentskega tiska v našem druž-benem in političnem življenju, vprašanje vloge študentskih Hstov v uveljavijanju politike Zveze študentov Jugoslavije, njen pomcn v kulturnih, med-narodnih, športnih in drugih vprašanjih — to so tako po- pomembne stvari, kl Jih jo, konferenca obravnavala. ls-kustva, ki po jih v svojem večletnem delu pridobile po» samezne redakcije, so bila iz-tnenjana na osnovi postene pomoči tnlajšim listom. Prav-tako so se posamesne redak- membne stvari, da je o njih cije dogovorile za izmenjavo upoštevanl ab- kalkulacijah bi cena hrane, to je sol'venti) se preživljajo Žtudenti trlje obiroki po 2800 kalorij dnev-Vloga komunistov pa se bo od- na^ega un.iverzitetnega centra ta- no, znalala na mesec 3.092 din. V ražala tudi v pojasnjevanju druz- ko: o,tro^e ddclade prejema 2393 tem znesku smo upoštevaJi tudi benega upravljanja ostalim stu-dentom. Nase članstvo se bo konč-no moralo zavedati, da je osnov-na naloga komunistov delati med mnoiicami. Z uveljavitvijo druz-benega upravljanja in z vsem si-stemom socialistične demokracije je nezdmžljiva vloga, ki so jo vtasih imeli komunisti v nasi )av~ nosti. Namreč vloga nekih regu-kajti mnogi komumisti mejah, v katerih se bo spreminja- la bodoča struktura podpiranja študentov. Če prištejemo k po- datkom, ki sem jih navedel v za- četku ilanka ?e absolvente, do-1 in da smo posvetili vse pre- bimo procent sedanjih žcipendistov | več časa tistim problemom, in onih, ki prejemaio otroške do- | ki so morda izgledali vse pre- kladc. Ta procent znaša pribllžno 4 več splošni in teoretični. Toda 55 odstotkov in se ujema tudi s | zdi se mi predvsem važno, da v prvi vrsti treba govoriti. Konferenca se je popolnoma zavedaia pomena obravnava-nja teh vprašanj, zato je tudi v svojih zaključkih poskušala dokončno ugotoviti vlogo ia pomen študentskega tiska. Vse redakcije so bile enotne, da študentski listi po naših uni-verzitetnih centrih ne morejo biti drugo, kot glasilo Zveze študentov Jugoslavije. Pa ne samo to — na svojih straneh marajlo obravnavati študent-sko problematiko tako, kot je to življenjsko potrebno — namreč v povezavi s splošno družbenimi in političnimi problemi našega časa. Sodelovanja med posamez-nimi redakcijami, tako v pog- materiala in originalnih pri-spevkov, kar me bo koristilo le medsebojnemu spoznavanjit skupnih študentskib probl«-mov, ampak bo povečalo tako pestrost kot aktualnost našlh študentskih listov. Vprašanje dale uprave> po-sebno finančni pr»blemi, kl so žal pereči za ves naš, po-sebno pa še za študentski tisk, so vzela konferenci mnogo časa. Zato so bjli tudi sklepi o problemlh tolikp pomemb-nejši. Seveda je vprašanje, v kaki merl bo mogoče naše že-lje o tem, da bi prišli v pro-račune za nas zainteresiranih forumov, uresničiti — eno je pa gotovo: konferenca je po-kazala na brezhibnost mate-rialnega stanj^ šiudentskega IZ VSEBINE: Tiskovna konferenca Studij na gozdarski faliulteti Pravni šudij v Izraelu O slovenskl poeziji Priročnik ASO Glose iz nasega žvljenja so smatrali, da je njihova naloga predvsem v tem, da uravnavajo žhljenje, da o vsem, kar se v nasi slušateljev, stipendije 1034, z last* rez.ijsike strožke menze, ki se gib- javnosti dogaja, predhodno sami nim delom se preživlija 1001 slu- ljejo od 330 do 400 dm meseŽno sklepajv in sprejemajo končne za- šatelj, starši in sorodniki pa vzdr- na enega abonenta. Ti stro^ki so žujejo 1564 študentov. ViSba Stipendii,, ki jih ,pode- d d kljtičke. Zaradi tega jo se mar- sikateri komunisti na univerzi spremenili v politične birokrate, ljujejo ustanove, podijetja, drui- , __________ bene organizacije in Svet za pro- sveto in kulturo LRS, znaša po-vprečno 3500 din mesečfno. Višina brez dvoma zeb mlnimalni in jih i č ži vežjo' Medfakultetna konferenca pravnikov je nemogoče znižati. K izdatku za hrano moratno koimune in preko njih podjetja, ?teri It stanarino v znesku 450 ustanove itd- Vsekakor je tak na- dinarjev, kamor pa ni vSteta kur- ^in pravilen in končno bodo ko- , . java. Iz tega torej vidimo, da mune resneje pristopale h krkič- . lZ. o^i" repuhlik, ki stana,rjna tudi predstavlja ne maj- nemu pregledu štipendistov. 2e se- jih prejemajo studentie na nasih ^tn izdatek za šrodenta in to ce!o daj pa je ,poitrebno poudariti vpra- stanjem po drugih univerzitctnih f smo prav tem problemom mo- ledu izmenjave materiala, kot tiska in lahko upamo, da se bo centrih. S takšnim procentom je f rali posvetiti večino časa. v pogledu izkuSenj pri uror tudi to zadovoljivo rešilo. računal tudi CO ZŠJ, ko je po-1 Vprašanje splošne vloge štu- jevanju listov, niso najmanj Bogdan Pleša stavil za bodoče kot povprečje Stipendij 4500 db mesečno. Ce je znašala letos sknpna vsota de-naria, ki so gr prijeli .študentje ljubljanske nniverze na račun otroških doklad in štipendij 113,758.000.— din se po novem predlogu zvila ta vsota na pri-bližtio 154.OO0.00O.— din. Razlika nam že jasno kaže, da se ekonom-ski položai $tudenta na ta na^in zakona tudi določa štipendirati. Naj-iniajo vsekakor '* ceni hrane 2640 p p p štipendirania Studentov v vtč m sicer povprecno 5000 drn. če sežteiemo vse te izdatke, vsota nižjih letnikih. Praksa je, da se Ker pa je v strukran odstotek že doseže zgorai omenj^no po- največkrat \tte\o absolventi ali tega dela zelo ma-jhen, za analizo Vprečje dohodkov. Zato je naš študenti viSJih letnikov. Tak na- r- ^,- , dohodkov studentov m pnmeren. pr6diog, da cene hraoi ne bj po- Ln je nepravilen m tudi neod- Te dni se vrsi v Ljubljani Ocroske doklade so aizje m zna- ^^ ^p^ ^a bi zgoraj ome- govoren. ŠtipendLraio naj se že medlakultetna konferenca štu- h}o pavprecno 2500 din. Jasno njeno razliko krili s subvencLjami. slušatelp v prvih letnikih ki po dentov prava. Konference se je, da ,pin vseh teh dohodkih niso fa svoj predlos smo že posredo- naJTečkrat padejo na breme Sve- udeležujejo po trije predstav- upostevani tisti, kj nh prejemajo vaij merodajniin organom in upa- ta za prosveto LRS Izbor novin- d d skrbnikov ^ ^ bij di f jj p j p p j niki iz vsakega študentskega studentje od starsev, skrbnikov mOj g p te subvencije tudi cev je pa na sami fakulteti zelo lj k g mOj ^ ^o te subvencije tudi cev je pa na sami fakulteti zelo središča v naši državi. Isto- itd., ki pa jih je pn dolocanjn dobili. Tudi doslej srno za take problemataien in j se kakor šla na škodo sedanjega ste-sredstva, ki jih daie nala socia- ^ila onih, ki prejemajo otroško Hsticfna družba za ?tudLi ?tudea- d i tov &m .racionalneie in smotrneie Zakaj ustanavljamo svoja športna društva Zato, da bi si ustvarili v mcralnem polltičnem in or-granizacijskem pogledu svoj zdrav športnl kolektiv, ki bo združeval v svojih vrstah številne športnike ljubljanske univerze ln bo vsem študentom nudil prepotrebno športno razvedrllo. Zato, da bi potrdili, da more športni kclekiiv uspešno delati in se razvijati le na principih čistega ama-terstva, da je šport le nujno razvedrilo, ki človeka vzgaja, krepi in usposablja za boljše delo, da pa nikogar ne sme oropati človekovega dostojanstva in ga Izenačiti s tekmo-valnim konjem. Danes na žalost marsikateri športniki misli-jo, da jih športno udejstvovanje, športni uspehi, dvigajo na neko priviligirano stopnjo, da se lahko na račan športa .okoriščajo na vse mogoče načine. Nepravično pa bi bilo za to dolžiti samo športnike. V večji mcri so krivi temu tisti, ki v svojih klubih to dopuščajo ali celo podpirajo. Tudi športni forumi se v tem primeru preveč obotavljajo z ukrepanjem Študentom je društvo potrebno tudi zaradi specifičnih prijemov, ki se jih bo treba posluževati in ki jih v drugih društvih ne morejo v tolikl meri upoštevati, izkoristijo ter vpliTaJo stimula- bo to eden od problemov, Ra bodo morale komune po teh mestih reševati v okviru svojih (nadailjevanje na 2. strani) doklado. Statistika nam pa po-ve, da je največ Studentov z otroSko doklado po vežjih mestih tiyno na razvoj nalega šolstva. (Ljubliana, MaTibor itd.) Vseka- Zato smo tudi orgaaizirali akcijo kor bo to eden od problemov, ki za reviziio gmotnega podpiranja oz,iroma Stipendirania na?ih Jra- dentov. Tudi bdividtialno pod- piranje Jtudentov z subvenciiaTni ie imelo takšen smoter, posebno, ker smo tudi tukaj kot povsod dirugod itneli iasno pred očmi ve- liki politični pomen te akcije, ker bi vsako ozko prakticinicno re- ^evanje socialno ekonoinskih pro- blemov bilo nasprotno splošni po- litiki Zveze Itudentov. Na ta način smo uspeli prikazari pristoi- nim forumom socitlno ekonomske probleme Studentov na taki os- novi, da bodo z miihovim razo- Kakšno bo delo bodočega drustva? Na Unlverzl je nad 6.000 mla-dih ljudi, večino teh tnoramp aktivno vključiti v naše dru-štvo v vseh mogočih oblikah telesnovzgojne dejavnosti. Uni-verzo kot celoto moramo pri-tegniti iin jo povezati z dru-štvom, naj tudi tu vzpostavijo profesorji in študentje medse- bojne stike. Ce bo naše društvo res zraslo z Univerzo ne bo ni-koli več zamrlo v sdcer daljši študijski dobi nekaj študentov — športnih aktivistov. Kar se pa tiče vsebine dela, bomo skušali ubratl neko sred-njo pot. Način dela po vzgiledu Partizana bi bil morda nekoliko pretog, način po vzgledu Šport-nih zvez pa nezadosten. Združiti Mednarodna tiskovna konferenca mevaniem v najbližji bodoenostJ re?eni. Tudi za.dn]a seja CO ZŠJ je bila med drugim posvecfena ttidi socialno ekonomskiin vpra^aniem Pred kratkim se je v Leldenu končala III. mednarodna konle-renca študentskega tiska. Nizo-zemski študentski svet NSR, že od nekdaj aktiven v prizadeva-nju za internacionalno študent-sko sodelovanje, je ponudil ko-ordinacijskemu sekretariatu na-cionalnih zvez gostoljubje v tem mestu. Poleg Belgije, Nemčije, Anglije, Finske, Francije, Ho- oodlagi novega zakona o h\- landije, Italije, Avstrije, Sarske pendiraoiu "Erudentov. Zakon ie oblasti, Svice, Skotske, Svedske bill Codina II broj 10 Sarajevo 15 X 1954 Cijena 10 din. NAŠI DANI« je list sarajevski1! študentuv, ki izhaja že dve #ti — »Na?: flani« iz.ha.iaio enkrat v dveh tpdnih v nakladl 2000 izvodov (4000 študentov v Sarajevo). odraz nasih deistev kot so nave-denj z?orai. Osnurek tega zako-na predvldeva ukinitev otroških doklad 7.a vse študente in uved-bo ?tipen.d.irania. Posleimo kak?-na bo stvarna situacija, ki io bo ta zakon prine^ei in kako bo vpli-val na izboli^anje ekonomskeRa stanja ?mdentov. Podatki, ki \\h bom navedei, niso povsem tocfni ker se nanašajo na bodocfe stanie. Zato iih ie tre- ba jemati le kot akvirne in to ˇ lec in Spanije so bill letos prvič zasto-vv-mi tud: ^^^^ntina Chi-le, Japonska, Kanada tako, da ie bilo skupno nad 40 udeležen-cev. Uvod v konferenco je bil nekak diplomatski spor. To pot je argentinski delegat tzjavil, da ne more sedeti za lsto mizo kot zastopnik Spanije. Po dol-gem razgovarjanju se je končno ugotovilo, da lahko prisostvuje španski delegat le kot opazova- Na prvem mestu dnevnega reda so bila letr.a poročUa s;w-dentenspiegel, koordinacijskega sekretarja in arhivsko-dokumen-tacijskega centra v Parizu. Za nadaljnje delo časopisa Študen-tenspiegel so dali razni delegati dragocene napotke in predloge. Med drugim je želel tunizijski delesat. da bj ^Mden'"-"^??1! dostavljal več izvodov v koloni-alne in odvisne zemlje in da bi se tudi sicer bolj podrobno ba-vil s problemi teh dežel. Folklora spel na deželi Naša folklorna skupina je pred nedavnim gostovala v Pesjem ob obletnici ustano-vitve SKOJ. Prebivalstvo te-ga kraja je naše plesalce pri-srčno pozdravilo in jim izka-zalo vso hvaležnost ob uspe-lem nastopu. Iz poročila arhlvsko-dokumen-tacijskega centra v Parizu je bilo razvidno, da so različna dokumentacijska dela — pred-vsem vprašanje študentske zdravstvene službe in socialnih študentskih razmer — končana in da so v -pripravi drugi pro-jekti, med temi almanah štu-dentskega tiska in internacio-nalni šludentski radijski pro-gram s pomočjo radia Luxem-burg. Tudi o delu tega centra so delegati dajali razne pred-loge in izražali željo, da bi se delovanje centra tudi publici-ralo. Mnogo zanimivih detajlov o študentskih tiskih raznih držav so dala poročila delsgatov. Tako je naletel na posebno odobra-vanie Jvedski sistem dodeljevanj denarne odškodnine urednikom študentskih časopisov zn niihovo delo in s tem zvezano izgubo (nadaljevanjen na 4. strani) bomo morali oboje. Pri tem bl rad opozorll na to, da smo že pred dvema letoma predJagali uvedbo redaje telesne vzgoje v učni načrt Univerze vsaj v nf^-katerih le.tai.kih in pri tem še vztrajamo v prepričanju, da to ne bi bilo s]&ho. Z uveljavljanjem športa med študenti s povezavo s srednjimi šolami, ki predstav-ljajo za naše društvo neizčrpen rezervoar, bodo zapuščali našo Uaiverzo profesorji, inžetiirji, zdravniki, ki bodo najboljše ra-zumeli in podpirali tele,sno-vzgojno dejavnost povsod, kjer bodo jutri po svoji strokovni plati delali in živeli. Eakšni so konkretni pogoii za ustanovitev društva? Ze pred dvemi leti smo začell govoriti o ustanovitvi društva. Ko pa smo se nad tem zamisJili in pogledali nekoliko nazaj, ko so taka društva, čeprav morda ne v takena obsegu, že obstojala in kaj kmalu shirala, smo positali apreznejši. Kljub željam in predlogom posameznih našrih klubov in se-kcij smo se odlo-čili, da bomo osnovali društvo šele takrat, ko se bomo prepri-čali, da bo res sposobno živetl in se razvijati. Pereč problem niso predstavljale samo materi-alna sredstva, ampak tudi tip društva, na.čin in vsebina dela. Morda bi kdo pripomnil, da imamo zato dovolj primerov prl nas in drugod in da bi si lahko izbrali. Ne, zakaj bi kopirali če-tudi z dobrim le malo slabega, Materialna osnova (igrišča, proatori, opre.ma) je danes ša zelo skromna, vendar oa smo po zaslugi in razumevanju mero-dajnih forumcv dosegli, da eitm> vsaj v zadnjem Ie1;u odpravili prejšnjo tipično kanvpanjsko delo in dosegli kar zao-Ovoljivo kontinuirano dejavnost v vseh naših klubčh in sckcijah. (nadaljevanje na šprotni stranl) Kon?erenca v Sarafevu Pred nekaj dnevi se je vršila v Sarajevu konferanca ZSJ. Bila je zeln uspešna, kakor po-vota naš predstavnik tov. Drago Lipič, ki se ie pravkar vrnil domov. TRIBUNA, 10. novembra 1914 Unlv. prof. Ing. Stanislav Sotošek: O študijskem načrtu OPOMBA UREDNISTVA: V celoti objarljamo prispevek prof. ing. Stanislava Sološka o študaju na gozdarski fakul-teti z namenom, da tako Studentje kot strokovnja.ki povedo o njegovih predlogih svoje mnenje. Redakcija TRIBUNE bo te prispevke z vcselje.m objavila. & vgusta leta 1949 Je izSla h\ vladna odločba o razši-*^* ritvi Agronomske fakul-tete na Agronomsko in gozdar-sko fakulteto v Ljubljani, ki je takoj sprožila intenzivna pri-pravljalna dela za ustanovitev in izgradnjo gozdarskega oddel-ka. Dva meseca kasneje so se vpisali na ljubljausko univerzo prvi študentja gozdarstva. Fakultetni svet je osvojil na-Celo, da je fakulteta dolžna vzga.iatl gozdarske in agronom-ske inženirje splošnega tipa. Bil Jc proti specializaciji na fakul-teti z dvema ali tremi odsekl, kakršni so bili na gozdarskih oddeikih v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skoplju. Pravilnost tega stališča so kasneje potr-diii oblaslni ter politični forumi ln meduniverzitetne ter inter-fskultetne konference. V tem gmislu je bil sestavljen tudi štu-dijski načrt za oba oddelka. Posebnost te;;a načrta je bll praktični semester pretežno fi-tičnega dela na terenu z ime-nom »semesterska praksa«, kar doslej še ni bilo vpeljano na nobeni drugi sorodni fakulteti v Jugoslaviji. Ta praksa je bila predvidena v IV. semestru za agronomski in v V. semestru za gozdarski oddelek. Tako je te-daj vseboval študijski načrt se-dtevi>lnih. polkičnih in ideoloških problemov na katero smo naileteli pa mnogo-krat nismo dali jasnih in opre-deljenih mnenj. Nnla aktrvnost bi PUBUSHKO BY TMg CENTBAL BOARD QF VUOOSLAV UNTON OF 8TUDENT« »YUGOSLAV STUDENT NEWS« je bilten, ki v angleškem jeziku posreduje tujini noviee in probleme iz Studentskega življcnja pcl nas. Bilten zhaia že tretje leto (vsaka dva meseca) v nakladi 1000 izvodov v Beogradu. Dohodlst in proračun FinanCni probleml študcntskih listov Upravnik »Tribtme«, tovaris Kubar je v zacetku svojega re-ferata govoril o nekaterih vprasanjih dela uprave, kot je redno izhajanje lista, organizacija naročniske in kolportažne mrele. Dotaknil se je tudi nafva-žnejšega vpmsanja — to je jinančne sltuacije hudentskih listov $ posebnim ozirom na Tribuno. Po nažem milljeniu so finan&ii problemi, s katerimi se borijo uprave vseh naših listov, najbolj bol«Sa točka. Zato. bom navedel nekatere podatke a finančnega poslovanja Tribune, ki bodo ta problem verjetno lahko vsaj v glavnem ilustriraJi. Tribuna se v 15 % na rax?un dohodkov od na-ročnine. Vidimo torej, da je Tri-btma v veliki mefi navezana na lastna sredstva m na la&tno iz-najdljivost. Seveda pa je dobivanje teh dohodkov vezano na never-petno ipožrtvovalnost uprave lista in poz.rtvovalno.st akviiziteiijev, glavnem vzdržuie \z treh virov: ki nabirajo oglas« po vsej Sloveni-iz denamih sredstev, dobljejtiiJi }i, ampak postaja iz dneva v dan od Oiglasov, iz dotacij m od na- vse težavnei^e. To pa zaradi tega, ročn.ine. DohoAi od oglasov pred- ker naši delovni kolektivi ne raz- stavljajo ogrornen del vseh dohod- kov — namreč preko 70 %, 15 % gre na račun dotacij in ostalih polagajo iz dovolj sredstvi v te namene, poleg tega je pa jasno, da oglalevanje v študen«ikein ča- sopdsu nisa skor šrudentskim listom z iscim namenoim. Zato predlagaim konfe-renci, da bi sipirejela predlog Ijub-ljansike redakcrje, da bi finamčni dohodki šrudentskih listov bili v bodoče vsaj v glavnem Ijeni 12 proaučuna. Hočevar Darka Glavne naloge kuiturne rubrike Študentski tisk je že prešel ono prvo začetno fazo, ko je manj pomembno in odgovor- zani med seboj po dioJektifi- no tunkcijo: z našim tiskom nem zakonu po kate-rem bil predTsem in zgolj sred- mi studentje, aktivno sodelu- družbena probleinalika ravno stvo, s katenm so študentje jemo pri reševanju naših tako določa kulturno, kakor se moral-a ravno pri tem viprašaniu seziianjaii najširše družbene splošno družbenih problemov. ima ]ahko pravilno reševaaje mnogo bolij razž-iveti saj pred- sloie s svioiiini Problemi in la "»^^i"11 nffrvt^nim, -^^^ i...^------ -, , .., •» sloje s svojiini nacelna^ ugotovi-tev mora kuturne problematike ogro- staivlja nasa organizadia množič- tkjali od njrh pamoč pri re- biti izhodišče tudi (in pred- men in pozitiven vpliv na °uaS no organizacijo, ki mora polagati ševaniu teh orobleinOT: v vsem!) razgovoru o kulturnih celoten driiybpni r^^i radi tega moramo pazki, da na^e zahteve postavljamo pravilno, ta-ko da vemo kaj hočemo in Iz referata na l pgj seči to, da bodo mnenja, k.i }ih iznažamo resničao sprojeta tako kot to po svoji problematiikii, ki jo izražajo, zasdužijo. Vloga študentskegaf tidta je po svoijem bisrvTi izredno pomembna. Zavedati pa se moramo, da bomo le s temeljkim delom dosegli v našern družbenem življenju tisto afirmacijo, ki si jo želimo. V druž bi ustvanjamo p.reko na^ega tiska mnenje o našem deJu, o našuh sposobnostih in stremljenjih. To g pg na ta vprašanja po^zoirnost. Ne bi s tem hotel reči, da jo ne po-laga, poudairjam le, da bi ta mo-rala naiti večii odmev v našem študentskem tisku. Obravnavanje t>alkične in ideo-loške problematike je po našem mišljenju iz.redno važno in pra-viloo bi bilo da naža prva kon-ferenca študentskega tiska spirejme med zafcljučkii tudi sklep o tem, da le poglobi naša dejavnost na tem področju. K temu streml ienju pa naj nas vodi skldp II. kongresa Zveze Studentov Jugoslaviie, ki je pra-vilno ozna^il, da ima študentski tisk važno nalogo P" razvijanju drožbene policične aktivnosti. j p p ševanju ieh problemov; v praviilnem razumevanju glav-ne o^nake našega tiska, nam-reč, da je in mora biti izra-zito študentski, že spoznamo tudi njegovo — poleg že zgo-raj omenjene— drugo, nič p pliv n celoten družbeni razvoj. II. »YOUTH LIFE« je splošni mladinski časopis, k izhaja v angle- ščini in je namenjen inozemstvu. Urejajo ga predvsem študenti in ima kulturno-politično vsebino. Revija je okusno opremljena iu izhaja vsaka dva meseca v 4000 izvodih. razgovoru rubrikah našib. študentskih časopisov. Naše diskusije moramo str- niti okoli treb stvari: A.) Nevarncsti, da bo______ 1. načelne to je ideološko- če bo njeuo težišče na poseT prograimske osvetlitve nalog ganju v sodobno kultumo pro- blematiko — bolj ali ma/nj sli-čila kulturniin rubri,kam na-šega ostalega časotpisja, t. j. da ne bo iiuela svoje fiziogno-mije, se bomo izognili na več načinov: obravnavali bomo sodobao kulturno dejavnost v zvezii s kulturnimi prizadeva-nji študentov oz. koi smo ua-kazaii že zgoraj, kulturnega prizadevanja študentov ne bo-mo obravnavali brez dobrega . koeiferenei jugo Studentski študentov Jugoslavije študentskega fiska tisk in Zveza litike stuaentsKega je dokaj pestro i,n ponavanja splošuih kulturnih problemov, da mu bomo nain- ? olo o in vrednost; e čiblj pravo skušali boano Poleg ostalih problemov, ki jih j^ konferenca oibra\rnava. la, je bila redakcija Tribune mnenja, da je treba govoriti ludi o politični vlogi študent-skili listov v življenju \i\ de-lu Zveze študentov Jugoslavi-je. Kot najvažnejši problem v sklopu teh vprašanj se nam zdi splošna vloga študentske-ga tiska, ki jo mjora odigrati ne samo v življenju Zveze študentov. Mi smo prepričani, da mora biti vsaik študentski Hst v Jugoslaviji oirgan Zve-ze študentov kot politične or-ganizacije in to z naimenom, da na svojih straneb. ne ob-ravnava samo netka Bačelna vprašanja poditike Zveze, am-pailc mora obravnavati ttidi vprašanja, ki jih je mogoče tretiirati kot izključno poli-tična. Taika vprašanja (sooi- »STUDENT« Je glasilo študentov našega glavnega mesta in je edini jugoslovanski študentski list, ki izhaja tedensko. — Mžnih teženj, so minili. Danes imamo tak tisk, za katerega ve-lo, da ima mesto v * naSi druž-bi, ki ni več podvržen volji po-sameznika ampak ie izraz na-prednih sil, k,i so zmagale v NOB. Sevoda pri tem ne smemo po-zabiti na napredni tisk, ki je pred vojno odigral pamembno vlogo. Ta napredni tisk je tisti, ki nam je po osvoboditvi prine-s&l časopčse kor so nasa »Ljudska pravica« in »Borba«. Ta tisk naj nam bo vzor. Kakšno vilogo naj igra na? ?tu-dents>ki tisk? Moramo sledlti pri-dobitvam nase revolncije, mora-too v nasem hudentskem svetu z aldemokratska, mednarodna, kulturna itd.) nimajo v žiiv-ljenju študeotov in študent-ske organizacije nič manjšo vlogo. Prav zaradi tega je po-trebno, da moramo vlogo, še poeebej pa politično vloigo študentskega fiska gledati skozi prizmo celotne profole-matike Zveze študentov Jugo-slavije. Seveda nikakor ne smemo dovoliti, da bi objav-ljali na na.šib. straneh pri-spevke. ki so direktno in in-direktno nasprotni pol.it iki Zveze ali kar je še hn jše, ab-solntno apolitični. Moiraraopa vedeti. da je proces demokra- tšzacije nasega družalbnega m političnega življenja le dosegel tisto stopnjo razvoja, ko lahko dovolimo tudi taka gledanja na poedine piroble- Pleša Bogdan me, ki so prilično svobodna in lahko ne glede na to svobod-no cibliko, prinesejo neke konkretne rezultate. Zato je naša redakcija v poslednjili številkah Tribune objavljala tudi take prispevke o druž-beuem upravljanju študent-skih. doimov in meuz, ki niso izražčili striktnega etališča LJniverzitetnega odbora ZSJ do teh problemov, so pa kljub teinu predstavljali konkreten in konstruktiveoi doprinas tej diskusiji. Vs&kaikor pa ni potrebno, niti primerno, da bi se štu-dentski tisk omejeval saino na obravnavanje problematike, ki je izključno študentska. Tu misiim na vprašanje, ki so splošno družbena, kot je družbeno upravljanje naših visokih šol, organizacijske ureditve fakultet in tako da-lje. V taikean sinislu labkoštu-dentski tisk odigra veliko vlo-go in to ne samo tako, da be-leži in registrira naša staliišča o teh vprasanjih, ampak tudi stališča ljudi, kj se za ta vpra-šanja neposredno zanimajo. Tu niislim predvsem prispev-ke naših profesorjev, ki bi itak morali več sodelovati pri študentskem časoipisju, po>tera prispevke tovarišev vz prakse itd. Zdi se nam, da pa smo doslej to področje študent-skega tiska prilično zanemar-jali. Seveda morarao tudi pri tej problematiki nujno izha-jati iz stališča marxističnega pogleda na svet in iz osnov-nih koncepcij naše socialistič-ne ureditve. Zanimivo bi bilo, da pri obravanavanju teh problemov posvetimo nekaj pozornosti tudi pomenu, ki ga imajo pri-spevki naših študentov v kul-turnih revijah mladih. Ne bi hoteli, da to problematiko po-drobueje analiziraimo;, ker to t. , - - ___ kar Je čimbolj poudariti specifičnost bistveno - nerazdsceno pro- na§ih idejno _ kritičnih iz- naših kulturmh hodišč; izogibal se bomo zgolj , . opisno ¦* komentatorskega za- problemih ustavljanja ob posameznih stvareh kakor recenzijah po-sameznih g-ledališkili ali oper-nih predstav, predolgjh obrav-nav posaimeznih fnilmov itd. blematiko rubrik. 2. Razgovor o praktičnega urejevanja naših rubrik in 3. eden bistvenih smotrov naše k-onference je vzipostavi- ni naša dolžnost. Vendar mi-slitmo, da hi tudi na tem po-dročju kulturnega, še bolj pa liteirarnega udejstvovanja na. ših kolegov študentov prav-tako morali veljati gornji principi marksiisfcičnega oibrav-» navanja literarnih in estetskih problemov, kar pa na žalost take naše revije oziroma njemi sodelalr/oi-študentje ne delajo. Mi^limo, da moramo tudi na tem področju pred- stavljati tisto revolucionarao silo, ki mora biti definiTana vsaj v pogled-u ideološkega stališča, neglede na svobodo forme in svobodo obravnava-nja teh problemov. Ce gledamo te proibleme iz-ključno s političnega stališča, lahko ugotovimo, da mora biti palitična determiniranost na-štib. listov popolnoma jasna. To je lahko samo politika so-cialistične družbene zavesti PRVI SKLEPI KONFERENCE JUGOSLOVANSKEGA ŠTUDENTSKEGA TiSKA V UUBLJANI 29.—30. OKTOBRA 1954 Delegati študentskih časopisov Beograda, Zagreba, Sarajeva in Skoplja so pozdravili iniciativo redakcije »TRIBUNE« ki je aklicala prvo konferenco študentskega tiska. Po končanih referatih, kareferatih in diskusiji je konferen-ca prinesla sledeče zaključke: 1. Konferenca ugotavlja.da je študentski tisk doslej odigral zelo važno vlogo v družbeno — polkičnem iivljenju Zveze Študentov Jugoslavije, in da je bil tej močno opora pri pra-vilnem resevanju šrudentske iproblematike. 2. Konferenca je eno>dušno poudarila da so redakcije na-ših šmdenskih časopkov ob podpori Zveze študentov zbolj-žale vsebino listov in da ob dosedanji problematiki razširijo svoj delokrog dela tudi na tista družbena vprašanja izven fakultet ki so ozko povezana z našo univerzketno proble-matiiko. 3. Konferenca je ugotovila, da )'e bLlo dosedanje sodelo-vanje študentskih časopisov nezadostno in v tem smislu pri-poroča in zadolžuje študentske redakciie, da z azironi na svoje specifične pogoie in možnosti razšiniiio to sodelova-nje in da z zamenjavo člankov, ilustracij in članov redakcije, uresni^ijo to sodelovanje. 4. Konferenca ugotavlja, da na osnovi dosedanjih izku-šenj In opazovanj razsiri krog svojih sodelavcev, iprizadeva-joč si, da se na straneh študentskih Listov pojavljaio prispev-ki ne samo Itudentov ampak tudi drugih oseb, ki imajo ne-posredni interes za ^rudentske probleme. 5. Pregledujoč finančna vprašanja vseh šmdentskih 6aso-pisov je konferenca prisla do zaključka, da ie stanje zelo sla'bo in v neka.te.r.ih primerih ovira za normalno delo. De-degati so se zedinlli, da je družba dolžna iz svojih material-nih sredstev zagotoviti redno izhajanie ?tudentskih časopi-sov in to z dotaciiami izsvoiega proračuna. 6. Konferenca je sprejela sklep, da se v zami izdajami s te^a področja v dragih državah). — Poleg tega: v letošnjem letu mora-mo odmeriti del kulturne stra- če brez poznaaja in razgleda: ni ne ]e iiterarnim prispevkom ttosti v nahi sodobm kulturni ]]ubljanskih šiudentov, am- problematiki sploh. Ravno ta-ko veljata za n. pr- prevaja-nje iz svetovne literature dvc cimejitvi: našo prevodno poli-tiko moramo voditi z oziroin na prevodno polit. naših knjiž-nih založb t. j. moraino dopol j-njevati in seveda ne kopirati; dmgič pa: šele jasen iu pre-čiščen odnos do sodobne (ne le naše!) družbene problema-tiike nam bo omogočii ne le pravilno izbiro prevodov iz svetovne literature, ampak pravilne in svoje odgovorno-sti zavedajoče se komentarje m kritike teh prevodov. Zave-dati se moramo in naša prak-sa naj to dokazuje, da je naša kulturna prablematika nc le del naše splošne dmžbene problematike, ampak da sta obe, naša knlturna in naša družbena problematika, pove- pak tndi objavljanju rzvleč-kov njihovih komentarjev o strokovnem deln (poirtislimo n. pr- snmo na dela. ki jih bo-do študentje filozofske fakul-tete napisali za Prešemovo naarrado) Borili smo se zoper »poljud-nost« v naših rabrikah, po-ljndnost, ki pod efektnimi na-slovi in šarmantno, novinaTsko spretno preobleko skriva rev-uost oz. nenavzočnost sleher-ne ideje; hkrati se zavedamo, da se moramo, kar se tiče forme naših člankov, boriti za poleoničen (in ne togo tecre-tičen)! ton, živ in raizumljiv Le v tej obliki lalvko namreS bralei sprejmejo tisto idejno življenisko vsebino, ki nam bo omogočila, da bomo z zaniina- (Nadaljevanje na kultumi strand) TRIB9NA, fO.novembin iS94 MED ŠTUDENTI PO SVETU Reforma pravnega študlja v Izraelu Premalo pravnikov in preveč Tudi v Bkademskem svetu ni nenavaden pojav, da je po-nudba večja od povpraševa-nja. To se zlasff pogosto do-gaja pri tnkozvanih praktič-nih (svobodnih) poklicih. Prav tako kot v gospodastvu sledi dobi velikega pomanjkanja in povprašev.anja, doba nadpov-prečne ponudbe. Neposredno po drugi sve-tovni vojni je bilo v Italiji vellko pomanjkanje zdravni-kov. Prav ta okolnost je vpli-vala na mnoge abiturijente. da so si izbrali študij medici- soki stroški, ki so za medi-cinski študij potrebni, povzro-čili, da je število medicincev vedno manjše. Pomanjkanje zdravnikov v bodočnosti je zato neizogibno. Na pravnem področju pa je nasprotno nastal velik prese-žek študentov prava. Prt>b-lem so obravnavali na javni diskusiji, na kateri so državni pravniki zastopali razna miš-ljenja. Ta problem pa ni samo v Izraelu. V Guatemalt n. pr. pride na 50 študentov gospo- prvi. izpit odpravljen ln bo položitev praktičnega iiplta po triletnem Itudlju smatra-na kot dovršitev fitudija. V Holandiji je minister ra zakonodajo najavil reformo pravnega študlja, StudlJ lim-skega prava in starega ho-landskega prava bo zamenjan s šti-dijem gospodarsklh ved, finenc, upravnega prava ter privatnega in javnega medna-rodnfcga prava. Studijska do-ba bo zvlšana od 3 na 5 let Da bi se omogočil Studij pravnih ved v Iibanottu, Je dent ima pravioo predložiti pismeno dlsertactjo, na podla-gi katere •• mu dodeli naslov »Magister iuzis«. Ta enotni siatem velja «a lz-obrazbo edvetnikov. Prediaga-n« reforme lmajo namen cado voljiti potrebo pravnlh pokll-cov in državo.. Sploinl tetaj Ta tečaj jo na razpoiago vsem Studentom, ki si žele pri-dobltl nekaj splošnega znanja brez posebne znanstvene ali .. - . - . . _ _ praktične izoh^azbe. To so Stu- ne. Dotok študentov na me- darske fakultete 250 študen- zahtevalo zdrttdenje libanon- denti, kl sl bodo pridobili ne-dieinske fakultete še vedno tov prava, v Indiji so pravno skih študentov od vlade, da j^j teoretičnega pravnega zna- nja. Tečaj traja samo tri leta In naj bi obravnaval samo ona področja, ki *e pe&aja s pravi-camd la dolžnostmi državlja-nov tn njihovimi odno«i na-pram državt, kot na primer davčno pravo, delovno pravo aoclalno pravo, upravno pravo itd. Po položitvi nekaterih iz-pitov prejmejo študenti naslov Moderao nrezen« »Bachelord oi Laws«. To od-mesfoo sredlšie govarja angleškemu LLB, ki m iiraelskega mesta «« doseže po triletnem Študiju. Akademskl teča| V tem tečaju se študentl ukvarjajo nadaljnji dve leti z razlikavalnimi nalogaml in yi-Žjimi oblikami študija. Studij-sld program obsega omejeno število obveznih predmetov in veliko število prostih pred-metov. Lastna raziskovalna de-la se opravljajo v seminarjih tako, da lahko študent po kon-čanem štiriletnem študiju po-loži iipit, na podlagi katerega doseže nailov »Mastef of Laws«. Ta tečaj je na razpola-go študentom, ki se zanimajo za znanstvena raziskovanja in streme za poglobljenim aka- Pred »izpitnim uradom« pariške univerze so se ob zaključku leta zbrali tudi tisti, kl sicer nistf stalni gostje na pločnikih Latinske Betrti. — Na sliki Je skupina in južuo-vxhodne IILUONARJIinREVEŽ KSTU MLADOSTI naraščui, čeprav bi že tisti cdravniki, ki so v povojnih ^tih kcnčali študi.i, zadosto-vali, za izpopolnitev vrzeli, ki 69 nastale med vojno. Problem zdravnikov je bll Aa dnevnem redu konference inedicinskih študentov v Bo-logni. Ukrepi, ki naj bi pre-prečili nadaljni dotok študen-tov na medicinske fakuletete nam še Riso poznani. 5 državi Chile pa obstaja n«asprotno veliko pamanjka-ttje zdravnikov. Letni prira-etek komaj zadošča, da po-krije eno tretjino povpraše-vanja. Vzrok za tako stanje je v vclikih zahtevah univ. Oblasti pri polaganju izpitov. Vendar pa univerzitetne obla-eti tudi po splošnem šludent-»kem štrajku niso zmanjšale tvojih zahtev. Tudi v Izraelu •o dolga študijska doba in vl- fakultete najbolj zasedena. Francija je takorekoč poplav-ljena od odvetnikov. Samo v Parizu je nad 4.000 registri-ranih odvetnikov. Cim več je odvetnikov, tem nižji je nji-hov nivo in pomen. Toda kljub tem dejstvom so fran-coske pravne fakultete še ve-dno pienapolniene. Po drugi strani primanjku-je juristov v Kanadi in tudi v Jugoslaviji jih ni dovolj. V Hoiandi.ii je ta poklic zelo za-nemarjen, v Libanonu pa sploh ni pravne fakultete. V Kanadi je bil dostavljen par-lamentu zakonski osnuteic, po katerem naj bi se študiiska dobi znižala na tri leta. M#d-tem, ko je do objave tega za-kona moral polagati študent po triletnem študiju teoretif-ni izpit in po nadaljnem letu še praktični izpit, bo. sedaj osnnje fakulteto za pravne in politične vede na univerzi Beirut. Ne bomo se zmotili, če re- Japonce, Indonezijce in nji- no boljše, ker so grajene p* čemo, da je Cite mesto v me- hova vedno vesela in nasme- najnovejših arhitektonsJDli stu, celo država v državl. V centru francoske prestolnice jana okrogla lica, skratka lah- ko rečemo, da je Cite zbral v ljk principili. Poleg vseh teh pa srečamo RE5ITEV V IZRAELU Judovska nacija ima priro-jena nagnenja za študij pra-va. Ta nagnenja se ne bi sme-la zatirat* pač pa ^meriti demskim znar>jem. AbsoWent; za vse tiste, ki se nahajajo za pota PoS Jega že prirX tega tečaja *>redloži-i° dlserta- mestno <>»"*> lzza katere no" o , j se nahaja mesto mladosti, me- svoji sredi vse rase zemeljske v Citeju tudi študente, ki s« sto ljudi, ki gledajo na živ- površine. In ko tako gledamo s.ami vzdržujejo. Res je, mno-" ~ " ljdi i i ljenje brez skrbi; živeč daleČ od življenjske resnice od zu-nanjega sveta, od skrbi in te-žav. Toda to ne moremo reči tega tečaja predložijo djo, na podalgi katere dobe naslov »Doktor of Laws>«. Medncsrcdna konferenca študentskega tiska ^Nadaiiovanje s 1. strani) Sludijskega časa. Japonski dele-got je predlagal Izmenjavo ured-nikov med posameznimi drža-»aini. Glavna točka konference, o kateri pa se je zaradi pomanj-kanja časa premalo diskutiralo, je bil predlog nizozemskega štu- sveta, da naj se pri- iateroacional- za univerze 61.7 milijonov goldinarjev, y.\ m t j. 25% več kot iani, je le-. COSEC tos dnla nizozemska vlada za poirebe univerz. ia sredstva Itudentje ne koristijo direkt-no tcmveč predvsom indi-rektno. Znatno je poveeano število asistentov in so pro-fesorji razbremcnjeni. Poleg tega so predvidene gradnje rovih univerzitettiih postopij. Vladnih dotacij so deležue vse univerze razen univerza V Anisterdamu, ki jo vzdržu-$e izključno občina. Šfudcn^je - novinarji oproščoni nega študentskega magazina. Smoter take publikacije, ki naj bi izhajala pod vodstvom COSEG s sodelovanjem vseh na inter-nacionalni študentski konferenci zastopanih nacionalnih zvez, bi bil v tem, da bi študentom v vseh državah posredovala za-željene informacije o študent-skem življenju v poljudni in zanimivi obliki. Gotovo je, da tak projekt obširnih ln tehniSalh prsdpri-prav. Sporazumeli so se v tem, da bi pred V. internacionalno konferenco, ki bo v juii-v.\ r>ri.borr. iiii,uo>.kil: je ena med najsiarcjšiini stavbami na nascliu. — Na sliki spredaj pa je osrednjl park na najbolj navadnem turističnem sprehodu Inozemstvo! Carobna bese-da. ki razburja in privlači krvne nerodnosti to poizku-šal, pa se je po dveh dneh temveč za odnos do potovanja. glavnem omejen na obiske iu Tisto o komparativistih in sestamke. Na drugi strani me- duhove širom našega ozkega strateško umaknil v prvi ju- mcxierni grščinl je doikaj ša- dalje pa so tiste »ničle« in študentskega življenjskega gendherberge. Mi študenti ne ljiv prispevek v Tribuni. Ali pctniki brez imena. ki se kar prostora. V Tribuni je bilo spadamo v vrsto tistih, ki bi je morda avtor članka govo- tato >turistično« potikajo po za.pisa.no, da je brlo letos v v tujini A^stopali v poljubno ril sodobni turški jezik, ko svetu in se srečujejo z doma- čini in tujci. Tudi to je med- inozemstvu kar 10% ljubljan- restavracijo, ne da bi pogle- se je mudil v Istambulu kot skih študentov in da je to dali cenik (to delajo le turi- n&š predstavnik na nekem naroclno sodelovanje, »prevelika« in za nas >ne- sti). uormalna< številka. Taka mnenja o študentih, ki V nekem članku, ki je bil potujejo ali bi radi potovali, objavljen v Tribuni pred ne- pa so pogojena v dejstvo, da davuim, sem bral med drugim kna lep del našega »javnega mnenja< o inozemskih poto-vanjih kaj komične pojme. Ce potuješ v Ohrid je vse v najJepšein redu, če pa hočeš na Vrbsko jezero, pa že stoji pred teboj sto »zakajevc in kongresu? Prav gdtovo 6e je menil v enem izmed svetov-nih jezikov, kar je potrebao, V Parizu sem se srečal z ameriškim študentom japon-skega porekla ki mi je deja' tole: >Žal pa je drugeraa delu študenttfv praksa služila 8a-mo kot firma, pod katero se je kril najbolj navaden tu-rističcn sprehod.« In še to: »Imamo pa še vedno pojav, da se navadni turizem maskira pod firmo ekskurzije. Kako naj razuniemo drugače narae-ravani odhod študentov kom-parativne književnosti v Gr-čijo, ko nobeden od teh ni govoril sodobne grščine?« (podčrtal kd). Nisem bil ne na praksi Sn če se mudimo v deželi koi je tole: $.Studira\ sem dve leti n. pr. Turčija ali Grčija. Pr«> sociologijo, a vse ]e iz knjig. blera znanja jezikov je res 'Ug-otovil sem, da ne gre več, pereč, saj Lmamo doma, ra- pobasal sem svoje stvari in se zen dobre volje, le malo učin-kovitih sredstev za ta sšport«. Toda ne bodimo tako »ogra-jeni« in razširimo si horizont napotil po svetu, da vidim io kar ni mogt>če dojeti iz knjig.c Potovanje je že samo na se-vsak znanec ali polznatnec te malo dalje od Rakovnika! bi študijsko, to je stara prav- Končno je pa to le d<>ber vic Ijica. Spada v splošno izo- ali pa še žalitev grških kole- gsprehajanje« je za vsakogar piše in predvsem govori o kvalitetna pridobitev, ki od- ge je težko prepoznsti, študirajo tako kot oni le bolj intenizivno. Z njimi so lahko seznanimo na priredit-vah in zabavah, ko svojini premožnejših kolego-m služijs v serviranju in se zahvaljv« jejo za v&ak ponujeai franll napitnine. Sre&jjeino jih tiidi v ulici St. Michel kako v $&? poldanskih urah ' iztovarj^p na trgu najrazličnejše tovosta, vidimo jih kako prens&ajo ve-like bale starih časopiso-v. ka* ko lepijo plakate po z^dovia, da, srečujemo jih povsod, kjec je rnogoče kaj zaslužiti, kajti zaslužek jim je potreben za njihov študij, za njihovo živ* ljenje. Mesec juniji prihaia za t« študente, kot mesec odreženja. Odhajajo na delovne alccije, povsod kjer laiiko začlužij* nekaj donarja, ki ga bodo ps>-tem upoi-abiii za študij y »»• slednjem letu. Mnogi pridnej* ši študenti v teku poletja v nekaj mesecih zaslužijo toli-ko, da se potem s tem vzdr« žujejo celo študijsko leto, se-veda bolj skroinno. Namestitev študentov v Q* teju je zelo dobra, velik ČJA študentov ima svoje sobe, ki so lepo opremljene, v njih pa stanujeta največ po dva štu-denta. V.sekakor srr.o pnčako-vali, da ne obstajajo razlike v nastanitvi ljudi, toda ugotovili smo, je vendarle. To se kaze prsd* vsem v tem, da so študentja, ki niso spcsobni plačati nor-malne cene staiiovanj razpo« rejeni v sobah, ki eo ponavadi v ogiih poslopja. Soba z euo posteljo stane 5.000 do 8.000 ^ frankov, z dvema posteljama pa 1.000 frankov rnanj. Hn« na v restavraci-ji stane za vs« študente enako, t. }- 75 fran-kav en obrok. V restavraciji imajo sarno kosilo in večerjo, dočim si morajo zajtrk poskr* beti sami. To kar nas bo za-nimalo je kako se servira v študentskih restavracijah Ci-teja. V restavraciji Maison in-tematio.ials se prciEtor deli na dva dela, severni in južni. Studenti sami nosijo svojo hrano. Cel proces izgleda ne-kako tako: na nasprotni stra-ni vhoda je velika miza na kateri je servirana hrana na robu te mize, ki je tako dobja kot cela dvorana, pa so po-stavljeni nasloni s katerih študent vzame hrano. Od vho-da v dvorano pa do izhoda za mizo na kateri je servira-na hrana je posebra ograja preko katere je prepovedaji prehod. Izhod iz dvoran* 3+ samo eden, tako, da morajo vsi študenti mimo blagajni-čarke, ki zbira karte, ki jih dobijo študenti ko dvignejo svoje obroke hrane. Štiident lahko kupi poleg redne brarie tudi vino in druge pii?*e. Ce- ne na seminarju, še manj de- ven >kar tako«, pa čeprav ni- mednarodnem sodelovanju in tehta za istodobno obiskova- legat, preds-tavnik in se nisem ma tam ne tete in ni ne de- zbliževanju med narodi itd. nje faikultete (pogosto še več). ucloležil kake organizirane legat ali trgovski potnik. Z Teseljem laliko ugotovimo, Prav in potrebno je, da so dolovne akcije. Po vsem tera Osebno sem raje porabil pri- da je ta zadeva v zadnjih le- tisti naši kolegi, ki jih v sodeč sem ob povratku v do- služeni denar za potovanje, tih dokaj naglo prišla iz ro- inozemstvo pošlje naša orga- movino skesano spoznal, d;a drugi pa so si kupili .iežni mantike v realizem. Menim nizacija na svoje stroške, spo- sem bil na >najbolj navadnem plašč ali kolo; saj to je konč- pa, da smo preveč enostran- sobni ljudje vn da pri tem turističnera sprehodu.« ' no razumljivo. Smejal pa sem s]ki. Vse je le »delegatovanje« izbiranju in pošiljanju še bolj se mnogim našim >nakupo- - - - ....._.. valcem«, ki so kupovali kar vse vprek in mnogokrat stva- ri, ki se dobe tudi pri nas. To je pač stvar okusa in neob- Menim, da o tarizmu ne more biti govora, kor slovfn. ski študent (razen če ni de-legat) ne more biti turist tudi če bi to želel. Sre-čal sem kole«a. ki ie iz čiso- veSčenosti. toda ne jjre za toi, m »predstavnikarstvo«, kar je sicer važna zadeva, toda ,je dejansko le ena stran me Na žalost pa moramo prizna- »^ ^ kar b'lo ^e to kar bo*« ti, da se — in to ne samo v kakor §a defenira tudi sodob-šludentskih kultnmih ru-bri- na literarnoteoretična zna-kah - na sploh govori pri nas nost- Motivi so In o marksistični estetiki samo ni treba Jskatl a11 ua splosno, v nejasnih dbrisih, S*1™0 ^ dozlvetlJ •n',hz* r,n r,« -^ i i v „ memtao pesniško oblikovanje nilice pa ne pove, kaiksne so in ^v« n«««^ Hrvw™««» njene konkretne oblifce in uporalm v umetnostni kritiki. lXprayičeao se sprašiujemo: aili ni v študentskih vrstah Bposobnih ljudi, ki bi fo raz- viIii,nYP,raksiuPorafoili?Prob- ._ neizpremenlj:lve razporedit-Ieimi kakor pasiTnost asiste*i- ve jn SpOja vseh njegovih pr-toy filozofske fakultete (zani-eden note in nevrednote in dojetl pravi smisel in pomen njenih -s. vedno sveži prijem zamenjave. Slavni letalec in kabaretni pe-vec sta si tako podobna in tako film zastavljeno izredno oČit-no, rečcmo lahko, da je ena poglavitnih poudarjenih poant Dovolite, da Vas opozorlmo na velik dogodek v slovenskem založništvoi: konec leta bo izšel pri Slovenskem knjižnem zavodu in vsako pesniško doživetje nosi v sebi kal motlva, ki ga je mogoče določiti šele iz do-vršenega umotvora in pred-stavlja izraz in vsebino nje-gove celote, to je dokončne PRVO DELO TAKE VRSTE PRI SLOVENCIH mrvo: eden adeologov sara-cepra študen-tskega lista in njcgov delegal na kon-ferenci ie a^sisient na oddelku čiste filoizofije), pa tudi štu-dentov višjih lefnikov filozof- «3ee fakultete, ki bi morali biti ideološka avaniparda študent-sikeg:a lista, njihova nezain+e-resiranos+ za štnd^ntski liist In njegove prcbleine oz. nji-hovo sodelovanje v drugih ?a-Bopisih i,n rerijah, problem g^lasbenih in likavnih recen-sentov im kvaliiete vln, »Motiv« je samo pripomoček bralcu, kri-tiku all teoretiku in služi za razumevanje, označitev in presojo pesniškega umotvora, je samo strokovni izraz, ki pomenl neko splošno, nepo-drobno opredelitev vseblne umotvora. V samem pesmi-škem ustvarjanju ne igra no-bene vloge in je konkretno brez vpliva na strukturo na-stajajoče umetniške celote, ker je samo reztiltat tega na-stajanja. To, kar utegne iii mora bitl prispevkov, dilema: ali kul- v liriki novo in svojstveno, je PRIROCNI LEKSIKON bo v kratkih, jedmato sestavljenih geslih zajemal snov iz vseh področij človeškega znanja in bo obsegal okoli 1000 strani knjižnega formata. Vseboval bo okoli 25.000 pojmov, ki jih pojasnjuje nad 2500 slik, risb in zemljevidov. Vabimo vse, ki so količkaj v zvezi z javnim In prosvetnim 2iv-ljenjem, da naročijo PRIROČNI LEKSIKON že v predprodaji po nižji ceni, ker bo po izidu cena znatno višja. Izšel bo v sredini decembra. V prednaročilu je cena knjigi, vezani v polplatno, 2000 din, plač-ljivo tudi v petih mesečnih obrokih po 3TK) din, vezani v platno pa 2100 dinarjev ali v petih obrokih po 420 din. Prednaročila sprejcmamo do 30. novembra 1954. Zahtevajte prospekte v vseh knjlgarnah all prl založbi! Interesenti lahko sporoče svoj tofien naslov po telefonu na št. 20-529! turni strani staJno število so-delavcev in s tem komtinuite-ta ali mnopoštevilne, od števil. do števailke različne sodelav-oe in s tem pestrost m živoist naiin, kako je izoblikovan in izražen stari, zmerom ponav-Ijajoči se motiv, je intimnost, globina in individualna en-kratnost vsebine in Ideje, ki to so problemi, ki morajo se je usmerila po kolotečinab bistveno mesto v tega ali onega dokončnega disikusiji. motiva. Celotno 6truktux*o SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI Poštnl predal 163 Doslej smo ugotavljali to, stavk, temvefi nujnost, ki ra- kar vidimo po izložbah naših ste iz naše duhovne situacije. knjigam. S tem pa smo opra- Vprašanje, ki se nam saino vili samo polovico dela, oz. vsiljuje, je vprašanje spasob- obdelali samo polavico poja- nosti oz- nesposobnosti založ- v p e, obdelali samo polavico poja va, katerega smo imenovali »založniška dejavnost«. Druga vjj, j pj nosti oz- nesposobnosti niškega »aparata«. Založbe »založniška dejavnost«. Druga imajo lektorje, lti so dolžai polovica je nasprotje prve: to prebirati nove knjige,. katsre česar ne »vidimo«. V enaki prejemajo iz Inozemstva, da-meri namreč, kot predstavlja- lje revije, v katerih so ob- l l l , pj jo za bralca problem prevodi slabe književnosti ali po do- lje revije, v kah javljene recenzije, knjižna po- ročila itd. V nobenem primeru sa kjnsti li po do p mače »plaže«, so problem tudi torej nimamo opravka z ne-knjige novejšega in najnovej- vednostjo kot tako. Tudi oči- tek, da bi založbe tiskale *pla-že« samo iz komercialnih Sega datuma. Imena, o kate-rih govori Evropa, so nam znina le iz pomanjkljivih ter iz »Monata« slabo prevedenih vzrokov, v našem primeru ni povsem na mestu. Vemo narn- poročil v »Naših razgledih«. reč, da so knjige, ki so po Ševeda bi bilo povsem nesmi selno, ko bi od na&h založb zahtevali nenavadno obsežno prevajanje »nove« književno-sti. Orientacija, ki je v tem Smislu možna, je obenem Uidi rešitev: knjige, ki so bile na-grajene na raznih konkurzih ali pa so na kak drug način vzbudile s svojo kvaliteto po-zornost v svetu, bi na našem knjižnem trgu res ne smele manjkati. Potem: še vedno ni v slovenskem jeziku izšla no-bena knjiga, ki bi jo napisal Proust, Kafka, Dos Passos, in razen drobne knjižice novel niti en stavek Thomasa Man-na, sploh nobena beseda takih mojstrov peresa, kot so Jean Cocteau. Green, Camus, Hein- svoji kvaliteti presegale pov-prečni nivo naše prevodae književnosti, šle najhilreje v promet. Toda zakaj pctem sploh gre? Če se resno poglobimo v problem, katerega opisujemo, lahko ugotovimo resnično du-hovno in kulturno nezrelost, katero izpričujejo naše založ-niške razmere. V vsakem pri-meru je prcfvajanje »pLaže« namesto klasikov (bodisi sta-rejših, bodisi modernih) za-vajanje bralca od razmišlja-nja, od doživljanja estetsksča in od vzgajanja njegovega ču-ta za lepo knjigo. Z drugimi besedami je takšno početje založnikov nedorastlost dnž- rich itoil^Vaiter^Jens 'Hegel- beni sitiuacijL Cloveku, ki je stange itd. Vrsta njihovih imen ni ravno majhna. In za-loŽbe ne morejo zanikati, da ta imena poznajo. Kobijihnet bi zgubile vso pravico do svo-jega obstoja. Vzrok, ki usmer-ja našo prevajalsko produk-cijo, mora biti torej drug in drugačen. Konkretno: od leta 1945 do danes nismo dobili od SKZ, Cankarjeve založbe in Državne založbe niti ene sa-me knjige, ki bi po omenje-nem datumu prejela katero-koli od prominentnih vsalto-letnih Hterarnih nagrad. Kri-terij izbire knjig, katere založ-be pošiljajo na trg je torej nejasen, neraz-urnljiv, pred-vsem pa nedosleden. V skromnih in majhnih slo-venskih okoliš&inah, je vsaka »kulturaa« dejavnost, katero ne usmerjajo estetski kriteriji, temveč komerciala ali pa dru-ge podobne težnje prav gotovo neodgovorno početje. Založni-ki to prav gotovo vedo, ali pa bi vsaj morali vedeti. Ce od njih pričakujemo na^elnosti, to prav gotovo ni posledica nekih teoretičnih predpo- filma. Toda medtem, ko smo v Evropi navajeni, da se po-dobni primeri obravnavajo za-strto, je amerikanska naivnost naredila lz tega prav dlrektno Tako se je režiserju tudi ta francoska pikantnost nekam p-onesrečila. Edina stvar, ki j.e v filmu za-nimiva, so gotovo baletni vlož-ki. Svojski karakter, visok ni-vo in za nas eksotičen princip amerikanskega baleta gotovo presega meje revialnega filma. 2al pa so te točke razmeremo tako kratke in tako neorgansko montirane v film, so po svojem duhu tako različne od ostala atmosfere v filmu, da ne mo-rejo ničesar popraviti. Tako ostanejo dramaturško brez po-mena, kot samostojne pa imajo premalo odmerjenega časa, da bi se lahko zares vživeli vanje. Kakor je razvidno, je torej Na revieri k^aeično p-otrdiio da-nes že kar stare resnice, da je ameriški revialni film trenut-no na mrtvi točki. Neoriginal-nost, beg v tuje prijeme, ki jih ameriški duh ne zna oživeti, poskus ustvariti na tujlh osno- izgubil ob prevrednotenja družbenih in moralnih vred-r.ot svojo podstat, osncvo po kateri naj ravna, ponujajo za-ložbe v roke knjige, ki niso niti zabavno 5tivo (z izjemo George Simenona), ob kate-rem bi se mogel sprostiti In zabavati, niti literatura v pra-vem pomenu te besede. »Pla-ža« bralca pač, odvrača od njega samega. Tako narnesto da bi razmišljal o sebi in o svetu, namesto, da bi poglab-ljal svoj odnos do sveta, vso to zavrača in sprejema sebi neadekvatni svet iluzij, laž-nih in povsem nekoristnib sanj. Ko bi moral bitl aktiven in ustvarjalen (tudl »mali človek« je'lahko ustvar-jalen dakler izpolnjuje svojo »nalogo«), je v sebi zmeden, nejasen in neploden. Tako pa ni le obrnjen od sebe samega, temveč proti samernu sebi, s.aj vsakdo je zvest samerou s-h*-bi le toliko časa, dokler snuje in dela in sc razvija. V tre-nutktu, ko človek ne »raste« več, stagnlra in s tem že z«>-nika svoje lastno bistvo. Da je knjiga — na sploh — prav v človekovem duhovnera živ-Ijenju eden najpomembnejšili faktorjev, menda ni treba po-sebej poudarjati. Prav z je tudi problem prevcdna književnosti vredcn rcsne ob' ravnave. Ce smo označill mctode pre-vajanja tujih knjig kat neod-go-vorno početje, pa smo s tem ugotovili samo zunanji vidni del pojava. Vzroke, ki po-gajajo to raetodo, pa bi mo-rali iskati v povsem osebnih momentih. V podrobnoslih Xo ni in ne more biti naš namsn. Prav gotovo pa vrsta splošnih in osebnih človežkih težav terja v nsši skupnosti ra-zumevanje in jasnosti v Iju-dsh, ki so poklicani sli pa na-meščeni kot uslužbcnci v kul-turnem »aparatu«. Prav z?.to morda opozorilo, da v pre-vodnl književnosti ni vse prav, ni cdveč. Jarše P^Iarjan NASl MLADI GLASBENIKI V TUJINI Na vsakoletnem festivaju glas-bene mladine sveta v Langolle- vah nov princip revialnega fil- nU*(Anglija) je letos kct fdini ma le poudarja nemoč klasičnih slušatelj ljubljanske glasbene akademije na povabilo bcograj-ske Komisije za kulturne zveze z inozemstvom sodeloval naS znani violinist Rck Klopčič. Ka festlvalu (zanimivo: tekmovalcl so nastopali v velikem šotcru za 4000 ljudi) je med violmi?ti naš Ljubljančan zasedel prvo mesto. Ta zmaga je tem bolj pomembna, če upoštevarno da je dobil Klopčič 89 od 100 mož-nih točk, drugi najboljži za njim pa 47. Svoj nedvomno zar.imivo zamišljen č]anek o bivanju v An- PoŠtni predal 163 amerlških revijskih učinkov. P. B. Tsak Clan peeSernove družbe bo preje najkasneje do 1. de-cembra 1954 naslednjih pet knjig: 1. KOLEDAR ZA LETO 1954 2. Povest Franceta Bevka: TUJA KRI 3. Povest Olava Duuna: HO-JA SKOZI TEMO 4. Mladinsko povest Iva Zor-mana: SVOBODNI GOZDOVI 5. Poljudnoznanstveno delo: DEŽELE SVETA Letna naročnina, za katero prejmejo člani gornjih pet knjig, je samo 240 din. Člani, ki prej mejo knjlge po posti, doplačajo za opremo 20 din. Članarino lahko plačajo tuda v obrokih. Ker vsi poverjeniki niso za ključili vpisovanja članov, dnev-no pa se prijavljajo novi, tiska mo nekaj tisoč zbirk več. Zato pohitite z vpisovanjem, kl bo zaključeno z objavo v časopisih. Opozarjamo, da bo cena zbirkam v prosti prodaji znatno višja od članarine. Zahtevajte naše prospekte, ki so jih prejell te dni vsi po-verjeniki in knjigarne in preko katerih se lahko podrobneje seznanite % vsebino naših knji žnih itdaj. Prešernova družba gliji in festivalu samem nam je sicer Klopčič obljubil, napisal — na našo in naših bralcev naj-večjo žalost — pa ne.) Povsem drug značaj od ir.ra-zito tekmovalsiega angleSkega glasbenega festivala je imel fs-stival evropske g'asbene rnladi-ne v Bayreut.hu, ki ga je orga-nizirala nemška glasbena mladi-n. Zamišljen in izveden je bil s ciljem, da se m.'adi glasfceniki, tako komponisti kot inslrumen-talisti, pe\rci in folkloristi spo-znajo med seboj — torej v in-formativne svrhe, Njih program je bil izra-zito sodoben, polovico svojih del so napisali študenti-kcmponisti. Mimogrede droben, a značilen vtis: V glasbenem ustvarjanju mlade Evrope ni močnih smer-nic, ki bi potegnile za seboj ce-lo gencracijo; nasprotno: težišče je v eksperimentiranju, tipanju in poskušanju. Še vedno grade ftot?e bres Tretjina športnih društev nima svojih objektov. — Manjka nam še 3500 telovadnih profesorjev in uči-teljev. — 0d 1500 slovenskih šol ima le 98 šol dniCO Plenum CK NOJ o problemih športa in telesne vzgoje Frejšnji teden je bil v Beogradu plenum CK NOJ, ki je bil posvečen vprašanjem športa in telesne vzgoje, kl so t zadnjem času že pereča. Znano je, da so pred ne-davnim razpravljali o podc^m^ probiemir tudi v Zvczi športov Slovenije, kjer so prišli do priblfžno istih za-ključkov, kot delegati pleuuma v Beogradu. Od osvoboditve dalje smo na področju telcsne vzgoje in špor-ta opravili veliko delo. Stanje Iportnih organizacij v naši dr-Eavl je mnogo boljše kot pred vojno. Stevilo športnikov se je v prlmcri s predvojnimi leti Bkoraj podvojilo. Zgrajcno je tudi mnogo novih objektov (oko-li 3500), posebno Partizan je do-segel velike uspehe. Zanimivo je, da je Partizan najbolje us-pcl prav pri nas v Sloveniji in »leti v Tolminu ter Kopru sodijo tned najboljše prlreditve Partl-nana v naši državi. Precej uspe-hov smo dosegli tudi pri orga-niziranju dijaških in delavskih gportnih iger, ki so se izkazale kot ena izmed najboljših obllk dela na športnem področju. To-da kljub vsem tem podatkom, ki vzpodbudno govore o našem gportnem delu, lahko ngotovi-mo, posebno v zadnjem času nek zastoj, ponekod celo poslabšanje razmcr. Če natančneje pogledamo šte-vilke, ki nam govore o športnih rezultatih, bomo lahko odkrili marsikaj presenetljivega. Samo 10Vi žportnikov je doma z vasi, ponuj 30''..-, iih ;'> ii(\ av--V.«1'— r*n-rekla, ostalih 60*'» pa so dijaki. Stevilke, ki nam govore o udej-stvovanju ženske mladine so na-ravnost presenetljive in vredne premlsleka. Od vseh športnikov je samo 10'/i ženske mladine, na vasi pa celo samo 1%. Kortčno so objekti najvefjl problem, ker tega vprašanja ni mogoče rešitl kar čez noč. Naj-manj tretjina naših gportnih in partizanskih društev nima nobe-nih športnih objektov. Največja težava je s telovadnicaml, ki onemogočajo vsako resnejše delo čez zimo. Problematično Je tudi stanje Novi časi za ncsše športnike (Nadaljevanje s 1. strani) MlslLm, da 11 številčno moL-nih študentskih klubov in sek-cij maremo združlti v društvo ln da je to z ozirom na prob-lematiko ln dosedanje delo po-polnoma naravno. To nam nare-ikuje tudi nujna potreba po šir-šem in bolj masovnem telesno-vzgojnein udejstvovanju študen-tov. Maiterialmi pogoji se bistve-no še ne bodo Izpremendli takoj, vendar pa bomo polagoma, kot organizirana celota lažje dosegli izboljšanje tudi teh. Individu-alno in kolektivno pripravlje-nost za delo v društvu pa ima-mo. Kakšno je bilo dosedaoje delo posameznih klubov in sekcij? Vsi klubi in sekdje ASO so v zadnjem lelu dokaj dobro de-lali. Ne moremo pa prezreti iz-jem v obeh smereh. Vsekakor je treba omeniti delo in uspehe LUŠK, ki je kljub slabim po-gojem zaradi požrtvovalnosti in vse pohvale vredne volje dose-gel odlične uspehe. Prav tako AJK, ki je kot pionir te pano-ge športa v naši republiki iz-peljal vrsto tečajev in nastopov. taka pomeni študentom dosti premalo in bo morala fcimprej zaiti v širino. Res je, da na vse to vplivajo trdi težavnl objek-tivni pogoji v prvi vrsti po-manjkanje prostorov in rekvii-zitov. To vse naSe deJo v pre-cejšnji merl zavira, toda vsaj minimalen napredek v okviru damih možnosti bi bll nujen. V čem so najvcčje težave? Težave bodisi največje kot najmanjše so v prešibki mate-rialni osnovi. Ne gre tu samo za finančna sredstva, gre za igrišča, telovadnice in opremo. Poleti to še nekako gre. Igrišče, ki nam ga je dala v upravo ZŠS pod Ceklnovim gradom narn pomeni precej, je pa na vsak načln premajhno. Večina drugih klubov in sekcij gostuje drugod. Za uporabo drugih igrišč moramo plačevatl lepe vsate, najhujše pa je s telovad-nicami po zimi.Ne soma to, da so zelo drage, niti nimamo jah in ne uspe nam prepričati ko-garkoli, da bi se moral ta prob-lem v celoti rešiti. Zavedamo se, da so v tem objektivne te-žave, marsikaj pa bi se dalo z AKADEMSKS ŠPGRTN! OPSOR v UUBUAN! razplsu)d AfJKETO o imenu novega športnega društva Pozivamo vse prijatelje športa mcd študenti, da sporoče svoje prcdloge za ime novega športnega društva, ki bo v kratkem ustanoVljeno, na urednlštvo »Tribune« all na Akademski Sportni odbor. Novo društvo bo društvo študcntov, zato je prav, da prav vsi člani klubov in sekcij, kakor tudi prijatelji športa na Univerzi sodelujejo v tej anketi. — Odgovore bomo sprejemali do 20. novembra 1954. Tudi ASK je razčislil nekatere probleme, ki so ga na znotraj načenjali in dokazal, da je zdrav športni klub, sposoben za-treti škodljive pojavo. Šele eno-letnl smučarski klub si je ustvaril solidne temelje za na-dalnje delo in mu moremo v polni meri zaupati, da se bo še uspešneje uveljavil v bližnji sezani v kateri ga čaka med drugim še sodelovanje na sve-tovnem študentskem smučar-ekem prvenstvu, ki bo letos pr-vič v Jugoslaviji. Poleg tega smo v letošnjem letu osnovali še dva nova kluba in sicer štu-dentski jahalni in nogomf-tni klub. Na drtigi strani pa je AOK popustil. Nekako v začetku leta Je začel drseti navzdol. Vzrok Je v tem, da se ,je izžlvljal z maloštevilno prvoligaško ekipo brez prave skrbi 7.a zp.lo^e. V fem je šolski primer, kak ne-smise! predstavlja ma!oStev!!na kvaliteta z naslovom klub Pre-pričani smo. da je t,a primer AOK že ozdravil. Ni namreč važno v katert ligi tekmuiemo trenutno. važno 1p. da .hndo 5tu-dentje masnvno in orsnnirirano lgrali ndbojk > to b^ o--nova tu-di za ?'.->'<- '-v^i^totp Pv.qy ta-ko se ]e ASS w-^^'? '-ot bt tanjo veljn! pnmeru« clausns in ne pride nikamor naprej. Kot razpoložljivimi prostori bolj-še urediti. Tudi subjektivnih stva-ri, ki so v tern, da v glavnem nekaj ljudi gara povsad, drugi se pa udejstvujejo le z lepimi besedami in s kampanjskim nav-dušenjem, se moramo čimprej otresti. Kakšne načrte ima drušbvo za bodočnost? Ne bi želel razčlenjati načr-tov, deloma so zajeti že v prej-šnjem. Naš namen je, da bi čimprej vsaj dohiteli nekatere univerzitetne centre v bratskih republikah. Zdrav športni ko-lektiv, ki bo /druževal že zrelo mladino, mladino, ki bo v krat-kem razkropljena po vsej naši domovini posegla z vsem ela-nom v delo za napredek in lep-šo bodočnost, mora in bo izpol-nil naloge o katerih bomo do podrobnosti razpravl.jaH na ust;jnovnt skupščini društva^ Za primer !e to, da bo društvo po vseh panogah športa uvedlo tekmovanje po fakultetah in oddetkih skozi vse lcto Intcia-Mvm odbor fn ASO bosta če^ k;ik mesec sklicala s-kupščino Pim šfeviir.p.iša bo udelež'">-? n-') nje.i foni boljž^ bnmo obdelal-vse probleme, ki bndo ln so bUi že nakazaai v Tribuni. profesorjev in učlteljev telesne vzgoje. Mnogo je takih učite-ljev, ki imajo samo minimalno strokovno izobrazbo. Največ je takih. ki imajo sanio Irins^ef-ne teCaje, kar seveda ni dovolj niti za osnovna predavanja iz telesne vzgoje. Mnogo je tudi ta-kih šol, kl sploh nimajo pouka iz telesne vzgoje. Za normalno delo bi bilo potrebno še naj-manj 3500 profesorjev oz. učl-teljev. število ur telesne vzgoje je tninimalno, v največ prime-rifo imajo samo eno uro telesno-vzgojnega pouka na teden. Co-slej smo posvečali premalo po-zoroosti šolanju kadra. Kljub JnSilli?!'!. ?i tft^sno vsgo.)« v Beogradu in LJubljani in sred-njim fizkulturnim šolam v Skop-lju, Sarajevu, Zemunu in Beo-gradu, je števllo diplomiranih dijakov in slušateljev tako majhno, da ne more zadovoljiti niti najnujnejših potreb. Če bi vsako leto diplomiralo 150 siu-šateJjev bi tnorali čakati na za-dostno število še polnih 15 let. Nerazumljivo je, da so državni organi tako nezainteresirani na teh problemih. Nujno potrebno bi bilo, da se ustanovi nek dr-žavni organ, ki bi vodil to po-litiko šolanja novih kadrov. Čeprav je veliko težav s po-manjkanjem kadra, je še hnie % materialnimi problemi. V na-ši republiki je 1500 šol a samo 98 jih ima tudi telovadnico. Po-sebno šole za učence v gospo-darstvn so popolnoma brez ka-kršnih koli pripomofkov za športno udejstvovanje. Ni redek slučaj, da grade nove šole brez telovadnic, kar je vredno naj-ostre.fše obsodbe. Sola brez te-lovadnlce ni popolna in v mno-gih primerih so jih dogradlli šele na intervencijo Ljndske mladine. V gornjih stavkih smo nekako obdelali problematiko šolske mladinc, ki pa še daleč ni tako huda, kot pri delavski mladini. Delavcev v športu je izredno malo, razlogov za to pa je več. Gotovo je trcba obsodlti stališfe nekaterih delavskih in uprav-nih vodstev, ki mladino celo od-vajajo od športa namesto, da bl ga priporočali. Dejstvo je tudl, da imajo dijaki veS časa za šport kakor delavci. Tudi šport-nih terenov je v bližini tovarn in delavskih naselij zelo malo. Zanimivo je, da j« nad polovico tistih delavcev, ki se udejstvu-jejo v športu nogometašev. Zelo dobro so se obnesle de-lavske športne igre, ki so jih uvedli v Beogradu, Zagrebu in Splitu. Tu imajo športna in par-tizanska društva lepo priložnost, da vse tisie, ki jih gport veseli, vključljo v svoje vrste. Najslabši je položaj športa na vasi. Edina organizacija, ki je vsaj malo uspcšna na dežcli je Partizan. Prav na dežcli imajo zelo dobre pogoje za razvoj športa, saj imajo na razpolago zadružne domove, ki so zelo pri-kladni tudi za telovadnice, pa tudi zclenih površin je dovolj. Toda kaj vse to pomaga, ko ni nobcncga zanimanja za šport med občinarai in komunami na deželi. V nekaj primerih so ob-čine raje vrnile zemljo privat-nikom, kot pa da b! jo dodelile za Sportno uporabo. Težave so tudi s kadrom, saj so podežclskl učitelj in Armija skoro edini Sportniki na vasi. Odvcč bi bilo poudarjati vlogo športa med mladino, toda kljub temu naj navedemo še nekaj po-datkov, nad katerimi se velja zamislitl. Procent slabo razvite mladine je precej velik, saj je 10% mladine s telesnimi napaka-mi kar dovolj. Zanimivo je, da veliko števflo mladine ne obvla-da raznih športov, ki so za živ-ljenje nujno potrebni. V Beo-gradu so naredili zanlmiv po-izkus. 12 tisoč mladincev pred-vojaške vzgoje so preizkusiH v plavanju in agotovili, da jib 8 tlsoč ne zna prav nlč plavati. Se slabše je seveda s smuča-njem. Posebno v zadnjem času smo opazili. da so naža športna in partizanska društva posvetila premalo pozornosti vzgoji mladi-ne Priče smo vsero mogožim pojavom, ki nas navdajajo s skrbjo Podkupovanje igraloev. potovan.ia v ^nozemstvo rtode-Ijevan.ie stannvanj in podobno. to so že vzroki propada Mnopro je fakib ki /anemarjaio pouk v šnh. tak;h. ki so se prcdali pit.fu fn Sp ve? fakih. ki mlslijo samo o tenv Uako bi postali športni »zvezdniki«. Naše matično planinsko druStvo UNIVERZA ima svoj letni občni zbor 11. XI. 1954 na Univerzi (Prirodoslovna predavalnica) ob pol osmib zveCer. — Sodelujte pri delu svojega društva Že sedaj tarejo športnike skrbi, kako bo v prihodnjem letu Letošnje delo našega Akademskega športnega od-bora se bliža koncu. Ze sedaj tarejo naše športne de-iavce skrbi, kako bo v prihodnjem letu. Ceprav je sprejem novih proraču nov še daleč, so vse akadem-ske sekcije izdclale svoje proračune, na podlagi teh pa je tudi Akademski šporlni odbor sestavil celoten proračun za prihodnjo leto in ga že predložil Držav-nemu sekretariatu za splošno upravo in proračun. Gotovo bo za vse športnike ^animivo, kako je AŠO ute-meljil svoje izdatke oz. po-stavke v proračunu. AŠO se je postavil na stališče, da naj sekcije prire.iajo razne tečaje, ki bodo imeli izredno po-membno vlogo. Študente nr^j bi v teh tečajih vzgojili tako, da bi lahko po končanem štu-diju na Univerzi, vodili delo v raznih športnih organiza-cijah. Mnenje, da je profesor, inženir ali zdravnik dolžan aktivno podpirati športno živ-Ijenje v naši republiki ali iz-ven nje, je povsem pravilno. In prav to bomo lahko dose-gli na teh tečajih, kjer naj bi študentje dobUi poleg stro-kovnih kvalifikacij tudi osnovne pojme o vlogi. ki jo šport v današnjem času odi-grava. Precejšen izdatek v prora-čtinu predstavljajo tudi do-mača tekmovanja, ki so prav-zaprav tudi najbolj pcimemb-na. Ne gre zanikati, da bomo prav z urejenim načinom tek-movanja po fakultetah pri-dobili največ študentov. ki se-daj stoje še ob strani. Ta tek- movanja so zanimiva in ne-verjetno požive športno živ-ljenje na fakultetah. Kakor vse kaže bodo tekmovanja v prihodnjem letu potekala v ligah, kjer pa to ne bo mogo-če, bodo priredili turnirje za medfakultetno prvenstvo. Tu moramo še povedati, da bodo naši športni forumi stremeli k čim boljši povezavi s sred-nješolskimi organizacjiami in njihovimi tekmovanji, da bo-do srednješolci seznanjeni s športno organizacijo na Uni-verzi že takoj ob prihodu. Poseben problern za naše športnike so igrišča in telo-vadnice. Kot je znano razpo-lagarrio samo z enim igriščem za košarko in odbojko pod Ce-kinovim gradom, kar pa je seveda premalo za vse sekci-je. Tako morajo skoraj vse sekcije gastovati na tujih igri-ščih in plačevati visoke na-jemnine. Še težje pa je pozi-mi, ko morajo prav vse sek-cije plačevati najemnino za telovadnice. Te najemnine pa so tako visoke, da bi komaj verjeli. In vihu tega smo lah-ko zadovoljni, če telovadnico sploh dobimo, nam trde pred- staviaiki vseh sekcij. Oprema telavadcev je se-veda nujno potrebna in tud: zanjo je mesto v proračunu. Ta izdatek je še toliko večji, ker se je pred kratkim formi-ralo nekaj novih sekcij, ki ni-majo še nobene opreme (to so predvsem nogometaši, jahači in smučarji). Prav tako pred-stavlja visok izdatek tudi mu-nicija za strelsko družino. Pri vsem tem je zanimivo, da so iz proračuna izpuščeni vsi izdatki za ligaška tekmo-vanja. Akademski športni od-bor stoji na stališču, da se morajo vsi kvalitetni klubi vzdrževati sami. Tistim, ki tekmujejo z vsem svojim članstvom (kot n. pr. AŠK in AOK, ki tekmujeta s sedmimi ekipami), je AŠO namenil sa-mo pomoč za tekmovanja. Prav tako so izključili iz proračuna tudi vse postavke v zvezi z mednarodnimi sre-čanji, čeprav jih je nekaj na sporedu, vendar je to stvar posameznih klubov aU sekcij. Svoje mesto so v proračunu našla državna studentska pr-venstva, ki predstavljajo eno izmed osnovnih obiik dela naših športnih organizacij. Največ denarja bomo potre-bovali za izvedbo državiiiih je organizator teh ljubljanska prvenstev v streljanju, šahu in orientacijskemu teku, ker univerza. Poleg tega bodo na-še ekipe sodelavale na prven-stvih v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in Skoplju. Tudi sve-tovno prvenstvo na Jahorini postavlja pred nas težko na-logo. Skcraj vsi tekmovalci bodo študentje naše Univerzt;, treba bo organizirati posebne priprave in poslati ekipo na to tekmovanje. Na tem mestu moramo pcm-dariti, da je proračun sestav-ljen na podlagi natančne ana-lize vseh izdatkov v bodo-čem letu in predstavlja rnini-malne potrebe našega bodo-čega društva. Skoraj vsi pro-računi, ki so iih dostavile po-samezne sekcije in klubi, so bili zmanjšani na minimum, tako da je predlog proračuna res realen. Trdno smo pre-prioani, da bo naš predlog na-letel na polno razumevanje vseh odgovarjajcčih forumov, ki bodo s tem omogočili ne-moteno delo ene največjih. in gotovo ene najnaprednejših športnih organizacij v Siove-niji. Ljublfanski strelci so premagali goste iz Skoplja z rezuitatom 3157 : 2794 TRGOVSKO PODJET^E NA VELIKO V dneh 22. do 24. oktrobra je bilo na strelišč-u ob Doleuj-ski cesti zelo živahno. Strel-ska clružina Ijubljanske uni-verze je imela v gosteh eki-po makedonskih strelcev šiu-dentov. To je bilo letos že drugo srečanje obeh ekip in tucli druga zinaga naše ekipe. Najzauimivejši je bil prvi dan tekmovanja, ko so se med seboj pomerile nioške ekipe v streljanju z vojaško pnško na 300 metrov. Lkipa ljubljan-skih aka"deniikov je v t<;j di-sciplini nadmočno zmagala ter dosegla kar 505 krogov pred-nosti. Mcd posamezniki je z velikim naskokom zmagal naš repre7entant Ueras Pedor, pr-vi Makedonec pa je bil šele na petem mestu. Drugi dan tekmovamja so se strelci preselili na inalo kalibersko strelišče. Na spo-redu je bilo tekin<»vanje v moški konkurenci z vojaško pištolo in dvoboj ženskih ek:p. /.a presene/enje tega dne je poskrbel rn'ad'i uialketiloiiski študent Bo/.arič, ki je prema-gal izkušena tekmovalca naše ekipe Rernsa in Peršiča Kljub temii je bila prva ekipa Ljub-ljane s 515 krogj pred Skop-ljem z 478 krogi. Zenske so tektnovale z zračno puško na 10 metrov. Spet neuspeh košarkcrjev Na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru je naša dr-žavna košarkarska reprezen-tanca doživela neuspeh V prvl tekmi z Umgvajem so naši Igrali zelo dobro in do segli v regulrirnem tasu neod-ločen rezultat v podaljšku pa 50 položllj orožje. Proti te) fekml ie naše vodstvo vložl-lo prote^t ki pa ni bil u^odno reSen. Pod vtlsom nesrečno i7Ci.ib1.iene tpkme •'O na«f re-prezpntant.i proti Francii' za-igrali 7e\n slabo in 'zepibili tudi to tekmo Tnko so izoadli tz finalnega tekmovanja Tudi tu je pripadla zmaga Ljubjani, prva je bila Kaste-lic Joža z 233 krogi. V celotnem tekinovamju je Ljubljano dosegla 3157 kro-gov, Skoplje pa 2794 krogov. To je bilo zaduje tekmava-nje v letošnji sezoni, ki je bila za uaše strelce lzredno uspcšna. V vseh srečanjih so namreč zmagali, kar je naj-lepše plačilo za njihov mar-ljivi {rejiing. Sedaj bodo strel-ci nadaljevali svoje delo v dvorani in se pripravljali za nastope v pribodnji sezoni. Ob tej priliki vabi odbor ASD vse študente, ki jih streljanje veseli, da se vklju-čdjo v vrste naše strelske dru-žine. BLAGO PRODAJAMO PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CE-NAH. PRIDITE V NAŠE PO-SLOVALNICE IN D O B R O BOSTE POSTREŽENI! ČUDEN ODNOS Morda ie prav A$K tisti o ka-tercm smo * našem listu doslej največ pisali- Piasli smo o nji-bovih uspehih, o težavah, veclno smo jih spra"sevali, ce imajo v svojib vrstah kaksne probleme, ki bi )ih bilo treba obdelati v na-sem tiakn. Tako )e bilo tudi prejs-nji teden. Sam sem vprasal tova-risa Filipana, ki je prisel v našo redakcijo, če je pri n\ih kaj no-vega. »Tezave imamo $ telovadni' co«, mi je odvrnil in takoj smo napisali v nas list Uanek o pcre-lem problemu telovadnice. Skrat-ka mislili smo, da smo 2 A$K v najboljhh odnosih. Toda kakor vse ka.tr smo te zmotili Bili smo precet presene-leni, ko smo i? dru%ih časopisov izvedeli, da ie AŠK prejsnji teden prirrdil tiskovno konferenco, k)ei_ %n obravn.tvali vse mogoče prnble-me v zvezi s tem ntisim "sportnim knJrhtivnm Na fc knntcrrnco so pnvahili vse Ijnhljanske časopise, le pne%a ne Tttu imajo v rokah rude in kamenj«. Kamni pa se pri tem mastijo, saj jlh prijemajo šte-vilni prsti, debeli in drobni, než-ni in robati, umiti in umazanl, popackssi fn mastni. Vsled tega zahteval, da se ka- praviloma drži samo z dvema prstoma, s kazalcem in. palcem. Na ta način jih je ho-tel zavarovati od maščobe. Do-godilo se je, da kandidat ni dr-žal kamna, kot je predpisano in običajno. Profesor ni ostal rav-nodušen. »Kako pa vendar držite ka-liien? Primite ga nežno, z dvema prstoma, kajti kamen je kakor cvetlica.« TRGOVINA S STANOVA-NJEM 1N SRCEM Zivi družina. V družini de-klica, ki so ji že trije fantje pakazali hrbet. Kat najemnika živita pri tej družini tudi dva študenta, vzorna in stanovanje plačujeta redno. Usoda je ho-tela, da je v tem času deklica spoznala četrtega fantn. In se-veda ljubezen. Kaj bi govorili. V driižini so iskali izhed. Edina možnost je bila, da študentoma odpovedo gtan/ivanu ^« ^ ^. voijemca vežejo na družino, kjer bo lahko stanoval, ab&nem pa bi ga deklica držala strogo na uzdi. In res študenta sta lepega dne ostala brez stanovanja. Fantu pa soprivezali novico, dalepega dne ne bi odletel. Kdo ve, kako bo tekla zgodba dalje? Ljubezen se smehlja... je naslov nekega filma. »FARBENBLIND«. Kandidat, ki je prišel na iz-pit je bil »farbenblind«. Pro-fesor ga sprašuje razne reak-cije. Kandidat se poti. Nazad-nje mu profesor postavi vpra-šanje, za katerega je treba po-znati in razločevati barve. Kandidat je jasno odgovortl nekaj povsem drugega. Profesor mu je svetoval, da se prepiše na drugo fakulteto. S TRILETNO PRAKSO Rred nekaj daevi sem diplomi-tal. Prodal sem nekaj knjig, spod profesor, oče vse uče-nosti in oče usmilienja! Bližam se vam s ponižnim, skesanim in potrtim srcem in vam priporo-čam svojo nebogljeno znanje. Ko me bodo moje trde in od-revenele noge spominjale, da se bliža izpit... Ko moje tresoče se ln oslab-ljene roke ne bodo več mogle prijeti in držati indeksa in bo-do omahnile na mi*o pred izpit-no komisijo ... Ko bodo moje zatemnele in od bližnje izpitne groze ugaša-jo6e oči obratale svoje trudne in umirajoče poglede proti vam: takrat... Ko bodo moje mrzle in tre-petajoče ustnice zadnjikrat iz-govorile kakšne neumnosti: ta-krat, o usaailjeni profesor, se me usmili! Ko bo moj bledi ln upadli obraz navzočim vzbujal sočutje, kolegom pa strah in bodo moji od izpitnega potu premočenl las-je naznanjali moj bližnji padec! Ko se bodo mojauše&a zaprla darltev znanosti In v tem strai-nem treni^ku: o usmiljeni pro-fesor, usmili se met Ko bodo okoli mene zbranl kolegi in kole^ice žalovali zara-di kolegi in koleglce žalovall radl mojega trpljenja in Vas prosi-li pomoči zame... Ko mi odpovedo vsa čutila in mi zgine ves svet, ko bom 1«-dihoval v zadnjem izpitnem bo-ju in diplomski bridkosti... , Ko bodo moji zadnji zdlhi mo-jega padlega srca silili inoje neznanje, naj se loči od tega sveta, sprejmile te moje zdihe kot izraz svetega hrepenenja, da bi prišel k izviru znanosti. Ko se bom ločil od izpitne so-be to zapustil mračno ter *lo-bolno izpitno komisijo, sprejml profesor moj padec kot vdanost, ki jo darujem zmtgoviti znano-sti. Ko bom drugič prišel pred vas in bom zagledal neminliivo le-poto znanstvenega veličanstva, ne zavrnite me izpred vašega ob-ličja, milostno me sprejmite v naročje svete znanosti, ki jo bom, če napravim izpit, nenehno branil in slavil, takrat pa prav zares o usmiljeni profesor, se ozrite name, ubogega gre-šnika, ki bo s trepetanjem in upanjern čakal, da boste izrekli nepre-klicno sodbo, ki bo odločila mo-jo nadsiljno usodo . . . O profesor, ki si mi namenil padec, pa zakril urp in trenu-tek izpitne katastrofe: daj mi vse dni mojega življenja preži-veti v pravičnosti in znanosti, da bom vreden, z mirno vestjo vlekel plačo tn pokojniho. Adam Pred nekaj dnevi sem diplo-miral na fakulteti. Nikakcr ne morem dobiti zaposlitve, ker vse-pavsod v meni dosegljivih oglasik zahtevajo triletno prakso. Vaie padjetje ni med takimi, ki irnajo nemogole zahteve. Verjetno ni tako pomemJmo, ali pa ne mara-te prepametnih intelektttalcev. Me-m }e vseeno. Zdi se mi, da mo)o prohtjo razumete, ker nekdo se pač mora zrtvovati in upam, da poznate pregovor, da velika riba ire male. Torej za razvoj gospo-darstva storite to ttslugo, da prir dem po triletni praksi iz nepo-membnega podjetja, kot }e vase, ki prakse ne zabteva v vel)e X holjšo plačo. S spoltovanjem Luka Krii,* Ko sem takole iležatl in dakal odgovore sem bil kar veselo raz-položen. Vedel sem, da sem raz-tako, koc Je edino moižno. Nekega Tehmko je najteže štuu\-rati prvih dusut let. Nekaie-rim pa ta študij tako ugaja, da so na fakuiteti že poldrugo desetletje.v Kostov Dušan, študent te in te fakultete sedi za mlzo in obeduje. Kot mnogi drugi ima danes njegov želodec več-je zabteve. Razumljivo. Zaradi tega ga ne moremo obsojati. Pomisli na dodatek. Kako zlahka bi ga pospravil. Na-potil se je proti mestu, kjer izda.iajo hrano. Usiužbenka Pavia, ki hrano izdaja je tako z-aposlena, da ga skoraj ne opazi. »Daj dodatek!« »Oprostite dodatka ni, ker bo verjetno hrane še zmanj-kalo« rau prija-zno odgovarja uslužbenka. To ga je pogrelo. Zagrab:l je v bližini kos trdega in su-hega kruha in ga z vso moč-jo zagnal v uslužbenko Na njenem obrazu se je pojavila podpludba. Prisotni kolegi, ki so do-godek videli, so zahtevali, da se Kostov opraviči. Kaj še. Tega vendar ne moremo od njega zahtevati. To bi bilo ve-liko ponižanje. Univerzitetni odbor, k.i je zvedel za ta dogodek, je pri-javil celotno stvar disciplin-skemu sodišču MVŠ. Sedaj se je Kostov zavedel kaj jc napravil. Pohitel je, da ce-lotno stvar še v kali zaduši. Najpre.i je protestiral, češ da je to svinjarija, kar se dela z njim. Ko je uvidel da na tak način ne bo našel skupnega jezika za spravo je odhitel v menzo. Našel je uslužbenko m jo na kolenih prosil odpušča-nja. Vsak komentar je tuka;j od-več. PRVI IZVOLJEN Na nekem občnem zboru so predlagali kandidate za pred-sedniško mesto. Bil je predla-gan tudi kolega, ki tega ni pričakoval. Dvignil se ie in dejal: »Prosim vas, če me že pred-lagate, nikar me ne napišite prvega na kandidatno listo, kajti tisti, ki je prvi na spi-sku. je sieurno izvolien. Na pravu se je zadnje leto udomačila navada, cla se fa-kultetni zvonovi oglasijo šele po kojičanih predavanjih, v, izpitni dobi. Med semestrom" ko so prodavanja, jili skoraj' ni slisati. Na ta nacin se lah-' ko vsak ravua po svoji nri.1 Vprašaai vratarja kaj \io-meui plat zvona, ki je priha-jal iz višjega nadstronja. Fri-jazno mi jx; objasnil vso za-devo v naravDOst dostopnem. stilu. Profesorji vabijo svoje kandidate k izpovedi ali pa jim dajejo odpustke, tistim, ki so jih pri izpovedi zasluži-li. Zvonenje je naš stari na-rodni običaj. Mcd pravniki pa je na«piotno zelo razširjena doncjncva. da z zvonenjom profesorji napravijo izpitne ceremouije Vjol.j sveoane. Srcča pa taka Izpit \z lizike je za študen ta tehnike velika preizkušnja. Kakor povsod, tudi tukaj velja med študenti precej razširjena trditcv, da je sreča na izpitu žp polovica uspeha. Tako se je nedavno zgodilo v j-unijskem *izpitnem roku, Sest nidarjcv, ki so uspešno opravili pisinen: del izpita je je bilo nrmalo presenočenih, ko }ih je profesor ntt začelkii ustmenega izpita vprašal, če so zadovoljni s šestico, ne da bi jih vprašul ustm>. Ševeda so kot dobri trgovci poniulbo profpsorja brez pri-govarjanja sprejeli. Srefa se |itn ic na široko nasmelmila, Scclaj so slisijo po fnkultcti glas.ovi. ki so ta redki dogo-dck označili kpt profe^-orje^ najnoveiši vic. »11 na neumestno\ šalu Dickersa* V organu združenja nemSkih Študentskih organizacij »Deu-tsche Studentenzeitung« naj-demo š$, letos odmeve na df-janje kdlnskega študenta Di-terja Dieckersa, ki je na lan-ekoletnem obisku v Jugoslavi-ji sramotil spomenik, talcev v Begunjah in je zaradi tega mo-ral zapustiti Jugoslavijo. Do-godek je naletel na obsojanje ne samo pri nas, temveč tudl v svetu. Tudi bonnska vlada ni šla mimo njega. DieCkerso-vo dejanje niso v Bonnu opra-vičevali z mladostno razposa-jenostjo, kar so nekateri po-Ekušali. temveč so uradno iz-javili, da je Dieckers škodoval stremljenju podobnih medna-rodnih odmosih med študenti, za kar so zahtevali bili takrat ro-dilni čJani študentskega gi-banja. Vlada meui, da rabi 6edaj Burma, ko je že neod-visna, predvsem znanstvenike in naj s§ zato študenti bolj zaniraajo- za strokovno izo-brazbo. DANSKA Splošna študentska konfe-renca vseh dauskih študeat-skih združenj bo ta mesec v Kopenhagenu. K udeležbi, ki jo organizirata Kopenhaško študeatsko združenje in na-cionalna zveza DSF so povab-ljena vsa politična in kultur-na študentska združenja in zastopniki študentskega tiska, ZAH. NEMČIJA Nemški odbor WUS je pre-jel ziiesek 30.000. — DM za posoj ila študentom-beguncem. Iz tega fonda bodo lahko prejeJi ti študenti (le tisti, ki se nahajajo pcl leta pred za-ključnim izpitom) posojila. Vruiti jim bodo morali po obrokih v 12 mesecih po o-pravljenem izpitu. Podelje-vanje posojil bo vršil tričlan-ski odbor v ka