KDO JE KOGA POVOZIL? ŽENSKI PRETEP V SGTŠ / ODBOJKARJI SLABO ZAČELI SLABOUMjE SLOVENSKE SATIRE (Mef) Zdaj je dokončno jasno, da smo Slovenci edini narod na svetu, ki ne živi od športa, kulture ali preproste zabave, pač pa od politike. Naši sosedje na zahodu so nam dolga leta skušali vbiti v glavo, da je politika pač to kar je in da so politiki to kar so, ter da se zaradi njih ne gre posebej sekirati. Zato se prav malo zmenijo, če kateri od politikov zine kakšne neumnost, saj vedo, da gre za del neke predstave, ki se dogaja vsak dan in katere scenarij je narejen tako, da se na koncu vedno vse konča tako kot je bilo dogovorjeno. Politika je namreč običajen, čeprav navidezno zakrit show busines. Če dobro pogledate politike niso prav nič drugačni od glasbenih ali gledaliških in zabavljaških zvezd in njihovi nastopi so tempirani tako, da imajo na občinstvo čimvečji učinek in da končno izvabijo aplavze. Šele v takšnem kontekstu lahko razumemo, zakaj smo Slovenci naenkrat dvignili takšen vik in krik zaradi takoimenovanega satiričnega nastopa Borisa Kobala na zdaj že dobro zreklamiranem večeru Cirila Ribičiča in hrvaškega predsednika Mesiča Če bi Kobal nastopil na kakšnem satiričnem večeru v Blatnem dolu bi se {C Banka Koper 6. april 2000 Slovencem fučkalo, pa čeprav bi stresal še hujše šale kot v Lutkovnem gledališču in celo če bi jih pripovedoval na TV popru bi šle bolj ali manj neopazno skozi. Ker pa se je to zgodilo sredi politike, takorekoč v gnezdu ene od dveh slovenskih političnih opcij (dlje od levih in desnih nam očitno ne seže) je satira nenadoma postala zelo priljubljen predmet raznih okroglih miz, javnih izjav, tiskovnih konferenc in vsakdanjih pogovorov. Tako je pravzaprav postala le sredstvo za medsebojno predvolilno obmetavanje z vsemi mogočimi pridevniki in predvsem za dokončanje prestrukturiranja slovenske družbe. Poleg levih in desnih, črnih in rdečih bomo po novem imeli še kobalove in protikobalove. Da bi se ločevali na satirike in antisatirike pa nam nekako ne gre, saj prave satire pravzaprav niti poznamo ne. Od pokojnega Ježka naprej nas namreč s poceni štosi morijo razni ljudski in podobni humoristi, razen Hribarja pa ne premoremo nikogar, ki bi ta humor, ki mu pravimo kar satira, spravil na nekoliko višjo raven. Boris Kobal je bil na dobri poti, toda večino tistega, kar je povedal na omenjenem srečanju je bilo vredno prav tistih slovenskih humoristov, ki se jim Boris tako rad posmehuje. Če pa je res, da je želel le preveriti vzdržljivost slovenske politike, potem je to, kar je počel v lutkovnem gledališču, navadna politika, saj je doslej menda že spoznal, da se Slovenci dobro smejemo le tuji nesreči, satiri pa zagotovo ne. Stara modrost pravi, da ima narod takšno oblast kot si jo zasluži. Nekaj podobnega velja tudi za satiro. 300.000 OLJK Pred italijansko osnovno šolo so v torek popoldne ugledni gostje posadili 300 tisočo oljko v slovenskem delu Istre. To je bila tudi dobra napoved, da bodo oljkaiji v letošnjem letu dosegli mejo 1000 hektarov urejenih oljčnikov, kar pa nas še vedno uvršča med komaj omembe vredne oljkarske dežele. V primerjavi z milijoni hektarjev oljčnih nasadov po Evropi so naši komaj omembe vredni, vendar jih v Evropi poznajo, v prvi vrsti zaradi oljkatjev samih pa tudi zaradi oljkarstvu naklonjene vladne politike, ki jo je v svojem govoru omenil tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj ki je bil v Izoli na enem od zadnjih ministrskih obiskov preden skupaj z drugimi ministri iz vrst SLS zapusti vladno funkcijo. Prisotnost predsednika Mednarodnega sveta za oljkarstvo, Fausta Luchettija pa je potrdila, da se Evropa, kljub oljčni majhnosti naše dežele zanima za to, kakšni so načrti oljkatjev in kako je naravnana politika pridelave in predelave oljk. "Evropa vam bo pomagala" je obljubil gost iz ugledne mednarodne organizacije, upati pa je, da s tem ni mislil le tistih nekaj lopat zemlje, ki jo je vrgel ob novozasajeno oljko in pomoč pri obloženi mizi, ki je zaokrožila torkovo prireditev. MAR RES, ZOMBI INKVIZICIJA ? V zadnji številki Mandrača je g. Lucio Gobbo predstavil svoja razmišljanja o aktualnih "družbeno- političnih razmerah" v Sloveniji. (Ta izraz me spominja na nedavno pretekli čas rdeče inkvizicije ). Da! Te razmere so dokaj zapletene in do volitev se bodo še bolj zapletale. Razumljivo je, da taki "stresi" pri nekaterih povzročajo tudi različne travme. Da pa nekateri, v opoziciji, v drugače mislečih, v civilni družbi vidijo inkvizicijo in zombije...no, to je pa že nekoliko problematično. Dopuščam možnost, da kdo trepeta pred zombiji (živi mrtveci), vendar naj bo potolažen. Zombiji ne obstajajo, razen v domišljiji pa še to le pri tistih, ki so si ustvarili te domišljiske pošasti na osnovi zgodb, ki so jih slišali v otroštvu.(n.pr.: kako ti zombiji-živi mrtveci-vstajajo iz grobov ali pa fojb)? No, taki in podobni strahovi se lahko prenašajo tudi na vsakdanje življenje, še posebno pa so vidni in pridejo do izraza v "aktualnih družbeno-političnih razmerah" beri: volitvah. Nosilci teh strahov vidijo v vsaki za njih nerazumljivi in nedoumljivi stvari ( beri: demokraciji) zombije in inkvizicijo. No, če pa bi malo analizirali izvore svojih strahov, bi lahko zombije in inkvizicijo skupaj z inkvizitorji našli kar v izvoru stranke, ki seje po osamoosvojitvi že nekajkrat preimenovala in katere funkcionarje tudi pisec članka "zombi inkvizicija". Neverjetno je kaj vse moti pisca članka "zombi inkvizicija". Sicer priznava legitimnost ustanavljanja koalicije SLOVENIJA, a ga moti to, da ni njega nihče vprašal za dovoljenje, da se ta koalicija tako poimenuje. Po njegovem mnenju se bo s prihodom te koalicije na oblast, formalno urejanje družbe spremenilo v inkvizicijo (ali tisto, ki je ljudi sežigala, ali tisto, ki je ljudi metala v fojbe)?Prav tako avtorju ni pogodu Državljanski forum in se sprašuje, če sploh je državljan ker ga ni zraven? Nasvet: svoj status državljanstva naj preveri na upravni enoti. Avtor se boji, da bo z zmago koalicije SLOVENIJA za moralne zakone poskrbela Cerkev, po intelektualni plati pa bodo za nas skrbeli pooblaščeni Razumniki. Cerkev je tista, kije že zdavnaj poskrbela za moralne zakone in kolikor mi je znano se tudi avtor, teh zakonov v glavnem pridržuje. Kar se pa Razumnikov tiče, naj bo avtor prav tako brez skrbi. Danes imamo razumnike, tako enega kot drugega političnega prepričanja, pa so kljub temu razumniki (demokracija). Ne tako daleč nazaj, pa so razumnike, ki se niso strinjali z enoumjem, proglasili tudi za duševne bolnike ali pa sojih deskreditirali, če pa to ni bilo dovolj, tudi likvidirali.(rdeča inkvizicija). Piscu članka "zombi inkvizicija" tudi niso všeč intelektualci, seveda tisti, ki ne mislijo po njegovem. Cit.(intelektualci še zmeraj kritično debatirajo o svoji državi Sloveniji v Dragi v Italiji) konec cit..De' ja' vu. Avtorja motijo celo Civilna združenja pa mislim, da ne samo tista z velikm C, pa intelektualci, pa nadškof Rode, pa Janša, pa Peterle, pa odhod ene od strank iz vlade, pa sporazum države s cerkvijo, pa vračanje zaplenjenega premoženja, pa....Pravza prav g. L.Gobbo ali ste razen s svojo ideološko politično prepričanostjo zadovoljni še s čim? A ja, zadovoljni ste s satiro g. Kobala. Ne mislim o tej zadevi polemizirati z vami, saj ste sami zapisali, da Vam dogodek služi le kot primer. Zato v tem mojem pisanju polemiziram z Vami o resničnem namenu in vsebini članka " zombi inkvizicija", ne pa o ponujeni kosti.Vendar Vam lahko povem kaj si mislim o satiri. Satira je ost in ko zadene skeli, biti pa mora duhovita in kulturna, sicer postane zmazek ali pa pritlehna politična manipulacija, ki jo lahko zrežira g.C.Ribičič in njegovi somišljeniki. Satirik mora delovati v neki mejah in to v mejah etike in morale. Meje nekaterih "satirikov" so neverjetno razsežne zaradi sklicevanja na osebno svobodo. Toda, recimo, svoboda g.Kobala in njemu podobnih se konča tam, kjer poseže v mojo svobodo. O "satiri" g.Kobala si bomo ljudje ustvarili svoje mnenje in to bo odločilno za njegovo kariero satirika. Sam pa sem zagovornik tega, da g. Kobal ni oseba, ki bi povsem tem kar seje zgodilo na prireditvi ZLSD v lutkovnem gledališču,v prisotnosti tujega državnika, še lahko vodila ugledno kulturno ustanovo v Sloveniji. To je pač moje mnenje, g.L.Gobbo ima drugačno mnenje in to je njegova legitimna pravica, s to razliko, da mu jaz to pravico priznam. Avtor članka "zombi inkvizicija" me je presenetil z ugotovitvijo, da živi v smešni državi. Za njega je država Slovenija, smešna država! Morda zaradi tega kar je napisal v članku"zombi inkvizicija"? Morda pa je smešna zaradi tega, ker imamo v določenih vodstvih strank še vedno funkcionarje, ki verjamejo v zombije? Še tik pred osamosvojitvijo so nam nekateri zagotavljali, da so zahteve po samostojni Sloveniji-smešne. Morda res naša ljuba Slovenija včasih izgleda nekoliko smešna, (saj nas demokracije učijo tisti, ki so demokracijo zatirali), vendar, država smo mi državljani in če je včasih smešna ( po g.L.Gobbotu) je pač smešna zaradi nas, državljanov.Upam, da bo g.L.Gobbo le pospravil svoje zombije kam na postrešje, da se nam ne bo še naprej smejal ves svet, kot to zatrjuje g.L.Gobbo. Lep pozdrav Ivan Bizjak p.s.: na koncu članka "zombi inkvizicija" je avtor postavil vprašanje: "je to satira ali tragedija"? Moj odgovor: Ne eno ne drugo. Je samo strah pred porajajočim se spoznanjem v avtorju samem, da se rušijo tudi zadnje trdnjavice neke ideologije, ki je bila že na svojem začetku obsojena na propad! SE VEC ŠPORTNIH PRVAKOV V IZOLI Veliko športnikov, zlasti mladih, in o tem bi želel informirati avtorja članka "IZOLA MESTO PRVAKOV", je bilo v zadnjem času uvrščenih med odlične in tudi med najboljše športnike Slovenije. In še nekaj se jih bo do konca tega šolskega leta uvrstilov zaključna tekmovanja šolskega športa, kar pomeni, da imamo še nekaj potencialnih kandidatov za najvišje naslove (kot je uspelo pretekli teden telovadki osnovne šole Livade). To navajam zato, ker je avtorju članka "Izola mesto prvakov" kot moderatorju objektivnega javnega mnenja v naši občini, očitno neznano dejstvo, kdo organizira in financira vse aktivnosti šolskega športa in aktivnosti udeležencev. Tako kot mu posredujemo podatke o rezultatih posameznih tekmovanj, smo mu na razpolago tudi pri pridobivanju podatkov o dejavnosti naše ustanove (ustanove vseh občanov, kijih zanima šport, kultura in prireditve). Vendar se avtor tega članka še nikoli ni potrudil prestopiti praga naših prostorov ali vsaj poklicati in povprašati o naših aktivnostih. Glede informiranosti me močno zanima od kod informacije, da se posamezni predstavniki društev in klubov dogovarjajo in tudi prepirajo z direktorjem in strokovnim delavcem (strokovnega delavca v naši sistemizaciji nimamo, imamo pa honorarno angažiranega delavca, ki pokriva predvsem področje šolskega športa - toliko v vednost) o tem, kolikšen del proračunske pogače jim bo pripadel. Tu bi dodal nekaj informacij glede organiziranosti samega Centra za šport, kjer je diektor Centra za Kulturo, Sport in Prireditve tudi programski direktor OE - Center za šport in zaradi obsežnosti del tečejo pogovori z ustanoviteljem o zaposlitvi strokovnega delavca za šport, kar naj bi nam uspelo do konca tega leta. Odkar sem prišel na delovno mesto direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve (v nadaljnem CKŠP) se nisem in se nismo v našem zavodu nikoli in z nikomer o tem pogovarjali in še manj prepirali. To bi bil popoln nesmisel, in to bi moral avtor predhodnega članka vedeti, ker obstaja Pravilnik o financiranju društev, ki je bil v letu 1999 na osnovi javne razprave vseh društev in klubov tudi potrjen. Na osnovi tega pravilnika in v njem zajetih kriterijev se izdelajo merila za delitev sredstev za tekoče leto, kijih nato potrdita programski svet in svet zavoda. Iz tega jasno sledi, da da je glede delitve proračunskih sredstev, ki jih opredeljujejo že sprejeti kriteriji, nepotrebno kakršnokoli dodatno dogovarjanje in kreganje s predstavniki posameznih društev. Ni pa izključena oblika kriterijev,ki jih pravilnik vsebuje. In tuje vloga našega zavoda, da vzpodbuja k predlogom, ki bi ta pravilnik oblikovali na še objektivnejšem nivoju. Tu se morajo angažirati društva in tu vidim tudi vlogo Zveze športnih društev. Z zakonom o športu pa so postavljeni temelji kot tudi vloga ne samo Zveze športnih društev in drugih organizacij, temveč tudi izvajanja Nacionalnega programa športa. S poslovanjem v lanskem letu nam je uspelo ustvariti dodatna sredstva in s tem VEČ DENARJA ZA IZOLSKI ŠPORT. Kdo ima prav, ali resni ljudje, kot jih imenuje avtor omenjenega članka in on sam, ali rezultati, ki jih je zavod v lanskem letui dosegel? Na to mu bodo odgovorila dejstva, kijih ima na voljo vsak dan, le naj se potrudi in nas občasno obišče ali pokliče. CKŠP je na osnovi svojih lanskih skromnih rezultatov v celoti iz svojih sredstev financiral šolski in predšolski šport, nekaj športnih prireditev, uspelo nam je tudi financirati del strokovnega izobraževanja vaditeljev v društvih, nabavili smo tudi nekaj opreme v telovadnicah in na mestnem stadionu, vsa tekoča vzdrževanja telovadnic gredo iz naših sredstev, društvom omogočamo brezplačno uporabo prostorov in po neprofitnih cenah uporabo športnih objektov, da ne govorimo o osebnih dohodkih nekaterih neposrednih delavcev na športnih objektih. Obseg sredstev lokalne skupnosti pri financiranju športa se nadpovprečno povečuje iz leta v leto. Pri tem verjetno ni nezamerljiva vloga samega CKŠP, saj imamo zelo korektne odnose z društvi ter jim pomagamo po naših močeh in sposobnostih pri reševanju njihovih problemov. Dejstvo pa je, daje področje financiranja športa s strani države podcenjeno in se šele z na novo sprejetim Nacionalnim programom športa, obeta povečanje deleža javnih financ za področe športa z 0.16% na 0.21% BDP (tudi z ukrepi davčne politike, kar bistveno razbremenilo dejavnost društev). To niso nerealne naloge, to so realna pričakovanja. Osnovna naloga OE-Centra za šport je omogočiti čimveč mladim, da se aktivno bavijo s športom in da poskušajo realizirati naloge pred kratkim sprejetim "Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji", ki nalaga lokalnim skupnostim srednjeročni in dolgoročni program razvoja in financiranja športa, predvsem mladih in sicer: L Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, 2. Športna dejavnost študentov, 3. Športna rekreacija, 4. Kakovostni šport, 5. Vrhunski šport, 6. Šport invalidov7. Gradnja objektov, 8. Izobraževanje kadrov. Vse to in še veliko podrobnejših nalog je osnova za pripravo strateškega razvoja športa lokalnih skupnosti. V naslednjih mesecih bo pomembna naloga CKŠP Izola in njegovih organov, v katerih so prisotni člani Zveze športnih društev, da pripravi izhodišča strategije razvoja športa v občini, seveda v sodelovanju z Zvezo športnih društev pa interese vseh športnikov Izole. Športni pozdrav, Vojko Vojvoda pripis avtorja : Seveda je to, v kakšnih odnosih sta direktor nekega Centra in novinar lokalnega časopisa za obstoj občine in posebej športa v tej občini povsem postranskega pomena. Odgovoril pa bi le na trditev o povečanju denarja za izolski šport. V pripravi organiziranja Centra je bilo rečeno, da bo ta ustanova pomagala iskati dodatne vire denarja za šport v občini, povišanje o katerem direktor govori pa gre prav na račun občinskega proračuna. Torej je občina ustanovila javni zavod zato, da bo sama sebi pobrala več denarja? (Drago Mislej) IZOLA PREVZELA PIRAN, ... Ola, po dolgih stoletjih je končno uspelo. Ker imamo še vedno odprto vojno napoved, smo lani za ribiški praznik "spravno" povabili Pirančane v Izolo na podpis mirovnega sporazuma. Vendar do tega ni prišlo in po miloševičevsko smo se zdaj morali braniti in jih okupirati. Uspeli smo si prihraniti Piran mesto, Portorož in Strunjan. Za maščevanje seje njihova obrambna teroristična vojska umaknila v zaledje in realizirala tajni plan izoliranja nas osvoboditeljev tako, daje iz njihovega centra Lucije zavzela del koprskega zaledja z Ankaranom, Bertoki, Pobegi, Škocjanom, Šmarjami, Vanganelom, Šalaro,... S tem je izvedla taktično potezo in obkolila Izolo in tudi Koper saj naj bi bil prevzem piranske enklave skupno načrtovan. Hkrati pa je to z njihove strani poskus prevzema celotnega slovenskega morja in velike slovenske mornarice v bazi Pearl Har. - pardon Ankaran. Iz zaledja s Krasa pa so se jim pridružile osvajalske horde, ki imajo center v Sežani, kar je bilo dodatno presenečenje in zavzele Divačo, Hrpelje in Kozino, Črni kal, Dekane, Hrvatine! , Škofije! , ...Ta okupacija pa presega lokane okvire saj so s tem povezali Italijo in Hrvaško, na način, ki ogroža svetovno ravnotežje in so zato, baje, v NATO paktu in ZDA (vir State department) že zelo živčni. Odpirajo se prastare rane naših očetov oz. bižibižibižinonotov. Vendar se nekje daleč odstirajo obzorja. Iz naše daljne veleprestolnice se nam ponujajo ODREŠITELJI, ki doživljajo svojo POMLAD in nas bodo kot skupina SLOVENIJA z narodno podporo organizirano kot Civilna iniciativa 1 in 2 (za osvoboditev Istre..) ter režiserjev iz Državljanskega foruma z blagoslovom vseslovenske Cerkve usmerili na pravo pot. Saj oni že vedo kaj je za nas prav. Če bo šlo tako naprej, bo uspela demokratična Slovenija realizirati kar so hoteli skozi tisočletja vsi mogoči osvajalci in napadalci ter okupatorji katerih nameni so bili vsaj jasni. Ker je naša istrska enklava očitno preveč moteča, kot se stalno dokazuje, nas poskušajo (po željenem razbitju Kopra kot občine) razbiti in skregati med seboj s famoznimi volilnimi okraji. Ti pa so posledica delovanja omenjenih s pravno podlago najvišjega in nedotakljivega ter popolnoma nevtralnega Ustavnega sodišča, ki je sprejel s tesno večino sklep o izidu najbolj originalnega referenduma na svetu dve leti potem, ko smo ta blef z veseljem pozabili (očitno ne vsi). Šedaj pa resno napovedujem širitev zamegljevalnega konflikta tudi na vso Slovenijo, saj naj bi se vsi kregali in skregali zaradi spet novih umetnih centralistično in zelo tendenciozno narejenih novih mej političnega upliva. SAJ ZA TO GRE! ! ! Zamegljevalnega zato, ker se ob konfliktih hitro pozablja za vzroke in povzročitelje. Ob konfliktih se ponavadi začnejo mešati vsi mogoči problemi in vloge postajajo vse bolj nejasne. Ostali problemi, ki resnično tarejo našo državo in predvsem državljane pa čakajo na "potem", ko bodo minili spet še eni"za Slovenijo odločilni trenutki". Ne pozabimo, ob vseh grozotah, ki so jih kasneje izvajali vsi udeleženi konfliktov na Balkanu, so bili povzročitelji in iniciatorji le v Beogradu. Šlo seje za nasilno širitev ozemlja in političnega upliva. Thats it! Sem spet pretiraval? Obljubljam le to, da se bom jaz, tako kot veliko enako mislečih kar se tiče famoznih volilnih okrajev, močno upiral proti takšnem razbijaškem pristopu. Predvsem pa je najpomembnejše, da tako misli velika večina v Piranu, Kopru in naši Izoli (ja, tudi drugje v Sloveniji). Trudil se bom, da se zaradi "nameštaljke" ne bomo skregali med seboj zato, da bi bili lahko obvladljivi. In tu se spet spomnim naših očetov in nonotov, ki so zaslužni za nas. Prilagam novokoponirani zemljevid Istre, ki kot predlog zgoraj omenjenih in s podporo predsednika vlade roma v državni zbor. Ne dajmo se. Lucio Gobbo p. s. glejmo naprej, a pazimo na r. . -pardon, hrbet. HO'PSTK. MfAN Izdelava in vzdrževanje računalniških programov taStiIiHiCEW Goran FRANOVE s.p. / Izola tel.: 066/ 600 850 GSM: 041/ 628 507 REDARJEM NOVE UNIFORME Občinski redarji in inšpektorji so od ponedeljka, 3. aprila oblečeni v nove uniforme, ki so poenotene za celo državo. Kot je povedala Silvana Zadel, vodja občinske inšpekcije, je bilo dogovarjanje o enotnih uniformah za delavce občinskih inšpekcij zelo dolgo, končno pa so sprejeli predlog, ki je zdaj dobil dokončno podobo SEJA UMAKNJENIH PREDLOGOV Potek zadnje, ló.seje Občinskega sveta, je minuli četrtek pokazal, da je povolilna koalicija med strankami ZLSD, IDZ-DDI, ZZP ter LDS nedvomno v krizi, saj je bilo očitno, da se svetniki omenjenih strank nikakor niso mogli zediniti niti o taki zadevi, kot je podpora predlogu o spremembi grba, o čemer so morali odločati z dvotretjinsko večino, saj gre za spremembo statuta. Zapletlo seje že na skupščini JP Komunala Izola, kije potekala pred začetkom seje, in na kateri so bili svetniki iz vrst LDS skupaj s predstavniki opozicijskih strank proti spremembam statuta, ki med drugim predvideva tudi zmanjšanje števila članov skupščine na 11 članov (doslej so skupščino JP Komunala sestavljali vsi člani občinskega sveta), pri čemer pa je šlo le za uskladitev z že veljavnim odlokom. Pri drugi točki dnevnega reda, ko naj bi svetniki sprejemali Odlok o namenskem turističnem pristanišču (beri: marini), so se raje skoraj soglasno odločili, da glasovanje o tej temi prenesejo v bližnjo prihodnost. To so sklenili že na seji komisije, ki je zadolžena za pripravo omenjenega odloka, ter na seji Odborov za okolje in prostor ter za gospodarstvo in finance. Predlog odloka je bil namreč deležen množice pripomb, tako glede nejasnosti v zvezi z lastništvom nekaterih parcel, do zahteve po natančnejši opredelitvi javnega značaja luke (Mahne), in predloga, da mora biti v odloku jasno zapisano, daje dostop do obale prost (Kovačič). Predvidoma naj bi o omenjenem odloku odločali na izredni seji 20. aprila in sicer ne zaradi izrednosti dogodka, kot je pojasnila županja, temveč, ker je to edina možnost za predčasen sklic seje. Nato so svetniki potrdili spremembo imena Turistični center Izola v Zavod za turizem Izola, pa tudi spremembe odloka, ki ureja delo občinske uprave. Tako bo sedanji naziv "tajnik občinske uprave" spremenjen v "direktor uprave". Kljub zatrjevanju županje, da je bilo v ceno 1,5 milijona tolarjev, kolikor so odšteli za izdelavo osnutka celostne grafične podobe, všteta tudi idejna izdelava označevalnih tabel in poslovnih tiskovin, in ne le manjši popravki grba, predlog ni bil sprejet. Zanj je glasovalo le 12 svetnikov, medtem ko bi za dvotretjinsko večino moralo predlog podpreti 16 svetnikov. Glavni očitek je bil, da so tovrstni stroški nepotrebni. Županja je celo prekinila glasovanje in sklicala posvet koalicije, vendar je ponovno glasovanje prineslo enak rezultat. Nato so svetniki po hitrem postopku potrdili še spremembo odloka o turistični taksi in tako pooblastili županjo, da pripravi vsebino in obliko poročila o pobrani in odvedeni turistični taksi, ki ga bodo morali izpolnjevati zavezanci za to dajatev. V tridesetdnevno obravnavo pa je bil poslan tudi Pravilnik o dajanju zemljišč v zakup, ki bo uredil zakupna razmerja na zemljiščih, ki so v prostorskih planih občine opredeljena kot stavbna zemljišča.(KB) Restavracija KAMIN BELVEDERE TAM, KJER JE NAJBOUŠI PLES DOMA V soboto, 1.4. YESTERDAY in Tulio Furlanič ‘T * “.jgbgag-f n . ZAČASNA SELITEV KNJIŽNICE? Izolska matična knjižnica se že vrsto let otepa s prostorskimi težavami, nove lokacije pa ni od nikoder. Njihovim težavam ob bok je treba prišteti tudi prostorske težave Kulturnega doma, ki si že vrsto let prizadeva za pridobitev in ureditev tistih prostorov v stavbi, ki so zdaj stanovanjske enote, saj je sobivanje, kljub dobrim medsebojnim odnosom, včasih dejansko moteče. Glede na to, da je projekt gradnje novega kulturnega doma vse bolj oddaljen in da tudi želje knjižničark, da bi dobile prostore v stari občinski stavbi na Velikem trgu, niso uresničljive, je predlog začasne namestitve knjižnice v poslopje izolske pošte na prvi pogled zanimiv. Dlje od zanimivega pa verjetno ne bo prišel, saj po površini prostori v prvem nadstropju pošte ne presegajo sedanje površine, ki jo ima na voljo knjižnica, tako da bi bila edina pridobitev le kvaliteta samih prostorov, ki so seveda novejšega datuma. V knjižnici pogovorov o tej ideji ne želijo glasno predstavljati, saj se bojijo, da bi začasna lokacija knjižnice postala stalna, njihove prostorske potrebe pa so vendarle večje od teh, ki so jih dobili v ponudbi Telekoma. IZJAVA ZA JAVNOST Stranka LDS Izola ostro nasprotuje zmanjšanju števila članov skupščine Komunala d.o.o. Izola. Stranka LDS je temu nasprotovala že pri zamenjavi starega direktorja Komunale gospoda Alojza Zorka (iz vrst LDS), ker smo menili, da je gospod Alojz Zorko zelo dobro opravljal funkcijo diorektorja. Po njegovi zamenjavi smo ostro nasprotovali zvišanju komunalnih cen, ki so se, oziroma se bodo zvišale za cca. 65% v naslednjih dveh letih. Sedaj pa ostro nasprotujemo: 1. Po odobrenih podražitvah je komunala nabavila oz. najela leasing za : osebni avto laguna, kombi za prevoz potnikov, dva nova kamiona,... 2. Zaposlovanje na način, da se potreba po delavcih objavi samo na oglasni deski v Kopru (kot da se bojimo Izolanov). 3. Zmanjševanje skupščine komunale z namenom lažjega obvladovanja večine (vrana vrani ne izkljuje oči) svetniška skupina LDS IZOLA Hpjp > digitalna""^ J FOTOGRAFIJA < Izdelava fotografij posnetih z DIGITALNIMI FOTOAPARATI ter iz računalniškega formata JPG direktno na FOTO PAPIR PRIČAKUJEMO VAS TUDI V POSLOVALNICI V SAN SIMONU ! Tel.: 066 647 • 050, Drevored 1 .maja 4a, Izola Tel.: 066 646 - 211, HTP San Simon, Morova 25 I | *j| ||J _______________________JP \Vj] t 300.000 ISTRSKIH OLJK Predsednik mednarodnega sveta za oljkarstvo g. Fausto Luchetti v Izoli posadil 300. 000 oljko. (DM) Dvodnevni obisk predsednika mednarodnega sveta za oljkarstvo (COI-ja) g. Luchettija in tehničnega direktorja COI-ja g. Ahmeda Touzanija v Sloveniji je namenjen seznanjanju z oljkarstvom Slovenije. V Slovenski Istri je s simbolično posaditvijo 300. 000 oljke presežena meja 1000 ha oljčnikov. To pa je nekaj več oljk, kot jih je bilo posajenih pred pozebo v začetku stoletja (1929 je bilo posajenih 270. 000 oljk). Slovenija je bila v preteklem letu sprejeta v mednarodni svet za oljkarstvo s sedežem v Madridu, dobili smo pravilnik o klasifikaciji oljčnega olja, ter od urada za intelektualno lastnino prejeli odločbo o zaščiti geografskega porekla Slovesnkega oljčnega olja. Prizadevanja za združevanje znanja na obali v obliki centra za mediteransko kmetijstvo in oljkarstvo pa kljub izraženi podpori v pismu o nameri (podpisali so ga ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za znanost, znanstveno raziskovalno središče Koper, županje občin Koper, Piran in Izola ter DOSI), se izmika v Novo Gorico, s tem ko je MKGP pooblastil Kmetijski veterinarski zavod Nova Gorica za nosilca področja. Da je temu tako je razbrati tudi s tem, da je predsednik COI-ja pred prihodom na obalo obiskal KVZ in si ogledal oljčne nasade v Goriških brdih ( v Goriških Brdih imajo posajeno cca 8-10 ha oljčnikov z največjim nasadom s cca. 150 drevesi, kar predstavlja le 1 odstotek oljčnikov v Sloveniji). Poleg tega velja omeniti še, daje z degustacijo oljčnega olja in kemiskimi analizami povezanimi s tem bilo v teh letih ovrednoteno 1439 vzorcev od teh le 10 iz Goriških Brd. Seveda se oljkarji v Slovenski Istri s tako politično določenim centrom ne strinjamo tudi zaradi že opravljenega dela, izkušenj, znanja in tradicije oljkarstva v Slovenski Istri. Dolgoročni cilji oljkarjev Slovenske Istre so v zasaditvi 1500 ha oljčnikov, kar bi po študijah BTF (izdelana pred leti), zadostilo samooskrbo Slovenskega trga z kakovostnim (EKSTRA DEVIŠKIM) oljčnim oljem. Za ta cilj imamo znanje, izkušnje in podporo lokalnih skupnosti (subvencije sadilnih materialov). Zagon centra za oljkarstvo in mediteransko kmetijstvo na obali pa je ne samo naša želja temveč nujen napor, ki je potreben za razvoj in pripravo oljkarjev pred vstopom v Evropske integracije. N O METROPOL GROUP vas vabi na: PREDAVANJE priznanega slovenskega specialista plastične kirurgije: PREDSTAVITEV PLASTIČNE KIRURGIJE brezplačno LEPOTNA PO SVETO VALNICA-INDIVIDUALNA SVETOVANJA 7000 SIT na osebo Grand Hotel Metropol METROPOL BUSINESS CENTER PREDAVANJE IN INDIVIDUALNO SVETOVANJE: 8.april 2000 predavanje ob 15.00 uri, individualno svetovanje - po 16.00 uri INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel. 066 4777 ^•v KDO JE KOGA POVOZIL? (Mef) Kakšno zvezo ima lahko prometna nesreča s političnim odločanjem? Na prvi pogled prav nobene, razen če bi šlo za to, da nesreča koga oddalji od možnosti političnega odločanja in izrekanja. V primeru prometne nesreče, ki jo je povzročila županja Breda Pečan, pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Čeprav se je nesreča zgodila že pred več kot desetimi dnevi je bilo posledice čutiti še v četrtek na seji izolskega občinskega sveta, natanko dan pred tem, ko so se v najbolj branem ' slovenskem časniku pojavila namigovanja, daje županja le zaščitila moža, ki naj bi v resnici vozil občinski službeni avtomobil s katerim je bila nesreča povzročena. Seveda ne gre prezreti dejstva, da je bila tokratna seja občinskega sveta rojena v nesrečnem znamenju, saj so že pred zasedanjem v nekaterih pomembnih t.i. koalicijskih strankah napovedali, da ne bodo podprli predloga odloka o namenskem pristanišču (marini) s katerim bi občina ustvarila temelje za oblikovanje koncesijske pogodbe o marini, kar naj bi občini končno prineslo tudi nekaj denarja v proračunsko blagajno. Kaj se skriva za takšnim "razumevanjem" finančnih težav sedanjega upravljalca marine, kot ga kažejo tiste politične opcije, ki so marino gradile in jo zafurale, si seveda lahko le mislimo, vendar ni skrivnost, da županja in občinske strokovne službe niso glede tega tako razumevajoče. Ker je obstajala nevarnost, da predlog pade ga je županja sama umaknila z dnevnega reda in tako odložila odločanje o koncesiji še za nekaj časa. Tudi nadaljevanje seje občinskega sveta ni bilo ravno vzor usklajenega delovanja "vladajoče koalicije", saj je zaradi zapletov ob glasovanju glede celostne podobe občine (grb, zastava itd.) županja glasovanje prekinila, poklicala "levo opcijo" na posvet in potem odločanje umaknila z dnevnega reda. To je seveda dalo vedeti, daje županji njena lastna "leva opcija" dala vedeti naj bo pri pripravi odlokov bolj kooperativna in strankarsko poslušna. V kontekst zmanjševanja politične moči in ugleda županje je bilo treba naslednji dan prišteti tudi članek v Slovenskih novicah, ki je najprej namignil, da je lažjo prometno nesrečo v Cankarjevem drevoredu povzročil županjin mož, potem pa med vrsticami takšno trditev ovrgel. Cilj časnika je seveda jasen in prodaja petkove številke v Izoli ga je opravičila, v kontekstu zgoraj povedanega pa je mogoče razumeti tudi cilje tistih, ki so časopisu namignili o možni drugačni verziji nesreče od tiste, ki jo ima zapisano policija. V časniku seveda ne razlagajo od kod so do njih prišle takšne govorice, glede na aktualne strankarske in medstrankarske odnose na občinski levici pa se ponuja kar nekaj hipotetičnih odgovorov. Glede na ugled, ki ga uživa pri velikemu številu občanov, bi človek pričakoval, da se bodo strankarski politiki gnetli za njeno naklonjenost, dogaja pa se ravno nasprotno. Je torej možno, da je zaradi odločnosti, sposobnosti in deloavnosti postala nevarna za občinsko politiko? Če je tako, potem je vprašanje na mestu: Kdo je koga povozil? DEKLIŠKI PRETEP S POSLEDICAMI Nekoliko pozno smo izvedeli, da je prejšnji teden v domu učencev Srednje gostinske in turistične šole prišlo do pretepa med več gojenkami. Vzrok pretepa še ni znan, znane pa so posledice, saj je ena od gojenk dobila takšne udarce, da jo je zajela slabost in je kazala znake kot ob pretresu možganov. Posredoval je kriminalist, ki je prišel nekoliko kasneje na prizorišče dogodka in dekle so odpeljali v bolnišnico, kjer je ostala na opazovanju polnih pet dni. Na OKC Koper so povedali, da policija čaka zdravniške izvide o teži poškodb, nato pa bodo odločili, kakšen postopek bodo vodili do udeleženk pretepa s tako neobičajno hudimi posledicami. IZOLANI ZASEDLI BENETKE Ponudba Kompasa, da Izolanom v zahvalo za izkazano gostoljubje njihovemu katamaranu Prince of Venice ponudi posebej znižane vozovnice za izlet v Benetke je bila vabljiva, toda slabo vreme je marsikoga prestrašilo, tako daje bilo potnikov v nedeljo, 2. aprila nekaj manj od pričakovanega. Toda še vedno jih je bilo dovolj za prijeten izlet, ki gaje na koncu olepšalo še lepo vreme, ki je Benetke ogrelo do zgodnje poletne tempterature. Sestava potnikov je bila prav zanimiva, od nekajmesečnega dojenčka šestčlanske družine Samotorčan do upokojenih ribičev, ki so doslej Benetke poznali bolj z morja. Vožnja je bila prijetna, čeprav nazaj grede nekoliko razgibana zaradi prihajajočega juga, vendar to ni bilo nič v primerjavi s sobotnim povratkom, ko so ostali brez ene turbine in so morali voziti s polovično hitrostjo do Izole. Omeniti velja še nastop Stepsov, skupine NOB in pevke Polone ter prijazno posadko katamarana Prince of Venice. KMEČKA LISTA Za Slovenskega kmeta in podeželje Svoje kandidate za člane skupščine KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE, ki bodo izvoljeni 9. Aprila, smo skupaj sestavili tudi mi v Slovenski Istri, Brkinih in Krasu. Kandidati ki kandidirajo na KMEČKI LISTI so Bruno Rojac -predsednik društva vinarjev, Andrej Grželj - kmetijski inšpektor, Danilo Markočič - predsednik društva oljkarjev Slovenske Istre, Avrelijo Bonin - predsednik KZ Agrarie in Miran Sotlar - strokovnjak iz ekonomije kmetijsko svetovalne službe. Pri KMEČKI LISTI gre poudariti, daje to delo koordinacije kmetijskih programov v Brkinih, na Krasu in v Slovenski Istri, s predlaganimi kandidati pa pokrivamo najširša področja kmetijstva v tem prostoru. Zavedamo se, da v 78 članski skupščini KGZ brez povezovanj ne bo mogoče zagotavljati lokalnih programov, zato se nam zdi že sedanje povezovanje skozi KMEČKO LISTO (ki kandidira v celi Sloveniji) garancija da bomo skupne programe tudi realizirali. Ravno zato z gotovostjo in značilno Primorsko trmo trdimo, da bodo naše obljube: * ustvarjanje pogojev za izboljšanje dela na kmetijah, * izenačitev - zmanjšanje stroškov zakupnin zemljišč To čutimo in smo pripravljeni poleg našega dela na zemlji, tudi skozi politiko KGZ uveljavljati. Dajte nani priložnost s tem, ko obkrožite KMEČKO LISTO (št. 6). Društvo upokojencev Izola Društvo upokojencev lagodje Združenje borcev in udeležencev NOB Društvo invalidov Izola______ vabijo: 17. maja 2000 na BRIONE s katamaranom PRINCE of VENICE Med izletom si bomo ogledali tudi ROVINJ Cena izleta z malico, kosilom in vstopnino je 7.500 SIT Odhod ob 07:00 (izpred carinskega pomola v Izoli) Povratek bo predvidoma ob 20:00 Informacije in prodaja rezervacij Pisarna DU - Plenčičeva 3, pon 09 • 11 sre 15 • 17 Pisarna Dl - Kraška 1, sre 15 • 17 Pisarna ZB NOB - Plenčičeva 3. vsak delovnik 08-12 NOGOMET-2. DL POMEMBNA TČKA V GOSTEH Ž.TRIGLAVJIVTOPLUS 1:1(0:01 Avtoplus Korte: Frankarli 8, Sleme 6,5 (Dovžak -), Sorgo 7, Furlanič 7, Omanovič 7,5, Vučenovič 7, Kariž 7, Gregorič 7,5, Malikovič 7,5, Bogdanovič 7,5 (Peršič 7), Lokaš 7 Kortežani so v Kranju igrali zelo dobro in bioli najmanj enakovredni domačim, nekdanjim prvoligašem. Imeli so celo nekaj priložnosti da bi povdli, potem pa so v drugem polčasu po napaki FUflailiČa dosegli zadetek gostje in vse je kazalo, da se bo ponovila stara kortežanska zgodba. Toda igralci Avtoplusa so krenili odločno v napad in po kotu OmanOViČa je prav Furlanič dosegel izenačujoč zadetek. Z igro kot so jo prikazali v nedeljo so igralci Avtoplusa dokazali, da še niso vrgli puške v koruzo in da so enakovredni moštvom z druge polovice lestvice. Seveda pa bodo to morali dokazati že v nedeljo, ko jim prihaja v goste solidno moštvo Elana. 3. DNI PSC Tolmin :MNK Izola 2:1(1:01 Izolani so pričakovali zmago v Tolminu, a so doživeli nov poraz. V prvem polčasu rahla terenska premoč Izolanov, par priložnosti, a brez učinka. Nato v zadnji minuti hladen tuš - vodstvo domačih. V 47. minuti prvega polčasa ža 2:0. V drugem polčasu velik pritisk Izolanov, a kronan le z enim zadetkom ApOllOniSL Dejstvo je, da ima Izola mlado in neizkušeno moštvo, saj izgublja proti nasprotnikom, katere nadigra v vseh elementih nogometne igre. Žal štejejo le točke. V upravi nam zatrjujejo, da na relacijah strokovno vodstvo - igralci ni nobenih nesoglasij, vse "štima". Nergajo pa nekateri starši, katerim ni več dopuščeno voditi politike kluba. V upravi zatrjujejo, da bo klub zmeraj skrbel za napredovanje mladih nogometašev ter jim omogočal igranje v Izoli, tudi po končanem mladinskem stažu. To dokazujejo s kvalitetnim in številnim strokovnim vodstvom. MLADINCI - Dravograd : MN K Izola 1 : 0 KADETI - Dravograd : MNK Izola 3 : 1 STAREJŠI DEČKI - MNK Izola : Koper B 1 : 0 MLAJŠI DEČKl-Jadran Dekani:MNK Izola 1 : 4 CICIBANI - MNK Izola "A" : Koper "C" 8 : 1 Tabor Sežana : Izola "B" 4 : 1 ZADNJA VEST POKAL MNZ KOPER Jadran Šepič : Avtoplus Korte 1:1 Povratna tekma za uvrstitev med 16 najboljših v državi bo čez teden dni na igrišču v Maliji. KAPUČINO ODBOJKA - ZA ZAČETEK DVA HUDA PORAZA V soboto sose začele kvalifikacije za uvrstitev v drugo odbojkarsko ligo, obe izolski ekipi pa sta bili gladko poraženi. Moški so sicer proti ekipi Poljčan v gosteh osvojili en niz, dekleta pa so bila doma gladko poražena od Kamnika, ki je lani napredoval v 2. ligo. Takšni rezultati seveda dokazujejo, da je drugoligaško odbojkarsko tekmovanje na višji ravni, kot so mislili nekateri, zato bo boj za napredovanje še zelo hud. Up PoljČane:Hoteli Sjaliv 3:1 (21, -25,24,21) Vimpro lzola:Kamnik 0:3 (-20, -24, -22) JADRAHJE - ŽBOGAR TRtTJI V ANZIU Na nekoč zelo uveljavljeni, zdaj pa manj opazni regati v Anziu blizu Rima je izolski olimpijec Vasilij Žbogar v razredu Laser osvojil dobro tretje mesto. Dobro zato, ker zaradi poškodbe več kot mesec dni ni mogel sodelovati na regatah niti dobro trenirati. SPOMLADANSKI POKAL V KOPRU V sila neugodnem vremenu so v Kopru organizirali četrto regato za spomladanski pokal. Izvedli so vsega regato in pol in morda tudi zato s tekmovanja nismo prejeli končnih rezultatov. ROKOMET-Članice ŽRK B. Daewoo Izola : Gramiz Kočevje 182819:14) BajC DaeWOO Izola: Šmitran B., Stubelj, Adamič 2, Petrinja, Čvorak 1, Kovljenič, Mitruševska 3, Argenti, Božič T. 2, Šmitran D. 1, Hmjič 3, Bošnjak M. 4(2), Višnjevec 2, Bubola Izolanke so začele zelo medlo in omogočile varovankam treneija Andoljška, da takoj povedejo. Sredi polčasa je bilo že 6 zadetkov prednosti za Kočevje (4:10). Z nekoliko boljšimi obrambami Biljane Šmitran so se v nadaljevanju varovanke trenerja Bonsa Cuka približale na vsega dva gola (8:10, 9:11). V teh trenutkih pa so zapravile prevez žog, pri 9:11 pa so zapravile tudi prednost igralke več. Zaradi prigovora je bila izključena Petrinja in namesto izenačenja so gostje izkoristile ponujeno in povedle 14:9 ter s tem zaključile vprašanje zmagovalca. Pohvaliti velja predvsem njihovo odlično vratarko Gorski, za katero mlade Izolanke niso našle zdravila. V drugem delu so samo vzdrževale prednost in jo tudi poviševale. Izolanke so zasluženo izgubile in si za prikazano igro ne zaslužijo ničesar. Vedno bolj je vprašljiv tudi njihov odnos pa tudi motiviranost. ---------- Verjetno bi bilo najbolje, če bi se prvenstvo že zaključilo, na žalost pa seto še ne bo zgodilo. Že ta petek _bodo v izolski dvorani zgodilo. Lt ta petek bodo gostovale igralke Burje S Škofij. Kadeti RK Grosuplje - MRK Izola 23:30(10:16) MRK Izola: Vončina, Cetin 6(3), Božič3, Žeger 11, Vukovič 2, Viškovič 1, Bubnič 4, Pucer 3, Stepančič, Hodžič Kljub slabi igri so izolski kadeti zmagali tudi v dvorani Brinje v Grosupljem. Že od vsega začetka so prevzeli pobudo varovanci trenerja Fredija Radojkoviča in tekmo tudi uspešno zaključili. Pohvaliti velja predvsem strelsko izredno razpoloženega nOmOlia Zegerja S to zmago ostajajo Izolani narhu prvenstene razpredelnice. PRIZNANJA SINDIKALISTOM Obalna sindikalna organizacija KS 90 Slovenile praznuje v letošnjem letu 10.otHetnico delovanja Ob tej priložnosti bodo na slavnostni seji v četrtek, ó.aprila v koprski kinodvorani podelili priznanja posameznikom in predstavnikom organizacij, ki so s svojim delom in prizadevanji pomembno prispevali k nastanku in razvoju Obalne sindikalne organizacije. Prejeli jih bodo Jože Šenk, Ciril Mezek, Božo Kužel, Ivan Pišlar, Vanda Zajc, Alojz Umek, Miran Bavčar, Mihael Svanjak in sindikat CGIL iz Furlanije Julijske krajine. POGLED S STRANI Piše: ŽARE za Kapučino Sport Dan slovenskega rokometa in praznovanje 50. obletnice RZS je "vsakdanji" rokomet popeljal v Ljubljano. Izolanov, bilo nas je kar dosti, se ni dalo spregledati. Mlajši so igrali, mi "malo starejši" pa poslušali in komentirali tekočo problematiko. Vse se je vrtelo o končnici v obeh ligah. Kdo bo drugi kandidat za selitev? Navzočnost vseh vpletenih (brez predstavnikov MRK Izola), je nudila precej scenarijev. Po videnem, sta bila najbolj aktivna predstavnika Hrpelj in Radeč. Najbolj zaželeni sogovorniki so bili sodniki, vendar pa se je vse dogajalo v "zaključenih" družbah. Tako je vsak skrbel za svoj scenarij in kaj otipljivega ali sigurnega ni bilo opaziti. Razigravanjc bodo Izolani pričeli v Ljubljani proti Slovanu. Ugibati o rezultatu, nepotrebno. Prvoligaški ples seje že pred tem odplesal, mogoče pa neobremenjeni in odpisani Izolani odigrajo Še kakšno presenečenje. Naši sosedje bodo navijali za nas, vsaj dokler se ne srečamo. Tako je "usoda" drugega spremljevalca Izolanov res v naših rokah. Ritem igranja tekem bo sedaj sreda-sobota in kaj kmalu bo slika toliko ostra, da tudi "kuhinja" ne bo pomagala. Pri dekletih gre tudi prvenstvo v mirne vode. Petkov poraz proti Kočevju samo potrjuje "utgrujenost Izolskih deklet. Tudi one razbremenjene pritiskov popuščajo in le sosedski derbi proti Škofijam (petek) jih bo malo predramil, vsaj upam. Skofjotkam bo zmaga še kako prav prišla, mariborski Branik so premagale in si tako vsaj začasno podaljšale obstanek. Dve set žogi imajo Izolanke, kako jih bodo odigrale? O RZS Še to, za 50 let bi se lahko mali bolj potrudili, pa čeprav je bil 1. april. http//izola.gvcri.net POD BELVEDERJEM ROKOMET-člani Prevent : MRK Izola Hoteli Morje 20:10(13:11) Izoani se v Slovenj gradcu proti četrtouvrščeni ekipi državnega prvenstva in polfinalistu evropskega pokala niso osmešili. V začetku so celo izkoristili nekoliko bolj ležemo igro domačih in vodili (5:7). V nadaljevanju pa so profesionalci iz ekipe Preventa postavili stvari na svoje mesto in zanesljivo zmagali. S tem porazom so Izolani osvojili zadnje mesto v prvem delu prvenstva. Že v soboto se bo začelo razoigravanje za uvrstitev od 6. do 12. mesta in obstanek v ligi. Izolani bodo ponovno na Kodeljevem, kjer bodo igrali s Slovanom. Čudežev seveda ne gre pričakovati, predvsem glede na razmere v klubu. V Slovenj Gradcu je bil trener Fredi Radojkovič sam z ekipo, brez nobenega spremljevalca, apetan Goran Čebular je z avtoriteto le omogočil, da so vse stavri potekale normalno. Igralci počasi nabirajo izkušnje, ki bi jih morali prihodnje leto vnovčiti v 1.B ligi. Glede na govorice in razmere v klubu pa tudi to ni verjetno, saj sedaj niso ustvarjeni pogoji za normalno delovanje kluba. Letošnja sezona je zagotovo za pozabo. Po neuspešnem začetku in ne preveč briljantni selekciji igralcev, predvsem polprofesionalcev, se je kljub finančnim težavam umetno poskušalo oživljati klub. Denarja pa ni bilo od nikoder in tudi sprememba trenerja ni prinesla bistvenih sprememb. Še pred odhodom Razgorja pa so odpotovali 'profiji'. Rez seje tako zgodil prepozno in ladja je mogoče že potopljena in brez velikih možnosti za preživetje. Scenarij, ki gaje predlagal že Radojkovič pred njegovo razrešitvijo seje tako le zgodil. Mladi izolski igralci v nadaljevanju dokazujejo, da seje v zadnjih letih vseeno v izolski rokometni šoli delalo in da Izola poseduje mlade talente v katere se izplača vlagati. Poleg tega pa potrebujejo podporo širše okolice, saj Izola takšne klube potrebuje.(E.S.) ROKOMET V IZOLI VČERAJ, DANES, JOTRI Pogovor s Klavdijem Radojkovičem je prišel spontano in ob pravem času. Pa ne, da se tudi drugače ne pogovarjamo o rokometu. In kaj je bilo predmet pogovora? Razmere v klubu, okrogle obletnice, spomini. VČERAJ: Po igralskem stažu je sedel na trenersko klop (z nekaj prekinitvami). Takrat je bilo manjše število ekip, bilo je premalo strokovnega kadra a objekti daleč za Slovenijo. Toda vse je nadomestilo klubsko prijateljstvo in ljubezen do rokometa. Dolgo časa smo bili edini klub z moškimi in ženskimi ekipami. To so bili časi, ko rezultati niso bili edini pogoj za obstoj, veliko je bilo dela in razmišljanja o mladem človeku. Tudi športni uspehi so bili prisotni, bili so reprezentantje, dekleta v medrepubliški ligi. Napredek in razvoj sta zahtevala svoje in prišli so časi prvih "nakupov" igralcev in igralk. DANES: Pogoji za delo so skoraj idealni. Strokovno sta kluba dobro organizirana, višji rang tekmovanja pa zahteva več sredstev in dobro klubsko organizacijo. Nakupi in prehod k profesionalizmu pa je razdelil ekipi. Odnosi so se skrhali, tujci so "diktirali" odnose, domači igralci pa so skoraj pozabljeni (še posebej pri nagradah). Letošnja sezona je najslabša! Ponudbo za vodenje prve ekipe je odklonil zaradi slabih odnosov. Ponudil se je za vodenje mladinskega pogona, žal pa ni dobil odgovora. Ima občutek, da se bojijo njegovega "ostrega" jezika. Trenutno vodi skupino mlajših dečkov. Precej osamljen je pri tem delu, starši radi pomagajo, primanjkuje pa oprema in žoge. Pri mlajših kategorijah se nasploh dobro dela, šepa pa pri povezavi med trenerji. Poročila o delu z ekipami so napisana in posredovana upravi, vendar brez odziva. Pretok informacij je slab, brez reakcije je tudi članek v Mandraču. Program za mlajše selekcije je izdelal Barič brez posvetovanja s trenerji. Moti ga, da predsednik ne reagira ali vsaj komentira dogodkov. Letos gredo končno vse kategorije naprej, čeprav je letošnja tekmovalna sezona za prvo ekipo ena najslabših. Nazadovanje, igranje v 1. b ligi pa je že sedaj jasno in gaje treba javno izpostaviti. Domači igralci so kvalitetno sposobni za ta rang tekmovanja. JUTRI: Prehod igralcev v višjo kategorijo je treba tudi pravno urediti in nadaljevati s programom dela, ki je bil dobro in strokovno zastavljen. V klubu je dobrodošel vsak, ki je pripravljen delati. Klubsko življenje je osnova, brez velikih obljub, metanja polen, predvsem pa naj bo vse skupaj fer. Igranje v 1. b ligi ni tragedija, zato se ne gre skrivati za "kolektivnim" vodenjem. Najti je treba dobrega trenerja z znanjem in karakteijem, ki bo zastavil realne okvirje za povratek v 1. a ligo. Ne bo lahko, mlade čaka eno leto životarjenja, nato naj bi ekipa dobila pravo obliko in šele nato bi lahko resno razmišljali o vrhu. Zaupanje si pridobiš samo z poštenim in dobrim delom. Ob vsem pa bo najpotrebnejše sestaviti "ekipo", ki bo odgovarjala za rezultate. Sem optimist, tudi najtežje trenutke moraš znati preživeti, predvsem pa se kaj naučiti iz doživetega. Še vprašanje za predsednika kluba: Zakaj ni nihče odgovoril na dana poročila, zakaj ni odgovora na mojo ponudbo za delo v klubu? (zapisal Žare) Državno četrtfinalno tekmovanje v rokometu za starejše deklice osnovnih šol. 1. mesto OŠ Livade. Izola, 2. mesto OS Škofja Loka, 3. mesto OS D. Lokarja, Ajdovščina. 4. mesto OS ».Bistrica 1. tekma: OŠ Livade Izola : OŠ II. Bistrica 24 : 3 2. tekma: OŠ Livade Izola : OŠ Ajdovščina 23 : 11 Največ golov za ekipo šole je dala MitrUŠevska Neža 1221 Čubrilo Tanja (9), Sušelj Tina (7), Čič Andreja (5), Makovec Tjaša (2), Mihalič Mateja (1), Karajkovič Meri (1). Za ekipo so igrale še Dujc Erika, Šviligoj Mateja, Rota Tina, Viškovič Ana in Barič Anja. Namizni tenis 1.SNTL-članice V soboto so članice prve ekipe odigrale 14. krog prvenstva doma proti ekipi Ljubljanske Ilirije. To je bila tudi zadnja tekma prvenstva pred končnico. Izolanke so dvoboj odigrale zelo slabo in izgubile z rezultatom 2:6. Na trenutke je dobro odigrala Jana Ludvik, ki je ekipi tudi prinesla dve zmagi. Erika Jauševac in Tina Nemarnik pa sta tokrat ostali brez zmage. Bolj kot slaba igraje problem odnos do ekipe in sama priprava na tekmo. Izolanke se proti boljšim ekipam kar predajo, oziroma ne pokažejo kar znajo. Očitno je, da brez Rahotinove in njenih zmag ne gre. Čez mesec dni se bo ekipa Arrigonija v končnici borila z ekipo Petovie za 5. mesto v prvenstvu in lepo bi bilo, če bi za ekipo zopet nastopila Kristina Rahotin. 2. SNTL- članice Draga ekipa Arrigonija je v soboto nastopila proti prvouvrščeni ekipi Istrabenza iz Kopra. Končni rezultat dvoboja je bil 6 : 0 za Koprčanke. S tem dvobojem so Izolanke končale letošnje prvenstvo in osvojile enajsto, predzadnje mesto v ligi. IZOLSKI VESLAČI USPEŠNO ZAČELI TEKMOVALNO SEZONO 2000 Veslači veslaškega kluba 'IZOLA' Izola smo letošnjo tekmovalno sezono začeli zelo uspešno. V pripravljalnem obdobju, katero je trajalo od začetka lanskega oktobra smo opravili celo vrsto testiranj na suhem in na vodi (testirana smo opravljali predvsem na Fakulteti za šport in na Bledu). Testiranja sama so pokazala, da so veslači tekmovalci dobro pripravljeni večina jih je od lanske sezone napredovala tako, da z optimizmom pričakujemo bližnje nastope na mednarodnih regatah, na katerih si bomo poskušali priboriti nastope na višjih rangih tekmovanj. Vsekakor prednači naš naboljši veslač Erik TUL, kateri je trenutno v zelo dobri kondicijski formi, tekmovanja sama pa bodo pokazala kako hiter bo v enojcu in ali bo dovolj hiter za kvalifikacisko sito za nastop na olimpiskih igrah v Sydneyu. Kvalifikacije bodo v začetku julija v Švicarskem Luzernu, obstaja pa tudi opcija, da Erik nastopi na kvalifikacijah tudi kot član dvojnega četverca. V začetku marca smo sodelovali na dolžinski test regati na 6000m katero je organiziral rovinjski veslaški klub. Na tej regati smo bili kot tuji klub najuspešnejši (2x 1.mesto in 5x 2.mesto) in zasedli prvo mesto. Otvoritvena tekma sezone pa je bila ta vikend (1. in 2.aprila) v Ankaranu, katero je organiziral koprski veslaški klub Nautilus. Na regati so sodelovali vsi slovenski klubi (nekateri v okrnjeni postavi), klubi hrvaške istre in klubi iz zamejstva. V zelo ugodnih pogojih za veslanje smo dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov in sicer so v finalnih nastopih zasedli: 1.mesto - Erik TUL med člani, Toni BARAČ med mladinci, 2.mesto Aleksandra PRELAZ med članicami, Branko BAUK, Bine PIŠLAR, Tomaž HVALA, Andrej KRIŽMANČIČ med mladinci, 3.mesto Nika BABIČ med mlajšimi mladinkami, Ernad RASTODER, Marko DURIČ, Boštjan MEDVEŠČEK in Matjaž RAIMONDI med mlajšimi mladinci ó.mesto Jana BOŽIČ med mlajajšimi mladinkami in 7.mesto Dean ANTONČlčČ med pionirji .VSI veslači VK 'IZOLA' Izola. Argovci so nastopili v okrnjeni postavi in so v finalu nastopili z dvemi posadkami in osvojili ó.mesto Mitja GERŽEVIČ med člani in 4.mesto Jan PULIN in Andrej MEZGEC med mlajšimi mladinci, ostali argovci so na veslaških pripravah. Ekipno je veslaški klub 'IZOLA' zasedel odlično 2.mesto in zaostal za zmagovalcem vsega 15 točk. Ta in naslednji mesec bo za nas zelo naporen saj je vsak vikend regata. Tako nas že naslednji vikend 7.-9.4. čaka zelo močna regata v Zagrebu, kjer bo nastopilo 28 klubov iz Hrvaške, Slovenije, Češke in Italije. V začetku marca se je za nas veslače zgodil še en zelo lep trenutek. Krstili smo dva nova čolna in to dvojni dvojec in dvojec brez kraja, tako da smo plovni park povečali na 14 veslaških čolnov. V programu pa imamo še nabavo 3 novih čolnov z dodatno opremo do konca letošnje sezone. Na tej prijetni slovesnosti so poleg veslačev sodelovali predstavniki sponzorjev, centra za šport, občine in predstavniki veslaške zveze. V tem pripravljalnem obdobju so naši člani obnovili spust za izhod čolnov na morje in opremili hangar z novimi stojali za čolne. Tako da, kot smo že omenili z optimizmom pričakujemo letošnjo tekmovalno sezono. Vlado Kralčič l/i •s J Ljubljanska 51 / tel. 648-042 pimi© -skupinski družinski popusti - program za učinkovito hujšanje - izredno ugodne karte za mlade - brez letne vpisnine Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli Slovenska ekspedicija na Severni tečaj JOŽE GRE V MINUS 35 Danes navsezgodaj (četrtek, 6. aprila) je iz p Ljubljane krenila proti severu prša slovenska ekspedicija na severni tečaj. Kot smo že poročali je med člani ekspedicije tudi Izolan Jože Lorbek, ki je hkrati tudi najstarejši član ekspedicije in edini, ki se odpravlja na pot kot rekreativec, saj so drugi v glavnem izkušeni alpinisti. Odpravo čaka naporna 100 kilometrska hoja do severnega tečaja, pri tem pa bodo še poseben napor izredno nizke temperature, vendar Jože pravi, da sama odprava še ni tista prava. - Priti na Severni tečaj pomeni prehoditi 900 kilometrov, nas pa bodo dejansko Rusi pripeljali s helikopteijem iz njihove baze na razdaljo 100 kilometrov do severnega tečaja in nas čez teden dni prišli iskat, kjerkoli že bomo. - Kakšni so zdaj vremenski pogoji na Arktiki? - V aprilu bi morali biti najugodnejši kar pomeni konstanten dan. Sonce je nenehno na horizontu, nekako tako kot pri nas ob desetih zjutraj, hujših vetrov ni, temperature pa so od -25 do -30 stopinj Celzija. Severni polje znan po tem, da ni hudo vetroven, saj zemlja ob vrtenju nima s seboj kaj jemati, čisto drugače kot na južnem polu, kije kontinent s hribovji in je vetra kolikor hočeš. - Končno ste dobili tudi sani, ki jih boste vlekli s seboj. - Res so bile narejene v zadnjem hipu. Naredili so jih v Elanu v oddelku avioprograma. Narejene so iz istih vlaken kot letala in tudi konstrukcija je domača, čeprav je res, da si je projektant pomagal z doslej znanimi sanmi norveške in francoske izdelave. Končno je tudi ta ekspedicija na nek način namenjena promoviranju takšnih sani, ki jih trenutno izdelujejo le na Norveškem. - Tudi prehrana bo nekaj posebnega. - Pri teh temperaturah je tako, da moraš uporabljati hrano, ki nima vlage. Še s puhovkami je problem, ker če se preveč potiš in jo zjutraj otreseš pred šotorom kar zledeni. Zato bomo imeli s seboj dehidrirano hrano, ki je povsem izsušena in stisnjena v brikete. Za pripravo potem stališ led in v vodi skuhaš te brikete, ki niso ravno specialiteta s katero bi se lahko hvalili v kakšni restavraciji. V glavnem so to vitaminsko in energetsko prilagojeni obroki dehidrirane hrane francoske izdelave. Francozi so tudi eni od pokroviteljev te odprave. - Z zvezami zdaj ni več takšnih težav kot včasih. - Danes je to veliko lažje kot nekoč. S seboj bomo imeli radio, tri GPS (naprava za določanje pozicije), žal pa je satelitska zveza menda v okvari, tako da se bomo mogli v živo oglašati, kot smo na začetku nameravali. Če se karkoli zgodi je danes vse drugače. Enostavno pokličemo pomoč in v eni uri so že tam in nas poberejo, tako da hudega rizika ni. - Kako je z obleko? - Tukaj je bilo treba imeti dobre priprave. Mi smo se odločili za princip več slojev, tako da nosimo 4 sloje. Najbolj tankega ob telesu, potem pa ti novejši materiali, ki imajo sposobnost, da vlago spravijo navzven, navznoter pa ne. Zunaj tako zmrzuješ, vendar so vitalni organi zavarovani. ZAKAJ POSEKATI CEDRE ? Vest, da bodo delavci komunale posekali velike cedre v ulici Oktobrske revolucije, ki smo jo objavili v prejšnji številki Mandrača so mnogi razumeli kot prvoaprilsko šalo, toda bili so v zmoti. Resnično so stanovalci blokov v tej ulici, ki so tudi lastniki zemljišč ob blokih, naročili odstranitev ceder, češ da so se preveč razrasle, oddajajo neprijeten prah in zakrivajo sonce. Vsekakor je takšne ideje mogoče razumeti, vendar je vprašanje, če I lahko kar tako odločajo o odstranitvi dreves, | saj predstavlja vsako drevo tudi del ! zgodovine in kulture tega mesta, zato bi bilo j prav, da o predlogu kakšno povedo tudi občinske strokovne službe. PREDAVANJE O OSTEOPOROZI Prisrčno vabljeni na srečanje društva bolnikov osteoporoze Obalno-Kraške regije, dne 14. 4. 2000 ob 16. uri v zdravilišče Strunjan. Predavali bosta: dr. Dragica Kozina o pomembnosti kalcija v prehrani pri preprečevanju in zdravljenju osteoporoze in ga. Marta Mohar iz Krke o osteoporozi in kalciju. Predsednica društva bolnikov osteoporoze OK regije Vida Orbanič. IZLET V PORTOGRUARO Vladotours vabi na Nakupovalni izlet do Portogruara v četrtek, 13. aprila z odhodom ob 8. uri pred Lipo. PRVOMAJSKI IZLET NA OUKO Vladotours vabi na prvomajski izlet na goro Oljko in razstavo cvetja v Savinjskem gaju. Cena izleta z avtobusnim prevozom, kosilom in vstopnino je 5.000 tolarjev. Informacije in rezervacije: Vladotours, Tel.: 031687150 POMLADNA AKCIJA "M00" VSAKEMU KOSU SMO KOS - Medvedov se ne bojite? - S seboj imamo tudi puško, saj če medved zaide tja je zelo nevaren, ker je tam premalo hrane in v takšnem primeru se pač moraš braniti. Da bi jih kar streljali pa seveda ne gre. - Boš imel s seboj kaj Izolskega? - Nekaj časa smo se že dogovarjali, včeraj pa končno dogovorili z županjo, da bo pomagala pri izvedbi tega mojega sodelovanja v projektu in tako nosim s sabo metrsko tablo z napisom Izola, ki jo bom tam postavil in poslikal, tako da bo tudi Mandrač imel lepo naslovnico. (DM) PIRHE NA OGLED POSTAVITE ! Kulturno društvo Korte bo tudi letos priredilo med 22. in 25. aprilom v Kortah razstavo "PRAZNIČNA POMLAD". Zato vabi k sodelovanju društva, posameznike, šole ter vrtce iz naše in sosednjih občin. Izdelki na tematiko "Praznična pomlad", ki jih bodo sodelujoči razstavili, so lahko: - velikonočni pirhi z različnimi tehnikami krašenja, - velikonočno "vezemsko" pecivo, - ročna dela, - fotografije B Avtorji so lahko skupine ali posamezniki, razstavljalci pa naj oddajo vsaj dva izdelka v isti tehniki ali iz različnih materialov: tekstil, oljčevina, kanela, Vrbičje, les... Izdelki morajo biti opremljeni s podatki o avtorju: ime, priimek, starost, kraj bivanja, z nazivom izdelka, z opisom tehnike in vsebino. • ' Izdelke za razstavo prinesite v'gledaltsktjTlvorano v Korte: - v petek, 21.aprila 2000 ob 13.uri ali v soboto, 22,aprila 2000 ob 16.uri. Razstava izdelkov bo na ogled v dvorani v Kortah: - v soboto, 22.qpnla ofi 17.uri, ko bo odprtje razstave, - 23. in 24. aprila ob 11. do 14. ure in od 15. do 18. ure, - nato po do|«Yoru do vključno 1 .maja. Vabljeni vsi, ki vam ustvarjalna žilica ne da miru, da se lotite izdelave pirhov in se udeležite razstave. oc 10.4. - 16.4. 2000 KS KORTE KOSOVNI ODPADKI 1. ŠARED - nad Lino_ 2. ŠARED - proti Sv.Štefanu 3. CETORE - pred vasjo 4. KORTE - pod vasjo 5. KORTE - pri Zadružnem domu 6. KORTE - pri ŠOU 7. MEDOŠI 8. MALIJA - pri foli 9. MALIJA • avt. postaja 10. MORCANI - postaja 11 NOŽED 12 MALA SEVA-naselje :*v 5 ^{4 ŽELEZO 1. MALIJA - avtob.postaja Zadr. dom 2. KORTE 3. ŠARED nad gostilno Benčič URNIK DEPONIJE Občane ponovno seznanjamo o možnosti brezplačnega odlagnja odpadkov, ki ne izvirajo iz pridobitne dejavnosti kot so: večji kosovni odpadki pohiitva, oprema, bela tehnika in drugi predmeti ter vrtni odpadki - na deponiji Izola, ki obratuje po sledečem umiku: V ZIMSKI SEZONI (od 1.11. do 31.3.) vsak delavnik od 8. do 17. ure sobote, nedelje od 8. do 12. ure V LETNI SEZONI (od 1.4. do 31.10.) vsak delavnik od 8. do 19. ure sobote, nedelje od 8. do 12. ure ob praznikih je zaprto. Za sanacijo že obstoječih divjih odlagališč po podeželju pa vabimo krajane k aktivni udeležbi v času predvidene očiščevalne akcije. PLASTIKA in druge odpadne surovine, za katere žal tudi na republiški ravni ni rešen odkup in predelava, naj občani odlagajo v skupne zabojnike za komunalne odpadke. od 17.4.-23.4.2000 KOSOVNI ODPADKI 1. SLAMI - pred vasjo 17.4.-23.4. 2. BAREDI - spodnji 17.4.-23.4. 3. BAREDI - zgornji 17.4. -23.4. 4. MEDLJAN - Kodarin 17.4. -20.4. KOCINA - pri TP Postaji 21.4. -23.4. 5 KOŠTRLAC 17.4. -23.4. 6. JAGODJE - Dolina pri mostičku 17.4.-23.4. 7. KAVARIJE - pri Pečarju 17.4.-23.4. 8. DOBRAVA - pri Tomažinčiču 17.4. -23.4. 9. JAGODJE - pri vod. rezervoarju 17.4. -20.4. JAGODJE 43a - proti Šaredu 21.4. -23.4. 10 RONK - pri vodnjaku 17.4. -20.4. RONK - pri Magdaleniču 21.4. -23.4. 11 POLJE - pri Medici 17.4. -20.4. POLJE - pri Poropatu 21.4. -23.4. 12.POLJE - pri Ivančiču 17.4. -20.4. RIKORVO 21.4. -23.4. 13 ŠARED - spodnji 17.4. -23.4. 14 MONTECALVO - Ovčin 17.4.-23.4. ŽELEZO 17.4.-23.4. 1. BAREDI - zgornji 2. JAGODJE - dolina 3. JAGODJE Hampy /P "Komunala Izola Izolani, prešernovi nagrajenci ŽIVA, MEDICINKA IZZA TOČILNEGA PULTA Živa Pečan je ena od dveh izolskih študentk, ki so letos prejele fakultetno prešernovo nagrado za opravljeno seminarsko delo. Kot študentka šestega ' leta medicine se pripravlja na zaključek študija na tej stopnji, hkrati pa že ve, da jo čaka podiplomski študij v ZDA, kjer so ji odobrili tudi štipendijo, ki ji bo to omogočila. Tako kot Lara Kralj, ki smo jo predstavili v prejšnjem Mandraču, tudi Živa Pečan ni preživela študijskih let le za knjigo ampak je medtem počela še marsikaj, med drugim pa je kar nekaj let, ob večerih pomagala kot honorarna natakarica v znanem jazz klubu Gajo v Ljubljani O delu za katerega je prejela prešernovo nagrado pa je povedala tako-le: - To je v bistvu raziskovalna naloga na ravni diplomske ali magistrske naloge, čeprav nima takšne funkcije, saj tudi pri našem študiju nimamo diplomskih nalog in je to le nekakšna oblika priprave na raziskovalno delo. Nalogo s tem naslovom je razpisal mentor in ima naslov: Uspešnost koronarnih revaskurizacijskih posegov pri sladkornih bolnikih. Gre v bistvu za naslednje: Koronarne, preprosto rečeno srčne žile, se zaradi arteroskleroze zožijo in zdaj obstaja nek poseben poseg s katerim v žile vstavijo posebne cevke in jih s kovinskimipodpornicami razširijo na prejšnje stanje. Mi smo s to raziskovalno nalogo spremljali, kako hitro se ta korekcija izniči pri bolnikih s sladkorno boleznijo in ugotovili, da so precej na slabšem v primerjavi s tistimi, ki nimajo diabetesa. Ta ugotovitev seveda pomaga pri spreminjanju terapije za srčne bolnike po takšnem posegu s katero se omogoči vendarle nekakšno počasnejše vračanje na staro stanje. - Zdi se mi, da te bolj zanima raziskovalno delo v medicini kot pa klasično zdravniško delo? - Vse je odvisno od tega, kakšne ambicije imaš, kaj te zanima in končno tudi kje delaš. Treba je vedeti, da so na različnih bolnicah, tudi v Izoli, kardiologi, specialisti, ki se ukvarjajo tudi z raziskovalnim delom. Treba je vedeti, da je že preizkušanje učinkovitosti novih zdravil nekakšno raziskovalno delo in to zdravniki specialisti počnejo v svoji praksi. Glede na to, da me zanima praktično in raziskovalno delo obenem je medicina prava veda za to. - Katera smer medicine te posebej zanima? - Se najbolj me zanima interna medicina, ki zajema sklop vseh teh bolezni, pa tudi okulistika in pediatrija. Pravzaprav se moram o tem še odločiti. Po končanem študiju bom šla na podiplomski študij, najverjetneje na interno medicino, vendar se še vedno lahko odločam tudi kasneje, ko bom šla z doktoratom iskat službo. Najverjetneje se bom odločila v naslednjih štirih letih. - Imaš štipendijo? - Ja, imam Zoisovo štipendijo za nadarjene učence in študente, ko pa grem oktobra v ZDA dobim še eno štipendijo. Tam bom namreč štiri mesece delala neko raziskovalno delo. Oni nam nudijo študij, spanje in 50 dolarjev na mesec, kar bo seveda dobrodošlel dodatek moji štipendiji. Tam bomo opravljali neko raziskovalno delo na področju diabetesa. Postavili me bodo v nek tim, ki opravlja neko veliko raziskovalno nalogo in tako bom 4 mesece opravljala to raziskovalno delo, seveda samo v določenih okvirjih. - Diabetes te očitno zanima? - Zanima me zato, ker me zanimajo biokemični procesi nasploh, pa posamezni hormoni in te stvari. Pa tudi to je. da se da pri diabetesu precej pomagati, tako z insulinskimi injekcijami kot z različnimi dietami. Veliko je novega in zato me zanima ta smer, ker mislim, da se bo še naprej razvijala. Neurologija me posebej ne zanima ravno zaradi tega, ker milim, da v naslednjih 50 letih ne bodo odkrili nič revolucionarno novega. Tudi genetika me zanima, vendar je pri nas s tem področjem bolj težko, ker so vsi poizkusi na tem področju izredno dragi. Če pa bi se dalo delati na tem področju bi me zelo zanimalo, saj sem se v prvem letniku dejansko že odločala za to smer. - Kaj pa genetska manipulacija? - Jaz sem za, seveda pa je treba, tako kot ob vsakih podobnih odkritjih, postaviti meje in pravila, da se prepreči manipulacijo. Vsekakor pa je genetska manipulacija v prihodosti nujna. Večina ljudi verjetno ne ve, da bo prav to večini človeštva podaljšalo življenje. - Boš ostala v Ljubljani ali se vrneš v Slovensko Istro? - Ne vem še. Najprej grem na podiplomski študij, kot zdravnik pa se bom zaposlovala šele čez kakšnih sedem let. Seveda me bo takrat zanimalo, da bi prišla v izolsko bolnišnico, vendar je treba videti, kako se bo tam reševalo sedanje težave. 7. APRIL SVETOVNI DAN ZDRAVJA Letošnji Svetovni dan zdravja,, 7. april 2000 je Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter Svetovna zdravstvena organizacija posvetila krvodajalstvu z geslom KRI REŠUJE ŽIVLJENJE - Moja kri, varna kri zame, zate, za vsakogar. V Sloveniji sodimo po številu krvodajalcev v sam svetovni vrh. Vabimo Vas, da tudi sami darujete to dragoceno življensko tekočino, ki je ni uspelo izdelati še nobenemu laboratoriju na svetu. Z vašo udeležbo boste podprli vsa lokalna, nacionalna pa tudi mednarodna prizadevanja v zvezi z darovanjem, predvsem pa boste na prvem mestu pomagali pri Jadran Poje je krvodajalec od 18. leta ozdravitvi ali celo ohranitvi življenja. *n je doslej daroval kri že 78-krat. PORJAVELOST IZ SOLARIJA Topli pomladanski sončni žarki nas že vabijo, da se jim prepustimo, hkrati pa nas že spet spominjajo na dejstvo, da postaja sončenje zaradi tanjšanja ozonske plasti vse bolj nevarno. Predvsem dolgotrajno izpostavljanje kože poletnemu soncu ni najbolj zdravo, zato pa so v zadnjih letih postali vse bolj priljubljeni solariji. Omogočajo namreč kontrolirano obsevanje telesa ter postopno porjavitev. Tako je mogoče v kar največji meri zmanjšati škodljivi vpliv UV žarkov. Tudi na tem področju tehnologija hitro napreduje in novejši tipi šolarjev sevajo le UV žarke večjih valovnih dolžin, ki so manj škodljivi. Ob upoštevanju nekaterih nasvetov, kot npr. da začnemo z kratkotrajnim obsevanjem, ki ga podaljšujemo zelo previdno, da primemo zaščitimo oči in ustnice in drugih pravil, o katerih nam bodo znali svetovati v vsakem resnejšem lepotnem salonu, je lahko solarij dokaj vama pot do temneje obarvane kože. Po cenah tovrstnih storitev smo povprašali v Salonu za nego telesa "Oaza", kjer so imajo tudi enega novejših tipov solarijev. Kot nam je povedala lastnica lokala Staša Kmetec, boste za petminutno obsevanje pri njih odšteli 500 tolarjev, za 10 kratni obisk pa nudijo še 10 odstotni popust. Za začetek bo zadostovalo od pet do deset minut obsevanja, odvisno od tipa kože. (KB) USTA FRANKA MARKOVIČA Bližajo se volitve članov sveta Kmetijsko - gozdarske zbornice. Listo kandidatov v 2. Volilni enoti je s podpisi podprlo 20 članov zbornice. Lista se imenuje po prvemu kandidatu Franku Markoviču iz Izole. Franko Markovič je vinogradnik, sadjar in pridelovalec zelenjave. Bil je med pobudniki in ustanovitelji ter dolgoletni tajnik podružnice sindikata kmetov slovenske istre. Ob sprejemanju zakona, Kmetijsko gozdarski zbornici, se je zavzemal za območno enoto kmetijsko gozdarske zbornice južne primorske s sedežem v Kopru. Drugi kandidat Darko Grbec iz Kobdilja je vinogradnik in občinski svetnik v Štanjelu. Tretji kandidat Dario Loredan iz Dekanov je oljkar. Četrti kandidat Srečko Novak iz Doljnih Vrem je kmetijski proizvajalec. Peti kandidat je Miran Korenika iz Kort, velik vinogradnik in vinar, sadjar, član vinogradniškega društva. Zagotavljamo Vam, da se bodo naši izvoljeni predstavniki v svet zbornice zavzemali za zastopanje interesov, doseganje uspešnosti, gospodarnosti, kakovosti in razvoja vseh članov kmetijsko - gozdarske zbornice. GALERIJA INSULA vabimo Vas na otvoritev razstave karikatur FRANCA JURIJA v petek, 7.aprila ob 19. uri v galeriji Insula Perfekcionirana forma linije, ki je osnova odlični, avtorsko definirani risbi, je gotovo pomembna lastnost, ki odlikuje karikaturo Franca Jurija Nedvomno je Franco Juri velik risarski talent, katerega izpovednost na tem področju izvira še iz otroštva, ko je kot koprski fantič prebiral srtipe Walta Disneyja, Jacovittija, Magnusa & Bunkerja, kasneje pa Quina, Uderza, Forattinija, Manfreda Deixa, Gallega y Reyja in s posnemanjem te "pulp” literature še takrat pričel razvijati lastni likovni karakter. In čeprav se je z leti Jurijeva profesionalna in neprofesionalna aktivnost zelo uspešno razširila na različna področja (skoraj bi govorili o nekakšnem homo universalis), je v ozadju njegovega dela vseskozi obstajala karikatura kot določen varnostni ventil, skozi katerega je avtor redno izkazoval svojstven, večplasten, v nekem smislu optimističen pogled (zorni kot) na svet. Toda katere so najpomembnejše značilnosti karikaturista Franca Jurija, kot ga poznamo danes? Pronicljivost in izvirnost ideje (domislica) in pa profesionalno slogovno opredeljena izvedba. Izhajanje v dnevnem tisku pomeni gotovo prilagajanje rokom in večinoma slabi kvaliteti papirja; poleg obvladovanja tehnike je torej pomembna tudi hitrost. K domislici, ki je tematsko običajno definirana s strani naročnika, sodi kot primarno dejanje razgradnja vsebine, ki privede do izbora prizorišča (motiv) in s tem insceniranja komične situacije. Kot rečeno, je pri izvedbi ključna črta. Nezatikajoča, nekako zaokroženo obla, izrazito dominantna v obrisih, iz katere, na podlagi redukcije in stilizacije oziroma poudarjanja, eksponiranja detajlov, nastajajo dovršeni fizionomski tipi in se oblikujejo ostali figuralni elementi, okolje! Vse skupaj, pa na poudarjenem čmo-belem kontrastu zaokroža specifična estetska konotacija. Tu smo na stopnji, ko pride do spajanja vizualne in verbalno-pojmovne sestavljenke, ki je bistvena za nastanek komičnega. Komika je tako odprta in deluje na različnih nivojih. Vsekakokor gre za humor. Zdrav humor, ki je v premagovanju vsakdanjega še kako pomemben in potreben. Karikatura je posebna zvrst vizualne komunikacije, katere specifika je odkrito nesprenevedajoče razgaljanje realnosti, brez prikrivanja in igre in posredovanje z veliko osebne opredelitve. Njena prvobitna karakteristika mora biti aktualnost. Vendar dobra karikatura lahko vzdrži tudi v času, saj se navezuje na "sliko”. In ko je aktualnost še povsem pošla in je tenzija (naboj) dogodka povsem pozabljena, saj zaradi oddaljenosti ne moremo prodreti v pomensko globino in intenziteto prefinjenih drobcev narisanega, nam ostane narisano samo. Ostane nam linija, ostane nam likovno. Jurijeva karikatura zna vzbuditi tiste posebne občutke, ki jih odpira slikovna podoba: njena zgodba je hkratna in polna, ko zajema vse tisto, kar razumemo in čutimo, ko vzburi racionalno in emotivno hkrati. Dejan Mehmedovič Premiera Ksenije Jambrošič in STEPS-ov 45 KRATKIH MINUT Prvi teden Medobmočnega srečanja lutkovnih in gledaliških skupin nam je postregel tudi s premiero monodrame Sobotni večer z Andrejo, ki jo je v klubskem prostoru izolskega kulturnega doma izvedla Ksenija Jambrošič, članica gledališke skupine Steps. Gledalci, med katerimi smo zaman iskali nove obraze, smo lahko doživeli nekaj več kot 35 minut presenetljive igre mlade amaterske igralke, ki je na trenutke delovala tako suvereno, da se bje zazdelo, kot da smo v kakšnem Kafe teatru, kjer sicer nastopajo predvsem poklicni igralci. Predstava je pravzaprav komedija za enega igralca, Ksenija pa je odigrala natakarico Andrejo, ki ob večerih dela v majhnem lokalu in z gosti sanja o uspehu, ki jo bo ponesel kam drugam, na televizijske ekrane ali celon na film. Andreja se smeje, prepira, joče, jezi, pleše in po malem poje, gledalcem pa ni preostalo drugega, kot da smo uživali v njeni suverenosti in zaploskali njeni brezhibni izvedbi. Predstava je postavljena v katerikoli prostor, zato je verjeti, da bo doživela še veliko ponovitev, saj je zelo primerna za popestritev različnih dogodkov in hkrati deluje učinkovito tudi kot samostojna predstava. Ksenija Jambrošič je z njo še enkrat dokazala, da je skupina Steps pravi vrelec novih gledaliških in filmskih obrazov. Ne smemo namreč pozabiti, da je Ksenija odigrala pomembno vlogo v filma. filmu V leru, režiser Burger pa jo je povabil tudi k snemanju svojega novega celovečernega PRIVOŠČITE Sl KULTURO ! Center za kulturo, šport in prireditve Izola Kulturni center Izola Bazoviška 4, tel.: 645 571____________ Program prireditev v Kulturnem domu v mesecu marcu 2000 galeriji ALGA skice gledaliških kostumov akademske slikarke MAJE LJUBOTINA Sobota, 8. aprila ob 17.00 Jelena Sitar ZGODBE IZ GOZDIČKA Lutkovno glalaišče J.Pengov, Ljubljana Zgodbe iz gozdička so venček treh znanih basni oziroma živalskih zgodb. Vsak od nas prav gotovo pozna kakšnega ježa, kije izgnal ubogo lisičko z dvorišča..., pa psa, kije nekemu zajcu naredil ali kakorkoli dragega in se obrisal pod nosom za plačilo... Poskusimo prisluhniti preteklosti v zgodbah in opuščenih obrtnih delavnicah starih mojstrov.. Vstopnina : 500 SIT Četrtek, 13. aprila ob 18.00 MEDOBMOCNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V sodelovanju s Skladom za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Vstopnina 300 SIT Sobota, 15. aprila ob 20.00 Vinko Moderndorfer LIMONADA SLOVENICA Režija : Vinko Moderndorfer / letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada / Gostuje : Slovensko ljudsko gledališče Celje Limonada Slovenica v hudomušni maniri odkriva svet slovenske visoke politike.Avtorjevi živi dialogi, napisani in odigrani s prefinjenim komediografskim občutkom / prevladujeta predvsem elementa satire in komedije značajev /, so postavljeni v spremenljivo okolje parlamentarnega zakulisja in spodbujajo k razmisleku o plehki konfuznosti in povzpetnosti oblastnikov. Vstopnina : 1.800,1.600 SIT predprodaja, 1.800,2.000 SIT na dan predstave Torek, 18, aprila ob 18.00 MEDOBMOCNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN / v sodelovanju s Skladom za liub. Kult, dejavnosti / Center za kulturo, šport in prireditve Izola in MissON STUDIO „ „ Razpisujeta ZAČETNI TEČAJ ZA MANEKENKE IN MANEKENE Tečaj bo trajal dva meseca - velja za dekleta in fante, ki so dopolnili 14 let. Vpis in informacije : Kulturni center Izola, Bazoviška 4, tel.: 645 571, dopoldan, tečaj bo vodila ga. BARBARA MISSON FILM KI JE OTVORIL LJUBLJANSKI MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL, ODPIRA 6.4.2000 NOVO SEZONO FILMSKEGA GLEDALIŠČA V IZOLI BOGOVI IN POŠASTI Oscar 99 za scenarij, nominacije za moško in žensko vlogo, več nagrad ameriške kritike! / DRAMA 0 REŽISERJU, KI JE SNEMAL GROZLJIVKE 0 FRANKENSTEINU ! lan McKellen, Brendan Fraser, Lynn Redgrave režiser: Bill Condon E KINO ODEON IZOLA = «a» Petek 7.4. in Sobota 8.4. in nedelja 9.4 ob 18.00 in 20.00 uri w : PREBUJENA VEST ; ■■ Ponedeljek 10.4.,Jorek 11.4. in Sreda 12.4. ob 18.00 in 20.00WL I AMERIŠKA PITA I KRIMINALIJE V Izoli se zgodi neverjetno veliko različnih stvari. To, kar se mladi policisti učijo v Tacnu v Izoli ne velja prav dosti, ker smo pač takšni ljudje in ker očitno na nas seva prav posebno sonce. Občasno posije tudi kaj drugega in takrat morajo izolski policisti koga popeljati do manj uglednega, zato pa dobro hlajenega hotela v kleti piranske policijske postaje. Tudi ta teden jih je bilo nekaj. ZBEŽAL V ALKOHOL Oče je na policijsko postajo sporočil, da pogreša polnoletnega sina. V iskanje pogrešanega so se vključili tudi policisti in gasilci ter' tako skupaj prišli do vikenda, ki pa je bil zaklenjen z notranje strani. Uprabili so mobilni telefon in poklicali sinovo številko ter poslušali, kako telefon zvoni v notranjosti vikenda, vendar nihče ni odgovoril na klic. Ker so osumili, da seje v vikendici morda zgodilo kaj hudega so gasilci vlomili vrata vikenda, potem pa so v notranjosti našli izgubljenega sina, ki je kazal izrazite znake vinjenosti. Verjetno je bil to razlog, da seje začel na "rešitelje" hudo jeziti in ker ga nikakor niso uspeli pomiriti so ga odpeljali v prej omenjeni hladni hotel, napisali pa so tudi predlog sodniku za prekrške. NE MARAJO TELEKOMA Trije mladeniči iz Vrtojbe so v Simonovem zalivu pokazali, da ne marajo Telekoma, še manj pa njihove telefonske govorilnice. V jezi so se namreč lotili tamkajšnje telefonske govorilnice in jo razbili. Toda prav veliko sreče niso imeli, saj so jih dečki kmalu izsledili na plaži pod Belvederjem in zanje napisali ovadbo. GREJO NA TEKMO? Neverjetno, kaj vse pride prav nekaterim. Tako so neznanci pred nočnim lokalom ukradli italijansko in nizozemsko zastavo. Glede na to, da se bliža evropsko prvenstvo v nogometu bi zastavi morda prišli prav, so si mislili, policisti pa so za dodatek napisali predlog za pregon. POSPREJAL JO JE V manjšem izolskem marketu se je zgodil drzen poskus ropa. Neznanec je namreč prišel v trgovino in s solzilcem pošprical prodajalko, vendar iz trgovine ni odnesel ničesar. Storilec je višje postave (okrog 190 cm) ima daljše črne lase, oblečen pa je bil v rjavo vetrovko, črne hlače in bulerje. Dečki bi bili vesli vsakega uporabnega podatka v zvezi z omenjenim dogodkom ali osebo. KOMPRESIRÀL SE BO Neznanec je iz vrta Izolana ukradel povsem nov kompresor rdeče barve. Bivšega lastnika je tako oškodoval za kakšnih 30.000 tolarjev. PROMETNI REKORDI Prejšnji teden so policisti pri rednih kontrolah našteli 17 voznikov, ki so imeli v krvi več alkohola kot je dovoljeno, ali pa so preizkus odklonili. Pravih rekorderjev pa ni bilo, saj je še največ napihala voznica osebnega avtomobila (1,78 g/kg), ki pa je kljub za popolno ponudbo povzročila še prometno nesrečo. TA TEDEN PA... Na programu so tri akcije: veselo na kolo, meritev hitrosti, alkohol MALI OGLASI - V Kranjski Gori ugodno prodamo novo, adaptiranao, opremljeno počitniškoO stanovanje v stanovanjski hiši. 47 m2 za 65.000 DEM, tel.: 041/ 564 813 - PRODAM FORD SIERRO letnik 87, lepo ohranjeno, tel: 641 5305 ali 041/ 928 295 - UGODNO PRODAM Zastavo 128, letnik 88, telefon 646 112 po 20. uri. poslovne storitve d.o.o. Izola PO NOVEM PRI NAS TUDI FOTOKOPIRAMO ! Sončno nabrežje 4, Izola Tel.: 066/640 36 36 PET LET KORONARNEGA DRUŠTVA Pred petimi leti je pričelo delovati Koronarno društvo Slovenske Istre in takratni Iniciativni odbor je svojo prvo streho nad glavo našel ravno v izolskem Zdravstvenem domu Kasneje seje društvo preselilo v Koper, kjer bodo v petek v prostorih tamkajšnjega gledališča s proslavo obeležili svoje petletno delovanje na področju izboljševanja zdravstvenega stanja srčnih bolnikov, njihove zdravstvene rehabilitacije, pa tudi preventivnega dela pri osveščanju širše javnosti o preprečevanju bolezni srca in ožilja. Ob ustanovitvi je društvo štelo 33 članov, v petih letih pa se je njihovo število povečalo skoraj na 300 članov. Po oceni predsednika društva Zdravka Cotiča, bi se morali v prihodnjih nekaj letih približati številki 500. Ta naj bi tudi odražala realno stanje števila bolnikov z ishemično boleznijo srca in ožilja na območju Slovenske Istre ter Krasa. Prav te številke pa tudi pričajo o pomenu, ki ga lahko ima takšno društvo pri širjenju zdravstvene kulture med bolniki samimi ter v okolju, v katerem živijo. Doslej je društvo organiziralo osemnajst predavanj na temo varovanja pred boleznimi srca in ožilja, ki so bila dobro obiskana ter na visoki strokovni ravni. Pa tudi sicer pri aktivnostih društva sodelujejo zdravniki in drugi zdravstveni delavci, ki na ta način društvu zagotavljajo ustrezno strokovno podporo. Kot vse podobne dejavnosti se tudi v Koronarnem društvu srečujejo s pomanjkanjem finančnih sredstev, ki bi jim omogočila realizacijo dobrih idej za še kakovostnejše delo in uvajanje novih dejavnosti. Poleg članskih prispevkov in sredstev Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij so eden pomembnejših virov sredstev tudi sponzorski ter donatorski prispevki in prav pridobivanju slednjih nameravajo v bodoče posvetiti še posebno pozornost. Sicer pa so ob obletnici delovanja člani društva namenili še posebno zahvalo prav vsem, ki so doslej kakorkoli pripomogli k uspešnemu delovanju društva, saj slednje ne koristi le članom, temveč tudi širši družbeni skupnosti. (KB) / fef O fcj \ % S ASSOCIAZIONE CORONAROPATICI DELL ' ISTRIA SLOVENA 199S - <3000 ENERGETSKO SVETOVANJE V IZOLI NAČRTOVANJE IN IZBIRA OGREVALNEGA SISTEMA Da ogrevalni sistem deluje varčno in smotrno, mora biti zgradba dobro toplotno zaščitena. Večje kot so izgube, močnejši mora biti ogrevalni sistem. Potrebna moč ogrevalnega sistema je neposredno odvisna od kakovostnega načrtovanja in izvedbe gradbenih del, zato se že ob pripravah na gradnjo hiše posvetujte s strokovnjakom, da bodo načrti res kvalitetni. Za pravilno določanje moči ogrevalnega sistema je potreben natančen in strokovno izdelan izračun toplotnih izgub. Načelo "bolje prevelik kot premajhen kotel" povečuje stroške pri nabavi, poslabša izkoristek kotla in s tem povečuje porabo goriva ter skrajšuje življenjsko dobo kotla. Izračun naj po posvetovanju z energetskim svetovalcem izdela strokovnjak - projektant. Z napravami za regulacijo uravnavamo delovanje ogrevalnega sistema, vzdržujemo želene bivalne pogoje ter smotrno izkoriščamo energijo, potrebno za ogrevanje. Kadar je zunaj temperatura višja od temperature, na katero je po projektu dimenzioniran ogrevalni sistem, prihaja v zgradbi do pregrevanja prostorov. Če nimamo vgrajene regulacije, si moramo pomagati tako, da odpiramo okna; na ta način dragoceno energijo spuščamo v okolico. Z ustrezno regulacijo lahko zagotovimo, da ogrevalni sistem deluje tako, da je v prostorih vedno želena temperatura. S pravilno izbranim načinom regulacije lahko v primerjavi z nereguliranim sistemom prihranimo do 30 % energije. V prihodnjih številkah našega tednika boste lahko prebrali nekoliko več o regulacijah ogrevalnega sistema. Možnost brezplačnega strokovnega svetovanja vam nudi Energetsko svetovalna pisarna: Kje: ESP Izola, v prostorih KS - Staro mesto, Trg Edbina Kristana 1. Kdaj: Delovni čas: četrtek in petek od 17. do 19. ure Kako: Prijava: tel. 066/ 480 100, ob uradnih urah občine Izola. Pisarna delu je brezplačno v okviru projekta ENSVET._ OROŽJE KAR DOMA Izolski policisti so med hišno preiskavo pri dveh Izdanih odkrili kar lepo količino orožja in streliva. Dandanes takšna odkritja seveda niso nič posebnega, posebnost izolskega odkritja pa je gotovo starost obeh lastnikov orožja. Eden jih šteje kar 73, vseeno pa ni znal povsem natančno povedati od kod je orožje prišlo k njemu na dom in kaj je nameraval z njim. Zgodbi o zbirateljstvu pa policisti niso čisto verjeli. Dobri dve desetletji mlajši Izdan je imel pri sebi "le" pištolo in naboje, vse pa je poceni kupil na Hrvaškem. Policisti ugotavljajo, da je takšnega zbitareljskega orožja še veliko po kleteh in spalnicah, zato vse tiste, ki imajo doma takšne igrače ali spominke vabijo, naj jih zaupajo v varnejše roke, ker bo tako bolje za njih in za vse nas. IZOLANI ZASEDLI BENETKE Nekaj več kot 150 Izolanov seje udeležilo nedeljskega izleta v Benetke, ki gaje, prav za Izolane po znižani ceni, organiziral lastnik Princa of Venice, portoroški Kompas. Benetke so bile v nedeljo lepe, sončne in tople ter živahne, saj so prav na ta dan organizirali tek po beneških mostovih, ki se je na Markovem trgu končal z godbami na pihala, metalci zastav iz Ferare in gledališko skupino Steps, ki je na enem od mostov pripravila kratek glasbeno gledališki dogodek. MOTOHOV KOT --- MEDVED NE GRE V MESTO Vsaj zaenkrat se še ni bati, da bi mlad medved, kije zašel v slovensko Istro bil kakorkoli nevaren za ljudi ali živali, saj se je doslej držal predvsem smetišča pri Sv. Antonu in obiskal nekaj gospodarskih poslopij v soseščini, vendar ga še nihče ni srečal iz oči v oči. Po oceni lovcev gre za tri leta sterega in kakšnih 100 kilogramov težkega medveda, kije najverjetneje prišel z Brkinov. Neuradno so lovci že dobili dovoljenje za odstrel, zato kosmatincu želimo, da se čimprej vrne v varno zavetje večjega gozda. Sprehajalcem pa le še napotek, da medved zelo poredko napade človeka, zato je najbolje, da ga ob srečanju pustite na miru pa bo šel svojo pot. deževno max 19 min.8 deževno max 17 min.8 deževno max. 17 min. 10 PRIHAJAJO VODNI SPORTI Aprila se začne polna sezona vodnih športov. Jadralci sojo sicer odprli že v začetku marca s spomladanskim pokalom, veslači pa to nedeljo z regato v Ankaranu. Na tem dobro obiskanem tekmovanju, kjer so manjkali le nekateri najboljši olimpijci in olimpijski kandidati je v članski konkurenci v enojcu brez težav zmagal Erik Tul, nasploh pa so bili v njegovem klubu VK Izola zelo zadovoljni z doseženimi rezultati, saj so ekipno zasedli drugo mesto in osvojili kar lepo število medalj. Tako-le zadovoljni pa so se postavili tudi ob novem čolnu, ki so ga dobili v klub ob začetku letošnje tekmovalne sezone. Jadralci pa so imeli prijetno slovesnost v prostorih Banke Koper, kjer sta olimpijca Tomaž Čopi in Mitja Margon pripravila tiskovno konferenco ob odprtju razstave o njuni športni poti, ob tej priložnosti pa so petim slovenskim klubom, ki največ delajo z mladimi jadralci, podarili po pet rešilnih pasov za mlade optimiste. "Vsi smo bili najprej optimisti" sta povedala olimpijca.