
Q'^cm
tUAUCQ..*
NO. 100
Ameriška Domovina
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R

LETO LI I — VOL. LII.
V rdeči Kitajski je bilo aretiranih le osem katoliških škofov
Adieson se ne da pognati iz urada državnega tajnika
Njegove odstranitve si na tihem želi mnogo demokratov, republikanci jo pa javno zahtevajo.
WASHINGTON. — Državni NEW YORK. — šttvilo kato-'bila Katoliška tiskarna (pozne- tajnik Acheson je zopet izjavil,
Joseph Košak umrl
V New Smyrna Beach, Florida, je umrl Joseph Košak, star 77 let. Pokojnik je bil po poklicu črkostavec in je delal svoje-časno v Duluthu, Chicagu in pri 1 M- J 1~ j. v v „ . I Sakserju v New Yorku. Zadnja
Pred ljudskim sodiscem ’je leta je živel v pokoju v FloridL tudi sedem redovnic. Vs^Tam zapušča vdovo, škofi so obtoženi vohun-, Pok03ni Košak je bil priijub-stva m imperialističnih ak- ].en pri vgeh urednikih> s kate-
tivnosti.
rimi je skupaj delal. Ko je do-
Poboji komunistov v novi ofenzivi
i
liških škofov, ki so jih kitajski je Jugoslovanska tiskarna) V j da namerava ostati v uradu dr-komunisti zaprli, se je dvignilo’ Ljubljani kjer se je tiskal dnev-,žavnega čajnika, kar bo vseka-pretekli teden do osem, dočim je bik “Slovenec”, svoje prve stav- kor razplamtelo ponovne zahte-bilo postavljenih pred “ljudsko ske stroje (linotype), je pokli-| ve po njegovi odstranitvi. Ache-sodišče” sedem redovnic.	icala Košaka iz Amerike ter gatson je rekel časnikarjem: “Ne,
Zadnji žrtvi komunistov sta'uposlila, da je učil prve stavce, gospodje, nobenega namena ni-nadškof Secondino Petronio La-1 na teh strojih. — Naj mu bo rah- mam, da bi podal ostavko. Moja chio, Italijan, in škof Arturo1 la ameriška zemlja!
Quintanilla, Španec, oba iz Ho-| nan province.
Škof Ambrose Pinger, Ameri-,
10,000 vojakov išče podivjanega morilca
RABAT, Francoski Maroko.— Deset tisoč vojakov, ki jim pomagajo obroženi domačini in policijski psi, išče v gorovju Atlasa nekega pobesnelega fran-cosko-maroškega delavca, ki je ubil trinajst oseb. Morilec je pričel s svojim ubijalskim poslom predpreteklo nedeljo. Obo-j rožen s karabinko je v neki sa-; motni pokrajini ubil šest oseb, od takrat pa še sedem nadaljnih.
Klanje in pobijanje z bajoneti in granatami. - Komunisti napadajo preko kupov svojih trupel. Ameriško vojaštvo dobesedno brodi po krvi sovražnikov.
HRABROST IN MORALA AMERIŠKEGA VOJAŠTVA JE ODLIČNA
kanec, in škof Charles Weber,, Nemec, oba iz Šantung provni-ce, sta pod ukazom “hišnega zapora”, kar pomeni, da se ne smeta ganiti iz svojih stanovanj. |
Pred temi pa so bili aretirani , Tako sledeči škofje: — Amerikanca Francis X. Ford in Frederick A. Donahey, nadškof Gaetano Pol-'lio, Italijan, in škof Romano1 Boisguerin, Francoz. Vsi so obtoženi običajnih “zločinov” — izdajstva, vohunstva in imperialističnih aktivnosti.
Embargo - druga velika zmaga Zdr. narodov
Železniška nesreča v Pennsylvaniji; več mrtvih in ranjenih
BRYN MAWR, Pa. — Dne 18. maja se je lokomotiva ekspresnega vlaka Pennsylvania železnice z vso silo zaletela v stoječ osebni vlak ter razklala clevelandski spalni vagon na dvoje.
V koliziji je bilo ubitih osem oseb — sedem moških in ena ženska, 63 pa je bilo ranjenih. — Vodstvo Pennsylvania železnice je izjavilo, da ne more pojasniti, zakaj se je ta vlak zaletel v Detroit-New York vlak, ki je stal na tračnicah. Uvedena bo preiskava.
Taft je pripravljen kandidirati
DAYTON, O. — Senator Robert A. Taft je izjavil, da se ne bi odrekel predsedniški kandidaturi, če bi njegovo kandidaturo zahtevala republikanska večina.
Vremenski
prerok
pravi:
: izjavil ambasador Waren Austin po konferenci s predsednikom Trumanom.
pozicija je zmerom enaka: To mesto sem sprejel za periodo, dokler bo vojna končana in tu bom ostal, dokler predsednik želi, da ostanem.”
Iz te njegove izjave in iz ponovnih izjav predsednika Trumana, da nikakor ne misli za-
SAN
oblasti
,	.	.	, v	, . (Spravile izpod razvalin mesta
menjati svojega državnega taj- Jacuapa) M je bilo domala un._
mka, je torej razvidno, da je
TOKIO. — V soboto so kitajski komunisti pridrli pred zavezniške črte preko tisočev svojih mrtvecev ter potisnili zaveznike nazaj na vsej 125 milj dolgi plamteči fronti. Samo ameriška veteranska osma divizija je pobila okoli 10,000 komunistov, ko se je izborila iz pasti v bližini kraja Hangije, 55 milj se-vernovzhodno od Seoula. TOKIO, nedelja. — Ameriške so izjavile, da so doslej! čete 50 vrgle nazaj rdeče napa-
Prvotna poročila o žrtvah potresa so bila pretirana
SALVADOR. — Vladne
Danes deloma oblačno in malo hladneje podnevi in ponoči.
Tri na dan
t
Ko je “Cankar” podajal nekd igro v SND na St. Ciair Ave. je bila občutno pičla udeležba. Istočasno sta podala zbora Adrija in Slovan v Euclidu koncert nabito polni dvorani.
Na St. Clairju so se tolažili. Slabo vreme, pa so ostali ljudje doma! Ne bo držalo, ker tudi v Euclidu je bilo slabo vreme, pa so ljudje prišli v polnem številu.
WASHINGTON. — Ambasador Warren Austin je izjavil v soboto po konferenci s predsednikom Trumanom, da je embargo orožja in drugih vojnih potrebščin komunistišni Kitajski, ki so ga odglasovali Združeni narodi, — “druga velika zmaga” v boju proti komunistični: agresiji. Prva je v našem stališču napram Koreji.
Warren Austin je dalje dejal, da je trdno prepričan, da bodoi vse države izven sovjetskega območja izpolnjevale določbe ekonomske blokade rdeče Kitajske.
“Stvar, ki se je komunisti najbolj boje, je svetovna moralna! zveza napram njim”, je rekel Austin in dodal: “Ako bi bili v Koreji uspeli, bi kitajski'komunisti zaporedoma napadli Japonsko, Formozo, Filipine, Indoki-no in Malajo, dočim bi sovjetski sateliti v Evropi napadli Za-padno Evropo.”
------o------
Vse kaže, da bodo tudi alomske bombe kmalu zastarele
Poizkusni poleti letal, vodenih potoni televizije in oboroženih z atomskimi izstrelki.
NEW YORK. — Revija Times poroča, da so že letela nad ameriškimi mesti letala, ki so bila vodena po televiziji. Piloti teh letal, ki so bili več sto milj daleč od poletov, so videli pred seboj reke, mostove in mesta, nad katerimi so letala ta letala. Neki pilot je dejal: “Za tarčo smo izbrali mestno hišo nekega mesta, ki je bila tako natančno pred našimi očmi, da bi lahko poleteli naravnost vanjo, če bi hoteli.’
Ameriški znanstveniki so iznašli in izpopolnili štiri vrste a-tomskih izstrelkov, ki lete z velikansko naglico in poiščejo z neverjetno natančnostjo svoje tarče.
vprašanje rešeno.
Ampak ni še rešeno. Mnogi demokrat j e na tihem želijo, da bi se predsednik iznebil Acheso-na, o republikancih pa je itak znano, da javno zahtevajo njegov odstop, zlasti od takrat, ko je Acheson javno izjavil, “da ne bo obrnil hrbta” Alger ju Hissu, obsojenemu izdajalcu, ki je bil Achesonov intimni prijatelj, kar je moda še danes. . .
Pr-
Rusi drže 70 Japoncev
TOKIO. — Japonsko časniška agencija poroča, da je v ruski oblasti dvajset ribiških ladij in 70 ribičev. Ista agencija naznanja, da so izza konca vojne Rusi zasegli 96 japonskih ribiških ladij in 722 japonskih ribičev.
čeno po potresu, 375 trupel, votna vladna poročila so naznanjala, da je mrtvih okoli 1,000 ljudi.
Vlada dalje poroča, da ni'ostalo v Jacuapi, kjer je bilo 14,000 prebivalcev, niti eno poslopje, ki' bi moglo še služiti za stanovanje. O drugih mestih, ki so bila! po tedanjih poročilih tudi prizadeta po potresu, ni dala vlada nikakih dodatnih poročil.
------o------
3-tedenske počitnice na Švedskem
Stockholm. — Švedski parlament je odločil, da imajo dobiti menijo, da znašajo samo v nji-od sedaj naprej vsi delavci in hovem sektorju komunistične uslužbenci na švedskem trite- izgube okoli 35,000 mož, odkar denske plačane počitnice na le- so pričeli komunisti v sredo’ to. Doslej so jih dobivali po 12 svojo ofenzivo.
de v bitki z ročnimi granatami in bajoneti, 18 do 25 milj sever-novzhodno od Seoula.
V soboto so ameriške čete zlomile samomorilni napad severnokorejskih komunistov na periferiji Seoula in odbile kitajski udarec na vzhodno - centralni fronti.
Zaprepaščeni nad nezaslišanimi izgubami, ki so jih utrpeli v svoji štiridnevni ofenzivi, so se unesli, toda poročila naznanjajo, da so se znova zgrozili, ko je prišlo povelje za pregrupacijo, da tvegajo nov poizkus, ki se u-tegne vsak trenutek pojaviti.
Častniki amer. druge divizije, ki je vzdržala najhujše udarce,
dni.
j Tu je bil eden najbolj kon-centriranih sovražnikivih napadov, kjer se je komunistom sko-' raj posrečilo prevaliti neko a-
36 urah so si ti možje izsekali pot iz obroča preko kupov mrtvecev, tako da so dobesedno brodili po krvi.
Na drugem kraju so kitajski komunisti dosegli minska polja, kjer so jih eksplozije min mnogo pobile. Kar jih ni bilo tam pobitih, so pridrli do bodičaste žice, kjer so jih pričele neusmiljeno kositi ameriške strojnice. Pogled na njihova trupla, viseča preko žic, je bil grozen.
------O-------
Iranska vlada je ledeno sprejela britansko noto
Ker je premier še vedno zabarikadiran v poslopju parlamenta, je noto sprejel minister zunanjh zadev.
TEHERAN, Iran. — Iranski vladni uradniki so ledeno sprejeli angleško noto, s katero jih Anglija svari, češ da bodo nastale “resne posledice”, ako vlada ne reši s pogajanji z Anglijo sedanjih diferenc glede lastništva olja.
Premier Mohamed Massadegh ni hotel sprejeti angleškega ambasadorja v svojem zabarikadiranem uradu v poslopju parlamenta. Premier se je tam zabarikadiral, da bi se zavaroval pred morebitnim atentatom na , svoje življenje. Zato je angleš-
VOŽNJA V AVTOBUSIH IN NA POULIČNI BO STALA OD 1. JULIJA 15 IN 20 CENTOV
CLEVELAND, O. — Vožnja in plače. Transit družba je za Ijoni Severnokorejcev — 2,400 ;na poulični železnici in avtobu-|prve tri mesece 1951 že za $305,-	4,000 mož so udarili na zu‘|gagberju Kazemi.
sih bo po 1. juliju letošnjega le- 000 “v luknji” ter potrebuje nanje utrdbe Seoula, toda so bilij Angleži so predlagali v svoji ta najbrž stala 15 in 20 centov.	- - -	.	.	’ A	'L'“
To je razvidno iz vprašanja Cleveland transit sistema Uradu za
meriško divizijo. - štirje bata-,ki ambasador Francis shepherd
I izročil noto zunanjemu ministru jBagherju Kazemi.
_	.	v	.	I Angleži so predlagali v svo,
večje dohodke od voženj, če ho- pobiti v strašni moritvi, ko sq' ^ da SQ pripravljeni p0Slati .
če ustreči zahtevam unije.	planih na minska polja m se po-,Iran SV0j0 komisij0j ki bi relija
Unija zahteva $1.95 plače na tem še zapleh v bodičasto žico. |z iransko vlado vpraganje o bo-ustaliteV cen, če je dovolj eno Tiro za operatorje onih vozov po-. Na vzhodno-centralni fronti do£nostj 0jjne drugbej ki je bda zvišanje vožnje od sedanjih 13c ulične in busov, kjer opravljaj je udarilo ameriško drugo divi-'podr£avjjena jn katero lastuje-
vse posle ena sama oseba. Nji- zijo in dve južnokorejski divizi- j0 Angleži.
odnosno 18 centov.
Urad je odgovoril, da je tako zvišanje dovoljeno, ker transit družbe ne prihajajo pod stabilizacijske zakone.
Dne 1. julija postane poln »močen nov delavski kontrakt, ki bo vsekakor vseboval višje mezde
hova sedanja mezda je $1.55 na uro. Družba je mnenja, da bi za1 10 centov zvišana mezda na uro stala družbo nadaljna dva milijona na leto. V drugih večjih mestih dobivajo operatorji busov in poulične železnice po $1.70 na uro.
ji 125,000 Kitajcev, tako zvanih udarnikov (shock troops). Dru-: go divizijo je napadlo 96,000 komunistov, toda divizija je napad sijajno vzdržala.
Polkovnik Coughlin poroča, da je bilo odrezanih 3,200 njegovih mož po kitajskih četah. Po
Zakaj Sovjetija bolj izdatno ne podpre Kitajcev
Ameriški poveljniki so si edi- la tako visoko, da ji postane ne- v plačilo svojo prvo menico. Žani v tem, da je poraz prve komu- varna.	| hteval je, naj mu Moskva pred-
nistične pomladanske ofenzive v Koreji pripisati v glavnem dej-
Indija hoče kupiti pristanišče
KARACHI, Pakistan. — Uradni viri poročajo, da bi Indija rada kupila pristanišče Gwadra, ki leži na arabski obali in je oddaljeno 400 milj od Karachija.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Pridite — molimo!—
Zveza Oltarnih Društev bo imela skupno obhajilo med slovesno mašo na praznik Sv. Reš-njega Telesa v četrtek 24. maja ob 9. uri v cerkvi sv. Pavla na Euclid Ave. in E. 40th St. Govoril bo prevzv. g. škof Dr. Gregorij Rožman.
Pogreb Antonije Gnidovec—
Pogreb Antonije Gnidovec bo v torek ob 8:15 zjutraj iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda, ob 9 v cerkev sv. Kristine in od tam na Kalvarija pokopališče. Tretja obletnica—
Dne 24. maja bo ob sedmih zjutraj v cerkvi sv. Agate, 1269 Lakeview Rd., maša za pokojnega Franka Fritza ob tretji obletnici njegove smrti.
Sobotna parada—
V	sprevodu ali veliki paradi oboroženih sil ameriških se je vzeležila slovenska skupina clevelandskih Slovencev odlično zastopana pod vodstvom Mr. Anton Grdine. Lepe obleke slovenskih narodnih noš so vzbujale zanimanje in pohvalo gledalcev, ki jih je bilo nad sto Visoč. Obširno poročilo prinesemo jutri.
Koncert pri sv. Lovrencu—
V	nedeljo 27. maja bo imel Mladinski pevski zbor fare sv. Lovrenca koncert v cerkveni dvorani na E. 81. cesti. To bo zelo lep koncert s pestrim programom, ki ga bodo izvajali mladi pevci podvodstvom svojega pevovodje Ivana Zormana. Nesreča na St. Clair Ave.—
V	petek zvečer sta bila na St. Clair ir. E. 76 povožena od tovornega avta dva dečka, ki sta se vozila na kolesih. Eden je bil ubit, drugi pa težko ranjen. Po imenih sodeč, dečka nista Slovenca.
Odhod 4. divizije
NEW YORK. — Pretekli tedeni se je vkrcala za Evropo ameriška 4. divizija, ki bo postavljena na razpolago generalu Eisenhower-ju.
Dovolj je pogled na zemljevid:1 časno vrne mandžurske železni-pregosto naseljena področja juž-|ce in pristanišča, ki si jih je pr-stvu, ker kitajski in korejski ne in vzhodne Azije, kar velja votno z dogovori skušala zasi-
komunisti nimajo letal in tan-|prav tako tudi za azijska otočja,1 gurati za daljši čas. Tako jej	--------------
kov, kar vse so upali dobiti od Malajo, Filipine in Japonsko.; Moskva prvič videla, da je Mao‘MII B MAM j? Icl« UpCTI Sovjetske zveze. Nedavno smo Za naselitev velikega števila lju- zahteven upnik.	j
poročali, da so upali kitajski ko-'di niso primerne niti srednjea-1 Ali gre torej Kremlju v račun, TOKIO. — Zavezniške čete so
“Kapital” bodo brali tudi slepci
MOSKVA. — Ministrstvo pro-ie naznanilo da bo izdalo
danes zjutraj odbile divje napade kitajskih komunistov v centralni Koreji ter napadle z močnimi oklepnimi patruljami sovražnikove položaje na zapadu.
že dejstva kakršna koč to dovolile: preko nevarnih'armade krvavele za sovjetsko SALT LAKE CITY, Utah. —
munisti dobiti od Sovjetije za zijske kitajske pustinje niti ne da še nadalje podpira kitajske! podporo svoje ofenzive 3,000 le- gorske visoke planote. Na dru- komuniste s takimi količinami tal in na stotine tankov, česar gi strani pa je skoraj nenaselje- orožja kakor jih zahtevajo nji-j vsega tega pa ni bilo, kakor ni na in deloma prav bogata Šibi- hove armade? Tako postopanje; te pomoči tudi v sedanji njihovi rija. Kam bo stegnil Mao svoje odgovarja njegovim koristim sa-j
j kremplje, ako mu bodo sile ne-'mo v primeru, ako bodo kitajske
ofenzivi.
Naj bodo
koli, toliko je gotovo, da niso širnih oceanov ali v sosednje ne- korist. Moskva ima ves interes odnosi med Pekingom in Mosk- naseljene sibirske ravnine? Od-jna tem, da prepreči pomirjenje vo tako enostavni, kakor izgleda ločitev verjetno ne bo težka: — med Maom in Zed. državami. —1 na prvi pogled.	jv soseščino je pot bližja in var-:To sta ji namreč dva najnevar-.
Verjetno ni pričakovati, da bi nejša.	jjiejša tekmeca. Kaj naj bi bilo
žje ljudem kot ie Dom v Eu-'Karl Marksov “Kapital” v otip-'Mao postal drugi Tito in da bij Tega se zaveda kljub velikemu zanjo ugodneje kot to, da se iz-clidu Torej fantje pri “Cankar- Ijivem tisku za slepce. Poleg kmalu odpadel od Moskve. Toda prijateljstvu tudi Sovjetska zve- črpata v medsebojni borbi, na-! ju” na delo in poiščite pravi Kapitala bo izdana tudi Lenino- na drugi strani je vsekakor ver- za. Komaj dober mesec potem,1 kar bi spočita in nedotaknjena’ vzrok Mi ga dobro poznamo, pa va knjiga “Razvoj kapitalizma jetno, da Moskvi ne more biti ko so kitajske čete posegle v ko- Sovjetska zveza lahko brez žrtev ga vam ne bomo povedali, nak. , v Rusiji.”	!vseeno> ako bi Maova ™c zras-,rejske boje, je Mao ze predložil zagospodarila nad svetom? |
Več kot 400 jetnikov v državni jetnišnici je včeraj izpustilo sedem paznikov, ki (so jih držali kot talce pet ur tekom velikega punta. Jetniki so obljubili, da se bodo vrnili v svoje celice, ko bodo poprej počistili škodo, ki so jo povzročili tekom punta in katera znaša tisoče dolarjev.
Novi grobovi
John Janežič
Po dolgi bolezni je umrl rojak John Janežič, 3550 E. 113. St., v starosti 73 let. Ranjki je1 bil doma iz Sv. Vida na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Spadal je k društvu sv. Lovrenca št. 63. KSKJ, ter društvu sv. Imena. Poleg žalujoče soproge Jožefine, rojene Železnikar, zapušča hčere Mary, Josephine Sadar, Victoria Huth, sinove Joseph, Louis, Frank, Anton in Lawrence, tei* vnuke in vnukinje. Pred 17 leti je umrl sin John. Pogreb blago-pokojnika se bo vršil v sredo1 zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda in v cerkev sv. Lovrenca ob 9 uri.
Martin Frank
Umrl je Martin Frank, stanujoč na 651 E. 99. St. Po operaciji lanskega avgusta ni nikoli popolnoma okreval. Umrl je v soboto zvečer ob 6:30 na svojem domu. Bil je rojen v Erjavčah, fara Hrušica, Primorsko, in znan po domače kot Skočajev. V Ameriko je prišel leta 1906. Zapušča ženo Mary, roj. Gustinčič, hčer Mary Šuštaršič, dva sinova, Martina Jr. in Johna ini nečaka Josepha Franka. Bil je voznik truka in uposlen pri firmi Segel Co., prodajalcih mesa. Bil je član društev Naš dom št. 50 SDZ, in Tabor št. 139 SNPJ. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod na E. 62. cesti. Pogreb bo v sredo ob 11. uri iz cerkve sv. Alojzija na pokopališče. Iz pogrebnega zavoda bo odpeljano truplo ob'
10:30 dopoldne.
Plin Ameriška Pomovima

6117 St. Clair Ave.
/V* ■ ■/!	MO^I
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
Editor: James Debevec
General Manager and English Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta
$3.00.	v
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na
leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.	_________
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
številna, ki se je vršil ob 9. dopoldne iz cerkve sv. Jožefa na; pokopališče sv. Jožefa dne 10.
ru imajo svoj smisel, čeprav so za današnji čas malo nenavadna in se nekateri celo boje, da bodo več koristila Sovjetom kot nam. Ni mogoče oporekati, da bodo Sovjeti na ta	, , . v
način prišli zlahka do posameznih informacij, ki jim uteg-;maja. žalujočemu soprogu sinejo odlično služiti, toda spoznali bodo pa lahko tudi to, dajnovom in hčeram, nase globoko Amerika resno misli in da je odločena zavreti napredovanje | sožalje. Pokojni pa naj svea komunizma kjerkoli na zemeljski obli. Spor ja ni v tem ali;večna luč in naj spava v miru. naj se Sovjetom upremo ali ne, temveč le o najuspešnejšem načinu borbe z njimi.
Debata pa je koristna tudi za Ameriko, ker je razgibala javno mnenje in ga opozorila na vso resnost spopada na Koreji ter tudi na vso resnost nevarnosti — tretje svetovne vojne.
f.^i|..f^|.4.^^if.i|i>T“T,TT"T"T"T"T"T"T"T“T“T“I“M“l“T,lT“T"TllT"T''I"T"T"I"T"T,lI"T',Ml,i‘‘T"Tl,l“M,,twP
Umrla je tudi rojakinja Mrs. Katarina Simonič,; ki je bivala na 624 Larkin Rd. Tudi ta je u-mrla v bolnišnici sv. Jožefa. — Njen soprog John je umrl že pred 12 leti in od tedaj naprej je bila vdova. V Ameriki je bivala okrog 60 let. Bila je članica oltarnega društva in Katoliških
BESEDA IZ NARODA J BorštnarU, Za njo žalujejo dva
per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1903 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.	___________
No. 100 Mon., May 21, 1951
K zasliševanjem v senatnem odboru
Precej časa že raziskuje zunanjepolitični in vojaški odbor senata našo zunanjo politiko na Daljnem vzhoau. Div-ši poveljnik tega področja gen. Mac Arthur je podal dolgo poročilo in navajal svoje poglede in predloge za rešitev vojne na Koreji, nato je poročal ves teden obrambni tajnik gen. Marshall, sedaj govori gen. Bradley, načelnik glavnega
stana
Čemu vsa ta dolga poročila in izjave? Svet nas z začudenjem opazuje in skoro ne ve, kaj bi sodil o nas.
Združene države so demokratična država. V demokra ciji je tako zunanja kot notranja politika v veliki meri odvisna od javnega mnenja, saj je končno vlada tu zarau: državljanov in njihovih koristi ne pa obratno, kot je to slučaj v diktaturah. V demokratični državi imamo tudi vedno več strank. Stranke bi morale vsa vprašanja vedno in ob vsaki priliki presojati s stališča splošne koristi. Dogodi se pa včasih, da iščejo v posameznih slučajih tudi svoje strankarske koristi, dogodi se celo, da pri zastopanju teh koristi včasih celo pozabijo na splošno narodno in državno korist. Državljani demokratične države si sami volijo svojo^ vlado, pri nas za dobo 4 let. Lahko se pa dogodi, da vlada še pred potekom teh štirih let izgubi narodovo zaupanje, vendar ostane običajno na svojem mestu, dokler njena doba ne poteče Volilci se po navadi odločijo za onega kandidata, ki jim je najbolj všeč, ki se jim zna najbolj prikupiti m ki zna najboljše voditi propagando oziroma volilno-kampanjo, ne pa za onega, ki bi bil za ta posel najsposobnejši. Tako se je zgodilo tudi tokrat. Truman je udaril v času volilne kampanje na pravo struno, znal je odlično organizirati kampanjo, ni si pa bil čisto na jasnem, kaj naj počne po volitvah, Tako ga vsaj sodi dober del ameriškega, pa tudi tujega javnega mnenja.
Že tako precej pičlo zaupanje javnosti je Truman zapravil, ko se je odločno zavzel za Achesona, ki mu politični nasprotniki očitajo, da je kriv izgube Kitajske in vseh težav, ki jih imamo trenutno na Daljnem vzhodu. Očitajo mu tudi da je ščitil komuniste in sopotnike (A. Hiss) in da po njegovi krivdi še danes nekateri teh tičev sede v Državnem tajništvu. To so hudi očitki in Acheson jih skoro ne more uspešno zavrniti. Tudi obrambni tajnik je v zvezi s kitajskim vprašanjem izgubil dober del svojega nekdanjega ugleda.
Nejasna in omahljiva politika vlade je naletela v našem javnem mnenju na odpor. Amerikanec je sicer nekaj časa potrpežljiv, ko mu je pa vsega le preveč, pa udari, udari z vso silo. To lastnost povprečnega Amerikanca je spoznal gen. MacArthur, bolje on se je po njej ravnal. MacArthur-jev načrt odgovarja daleko bolj bistvu samozavestnega, odločnega Amerikanca kot pa prevdarna, čeprav na videz neodločna in kramarska politika vlade.
Truman je prevzel v zunanjem političnem pogledu precej nerodno dediščino. V Potsdamu so končno potrdili le to, kar je bilo sklenjeno že prej v Teheranu in Jalti. V duhu te politike je Amerika dopustila, da so se Sovjeti vsidra-li na Kitajskem. MacArthur je poskušal tak razvoj preprečiti, vsaj zdi se tako, pa je v Beli hiši naletel na gluha ušesa. Zastavil je ves svoj osebni vpliv in veljavo ter vsaj začasno ohranil Ameriki Formozo, pri tem pa se je že hudo zameril vladi, ki je bila v tej dobi še mnenja, da se bo s popuščanjem mogoče ogniti splošnemu spopadu — tretji svetovni vojni.
Okoliščine, v katerih se je začela vojna na Koreji in ves potek te vojne, tudi niso prispevale k utrditvi ugleda in pridobitvi novega zaupanja Trumanu in njegovi vladi. MacArthur ;e skušal vojno odločno voditi in jo z vsemi razpoložljivimi sredstvi čimpreje končati v korist Amerike. Tak načrt je bil v popolnem skladu z ameriškim javnim mnenjem ne pa z mnenjem vlade in njenih zaveznikov onstran morja. Ti so mnenja, da bi Sovjeti v takem slučaju nujno neposredno posegli v borbo in splošen spopad bi bil neizbežen. Na splošno vojno pa Amerika in njeni zavezniki še niso pripravljeni in verjetno še precej časa ne bodo. Da bi torej pridobili na času, se delajo, kot da ne bi videli in vedeli, da so vojno na Koreji sprožili in da jo dejansko vodijo Sovjeti. Zato govore najrajše o “policijski akciji.” Stari Baruch ima prav, ko pravi, da je edini vzrok spora o načinu vojevanja na Koreji, naša vojaška šibkost. Bistvo nesoglasja je različna cenitev naše moči. Medtem ko je gen. MacArthur mnenja, da je Amerika v stanju voditi vojno že sedaj in jo tudi dobiti, — pri tem sodi, da se bodo Sovjeti našega odločnega nastopa vstrašili in morda popustili, s čemer bi se vsaj začasno ognili splošni vojni, sta vlada in glavni stan mišlenja, da smo trenutno za splošen spopad prešibki, posebno še, ker v slučaju, da bi se odločili za MacArthurjev načrt, ne bi mogli računati z gotovostjo na pomoč naših zaveznikov v Evropi.
Katera od obeh strani ima prav, je težko reči, to bo pokazala šele bodočnost
Joliet, 111. — Z Juretom sva prav kar pri zelo živahnem razgovoru. Vmes vršiva običajno dolžnost — bokal prazniva, ki bo vsak čas prazen. Jure svoji stari dokazuje, da je to potrebno delo, ker bliža se poletje in poleti se vino rado skisa in postane nevžitno, ga treba pospraviti torej, dokler je dobro. Ali ni to salamensko temeljit in dober izgovor! Tega ni pes na repu prinesel, marveč Jure ga je iztuhtal. Živel naš Jure!
Jure je te dni dobil kar pet pisem iz starega kraja. V vsakem je skoro isto, saj boste uganili kaj? Daj, daj, ker mi smo morali vse oddati, kar smo imeli našemu maliku Titu.
“Mora biti pa že res hudo tam,” sem pristavil k Juretovi omembi.
“Kdaj pa je bilo še dobro tam” — me je Jure pogledal iz pod čela. “Še takrat, ko je bilo dobro tam, ni bilo dobro, kaj naj bo še le zdaj, ko je dolga vojna vse uničila in zdaj še komunisti davijo narod na vseh koncih in krajih,” je odvrnil Ju re.
Ko govoriva o tem še en čas, me pa Jure ustavi in pravi: “Čakaj, jaz ti bom eno povedal prejšnih let. Tam gori v Minnesoti je bilo dosti Slovencev, saj jih je menda še. Blizu St. Paula je služboval na neki irski fari gospod, ki je bil rojen v Bek> krajini. Ko je bil tu pred kaki mi petdesetimi leti na obisku pri pok. župniku Šušteršiču, je ob iskal nekaj nas Belokranjcev. Ko smo sedeli na vrtu nekega poletnega dneva smo se pogovarjali o starem kraju. Saj veš, tista leta je bila vsaka naša misel tam za morjem doma. Pa doti-čni gospod začne pripovedati. kako prejema neprestano od doma prošnje, naj kaj pošlje. Pri povedal je: Lani mi je sestra pisala, da ji je krava poginila Smilila se mi je, pa sem ji poslal petdeset dolarjev, da si je kupila drugo. To je zvedel brat in drugi, pa sem kmalu dobil oc enega bratov pismo, da mu kozolec vihar porušil, potrebuje drugega, a novaca nima. Poslal sem zopet temu petdeset dolarjev, da si pomaga postaviti nazaj kozolec. Potem dobim pismo od drugega brata, da mu je svinjak pogorel. Zopet sem posla! da si tudi ta napravi nov svinjak. čez nekaj mesecev mi je pa stric pisal iz serriiške gore, da mu je treba nove strehe na zidanici v vinogradu. Poslal sem te mu stricu pa samo pet dolarjev, ker dosti več denarja nisem imel. Ta mi pa odgovori, da za pet dolarjev se strehe ne da napraviti. To me je pogrelo, ti lju dje so mislili, da menda sedim v zlati jami in kopljem zlato da komaj čakam in od samega veselja poskočim, ko dobim kako fehtarsko pismo od doma. Vsedel sem se in napisal pismo, da zanaprej se ni treba obračati name, ampak naj pazijo, da jim ne bodo neprestano krepale kra-Dolgotrajna debata in zasliševanja v senatnem odboT ve in koze> g°reli kozolci in svi
KTda and all other countries outside United States $10 I < , .»tl-M-M.
njaki, ker jaz ne zaslužim toliko, da bi zmogel vse to podpirati in da zraven vsega tega sam zakrpane hlače nosim, tja pa pošljam dolarje. To je pomagalo. Odtedaj, je dejal gospod, ni dobil že celo leto nobenega pisma in pristavil je: Od doma ne! znajo drugega pisati, kakor po denar, če o tem ne pišejo sploh nimajo kaj pisati.”
“Ja saj to je pa res,” sem jaz dostavil.
“Res, res,” je glasno potrdil Jure, “glej teh le pet pisem, kaka se izmišljajo, kaj jim naj vse pošljem, mislijo menda, da imam jaz tu kar cele magacine blaga in vsega, denarja pa na koše, da bom od tega še visoko poštnino plačeval. Ne bo nič, toliko ne zmorem”, je odmajal Ju-
sinova in tri hčere. Ena je redovnica sestra M. Roberts, OSF. ki deluje v South Chicagi. Zapušča tu v Ameriki tudi dva brata in dve sestri. Sorodnikom sožalje, pokojnici pa večni mir ih pokoj!
Lepi majnik je tu. Naši vrtovi so ozeleneli in cvetje se razvi-i ja. Vse duhti iz sebe novo življenje. Kmalu se bo pričela tako imenovana pikniška sezona,, ko bomo hodili na naš hrib v senco, kjer bomo opazovali naše baseball igralce, kadar bo pa prevroče, bomo gasili žejo in hladili grla z dobrim ječmenov-cem, tam kjer na našem hribu Bog roko ven moli. Saj veste, Jolietčani, kje je to.
Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj.
Tone s hriba.
mu ga je prinesel John in tako se mu je mudilo, kot bi gorelo za njim. Našemu se je čudnoi zdelo, da se ni John nič zamudil, ki sta vendar taka prijatelja. Nekajkrat ga je naš že obral pri marjašu, kakor rad pove, torej: si morata biti že na roke.
“Se mi neznansko mudi, greva s ženo še na ohcet,” je vpil Mr. Mihelich kar na borjač in silil našemu besket z regratom v roke. Naš ga je ustavljal, naj malo posede, da spanja ne odnese, pa nič. Naš je nesel regrat ! v kuhinjo in si ga pri luči bolj Naš si je letos regrata Priv°'| natančno ogledal, ščih Ne verjamem, da bi ga se .	že vem; zakaj ge
kdaj toliko. Včasih se mi je z e	j;a^0 mudilo,” mi
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
lo, da mu že kar pri ušesih ven gleda. Dan za dnem je pel:
je on
govoril, ko si je regrat ogledal. “Saj je rekel, da morata še na!
‘Micka, malo regrata P^ti-, ohcet in za take styari ge mora maj!” Meni ne gre posebno, kerl človek lepo pripraviti> da je ši_
nimam dobrih zob. On jih Pa : koven,” zagovarjam jaz Mr. Mi-ima, saj ga tudi koštajo, če kaj^helicha_ «Posebno ker jg šla, vem. Za tak denar bodo že gri- tuck ona jn pa ge vem> ko_
zli, upam. Ta mali se je pa upB,kko vzame ženski, da se pripra-in izjavil pri mizi, da on pleve-j vi za ohcet»
“Tisto že, imaš prav,” mi na-
la ne bo jedel v Ameriki. Saj | mu ni zamere, če pa ne ve, kaj j gj0 po^rdj ori; ves srečen, da moje dobro, za ta svet.	»
Na dan 1. maja smo imeli v Jolietu slikovito povorko. Več kakor 2000 katoliških dijakinj se je udeležilo takoimenovane Marijine procesije. Dekleta iz St.
Francis Academy so bile tako lepo napravljene, da so vzbujale posebno pozornost. Na čelu povorke so nosile lepo Marijino sliko. Tukaj šni angleški dnevnik je objavil drugi dan prizor procesije, ki je bil posnet na križišču Cass in Ottawa cest. In bilo je nekaj lepega. Ponosni smo lahko, da smo v Ameriki, kjer tegnil tržaškega Žida” pristen
Ni bil sam!
Cleveland, O. — Zadnjič je Ameriška Domovina prinesla med drugim tudi sledeči pregovor: “Ni ga tako visokega plotu, da bi ga s zlatom obložen osel ne preskočil.” Meni ta pregovor preje ni bil znan; vsaj ne spominjam se, da bi ga kedaj čul doma. Da se bo pa tako kmalu uresničil na način, pri katerem je prizadeta stara in nova naša domovina, pa tudi nisem mislil. Pod naslovom: Kako je Tito po-
Naš bi ne bil toliko v regratu letos, če bi ga sam nabiral. Ne verjamem, ker se ne priklanja, rad, regratu že ne, saj se še gospodi ne, pa se bo regratu. Nanesli so mu ga in sicer mu ga je pritroskal odvetnik John L. Mihelich zvrhano košaro. Naročnik, stari Lavrič, pa en škr-nicelj. Dokler ni regrata dobro pogledal, ga je bil neznansko vesel. Neke sobote proti večeru
vlada strpnost proti veri in kjer se ni bati, dA bi kaki zagrizeni komunisti ovirali tame javne verske nastope. God bless America!
Med veselimi novicami pa i-mamo vedno tudi žalostne novice. Bela smrt se kar prepogosto oglaša med nami, zlasti med starejšimi našimi rojaki. Zdaj pade ta, zdaj oni'in vrste stare generacije se redčijo, tako da starejših slovenskih obrazov je vedno manj in manj na našem hribu. Pa kaj hočemo, vse enkrat dozori in mora iti, tako je tudi z Našimi ljudmi. Božja volja je tako.
žalostno je odjeknil mrtvaški zvon pri sv. Jožefu dne 7. maja, ko je v bolnišnici sv. Jožefa preminula naša znana pijonirka, vrla Slovenka in požrtvovalna delavka pri fari in društvih, poznana Mrs. Anna Terlep, bivajoča na 1207 No. Hickory St. Njeno dekliško ime je bilo Strniša, rodom iz vasi Gornji Križ, fara Žužemberk na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1901. Leta 1905 se je poročila z vrlim slovenskim fantom Francetom Terlep, ki je pa doma iz Podboršta, fara št. Vid pri Zatični na Dolenjskem. Bog ju je blagoslovil s trebi sinovi in petimi hčerami. Vsi so zdaj že oženjeni in pomo-žene. Oba sta bila vedno agilna in delavna pri fari in društvih. Bila sta dva slovenska stebra,, katerih je zdaj manj in manj pri nas. Oba doma iz tistih kremenitih krajev prelepe Dolenjske, ki je dala svetu že toliko kremenitih značajev. Hud udarec je to za družino, posebno za njenega soproga Franka Terlep, ki je bil lani po- dolgih desetletjih dela v tovarni vpokojen, misleč, da bosta na svojem “gruntku” na Hickory se malo odpočila od: dolgotrajnega dela. A božja volja je bila drugačna. Marljivo soprogo je poklicala v nebeški pokoj. Pokojna je bila članica več cerkvenih in podpornih društev, katerih članstvo jo je obiskalo
slučaj takega osla, ki je preskočil vse ovire, ter preskrbel Titu posojilo. Ta tržaški osel nam je torej že znan. Pa ta osel sam ni mogel preskočiti teh, zares viso-khi plotov v Ameriši, četudi je kot je razvidno iz poročila dobro treniran. Imeti je moral v Ameriki več dobro izvežbanih pomočnikov, ki so mu pri tem pomagali. Javnost sedaj le to zanima; kdo so tisti veliki moj-stri, ki so mu pri tem pomagali. To mora biti večja, dobro izvež-bana družba, ki se s temi posli peča, da dobi tudi ona svoj delež. Mislim, da jo ne bo težko uganiti, ker je že svoj čas ameriški zunanji minister pokazal sled. On je namreč, ko je bil komunist Hiss že obsojen, izjavil, da mu ne bo hrbta obrnil. Pa ni smatral niti potrebno, da bi pojasnil, da s tem misli na Hissai kot prijatelja. Iz tega javnost lahko sklepa, da ne bo obrnil hrbta delu, ki ga je Hiss vršil. Zadnji dogodki, posebno pa odstavitev Mac Arthur j a, kaže, da1 je predsednik Truman le nekaka lutka v rokah neke tajne družbe, ki vodi vso svetovno zunanjo politiko in to že skoro 10 let. Po zaslugi te politike so bile tudi izročene predvsem najbolj katoliške srednje evropske) države, komunizmu, da počisti,-kar tudi njim ni po volji. Ta mednarodni ateizem, pa naj bo marksizem, komunizem ali soci-jalizem dela z roko v roki politiko, katere blagoslov uživa, danes ves svet.
Nande.
no večje udeležbe od lanskega leta. Zlasti ženski svet se je po-služil svoje pravice. Občni zbor je trajal dobri dve uri in je potekel v zelo lepem razpoloženju. ... Obisk pri Pustovrhovih. Pu-stovrhova družina je ena izmed prvih, ki si je kupila košček zemlje in že postavljeno hišb v Plumerilo, t. j. v predmestju Mendoze. Hiša je kot večina hiš v teh predelih iz blata, ki ga zbijejo v nekako opeko in posuše na soncu. Ker tu skoraj nikdar ne dežuje, je 'enako odporna koti žgana opeka. Težavo pa jim dela obdelovanje zemlje, ki je bila doslej neobdelana in je prenasi-čena s solitrom, kot vsa mendo-ška provinca. Soliter je dragoceno gnojilo, toda prevelike količine sežgo mlado rastlinje. Zemlja je kar bela, kot bi jo posipal z moko, če jo pustiš v miru. Z večkratnim oranjem in pogostnim izpiranjem z Vodo, soliter toliko oslabi, da se ukoreninijo pijve rastline, čim pa je to1 uspelo, rastline same soliter izčrpavajo kot hrano in je nato zelo koristno gnojilo. To začetno težavo morajo zdaj premagati tudi Pustovrhovi.
Slov. fantovska zveza - Odsek Mendoza je imela v nedeljo 15. aprila predavanje o lepotah slov. zemlje, katere je lepo prikazal Ovčjakov Ludvik.
Društvo Slovencev pripravlja za 20. maja kot svojo prvo prireditev v novi poslovni dobi proslavo socialnih okrožnic Rerum Novarum in Quadragesimo anno.
re zopet enkrat nekaj na račun našega nežnega spola povedatL “Pa ni bila ohcet kriva, da se je Johnu tako mudilo od naše hiše,” popravlja on.
“Kaj pa je bilo, saj smo vendar golant ljudje pri naši hiši. Je že res, da se ti malo bolj na kislo dfžiš, ampak jaz se pa vsakemu na vso moč režim, da bi bila hiša bolj obrajtana. Zastran mene, vem, da ni še nihče bežal od naše hiše, tega mi ne moreš očitati.”
,“Kdo ti pa očita, neki! Jaz pravim, da vem, zakaj se ,je Johnu tako mudilo od nas in temu je kriv samo regrat, pa nihče dru-
-------Q_
Slovenci v Argentini
“VREDNOTE”
Kdor v Združenih državah ali Kanadi želi naročiti revi jo “Vrednote” naj to sporoči na naslov: Rev. Robert Ma-zovec OFM, 62 St. Marks Place, New York 3, N. Y. Na omenjeni naslov lahko pošiljate tudi prispevke namenjene objavi. Letna naročnina— prvo leto bedo izšle 4 številke — znaša USA $10.00 ali kanadskih $11.00.
“JUTOS” je ime za jugoslovansko obveščevalno službo, v Trstu, ki špicnira Amerikance, Angleže in druge zapadnjake. Eden od glavnih vohunov je
MENDOZA
V nedeljo, 8. aprila, se je zbralo okrog 100 Slovencev v men-doški stolnici, odkoder smo skupno romali po predpisanih cer-; Emil Pogačar, ki se vozi po Tr-kvah za dosego svetoletnega od-' stu z avtom HI 1381, ki je regis-pustka.	j triran kot lastništvo ladjedel-
Istega dne je bil tudi občni nice “3 maj” na Reki. Njegova zbor Društva Slovencev, o kate- pomočnika sta Franc Kraus, vo-, velikem številu, ko je' rem ste že objavili kratko novi- dja Titovih sindikatov v Trstu,; ležala na mrtvaškem odru in tu- co. Zanimanje za društvo se je in Miro Suč, šef obmejnega pro-! regrata. Komaj čakam, da bi za-
rri t>A*
“Regrat?’ se na vso moč začudim jaz. “Kako more biti regrat kriv, če ti ga je pa nabral in prinesel.”
Aha, nabral in prinesel, tisto že. Ampak kdo ga bo pa zdaj’ čistil? Ali ga boš mar ti?”
“O, ne, jaz ga že ne bom,” se naglo na vse pretega branim jaz. “Ga tudi ne znam in časa nimam. Da bi se zdaj še s to na-potjo ongavila, nak, tako se pa nismo zmenili. Ti ga boš jedel,, torej. .. ”
“Ti ga boš jedel in ti si ga boš osnažil, si hotela reči, kaj ne,” mi spočita naš.
Ker me je tako naravnost prijel in v živo zadel, se nisem hotela izmikati in sem potrdila, da je res, da če bo hotel po regratu mlatiti, si ga bo snažil, če pa ne, naj si ga pa zdumpa, kamor hoče.
In naš se je spravil nad regrat še tisti večer in malo* da ga ni vso noč ongavil. Tako godrna-nje in stokanje je bilo tam iz kuhinje, kjer sta se naš in regrat nosila, da ni bilo nikomer podobno. Midva s ta malim sva gledala televižn, on pa regrat. Kadar sem šla skozi kuhinjo, mi je vselej dokazoval, da bo poslal prijatelju Mihelichu, slovenskemu odvetniku in članu clevelandske civilne komisije, račun za čiščenje regrata. Jaz nisem hotela reči ne tako, ne tako, naj se kar sama pomenita. Tisto vem, da če bi bila regrat nabrala jaz in mu ga dala očistiti, bi mi ga vsega v glavo zmetal. Saj ga poznam! Mihelichu se pa ni hotel zameriti in mu je čez par dni celo telefoniral, enčeš kako strašno dober da je bil regrat. Vidite, taki so!
In potem ga je dal namočit v en velik čeber in ga je otepaval ves božji teden. Vprašala sem ga, če ga nič čeljusti ne bolijo, ki morajo dan za dnem, pa še po dvakrat, mleti tisti regrat.
Samo za enkrat je imel še Mi-helichevega regrata, ko ga je prinesel en škrnicelj tudi stari Lavrič. Razume se, da ta tudi ni bil očiščen, pa ga k sreči ni bilo toliko, kot ga je prinesel Mr. Mihelich. Pri tem pa naš ni toliko pregodrnjal, menda se je bil že dela privadil. Toda potem je pa vsak dan v skrbeh ponavljal: “Da bi vsaj kdo ne prinesel
di udeležba pri pogrebu je bila dvignilo, kar se je videlo iz znat- meta v Kopru.
j čel cveteti!”
“SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC
kot priloga
AMERIŠKE DOMOVINE ' Številka 10
Leto II.
GLASILO SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI
DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
“SLOVENIJA”
G117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Slovenski: katoličani in znanost
Pod tem naslovom objavlja v Argentini izhajajoča revija “Vrednote” govor univ. prof dr. A. Odarja, k ga je imel na proslavi 50-letnice Slov. kat. akad. starešinstva v Buenos Airesu v Argentini. Članek je zelo tehten in zanimiv. Bilo bi prav, da bi ga vsak Slovenec, ki katoliško čuti, posebno pa vsak slovenski katoliški izobraženec temeljito prebral.
Celotnega članka vsled pičlega prostora ne moremo ponatisniti, navedli bomo le nekatere odstavke in zaključek, kjer pisec'navaja naloge slovenskih katoličanov glede na znanost v bodoče.
* * *
Znanost je tako močan činitelj v javnem življenju, da se morajo baviti z njo katoličani tudi kot taki, kadar na svojih zborovanjh začrtavajo smernice za razvoj svoje inteligence, pa tudi celega naroda. Slovenski katoličani so se v preteklosti tega dobro zavedali. V svobodni domovini smo imeli večkrat študijske tedne za akademsko mladino, za posamezne inteligenčne poklice, kakor tudi za^ vso našo katoliško inteligenco. A tudi na velikih katoliških shodin našega naroda se je govorilo o razmerju do znanosti.
Danes sta takšen shod in zborovanje v domovini nemogoča. Kakor bi bilo potrebno da bi v Ljubljani, v mestu petih slovenskih katoliških shodov nanovo začrtali stališče slovenskih katoličanov do znanosti, ki jo je pri nas doma že precej prepletla, kakor se zdi, materialistična marksistično-leninska miselnost, se vendar to zdaj ne more zgoditi.
Letos 15. maja je preteklo 60 let, odkar je izdal veliki papež Leon XIII. znamenito socialno okrožnico “Rerum novarum” in 20 let, odkar je poslal v svet Pij XI. pod imenom “Quadra-gesimo anno” nekako dopolnilno okrožnico k prejšnji. Ti dve socialni okrožnici vsebujeta nekako jedro krščanskega socialnega nauka, dva važna mejnika v' krš. socialnem delu, zato je potrebno, da se ju spomnimo ob teh obletnicah.
Srednjeveški krščanski stanovski družabni red je že hiral par sto let. Okostenel je in se ni znal prilagoditi razvoju in napredku časa, ki je nastal zlasti pod .vplivom novih tehničnih iznajdb. S francosko revolucijo je bil srednjeveški stanovski družabni in gospodarski red končno zrušen.
Po vsem svetu se je razvil zmagoslavni pohod gospodarskega liberalizma _in kapitalizma. Ta novi družabni in gospodarski evangelij je podrl vse moralne in socialne meje v narodnem gospodarstvu. Absolutna svoboda v gospodarstvu, svobodna in neovirana tekma, svobodni napredek in podobne fraze so zamanile velik del inteligenčnih in gospodarskih krogov v svetu. Kot smoter gospodarstva Se je oznanjalo le kopičenje bogastva! Kapitaliist'i-
Ni kulturnega naroda brez inteligence in m inteligence brez znanosti. V naši domovini za železno zaveso se znanost razvija, tega ne tajimo. Bolj natančno povedano, nekatere znanstvene stroke se tam razvijajo, celo v odlični meri. Toda td’ znanost je prepojena z marksistično ideologi- - —	-
jo Zato ne bo mogla biti v večjo korist našemu narodu, mar-j cno gospodarstvo se je istoveti-več mu bo prej v ‘škodo.	1 '° z “^prednostjo,” ki bo osre-
Kakor je vsak človek, ki misli, svetovno-nazorno opredeljen, tako mora biti opredeljena tudi inteligenca v celoti.
Imamo n. pr. svobodomiselno, marksistično in katoliško inteligenco. Ne pride mi na um, da bi vso slovensko katoli-ško^inteligenco označil s katoliško. Le to bi rad poudaril, da ima slovenski narod tudi katoliško inteligenco ih^da je ta igrala v njem pomembno vlogo, kot zadostno izpričujeta Slovensko katoliško akademsko starešinstvo in njegova polstoletna zgodovina.
Tudi ob znanosti se ljudje razhajamo po svetovnem nazoru. Mnoga znanstvena vprašanja materialistično usmerjen znanstvenik drugače obravnava, kakor pa znanstvenik s teističnim svetovnim nazorom, kaj šele kristjan. Božje razodetje in znanost si nikdar ne nasprotujeta, si tudi nasprotovati ne moreta, marveč se vedno le podpirata, kot je izrecno naglasil vatikanski cerkveni zbor leta 1870 v svoji tretji seji. Če pa kdaj kljub temu do nasprotja pride, je zmota na strani znanstvenica ali pa je v tem in to je največkrat, da je znanstvenik prestopil meje znanosti.
Ni inteligence brez znanosti. Zato mora imeti katoliška inteligenca zvezo z znanostjo. A katoliška inteligenca mora imeti to zvezo ne samo kot inteligenca, marveč tudi kot katoliška.	.
Slovenska katoliška inteligenca v domovini danes ne more javno govoriti kot katoliška v svojih odnosih do zna-
josti, zato moramo to nalogo opraviti mi.
* * *
Ko govorimo o razmerju med slovenskimi katoličani in znanostjo, se razume samo po sebi, da kot katoličani ne mislimo samo na to, kdo je katoliško krščen, marveč da gre za katoličane, ki se za take priznavajo. Pod znanostjo pa umevamo v tej zvezi navadno vse znanstvene stroke in tuai filozofijo.
Kolo časa'se ne da ustaviti. Še manj zasukati nazaj. Absurdna je zato misel, da bi se dal vzpostaviti status quo ante. Od leta 1945 dalje do danes se je med našim narodom doma spremenilo veliko; Bog sam ve, koliko se še bo.preden bo domovina odprta za svobodno misel.
Dejanski položaj bo slovenskim katoličanom v domovini naročal, da naj takoj začno s sistematičnim prevzgaja-njem slovenske mladine na temeljih katoliške ideologije. Menda ne bomo katoličani več tako nespametni, da bi molče trpeli ali celo zagovarjali v ideološkem pogledu brezbarvne šole da šol z materialistično usmeritvijo sploh ne omenim. Saj vemo, da so indiferentne šole le plašč, pod katerim se utihotaplja protikatoliška miselnost. Komunisti so energično šli iz larpurlartistične smeri in zavrgli vse ozire. Sklicevanje na svobodo, ki so ga bila prej njihova usta polna, od prvega dne, odkar so na oblasti, ne poznajo več. Na univerzi in visokih šolah katoličani ne bodo smeli več dopuščati, da bi se trosila komunistična ideologija. Prav*tako ne bodo smeli več trpeti nobene materialistične filozofije. Odkrito bodo morali zahtevati, da se na vseh fakultetah uče elementi pametne logike in zdrave filozofije. Znanost naj ostane v mejah svojih zakonov in naj ne širi materializma in neznanstvenega pozitivizma. Izpadov proti krščanstvu in katoliški Cerkvi, kateri pripada slovenski narod že nad tisoč let katoličani ne bodo smeli trpeti. To bi bil minimalen program, ki ga bodo morali katoličani izvršiti na visokih slovenskih šolah.
M. Škerbec.
Dve važni obletnici
I lo z “naprednostjo, čila vse človeštvo.
Starejši se bodo morda še spominjali, kako se je tudi v naši stari domovini pred 50 ali 60 leti proslavljal gospodarski liberalizem in kapitalizem kot “naprednost” “napredno gospodarstvo”! Kdor je temu ugovarjal, tega so proglasili kot nazadnjaka ali srednjeveškega mračnjaka!
Kaj rada se zgodi v življenju, da sa krivi nazori odevajo oblačilo naprednosti! Papeži so obsojali zmote filozofskega in gospodarskega liberalizma, toda “napredni svet” jih je proglašal kot zastopnike reakcije, nazadnjaštva!
Kaj kmalu so se pokazali sadovi “naprednega” kapitalističnega gospodarstva! Svobodo in napredek je užival le mali krog kapitalistov, ki je neovirano smel izžemati gospodarsko šibke sloje. Kapitalistično gospodarstvo je rodilo moderno sužnost brezpravnega proletariata!
Takrat šele, ko so se po svetu
oziroma gospodarskega liberalizma, je nastalo takozvano socialistično gibanje, ki ga je začel v glavnem Karl Marks s svojimi tovariši, dočim so papeži že od početka kazali na njegove napačne osnove. Toda med svetom, ki je bil omamljen od liberalizma, so našli opomini papežev le gluha ušesa. Priznati pa moramo, da je pričel takozvani socializem svojo praktično in organizrano borbo proti kapitalizmu prej, predno so jo razvili katoličani!
Marksizem, pa naj bo ta v miljejši obliki takozvane socialne demokracije — ali pa v radikalni obliki komunizma, je zašel na podlagi svojega materialističnega svetovnega nazora v borbi proti kapitalizmu v popolnoma drug ekstrem. Kakor kapitalizem tako tudi socializem odreka krščanski morali vsak vpliv na gospodarstvo, odklanja pa svobodo privatnega gospodarstva in uvaja mesto privatnega državini kapitalizem, ki pa je kot vidimo v komunističnih državah še stokrat hujši tiran kot je bil privatni kapitalizem! Oznanjal je diktaturo proletariata, dejansko pa je uvedel strahotno tiranijo maloštevilnih nad usužnienim proletariatom!
Z razvojem socialističnega gibanja so se znašli katoličani med dvema sovražnima frontama! Na eni strani liberalni kapitalizem, na drugi pa vsaki duhovni veri sovražen socializem. Mnoge je omamljal blesk napredka pri kapitalizmu in so mislili, da more kapitalistični družabni red nekako živeti harmoniji s krščanstvom, treba je le več krščanske ljubezni, ki bi nekako izravnala izrodka ka-ipitali stičnega.	gospodarstva.
Drugi so trdili, da socialno vprašanje ni toliko vprašanje “ljubezni” kot pa vprašanje pravičnosti! Delavec ne išče milosti, marveč pravice! Tretji so
se polagoma navzeli tudi mate- krščanskega družabnega reda.
rialističnega duha.
Tu je posegel vmes veliki papež Leo XIII. Duhovnikom je zaklical, naj gredo zi zakristij ven med ljudstvo, v praktično delo v javnem življenju, ki ga je treba pokristjaniti! Da bi ustvaril jasnost načel in smo-treno socialno delo katoličanov, je izdal ono znamenito socialno okrožnico “Rerum novarum.” Pomen te okrožnice je predvsem v tem, da je obsodila nemoralno kapitalistično gospodarstvo in izrabljanje človeškega dostojanstva delavca ter da je povdarila, da ima kapital socialne dolžnosti in delavec svoje pravice kot enakopraven činitelj v gospodarstvu. Istočasno p? je Leon XIII. tudi obsodil materialistični socializem.
Pod vplivom Leonove socialne oKrožnice “Rerum novarum” se je pričelo po vsem katoliškem svetu živahno socialno delovanje. Tudi med Slovenci je ta veliki papež priklical v življenje “katolišško renesanso” in silen razmah socialnega dela pod škofom Missio.
Žal, da socialne ideje Leona XIII. tudi med katoliškimi gospodarskimi krogi med velikimi narodi niso našle dovolj odziva. V dolgi dobi vdalanja kapitalističnega gospodarskega reda so celo katoliško zavedni gospodarski krogi v veliki meri izgubili krščansko socialpo zavest Mislih so, da store svojo krščansko dolžnost, če tu in tam po-dele revežem miloščino. One katoliške kroge pa, ki niso hoteli za delavca miloščine, marveč pravice, so kaj pogosto o-cenjevali kot — revolucionarje, komuniste! Tako je razredni boj med proletariatom in kapitalizmom zavzemal vedno o-strejše oblike in revolucionarne ideje so dobivale med delav-vi vedno več pristašev!
Tudi mnoge katoličane je privlačevala silna borbenost
pa celo trdili, da vse to cerkve Marksovega Socializma. Ogrom-nič ne briga, ker-je to le gospo-; na socialistična literatura je darsko vprašanje. Niso bili red- preplavljala svet m njene ide-
ki katoliški duhovniki, ki so se ie 50 51 utirale Pot tud^ med ^e-zapirali v zakristije in se niso katere katoliške sociologe. Na- klioniju nekoliko nerodno, da
Med katoličani je sicer nastala po izidu “Rerum novarum” 1. 1891. ogromna socialna literatura, manjkala pa je pri vsem tem neka enotna in praktična osnova.
V	Nemčiji in Avstriji je je-
zuit Henrik Pesh (1854-1926) ustvaril nekak znanstveni krščanski gospodarski sistem pod imenom “solidarizem,” katerega jedro bi se dalo morda sledeče izraziti:	Krščanski etični
pricipi morajo voditi vse gospodarstvo. Narodno gospodarstvo more' vršiti svojo nalogo le, če upošteva človeško dostojanstvo, dobrobit družine in celotne človeške družbe.” Toda, — tako se zdi, — tudi solidarizem je premalo povdarjal potrebo novega, krščanskega družabnega reda, ki bi po svoji zgradbi onemogočal izrodke kapitalizma.
V	obeh teh dveh vprašanjih— to je glede krščanskega socializma in praktične osnove za novi krščanski družabni red — je
spodarske oblike za katoličane nesprejemljive. Socializma ni mogoče pokristjaniti, ker potem to ne bi bil več socializem! Kar je dobrega v socializmu, vse to imamo mi katoličani v boljši meri, zato nam ni treba iskati vzorcev v socializmu!
Kot nekak vzor krščanskega družabnega reda pa je Pij XI. pokazal na glavne osnove stanovskega družabnega reda, po katerem naj bi se reorganizirala človeška družba.
Nekateri bi bili radi videli, da bi bil Pij XI. še bolj v podrobnostih začrtal stanovski družabni red. Toda mi moramo upoštevati, da Cerkev ne mere narodom nekako predpisovati določenega gospodarskega reda, ker je možnih več “gospodarskih redov”, ki bi se strinjali s katoliškimi načeli! Poleg tega je takozvani stanovski družabni red zelo raztegljiv pojem! Gotovo je, da se ta ne da izvesti v vseh narodih na en in isti način, po nekakem enotnem vzorcu, ker ima vsaka država svoje posebne gospodarske in kulturne raz-mere, ki jih je treba u-poštevati. Radi tega je smela “Quadragesimo anno” podati le nekak okvirni vzorec s primernimi temeljnimi načeli. Ni to
prinesla rešitev socialna okrož- sicer nekak od Cerkve obvezno
niča Pij a XI. pod imenom “Quadragesimo anno”, ki je izšla ob 40 letnici “Rerum novarum” 15. maja 1931.
Papež Pij XI. je v tej okrožnici autoritativno odločil, da med socializmom, kakršen je in kar si predstavljamo pod tem pojmom, in med katoliškim nazorom ni kompromisa. Ves sistem socializma je zgrajen na materialističnem svetovnem nazoru in tako so tudi njegove go-
določen program novega družabnega reda, pač pa vsebuje nekatera splošne direktive, ki naj bi se jih držali katoličani v e-notnem socialnem delo za uresničitev socialnega miru in blagostanja. Vsa ta načela bi morali katoličani študirati in iskati potov, kako bi jih uresničili v svojih lastnih državah in razmerah!
Končno pa ni glavno forma, marveč — duh, ki oživlja!
TITOVA PROVIZIJA
'Če ne bi bila mednarodna napetost tako velika, govorjenja in debatiranja o korupciji po svetu in v tej deželi pa toliko, bi afera Tito — Castiglioni vzbudila gotovo več pozornosti in še več ugibanj. Vkljub temu pa zasluži ta afera, da se naše misli ustavijo ob njej, ker je to prvi' večji dogodek, ki nekoliko posveti v zakulisne težave sedanjega jugoslovanskega režima.
Predvsem se vidi, da je Časti-
hoteli vmešati v ta vprašanja, stalo jo takozvano “krščansko Praktično delo socialističnega socialistično gibanje, ki ]e o-
ščanski socialisti so hoteli nekako pokristjaniti socializem na ta način, da bi sprejeli njegovo
Toda s tem bi še ne izpolnili svoje naloge do znanosti.
Katoliški kolektiv bo moral skrbeti, da si bodo mladi ljudje,
ddovan/e"	p“‘
znanstveno delo, prisvojili cimboljso znanstveno kvalitika-	š • _	■ možno
cijo da bodo mogli zasesti unverzitetne stolice kot katoli-	^	. .	.	,	, .
ški 'znanstveniki. Spodbujati bo treba stalno k idealizmu, neksrco poknstjamti gospodar ki je potreben za znanstveno delo. Ni prvo znanstvena —Marksov socializem a j
karijera, marveč nesebična ljubezen do znanstvenega dela, med 'n klscanst ° ki naj bo kronana z odlično znanstveno karijero. Komur je ^en nekak kompromis tedaj m le za univerzitetno stolico, ne pa za nesebično službo res- bdo tako lahko, ker nismo im -niči, tega naj katoličani ne podpirajo, če hočejo sebi dobro. 11 §lede te§a kake autontativne Potrebna bo posebna katoliška univerza ali katoliški cerkvene izjave. Dr. Ales U-univerzitetni institut — razširjena in močno na sodoben na-jsememk je v svojih predava-čin izpopolnjena Leonova družba — ki bo sistematično go-i njih sicer učil, da po njegovem jil znanost tako, kot jo goje prepričani katoličani. Ta insti- mnenju ni mogoče nikako po-tut bo omogočal znanstvenikom znanstveno delo; inteli-; kristjanki socializma m da je genci zlasti akademski mladini pa nudil znanje na osnovi socializem — kot smo ga pozna-katoliškega svetovnega nazora.
Organizirati bo treba izdajanje publikacij katoliške univerze ali katoliškega univerzitetnega instituta. Zavest, da morajo skrbeti tudi za znanost, se bo morala med slovenskimi katoličani ohranjati živa. Skrbeti za znanost morajo katoličani vsakega kulturnega naroda. Če pa je narod številčno majhen, kot je naš, zadene ta dolžnost poedinca veliko bolj, kot pri velikem narodu.
To je kratek načrt za bodoče delo v domovini. Ali je le sen? Mislim, da ne.
li — nesprejemljiv za katoliH čane, vendar —pa je v svoji znani obzirnosti pri tem povdarjal, da čisto jasna zadeva pa to ni, dokler zadeve autoritativno ne reši sv. stolica.
Mnogi krščanski sociologi in socialni delavci so tudi pogrešali nekega enotnega in praktičnega programa za ustvarjenje
mora spraviti svoj spor s Titom glede provizije v javnost. Zato hoče dodati svojim poslovnim pogajanjem tudi nekoliko političnih vidikov. To pa, kar on primeša političnega svojim razgovorom s Titom, ni vredno počenega groša. Ni seveda izključeno, da so se pogovori med Titom in Castiglionijem vodili tudi okoli tistih političnih zadev, ki nanje namigava Castiglioni; če se je že res kaj o tem govorilo, so pa bile to splošne fraze, ki ničesar ne povedo in do ničesar ne obvezujejo, a so bile vkljub temu govorjene, ker je to pač tak običaj. Če že govoriš s kakšnim diktatorjem, skušaš izvleči iz njega tudi kaj takega, kar ne spada strogo v okvir strokovnih razgovorov. Tito pa gotovo ni bil tako nespameten, da bi agentom za posredovanje posojil pripovedoval stvari, ki jih takrat ni hotel povedati niti diplomatom onih držav, odkoder je v bpdoč-hosti pričakoval pomoči. V kaki javni obravnavi bi torej Tito z lahkoto pobil vsa politična na-migavanja svojega nasprotnika.
Druga stvar pa je poslovna plat teh razgovorov in končne-
ga dogovora. Tam pa človek hitro odkrije nekaj pikantnih okoliščin.
1.	) Tito je iskal posojilo že v letu 1947. Obupal je torej že celo leto prej, preden so ga vrgli iz Kominforme nad pomočjo od Vzhoda. Pokazal pa je tudi voljo da bo socializiral Jugoslavijo po svojem tudi brez vzhodne jpomoči. Moskvi ni bilo treba mnogo vohuniti, ne mnogo misliti, počemu je prišel Castiglioni1 v Beograd kar naravnost k Titu, pa tudi ne si domišljati, da bo Tita zlahka spokorila. Tito je Moskvi pokazal pot, po kateri misli hoditi, če se prepir ne poravna.
2.	) Tito je želel najeti 200 milijonov dolarjev še v letu 1949, skoraj eno leto po prelomu s Kominformo. če se je še takrat moral obrniti na posrednika, je znamenje, da neposredno ni upal dobiti od Zapada ničesar, ne glede na to, ali je to pot poiskušal ali ne. To je nov dokaz, da takrat merodajni ljudje na Zapa-du še vedno niso verjeli v resnost in resničnost spora med Beogradom in Moskvo. Tako je postal Tito sam žrtev tistega nezaupanja, ki ga je 4 leta sejal povsod do sebe.
3.	) Tito je obljubil 1%% provizije za posojilo, neglede na to, kje ga bo dobil. Znano mu je pa moralo biti, da v USA posojajo denar v inozemstvo različne ustanove: državne in privatne, pa tudi take, kjer sodelujejo država in zasebniki. Ker pa ni navada, da se za posredovanja medi državami in državnimi ali drugimi javnopravnimi ustanovami plačujejo poleg stroškov še pro-
plačilo provizije samo na svote, ki jih bo dobil od privatnih bank ali vsaj nuditi manjkajočo provizijo za posojila od državnih in sličnih kreditnih ustanov. Tito tega ni storil, znamenje, da ni niti pri državnih kreditnih ustanovah v USA upal potrkati direktno na vrata. Tako postopajo navadno ljudje, ki so! pred bankrotom.
4.) Tito je obljubil, da plača l1/2% provizije na svoto preskrbljenega kredita dolarjev, pa še povrnitev stroškov. To bi bilo sicer precej drago posredovanje, ali vendar ne predrago, ako pomislimo, kako malo kredita uživajo komunistične države po svetu. Ni namreč redek slučaj, da je na taki proviziji udeležen tudi upnik sam, da na ta način zmanjša svoj riziko, lep pa tak primer vseeno ni. V našem slučaju pa je stvar nekoliko drugačna. Upnik je tukaj kreditna ustanova (Eximbank?) ki deli svoje kredite dejansko v soglasju z amerikansko vlado. Ni to privatna ustanova, ki gleda samo na dobiček; njena naloga je, da pomaga predvsem pri obnovi, posameznih narodnih gospodarstev, potem šele gleda na lasten zaslužek, četudi je njeno poslovanje v strokovnem in tehničnem pogledu podobno onemu pri privatnih bankah. Posredovanje pri takih bankah ima čisto drugačen značaj kot pri zasebnih podjetjih in se tam d provizijah ne govori, četudi Ex-imbanka kot taka pri celi stvari; gotovo ni udeležena, neprijetno .ji je pa gotovo, če bo svet mislil, da se tudi pri njej dajo dobiti posojila, če pravemu agentu plačaš pravo provizijo.
5.) Da Tito ne more plačatii provizije in še stroškov ne, ni čudno. Kdor je na kantu brodi iz ene rubežni do druge. Naravnost tragičen pa je za Titov kredit način, kako plačuje to, kar zmore plačati.
Sološno priznano pravilo pravi, da plačaj stroške takoj in v gotovini. Tito ne dela ne enega ne drugega. V gotovini je premogel komaj 3/7 dogovorjenih Stroškov, ostale 4/7 pa hoče poravnati z blagom! Tako so plačevale v preteklih stoletjih kolonije in divjaške države in Tita je doletela ta čast, da je ta način plačevanja obnovil. Pri tem pa se je dogodil še škandal, da je bilo blago, poslano v plačilo, tako slabo, da je bilo vredno komaj polovico tržne cene. Je res hudo, kadar sila kola lomi.
6.) Cela zadeva je že pred sodnijo in Castiglioni še nič ne ve, kdaj in kako bo inkasiral provizijo. Zato bo z nepotrpež-Ijivostjo čakal na izid pravde, pa tudi z grenkobo. Z nepotr-pežlj ivostjo bo čakal na izid tožbe tudi gospod Pella. Ta gospod bo namreč hotel vedeti čisto natančno, kakšni so bili stroški posredovanja, pa naj si bodo narejeni kjerkoli. G. Casti-glioniiu pa bo težko odgovarjati g. Felli, kajti v takih provizijah so zapopadeni zelo diskretni stroški. Časopisje v USA je bilo zadnje tedne polno poročil O takih “diskretnih” stroških, ki velikokrat-mejijo na korupcijo. Če pa g. Castiglioni ne bi hotel povedati in dokazati takih stroškov, bi jih moral plačati iz svojega žepa. G. Pella je namreč gospod, je minister financ v Rimu in tam se plačuje tudi dohodnina: g. Castiglioni bo moral
je takih Castiglionijev še veliko po svetu in da držijo skupaj kot klop, kadar je kdo od njih oškodovan na svojih interesih. Morda se tolaži z mislijo, da sedaj takih posrednikov več ne rabi. Morda je to za sedaj res. Ko pa bo mednarodni kredit zopet prešel v zasebne roke, takrat pa se bodo tako napake nad Titom maščevale — če jih bo dočakal.
8.) Vloga, g. Kosanoviča je pri celi aferi postranskega pomena, če jo je sploh igral. Če jo je, je bil preneroden ali prepošten in je zato moral iti.
Ali bo v Milanu prišlo do razprave pred sodiščem, tega ne ve nihče, čeprav je tožba vložena. Za to provizijo se najbrže skrivajo stvari, ki bi jih rada oba zakrila, Castiglioni in Tito. Vrana vrani ne izkljuje oči, tudi če je ena privatni, druga pa državni kapitalist.	I. A.
—------o-------
R. S.:
Izdajalci socialistične dežele
“Ne bi bilo niti malo krivič-[ V domovini so takih stvari lija, “ker je žetev odpovedala.” no, ako bi se taki ljudje Imeno- vajeni in jih tako postopanje Ali so po šestih letih od osvobo-
I' • - • --•* —	v,,..I ditve tudi cunje posledica su-
vali izdajalci naše socialistične J komunistov nič ne začudi. Zu
Novi jugoslovanski zakon o socialnem zavarovanju
Kjer so komunisti v opoziciji, tam obljubljajo delavcem raj na zemlji: veliko plače, malo dela, vsestransko zaščito, popolno zavarovanje in še palače kapitalistov povrhu.
Kjer pa komunisti prevzamejo oblast, tam je konec še tistega, kar je delavcem nudil “kapitalistični” družabni red, ki ga komunisti tako silno napadajo.
Kdor čisto nepristransko proučuje življenje delavcev za ze-ležno zaveso, more ugotoviti, da žive delavci tamkaj v neprimerno slabših razmerah, kot so živeli ure j e ali pa kot že sedaj ži vij o delavci v nekomunističnih državah. Če že v drugem ne, bi človek pričakoval, da bodo komunistične države uvedle idealno in kar moč popolno socialno zakonodajo-. Pa vemo, da temu ni tako, ne v Rusiji, ne na Polj skem in drugod, tudi ne v Jugoslaviji.
Danes si oglejmo najnovejši proizvod na polju jugoslovanske socialne zakonodaje in sicer novi zakon o socialnem zavarovanju, ki je bil razglašen 21. januarja 1950. Enoletno izvajanje tega zakona je pokazalo, kakšne dobrote nudijo delavcem komunistični režimi.
Jugoslavija je imela preje v onih “zlatih” časih, ko še niso vladali komunisti eno najboljših delavskih zavarovanj na svetu. ■ Sedaj pa so z najnovejšim, zgoraj omenjenim zakonom prišli tako daleč, da spada med zadnjo in najbolj zaostale države.
Človek bi pričakoval, da bo komunistično in socialistično urejena država potegnila v socialno zavarovanje vse ljudi ali pa vsaj vse delavce. Toda iz novega zakona je viditi, da je
dežele.” Tako zaključuje komunistični dnevnik “Borba” v Zagrebu svoj članek od 15. aprila: “Še enkrat o ljudeh, ki zaslužijo preziranje.” Torej preziranja vredni izdajalci socialistične dežele so gotovi ljudje v domovini. Kdo so pa ti nesrečneži? In kaj tako strašnega so zakrivili? ,_Gotovp vam prihaja na misel, da so izdajali kake vojaške tajnosti ali mogoče vsaj kake gospodarske tajnosti sovražnikom Titovega gospodstva. Nič podobnega! Tako preziranje so zaslužili in zločin izdaje so zakrivili ljudje, ki se obračajo s prošnjami za pomoč, s prošnjami za pakete na Ameri-kance, na jugoslovanske izseljence v Ameriki.
Na sramotni steber “Borba” navaja dolgo vrsto takih prosilcev, -za vsakega točen njegov naslov, tudi kaj je prosil, koliko prošenj je pisal in kakšne so njegove življenjske razmere. Vzemimo samo en primer: “Radmila Besovič iz Beograda, Kruševačka H, je poslala isti dan dvajset pisem, v katerih javka, kako je naš zaslužek zelo majhen, tako, da se ne more nabaviti, kar je potrebno za življenje.” V enem članku postavlja na sramotni steber izdajalcev kar 25 ljudi oz. družin. Pa je imela enak članek tudi že teden prej, 8. aprila, kjer je enako postavila za javni prezir vrsto takih, ki so prosili za pomoč v Ameriko.
Komuniste jezi, da ljudje prosijo pomoči, ker se na ta način Ig preveč konkretno, zve po Ameriki, kako daleč je po šestih letih dela “za blagostanje naroda” privedel komunizem to ljudstvo. Zato očitajo takim prosilcem, češ da nimajo nobene časti vec v sebi, ker prosjačijo tuje osebe za pomoč in da celo podcenjujejo, žalijo in obrekujejo svojo deželo.
In potem prihajajo protesti ljudskih organizacij, ki obsojajo žalostno postopanje ljudi, ki špekulirajo na račun ugleda komunistične dežele.
nanj emu svetu pa so take stvari vendar malo predebele in tudi malo preveč odkrite. Kaj hočemo s tem reči? Pojdimo lepo povrsti, zakaj se taka zme-
icjJU purviotx,	—------- .	»-'-j -- —
rjanja komunistov predebela in ženj ko uklonili njihovemu
• j _	I —	^ r-, -4 f> -vi n	vi o m
Težko je komunistom in njih stranki, ko so med vojno satansko uničevali, požigali in ropali, pa morili vse, ki se niso su-
te-
preodkrita.
Pisemske tajnosti ni!
1 _V ustavi FLRJ je člen 30, ki takole pove o osnovni pia-vici državljanov do pisemske tajnosti: “Tajnost pisem in drugih občevalnih sredstev je ne-prekršljiva, razen pri kazenski preiskavi, ob mobilizaciji in voj ni.” Jugoslavija ^ še ni objavila mobilizacije in tudi ni v vojni. Kako sme torej OZNA tako enostavno kršiti osnovno pravico državljanov? Ali Amerikanci, ki so v Jugoslaviji in pomagajo režimu v gladu, tega ne vedo? Ali se ne zavedajo, da so postali podporniki tistega režima, ki se je natedu vsedel na hrbet in ga tlači neusmiljeno, mu ne priznava nobenih pravic, četudi še
tako slovesno zagotovljenih kot
je to storjeno z ustavo?
Komunistični organ s takim člankom pred vso javnostjo
rorj ’, sedaj pa narodu namesto toli\ ) obljubljenega blagostanja-Jajejjo pomanjkanje. Vsa tak' pisma s prošnjo za pomoč v t jino občutijo kot obtožbo komunističnega režima. In te obtožbe gredo v tisočih in tisočih v tujino. In te obtožbe neusmiljeno razkrinkavajo kot laž vse njihovo drago propagando o gospodarskem napredku v Jugoslaviji.
Razkrinkavanje komunizma 5. Čas počasi vse odkrije. Sedaj neusmiljeno odkriva lazi komunistov o osvoboditvi in blagostanju. Sedaj čas na stotine načinov in s tisočerimi pismi razkriva, da je komunizem prinesel ljudstvu le suženjstvo in strašno pomanjkanje vsega! Zato rohnenje komunistov proti vsem, ki pod težkimi razmerami bede prihajajo s svojimi prošnjami za pomoč obenem
cianitom	^ i prošnjami ^a.	------—
prizna, da v Jugoslaviji ni pi- j tožniki komunizma za nje-
semske tajnosti, da je ta tajnost gov zločin nad ljudstvom. Go-
tovo bodo take objave imen listih mnoge prestrašile. Ne bo-
ža pomoč. Toda Amerikanci, ki delajo tam na terenu/bi pa mo-,rali Ameriko opozoriti na dvojno lice komunizma: pred zunanjim svetom prosi za pomoč, doma pa ljudi sili, da bi molčali ali še več, da bi v pismih v tujino pisali: “Godi se nam dobro; z vsem smo preskrbljeni po dobroti naše dobre komunistične partije.” Laž obvladuje vse javno življenje Jugoslavije pod komunizmom. Če so Amerikanci zares demokratični, so dolžni povedati svojemu narodu, da Jugoslavija ne more biti demokratična, ker vse njeno, javno, življenje obvladuje laž. Resnica se ne sme zapisati, resnica se v Jugoslaviji ne sme povedati. Zakaj komunizem se boji resnice, komunizem sovraži resnico!
In CARE?
6. Končno bi sedaj tudi razumeli postopek CARE, (Cooperative to American Remittance to Europe) da želi od vseh jugoslovanskih emigrantov dobiti prispevke za pošiljanje pomoči v Jugoslavijo, da pa nima noben tak dobrotnik pravice izraziti željo oz. predlagati, komu naj bi se dotična pomoč dodelila. CARE je vidno že pristala na stališče komunistov, da je vsa pomoč Jugoslaviji socializirana in se more vršiti po odredbah in direktivah tamkaj s nih ustanov, organizacij, ki so pa vse do poslednje pod trdnim vodstvom kom. partije. Taka je torej stvar in nobeno pojasnilo ali opozorilo tega žalostnega dej
kosi. Umrljivost med otroci je še enkrat višja, kot je bila pred vojno.
Največje nazadovanje pomenijo določila o organizaciji socialnega zavarovanja. Sedaj ni yeč avtonomnega nosilca socialnega zavarovanja, ki bi zbiral in delil podpore in to pod nadzorstvom delavcev in delodajalcev. Zavarovanje je prevzela država in ga je v glavnem prenesla na delodajalce. Delodajalec izdaja odločbe o bolniškem dopustu in o pravici do oskrbni-ter o pravici do raznih dru
SAR, Tito vs. Stalin, Charles Scribner’s Sons, New York 1951, Zapadni svet ima že precej knjig, ki razpravljajo o problemu jugoslovanskega komunizma. Več teh knjig je prijaznih Titu in mnogi Amerikanci gledajo v tem uporniku proti Kominformu zaveznika v borbi proti Moskvi. Slovanski svet se ob taki politiki po pravici vprašuje, v koliko je ameriška politika proti komunizmu iskrena, saj vidi v ruskem imperializmu večjega na-movjut.	j sprotnika, kot v imperializmu
Prosjačenje — tudi socializirano mednarodnega komunizma.
3. Potem je pa s tem režim Breznaželnbst, ki je vodila v od-načel poglavje,-da se zdi, da je krito podpiranje komunizma že tudi prosjačenje socializira- med drugo svetovno vojno, se seno, ne da bi bil o tem objavljen daj nadaljuje v podpiranju vse-kak dekret oblasti. Vlada pros- ga, kar nasprotuje Moskvi, ne jači, ko piše o hudi suši in nje oziraje se, kakšna so ta različna posledici, pomanjkanju. Zaseb- j gibanja in kakšno nevarnost nik ne sme pisati o pomanjka- predstavljajo svobodi človeške
nju, ne o težkem življenju, ne osebe_ žrtve te breznačelne poli-o svojih željah in potrebah. Via- tike so predvsem mali slovanski da se obrača na USA, naj po- narodi.
maga s posojilom, s' hrano.	Whitova knjiga predstavlja gp-
Zasebnik tega ne sme. Torej tovo pozitiven doprinos k raje dejansko prosjačenje za po- zumevanjU Tita in komunizma v moč, za podpore že socializira-1 JugOSlaviji in opisuje brez olep-no. Naj to objavijo v svojih de- gavanja resnični zgodovinski raz-
N0V& aiM 0 I1IU
Lcigh White;
samo na papirju, da je ta pravica samo krpa papirja, ne pa . |isxm mnoge Micot.j.aoj.xv..	-	.
kaka ustavna pravica, ki bi res j do gi veg Upap pisati v Ameriko stva ne spravi s sv
držala.
Zasebno pismo —- za obtožbo pred javnostjo
2. Kar je v zasebnem pismu zaupano drugi osebi, ne zve le OZNA. zve.vsa javnost, se postavi pred javnost kot obtožba za izdajstvo nad domovino.
Kdo si bo v takih razmerah u-pal zapisati še kaj v zasebno pismo drugega kot “Zdrav sem in mi gre dobro,” kot se bile znamenite dopisnice vojakov s fronte v prvi svetovni vojni.
Vse, kar je zaupano v osebnem pisma, more po naročilu OZNE, lepega dne priti v javnost kot obtožba blatenja, izdajstva domovine
vega zakona je vicuu, ua je ne cer o pr
KMEČKI IN OBRTNIŠKI PRO- j gih podpor. In kdo je ta deloda-LETARIJAT OSTAL IZVEN	^ ^
ZAVAROVANJA. Pač pa je predvideno zavarovanje za osebe — tudi svobodnih poklicev — ki so za režim zaslužne.
Glede podpor je značilno, kar piše neki delavec z Jesenic svojemu prijatelju v Argentino:
“Novo socialno zavarovanje je velika farbarija, kot vse v Jugoslaviji, Na papirju še zgleda, da imaš ob bolezni in nezgo-ter ob starosti in invalidno-
odnina: g. Castiglioni bo moral j di ct-i uu drajtati republiki, kar je repu-Uti neka; pravic. Ko pa Jih sku liškega. Kar je pa pri celi šaš uveljavljati, te pa povsod
itvari še najbolj nerodno, je pa ;o, da take pikantne davčne napoved: ne ostanejo tajne: Kar oodo zainteresirani ljudje izvedeli v Rimu, bo kmalu znano tudi v USA seveda, če se Castiglioni in Pella ne bosta pobotala kar med štirimi očmi, češ, da je to “v interesu italijanske zunanje politike.
skozi vrata vržejo. Če si bolan zahtevajo,-da prideš na delo in se zdraviš z domačimi čaji. Včasih smo zabavljali čez Okrožni urad. Danes, ko ga nimamo več, vemo kak blagoslov je bil za bolne delavce in njihove družine.”
Čl. 28 novega zakona predvideva nekako družinsko zavaro-
7) Tito je še zelo mlad kapi-j vanje, to je podpore za otroke, alist (ah državni ali zasebni, tol Pa to je ostalo samo na papirju, e vseeno). V svoji neizkušeno- medtem, ko se med otroci silno ti se'je spustil v prepir s Ca- širi jetika in smrt neusmiljeno
jalec. V državnih zadružnih in družbenih podjetjih (teh je 95%) je delodajalec komunist, ki odloča o podporah za svoje delavce. Lahko si mislimo, kakšnih podpor so pri takem delodajalcu deležni n. pr. nekomunisti ali pa tudi komunisti nižjega razreda.
Ena prvih zahtev modernega socialnega zavarovanja je, da bodi to zavarovanje neodvisno od delavcev m delodajalcev in celo neodvisno od države. Delavci in delodajalci naj v paritetnem zastopstvu vodijo zavarovanje, država pa skrbi samo za to, da se ne kršijo zakonita določila. Danes skoraj ni države, ki ne bi postavila socialnega zavarovanja na ta temelj. V Ju-goslaviji j 6 bilo tako zavarova-nje uvedeno že leta 1922. V letu 1950 pa je komunistični režim to važno delavsko ustanovo odstranil in ustvaril tako, ki je na taki stopnji kot so slične ustanove v nekaterih zaostalih dr-žavaii Azije in Afrike.
kretih komunistične oblasti kakor objavljajo stotine drugih stvari, ki na vse načine omejujejo svobodo državljanov!
Ta pisma — obtožba komunizma 4. Razumemo, zakaj se je komunistični list tako razjezil nad temi ljudmi, ki prosijo za pomoč. Tisti, ki pišejo v svet “o težkem življenju,” o “pomanjkanju.” svetu najbolj jasno povedo, da se v Jugoslaviji težko živi zaradi posebnih razmer, ki jih je ustvaril komunizerft. Komunizem je odgovoren za pomanjkanje, za težko življenje. To oboje je žalostno dejstvo, ki ga svetu najbolj jasno razodeva stotine pisem, ki prosijo za pomoč. Zakaj pa iz držav svobodnega sveta ne priha-
JdAll.	+ f ~ -- v
slaviji je podrobno prikazan: Tito je živel v Zagrebu, medtem ko je general Mihajlovič organiziral odpor proti okupatorju in ustašem. Vladislav Ribnikar, ki ga White primerja z Morozovim v boljševiški revoluciji in ameriškim bogatašem Fieidom, finančnim podpornikom komunizma, ga je povabil v Beograd in šele avgusta 1941. je šel Tito “na teren,” da začne s svojo akcijo. White navaja tedanje Titovo poročilo Moskvi o številčnem stanju partije in sopotnikov v Jugoslaviji, ki je znašalo poldrugi odstotek prebivalstva. Po začetnem sodelovanju Mihajlovičevih četnikov s komunisti, je sledil razkol zaradi komunističnega, napada na četnike in White pravilno naglaša, da so državljansko vojno začeli komunisti. Po marksistični dialektiki je Tito proglasil četnike za fašiste in s to psovko napadal vse svoje nasprotnike brez ozira na njihove nazore. White navaja ameriško in angleško pomoč in pravilno naglaša, da je bila ta pomoč odločilnega pomena za zmago komunizma v Jugoslaviji.
V opisovanju Titove povojne politike opisuje 12 Titovih naj-cžjih sodelavcev, med katere spadajo slovenski komunisti Kardelj, Kidrič in Leskošek. Zani-
voj Titovega prihoda na oblast Pravilno poudarja White, da je bila španska državljanska vojna uvod v jugoslovansko revolucijo, ki je samo ena revolucija V
sklopu gibanja, ki hoče porušiti	.
socialni red in svobodo v clove- ™vo je White-ovo mnenje da šld družbi. Pisec navaja zgodo- najbrž trzask, kommform.st Vr-vino Titovega osebnega živijo- dah k. je organiziral v prete-nja, njegova različna imena, na kosti ze vec atentatov na nedis-katero so bili. izstavljeni potni listi za potovanja v Avstrijo,
Sovjetsko zvezo in Španijo, navaja teorije o nastanku imena Tito in se pridružuje McLeano-
vsak diktator razširiti meje države, v tem primeru na škode* premagane. Italije in Avstrije. Pisec navaja, da je Trst 85% italijanski, ne pove pa nikjer, koliko naseljencev je privedel fašistični režim. Pripoveduje, ka-xo so se Italijani v Trstu skrivali po hišah, ko je prišla jugoslovanska komunistična vojska v Trst in prikazuje stanje tako, da dobi neinformirani ameriški bralec zlahka vtis, da so Slovenci za komunizem in da so samot Italijani nesrečne žrtve komunistov. Prav tako ne pozna dejanskih razmer na Koroškem, ko trdi, da je le 10% Slovencev nd ozemlju, ki ga je zahtevala Ju-gosavija. Po: pisateljevem mnenju je zapadna diplomacija žrtvovala zaledje v Primorju za mesti Trst in Gorico in za Koroško.
Kakor je knjiga pozitivni doprinos k razumevanju jugoslovanskega komunizma, tako je njena slaba stran baš v tem, da bo dobil ameriški bralec vtis, da so Jugoslovani premalo storili proti komunizmu. Povprečnemu ameriškemu bralcu, ki je o nacionalnih in kulturnih razmerah Jugoslaviji kaj malo poučen, ne bo 'knjiga nudila nobenega pojasnila o psihološki pripravi revolucije in o zlorabi nacionalne ideje zaradi upravičenega nezadovoljstva pod okupacijo. White-ova knjiga mu ne bo povedala ničesar tudi o tem, kako so komunisti v Jugoslaviji skušali slepiti ljudi z organiziranjem enotne fronte OF, kar so delali po smernicah tovariša Dimitrova, ki je te smernice dal komunistom vsega sveta na VII. kongresu Kominterne. To nepoznan j e psihološkega in organiza-tornega momenta in popolno nerazumevanje slovenskih narodnih zahtev v Primorju in na Koroškem, ki se niso porodile pri diktatorju Titu, ampak so v skladu s slovesnimi obljubami demokracij o samoodločbi narodov in demokratskih svoboščinah, sc* senčne strani te knjige. Zdi se, da čakajo ti problemi, da jih slovenski Amerikanci razložimP ameriški javnosti v angleškem jeziku. White prezre tudi borbo1 goriških, tržaških in koroških Slovencev proti komunizmu in vendar imamo tu sveža demokratska gibanja, ki se nikakor nočejo identificirati s komunizmom in kratkotrajno diktaturo, ampak stoje na straži resnične demokracije, ki jo hoče uničiti brat po jeziku, in slovenstva, ki ga hoče uničiti tujecc. Zdi se, da zapadni svobodni svet še ni spoznal pomena teh edinih Slovanov tostran železne zavese, ki jih zato ne bi smel meriti po njihovi številčni moči, ampak pc* psihološki vrednosti.
To so v kratkem misli, ki jih dobi Slovenec ob branju te nove knjige o Titu — balkanskem Cezarju, kot ga imenuje White. Zanimivo pa je brati tudi ocene te knjige v nekaterih ameriških listih, kjer se kritiki vprašujejo, ali res Tito nima riič pozitivnega.	—ič-
ciplirane komuniste, pripravlja atentat na Tita. White navaja, kakb se je delila pomoč UNRRE po smernicah komuni stične stranke in pripominja, da so Ze-
TAKO SODELOVANJE JE NEMOGOČE. — Francoska policija je zaprla več srbskih emi-gramov, pristašev Petra Karad-jordeviča, ker so skupno s kom-informisti delali načrte, kako oi odstranili Tita in njegov režim. Med aretiranimi so Mika Stefanovič, Bogdan Lekič, _Mika Radovanovič, polkovnik Nenado-vič in Stevan Trivunac. “Franc-
'lito m se pridružuje	, t	.	,
° "	+„1” Whit p nra- 1945 predsednik Truman izjavil: je vlada v as
zoval: “Ti to, ti to!’ vilno opisuje Josipa Broza kot zvestega agenta Moskve v času, ko je Stalin sklenil pakt s Hit-
Žav SVCbOdnega SVeia ne puna- jc
jajo taka pisma in take prošnje? j lerjem, navaja pisanje ilegalnih Komunistični režim občuti take i komunističnih listov 1941, ka prošnje za pomoč kot svojo sra- je dal Tito navodila o raz ija-
moto, svojo obtožbo za neizpolnjene obljube o svobodi in blagostanju. — Zakaj pa CARE dobrodelna, organizacija lahko v desettisočih razpošilja letak, da je Jugoslavija pred gladom (Faces famine) in prinaša sliko shujšanih, raztrganih otrok. Seveda, ker takoj pristav-
niu Jugoslavije in podpiranju ustašev. Obširno oriše pisatelj tudi pomoč, ki so jo v Ameriki nudili jugoslovanskemu komunizmu Adamič in nekateri vodilni ameriški komunisti, ki so v Titovih komunistih gledali pa-
Odklonili bomo priznanje katere koli vlade, ki je prišla na oblast z nasiljem ali s pomočjo kake zunanje sile.” White navaja tudi, da stane Tito osebno državo $500,000 mesečno.
Kljub temu, da je White ameriško jasnost pravilno informi-v
je vlada v Washingtonu ustavila izdajanje vizumov za vse Jugoslovane iz Francije. Neki listi vedo povedati, da je Srbe speljala na led neka premetena Titova agentka. Na ta način je hotel Tito oblatiti vso emigracijo. Ako je to res, je bil uspeh agentke vsaj v Franciji poziti-
L KO	-- v	--j	- —
ralo komunistih v Jugoslaviji* ven. Ta primer pa nam dokazu-
in njihovem nasilju, ki ga pri-1 je, da je za borbo proti komuniz-merja samo še z nasiljem v Sov-i mu potrebna brezkompromisna jetski zvezi, se moramo resno za-'načelnost. Komunizem je samo
Titovih komunistih gledali pa- misliti v njegova rasmišljanja o eden, naj bo	f/tob-
X • X- of jjrh ffMai kn so iuso- popravi jugoslovanske meje. Ne mores se vezati s hudicen ,
slovanski komunisti’ukazali bor- White pravi, da je hotel Tito kot da bi izganjal belcebuba.
SIMONČIČ MAKS
Galicija
SPOMINI PADLEGA VOJAKA
V obsvitif njene jarke luči se vržemo na zemljo, ki se odmika pod težo naših teles, zalivajoč nas z gosto, smrdečo brozgo. Komaj par korakov pred nami črnijo nazobčani robovi novega strelskega jarka, proti kateremu1 sedaj čofotamo, plazeč se po vseh štirih.
*
Že od pete ure zjutraj razsaja naša artilerija.
Neprespani in zmraženi, sto-, ječi skoro do kolen v smrdljivi močvirni mlakuži, ki pronica od vsepovsod skozi zemljo, čakamo pripravljeni na izpad in zijamo v nasprotni konec globeli, kjer se v temi ližejo krvavi jeziki izstrelkov.
Iz temnoumazane sivine, ki se vzpenja nad nami, prši droben, sršeč dež, ki se skozi obleko počasi vsesava v naša telesa.
Za gričevjem se trga ozek trak svetlobe.
Vedno močneje, vedno oglu-šneje bobna naša artilerija.
Zadaj nekje glas trombe.
, Napad.
Z desne in leve mu odgovarjajo.
Stisnjen med Strguica in mene stoji Cerar. Iz njegovega skoro brezbarvnega obraza strmi vame dvoje preplašenih, s krvjo podplatih oči, ki se v nemi prošnji obešajo name, tožijo in jadikujejo, kakor oči preplašenega otroka.
Rad bi mu rekel kaj bodrilne, toda ni časa.
“Naprej!”
Poženemo se drug za drugim iz jarka in že hržimo po planj avi.
Mimo mrtvih, ki se s svojimi upadlimi obrazi in votlimi očmi vzmrdavajo nad nami, cepetamo naprej, padamo, zapletajoči se v jermen j e in cunje, ki le. že razmetane vsepovsod in zo pet vstajamo. Vedno več nas je na planjavi, vedno več. Z leve in desne se zgrinjajo v dolino, se spajajo z nami v široko, sivo vijugo, ki skače sunkoma proti sovražnikovim zakopom. Le počasi se vrtamo naprej. Zemlja pod nami je gosta vodena brozga, pomešana s sluzastim blatom, ki se vdira pod našimi nogami, nas lovi in grabi, kakor sesalke velikanskega polipa. In vmes ta osladnoogabni vonj gnijočih, očrnelih trupel, ki leže nametana vsevprek po planjavi, tu in tam nakopičena v piramide, ki izhlapevajo kužen smrad, ki se nam zadira v glavo, čreva in želodec ter otež-kočuje dihanje.
Svareče se oglaša sovražnikova artilerija. Ostro in zveneče, kot bi bil izstreljen tik pred nami, se odkrhne prvi strel, nam butne pred noge, zamaje zemljo in nas trešči ob tla.
“Naprej! Naprej!”
Tla pod nami skačejo kakor obsedena. - Raz gričevja bruha sovražnik salve granat v to sivo, mahadravo črto, ki se vleče proti njihovim zakopom. Z o-strim cvrčanjem razbeljenega
železa se zadirajo v mehko ilovico in krepavajo, sikajoč v nas stebre smrdljive brozge, pomešane z blatom in ostanki t nečih trupel.
Drvimo naprej skozi to ; grmečo steno, ki podira in pod seboj ljudi, skozi ob dima, v katere se ovija dc pred nami. ,
Ostro lajanje strojnic nas že na tla.
Planjava sika in vriska,
vi in obupa. “Naprej!”
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
ne konce žičnih ovir, ki se na zadirajo s svojimi bodicami meso in parajo kožo.
me. — Manfreda je. Podza1 no se ozrem proti kraju, odkoder prihaja glas in ga še vidim kako se vrti z rokama, dvignjenima nad glavo in se potem naenkrat, kakor spodnešen zvrne na tla, kjer obleži.
Pred nami žične ovire, raztrgane in izsekane od naše artili-rije. Vderemo skozi vrzel, ki zija, pred nami, in dirjamo proti prvemu sovražnemu zakopu.
Tak, tak, tak! Divje, nepretrgano.
Posamezni kriki. Brizg krvi.
Zgneteni drug k drugemu se potiskamo naprej, noseč s sabo trupla ranjenih in mrtvih, ki nihajo s svojimi glavami sem in 'tja, podobni ogromnim lutkam.
Naenkrat zgubimo oporo. Butnemo v praznino, ki zija pred nami iz sovražnikovega okopa, sikajoč v nas iz sto in sto nevidnih gobcev ognjene zublje, ki se zarivajo v naša trupla, jih trgajo in prebadajo, mečejo v stran, kjer ob vise raztrgana in ■preluknjana na kolih in žicah, izcejajoč iz sebe potoke krvi.
MAJ	letni piknik v Slovenskem do-
,	27. — Podr. št. 25 SŽZ ima za-	mu na 6818 Denison Ave.
e bavo v šolski dvorani sv. Vida	AVGUST
e ob 3 pop.	19. — Vrtna veselica pevske-
n 27. — Mladinski zbor fare sv.	ga zbora “Triglav” v Domu za-
Lovrenca priredi pod vodstvom	hodnih Slovencev na 6818 De-
. g. Ivana Zormana v cerkveni	nison Ave.
dvorani koncert.	SEPTEMBER
i	JUNIJ	23. — Pevski zbor “Zvon” pri-
i	3.—Društvo Presv. srca Jezu-	redi svoj redni jesenski koncert
. sovega št. 172 KSKJ priredi za	v SND na E. 80. St.
društveno godovanje igro v	29. — Društvo “Napredni Slo-
SND na W. 130 St.	venci” št. 5 SDZ priredi plesno
2	10. — Zadružni piknik na vr-	veselico v avditoriju SND na
. tu AJC na Recher Ave.	St. Clair Ave.
JULIJ	DECEMBER
29. — Gospodinjski klub Slo-	1. — Društvo “Napredek” št.
venske delavske dvorane iz	132 ABZ praznuje 30-letnico
10814 Prince Ave. priredi svoj	svojega obstoja.
DO YOU GET ENOUGH
VITAMINS?
Vow can'! feel cad look your beit wnlasi you do. tf you doubt, we Invite you to moke the following test ot our risk.
Get o pocicoge of sixty, Qne-A-Doy (brand) Multiple Vharoin Capsules. Take one capsule every day for sixty days. B you are not satisfied your druggist will re-food your money. Be sure to get One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules, the kind that Was this trademark
ONEJaIDAY
tuum? vilAMIM capsules
BUtXS LABORATORIES, IMC.
__* x E&fccrt, tadiaatt
Smrad okrog nas je neznosen. Oprijemlje se naših grl in prsi, na stiska in preša, sili v glavo in oči, ki postajajo pod tem groznim pritiskom motne in krvave. V groznici nam vzdrtava-jo telesa. S krikom in kletvijo se poganjamo naprej, skačemo drug za drugim v to črno pošastno globino, ki se seseda pod težo naših teles in iz katere še vedno nevidne roke sipljejo smrt v naša bedna, izmučena telesa.
Preko roba na desni se poganja gruča rjavih postav. Za njo druga, tretja. Vedno več, vedno več. Posamezen blisk in že dirjajo nazaj, nekam v gričevje, ki se odpira pred njim in jih požira. /
Deremo za njimi. Preko ranjencev, ki se oklepajo naših nog, deremo naprej, znoreli, divji. Gazimo po krvi in truplih mrtvakov, ki se mehka in spolzka vdajajo našim nogam, kakor slabo napihnjeni mehurji.
Kmalu jih dohitimo. Zagozdeni v ozek prestrel hriba se gnetejo in prerivajo, bežeči pred smrtjo ki se z divjim krikom podi za njimi. Njih prestrašeni obrazi, v katerih gorijo krvavo-podplute oči, so bledi in izmučeni, počrneli od dima in blata, obrizgani s krvjo.
Zbesneli, skoraj nori od pre-stanega strahu in groze se vržemo nanje. Z bajoneti sujemo v njihove uboge, usmiljenja proseče obraze, v njihova ranjena telesa, ki se nam vdajajo na milost in nemilost. Vsevprek tuljenje, kletev, krik in stok. Nič človeškega ni več v nas. Vlačimo jih za brade in lase, da padajo na tia, kjer jim s puškinimi kopiti in okovanimi petami malinčimo črepinje in mesarimo njihove od groze in obupa pretegnjene obraze. Preko njihovih trupel se podimo naprej,
vedno naprej.
(Dalje prihodnjič.)
krivim nosom. — Drugje je po-| doba pred nekim poslopjem s čudno streho, ki varuje velike-' ga, grbastega bika, stoječega prh jaslih. Divje govedo in bivol so bili doma v Mezopotamiji; tu pa' ni živel nikoli grbasti bik. Razen tega tudi nimamo iz Mezopotamije poročil, da bi tu kdaj častili živali. A na pečatih iz doline Indusa je vedno najti živalski motiv, žival pa je vedno le grbasti bik pri jaslih. Iz teh dveh vaz spoznamo novo poglavje indij sko-sumerijske kulturne zveze.
Ciklopi in indijski biki
Dr. Louis J. Kehres umrl
Cleveland, O. — Nedavno sem slučajno zvedel, da je še v lan-' skem oktobru umrl našim starejšim naseljencem dobro znani zdravnik dr. L. J. Kehres. Pred | leti je imel svoj urad na St. Clair ’ Ave. in E. 55. Zdravil je večinoj naših pionirjev. Pred kakimi 32 leti se je preselil na farmo v, Twinsburg, O. Dočakal je lepo starost 88. let. Po nekem ustem j izročilu je Kehres posodil večjo' vsoto denarja pokojnemu An-| tonu Klincu da je leta 1898 začel, izdajati prvi slovenski list v Cle-
Dr. F. K.
j stave, ki so se zaman borile š ! kačami in so jih kače premagale.
I Znano pa je, da je bila kača te-
! daj znak boga rodovitnosti in ta .	,	,	v	, „
_____	i dva prizora brez dvoma proslav-J'e u aSaT-1 636 a’ „ ?re
Ekspedicija Orientalskega za- 1 j ata oblast kače. V spodnjem! 0 mc° 1 ov® omovme ir^se~ voda univerze v Chicagu je iška- kotlu pa so našli tudi kosti pti^ an-!e	mens e omovme.
la v Iranu prazgodovinskih os- čev in manjših živali, in posoda tankov in je dobila dragocene iz- za vodo, kar je vse-dokaz, da je kopanine na mestu, kjer so bila bila v kotlu nekoč živa kača, da-nekoč babilonska kulturna pozo-'si ni nikakega besedila o tem. rišča. Izkopanine pričajo o zve-. Babilonska božanstva so obrazi sumerijske, grške in indijske njena v relijefih, 40—50 cm vi-kulture. Poslednje najdbe spada- šine. Najbolj značilna je podo-^ jo v dobo 3,000 in 2,000 let pred ba nekega boga z lokom, ki sd-j Kristusom.	, vražnika s ploščatim nožem za-
V dobi 2,000 let pred Kr. ki se kolje. Sovražnik je bil, po opre-j imenuje tudi Abrahamova doba, mi sodeč, Mezopotamec izza 2000 je bilo v pokrajini krog dana- let pred Kr. Z njegove glase se' šnjega Bagdada veliko blagosta- širijo žarki in edino oko sredi nje, imeli so svobodne vladarje, čela pove, da je bil ciklop. Ciklo-ki so bivali v Ešnuni, sedanjem pe poznamo pa doslej le iz Ho-Tel Asmaru. Besedilo klinaste merjevih besed. Toda grški zgo-pisave govori o velikem temp- dovinar Hesiod pozna še starej-Iju v Ešnuni, ki je bil posvečen ša poročila o njih, tako, da soi bogu Tišpaku. Toda izkopanine ciklopi, kot sinovi Urana in Gae- Moške in ženske vse volnene so pokazale, da ni bilo ondi ni- je kovali za svojega osvobodite- materijale po kosih in po 60 kakega templja. Novo odkritje ]ja, Zeusa, gromske strelice. Tu-' inč široke rajon gabardine Khafaje pa je to čudno ne- di rimski pesnik Virgil imenuje pripravne za moške in ženske
Odpravi sitnost
ŽELODČNEGA PLINA!
Ta hudi občutek "za-basanosti,” ki zapira želodec, povzroča sitnosti in nezadovoljstvo, ja največkrat povzročen vsled za-prtnice. Nikar trpeti nadalje po nepotrebnem:	Vzemita Tri-
nerjevo Grenko Vino, časom preizkušeno zanesljivo želodčno toniko, odvajalno zdravilo. Ta prijazno okusna zmes je znanstveno napravljena iz naravnih korenin, zelišča in cvetja. Daje točno pomoč proti za-prtnici in njenim simptomom. Nabavite si še danes steklenico in dokažita samem sebi Trinerjevo efektivnost.
TRINERJEVO GRENKO VINO
POŠLJITE KUPON ŠE DANES I
Joiaph Trinor Corp.
4053 W. Fillmore . Chicago H, 111.
Prosim, pošljlle ml....18 o:, rtaklonlc
Trlnarjavoga Graškega Vina, ra kar prilagam S1.S0 ra vsako steklenico, pollnlna vilela.
NASLOV ___________
MESTO IN DRŽAVA...
Moški dobijo delo
TOOLMAKERS *
vse šifte 6 dni
plača od ure
Ferro Machine & Foundry, Inc.
3155 E. 66th St.
(105)
MACHINISTS
Lathe hand, must do own set up, Drill press operators, first shift, hourly rate, overtime. See Mr. Hasman.
Federal Foundry Supply Co.
4600 E. 71, south of Harvard __________________________GOO
Delo dobi
Tesar ali stavbni mizar dobi delo. Mora biti izučen v gradnji novih hiš.
Demshar Bldg Co.
882 E. 140th~St.
(102)
SIGN UP FOR SECURITY
TODAY WHERE YOU WORK
ppAN
POSTAJA ZA VOLNENE MATERIJALE
pripravno za pošiljko v stari kraj
NAJBOLJ ZNIŽANE CENE V MESTU
vse
skladnost pojasnilo. Ondi so iz- ciklope pomočnike ognjenika na kopali neko mesto, ki je imelo Etni. Tako je tudi ta ciklop na na griču svetišče. V onih dobah relijefu kak demon ognja, o če-so namreč zidali templje izven mer pričajo žarki krog njegove! mest. Tako se je pojasnila zade- glave. Tu je skupna poteza mecf va, kako da v Ešnuni niso našli grško in babilonsko mitologijo, templja boga Tišpaka, čeprav ga ki so se je polastili Grki za svo-besedilo omenja.	|je pesnitve!
V Tel Asmaru pa so odkrili Ostanke tretjega tisočletja druge najdbe, ki pričajo o čud-|pred Kr. so našli v Tel Agradu, nih verskih navadah starih Ba- ki se strmo dviga iznad ravnine, biloncev. Odkrili so svetišče, ki Mnogi teh ostankov pripadajo je pa stalo sredi drugih hiš in ni prejšnji dinastični perijodi, ib ailo večje ko hiše. Našli so dva so nam znani iz kraljevskih gro-aogato okrašena kotla, ki sta bi- bov v Uru. Z ostanki v zemlji so la poveznjena drug vrh drugega, mogli določiti, da je bil tu nekoč Na enem so bili upodobljeni štir- največji tempelj tiste dobe. Zna-je pari kač, ki so, kakor bi pile, j meniti sta dve vazi iz zelenega sklanjale glave čez rob kotla; na kamna, ki- so ju tu našli. Na drugem pa so tri človeške po- eni izmed črepinj je postava s
suits, coats in obleke
S. LIEBERMAN
1446 West Third St. telefon: CH 1-6067
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal Sl Clair Ave. in E. Sfttl
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
Kaj je le neki to? — To je hiša, ki jo je nedavno izdelala Goodrich družba za ameriške zračne sile. Izdelana je iz posebnega gumija in vlaknastega stekla ter bo nudila streho radarskim napravam na Alaski. V premeru ima 52 čevljev in bo lahko vzdržala tudi pritisk vetra, ki bo divjal z brzino 120 milj na uro preko zasneženh mrzlih pokrajin Alaske.
MALI Of.LASi
Stanovanje išče
Zaposlena vdova bi rada vzela k sebi na stanovanje družino z nekaj otroci; ima hišo z 8 sobami v lepi okolici, poceni, ako bi družinski gospodar kaj popravljal pri hiši. Kogar zanima, naj pusti ime in naslov v uradu tega lista.	(101)
Hiša napadaj
Hiša za 4 družine, 5 garaž,! vse v dobrem stanju — na 5416^ Homer Ave. Za pojasnila pokličite: Wicliffe 30921.	(100)!
Naprodaj
Za vpokojeno ali podjetno o-j sebo — na Highland Rd., blizu i Richmond Rd., 3 1-8 akrov v dobrem kraju, blizu šole in trans-! portacije. Zmerna cena.
6-sobna hiša za eno družino, “breakfeast” soba zdolej, šivalna soba zgoraj, dvojna garaža, v Coit in St. Clair okolici.
V okolici Addison in St. Clair Ave., velika hiša za 2 družini — 6 sob in kopališče za vsako družino, vroča voda (steam), fur-nez na plin. Zmerna cena.
B. J. Hribar
14324 St. Clair Ave.
Tel. GL 1-2500	(101)
Hiša naprodaj
Hiša za 1 družino naprodaj, 6 sob in kopalnica, klet pod celo hišo, garaža za 2 avta. Vse v najboljšem stanju. Lastnik prodaja, ker se seli izven mesta. Posestvo se nahaja na 17709 Grovewood Ave., kjer lahko vprašate za nadaljna pojasnila.
(102)
Dve hiši naprodaj
Vsaka za 1 družino. Ena ima 6 sob, druga 3 sobe, ena je pra-z n a. Za nadaljna pojasnila vprašajte na 14416 Darwin Ave., sli pokličite MU 1-6880 med 5 in 6 uro zvečer.
-(102)
Farma naprodaj
Hiša 6 sob, nov skedenj, garaža za 2 avta, 15 aker grozdja, 3 aker jabolk, mlad gozd, traktor in orodje. Pokličite Harpers-field 3183 ali pišite ali pridite osebno.
Joseph Gruber,
South River Rd.,
Geneva, O.
May 21, 23, 25
Lepotilni salon naprodaj
Lepotilni salon na 1144 Addison Rd., je naprodaj. Pokličite HE 1-6466 ali ME 1-9088.
(104)
Ledenica naprodaj
“Norge” električna ledenica, 7 kubik čevljev, v jako dobrem stanju. Pokličite UT 1-0042.
(102)
, OLIVER
potrebuje
TOOLROOM MACHINE OPERATORS TOOLMAKERS SHEET METAL LAYOUT MEN — Complex TURRET LATHES
Small & Large
H0BBING MACHINE <
Vertical & Horizontal gear & spline
GRINDERS External MILLWRIGHTS Class B. CAMOGRAPH or 0XY-GRAPH MACHINE OPERATORS
Visoka plača od ure in druge ugodnosti
Morajo biti pripravljeni delati vsak šift
Dokaz o državljanstvu potreben
Employment urad odprt vsak dan od 8 A.M. do 4:30 P.M.; ob torkih in četrtkih tudi od 6:30 do 9 zvečer; ob sobotah od 9 A.M. do poldne.	,
THE OLIVER CORP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
Tuesdays and Thursdays KE 1-0301
(102)
CADILLAC
MOTOR CAR DIVISION
General Motors Corp.
Cleveland Tank Plant
6200 Riverside Drive Cleveland 11, Ohio
TOOL SHARPENERS
TOOL SHARPENERS TRAINEES
6 dm v tednu Plača od ure
Employment Office odprt od pondfeljka do sobote od 8. zj. do 4. pop.
Dokaz o državljanstvu potreben
(106)
Ženske dobijo delo
Ženske za snaženje
Delo ponoči v Carnegie Hall Medical Bldg., 10515 Carnegie Ave. Vprašajte v basement za Forelady med osmo uro zjutraj in 8:30 zvečer.	(101)
ženska dobi delo
Za “cafeteria counter” v tovarniški kafeteriji — uniforma in hrana preskrbljena. Mesečna’ plača. Pokličite Miss Boppel — HE 1-0500.	(103)
“—ker je izginila iz tistega kraja in niso nič vedeli, kam naj bi bila prešla. To pa je spet povzročilo, da so začeli ugibati in izražati različna mnenja. Slišal sem tudi, da so opazovali vaše sobe v Templu, Covent Court, in jih bodo morda še.” “Kdo pa?’ ’
“V to vprašanje se ne mislim spuščati,” se je izmikal Wem-mick “Utegnilo bi nasprotovati uradni odgovornosti. Tako sem pač slišal, kakor sem na istem kraj -, svoj čas slišal že mnogo drugih čudnih reči. Ne pravim vam tega, kakor da mi je kdo drug povedal. Sam sem slišal.” Pri teh besedah mi je vzel vilice in klobaso in ves Starčkov zajtrk čedno spravil na majhen podnos. Preden pa ga je postavil predenj, je stopil v Starčkovo sobo s snažnim belim prtičem, mu ga zavezal pod brado, Starčka posadil pokonci in mu nočno čepico potisnil postrani, tako da je bil videti ves podjeten. Potem pa je zelo skrbno postavil zajtrk predenj in dejal: “Se dobro počutite, Starček?” Dobrodušni Starček mu je odgovoril: “Že dobro, John, fant moj, že dobro! “Ker se je zdelo kakor tih dogovor, da Starček zdaj obiskov ne more sprejemati in se mora zato smatrati nevidnega, sem se naredil, kakor da sploh ne vem, kaj se dogaja-
“Ali je to opazovanje mojih sob( o čemer sem moral enkrat že sumiti tudi sam)” sem dejal Wemmieku, ko je. prišel nazaj, “tbeba jemati v zvezi z osebo, ki ste nanjo namignili, ali pa je vse kaj drugega?”
Wemmick je bil videti zelo resen. “Ne bi si upal trditi kaj takega, češ da vem. Reči hočem, nisem mogel trditi v začetku. Vendar pa je tako, ali pa v kratkem bo, ali pa je vsaj velika nevarnost za kaj takega.”, Ker sem videl, da iz zvestobe do Little Britain ne bo povedal vsega, kar ve, in sem mu bil hvaležen, da se je spustil vsaj tako daleč, nisem več tiščal vanj. Malo sem pomislil, potem pa mu le rekel, da bi ga rad nekaj vprašal, kar naj mi odgovori ali pa ne, kakor se mu bo zdelo; prepričan, da sem, da on bolj \e, kaj je prav. Prenehal je z zajtrkom, prekrižal roke, in nategnil rokave pri srajci (počutil se je domače in udobno, kadar je bil brez suknje, in mi pokimal, naj kar vprašam.
“Ste že kdaj slišali o zloglasnem človeku, čigar pravo ime je Compeyson?”
Odgovoril mi je tako, da je spet prikimal.
“Je še živ?”
Spet je prikimal.
“Se nahaja v Londonu?”
Še enkrat je prikimal, grdo spačil poštni nabiralnik svojega obraza, spet prikimal in nadaljeval z zajtrkom,
“Zdaj, ko je izpraševanje o-pravijeno,” je dejal Wemmick
ter mi stem tudi namignil, da ga mora biti konec, “vam bom pa povedal, kaj sem napravil, ko sem izvedel to novico. Najprej sem šel v Garden Court, da poiščem vas. Ker vas nisem našel, sem se napotil h Clarrikeru, da poiščem Mr. Herberta.”
“In ste ga dobili?” sem vprašal zelo zaskrbljen.
“In sem ga dobil. Ne da bi našteval imena ali se spu-
niti Toma, Jacka ali Richarda “izrapgLe ta večer, da se polasti-j ščita grižljaj — se spominjate na kakp tujo tovorno ladjo, ker:^ njegove prenosne imovine. svinje?” bo ze kar pripravljen.	Nič ne veste, kaj se mu utegne1 “Seveda se.”
Vsi t’ razlogi so me zelo P0": pomeriti. Nikar pa ne pustite,' “N j prav, in grižljaj nje. Klo-miriii, zahvaljeval sem se Kem- ^ ^ se njeg0vi prenosni imo- i basa, ki ste jo cvrli, je bila od micku se in še, potem pa ga Pro" vini gaj primerilo.”	j nje, ir. bila je v vseh ozirih pr-
sil» nai bi nadaljeval.	j Kcr niti mai0 nisem upal, da vovrstna svinja. Le pokusite jo,1
‘Prav, gospod. Mr. Herbert	mogel to zadevo Wemmieku četudi samo zaradi starega zna-
se je vrgel na delo z vso dušo,	pri}cazati, kakor sem na- nja. Zbogom, Starček!” je ve-
I-
rT '
in sinoči ob devetih je spravil j Toma, Jacka ali Richarda — kakor mu je že ime — vam ali meni tega ni treba vedeti — varno pod streho. Na starem stanovanju je Mr. Herbert povedal, da je gospod namenjen v Dover,j
'or Your Vacation Welcome to Christiana Lodge
SLOVENIAN RESORT Fhe Hotel has 30 rooms with meeting showe .'s. There are cottages, each with private ower. Central dining room, th American Slovenian cook-;. AH sports, private beach, ating and fishing. Cater to :rnight guests. 260 miles from jveland. Located on U.S. 112. •ite for folder.
HRISTIANA LODGE
OMINIK KRAŠOVEC, Prop.
P. 0. Edwardsburg, Michigan
Phone 26 F 14
mu
ščal v podrobnosti, sem mu dal razumeti: Ako se vam zdi, da se kdorkoli — Tom,'Jack ali Richard — nahaja v vaših sobah ali v njihovi neposredni bližini, boste najbolje storili, ako tega Toma, Jacka ali Richarda spravite kam drugam, dokler se Mr. Pip ne vrne.”
“Je bil zelo v zadregi, kaj naj stori'7”
“Je tudi bil v hudi zadregi, posebno še zato, ker sem mu povedal svoje mnenje, da bi ne bilo varno, vsaj zaenkrat ne(, če bi spravil tega Toma, Jacka ali Richarda predaleč. Mr. Pip nekaj vam bom povedal. Kakršne so okolnosti sedaj, ga ni boljšega kraja ko veliko mesto, če si že v njem. Ne prihajajte na dan prezgodaj. Skrivajte se in se ne ganite. Čakajte, da se stvari poležejo, šele potem si upajte na dan ali celo v tujino.
1 Zahvalil sem se mu za dragoceni nasvet, potem pa ga vprašal, kaj je ukrenil Herbert.
“Mr. Herbert je bil za pol ure kup nesreče, potem pa je skoval načrt. Omenil mi je kot tajnost, da dvori neki gospodični, ki ima očeta, priklenjenega na posteljo, kar pa verjetno veste tudi vi. Ta oče torej je bil nekoč blagajnik, zdaj pa ima posteljo pri obokanem oknu, od koder lahko gleda ladje, ki plovejo po reki gor ali dol. S to gospodično se najbrže tudi vi poznate, ne?”
“Ne osebno,” sem odgovoril.
Resnica je bila, da je bila name huda, češ da sem draga tovarišija, ki je Herbertu samo v škodo. Ko ji je Herbert prvič predlagal, da bi me ji predstavil, je predlog sprejela tako hladno, da je moral Herbert zadevo tudi meni zaupati. Sklenil je, da me ji bo že kasneje kdaj predstavil. Ker sem tudi začel Herberta skrivaj podpirati, da je mogel kam naprej, si tega nisem gnal k srcu. Herbert in njegova zaročenka pa si kajpada tudi nista kaj preveč želela še kake tretje osejbe pri svojih sestankih. In tako je prišlo, da je doslej še nisem videl, čeprav sem bil prepričan, da me je že malo više cenila in mi ie po Herbertu tudi redno pošiljala svoje pozdrave. Vendar pa Wemmicka s temi podrobnostmi nisem hotel motiti.
“Ker ima torej njegova soba obokano okno,” je dejal Wem-mick, “in ker leži ob reki, doli ob pomolu, med Liwehouse in Greenwich, in jo vzdržuje, kakor se zdi, spoštovanja vredna vdova, ki tudi oddaja zgornje nadstropje opremljeno v najem me je Mr. Herbert vprašal, kaj če bi začasno vtaknili v to sobo* Toma, acka ali Richarda? Meni se je to zdelo zelo pometno, in sicer iz treh razlogov, ki vam jih hočem povedati. Prvič: hiša je daleč preč od vseh vaših potov, daleč od vseh prometnih cest, velikih in malih. Drugič: Ne da bi se ji sami približali, zmerom lahko izveste od Mr. Herbeita, je li Tom, Jack ali j Richard na varnem. Tretjič: čez nekaj časa, ko se vam bo zdelo varno, boste mogli smuk-
in res ga je peljal po Doverski|lo zbl,£ani) cesti, potem pa zavil vstran. V ^	>
vsem tem je nekaj, kar bo za vas zelo koristno: vse so opravili brez vas. Če bi se torej kdo zanimal za vaša pota ob tem času, boste lahko dokazali, da ste bili mnogo milj ven iz mesta in imeli čisto drugačne opravke.
To sum obrne v drugo smer in ga zmeša, zato sem vam tudi priporočil, da ne hodite domov, j če bi se bili že sinoči vrnili. To zmede ljudi še bolj in vam je zmeda potrebna.”
Wemmick je zajtrk pospravil, pogledal na uro in si jel oblačiti suknjo.
“Zdaj torej, Mr. Pip,” je dejal še napol golorok, “sem menda storil vse, kar je bilo v moji moči. Če pa bom mogel napraviti še kai več — seveda le v Wal-worthu in kot strogo zaseben in oseben posel — bom to storil z naj večjim veseljem. Tukaj i-mate naslov. Nič ne bo narobe, če se nocoj sami prepričate, kako gre temu Tomu, Jacku ali Richardu, preden odidete na svoj dom. Ko pridete domov, pa ne hodite več k njemu. Da-! nes ostanite kar pri meni, Mr. j Pip, vas bom prav vesel.” Sti-! snila sva si roke. “Nazadnje pa j vam moram zabičati nekaj zelo. važnega.” Položil mi je roke na| rame in mi slovesno zašepetal:
njo gledal sem, rajši nisem nič odgovoril.
“Čas je že, in moram iti,” je rekel Wemmick. “Če nimate do večera nobenega nujnega o-i pravica, bi vam svetoval, da res kar tu ostanete. Videti ste ze-
zato vam bo prav
John, že dobro, i začivkal starec iz
selo zavpil.
“Že dobro, fant moj!” je svoje sobe.
(Dalje prihodnjič)
-------o--------
— Plin helij je brez barve, brez dkusa in brez duha, torej;
dobro delo, če s Starčkom sku-i ima vse tiste lastnosti, ki jih obi-paj preživita povsem miren dan čajno naštevamo, kadar opisuje-— Kmalu bo vstal —in si privo-! rno zrak.
A
SEE A
ElRST!
EN 1-3624
Dependable Maytags last for years. Three models — §124.95 :o §179.95. Liberal trade-in, easy terms. See them today!
NORWOOD Appliance & Furniture 6202 St. Clair Ave.
JOHN SUSNIK


I	Berite in naročite se na
a a
KOPRIVE
“Mesečnik za štrgljanje ljudskih grešnikov” Humor in satira, poper in koprive na debelo in drobno Urejuje Ivan Jontez
Naročnina v U.S. $1.00, izven U.S. $1.50
KOPRIVE
3
M
■mm
1107 E. 74 St.
Cleveland 3, Ohio jj
Ml
umtsiHtiMiMmiHiiiiMiiiuiiiiMiiiiiMUiiiiiimmmiiiiimMiEHimiiiiiHiiuiiiiiiiiuiS
Mogočna “Mo” prihaja domov — Krma mogočne oklop-nice Missouri reže razburkane morske valove na poti domov. Ogromna bojna ladja je sodelovala v vojni na Koreji. Ponovno je s svojimi težkimi topovi obstreljevala komunistična oporišča ob korejskih obalah.

OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK 1146 E. 61. St.	HE 1-2738
{t^^================---------------------%::
/i-
Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi
BREZ


V '
'	V:
Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobode
“Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire,
Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo v Siamu.
TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI!
Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko.
Cena $8.00. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
IVANJO Ni n i Z
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
TRIGLAV PUBLISHING 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sl 17 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
POLOŽAJ JE ZANJE UGODEN. — Namreč za zaklonišča pred atomskimi bombami, če jih bo kdaj treba, seveda. Nad krajem Linlithgo, N. Y. kjer godijo v velikanskih podzemeljskih prostorih gobe, dela tvrdka Knaust Brothers zaklonišče kakih tisoč cementnih kleti opremljenih z napravami za Zračenje in vsemi drugimi varnostnimi pripravami. Vrata v zaklonišče bodo težka 36 ton s posebno ključavnico. Kakih 400 teh prostorov bo gotovih že koncem maja.
»~»Ym n
f/
i >»'i 111'***^ * * Ž* 41 **
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride