Obzor Zdr N 1999; 33: 275-7
275
ZDRAVJE ZOB IN ZDRAVJE USTNE VOTLINE
HEALTH OF ORAL CAVITY
Silva Unterlechner UDKlUDC 616.31-07-084
DESKRIPTORJI: ustno zdravje; zobozdravstveni pregledi
Izvleček - Bolezni zob in ustne votline prizadenejo večino prebivalstva vseh starosti. Prištevamo jih med socialnomedicin-ske bolezn.. Sodobni način življenja, nezadostna ustna in zobna higiena, uživanje mehke hrane, ki vsebuje moka in sladkor, ter uživanje sladkih pijač pogojujeoo izredno razširjenott zobne gnilobe.
Uvod
Zobje so najtrši organ človekovega telesa. Zato so že od davnega časa predmet spoštovanja in poveličevanja, kot da bi bila v njih skrivnostna sila, povezana z nesmrtnostjo.
Stari Egipčani, Asirci, Babilonci in Kitajci so verjeli, da so zobne bolezni delo demonov, ki vrtajo zobe v obliki črvov. Da bi se zobje pozdravili, mora biti demon uničen. Svečeniki so zdravili bolne zobe z zagovarjanjem. Na zboleli zob so polagali zeliščne pripravke. Šele grška medicina pod vplivom velikega Hipokrata seje uspela oddvojiti od religije in zagovarjanja. Hipokrat je menil, da. zobe obrablja in kvari trda hrana in sokovi, ki krožijo po telesu in se zaustavljajo v zobeh. Poudarjal pa je tudi pomembnost »slabih« zob, kijih najraje napade zobobol.Vendar seje vse do 18. stoletja med preprostimi ljudmi govorilo, daje bolezen zob kazen božja.
Šele po odkritju bakterij so povezali zobne bolezni s čistočo zob in prenehali govoriti o zobnem črvu. Leta 1867 sta Lederer in Rotenstein postavila trditev, da so za zobno gnilobo krivi mikroorganizmi. Vendar pa to ni povsem pojasnilo nastanka zobne gnilobe.
Do sedaj so razvili več kot 400 različnih teorij o nastanku zobne gnilobe. Vsakaje podprta z argumenti, nobena pa nastanka zobne gnilobe ne pojasnjuje v celoti. Zobna gniloba se namreč pojavlja tudi ob redni in dobri zobni higieni in nasprotno. Nekateri kljub slabi zobni higieni nimajo »gnilih zob«. Zato je edina zadovoljiva razlaga, daje zobna gniloba rezultat medsebojnega vpliva prepletanja več vzrokov.
DESCRIPTOR:: oral health; dental health surveys
Abstract - Dental diseases and diseases oj oral cavity affect most people oj all ages and belong to the group oj social-medcal diseases. Modern life style, inadequate dental and oral hygiene, eating oj soft foods containing flour and sugarand drinking oj sweetened drinks cause the widespread occurence oj caries.
Zobna gniloba je večvzročno zbolenje
Na zobe pomislimo šele takrat, ko nas pričnejo boleti. Do tistega trenutka se nam običajno zdijo kot mlinski kamni, ki meljejo hrano. Priznajmo, da nikoli nismo kaj dosti premišljevali, kaj pomenijo v naših ustih zdravi zobje. Zdravi in lepo oblikovani zobje nedvomno mnogo pomenijo v fiziološkem, zdravstvenem, estetskem in tudi v družbenoekonomskem pogledu. Največkrat se njihovega pomena zavemo šele, ko izgubimo kakšen zob in gaje treba nadomestiti s prote-tičnimi nadomestki. Res je, da ti ne bolijo, ampak vseeno to niso tisti zobje, ki nam jih je podarila mati narava.
Ena izmed teorij zagovarja stališča, daje zobna gniloba sklenine najprej kemični proces, pri katerem šele v drugi fazi, pri razpadu organskega dela zoba, pričnejo delovati mikroorganizmi.
Mikroorganizmi, ki stalno živijo v ustih ali pridejo v usta s hrano, tvorijo kisline. Te zmehčajo zobno tkivo, da prične razpadati.
Druga vrsta teorije pravi, da mikroorganizmi najprej razgradijo organski del sklenine, zatem pa prične izpadati tudi anorganski del. Nekateri raziskovalci so skušali razložiti zobno gnilobo s primarnimi spremembami v zobu.
Slovenski raziskovalec zobne gnilobe, Čedomir Ravnik, je svojo teorijo zasnoval na izgubljeni odpornosti zobne pulpe na bakterijske antigene. Ti se razvijejo v zobni oblogi in prodirajo prek trdih zobnih tkiv v pulpo.
Silva Unterlechner, prof. zdr. vzg., Zdravstveni dom »dr. Adolfa Drolca« Maribo,, OE zobozdravstveno varstvo
276
ObzorZdrN1999;33
Nastanek zobne gnilobe
Zobje sestavljnn iz zobne krone, zobnega vratu in zobne korenine. Zobna krona ee del zoba, ki ga vidimo v ustih. Korenina je tesno vsidrana in povsem skrita v kosti zgornje ali spodnje čeljusti. Stičišče med zobno krono in korenino je zobni vrat, ki ga objema dlesen.
Osnova zoba je dentinsko jedro ali zobovina, ki jo v kronskem delu pokriva sklenina, v koreninskem delu pa cemen.. V tem trdem zobnem plašču je votlina, ki je izpolnjena z mehkim tkivom ali pulpo. V pulpi so arterije, vene in živec, ki so skozi odprtino na vršičku korenine povezani z ožiljem in živci ostalih zob. Sklenina, ki prekriva zobno krono, je najtrša snov v človekoeem telesu. Njena trdota je veliko večja od trdote kosti. V sklenino segajo le posamezni podaljški živčnih vlaken.
Velika večina ljudi sploh ne zazna bolečine, če zobna gniloba zajame le sklenino. Zobovina ali dentin pa je zaradi svoje zgradbe v obliki kanalčkvv tesno povezana z oživčeveem pulpe.
Okoli 60 % ljudi občuii bolečino, ko se zobna gniloba razširi v dentin, ostali pa jo zaznajo šele takra,, ko se zobna gniloba približuee pulpi.
Prvo opozorilno znamenee bližajočega se zoboboaa je občutljivost na sladko in mrzlo. Zobobol se pojav,, kadar mikroorganizmi, njihovi izločki in razkrojki raz-dražijo živčne končiče v sklenin,, dentinu ali pulpi. Bolečina, ki jo izzove hladna hrana, pijača ali mrzel zrak, traja toliko časa kot dražlja,, nato mine. Sčasoma se bolečina pojača in traja dalj časa kot dražlja,, ki jo je izzva.. V tej fazi zoboboaa še lahko sami ugotovimo, kateri zob boli. S širjenjem procesa se bolečina povečao Ko proces zajame tudi pulpo, postane občutek bolečine neznosen. Kadar se proces razširi na pulpo, ta zaradi vnetja nabrekn.. Ker pa je pulpa zaprt prosto,, pritiska na stene v okolic.. Zato je občutek bolečine še večji. Ko začne vsebina pulpe gniti, se pričnejo tvoriii plini, toplota pa povzroča njihovo širjenje. Bolniki se instinktivno izogibaoo topli hrani in pijač.. Ker se pri hlajenju plini krčijo, hlad bolečino ublaž.. Za bolnika je ta faza zoboboaa zelo neugodn,, ker so bolečine najmočnejše ponoč,, ko le-ta miruje. Če pomoč ni pravočasna, si plini in gnojna masa utirajo pot v kost. Tam prično nastajaii ognojki ali absces.
V tej fazije prav gotovo potrebna pomoč zobozdrav-nika.Takšen zobje potrebno trepanirati (odpreti) in s tem odpreii prosto pot gnoju in plinom. Varovancc to čuti kot veliko olajšanje, saj se pritisk v zobu zmanjša. Zobozdravnik prav gotovo predpiše bolniku še antibiotično terapijo. Ko se po nekaj dneh akutni proces pomir,, se prične zdravljenee zoba. To paje lahko uspešno ali pa tudi ne.
Kako ohraniti zdrave zobe
Skrb za ustno higieno in zdrave navade prehranjevanja so poglavitni ukrepi pri preprečevanju zobne gnilobe. Širitev zobne gnilobe lahko omejimo tako, da po-
večamo odpornott zobne sklenine na kisline, kijo razjedajo. To dosežemo s fluorovimi preparaii (tabletke, gel, raztopine, zobne paste...), kljub temu, da zobna gniloba ni posledica pomanjkanja fluora. Fluoriranju pripisujejo v preventivi zobne gnilobe šele tretje mesto.
Skrb za ustno higieno
Tako kot negujemo telo, je treba negovaii tudi ustno votlino in zobe. Zobe umivamo 2-3-krat dnevno z zobno ščetko, zobno pasto in vodo. Pri tem moramo uporabljati pravilno tehniko umivanaa zob in sicer »krožno tehniko«. Zobna ščetka naj bo majhna in kakovostna (naj ima zaobljene vrške dlačic.. Izberemo tudi pravllno trdoto ščetke. Zobno ščetko lahko uporabljamo največ tri mesece, nato jo je treba zamenjati. Zamenaati jo moramo tudi prej, če postane metlasta. Zobna pasta naj bo prav tako kakovostna. Zelo pomembno je, da redno uporabljamo zobno nitko, da si lahko temeljito očistimo medzobne prostore.
Umivanee zob pomaga odstraniti obloge in delce hrane z zobne površine, z zobno nitko ali z zobno prho pa odstranjujemo delce hrane iz medzobnih prostorov, kijih s ščetko ne moremo odstrani.i. Z rednim čiščenjem zob hkraii masiramo dlesen in s tem skrbimo za njeno zdravje. Dlesen naj bo rahlo rožnate barve. Pomen ustne higiene je pokazaaa francoska študija, v kateri sta sodelovali dve skupini otrok. Trajala je tri leta. Testiranim otrokom ee zobni higienik vsak dan dajal navodila o umivanuu zob z zobno pasto (vsebovala je fluor) in jih spodbuaal, naj sijih na enak način umivajo tudi doma. Poleg tega so otrokom vsake tri mesece zobe zaščitili s fluorovim preparatom. Kontrolna skupina ni prejela navodll o pravilnem umivanju zob in je niso spodbujali k pravilnemu in rednemu umivaju zob doma.
Po treh letih seje otrokom v testirani skupini zdravje zob v primerjavi s kontrolno skupino pomemboo izboljšalo. Jmelí so manj zobne gnilobe in manj oblog na zobeh. Pri mlečnih zobeh je bilo 44 % manj kari-esa, pri stalnih pa 60 %.
O podobnih rezultatih so poročaii v raziskav,, ki so jo opravili v Nemčiji.
Velja si zapomniti štiri glavne namene čiščenja zob z zobno pasto, ki vsebuje fluor:
1. Topljenee in odstranjevanje bakterijskih oblog.
2. Odstranjevanje delcev hrane, ki so se nalepili na zobe in jih ni odstranila slina.
3. Dodajanee fluora slini, ki pospešuje remineraliza-cijo in obnavljanje.
4. Ohranjevanje zdravih dlesn..
Pomen zdrave in pravilne prehrane za ohranitev zdravja ustne votline
Velikega pomena za zdravo zobovje je zdrava in pravilna prehran.. Ta naj bo čvrsta, dajo lahko grizemo
Unterlechner S. Zdravje zob in zdravje ustne votline
277
in žvečimo, da se s tem dobro razvije žvekalno mišičje. To poveča možnost, da se bodo zobje postavili v pravi1ni zobni lok, čeprav vemo, da so za ortodontske anomalije odgovorni še številni drugi dejavniki, kot so dednost, razvade... Vendar pa z dobro razvitim žve-kalnim mišičjem lahko veliko naredimo sami.
Čvrsta hrana se tudi ne lepi v toliki meri na zobe kot mehka. Znano je, da imamo v ustih vedno prisotnih 60 do 70 tisoč različnih vrst bakterij, ki povzročijo, da pride pri lepljivi in mehki hrani mnogo hitreje do kemijskih reakcij, katerih končni produkt so kisline, ki mehčajo zobno sklenino, s tem pa ogrožajo zdravje zob.
Zato priporočamo uživanje surovega sadja in ze1enjave, mlečnih proizvodov, žit, rib... Zdrava prehrana naj bo sestavljena iz osnovnih petih skupin hranljivih snovi: ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin, vitaminov in mineralov. Ta hranila so skupaj z vodo človeku za življenje nujno potrebna. Pole tega ve1ja, da so za optimalno zdravo prehrano še potrebne vlaknine v prehrani. Bakterije, ki sodelujejo pri nastanku in razvoju kariesa, se hranijo z enako hrano kot človek. Torej so pogoji za razvoj bakterij v ustni votlini zelo ugodni, saj je poleg hrane tu še vlaga, primerna temperatura in relativen mir. Z rednim čiščenjem zob - odstranjevanjem zobnih oblog z zobno ščetko, zobno pasto (ki ni nujno potrebna) in zobno nitko si ohranimo zobno sklenino zdravo. Enako zdrave si ohranimo tudi dlesni, saj jih negujemo istočasno z nego zob.
Zdravi zobje in zdrava dlesen so ponos in mikavnost vsakega nasmeha.
Sklep
Ni znanstvenega področja, na katerem ne bi prihajalo do novih spoznanj. Raziskave zobne gnilobe niso izjema. V preteklih letih smo si pridobili veliko novih spoznanj, ki postavljajo mnoga starejša stališča pod vprašaj.
Karies je kompleksna bolezen, v njenem razvoju se prepleta več dejavnikov, kot so zobna občutljivost, bakterije, hrana za bakterije in čas, v katerem se gnilobni proces lahko razvije. Če odstranimo enega od teh dejavnikov, lahko karies preprečimo.
Pomen ogljikovih hidratov v razvoju kariesa dandanes bolje razumemo. V krogih raziskovalcev zobne gnilobe seje razširilo prepričanje, da so vse vrste hrane, ki vsebujejo »skisljive ogljikove hidrate«, večji ali manjši povzročitelji kariesa. Leta 1989 je na primer to stališče sprejela Evropska usklajevalna konferenca, enake sklepe pa je spreje1a tudi mednarodno združenje Fédération Dentaire Internationa1.
Čeprav se je jasno pokazalo, daje prehrana prispevala le malo k razvoju kariesa, njen de1ež ni vedno nepomemben. Očitno je pri ljudeh, ki pogosteje uživajo ogljikove hidrate, tveganje razvoja kariesa večje in bodo morali spremeniti prehrambene navade ali skrbneje paziti na zobno higieno.
Pri večini ljudi ima prehrana sorazmerno majhen vpliv v primerjavi s pomenom zobne higiene in uporabe fluorovih preparatov. Uživanje v hrani in dobro zdravstveno stanje ustne votline sta povsem združljiva, če se 1e držimo nekaj enostavnih pravil:
-  zobe najmanj 2-3-krat dnevno umivamo z zobno pasto, ki vsebuje fluor;
-  omejujemo obroke hrane in pijače na 6-krat dnevno;
-  redno obiskujemo zobno ambulanto;
-  skrbimo za uravnovešeno prehrano.
Literatura
1.  Anon. Prehrana in zdravje ustne votline: sodobna spoznanja. Mars, lncorporated 1995; 1:3-25.
2.   Bartenjev M. Mladinsko preveniivno zobozdravstvo. Ljubljan:: Medicinska fakulteta, 1986.
3.   BohincM. Osebnehigiene seje potrebno naučit.. Vtta 1995; 5:4-5.
4.  Bohinc M, Cibic D. Teorija zdravstvene nege. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 1993.
5.  Domajnko N. Zdravstvena vzgoja v procesu zdravstvene nege. Zdrav Obzor 1989; 21: 89-96.
6.  Filej B. Management v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 1992; 26: 291-7.
7.  Filej B. Zdravstvena nega v dispanzerski dejavnosti. Obzor Zdr N 1991; 25: 297-316.
8.  Grošelj D. Smernice za higieno ustne votline. Obzor Zdr N 1995; 29: 193-7.
9.   Košir N. Razmišljanee o otroškem in preveniivnem zobozdravstvu. Zobozdrav Vest 1995; 50: 99-100.
10.  Ladič J. Preventiva v zobozdravstvu. Zdrav Var 1990; 29: 70.
11.  Leskošek-Denišlič T. Ovrednotenje 10-letne akcije za čiste zobe med slovenskimi osnovnošolci. Zobozdrav Var 1990; 4/5:97-9.
12.  Leskošek-Denišlič T. Oblikovanee zobozdravstveno prosvetljene-ga osnovnošolca. Zdrav Var 1994; 33: 94-6.
13.  Pergovnik K. Prežihovci z zdravimi zobmi. Večer 1994, nov: 10.
14.  Pian zdravstvenega varstva Republike Slovenije do 1eta 2000. Ministrstvo za zdravstvo. Ljubljana 1993: 1-83.
15.  Podobnik R. Uzakonitev zobozdravstvene preventive. Zdrav Vest 1992; 8: 385-6.
16.   Podobnik R. Alije v slovenski preventivi res vse dorečeno? Zdrav Var; 11: 691-2.
17.  Podobnik R. 12-letne izkušnje s programirano preveniivo za predšolske in šolske otroke. Zobozdrav Vest 1995; 50: 81^1.
18.  Pokom D, Premik M. Kariogeni potencial prebiva1cev v R Sloveniji. ZdravVar 1994; 33: 91-3.
19.  Premik M. Nekateri rezultaii zobozdravstvenega programa v Sloveniji. Zdrav Var 1994; 33: 385-6.
20.  Premik M. Nekateii rezultaii projekta »Ora1no zdravje in kvaliteta življenja Slovencev.. Zdrav Var 1994; 33: 85-9.
21.  Premik M. Vloga materinske šole pri preprečevanju zobnega kariesa. Zobozdrav Var 1995; 50: 75-9.
22.  Rajič Z, Kostič A, Jelinek E et al. Dječja i preveniivna stomatologija. Zagreb: Jumena 1985: 148-511152-631 33.-55.
23.  Rode M. Zdrava usta in lep nasmeh: ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja. Zdrav Var 1994; 63:198-9.
24.   Simonič J. Model vodene prehrane in karies. Zdrav Var 1992; 33: 85-9.
25.   Simonič J, Soršak E. Kdaj začnemo z zobno preveniivo pri otroku? Zdrav Var 1991; 1/2: 32.
26.   Simonič J, Soršak E. Zobozdravstvena preventiva v mariborskih osnovnih šolah - uvajanje, izvajanje in rezultati. Zdrav Var 1994; 33: 119-23.
27.  Urbančič K. Zgodovinski razvoj zdravstvene nege. Obzor Zdr N 1996; 30: 31-8.
28.  Vrbič V. Naložba v preventivo se vrača - vse več mladih brez zobne gnilobe: KEP zavidanja vreden - kaj to pomen?? Delo 1994; april: 7.
29.  Vrbič V. Zmanjšanee kariesa pri slovenski mladin.. Zobozdrav Vest 1994; 49: 2-4.