Cerkvene zadeve. 251etnica mašništva. Iz Vidma ob Savi. »Veselite se v Gospodu; še rečem, veselite se«. Filip. 4, 4. Te besede sv. apostola Pavla veljajo tudi vsem vam, predragi Videmčani, ker letos vas je doletela čast, zavoljo katere vas zavida marsikatera druga fara naSe lepe lavantinske vladikovine. Ni še 4 tedne tega, kar so bivali med vami milostljivi knez in škof, naš ljubi vladika, ki so vaši mladini delili zakrament sv. birme. Ti dnevi bodo ostali v vaših, kakor v srcih vaših otrok neizbrisljivi. Pa še neka izvanredna sreča vas je doletela iste dni. Med vami so prebivali nekaj ur tudi Ijubljanski knez in škof. Torej v eni fari dva škofa skupaj. To se zgodi le redko kedaj ali nikoli. Dne 30. avgusta pa že drugo veselje! Častiti gospodje duhovniki, ki so bili leta 1873 posvečeni, izvolili so si krasno dekanijsko cerkev na Vidmu, da tam obhajajo 251etnico mašniškega posvečevanja. Kako navduSeno je bilo Ijudstvo za to slavnost, se razvidi iz tega, da je vzlic izrečene prepovedi v nedeljo raz prižnico, naj se cela slovesnost opravi bolj priprosto, že začelo v ponedeljek zjutraj ob 5. uri kinčati novo cerkev in prijazni farovž, da bi vsprejem čč. gg. jubilantov bil tem sijajnejši. Pa to Se ni vse. Iz pozitivnega vira je piscu teh vrstic znano, da je verno viderasko ljudstvo na dan slavnosti tudi molilo rožne vence za čč. gospodje jubilante. Tako vdano je ljudstvo tukaj duhovnikom. V ponedeljek zvefier so bili že skoraj vsi čč. gg. jubilantje zbrani na Vidmu. V mraku gredo še skupaj v cerkev, da počastč v tabernakeljnu Kristusa, kralja neba in zem- Ije, katerega služabniki so oni. K slavnosti pa so prišli: .gosp. kanonik dr. Ivan Mlakar, konzistorijalni svetnik, profesor bogoslovja in ravnatelj dijaškega semenišča v iMariboru; čč. gg. Henrik Verk, duhovni svetovalec, župnik in dekan na Vidmu; Jožef Kralj, duhovni svetovalec, župnik in dekan završki; Martin Jurkovič, župnik od sv. Petra pri Mariboru; Janez Prešern, župnik v Koprivnici; Anton Ribar, župnik od sv. Vida pri Planini; Anton Fischer, župnik v Dolu, Matija Frece, župnik na [Belihvodah jn Jurij Vtičar, župnik na Preborjih, vseh skupaj torej devet Trije čč. gg. kolegi so bili zadržani, trije pa že vživajo, kakor upamo veeno veselje. Za te tri, kakor tudi za vmrle gg. profesorje, kateri so čč. gg. jubilante v bogoslovju poučevali in za rajnega kneza in Skofa Maksimilijana, kateri so jim podelili sv. mašnikovo posvečevanje, je služil č. g. dekan Jožei Kralj ob 8. uri asistirano črno sv. mašo. Prava slovesnost se je začela ob 9. uri. V tem času so se čč. gg. jubilantje podali v procesiji iz farovža v prostorno, pa skoraj polno cerkev. V slavnostnem govoru, katerega je prevzel č. g. župnik Prešera, je govornik na kratko omenil dogodke pretečenih 25 let, navduševal svoje kolege še k nadaljnemu vstrajnemu delovaniu na duhovnem polju ter dokončal svoj jedrnati govor z molitvijo do ljubega Jezusa, da bi podpiral vsakega v svojem delovanju in bil enkrat vsem rail sodnik. Sv. mašo pa je služil z obilno asistenco vlč. g. kanonik dr. Mlakar, katero je sklenil z zahvalno pesmijo. Kakor je gromečo pokanje že prejšnji večer naznanjalo lepo slavnost, tako so se topiči oglašali še celo dopoldne drugega dne in popoldne do večera, ko so čč. gg. jubilantje zapuščali videmsko faro. Pri napitniei se je vlč. g. kanonik dr. Mlakar, ki je bil tako rekoč duša in vodja cele slavnosti, v lepem govoru spominjal sv. Očeta, našega milostljivega kneza in škofa Mihaela, kateri bodo tudi čez 2 leti jubilant, potem našega priljubljenega in modrega vladarja Fransa Jožefa, napil pa je tudi gostoljubnemu č. g. dekanu H. Verku, ter vsem svojim kolegom. Na zadnje naj še omenim, da se je slavnostni g. govornik v cerkvi spominjal tudi blagega stolnega prošta, Ignaca Orožena, ki že štejejo čez 80 let, nekdajnega svojega dušnega voditelja, potem konzistorijalnega svetnika, stolnega župnika in dekana Jakoba Bohinca, kot svojega špirituala in še živib. gg. profesorjev, za katere je potem pri slovesni sv. maši prosilo Boga navzoče Ijudstvo in čč. gg. jubilanlje. Popoldne z vlakom je vesela družba že odisla, da se zopet vsi podajo na delo, za katero jih je č. g. slavnostni govornik zjutrai tako navduševal. Častiti gg. jubilantje, vem, da ste se prepričali, kako verno in duhovnikom vdano ljudstvo je pri nas. To ste izrazili tudi s tem, da ste pred odhodom naročili, naj se v nedeljo raz prižnico oznani, da bodete pri sv. maši molili za vse, kateri koli so se vdeležili te cerkvene slavnosti. Mi pa vas prosimo eno, ako vam ljubi Bog dopusti, za kar hočemo k njemu moliti — ako bodete še obhajali 501etnico, zberite si za vaSo slavnost zopet našo krasno cerkev. Seveda prišli bodete vsi kot sivi starčeki, pa vsprejem bo veliko veselejši in sijajnejši, kakor je bil letos. Da ste nas Videmčane s to slavnostjo počastili, se vam zahvaljujemo vsem čč. gg. jubilantom skupaj, posebno pa slavnostnemu pridigarju č. g. Janezu Prešernu, ljubezniverau domačemu dekanu č. g. Henriku Verku, najbolj pa veleučenemu g. kanoniku dr. Janezu Mlakarju, kateri je s svojim prihodom to slavnost najbolj povzdignil. Dan 30. avgusta pa bo ostal kakor vam čč. gg. jubilantje, tako tudi nam nepozabljiv.