Črna kronika Ptujska Gora • Obsodili tatiča, ki sta pobrala cerkveno nabirko O Stran 24 M m ••. >y : o H/ > a= V i-, i -i-i CÛ . 1 î i Štajerski PARADA 2018 V ŽIVO ■ SREDA, 26. decembra, ob 16. uri, športna dvorana O.Š. Ljudski vrt na Ptuju! Ptuj, torek, 18. decembra 2018 Letnik LXXI • št. 98 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8° 98,2" 104^3 www.radio-ptuj.si V1»¥ v srediscu Kidričevo • Občina gozda za širjenje letališča ne da! O Stran 6 Okolje Podravje • Naselja, ki bodo ob visokih pretokih Drave zelo verjetno pod vodo O Strani 8 in 9 V središču Letos rekordno število otrok, ki se šolajo na domu O Strani 6 in 7 Politika Ptuj • Županji okrog vratu pozlačena veriga O Stran 4 v Šport Oliver Bogatinov • "Zelo uživam v nogometu in trenerskem delu" O Strani 14 Ptuj • Perutnina danes delničarjem izplačuje dobiček Devet milijonov evrov za dividende Delničarji Perutnine Ptuj, med katerimi je z 90-odstotnim lastniškim deležem največja Slovenska industrijajekla (SIJ), so minuli četrtek na izredni skupščini odločili, da bo družba iz bilančnega dobička v letu 2017, ki znaša 14,6 milijona evrov, izplačala devet milijonov evrov dividend. Več na strani 7. v> XV cio Li Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Se bolj splača zaposlovanje čistilk ali najemanje pogodbenikov? z> Strani 2 in 3 Kronika • Jože iz Juršincev v* • v.l živi v nemogočih razmerah o Strani 2 in 3 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! » Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale prihajajoče jesensko-zimske dni. Več v notranjosti časopisa 2 Štajerski Aktualno torek • 11. decembra 2018 Spodnje Podravje • Čiščenje prostorov, v katerih delujejo javni zavodi Se bolj splača zaposlovanje čistilk Odločitev o tem, ali bodo za namene čiščenja prostorov, v katerih delujejo, zaposlovali kader ali najemali zunanje izvajalce, je ceneje, ni, in daje strošek čiščenja v primerjanih zavodih precej raznolik: od 6 pa vse do 28,60 evra na kvadratni meter Večina naključno izbranih zavodov, ki smo jih prosili za podatke, ima zaposlene čistilke. Dva med njimi, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, kombinirata storitve zunanjega servisa z zaposlenimi, dvoji pa so čiščenje prostorov, v katerih delujejo, v celoti predali zunanjim izvajalcem; Mestna občina Ptuj in Mestno gledališče Ptuj. Da so številke primerljive, smo njihov letni strošek čiščenja (stroške dela in čistil) delili s površino prostorov. In dobili zanimive številke. Seveda gre za prostore, ki imajo precej različno namembnost, nekateri (recimo šole in vrtci) se morajo držati natančno določenih standardov in normativov, a v osnovi so podatki dovolj dober kazalnik stanja. Več kot očitno je, kje so stroške konkretno minimizirali in kje so (morda) še rezerve. Mestna občina Ptuj: razmišljajo o zaposlovanju čistilk „Že desetletja imamo razpis za zunanje izvajalce, zadnji je bil za dvoletno obdobje. Čiščenje občinske stavbe Mestne občine Ptuj je kot najcenejši ponudnik dobil zunanji izvajalec EES Sistemi, d. o. o. Letna vrednost pogodbe znaša 65.001 evro. V pogodbene obveznosti spadajo vse storitve dnevnega, tedenskega, mesečnega in letnega čiščenja z njihovimi osnovnimi sredstvi ter ves sanitarni material," so pojasnili na ptujski občini. Pred petimi leti je bila letna vrednost za enake storitve 51.037. Ker se izteka pogodba med ptujsko občino in izbranim izvajalcem, proučujejo najugodnejše možnosti izvajanja čiščenja z zunanjimi ali s svojimi zaposlenimi. „Pripravili smo analize, ki izkazujejo, da bi bi lo ceneje, če bi za potrebe čiščenja imeli lastne zaposlene na MO Ptuj, vendar do te odločitve ni prišlo, da ne povečujemo zaposlitev v upravi. Odločitev glede tega pa bo sprejelo novo vodstvo," so na vprašanje, ali načrtujejo kakšne varčevalne ukrepe, odgovorili iz ptujske občine. Se je pa prav čiščenje njihovih prostorov izkazalo (med naključno izbranimi primerjanimi zavodi) za najdražje. Za čiščenje Mestne hiše in prosto- Plače čistilk mizerne Čistilke, zaposlene v javnem sektorju, so razporejene od 10. do 20. plačnega razreda. So med najslabše plačanimi v javnem sektorju. Javnim uslužbencem, uvrščenim do 16. plačne-ga razreda, mora država doplačati razliko do polne minimalne plače. Lani so se sicer lotili nekaterih ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali plače skupine J, kar pa se v denarnicah čistilk skorajda ne pozna. Le doplačilo države do minimalne plače je manjše. Minimalna plača 2018 znaša 842,79 evra bruto oziroma 638,42 evra neto. Dejstvo pa je, da so čistilke tudi različno obremenjene glede na to, kje so zaposlene in koliko jih je. rov na Trstenjakovi odštejejo 28,60 evra za m2 čiščenja letno (s čistili in vsemi preostalimi stroški). Knjižnica: dveletna pogodba z zunanjim izvajalcem V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj storitve čiščenja za polovični delovni čas opravlja ena zaposlena (4 ure) ter zunanji čistilni servis, ki je izbran kot najugodnejši ponudnik. Pogodbeni znesek z zunanjim izvajalcem je sklenjen za dve leti (2017-2018) in znaša 83.418 evrov. „Zunanji izvajalec opravlja dnevno, tedensko, mesečno in obdobno čiščenje poslovnih prostorov KIPP. V ceni so zajeti tudi stroški čistil, papirja in potrebnega orodja za čiščenje," pojasnjuje direktor Knjižnice Matjaž Neudauer. Zraven stroška čistilnega servisa, ki skrbi za čiščenje 1.900 mJ površine, pa je letni strošek plače zaposlene čistilke 5.611 evrov. Ta poskrbi, da je čistih dodatnih 573 mJ knjižničnih prostorov. Juršinci • Občina priskrbela streho nad glavo Živi v nemogočih razmerah, v razpadajoči hiši V Zagorcih v občini Juršinci ob robu gozda v razpadajoči hiši, podprti s koli in pokriti z vrečami, živi 75-letni Jože Druzovič. V Zagorcih smo skupaj z županom občine Juršinci Alojzom Kaučičem obiskali občana, ki živi v nepredstavljivih razmerah. V napol razpadajoči hiši, ki je na eni strani podprta z lesenimi koli ter deloma pokrita s folijo in vrečami, nas dokaj vedro pozdravi 75-letni možakar Jože Druzovič. Pogled na razmere, v katerih prebiva, nas šo- kira. Majava hiša, ki se nekako po čudežu še drži skupaj, ne premore ne vode in ne kopalnice. Kar ne moremo verjeti, da ljudje v naši bližini v 21. stoletju živijo v tako katastrofalnih, človeku povsem neprimernih razmerah. Zaradi dotrajanosti hiša resno ogroža njegovo življenje. Samo vprašanje časa je, kako dolgo bo še zdržala. »Vse skupaj je zanič. Hiša je butana. A ni me strah živeti v njej. Malo sem si jo podpolcal ...« pove Jože, ki približno sedem let živi v tej hiši. Sorodnikov, ki bi mu pomagali v teh težkih časih, nima. Preživlja se s skromnimi dohodki, pokojnino v višini okoli 300 evrov, ki si jo je prislužil z delom v tujini. Spoštovani občankein občani, vljudno vabljeni na osrednjo slovesnost ob dnevu samostojnostih enotnosti Republike Slovenije v petek, 21. 12. 2018, ob 19. uri v Dominikanski samostan na Ptuju. Bodimo ponosni, da bomo!950. obletnico Ptuja praznovali v samostojniin enotni domovini. Naj bo slovesnost popotnica vjubilejno leto. Nuška Gajšek županja Mestne občine Ptuj Občina mu je kupila bivalni zabojnik Tudi bežen pogled v notranjost nas osupne. Kupi drv za kurjavo ter vsega ostalega in na drugi strani ena sama soba, v kateri prebiva. Jože je posebnež, a po srcu zelo dober človek. »Kljub temu da ima skromne dohodke, bi vsakemu kaj dal. Je dobričina, sam nima, pa bi še dal. Ljudje ga zelo spoštujejo, ampak poglejte v kakih razmerah živi!« pristavi župan. Na srečo so še dobri ljudje. Vodstvo tamkajšnje občine je možakarju priskočilo na pomoč in mu ponudilo več možnosti, med drugim tudi namestitev v dom za upokojence. A tja ne želi. Zaradi slabega stanja je razpadajočo hišo nemogoče adaptirati. Da bi mu omogočili varen dom in trdno streho, so zato kupili rabljen bivalni zabojnik in ga namestili na parcelo ob razpadajoči hiši. Jože, ki se sicer, kljub temu da živi v neznosnih razmerah, ne pritožuje, se selitve v varen dom, kamor ne bo več Jože v bivalnem zabojniku. Majava hiša se nekako po čudežu še drži skupaj. Foto: MH torek • 18. decembra 2018 Aktualno Štajerski 3 ali najemanje pogodbenikov? je prepuščena vodstvu javnih zavodov. Večina jih išče finančno najugodnejšo rešitev. Številke pa kažejo, da pravila, kaj očiščene površine na leto. Od česa je to odvisno? á U zatekalo, veseli. »Notranjost zabojnika je treba še počistiti in prepleskati. To bomo uredili skupaj z domačimi obrtniki. Napeljali bomo še elektriko, spomladi pa vodovod. Želimo zagotoviti osnovni minimum, ki je nujen za dostojno življenje,« je nadaljeval župan Kaučič, ki je še dejal, da je na razmere, v katerih biva možakar, opozarjal tudi pristojne institucije. Bivalni zabojnik pa so deloma tudi že opremili. Vanj so namestili pralni stroj, hladilnik in televizor, ki ga je priskrbel Center za socialno delo, ter posteljo in štedilnik na drva. Jože bo tako prihajajoče božično-novoletne praznike preživel v varnih in dostojnejših razmerah ... Monika Horvat Gledališče: močno optimizirani stroški O čiščenju prostorov Mestnega gledališča Ptuj (MGP) se je v preteklih letih veliko govorilo. Površina prostorov, ki se čistijo, znaša 1.088 kvadratnih metrov, čistila in pripomočke za čiščenje zagotavlja čistilni servis. „Čiščenje nam od leta 2015 opravlja zunanji čistilni servis, s katerim imamo sklenjeno pogodbo, pisarne se čistijo enkrat tedensko, preostali prostori pa glede na potrebe. Izvajalca smo izbrali z zbiranjem ponudb in izbiro najugodnejše ponudbe," pojasnjuje Peter Srpčič, direktor MGP. Zunanjega izvajalca so prvič izbrali leta 2015, skupni letni stroški čiščenja so takrat znašali 10.000 evrov. Zdaj jim je uspelo dobiti še ugodnejšega ponudnika in v lanskem letu so skupni stroški čiščenja znašali 8.767 evrov, pogodba pa je tudi za letos sklenjena pod enakimi pogoji. „Pred letom 2015 je storitve čiščenja za naš zavod v okviru popoldanskega s. p.-ja opravljal eden od naših zaposlenih in v letu 2013 in takrat so skupni stroški čiščenja v celem letu znašali 4.920 evrov. Se pa je takrat zgodila medijska gonja, v kateri so preko spleta in tudi časopisov obtoževali nas v gledališču, da zaposleni ob svojem rednem delu za gledališče opravljajo še druge storitve in da je to klientelizem in korupcija. Posledično se je ta zaposleni odločil, da tega dela ne želi več opravljati in na trgu smo potem za leto 2015 izbrali takrat najugodnejšega ponudnika, stroški pa so se za nas praktično podvojili. Glede na obseg čiščenja in zahtevnost objekta je težko pri tem še kaj prihraniti. Prav tako je tukaj pomemben dejavnik odzivnost, saj se pri nas kar hitro pojavi potreba po nenačrtovanem čiščenju," še sklene Srpčič. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož: najnižji strošek V» V V I čiščenja V muzeju delo opravljata dve manipulantki, ki delata tudi s predmeti kulturne dediščine. „Muzej je imel včasih zaposleni še dve takšni delavki in enega vzdrževalca. Ob njihovih upokojitvah se zaradi varčevalnih ukrepov ni zaposlovalo novega kadra. Stroške čiščenja smo optimizirali že pred leti. Potrebe so sicer velike, saj gre za upravljanje številnih objektov. Poleg državnega grajskega kompleksa z gradom na čelu, Miheličeve galerije, rimske peči, obeh mitrejev so na Ptuju še občinske stavbe (Prešernova in Muzejski trg) in OE Ormož. Za potrebe čiščenja teh prostorov ima muzej zunanjo pomoč, ker sta dve zaposleni veliko premalo," pojasnjuje Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Redno se čisti okrog 7.800 kvadratnih metrov površine (brez de-pojev, ker se ne čistijo tedensko), sicer bi bila površina še večja. Njihovi skupni stroški čiščenja znašajo 49.723 evrov letno, s čimer so med primerjanimi zavodi po površini in skupnih stroških dosegli najnižjo ceno čiščenja. Ljudska univerza: le ena zaposlena za polovični delovni čas Za čiščenje prostorov Ljudske univerze Ptuj je zaposlena ena delavka, in sicer za polovični delovni čas oz. 4 ure. „Po mojem mnenju na področju čiščenja in vzdrževanja na Ljudski univerzi Ptuj ni možno privarčevati, saj smo že ves čas pri poslovanju skrbni in gospodarni," pravi Mojca Volk, direktorica Ljudske univerze Ptuj. Čistilka, ki dela pri njih, je v 18. plačnem razredu. Ker je zaposlena za polovični delovni čas, to znaša 429 evrov mesečno, stroški dela na leto pa so 5.975 evrov bruto. K temu prištejejo stroške čistil, kar pomeni, da jih letno čiščenje za 462,3 mJ stane 7.120 evrov. Vrtec Ptuj je specifika, čiščenje prostorov izjemno zahtevno Čiščenje vrtčevskih prostorov je poseben izziv. Da so vsi prostori vsakodnevno čistijo za okrog 1000 otrok in skoraj 200 zaposlenih, skrbi 12 čistilk, in sicer na 11 organizacijskih enotah ter upravi. V zadnjih letih so strošek čistil močno optimizirali: za čistilna sredstva so pred petimi leti odšteli 19.717, letos je znašal 10.900 evrov. Letno stroški plač in čistil skupaj stanejo 156.436 evrov. Vrtci se morajo držati točno določenih standardov in normativov. „Za čiščenje v vrtcu je treba upoštevati stroge kriterije glede higiene in varovanja zdravja, zato tudi redno usposabljamo kader. Stroške čistil smo že znižali, menim, da je to spodnja meja, ko lahko delo ob predpisani površini za čiščenje še kakovostno opravljamo," izpostavlja ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak. Prostore Šolskega centra čisti kar 15 čistilk Na ŠC Ptuj imajo redno zaposlenih 15 čistilk, ki čistijo 15.500 mJ površine. Kot pojasnjuje direktor Oton Mlakar, pa stroški dela na tem segmentu rastejo z rastjo plač, torej zelo malo: „O ukrepih lahko govorim za to zadnje leto, ko sem direktor in lahko rečem, da smo nabavili nekaj novih strojev za čiščenje tal, poenotili smo papirno galanterijo in s tem olajšali delo čistilkam. Na ŠC Ptuj v tem trenutku ne razmišljamo o prenosu čiščenja na čistilni servis," pravi Mlakar. Strošek dela pri njih znaša 208.411 evrov, okrog 9.000 evrov pa stroški nabave čistil. Dom upokojencev Ptuj: od jeseni letos brez pogodbe s čistilnim servisom „Od jeseni letos čistimo vse objekte sami, do septembra smo imeli v enoti Ptuj čistilni servis. Čiščenje izvajajo strežnice, zaposlenih imamo 11 na Ptuju, v Muretincih 4, v Kidričevem 2,5, v Juršincih 2,5 in v Kopru 6. Torej skupaj 26. Letna pogodba za čiščenje je znašala 57.489 evrov in je bila ta cena primerljiva vsa leta. Cena je zajemala čiščenje vseh skupnih prostorov s čistili in čistilno opremo izvajalca. Med varčevalne ukrepe štejemo: doziranje čistil preko dozirnih sistemov, čiščenje s sistemom predpripravljenih krp, kar pomeni, da se krpe perejo v pralnem stroju in strojno prepojijo Osnovne šole imajo zaposlene svoje čistilke: Bi bilo ceneje najeti zunanje izvajalce? V skladu s sistemizacijo in po pravilniku o normativih in standardih imajo vse ptujske osnovne šole zaposlene svoje čistilke. Te so razporejene od 10. do 20. plačnega razreda. Na Osnovni šoli Ljudski vrt je zaposlenih 7,25 čistilke, v Grajeni 2,5. Skupaj imata matična in podružnična šola 9.068 m2 notranjih površin, skupaj stroški dela in čistil znašajo 121.998 evrov, letni strošek na m2 je tako 13,4 evrov. „Ob tem sta obe šoli brezhibno čisti," poudarja Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt. Na OŠ Olge Megličje zaposlenih 5 čistilk; skupna višina sredstev za plače čistilk znaša 63.252 evrov, strošek za čistila pa okrog 4.000 evrov. Skupna površina, ki se čisti, znaša 3.439 m2. „Za javne zavode je lahko tudi smotrno, če storitve čiščenja upravlja zunanji izvajalec. Prednost tega je v operacionalizaciji stroškov, kar pomeni, da zunanji izvajalec zagotovi vsa potrebna delovna in zaščitna sredstva, čistilna sredstva in pripomočke. Prav tako se zavod razbremeni težav pri organizaciji dela v primeru nadomeščanja odsotnih delavcev in ima zagotovljeno kakovostno opravljanje storitev čiščenja," pravi Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič. Na OŠ Mladika čistilke zasedajo 4,5 delovnega mesta in so razporejene med 10. in 20. plačnim razredom v skladu z veljavno zakonodajo. „Večini država plačuje razliko do minimalne plače," poudarja Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. V številkah mesečno to pomeni za vse skupaj 4.010 bruto oz. si zaposlene v »denarnicah« odnesejo 2.799 evrov. Letno za čistila porabijo okrog 4.551 evrov. Milan Fakin pravi, da za štiri sistemizirana delovna mesta čistilk na OŠ Breg letni stroški z nadomeščanji odsotnih na bolniškem dopustu znašajo 48.860 evrov, čistila jih stanejo 3.765 evrov. s čistili. Pripominjam še, da so stanovalci, odkar imamo lastne čistilke (zaposlene kot strežnice, kar je za zaposlene ugodneje v kontekstu plače), bolj zadovoljni s čiščenjem - higieno prostorov in odnosom osebja, ki čisti," pravi Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Dženana Kmetec Zavod Število zaposlenih/zunanji Strošk izvajalec pogod Strošek čistil Skupaj letni P strošek čiščenja r< se Letni strošek v evrih na m2 Mestna občina Ptuj zunanji izvajalec 65.001 *zajet v ceno 65.001 2270 28,6 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj 1 zaposlena za polovični delovni čas in zunanji čistilni servis 47.320 1.975 49.295 2472 19,9 Mestno gledališče Ptuj čistilni servis 8.765 *zajet v ceno 8.765 1088 8,0 Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož dve zaposleni in zunanji izvajalec 47.125 2.598 49.723 7800 6,3 Šolski center Ptuj 15 redno zaposlenih čistilk 208.411 9.000 217.411 15500 14,0 Vrtec Ptuj 12 zaposlenih čistilk 145.536 10.900 156.436 7773 20,1 OŠ Ljudski vrt in podružnica Grajena 9,5 zaposlenih 109.998 12.000 121.998 9068 13,4 OŠ Olge Meglič 5 zaposlenih 63.252 4.000 67.252 3439 19,5 OŠ Breg 4 48.860 3.765 52.625 4250 12,4 OŠ Mladika 4,5 53.670 4.551 58.221 3745 15,5 Ljudska univerza Ena zaposlena za polovični delovni čas 5.975 1.145 7.120 462 15,4 Dom upokojencev Ptuj*enota Ptuj Doslej čistilni servis pomoč redno zaposlenih 57.489 *zajeto v ceni 57.489 4000 14,3 V tabeli so zajeti stroški dela in stroški čistil. Na podlagi površine smo izračunali povprečni letni strošek čiščenja kvadratnega metra površine. Foto: CG Foto: CG Foto: M H 4 Štajerski V središču torek • 11. decembra 2018 Ptuj • Prva seja mestnega sveta Županji okrog vratu pozlačena veriga in v roke cvetje Novoizvoljeni ptujski mestni svet se je minulo sredo sestal na konstitutivni seji. Sejo je vodila najstarejša svetnica Marta Tušek. Zaprisegla je nova županja Nuška Gajšek, ki ji je dosedanji župan Miran Senčar okrog vratu položil pozlačeno župansko verigo, v roke pa šopek cvetja. V 29-članskem mestnem svetu je po letošnjih volitvah kar 19 novih obrazov. Največji uspeh s številom izvoljenih svetniških mandatov je prav gotovo dosegla Lista Andreja Čuša. Lista do sedaj ni bila prisotna v mestnem svetu, sedaj ima šest svetnikov. To so: Andrej Čuš, Viktorija Bezjak, Aleksander Voda, Sergeja Puppis Freebairn, Miha Požgai in Dijana Alibabič. Šest mandatov je v mestnem svetu ohranila Lista Štefana Čelana. Izvoljeni svetniki so: Štefan Čelan, Kaj bi se županji lahko vrnilo kot bumerang Da novi županji Ptuja ne bo lahko, priznava dosedanji župan Miran Senčar. Poudaril je, da ji občino zapušča v dobri kondiciji. „Pripravili smo strategije, projekte, financiranje ... Seveda bo županja sedaj v drugačni vlogi, kot je bila v minulem mandatu, ko je delovala v opoziciji. Mnogo stvari seji bo vrnilo kot bumerang. Na primer, da bomo ostali brez novoletnega ognjemeta. Menim, da to ni dobro, ker je ognjemet na novoletno praznovanje v središče mesta privabil od 3.000 do 4.000 ljudi. Morda se ji bo vrnila še katera druga njena trditev, kije bila izrečena iz mesta opozicije. Med prvimi večjimi težavami bo priprava proračuna za leto 2019. Sam sem predlagal sprejem dvoletnega proračuna (2018-2019), a mestni svet s tem ni soglašal. Občina bo po novem letu prešla na začasno financiranje. To pomeni, da bodo težave z zaposlovanjem novih kadrov, ki bi jih verjetno županja potrebovala, ter financiranjem velikih projektov (tržnice), ker za to ne bo na voljo sredstev," je povedal Senčar in dodal, da bi si moral vsak župan ali županja ob začetku mandata na občino pripeljati svojo ekipo, vsaj pet ljudi. „Ker potem sta lahko začetek dela in nadaljevanje precej lažja." Nekdanji prvi mož ptujske občine dvomi, da bo novi županji uspelo vsakič najti konsenz in meni, da njene besede o povezovanju ne bodo vedno padle na plodna tla. „Ko pride do pravih problemov in tem, ti marsikdo obrne hrbet. Morda ji sedaj nekateri obljubljajo sodelovanje, ni pa nujno, da bodo besedo držali." Senčar je sicer prepričan, da bo Nuška Gajšek kot županja pri svojem delu uspešna. www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik Skupinska fotografija ptujskih mestnih svetnikov in županje ob začetku mandata 2018-2022 Foto: Rado Stropnik temelje, ki bodo naš mandat naredili uspešen v vseh pogledih." Novoizvoljenim svetnikom in županji je čestital tudi dosedanji župan Miran Senčar. Izrazil je pričakovanje, da bodo vsi skupaj delali za razvoj mesta in v dobro občanov. „Do-sedanja ekipa je pripravila vrsto odličnih projektov z zagotovljenim financiranjem, kar je rezultat dela prejšnjega vodstva in mestnega sveta, javnih zavodov, podjetij, društev in številnih posameznikov," je ob slovesu s funkcije dejal sedaj že nekdanji ptujski župan Miran Senčar. Mojca Zemljarič Metka Petek Uhan, Marjan Bezjak, Tatjana Vaupotič Zemljič, Vlado Koritnik in Darja Harb. Šest mandatov ima v mestnem svetu tudi županjina stranka SD. V prejšnji sestavi mestnega sveto so imeli tri svetniška mesta. Barve SD bodo v mandatu do 2020 zastopali Andrej Lazar, Mirjana Nenad, Bojan Pahor, Tamara Gajski, Boštjan Šeruga in najverjetneje tudi Sonja Purgaj (kot naslednja na listi, saj je Nuška Gajšek prevzela mandat županje, ki pa z njenim mandatom svetnice ni združljiv). Rezultat je v primerja- Žetale • S prve redne seje občinskega sveta »Pred nami je težek mandat« Novoizvoljeni žetalski občinski svet se je dobre tri tedne po lokalnih volitvah sestal na prvi, konstitutivni seji. Na dan zadnjih lokalnih volitev je bilo v občini Žetale 1.098 volilnih upravičencev, na volišča jih je prišlo 427. Volilna udeležba z 38,89 % ni dosegla slovenskega povprečja (51,18 %). Najbrž tudi zato ne, ker se je za županski stolček potegoval le dosedanji župan Anton Butolen (predlagatelj Jože Krivec in skupina volivcev), ki je s 380 glasovi tudi zmagal. Pritožb ni bilo. Za sedem mest občinskih svetnikov se je potegovalo deset kan- didatov. Izvoljeni so bili (navajamo po številu prejetih glasov, od največ do najmanj): Silvo Potočnik (Nova Slovenija), Franc Vogrinc in Janez Vodušek (Jožef Vogrinc in skupina volivcev), Matjaž Kopše in Nejc Sakelšek (Roman Gajser in skupina volivcev), Franc Cep (Slovenska demokratska stranka) in Ema Vogrinc (Jožef Vogrinc in skupina volivcev). Iz prejšnje sestave so torej »ostali« štirje občinski svetniki (Kopše, Sa-kelšek, Vodušek, F. Vogrinc), »pos- lovili« so se Anton Furman, Franc Kidrič in Izidor Štajnberger. Žetalski župan je ob začetku svojega (in obenem občinskega) šestega mandata čestital novoizvoljenim občinskim svetnikom. Spomnil je na dosedanje dosežke samostojne občine, a opozoril, da trenutni časi občinam niso ravno naklonjeni: »Pred nami je izjemno težek mandat; pričakovanja so velika, možnosti pa ne ravno takšne.« Eva Milošič Štirje žetalski občinski svetniki iz prejšnjega mandata so bili ponovno izvoljeni, trije so se zamenjali. vi z volitvami v letu 2014 izboljšala tudi stranka SDS. V prejšnji sestavi je imela štiri, danes ima pet svetnikov. To so Rajko Fajt, Helena Neudauer, Marjan Kolarič, Nuša Feren-čič in Andrej Vidiš. Od osmih svetnikov, kolikor jih je bilo leta 2014 izvoljenih, sta Listi ZA Ptuj v tokratni sestavi ostala le še dva svetnika: Gorazd Orešek in Milan Klemenc. Stranko NSi bo tako kot v minulem mandatu zastopal Janez Rožmarin. Eno svetniško mesto je izgubil tudi Desus (prej je imel dve), njihova svetnica je Marta Tušek. Novi imeni v mestnem svetu sta Alen lljevec (Ptuj je naš) in Mario Hlušič-ka (Levica). V primerjavi z minulim mandatom so brez predstavnikov v mestnem svetu ostali: SMC (imela je dva svetnika), SLS (en svetnik) ter Mladi in upokojenci za delovna mesta (en svetnik). V slavnostni zaprisegi je nova ptujska županja Nuška Gajšek med drugim poudarila: „Pri izvrševanju funkcije bom delovala vestno, odgovorno, v korist in za blaginjo občanov. Verjamem, da nam bo s spoštovanjem, medsebojnim sodelovanjem in upoštevanjem različnosti uspelo postaviti dobre Odločitve o kadrovanju po novem letu je delo začela minuli četrtek, 13. decembra. „Prvi koraki bodo, da pregledam vso dokumentacijo, ki sem jo prejela na primopredaji. Potem se bomo odločali, kako in kaj." O kadrovskih potezah Gajškova še ne želi govoriti. Pravi, daje za direktorja občinske uprave v igri nekaj imen. „Najpomembneje se mi zdi, da bo direktor oziroma direktorica, ki bo del moje ekipe, imel(a) moje popolno zaupanje. V naslednjem mesecu tega imena zagotovo še ne bo na mizi. Tudi o podžupanih bomo odločali po novem letu." Hajdina • Nadaljujejo komasacijo Hajdinčani pridobili 200.000 evrov nepovratnih sredstev Skoraj 200 tisočakov je vredna pogodba, ki jo je občina Hajdina podpisala z Geodetskim zavodom Celje. Za komasacijo so si pridobili nepovratna evropska in državna sredstva. Občina Hajdina tudi v novem letu nadaljuje komasacijo. Minuli teden so z Geodetskim zavodom Celje podpisali pogodbo o izvedbi geodetskih del na komasacijskem območju Hajdina 4. Projekt se bo financiral iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in iz proračuna Republike Slovenije. Vrednost geodetskih del znaša 198.515 evrov, sofinanciranje pa je 100 %. „Komasacijsko območje Hajdina 4 obsega del katastrske občine Hajdina in del Dra- žencev v skupni površini 117,50 ha. Na območju je po obstoječem stanju 338 parcel. Predvideno število parcel po komasaciji je ocenjeno na okrog 200 parcel. Komasacija bo končana v letu 2020," pojasnjuje strokovni delavec na občini Hajdina Franc Jelen. Z omenjenimi deli želijo doseči optimalno funkcioniranje zemljišč. Stanislav Glažar, župan občine Hajdina, pravi, da bo z izvedenimi komasacijami in agromelioracijami omogočena učinkovitejša izraba kmetijskih ze- mljišč, ki se doseže z manjšo razdrobljenostjo parcel. Ob tem dodaja, da se bo povečala kmetijska proizvodnja, urejene bodo mreže poljskih poti in združenih parcel. Prednost pa je po njegovem tako v urejenem zemljiškem katastru kot sami krajini. Komasacijska dela je hajdinska občina razdelila na štiri območja. Del jih je že zaključenih, za vsa pa imajo pridobljene odločbe o pravici do nepovratnih sredstev. Dženana Kmetec Foto: EM torek • 18. decembra 2018 Podravje Štajerski 5 Sveti Tomaž • Zaradi previsokih temperatur še brez umetnega snega Kdaj bodo zagnali smučišče Na smučišču v Hranjigovcih v Svetem Tomažu čakajo na nizke temperature, da lahko zaženejo štiri snežne topove. V Hranjigovcih v Svetem Tomažu imajo od lanskega leta urejeno infrastrukturo za umetno zasne-ževanje. Kot pravi Ivan Grašič, predsednik in gonilna sila Smučarskega kluba Sv. Tomaž, jim je v letošnjem letu infrastrukturo uspelo še nadgraditi. »Pravkar smo dokončali sistem. Lansko leto smo ugotovili, da je vode veliko več, kot smo pričakovali. Zato smo zgradili dodatno veliko črpalko ter v strojnici povečali pretok vode v ceveh. Zgradili smo tudi zajetje v potoku z betonsko brano ter brežino potoka obložili s kamenjem. Z nadgradnjo smo za dvakrat povečali zmogljivost umetnega zasneževanja, kar pomeni, da lahko smučišče zasneži-mo v čim krajšem možnem času,« je pojasnil Grašič. ru katerega so položili cevovod in vgradili betonske jaške vključno z odcepi za snežne topove točno do polovice smučišča. Na novo ustanovljen klub je aktivnosti nadaljeval leta 2013. S finančno podporo občine Sv. Tomaž jim je vse do danes uspelo temeljito obnoviti in nadgraditi smučišče. Zagnani smučarski del je v investicije vložil vsega skupaj okoli 120.000 evrov. Na pomoč so jim poleg domače občine priskočili še domači obrtniki in podjetniki ter nekatere okoliške občine. Cene smučarskih vozovnic ne bodo dvigovali Smučišče z umetnim zasneževa-njem je v lanski sezoni obratovalo 20 dni. Po tomaževskem klancu, opremljenem z razsvetljavo za nočno smuko, žičnico, ki lahko prepelje 800 smučarjev na uro, razpolagajo pa tudi z lastnim teptalnikom, je čez teden dnevno vijugalo od 100 do 150 smučarjev, ob koncu tedna pa od 250 do 300. Smučarji prihajajo od vsepovsod, veliko jih je iz bližnje pa tudi širše okolice - iz Ptuja, Gorišnice, Ormoža in Ljutomera pa tudi iz Prekmurja ter sosednje Hrvaške. Največ navala je ob koncu tedna, med tednom pa ob večerih oz. nočni smuki. Cene smučarskih vozovnic bodo ohranili na nivoju lanskih in bodo tako tudi to sezono znašale deset evrov za odrasle ter osem evrov za otroke do 15. leta starosti: »Odločili smo se, da cen ne bomo dvigovali, kljub temu da je izdelava umetnega snega draga. Koliko sredstev bo potrebnih za izdelavo, je sicer težko napovedati - bolj bo mrzlo, manj nas bo stalo. Glavni strošek bo seveda elektrika, računamo pa, da bo skupaj od 3.000 do 5.000 evrov.« Monika Horvat ČdkdjO 113 hladen val Takoj ko bo stisnil mraz, bodo začeli umetno zasneževati. Smučišče še ni v obratovanju, saj čakajo na nizke temperature. Takoj ko bodo vremenske razmere to dopuščale, bodo začeli umetno zasneževati, želijo pa si tudi čim več naravnega snega. Kot pove zagnani Grašič, ki vremenske napovedi te dni budno spremlja in se že z nestrpnostjo ozira v nebo, se morajo temperature spustiti pod -6 stopinj Celzija čez noč. »Takoj ko bo stisnil mraz, bomo začeli zasne-ževati. Če bi bile noči s temperaturo pod -6 stopinj, čez dan pa tam do ene oziroma dve stopinji Celzija nad ničlo, bi smučišče lahko zasne-žili v roku od sedmih do desetih dni. Takšen hladen val nas je to zimo na kratko že zajel, a takrat še nismo imeli vsega nared, saj je bilo treba narediti A-teste, preglede na vlečnici in drugo ... Že takoj ob naslednjih nizkih temperaturah, bomo začeli z delom,« nadaljuje Grašič, ki pove, da gre za težaško delo - v snegu in mrazu. Prizadevni člani kluba vsa dela opravljajo prostovoljno, kadra pa je vse manj. Kot je še dejal, je za normalno smuko smučišče treba prekriti z vsaj 20 do 30 centimetri umetnega snega, v primeru naravnih snežnih padavin je potrebno še več snega. V infrastrukturo vložili okoli 120.000 evrov Člani kluba so se že leta 2003 lotili izgradnje infrastrukture za umetno zasneževanje smučišča, prav zaradi zelenih zim. Z lastnimi sredstvi jim je uspelo zgraditi prvi sklop sistema umetnega zasneževanja, v okvi- Predsednik Smučarskega kluba Sveti Tomaž Ivan Grašič VIVARO ZE ZA 16.433,2 € MOVANO ŽE ZA 18.175,8 € Več na sawal.si Izračun za Vivaro Van, L1H1, nosilnost 2.71,1,6-litrski dizelski motor (70kW/95KM) s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom in klimatsko napravo ter Movano Platforma, prednji pogon, zadaj enojno kolo, L2H1,3.51, 2.3-iitrski dizelski motor (96kW/130KM) s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Ponudba velja za podjetja. Opel partner si pridržuje pravico do spremembe ponudbe. Slike so simbolične. FOTO: MH FOTO: MH Sawal d.o.o. Kidričevo, Avtohiša RSM Hvaleč, Lovrenška cesta 003,2325 Kidričevo /tel.: 02 796 33 33 SAWAL 6 Štajerski Podjetništvo torek • 11. decembra 2018 Slovenija, Podravje • Iz leta v leto več otrok ne obiskuje šole Letos rekordno število otrok, ki se Izobraževanje na domu je v Sloveniji možno od šolskega leta 2004/2005 naprej. Takrat so se za to možnost odločili le starši štirih na domu, v letošnjem šolskem letu že 332 učencev, od tega kar 83 prvošolcev. Med drugim imajo ti otroci zanimiv privilegij: Pogoji za izobraževanje na domu so določeni v Zakonu o osnovni šoli. Gre za pravico staršev, ki morajo šolo o nameravanem izobraževanju na domu pisno obvestiti najkasneje do začetka šolskega leta. Učenec, ki zaradi objektivnih razlogov med šolskim letom prekine izobraževanje na domu, ima pravico, da se vključi k pouku in obiskuje šolo. „Osnov-na šola po veljavni zakonodaji ne more učencu zavrniti pravice do izobraževanja na domu. Pravico pa zakon omejuje v primeru, ko učenec preverjanja znanja ob koncu šolskega leta ne opravi uspešno. Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge, iz katerih uveljavljajo to pravico, morajo pa šolo o tej obliki izobraževanja obvestiti za vsako šolsko leto posebej. Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja program javne šole. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan," so pojasnili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ce učenec pade na izpitu, se mora vpisati v šolo Ocenjevanje znanja za šolajoče se na domu poteka v dveh rokih, prvi je maja in junija ter drugi v desetih delovnih dneh pred začetkom novega šolskega leta. Šola starše sproti obvesti o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca. Učenec ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta, če ne doseže standarda znanja za posamezni razred. Če tudi takrat preverjanja ne konča uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni šoli. Glede napredovanja v naslednji razred veljajo enaka pravila kot za preostale učence. Če učenec 9. razreda ponovnega preverjanja ne opravi uspešno, lahko razred ponavlja ali opravlja popravni izpit. Podravje: večina šolajočih se na domu vpisanih v Waldorfsko šolo V Podravju se na domu šola 92 otrok. Daleč največ jih je vpisanih na Waldforsko šolo Maribor, in sicer 69 osnovnošolcev. V šolah na območju Ptuja in Ormoža se na domu šolajo vsega skupaj le štirje učenci; dva na OŠ Velika Nedelja ter po eden na OŠ Breg in OŠ Markovci. V občinah Lenart so trije, v Slovenski Bistrici in Miklavžu na Dravskem polju po dva in eden v Pesnici. Vsi preostali šolajoči se na domu so v kateri izmed šol, ki deluje na območju Mestne občine Maribor. Učenci, ki so šolajo doma, opravljajo izpite le iz nekaterih predmetov Merilo, s katerim ugotavljajo doseženi standard, je preverjanje znanja. To preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan. Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija A zanimivo, šolajoči se na domu ne opravljajo vseh preverjanj iz predmetov, ki jih opravljajo učenci v šolah. Od 1. do 3. razreda se pri šolajočih se na domu preverja le znanje iz dveh predmetov: slovenščine in matematike. Od 4. do 6. razreda se preverja znanje treh predmetov: slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. Od 7. do 9. razreda se preverja znanje iz V katero šolo pa ti hodiš? Nobeno. Podravje • Mlekarska zadruga prodala delnice Pomurskih mlekarn Pogodba o dobavi mleka ostaja Družba RRC je v prevzemni ponudbi za Pomurske mlekarne, kije trajala od konca novembra, pridobila vseh 39,38 odstotka delnic, kijih še ni imela v lasti. Tako je postala 100-odstotni lastnik. Svoj delež je prodala tudi Mlekarska zadruga (MZ) Ptuj. Prevzemno ponudbo je sprejelo šest delničarjev, ki so imeli v lasti 548.282 delnic, kar so vse preostale delnice, ki jih RRC ob objavi ponudbe še ni imel v lasti. Prevzemnik je za delnico ponujal 2,99 evra, tako da je za 39,38-odstotni delež odštel 1,64 milijona evrov. Svojih 13 % je prodala tudi MZ Ptuj. Kot so že nekaj časa poudarjali na zadrugi, je bil njihov delež (13 %) bistveno premajhen, da bi lahko imeli kakršnokoli upravljalno funkcijo v podjetju. Za to bi namreč potrebovali vsaj 25 % delnic. Po besedah direktorja zadruge Janka Petroviča je bila edina logična odločitev prodaja delnic, s sodelovanjem pa vseeno nadaljujejo: »S Pomurskimi mlekarnami imamo dolgoročno pogodbo o dobavi mleka. Še vedno se pogajamo o novih pogojih za dolgoročno prodajo našega mleka v mlekarno, a smo že zbližali naše kriterije.« Pogajanja sicer še potekajo in dokončne pogodbe za naprej še ni, vendar pa zadruga še naprej pomemben delež mleka prodaja ravno Pomurskim mlekarnam. »Mesečno v Pomurske mlekarne oddamo 2,5 milijona litrov oziroma 30 milijonov litrov letno. To je slaba polovica vsega, kar pridelamo. Ta delež je resda velik, vendar to še izvira iz preteklosti, ko je bil naš cilj ohranjanje podjetja in še ni bilo jasno, ali bo podjetje preživelo prisilno poravnavo ali ne,« še dodaja direktor zadruge. Prisilna poravnava sicer nad podjetjem še vedno visi, vendar pa so na zadrugi prepričani, da novi lastnik ne bo dopustil stečaja podjetja. Zadruga od Pomurskih mlekarn zahteva višje plačilo za njihovo mleko in pogajanja gredo v tej smeri. »Za nas je najpomembneje, da na trgu prodajamo mleko za najvišjo možno ceno,« pojasnjuje Petrovič. Vida Božičko Kidričevo • Posekati nameravajo 140 hektarjev gozda Občina gozda za širjenje letališča ne da! Nov državni prostorski načrt, ki omogoča širitev mariborskega letališča, predvideva posek 200 hektarjev gozda v okoliških občinah. Domačini in župani temu nasprotujejo, tudi v občini Kidričevo, kjer bi država za ta namen podrla 100 hektarjev gozda. V okolici mariborskega letališča, na območju občin Hoče-Slivnica, Miklavž in Kidričevo nov državni prostorski načrt predvideva posek gozda. Občino Kidričevo bi to še posebej prizadelo, saj bi na tem območju posekali kar 100 hektarjev. »Za to smo izvedeli iz medijev, pristojnim bomo poslali pritožbo, saj se s tem posegom nikakor ne strinjamo,« pojasnjuje župan Anton Leskovar. Država želi na tem mestu narediti njivske površine, ki pa bi bile po mnenju župana zelo nekakovostne. »Že naši predniki so vedeli, da na tem mestu ne zraste nič, zato so v času Marije Terezije tukaj zasadili gozd. Nesmiselno je, da zdaj pričakujemo, da bo na teh njivah kaj obrodilo,« je še prepričan Leskovar. Nestrinjanje občine je še toliko večje, saj na teh zemljiščih ne bodo delali kidričevski kmetje. Soseda teh zemljišč je namreč Perutnina Ptuj, kar pomeni, da bo imela pri najemu prednost, saj bo šlo za njive v okviru Sklada kmetijskih zemljišč. Tudi zato občina tega projekta ne podpira, vsekakor pa je ključno to, da bi s tem vetru omogočili prosto pot, še zlasti do Kungote. Župan tako meni, da je treba zagotoviti vsaj 250-metrski pas, ki bi te vetrove ustavil, pomislek pa ima tudi zaradi samega letališča, saj bi za- radi pogostejših preletov to pomenilo tudi več hrupa. »Nikakor nimamo nič proti širitvi letališča, za vsako ceno pa to tudi ne gre. To bi bilo medcelinsko tovorno letališče za potrebe Kitajske. Si res želimo, da bi ves kitajski tovor za potrebe Evrope prihajal v Maribor?« je še kritičen Leskovar. Posek gozda za namen Magne je za župana sprejemljiv Občina Kidričevo pa je pristala na sekanje gozda za nadomestne po- vršine za podjetje Magna. V prvi fazi bodo oddali 10 hektarjev občinskih zemljišč, ob morebitni drugi fazi pa še 30 hektarjev. »Tak poseg je še sprejemljiv. V drugi fazi bi njive nastale še na dodatnih 30 hektarjih površin.« Branko Štrucl, ki se predstavlja za vodjo gibanja ZA Kidričevo, se ne strinja niti s posekom gozda za namen letališča niti za namen Magne. V javnem pismu tako problematizira onesnaženost zraka v Kidričevem, ki bi se s posekom dreves še poslabšal. »Gozd ima za občane Kidričevega velik pomen in velik vpliv na kakovost zraka, ki ga dihamo. Drevesa s svojimi krošnjami, ne le, da oslabijo veter pri tleh, ampak omogočajo manj škode na že tako degradiranem območju,« je prepričan Štrucl, ki še dodaja, da bi zmanjšanje gozda v takem obsegu pospešilo odnašanje strupov, ki prihajajo iz nečiste industrije v kraju. Štrucl opozarja, da je v neposredni bližini deponije z okrog 9 milijonov ton nevarnih odpadkov. Obsoja pa tudi ravnanja župana, ki da po njegovem mnenju postavlja kapital pred zdravje in s tem krši osnovno ustavno pravico. Vida Božičko torek • 18. decembra 2018 V središču Štajerski 7 šolajo na domu osnovnošolcev, statistični podatki pa kažejo velik porast zanimanja za to obliko šolanja. Iz leta v leto je več takih, ki se šolajo opravljajo preverjanja le iz nekaterih predmetov, ki so sicer v osnovni šoli obvezni. V V- Ptuj • Perutnina danes delničarjem izplačuje dobiček Devet milijonov evrov za dividende Delničarji Perutnine Ptuj, med katerimi je z 90-odstotnim lastniškim deležem največja Slovenska industrijajekla (SIJ), so minuli četrtek na izredni skupščini odločili, da bo družba iz bilančnega dobička v letu 2017, ki znaša 14,6 milijona evrov, izplačala devet milijonov evrov dividend. Šolanje na domu škodljivo za otroke? Ravnateljica največje ptujske šole, OŠ Ljudski vrt, Tatjana Vaupotič Zemljič pravi, da v zadnjih letih primera, da bi se kateri učenec vpisal pri njih, potem pa šolal na domu, niso imeli. Ideja je bila, a se kasneje starši za to niso odločili. Osebno meni, da takšno izobraževanje ni ne enakopravno ne enakovredno rednemu učnemu procesu. Izpostavlja pomen socializacije otrok in prilagajanja skupini. „Doma lahko ustvariš malega genija, ki pa bo na drugi strani po čustveni plati močno prikrajšan," pravi Vaupotič Zemljičeva. Prepričana je, da je prednost šole v tem, da se otroci navadijo dela v skupini, spoštovanja pravil šolskega reda in obdelajo številna učna področja. „Izobraževanje doma ni enakovredna izobrazba. Dejstvo je, da v šoli otrok pri vseh predmetih razvija sposobnosti, tudi pri glasbi, likovnem, spoznavanju okolja, predmetih, ki niso obvezni in se pri izobraževanju na domu ne preverjajo ... Razumem sicer primere, ko zaradi dela v tujini nekdo mora začasno otroka šolati na domu, ker ne želi ali ga finančno ne zmore vpisati v mednarodno šolo. Da pa se za to odločiš, ker nobena šola ni dovolj dobra, pa je zločin nad otrokom. S tem si otroku vzel otroštvo, saj ni v skupini in ne pridobiva potrebnih veščin za normalno življenje," meni ravnateljica. slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti. V srednjem šolstvu izobraževanja na domu ni. Prvotni predlog, sprejet na avgustovski redni skupščini, je predvideval izplačilo dividend v višini 1,8 milijona evrov. Družba bi ga delničarjem izplačala zadnji dan v letu 2018. Ker naj bi Perutnina kmalu dobila novega lastnika, bo dobiček izplačan danes, 18. decembra. Preostali del bilančnega dobička v višini 5,6 milijona evrov ostane nerazporejen. Za pojutrišnjem, v četrtek, je bila sicer sklica- na še ena izredna seja skupščine, ki pa so jo v petek preklicali. Za četrtkovo skupščino je bil predviden odpoklic dosedanjih nadzornikov, predstavnikov SIJ, in imenovanje novih, predstavnikov ukrajinskega MHP. Pogodbo o prodaji 90-odsto-tnega deleža v Perutnini Ptuj sta SIJ in MHP sklenila 20. novembra. O vrednosti in drugih podrobnostih posla v SIJ ne želijo govoriti. Po Foto: Črtomir Goznik Bilančni dobiček Perutnine Ptuj je na dan 31. 12. 2017 znašal 14,6 milijona evrov. sklenitvi pogodbe so sporočili, da čakajo še na zeleno luč državne agencije za varstvo konkurence (AVK). Ali je slednja posel odobrila ali ne, v javnosti še ni znano. Glede na odločitev o preklicu četrtkove skupščine, na kateri bi novi lastnik v nadzorni svet imenoval svoje predstavnike, je moč sklepati, da se je posel s prodajo morda nekoliko upočasnil oz. zamaknil. Bodoči novi lastnik Perutnine je ukrajinski prehranski velikan (deseti največji perutninar v Evropi), ki na letni ravni ustvari 1,1 milijarde evrov prihodkov. Prihodki skupine PP na letni ravni znašajo okrog 260 milijonov evrov. Po mnenju poznavalcev si Ukrajinec z nakupom Perutnine odpira pot na evropski trg, pod svoje okrilje bo dobil podjetje, ki se ponaša s priznanimi blagovnimi znamkami, zanesljivo pridelavo in predelavo ter utečene tržne poti. Za nakup Perutnine se je poleg ukrajinskega MHP zanimal tudi francoski LDC, ki pa velja za največjega perutni-narja na Stari celini. V SIJ-u so se odločili, da podjetje prodajo kupcu z vzhoda in ne zahoda. Mojca Zemljarič Zakaj se starši odločajo za šolanje na domu Statistika kaže izjemen porast osnovnošolcev, ki se šolajo na domu. V letu 2004/2005 je to možnost izkoristil le en prvošolec in trije učenci četrtega razreda. V šolskem letu 2012/2013 je bilo že 123 takih primerov, nato je število vsako leto naraščalo in letos doseglo rekordnih 332 učencev. Največ je prvošolcev; 89, sledijo učenci drugega (66) in tretjega razreda (54). Podatki za zadnja leta kažejo, da se na domu izobražuje največ učencev prve triade, najmanj pa zadnjih dveh razredov, torej 8. in 9. V tem šolskem letu je le sedem devetošolcev, ki se izobražujejo na domu. Po mnenju staršev, ki se odločijo za šolanje na domu, to na otroka vpliva koristno in blagodejno. Izpostavljajo individualni pristop, poznavanje otroka in njegovih zmožnosti, zbujanje motivacije v otroku, spontano učenje, prilagodljiv urnik, omejitev negativnih vplivov družbe, krepitev družinskih vezi ... Seveda pa so pred starše, ki se za to odločijo, postavljeni številni izzivi. Vložiti morajo ogromno časa in truda v učenje svojega otroka ter oceniti, ali imajo dovolj znanja, predvsem v višjih razredih. Dženana Kmetec y "Ce otroku pustimo svobodo pri njegovem učenju, se bo naučil veliko več!" V družini Mateje de Laat se na domu šolata dva starejša otroka, tretji še ni šoloobvezen. Hči je vpisana v 8. razred, sin pa je prvošolec. Koje pred skoraj 10 leti raziskovala, kakšno izbiro imajo slovenski starši na področju šolanja, je med drugim naletela tudi na šolanje na domu. Prepričalo jo je dejstvo, da ta pristop omogoča otroku veliko večjo svobodo pri njegovem učenju kot šola. "Učenje moje hčere in sina ne izgleda tako kot učenje drugih otrok v šoli. Učna snov ni strogo razdeljena na predmete, tudi obdobje učenja ni razdeljeno na učne ure, temveč otroka sledita svojemu notranjemu ritmu in zanimanjem. Hči je izredno vedoželjna, trenutno jo fascinira Japonska in vse, kar je z njo v povezavi. Pustim ji, da sledi tej svoji fascinaciji, pa čeprav ni del učne snovi, ki jo mora v tem letu predelati. Pri tem teme, kijih spoznava, povezujem s snovjo, ki jo mora usvojiti. To učenje je spontano, neprisiljeno, skorajda mimogrede. Z doseganjem učnih ciljev nima nikakršnih težav; na izpitih na koncu leta je zelo uspešna. Preko celega šolskega leta se hči uči samoiniciativno, na koncu, pred izpiti, pa preverim, ali dosega učne cilje. Če ji kje manjka znanja in razumevanja, to nadoknadiva. Učiteljice ji dajo tudi preverjanja znanja, kijih uporabijo same v razredu in tako se hči spozna tudi s tipi nalog, ki jih bo vseboval izpit. Vsako leto izpolnjuje tudi delovne zvezke, ki jih določi naša šola. Ko ima otrok enkrat dobro razvite miselne sposobnosti, da zna dobro opazovati, povezovati različne informacije v neko celoto, ko razume mehanizme delovanja pri naravoslovju, potem se snovi ni težko naučiti," o svoji izkušnji s šolanjem na domu pravi Mateja de Laat. Meni, da "šolskim" otrokom manjka ravno sposobnost povezovanja različnih informacij in razumevanja: "Potem je učenje res lahko prava muka. Če otroku pustimo svobodo pri njegovem učenju, se bo naučil veliko več, kot si mi odrasli sploh lahko predstavljamo. Prepričani smo namreč, da če od otroka ne bomo zahtevali, naj se nauči to in ono, se tega sploh ne bo učil. A to ni res. Vsak otrok ima znotraj sebe motivacijo za učenje. Tudi obstoječi učni načrti niso nekaj, kar bi moralo ostati večno. Ne bi smeli biti 'vklesani v kamen'," še doda Mateja de Laat. Zanjo osebno šola na domu ne predstavlja velikega izziva. Še največ dela ima z usklajevanjem hčerinega učenja s šolsko snovjo. Koristi pa naj bi od takšnega principa šolanja imeli tudi starši, saj jim omogoča, da dodobra spoznajo svojega otroka. Foto: Media24 ki se šolajo n | domu_ n 2004/2005 4 1 2005/2006 15 2 2006/2007 13 3 2007/2008 25 7 2008/2009 43 11 2009/2010 75 21 2010/2011 97 25 2011/2012 89 15 2012/2013 123 38 2013/2014 163 39 2014/2015 190 42 2015/2016 211 44 2016/2017 279 85 2017/2018 278 67 2018/2019 332 83 Foto: CG Vir: MIZS 8 Štajerski Okolje torek • 18. decembra 2018 Markovci, Gorišnica • Pri pretoku 2.400 m3/s bi Drava poplavila podobno kot leta 2012 Naselja, ki bodo ob visokih pretokih Po ekstremnih poplavah v letu 2012 je Drava poplavila še jeseni 2014 in letos. K sreči posledice niso bile tako hude kot v okrog 3.200 m3/s,je poplavila dobršen del vasi ob stari strugi v spodnjem toku. Vir: Atlas voda Razlivanje Drave ob stari strugi Drave v Novi vasi pri Markovcih pri pretoku okrog 2.400 m3/s. Pri takšni vrednosti pretoka bi bili pod vodo tudi objekti v delu naselja Siget v Stojncih in tamkajšnje farme. V občini Markovci je poplavna voda leta 2012 zalila 41 objektov, v občini Gorišnica 42, v Dolanah v občini Cirkulane sedem, 13 v občini Videm, v občini Ormož štiri, enako na Ptuju, v Središču ob Dravi pa tri. Poškodovane so bile številne ceste, zaradi erozije so se sprožili plazovi, poplavna voda je poškodovala HE Formin in odvodni kanal, odnesla njive in gozd. Ponekod so bile razmere apokaliptične. Dve leti za tem, bilo je prav tako v začetku novembra, so hidrologi ponovno napovedali možnost poplav. Narasla reka je takrat objektom in infrastrukturi prizanesla. Poplavila je polja, travnike in gozdove, večje škode ni povzročila. Precej skrb vzbujajoče so bile napovedi o možnosti poplavljanja reke Drave konec letošnjega oktobra. K sreči se je vremenska situacija spremenila, napovedanih padavin v Avstriji ni bilo in tako sicer narasla voda ni povzročila večje nevarnosti in škode. V spodnjem toku, od zapornic v Markovcih proti Zavrču, je bil pretok Poplavna karta za območje občin Markovci in Gorišnica pri pretoku 2.800 m3/ s, ki se pretok 400 m3/s in v stari strugi, vključno s pritokom Dravinje, dobrih 2.400 m3/s. Spodnje Podravje, Slovenija • Invazivne živali, rastline in glive tudi pri nas Pavlovnije lepo uspevajo, čakamo še rakune Prvi seznam tujerodnih vrst v Sloveniji so strokovnjaki pripravili šele pred nekaj leti, a se je odtlej že občutno podaljšal. In še se bo. Katere od teh rastlin, živali in gliv lahko morda opazite kar v domačem kraju in kaj bi morali nato storiti? Na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) so razložili, da invazivne tujerodne vrste v okolje vstopajo na različne načine: »Z izpustom, pobegom iz ujetništva, s trgovino, kot slepi potniki pri transportu in z razširjanjem iz sosednjih držav. Izpust v naravo je del biološkega uravnavanja škodljivcev. V Sloveniji je znan vnos parazitske osice za zmanjšanje populacije kostanjeve šiškarice. Kot primer pobega iz ujetništva lahko omenimo rastlinske vrste, ki 'uidejo' z vrtov v gozdove. S trgovino pride veliko vrst žuželk, ki so na/v sadikah rastlin. Kot slepi potniki pa so mišljene vrste, ki se prenesejo nenamerno, npr. v/na avtomobilih ali z zemljo, okuženo s semeni tujerodne vrste.« Ljudje so različne živalske in rastlinske vrste zaradi njihove uporabnosti med državami in celo kontinenti prenašali že stoletja, številne so zdaj del našega vsakdana (npr. krompir). Vendar pa postaja vse bolj očitna tudi temna plat preseljevanja Invazivne rastline imajo rade železnico in elektrovode Invazivne rastline najpogosteje rastejo na rastiščih, kijih je človek precej spremenil. »Med rastišči, na katerih jih lahko pričakujemo z večjo verjetnostjo, so predvsem poseke in gozdni robovi, obrežja rek potokov in stoječih vod, rastišča v bližini naselij in ob pokopališčih. Invazivne rastline še posebej pogosto poraščajo drugotna rastišča, nastala zaradi neposrednega delovanja človeka. Med njimi so nasipališča, odlagališča odpadnega materiala in druge deponije, površine ob prometnicah (ceste, železnica, poti) in drugi infrastrukturi (npr. elektrovodi), opuščene gradbene površine in peskokopi, opuščeni industrijski in drugi objekti, opuščene njive ipd.,« so našteli na Gozdarskem inštitutu Slovenije. V strnjenih gozdnih sestojih invazivnih rastlin navadno ni. vrst. Na GIS so opozorili, da ima razrast invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst lahko za gozdni ekosistem katastrofalne posledice: »Prevladajo lahko nad avtohtonimi vrstami, katerih populacije se s tem nezadržno manjšajo. Številne vrste gliv in žuželk, ki napadajo drevesa, zelo negativno vplivajo na gospodarstvo. In navsezadnje, vrsta, kot je ambrozija, pri «voda Symbiosis, v1wyv.itwa2ivke.5i Foto: arhiv zavoda Symbiosis Hitrorastoče listopadno drevo pa-vlovnija je s Kitajske zašlo tudi v podravska naselja Cerovec, Hrasto-vec v Slovenskih goricah, Mezgov-ci, Šalovci, Žerovinci in Župetinci. Na opozorilnem seznamu je 84 vrst V Sloveniji so bile težave, ki jih povzročajo invazivke, dolgo časa spregledane. »Pred desetletjem je bilo znanje o vplivu in-vazivnih tujerodnih vrst na biodiverziteto omejeno na nekaj raziskovalcev, z začetkom ozaveščevalnih aktivnosti v letu 2008 pa se je zanimanje za to problematiko razširilo,« so povedali na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Prvi seznam tujerodnih vrst pri nas so strokovnjaki pripravili šele pred šestimi leti in hitro ugotovili, daje problem z invazivkami v Sloveniji enak (če ne še večji) kot v drugih evropskih državah. Opozorilni seznam vrst, ki jih pri nas še ni, a strokovnjaki njihov pojav oz. ustalitev pričakujejo, trenutno našteva 53 rastlin, 13 žuželk, 11 gliv in sedem sesalcev. nekaterih ljudeh povzroča močne alergijske reakcije in je tako resna grožnja za javno zdravje.« Vzpostavijo skupino ljudi za hitro odzivanje S sistemom zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na invazivne tujerodne vrste se poveča verjetnost, da bodo invazivke najdene, obvladane in odstranjene, še preden se jim bo v novem okolju uspelo prilagoditi oz. razširiti. V sistem so vključene števil- Foto: Slavko Serod V Janežovcih v občini Destrnik so lani opazili lovkasto mrežnico; goba z neprijetnim vonjem po mrhovini in razpadajočem mesu izvira iz gozdov Avstralije in Tasmanije. ne institucije, podatke o tujerodnih invazivkah pa lahko sporočajo tudi t. i. »laični« znanstveniki, torej ljubitelji narave, sprehajalci, lastniki gozdov itd. GIS, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis so lani v sklopu projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za tujerodne vrste v gozdu (LIFE Artemis) izdali Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih. Ponj ni treba v knjižnico, objavljen je na spletu. Zaživela je tudi brezplačna spletna in mobilna aplikacija Invazivke, s katero je mogoče fotografije najdb in geolokacijo rastišč oz. nahajališč sporočiti ustreznim institucijam. Za vsako invazivno tujerodno vrsto, odkrito v naši državi, morata Ministrstvo za okolje in prostor ali Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (organizaciji si pristojnosti delita) vzpostaviti skupino ljudi za hitro odzivanje. Strokovnjaki najprej zberejo vse informacije, nato sprejmejo akcijski načrt. Debla obročkajo, cvetove porežejo Tujerodne invazivne rastline navadno odstranjujejo mehansko (z mulčenjem, rezanjem ali košnjo), vendar pri tej metodi rastline po- torek • 18. decembra 2018 Okolje Štajerski 9 Drave zelo verjetno pod vodo novembru 2012, ko je imela reka rušilno moč. Pri pretoku, ki je v noči s 5. na 6. november 2012 na jezu Markovci znašal Vir: Atlas voda na jezu Markovci razdeli na kanal in staro strugo. Po kanalu proti HE Formin bi bil skozi ves dan konstanten, med 1.000 in 1.200 m3/s. Voda ni ogrozila naselij in objektov, razlivala se je po njivah, travnikih in gozdovih. Na Direkciji RS za vode (DRSV) smo poizvedovali, ob kakšnih pretokih reka v spodnjem toku začne poplavljati. Pojasnili so, da dolvodno od jezu Markovci prestopi bregove pri pretoku 500 m3/s. Večja razlivanja se začnejo pri pretoku 1000 m3/s in več. Glede na izkušnje naselja in infrastruktura pri tej količini vode niso v nevarnosti. Drugače bi bilo, če bi se pretoki bližali številki 2.000 ali 2.500 m3/s. Pri tej vrednosti bi bili pod vodo dobršen del Nove vasi, del naselja Siget v Stojncih, del Muretincev in Gajevcev ter zaselek pri borlskem mostu. Dejansko bi bila situacija podobna tisti iz leta 2012. Poplavljeni ne bi bili samo travniki, njive in gozdovi, temveč tudi objekti v naseljih. Takšno sliko v Atlasu voda pokaže poplavna karta, če bi bil pretok Drave čez jez Markovci v staro strugo 2.400 m3/s. Mojca Zemljarič Foto: David Menke Rakuni, sicer iz Severne Amerike, so s pobegi oz. izpusti v divjino prišli tudi v Slovenijo; strokovnjaki jih slejkoprej pričakujejo po celotni državi. gosto poženejo ponovno; korenine ali semena namreč ostanejo v tleh. Rastlinski material, skupaj z okuženimi tlemi, pravilno odstranijo in ga oddajo v sežig. Drevesa včasih raje obročkajo, kar poleg odmrtja v nekaterih primerih prepreči tudi ponovno odganjanje. Na GIS so dejali: »Včasih je treba sprejeti agresivnejši pristop, na primer uporabo heribicidov, ki pa v slovenskih gozdovih ni dovoljena.« Obstajajo tudi metode biološkega zatiranja za rastline, npr. z rastlinojedimi žuželkami, pa omejevanje reprodukcije z rezanjem cvetov itd. Preverjene najdbe tujerodnih vrst v gozdu Občina Rastline Živali I Glive Cerkvenjak Pavlovnija, veliki pajesen, navadna barvilnica, rdeči hrast Cirkulane Rdeči hrast Hrastova čipkarka Destrnik Rdeči hrast Lovkasta mrežnica Dornava Enoletna suholetnica, pelinolistna žvrklja ali ambrozija, pavlovnija, rdeči hrast Gorišnica Rdeči hrast Hajdina Rdeči hrast Juršinci Rdeči hrast Kidričevo Rdeči hrast, navadna barvilnica Lenart Navadna barvilnica, pavlovnija Majšperk Navadna barvilnica, rdeči hrast Markovci Rdeči hrast Ormož Pavlovnija, severnoameriška nebina, navadna amfora, enoletna suholetnica, veliki pajesen, navadna barvilnica, rdeči hrast, neznana rastlina Ptuj Veliki pajesen, navadna barvilnica, ameriški koprivovec, rdeči hrast, neznana rastlina Kostanjev listni zavrtač, robinijev listni zavrtač, platanova čipkarka, platanov listni zavrtač Središče ob Dravi Navadna barvilnica, pavlovnija, rdeči hrast Sveti Andraž v Slovenskih goricah Rdeči hrast Sveti Tomaž Rdeči hrast Videm Rdeči hrast Zetale Zlezava nedotika, enoletna suholetnica Vir: Atlas voda Pri tujerodnih invazivnih žuželkah, ki se zadržujejo v lesu, gostiteljske rastline posekajo, odstranijo in jih v najkrajšem možnem času sežgejo. Mogoče je tudi biološko zatiranje s parazitoidi. Pri glivah širjenje preprečujejo s posekom in požigom gosti-teljskega drevesa, za večino vrst pa metod za učinkovito odstranjevanje ne poznajo. Širjenje tujerodnih inva-zivnih vrst sesalcev preprečujejo v glavnem z lovom s pastmi, pri tem pa pogosto naletijo na nasprotovanje - predvsem iz etičnih razlogov. Eva Milošič Vir: spletni portal Invazlvke Invazivnih tujerodnih vrst v občinah Podlehnik, Starše, Trnovska vas in Zavrč doslej še niso zabeležili oz. dokumentirali. Poplavljenje Drave v naselju Muretinci v občini Gorišnica pri pretoku v strugi okrog 2.400 m3/s. Pri takšni vrednosti pretoka bi narasla voda poplavila tudi objekte v bližini Tunfa v Mali vasi, farme, gasilsko-vaški dom in nekatere objekte v Gajevcih - del naselja na desni strani lokalne ceste v smeri Formina. Poplavljenih bi bilo tudi nekaj objektov v Placerovcih. Promocijsko sporočilo Nevladni sektor poziva k sprejemu nacionalnih dokumentov za spodbujanje družbene odgovornosti podjetij Ljubljana, 28. november 2018 - Na prvi dan Dnevov družbene odgovornosti so nevladne organizacije, podjetja in socialna podjetja spregovorili tudi o pomembnosti priprave strateških dokumentov in akcijskega načrta za spodbujanje in razvijanje družbene odgovornosti podjetij v Sloveniji. Posvet »Predstavitev osnutka predloga akcijskega načrta za spodbujanje družbene odgovornosti podjetij za Slovenijo« se je zaključil z upanjem organizatorjev, da se medsektor-sko sodelovanje nadaljuje pod novo vlado. Leta 2011 je Evropska komisija povabila vse države članice, da do sredine 2012 oblikujejo ali posodobijo svoje akcijske načrte za spodbujanje implementacije koncepta družbene odgovornosti v podjetja. Medtem, ko so nekatere primerljive države od takrat sprejele že drugo posodobitev akcijskega načrta, se v Sloveniji prizadevanja za sprejem nacionalne strategije, ki bi bila podlaga za pripravo načrta, ponovno ohlajajo. Kljub temu so se organizacije civilne družbe v sodelovanju z drugimi deležniki odločile pripraviti predlog akcijskega načrta, katerega namen je zbrati množico pobud in aktivnosti, ki se v Sloveniji že izvajajo na področju spodbujanja uvajanja koncepta družbene odgovornosti v podjetja, kot tudi izvajanja različnih družbeno odgovornih pristopov. »Sodelovanje pri pripravi predloga akcijskega načrta za spodbujanje družbene odgovornosti podjetij v Sloveniji je za marsikoga nova izkušnja, saj prihaja do povezovanja za-govorniškega in bolj socialno Utrinki z Dnevov družbene odgovornosti podjetniškega dela nevladnega sektorja. Delovanje obeh in njuno sodelovanje je zelo pomembno za nadaljnji razvoj področja,« je v duhu prvega dneva v sklopu Dnevov družbene odgovornosti, ki je bil posvečen izvajanju 17. cilja trajnostnega razvoja, ki je namenjen spodbujanju globalnih in nacionalnih partnerstev, dejala Lenka Puh iz Etri Skupnosti. Po motivacijskem dopoldanskem začetku Dnevov družbene odgovornosti se je med prisotnimi na popoldanskem posvetu nemudoma razvila ži- vahna razprava o vlogah posameznih deležnikov na sicer zelo širokem spektru področij, ki ga pokriva koncept družbene odgovornosti, ki se je nadaljevala tudi ob pregledu predlaganih ukrepov po prednostnih področjih. Aktivnosti v povezavi s pripravo predloga akcijskega načrta družbene odgovornosti podjetij za Slovenijo se odvijajo s finančno podporo projekta Road-CSR, ki ga financira program Interreg Europe Evropske unije in ga v Sloveniji izvaja E-zavod v sodelovanju z Etri Skupnostjo. 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 18. decembra 2018 Novi Sad, Ptuj • Novi mednarodni uspeh ptujske kreatorke Sanje Veličkovic Preko Balkana v svetovne modne prestolnice Ptujska modna kreatorka in dizajnerka Sanja Veličkovic se je že četrto leto zapored uspešno predstavila na Srbskem tednu mode (Serbian Fashion Week), največjem tednu mode v JV delu Evrope, edinem tudi z licenco na tem območju, ki sodi med pet najpomembnejših evropskih sejmov mode in deset modnih sejmov na svetu. Foto: zasebni arhiv Foto: zasebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Ptujska kreatorka in dizajnerka Sanja Veličkovic je na prestižnem Srbskem tednu mode, petem največjem sejmu mode v Evrope in enem od desetih modnih sejmov na svetu, osvojila prestižno nagrado: svojo kolekcijo bo predstavila v uradnem programu Milano Fashion Weeka. Sanja Veličkovic o nagrajeni kolekciji za Milano Fashion Week „V nagrajeni kolekciji sem želela poudariti kontraste, kompatibilnost z nekompatibilnostjo, preko samih materialov (od prosojnega šifona do debelih zimskih materialov za zimske plašče), in barvnih kombinacij oz. kombinacij samih vzorcev (rumena s črnim cvetličnim vzorcem, črno-beli vzorci, geometrijski vzorci, enobarvna črna). Preko samih oblačil sem želela spojiti nekaj, kar načeloma ne gre skupaj, preko barv, črne, bele, rumene in rdeče šminke na ustih, pa sem na nek način želela predstaviti to združevanje nezdružljivega v našem svetu in med ljudmi, sporočiti, da kakršne koli barve smo, smo združljivi, se lahko povezujemo, če to le želimo. Podobno je tudi z oblačili. Posebnost te kolekcije je tudi v tem, da oblačila zajemajo vse letne čase, tako se lahko kombinirajo in nadgrajujejo skozi celo leto, kar pomeni, da jih je mogoče nositi skozi celo leto, vsi kosi so kompatibilni drug z drugim." Cirkovce • Koncert Folklorne skupine Vinka Koržeta Prižgali decembrske luči Na trgu v središču vasi Cirkovce v občini Kidričevo so ob slavnostnem prižigu lučk tudi zaplesali. Plesalci Folklorne skupine Vinka Koržeta so ob tej priložnosti obeležili zaključek 87. plesne sezone in vsem zaželeli lep preostanek tega leta in srečen skok v novo leto. Sicer pa ima Srbski teden mode, ki je potekal v Novem Sadu od 21. do 26. novembra, že enajstletno tradicijo. Na njem so se z najnovejšimi modnimi kolekcijami letos predstavili kreatorji iz Srbije, Rusije, Črne gore, Italije, Malte, Francije in Slovenije. Kreatorje so nagradili za trud, prizadevnost, kreativnost in uspeh. Karizmatična ptujska oz. slovenska modna kreatorka Sanja Veličkovic je prejela nagrado Winner For European Fashion Week, s tem pa priložnost, da svojo kolekcijo prikaže v uradnem programu Milano Fashion Weeka. Kot je ob predaji nagrade povedala predsednica Srbskega tedna mode Svetlana Horvat, je ponovno uspešno predstavila svojo kolekcijo, s svojimi kreacijami je ponovno uspela osvojiti simpatije občinstva in novinarjev, ki spremljajo modo. Posebej pa Sanja Veličkovic izstopa s svojo odprtostjo do občinstva, do svojih revij in iskrenostjo, kar že od vsega začetka prepoznava tudi občinstvo Srbskega tedna mode. Po uspešnih predstavitvah v New Yorku, Parizu in Odesi, se ji sedaj nasmiha Milano, ki velja za eno od svetovnih prestolnic mode, kjer se bo predstavila septembra 2019. Zagotovo je to eden največjih izzivov v njeni dosedanji kreatorski in dizajnerski ustvarjalnosti. Je tudi ena od redkih kreatork, ki vsako svojo kreacijo do začetka do konca ustvari in zašije sama, ne le oblačila, temveč tudi vse modne dodatke, od klobučkov do pasov in torbic. Tudi zato je to kolekcija, ki jo mora videti svet, so poudarili modni poznavalci, udeleženci letošnjega Srbskega tedna mode v Novem Sadu. Nagrada jo je presenetila. Doslej je svetovne modne tedne gledala po televiziji, zdaj pa po 15 letih postaja tudi sama del njih. V Milano odhaja preko Srbije, ne preko Slovenije oz. ljubljanskega sejma mode, ki tudi sicer nima takšne veljave, kot jo ima Srbski teden mode z licenco. Najprej je poskušala v Sloveniji, ker tu živi in ustvarja. „Nikoli se nam ni uspelo ujeti s slovensko sceno in modo, morda je Ptuj malo predaleč od Ljubljane," poudari. Od leta 2016 se tudi ni več trudila, da bi prišla na slovenski teden mode, ker so ji v Srbiji vrata odprli na široko. Prepričana je, da je ravnala prav. „Ko sem ustvarjala novo kolekcijo, sem imela v mislih, da bi se z njo vrnila v New York. Po zadnji reviji, pred podelitvijo nagrad, pa je predsednica Srbskega tedna mode povedala, da sta letošnji nagradi Milano in Pariz. Zato sem si seveda zaželela, da bi prejela nagrado, ki vodi v Milano, ker sem v Parizu že bila. Nagrada je pokazala, da sem jih prepričala s svojo kolekcijo, s svojim delom, in to ljudi, ki hodijo po svetovnih modnih sejmih, ki vedo, kaj je moda. Tudi po besedah pomembnega francoskega poznavalca mode, spremlja me že štiri leta, sem z letošnjo kolekcijo dobesedno odletela v zrak," pove ponosna ptujska kreatorka in di-zajnerka, ki vsako leto prinese na Srbski teden mode neko posebno energijo in neponovljive kolekcije, v katerih modni poznavalci in navdušenci nikoli ne najdejo nekaj, kar je bilo že videno. Kot se tudi nikoli ne ozira modne trende, ker je bistveno, da se človek v oblačilu predvsem dobro počuti, da z njim izraža svoj karakter, sebe, da se kolekcije prejšnjih sezon med seboj kombinirajo, dodajajo se pa jim novi kosi in novi detajli. To je njeno vodilo glede trendov in uporabnosti oblačil. MG Krajevni odbor Cirkovce je poskrbel za slovesen prižig lučk na božičnem drevesu, za obiskovalce pa je bil na voljo tudi foto kotiček in kuhano vino. Tradicionalno je v soju lučk zažarelo cirkovško jedro, božičnemu drevesu se je kot novost pridružilo adventno srce, nastalo na kreativnih delavnicah društva, simbolizira pa ljubezen in toplino. Za osrednji del prireditve so poskrbeli cirkovški folkloristi, nastopili so tudi starejši plesalci in muzikant-ke Vesele Polanke. Cirkovški folklo-risti plešejo že 87 let, takrat je vaški gostilničar Vinko Korže ustanovil skupino. »Naš koncept je medgenera-cijsko sodelovanje in ohranjanje nesnovne kulturne dediščine,« je povedala Tina Urih, ki vodi skupino mladih plesalcev. Skupino sestavljajo dijaki in študenti, ki poleg plesnega izročila spoznavajo tudi oblačilno kulturo ter šege in navade domačega kraja. Z aktivnim in dinamičnim pristopom k folklorni dejavnosti pa skušajo pritegniti čim več mladih. Folklorna skupina Vinka Koržeta je že peto leto zapored zaključila plesno sezono z adventnim koncertom v osrčju Cirkovc in tokrat so zaplesali ob spremljavi harmonikarja Matica Fišerja. Vida Božičko -v SVEČA Jbece me SVEČA d.o.o., Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju Tel: 02/764 05 11, Fax: 02/764 05 10 E-mail: info@sveca.si Foto: Arhiv Folklorne skupine Cirkovce Plesalci končali 87. plesno sezono. Naj bo leto, ki prihaja bogato z veseljem, srečo in lepimi stvarmi. Želimo vam blagoslovljene božično novoletne praznike. Tudi v prihodnjem letu se bomo trudili ugoditi vašim željam. torek • 18. decembra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Poseben koncert Z Amosom na kavi Mandolinska skupina Amos se je konec novembra v ptujskem Narodnem domu na samostojnem koncertu z naslovom Z Amosom na kavi poveselila z obiskovalci ob dobri kavi in čaju ter jim z glasbo polepšala prihajajoče praznično vzdušje. I-oto: Amos Dvorana ptujskega narodnega doma, preurejena v kavarno, je gostila množico poslušalcev, kjer so uživali ob sproščujoči glasbi, duhovnem razmišljanju ter toplih napitkih in drobnih prigrizkih. Mandolinski skupini se je pridružila tudi ženska vokalna skupina Jua in Halonga Potepuhi, ki sta izvedli nekaj svojih skladb v vokalni in instrumentalni izvedbi. Rdeča nit koncerta je bila: življenje je lepo. Mandolinsko skupino Amos sestavlja šest mandolin, dve man-doli, akustična kitara in bas kitara. Člani prihajajo z različnih koncev Slovenije. Izvajajo glasbo različnih glasbenih zvrsti, in sicer: latino, jazz, črnske duhovne in židovske pesmi, klasične skladbe, tradicionalne krščanske skladbe, slovenske narodne in narodno-zabavne skladbe. Skupina se odziva na različna povabila, bogati kulturna do- gajanja in je s svojim igranjem prepoznavna v vsem slovenskem kulturnem okolju. Prav tako je sodelovala na mednarodnem festivalu 'Slovenija na Ohridu' v Makedoniji. Udeležuje se tudi regijskih srečanj tamburaških in mandolinskih skupin Slovenije, kjer prejema visoka priznanja. Izdala je dve zgoščenki, in sicer Dar milosti ter Z mandolino okoli sveta. Iva Vnučec GrSan Središče ob Dravi • Bazar za dobrodelne namene Pričarali praznično razpoloženje Učenci Osnovne šole Središče ob Dravi so skupaj z zaposlenimi pričarali praznično vzdušje s tradicionalnim božično-novoletnim bazarjem. Šolsko telovadnico je sredi tedna zapolnil praznični duh, poln veselja in dobrodelnosti. Bohotile so se stojnice z najrazličnejšimi mojstrovinami, ki so nastale izpod pridnih rok učencev, njihovih staršev in učiteljev. Ponosni ustvarjalci so na bazarju ponujali praktično vse - od mila, kopalnih soli do okraskov in piškotov, ki so te dni nepogrešljivi. Še preden so starši in drugi obiskovalci posegli po izdelkih, so prisluhnili simpatičnemu programu. Učenci so zapeli in zaplesali, nato pa je oder prevzel priljubljeni raper Zlat- ko Čordic. Šola si je nastop slovenskega estradnika prislužila z največ zbranimi odpadnimi električnimi in elektronskimi napravami na učenca v veliki nagradni akciji podjetja Gorenje Surovina. Kot je pojasnila ravnateljica OŠ Središče ob Dravi Jasna Munda, je letošnji bazar že sedmi zapovrstjo. Bazar je med učenci v vseh teh letih odlično sprejet. Prav vsi pri ustvarjanju izdelkov izredno radi sodelujejo, pri tem pa se tudi zabavajo. Foto: Arhiv OS Središče ob Dravi Z doživetim je bila zadovoljna tudi ravnateljica, ki je še poudarila, da bodo zbrana sredstva namenili za tri namene - za sodelovanje v dobrodelni akciji Božiček za en dan, kjer je vsak razred pripravil paket za izbranega otroka. Z darili bodo tako razveselili devet otrok. Del izkupička bo šel še za šolski sklad, preostanek pa bodo namenili še posameznim razrednim skupnostim. Monika Horvat Zavrč • Občina prejela zlati znak Sever Nov okras občinske vitrine Zveza policijskih veteranskih društev Sever je Občini Zavrč za dolgoletno prizadevno in požrtvovalno delo ter prispevanje k izrednim uspehom delovanja zveze podelila zlati znak Sever. Zdaj že nekdanji podžupan občine Zavrč in obenem predsednik odbora Policijske postaje Gorišnica Policijskega veteranskega društva Sever-Maribor Janko Lorbek je povedal, da završka občina z zvezo Se- ver sodeluje že vrsto let: »Zveza vsako leto za učence devetega razreda Osnovne šole Cirkulane-Zavrč organizira predavanje o pomenu združenja Sever in vojne za samostojno državo. Letos smo v šoli postavili tudi veliko razstavo Vojna za samostojno Slovenijo 1991, prihodnje leto bo na ogled razstava Manevrska struktura narodne zaščite.« Dodal je, da se zveza že nekaj let prijavlja na razpis za občinska Foto: arhiv Osnovne šole Cirkulane-Zavrč Aprila so na Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč gostili predstavnike Zveze policijskih veteranskih društev Sever in razstavo Vojna za samostojno Slovenijo 1991. sredstva: »Društvo sedeža sicer nima v občini Zavrč, ima pa v naši občini člane.« Zvezo Sever so leta 1994 ustanovili kot društvo, kasneje pa ga preoblikovali v zvezo društev. Vanjo je povezanih 12 policijskih veteranskih društev iz vse države, članov je več kot 6.500. Gre za prostovoljno, nepolitično in domoljubno združenje. Zveza izobražuje javnost, pridobiva in hrani gradivo o osamosvojitveni vojni, organizira spominske slovesnosti itd., pa tudi pomaga v vojni ranjenim policistom in svojcem policistov, ki so padli v vojni za Slovenijo. Eva Milošič Cirkulane • Zlata poroka Kelčevih Zlatih 50 let Antonije in Antona Zlato poroko sta v krogu družine, sorodnikov in prijateljev proslavila zakonca Antonija in Anton Kelc iz Cirkulan. Poročila sta se leta 1968. Gospa Antonija se je rodila 9. 9. 1947 v Jelovcu, rojena Premožič, gospod Anton pa se je rodil 3.12.1945 v Gruškovcu. Skupni dom sta si ustvarila v Cirkulanah. Danes živita skupaj s hčerko Renato z družino in sinom Sandijem. Seveda pa je njuno največje veselje vnukinja Ana Marija. Obred zlate poroke je bil v soboto, 1. decembra 2018. Ob svečani razglasitvi je županja občine Cirkulane Antonija Žumbar čestitala Antoniji in Antonu v svojem imenu in v imenu Občine Cirkulane. Naj vama bo, Tončka in Tonček, dobro še dolga leta med svojimi najdražjimi, bodita srečna, predvsem pa zdrava. Občina Cirkulane 10 A-i A iS M ||JP| Bf i % i K j 1 fy k g*' 1 t-i * mj^M m i Foto: Arhiv Občine Cirkulane Antonija in Anton Kelc s sinom Sandijem in hčerko Renato ter vnukinjo Ano Marijo. Pisma bralcev ČAS ZA PREMISLEK - ZAGON RAZVOJU! Končane so še ene volitve. Dobili smo nove občinske svetnike, v drugem krogu tudi novo županjo. Po izraženi volji ljudstva. Tako v prvem, kot v drugem krogu je prišlo na volišča nekaj čez polovica volilnih opravičencev. Za nekatere občane pričakovano, za mene osebno - veliko premalo. Zakaj, se bo spraševal marsikdo izmed bralcev ?! Preprosto zaradi tega, ker skoraj polovica Ptujčanov ni izrazila svoje strinjanje ali nestrinjanje s predloženimi kandidati. In, vsi tisti, ki niso prišli na volišča, bodo jutri, čez leto ali dve, vzvišeno kritizirali županjo in občinski, oz. krajevni svet !! sprašujem se, s kakšno pravico !? Njihovi odgovori bodo, verjetno, da niso učinkovali na listo kandidatov, ali, mogoče, da se z nobenim na predloženih listah niso strinjali !? To nekoliko razumem, ne razumem pa - zakaj niso učinkovali ? S svojimi predlogi za morebiti drugačne liste, druge kandidate ! S svojo aktivno vlogo!! In tu se konča moje uvodno razmišljanje. Z mislijo: „Kako neaktiven občan, ki se ni udeleževal postopka ustvarjanja kandidacijskih list in še posebej z neudeležbo na volitvah jemlje sebi pravico, da kritizira izborne liste in od udeleženih, izbrane člane svetov ter županje?!" Drugi del posvečam županji in izbranim svetov ( občinskega in KS) ter njihovemu bodočemu delu v svetih! Dobronamerno, po drugi strani kot občan, ki se je volitev udeležil, součestvoval v izvolitvi županje in svetnikov. Na volitvah za župana, ter svetnike MO Ptuj in KS smo glasovali tako kot smo. Za stranke, skupine volivcev ali posameznike po svojem prepričanju! In tu bi se ta del zgodbe in delitve po strankah ali interesnih skupinah, moral končati. Pred vsemi izvoljenimi, županjo in člani mestnega sveta ter svetov četrtnih skupnosti, obstaja le en cilj in ena zaveza. Najstarejšemu mestu v Sloveniji priboriti mesto, ki mu realno pripada. Skupno, ne razdeljenimi med strankarskimi ali kartelnimi interesi, še najmanj obremenjenimi z lastnimi interesi. Nihče, ne županja in ne člani svetov niso sami sebe izvolili na ta mesta! Izvolili so jih nekaj več kot polovica volilnih opravičencev Ptuja in njim, ne sebi, svojim strankam ali osebnim poslovnim interesom, morajo odgovarjati, predvsem svojemu mestu -starodobnemu Ptuju. Spoštovana županja, spoštovani svetniki in svetnice, dobili ste Ptuj v upravljanje! Od Ptujčank in Ptujčanov! Prisluhnite njihovim potrebam in željam, začutite utrip starodobnega Ptuja in skupaj, neodvisno od strankarske pripadnosti, naredite vse, da Ptuj postane veliko mesto! Po prepoznavnosti in skoraj dvatisočletnemu obstoju. Pomagajte iz mesta narediti to kar mu pripada, simbol panonskega mesta z bogato kulturo, zgodovino in še premalo izkoriščenimi potenciali. Volivci smo vam predali mesto v upravljanje - opravičite to, kar smo vam dali v skrbno upravljanje, ter ohranite mesto v dobri kondiciji za svoje vnuke!!! VV. Čestitke! 12 Štajerski Podjetništvo torek • 11. decembra 2018 Ptuj • Osrednja prireditev Območne izpostave JSKD Kultura - nosilec novih družbenih idej Na predvečer dneva kulture je OI JSKD Ptuj v Narodnem domu na Ptuju že po tradiciji izvedla svojo osrednjo prireditev, na kateri so predstavili program in dosežke kulturnih društev na regijskem, državnem in mednarodnem nivoju v letu 2018 ter podelili priznanja Sveta OI JSKD Ptuj za leto 2018. Letošnja prireditev pa je sovpadala tudi z 20-letnico delovanja Območne izpostave Ptuj. Vsi prejemniki priznanj Na njenem območju deluje kar 70 kulturnih društev in zvez kulturnih društev, v okviru teh pa okrog 130 skupin, 30 posameznikov, v okviru osnovnih in srednjih šol pa še več kot 110 skupin, kar so svojevrstni podatki o množičnosti ljubiteljske kulturne dejavnosti na tem območju. Za slovensko ljubiteljsko kulturo, ki je pomembna zaradi kulturne dejavnosti in poustvarjalnosti, so poleg njene množičnosti značilne tudi raznolikost in izjemna kakovost kot tudi dobra organiziranost preko mreže območnih izpostav Sklada in občinskih zvez kulturnih društev. Ptujska izpostava obstaja že 20 let. V tem obdobju je izvedla nepregledno število srečanj, revij, tekmovanj, razstav, večerov za kulturna društva in skupine na vseh področjih ljubiteljske kulture. Samo letos so izvedli 15 območnih prireditev, si ogledali in ocenili devet gledaliških predstav na območnem nivoju, izpeljali sedem regijskih prireditev, dva regijska seminarja in eno državno srečanje. Na opravljeno delo so ponosni kot tudi na vsa priznanja, ki so jih letos osvojile skupine z območja delovanja OI JSKD Ptuj, ki so jih predstavili v posebni zloženki. Ustvarjanje s kulturo odpira družbo za nove ideje, spodbuja vseživljenj- sko učenje, je izpostavila vodja OI JSKD Ptuj Iva Brajovič. V ljubiteljski kulturi sodeluje 110.000 Slovenk in Slovencev, ki se združujejo v 5.000 kulturnih društev. „Znašli smo se v precej oteženi situaciji, na katero bi morali bolj in večkrat opozarjati, predvsem pa s ponosom zaradi dobro opravljenega dela," pa je bil jasen slavnostni govornik Marko Repnik in prepričan, da praznovanje 20-letnice JSKD Ptuj daje optimistič- ne smernice. Kultura ima številne obraze, čeprav trenutno doživlja poraze, se ne bo nikoli predala. Re-pnik je čestital vsem, ki ustvarjajo Slavnostni govornik Marko Rep-nik, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti slovensko ljubiteljsko kulturo in s tem bogatijo družbo, še posebej pa prejemnikom priznanj in jubilejnega priznanja Sveta Območne izpostave JSKD Ptuj za leto 2018. V imenu Sveta OI JSKD Ptuj je prejemnikom priznanj čestital tudi predsednik Sveta Dominik Kuko-vec, ki se je tudi zahvalil vsem, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture. Osrednjo prireditev ob dnevu kulture so sklenili s koncertom ene najboljših slovenskih etno glasbenih skupin v Sloveniji, Prifarskimi muzi-kanti, ki letos praznujejo že 30-letni-co nastopanja. MG Ptuj, Slovenija • Noč kratkih filmov Najdaljšo noč bodo krajšali filmi Ta petek, 21. decembra, z zimskim Sončevim obratom ne bo prispela le zima, temveč že tradicionalno tudi pisana bera kratkih filmov. Najkrajši dan v letu (ali najdaljšo noč, kakor se vzame) so francoske filmske institucije leta 2011 izbrale za dan praznovanja kratkega filma kot samostojne stvaritve. Ob tej priložnosti različne dogodke prirejajo po vsem svetu, Slovenija se bo na pobudo Slovenskega filmskega centra praznovanju tokrat pridružila peto leto zapored. Maratone kratkih filmov bodo pripravili v vseh kinematografih Art kino mreže v Sloveniji, tri sklope kratkih filmov bodo ponudili tudi v Mestnem kinu Ptuj. Ob 15. uri bodo zavrteli šopek sodobnih domačih animiranih fil- mov za otroke: Maček Muri: Kosilo, POK, Koyaa: Vztrajne nalepke, Potovanje na ladji Beagle: Ljubezen galapaške želve, Princ Ki-Ki-Do: Steklofon in Mala šola uresničarije. Ob 22. uri bodo predvajali sklop novejših slovenskih kratkih animiranih filmov za odrasle: Morning Routine, mARRY jESUS gALAXY, Koyaa: Divji ležalnik, Maček Muri: Sprehod, The Artist, Slovo, Celica, Nočna Ptica in Princ Ki-Ki-Do: Zima. Program bodo ob 23. uri sklenili s slovenskimi kratkimi animiranimi filmi, ki se jim je uspelo uvrstiti med klasike: Narodna noša, Sarabanda za 17. re- giment, Balkanski revolveraši, Srce je kos mesa, Zakaj jih nisem vse postrelil in Čikorja an kafe. Po naključju bodo v ptujskem mestnem kinu istega dne ob 20.30 premierno predvajali še kratki film režiserja Roka Vrbana Želja, dogodka se bo udeležila tudi filmska ekipa. Vodja Mestnega kina Ptuj Nina Milošič je povedala, da bodo vse naštete filmske projekcije brez vstopnine: »V prazničnem času je v kinu na voljo ogromno božičnih filmov za otroke. Lepo pa se mi zdi, da je kaj na voljo tudi brezplačno.« Eva Milosic V Mestnem kinu Ptuj bo Maček Muri zabaval tako otroke kot odrasle. Foto: arhiv Mestnega kina Ptuj Prejemniki priznanj Sveta OI JSKD Ptuj za 2018 Benjamin Vidovič (Leskovec) je jubilejno priznanje prejel za 25 let delovanja na področju ohranjanja kulturne dediščine; Gregor Zmazek (Markovci) je prejel priznanje za razvijanje novih oblik dela ter za strokovno, svetovalno in mentorsko delo; Vesna Horvat (OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj) za strokovno, svetovalno in mentorsko delo na folklornem področju; Danica Ambrož (Gorišnica) za izjemne organizacijske dosežke; Mira Petrovič (Cirkulane) za razvijanje novih oblik dela ter za raziskovalno in publicistično delo; Martin Tetičkovič (Zavrč) za raziskovalno delo in za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine, Zdenka Golub (Podlehnik) pa za kulturno delo in izobraževanje ter publicistično in raziskovalno delo. Jubilejno priznanje Sveta OI JSKD Ptuj za izjemne organizacijske dosežke in življenjsko delo je prejel Ivan Ogrinc (Hajdina), ki v kulturi deluje že več kot 60 let, začel je s 15 leti in ji ostal zvest vse do danes. Gallusova plaketa za Draga Kleina Gallusovo plaketo, najvišje priznanje na področju glasbene dejavnosti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je prejel Drago Klein. Na glasbeno pot je stopil že z osmimi leti in od takrat do danes spisal neverjetno glasbeno zgodbo. Čudovite zvoke tamburice je odkril leta 1969. Trenutno vodi dva tambura-ška orkestra: Cirkovce in Majšperk. Z obema se s tekmovanj vrača z zlatimi in srebrnimi priznanji. Že 42 let nesebično prenaša svoje znanje na mlade tamburaše in neutrudno piše odlične priredbe za tam-buraško glasbo. Doslej je napisal več kot 200 priredb različnih zvrsti za tamburaše, od klasike do rocka, saj po njegovem prepričanju glasba ne pozna meja in omejitev. V času vodenja obeh orkestrov je prejel tudi vse štiri Gallusove značke (bronasto, srebrno, zlato, častno), Gallusovo listino, leta 2004 grb občine Kidričevo in leta 2011 priznanje Sveta OI JSKD Ptuj. S svojo predanostjo je nepogrešljiv člen pri razvoju slovenskega tamburaštva, zato je njegov prispevek iz organizacijskega, umetniškega in skladateljskega dela mnogo širši, saj je prispeval k prepoznavnosti in kakovosti tamburaštva v celotni Sloveniji in tujini. Foto: Črtomir Goznik Prifarski muzikanti, ena najboljših etno glasbenih skupin na Slovenskem, so na odru že 30 let. Oliver Bogatinov »Zelo uživam v nogometu in trenerskem delu« Stran 14 Tenis Tamara v Dubaju do četrtin polfinala Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Rokomet • NLB liga, 14. krog tednik Mali nogomet Destrniški Virtuozi boljši od Rima Stran 16 Tenis Ptujčani v Mariboru osvojili vse, kar se je osvojiti dalo! Stran 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Zmaga Jeruzalema po sušnih 77 dneh Rokometaši Jeruzalema so z zmago pri Dol Hrastniku prekinili serijo porazov, ki je trajala kar 77 dni! Zadnje zmage so se Ormoža-ni veselili 29. septembra v Ivančni Gorici. Meseca oktober in november sta ostala brez vknjižene zmage, z le eno osvojeno točko in še to tam (v Ribnici), kjer so jo Ormo-žani najmanj pričakovali. Spisek serije zaporednih porazov je kar dolg: Loka, Krka, Dobova, Koper, Celje, Maribor, Gorenje in Trimo. Na srečo se je končal ... Gostje so tekmo v Dolanki začeli odlično, čeprav ekipi ni mogel pomagati poškodovani kapetan Bojan Čudič. Tako je dirigentsko palico prevzel Tilen Kosi in odigral svojo najboljšo tekmo v sezoni 2018/19. Obramba Ormožana je delovala čvrsto, napad je bil do potankosti organiziran in v 12. minuti je prednost v korist Prlekov znašala že šest zadetkov (2:8). Pri tem izidu so Ormožani imeli še priložnost za protinapad in lahek zadetek, vendar ga je s prekrškom za izključitev prekinil Gregor Klepej. Žal je četa trenerja Saše Pra-potnika v trenutkih popolne prevlade na igrišču slabo izkori- NLB liga REZULTATI 14. KROGA: Gorenje Velenje - Dobova 29:23 (15:10), Trimo Trebnje - Krka 23:24 (12:15), Riko Ribnica - Koper 2013 28:25 (15:13), Dol TKI Hrastnik - Jeruzalem Ormož 24:25 (9:12), Urbanscape Loka - Sviš Ivančna Gorica 27:23 (14:9), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 21:27 (13:12). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 2. RIKO RIBNICA 3. GORENJE VELENJE 4. MARIBOR BRANIK 5. URBANSCAPE LOKA 6. KOPER 2013 7. TRIMO TREBNJE 8. KRKA 9. JERUZALEM ORMOŽ 10. DOBOVA 11. DOL TKI HRASTNIK 1S 11 Q 2 12. SVIS IVANČNA GORICA tf 1 O 12 stila igralca več v polju, ob tem je Tinček Hebar zgrešil sedemme-trovko, Danijel Mesaric' ter Kosi pa izjemni priložnosti iz šestmetr-ske črte. Ormožani so tako zamudili lepo priložnost, da si do odmora priigrajo prednost sedmih ali osmih zadetkov. Borbeni Hra-stničani so se počasi začeli vračati v igro, obenem so v zadnji sekundi 1. polčasa dosegli deveti zadetek, ki jim je dal še dodatna krila za nadaljevanje tekme (9:12). Le deset minut nadaljevanja je bilo gostiteljem dovolj, da so ujeli tekmece (15:15). V zadnjih dvajsetih minutah - roko na srce - zelo povprečne 1. A-ligaške tekme, sta se ekipi izmenjevali v vodstvu. Obramba Jeruzalema ni bila več na nivoju 1. polčasa, vratar Tomis-lav Balent je po več kot polurnem postu šele v 54. minuti zbral prvo obrambo v nadaljevanju. V 52. minuti je najboljši igralec Dola Amal Ajdari zadel za 22:21 in izgledalo je, da bodo Ormoža-ni znova položili orožje. Na srečo se trmasti Prleki niso predali in so znova prevzeli vodstvo (22:23, 23:24). Sledil je dramatičen zaključek, kjer je Ajdari izenačil rezultat (24:24), Ormožani pa v 59. minuti zapravili napad za novo vodstvo. Tako je napad za zmago pripadel Dolanom, ki so 5 sekund pred koncem prišli do zaključnega meta, vendar je poskus Ajdarija z veliko mero sreče zaustavil Balent, ki je hitro pobral žogo in jo vrgel v protinapad proti Mesariču. Sledil je rahel kontakt domačega igralca Klemna Brileja in Mesarica, ki bi le s težavo ujel to žogo, sodniški par Žitnik-Majer pa je na začudenje celotne dvorane, tudi Ormoža-nov, pokazal na sedemmetrovko! Po nekajminutni prekinitvi je k izpeljavi kazenskega strela pristopil 20-letni Kosi in suvereno premagal vratarja Dola Klemna Nunčiča (7 obramb) ter tako izkoristil darilo sodnikov za pomembno zmago Ormožanov. Dol TKI Hrastnik -Jeruzalem Ormož 24:25 (9:12) JERUZALEM: T. Balent (6 obramb), A. Žemljic; D. Bogadi, A. Šoštarič, B. Čudič, R. Žuran 6, T. Hebar 2 (1), T. Šulek, J. Kocbek 5, T. Kosi 9 (6), D. Ozmec 2, D. Mesaric 1, Ž. Toplak, Ž. Ciglar. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Dol Hrastnik 5/5; Jeruzalem 8/7. IZKLJUČITVE: Dol Hrastnik 14; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož). Na tem srečanju so točke štele dvojno, saj se obema ekipama obeta težak boj za obstanek. Po koncu tekme je bilo moč videti ogorčenje v domačem taboru ■ jezo so stresali tudi nad napačnimi ter nič dolžnimi ljudmi - in na drugi strani veliko veselje Ormožanov, ki so končno prekinili mogoče celo najhujšo in najdaljšo krizo brez zmage v 16 letih, odkar nastopajo v elitni druščini. V soboto, 22. 12., ob 19.00 Or-možane čaka še zadnja tekma v sezoni 2018/19, v goste k Veliki Nedelji prihaja moštvo Sviša, ki je poleg Ormožanov eden izmed štirih kandidatov za izpad iz lige. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož) je bil v Hrastniku najboljši igralec tekme. Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: „Odvalil se nam je velik kamen od srca. Za nas sta to izjemno pomembni točki. Res je, da sam ne bi sodil te sedemmetrovke, vendar so se v našo škodo podobne zgodbe letos zgodile že nekajkrat. In za to nismo krivi mi v Ormožu, kot so nas obtoževali v Dolu. Problem je nekje drugje, in to precej globok problem. Naša naloga je, da se po svojih najboljših močeh pripravimo na tekmo s Svišem in da jo dobimo ter si tako olajšamo nadaljevanje sezone." Tilen Kosi, Jeruzalem: „Zelo smo veseli te zmage, ki nam ogromno pomeni. Škoda, da smo si do odmora priigrali le tri gole prednosti, saj smo končno prikazali solidno predstavo tako v obrambi kot v napadu. Tu smo zamudili priložnost, da si olajšamo delo. Tokrat je bila končno sreča na naši strani. Sedemmetrovka je bila podarjena, vendar je bilo treba obdržati mirne živce in zatresti mrežo. Uspelo mi je zadeti in zelo sem vesel. Upam, da se počasi vrnem v pravo formo. Po vseh težavah s poškodbami si to tudi zaslužim. Proti Svišu bo za zmago treba pustiti srce na igrišču. Vabim naše navijače, da nas še zadnjič letos podprejo, kot znajo le oni. Polna dvorana in pravo vzdušje bi nam zelo veliko pomenila." Rokomet • 2. SRL (m), 9. krog Tekmo odločil odločen začetek Gorenjcev Cerklje-Radovljica -Moškanjci-Gorišnica 32:29 (17:11) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bra-tuša, Mendaš, Ranfl; Belšak, Šan-dor 5, Bedrač 3, Petek, Ozmec 3, Letonja, M. Geč 3, N. Geč, B. Geč 6(5), Sok 7, Zorli 2, Tement, Preac. Trener: Siniša Radujkovič. SEDEMMETROVKE: Cerklje-Ra-dovljica 1/2, Moškanjci-Gorišnica 5/6. IZKLJUČITVE: Cerklje-Rado-vljica 4 minute, Moškanjci-Gorišni-ca 8 minut. Rokometaši Gorišnice so se na Gorenjsko, k vodilni in neporaženi ekipi Cerklje-Radovljica, odpravili z mislijo na pozitiven rezultat, saj so tudi sami v zadnjih treh krogih nanizali tri zmage. A ambiciozna gorenjska zasedba je pokazala svojo moč že na samem začetku tekme . V športni dvorani Cerklje na Gorenjskem so domačini začeli silovito in si do 10. minute priigrali visoko prednost 7:1. Edini zadetek za goste je v tem delu dosegel Aljaž Sok (1:1), nato je sledila serija domačinov 6:0. Po res katastro- falnem začetku se je četa trenerja Siniša Radujkoviča vendarle pobrala, vzpostavila ravnotežje na igrišču, a razlike ji do polčasa ni uspelo znižati. V nekaj primerih so domačini vodili že tudi s sedmimi goli razlike (13:6, 16:9, 17:10). V podobnem tempu je bil odigran tudi drugi polčas, domačini so ohranjali razliko med petimi in sedmimi zadetki prednosti vse do 50. minute srečanja. Takrat so gostje začeli končni juriš, s katerim so vendarle nekoliko zamajali samozavest domačinov. V 53. minuti so znižali na -4 (28:24), dve 2. SRL (m) 1. LJUBLJANA 2. CERKLJE 3. GROSUPLJE 4. MOŠKANJCI - GORIŠNICA 9 6 0 3 12 5. ALPLES ŽELEZNIKI 8 3 14 7 6. JADRAN HRPELJE - KOZINA8 3 0 5 7. KRONOS 7 2 0 5 8. SEVNICA 8 1 1 6 9. METLIKA 7 0 2 5 10. ARCONT RADGONA 8 0 0 8 S S O O 1B S S O O 1B Q T O 2 14 Ob dveh jubilejih družbe Radio-Tednik Ptuj PODARJAMO KUPON ZA (CcradioPTUI I % 551er ŠtajerskiTEDNIK 701er \k popusta fflflsažo Valens Augusta 50-minutna masaža Valens Augusta v Grand Hotelu Primus je posebnost Medico-wellnessa Valens Augusta, ki vključuje ročno masažo celega telesa, anti-stres masažo glave in masažo stopal. Obvezna predhodna rezervacija termina: 02/ 74 94 150, E: wellness@terme-ptuj.si. Za uveljavljanje popusta predložite kupon. Kupon ne velja pri nakupu darilnih bonov ter se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev in se lahko izkoristi do 20. 12. 2018. minuti pred koncem pa celo na - 3 (31:28). A so se domačini uspešno ubranili teh groženj in tudi v osmi tekmi v sezoni ostali neporaženi. V domači zasedbi trenerja Gorana Debelaka so trije igralci dosegli po šest zadetkov, to so bili Luka Stare, Jan Debelak in Beno Ka-menšak. Pri gostih je bil najučinkovitejši Aljaž Sok (7), enega manj je dal Blaž Geč, učinkovit je bil predvsem iz črte sedmih metrov (5/5). V 2. državni ligi sledi sedaj dolg premor (odigrane bodo le še nekatere zaostale tekme), ki bo za Gorišničane trajal vse do začetka februarja. JM S S B B s 4 S 14 Štajerski Šport torek • 18. decembra 2018 Nogomet • Oliver Bogatinov, naj trener jesenskega dela sezone v 1. slovenski ligi »Zelo uživam v nogometu in trenerskem delu« Oliver Bogatinov je eden izmed tistih nogometnih strategov, ki nikoli ne sili v ospredje, pred kamere in mikrofone. 40-letnik se veliko bolje počuti v ozadju, na treningih, med študiranjem tekmecev ali ob stranski črti igrišča, ko vodi svojo ekipo na igrišču, ji poveljuje z mirnostjo in razumom. A je v ospredje vseeno prišel - z izjemnimi rezultati ekipe, ki jo vodi. Povsem zasluženo, Aluminij je letos največje in najprijetnejše presenečenje slovenske prvoliga-ške nogometne scene. Povabili smo ga pred naš mikrofon, kjer je povedal marsikaj zanimivega ... Prihajate iz Gorenjske, živite na Primorskem, delate pa na Štajerskem. O. Bogatinov: »Rojen sem na Jesenicah, srednjo šolo sem obiskoval v Kranju, tri leta sem delal v Celju, nekaj v Murski Soboti, dve leti v Savdski Arabiji, Šest mesecev v Ljubljani, nato pa v Kopru. Sedaj sem že eno leto na Štajerskem, na relaciji Kidričevo-Ptuj, in tukaj se počutim kot doma! Slovenija je tako lepa, da vsepovsod najdeš tisto, kar iščeš. Ne bi pa se želel opredeliti za to, da mi je nekje bolj všeč kot drugje, v prvi vrsti se želim vsepovsod preprosto pokazati kot -človek.« Z Aluminijem ste odlično začeli letošnjo sezono. O. Bogatinov: »Rezultatsko je bil začetek res uspešen, saj smo z 2:1 ugnali Celjane. Sam pa s podobo na igrišču nisem bil povsem zadovoljen, igra ni bila na zadovoljivem nivoju. Res pa je, da smo nekatere pripravljalne tekme odigrali veliko bolje, prva mi pade na misel tekma z iranskim prvakom Persepolisom, ki je kasneje igral v finalu azijske lige prvakov. Mi smo jih takrat premagali, spomnim se, da so bili zaradi tega zelo presenečeni.« Zmaga s Celjani pa je ekipi vendarle dala določen zagon. O. Bogatinov: »Predvsem v smislu samozavesti in zaupanja v lastne sposobnosti. Lažje smo nato odšli v Kranj k Triglavu, ki smo ga takrat doživljali kot neposrednega tekmeca v boju za obstanek. Tudi tam smo zmagali, kar je bil res lep uvod in temelj za mirnejše delo v nadaljevanju.« Po teh dveh zmagah so vas takoj označili kot presenečenje. O. Bogatinov: »Moj občutek je bil, da je bila predvsem zmaga proti Celju presenečenje, s Triglavom pa smo to presenečenje potrdili. Nato sta sledila dva poraza, z Mariborom in Domžalami, a s šestimi osvojenimi točkami smo izpolnili začetni cilj. Zaradi tega smo se lažje osredotočili na svoje delo na igrišču.« Izjemno učinkovit začetek Spomnim se, da ste takrat kljub omenjenima porazoma dejali, da vas veseli učinkovitost vaše ekipe. O. Bogatinov: »Ja, to je bila nekakšna posebnost: v prvih šestih tekmah smo kar na petih dosegli najmanj dva zadetka, skupno smo zabili 13 zadetkov. To je bila res lepa številka, z njo bi bile zadovoljne tudi bolj uveljavljene ekipe oz. ekipe, ki se borijo za vrh.« Osnovni cilj pa je bil obstanek. O. Bogatinov: »Tekmovalni cilj je bil zagotovo najmanj 8. mesto, Oliverja Bogatinova je športni časnik Ekipa SN proglasil za najboljšega trenerja jesenskega dela sezone! Med najboljšo enajsterico sta se iz NK Aluminij uvrstila še Nemanja Jakšič in Francesco Tahiraj. ki prinaša zanesljiv obstanek. Ob tekmovalnem pa imamo tudi svoj 'razvojni cilj' - želimo, da vsak fant tukaj napreduje v določenih elementih igre. Te cilje bomo zasledovali še naprej.« Po osmih krogih ste imeli na kontu 13 točk, nato je vendarle sledila manjša rezultatska kriza. O. Bogatinov: »Po drugem reprezentančnem odmoru smo imeli tekmo v Pokalu Slovenije s Korotanom, takoj nato smo izgubili prvenstveno tekmo z Olimpijo. Podobno se nam je zgodilo tudi po naslednji pokalni tekmi s Krškim, saj smo doživeli prvenstveni poraz z Rudarjem. Morda smo se takrat počutili 'udobno' zaradi lepega števila točk na računu in so igralci v pokalnem tekmovanju takrat pokazali nekaj več želje, malce pa nam je zmanjkalo v prvenstvu. To je bil najverjetnejši vzrok za manjši padec rezultat-ske krivulje. V nadaljevanju sezone vidim še kar nekaj rezerv v tem elementu: ko so tekme na sporedu v ritmu sobota-sreda--sobota, doslej nismo pokazali dovolj širine.« A ste se po tej manjši krizi izjemno pobrali. S tekmo v Krškem se je začela serija štirih zaporednih zmag. O. Bogatinov: »Odgovor bi podal v dveh delih. V prvi del res spada tekma s Krškim, ko smo feno-menalno odigrali predvsem prvi polčas. Ko so Krčani v drugem polčasu izenačili in imeli zagon, pa smo mi z dvema zaporednima zadetkoma odločili tekmo v našo korist. To je bil pomemben zagon za zadnji del sezone. Sledil je tretji reprezentančni odmor, po katerem smo zadržali ta zmagovalni moment. Spomnim pa se tudi spomladanskega dela lanske sezone, ko so igralci v ključnem delu zaradi želje po obstanku in uvrstitvi v finale Pokala kazali veliko motivacijo na obeh frontah. Takrat smo ključni del sezone že znali odigrati 'na rezultat' in smo ga izpeljali v našo korist. Tista izkušnja nam je letos prišla še kako prav.« »Tekma z Olimpijo je morda že odločila prvenstvo« O tem fenomenalnem zaključku sezone Aluminija debate še potekajo. Gre za težji del sezone, pa ste ga vendarle izpeljali na najboljši mogoči način. Kje je skrivnost? O. Bogatinov: »Da lahko končamo na 3. mestu po jesenskem delu in se ob tem uvrstimo v polfinale Pokala Slovenije, si zagotovo niso predstavljali niti najzvestejši privrženci Aluminija, pošteno pa moramo priznati, da niti mi sami v klubu ne. Naši cilji so bili nižji, kot sem prej že povedal, zato težko natančno pojasnim vzrok tega. Trdo in pošteno delo na trenin- Foto: Črtomir Goznik Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Tekma z Olimpijo je bila posebna z več vidikov, prvi je ta, da je morda že odločila prvenstvo! Olimpija s tem porazom ni izgubila samo treh točk, ampak - kot spremljamo preko medijev - še veliko več, na plano so prišle številne druge stvari v klubu. Iz tega naslova je Maribor pridobil več kot tri točke prednosti.« gih in tekmah pa je zagotovo prvi razlog. Sedaj, dober teden po zaključku jesenskega dela, že imam planiranih sedem aktivnosti, ki jih imam namen izpeljati, tako da že pogledujemo naprej.« Občutek pa je zagotovo dober. O. Bogatinov: »Nedvomno! Ta premor bo za vse nas in za vse ljubitelje Aluminija zelo prijeten.« Posebej pa je treba še enkrat izpostaviti tekmo z Olimpijo. O. Bogatinov: »Ta tekma je bila posebna z več vidikov, prvi je ta, da je morda že odločila prvenstvo! Olimpija s tem porazom ni izgubila samo treh točk, ampak - kot spremljamo preko medijev - še veliko več, na plano so prišle številne druge stvari v klubu. Iz tega naslova je Maribor pridobil več kot tri točke prednosti. Na drugi strani pa je nam ta zmaga povečala samozavest in nam utrdila zaupanje v lastne sposobnosti. Da smo na nogometni način premagali enega izmed dveh največjih slovenskih ekip, in to na takšen način, je bilo zares neprecenljivo. Že čez teden pa je bilo treba to zmago potrditi na tekmi s Celjem, saj se je v nogometu pač treba dokazovati iz tedna v teden. Po kakšni podobni tekmi, ko je manjša ekipa ugnala večjo, se je že velikokrat - skoraj praviloma - zgodilo, da je sledil hiter padec te manjše ekipe. Mi pa smo proti Celjanom dokazali ravno obratno.« Igra v tem delu sezone je bila zares navdušujoča. Je bila takšna, kot ste si jo sami želeli? O. Bogatinov: »Sam sledim načelu uravnoteženosti ekipe, da bi bile vse linije na podobnem nivoju. Iz povprečja štrli veliko doseženih zadetkov (kar 14 na zadnjih štirih tekmah, op. a.), a tudi obramba je prejela zelo malo zadetkov (štiri, op. a.), kar je znak uravnoteženosti, ki je ključnega pomena. Ko se to vidi na igrišču tako jasno, kot se je nam na zadnjih tekmah, je to dober znak.« »Tekmo že vnaprej 'odigram v glavi'« Omenili ste napad in obrambo, center dogajanja pa je sredina igrišča, kjer so letos kraljevali Horvat, Muminovic' in Petrovič. O. Bogatinov: »So na sredini, zato imajo pomembno vlogo v igri naprej in nazaj. Zelo zanimivo je bilo na zadnji tekmi s Celjem, iz katere bi omenil eno podrobnost: kakšnih 15 ali 20 minut smo zelo 'trpeli', Celjani so kar močno pritiskali, Pišek je s soigralci obvladoval sredino igrišča. Ko pa je nato Muminovič enkrat bolj samozavestno reagiral in je nato začel dobivati dvoboje, se je tehtnica nagnila na našo stran. To je moj odgovor na to, kako pomemben je ta del ekipe.« To so pomembne malenkosti, ki jih kot trener opazite. Lahko te podrobnosti vadite na treningih, jih lahko predvidite? O. Bogatinov: »Lahko, čeprav igralcem niti ni treba vedeti, da gre za povsem konkretne situacije v določenih tekmah. Priprava na tekmo je ključna, jaz npr. tekmo že vnaprej 'odigram v glavi'.« K stvarem pristopate zelo študijsko. Je to ena od vaših značilnosti vodenja ekipe? O. Bogatinov: »Zelo uživam v nogometu in trenerskem delu. Sedaj mi je na misel padel citat iz knjige Umetnost vojne, star pa je že več kot 2000 let: zmagovalci so tisti, ki najprej pripravijo zmago in potem gredo v boj, poraženci pa tisti, ki gredo v boj in tam iščejo zmago. Načrtovanje je le eden od elementov vodenja, ki je zame opredeljeno mnogo širše. Z vsakodnevnim delom pa se ta širina ne krči, temveč še bolj širi z novimi spoznanji.« »Ekipa izvrže posameznika« Tudi na tem mestu se ne moremo izogniti vprašanju o nekaterih posameznikih, Francesco Tahiraj je eden izmed njih. Kako ga vi vidite? O. Bogatinov: »Zaključek sezone je odigral v izredni formi. Je igralec, ki je zadolžen za gole in to nalogo dobro opravlja. Ob tem zna odlično asistirati, kar je zelo nazorno pokazal tudi na zadnji tekmi s Celjem, predvsem pri podaji Kidriču ob drugem zadetku je bil zelo natančen. Vsaka druga podaja v tistem trenutku bi bila manj smiselna. To je kakovost, ki jo on v tem trenutku ima. Povsem zasluženo je najbolj 'vroč' igralec, ne bi pa zanemarjal vloge ekipe. Tudi sam Tahi se zaveda, da je po navadi vse skupaj delo ekipe, ki potem v nekaterih trenutkih izvrže kakšnega izstopajočega posameznika. Mi je pa v glavo šinila misel, ki naj velja kot opozorilo, ne samo za Tahija, ampak za vse fante: medijska pozornost po navadi ni uravnotežena z dejanskim stanjem: ko se mediji na nekaj foku-sirate, poudarjate to, na ostale stvari pa pozabljate in so zanemarjene. Tukaj bi podal za primerjavo Škrbiča, ki je v lanski sezoni v nam primerljivem klubu - za Krško - dosegel podobno količino zadetkov kot letos Tahiraj. Ta isti Škrbič pa letos za Krško sploh ni zaigral na nobeni tekmi ... Čutim se dolžnega opozorit na pasti medijskega poročanja.« Če bi vi odločali o nadaljnji karieri Tahiraja, v katero sredino bi ga napotili? O. Bogatinov: »Tja, kamor si želi! Vem, v kateri del Evrope si želi, in če bo to on javno povedal, potem naj pove sam, jaz bi to prepustil njemu.« Na mestu vratarja ste v lanski sezoni kombinirali med Janžeko-vičem in Kovačičem. Letos je prednost dobil prvi in jo odlično izkoristil. Zakaj ste se odločili zanj? O. Bogatinov: »Luka te prednost ni dobil, ampak si jo je zaslužil! Lani sta po nekaterih mojih parametrih Kovačič in Janžekovič imela podobno utež in tega se oba zavedata. Janžekovič je v tem delu naredil korak naprej, zasluge gredo njemu in si je zaradi tega zaslužil mesto med vratnicami. Način, na katerega je branil od prvega kroga naprej, pa to samo potrjuje. Če že opravljamo analizo, lahko za Janžekoviča ugotovimo, da je v 1. krogu proti Celjanom branil odlično in je Požegu-Vanca-šu in Lotriču ubranil strela 'ena na ena', v podobnem slogu pa je končal tudi na zadnji tekmi v 19. krogu, prav tako s Celjani, ko je imel vsaj dve fenomenalni obrambi, ki zame štejeta enako kot doseženi zadetek. To je velikokrat prezrto, a za končni rezultat ima enako težo. Pa ubranjena 11-metrovka v Gorici pri rezultatu 0:0. Še več je tekem, ko je Janžekovič s svojimi obrambami prinašal točke.« Vsi igralci so od prvega do zadnjega kroga nenehno kazali napredek. O. Bogatinov: »Ko ti gre in imaš dobre rezultate, je vse skupaj lažje. Najočitnejši je primer Petroviča, ki je proti Olimpiji dosegel zadetek z zunanjim delom stopala iz 'medkoraka'. Da se odločiš za takšen strel in ga tudi zadeneš, je potrebna velika mera samozavesti in sproščenosti - enostavno je treba uživati v igri. To se zgodi, ko igralci verjamejo vase in si zaupajo.« »Moji igralci so najboljši na svetu« Kakšen prestopni rok pričakujete? O. Bogatinov: »Zame so igralci, ki jih imam trenutno na voljo, najboljši na svetu! Z njimi je treba delati in ne želim si ničesar takšnega, kar že imam v klubu.« Gledate z enim očesom tudi proti mladinski šoli Aluminija? O. Bogatinov: »Ja, zagotovo, saj smo klub, ki si želi napredka lastnih mladih igralcev. Lani je Marinšek dobil celo nekaj več priložnosti kot letos, a predvsem na račun tega, ker so letos ostali fantje prikazali nekaj več. Verjamem pa, da si vsakodnevno razbija glavo, kako bi napredoval, tako kot sta npr. Petrovič in Muminovič. Imamo nekaj mladinskih repre-zentantov, ki so že tudi trenirali s člani, tako da je to zanje lepa šola. Se tudi natančno ve, kaj se od njih pričakuje v naslednjih letih. Upam, da iz takšnih skupnih izkušenj iz-vlečejo nekaj snovi in motivacije za nadaljnje delo. Talent šteje zelo malo, če ni podprt s pametnim delom. V šolo hodijo vsi otroci in preživijo podobno časa v učilnici, pa nekdo pride domov s petico, drugi pa komaj z dvojko.« Bi svoje sinove potisnili v nogomet? O. Bogatinov: »So še mladi in šele spoznavam, kaj nosijo v sebi. Če bo to nogomet, potem v redu, če pa bo to kaj drugega, pa tudi v redu. Osebno mislim, da nekaj vsak nosi v sebi in se ne rodi kot popolnoma nepopisan list. Morda svoje strasti nekdo spozna prej, nekdo pa pač pozneje - samo da najde.« Povsem za zaključek: katere evropske lige spremljate najbolj pozorno? O. Bogatinov: »Spremljam italijansko, špansko in angleško ligo, ob tem pa še hrvaško in v zadnjem času tudi avstrijsko. Poskušam poznati ekipe na vrhunskem nivoju, pa tudi ekipe v naši 2. ligi.« Jože Mohorič torek • 18. decembra 2018 Šport Štajerski 15 Tenis • Ženski ITF-turnir v Dubaju V ZAE do četrt- in polfinala Tamara Zidanšek (80. na WTA--lestvici) in njen trener Zoran Krajnc sta se pretekli teden mudila v Dubaju v Združenih arabskih emiratih, kjer je potekal močan ITF-turnir z nagradnim skladom 100.000 dolarjev (+ H). Prva nosilka je bila Kristina Mladenovic' (43.). Dva tedna pred svojim 21. rojstnim dnevom je bila Zidanško-va v obeh konkurencah kar precej uspešna ... Po prihodu iz Indije se je članica TK Terme Ptuj v 1. krogu pomerila z veteranko Olgo Go-vortsovo (427.). 30-letna Belo-rusinja je bila nekdaj že 35. igralka sveta, kar sedem sezon pa je končala med najboljšo stoterico igralk sveta, nazadnje leta 2015. Prvi niz je imela Tamara že skorajda v svojem žepu, saj je pri rezultatu 5:3 servirala za zmago, pri 5:4 pa je imela tudi žogo za niz. A se je Belorusinja izvlekla, v podaljšani igri pa tudi osvojila niz. V 2. nizu je Tamara zaostajala že 1:4, a je nato nanizala pet zaporednih iger za izenačenje v nizih. Tudi v tretjem je bila v velikih težavah (3:5), a je vse skupaj obrnila v svojo korist. Končno razmerje osvojenih točk je bilo 130:129 ... Ženski ITF-turnir v Dubaju (ZAE), 100.000 dolarjev (+ H), rezultati: 1. krog: Zidanšek (8.) - Olga Go-vortsova (Belorusija) 6:7(4), 6:4, 7:6(5); 2. krog: Zidanšek (8.) - Dalma Galfi (Madžarska) 6:1, 6:1; četrtfinale: Zidanšek (8.) - Ev-genija Rodina (Rusija, 4.) 6:4, 5:7, 5:7. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Vovancova -Pigossi/Zanevska (Brazilija/Belgija, 4.) 7:6(4), 4:6, 10:5; četrtfinale: Zidanšek/Vovancova - Božičevič/Bulgaru (Avstralija/ Romunija) 6:2, 6:3; polfinale: Zidanšek/Vovancova - Jani/Lister (Madžarska/Švedska) 6:7(3), 6:2, 7:10. V 2. krogu jo je čakala nekdanja (2015) najboljša mladinka sveta Dalma Galfi (340.), trenutno pa se 20-letna Madžarka ponovno poskuša prebiti proti najboljši sto-terici, blizu katere je lani že bila (136.). A Tamara ji tokrat ni pustila nobenih možnosti, z odlično predstavo z izjemno malo napakami je tekmico z igrišča odpihnila po slabi uri igre. Dubaj »Tukaj je vse naokoli eno samo gradbišče. V bližini teniških igrišč so v treh dneh postavili montažni stadion za polo, 200 metrov vstran je center za turistično padalstvo, kjer lahko z inštruktorjem skočiš z 2000 metrov, malo naprej je največji LCD--ekran na svetu, meri 30 krat 20 metrov! Postavili so ga za spremljanje tekem Lige prvakov ...,« je nekaj vtisov iz Du-baja strnil Zoran Krajnc. Rokomet • 1. B SRL (m) Blizu rešitve iz brezna sedmih zadetkov zaostanka ... Rudar - Drava Ptuj 30:28 (16:12) DRAVA PTUJ: Koštomaj 1, Mlač--Černe, Gregorc 1 (1), Grobelnik 4, Hrupič 4, Belec, Zupanc 6, Stopar 1, Bedrač, Rožman 3, Žunič, Bra-čič, Krasnič, S. Žuran, Sivka 7. Trener: Vladimir Vujovič. Rezultatska kriza rokometa-šev Drave se nadaljuje - v soboto so v dvorani Polaj doživeli nov prvenstveni poraz. Trboveljčani so vzeli ponujeno, z drugimi besedami povedano - so zmagali predvsem zaradi številnih zgrešenih strelov ptujskih igralcev. Bilo jih je veliko preveč, predvsem iz čistih situacij, ob tem pa tudi obramba ni bila dovolj trdna, da bi zdržala domače nalete na poti do zmage. Ptujčani so katastrofalno začeli derbi proti Rudarju, čeprav so bili na lestvici pred njimi. Uvod tekme je nakazal smer in ta je bila usmerjena v prid domačinov. Ti so 1. B SRL (m) REZULTATI 12. KROGA: Butan plin Izola - Pomurje 30:20, LL Grosist Slovan - Radeče papir nova 31:23, Rudar - Drava Ptuj 30:28, Mokerc-Ig - Črnomelj 30:28, Herz Šmartno - Slovenj Gradec 2011 29:34, Krško - Brežice 29:29, Ajdovščina - Škofljica Pekarna brez težav zadevali gol, najuspešnejši domači strelec Rok Kozole (skupno sedem zadetkov) je v 21. minuti dosegel zadetek za 9:3. Do te prednosti so igralci iz Trbovelj prišli postopoma, saj je Drava imela ogromne težave z realizacijo. Končnico prvega dela so nato odigrali bolje in so se s serijo 0:4 nekoliko približali domačinom; polčas se je končal z izidom 16:12. V nadaljevanju je Rudar ponovno najprej ušel na plus šest (18:12, 20:14), gostje pa so še naprej težko dosegali zadetke. Rudar je v 44. minuti z zadetkom Jana Hočevarja povedel že z ogromno razliko, +7 (25:18), nakar je vendarle steklo tudi gostom. Naslednjih deset minut je bilo za varovance trenerja Vladimirja Vujoviča domala sanjskih! Naredili so serijo z delnim izidom 1:7 (26:25), v tem obdobju so zadevali Jan Sivka, To- Pečjak 30:30. 1. SLOVENJ GRADEC 12 10 0 2 20 2. LL GROSIST SLOVAN 12 10 0 2 20 3. BUTAN PLIN IZOLA 12 9 1 2 19 4. KRŠKO 12 8 2 2 18 5. DRAVA PTUJ 12 6 1 5 13 6. RUDAR 12 6 1 5 13 7. HERZ ŠMARTNO 12 5 2 5 12 8. MOKERC - KIG 12 6 0 6 12 9. RADEČE PAPIR NOVA 12 5 1 6 11 10. ŠKOFLJICA PEČJAK 12 4 2 6 10 11. BREŽICE 12 3 2 7 8 12. AJDOVŠČINA 12 2 2 8 6 13. ČRNOMELJ 12 1 3 8 5 14. POMURJE 12 0 1 11 1 Rokomet • Pokal Slovenije »v »v • • • r* i — 1 1 • — • Gorišnicani v osmini finala s Trebanjci, Celjani z Mariborčani Na sedežu Rokometne zveze Slovenije (RZS) v Ljubljani so opravili žreb osmine finala pokala Slovenije za moške. Najzanimivejši par sestavljata Celje Pivovarna Laško in Maribor Branik, pivovarji so branilci naslova. Gorišničani bodo v svoji dvorani gostili prvoli-gaško ekipo Trimo Trebnje, kar bo lepa priložnost za dokazovanje na atraktivni tekmi. Vse tekme osmine finala so na sporedu v sredo, 19. decembra. Pari osmine finala: Moškanjci-Gorišnica - Trimo Trebnje Dol TKI Hrastnik - Gorenje Velenje Ljubljana - Sviš Ivančna Gorica Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik Cerklje-Radovljica - zmagovalec tekme Grosuplje - Ajdovščina Herz Šmartno - Koper 2013 LL Grosist Slovan - Riko Ribnica Krško - Krka. M 21 HABTOOR j! MIS CHALLENGE A t fríiíABTOOR Palace I- &OTF.L§"i RESORTS CURIO COLLECTION BY HILTOH V četrtfinalu je bila njena tekmica Evgenija Rodina (76.). 29-letna Rusinja je blizu svoje najboljše uvrstitve na WTA-le-stvici, dobro formo pa je potrdila tudi na zadnjem močnem turnirju v Limogesu (125.000 dolarjev), kjer se je prebila do finala. Tamara je bila tudi tukaj blizu uspeha, v 3. nizu je pri izidu 5:4 že servirala za končno zmago. A je izkušenejša Rusinja potegnila zadnje adute iz rokava in po dveh urah in 20 minutah igre pripravila lep preobrat za končno zmago 5:7. Tamara Zidanšek je v Dubaju najboljšo partijo pokazala v 2. krogu, ko je ugnala nekdanjo najboljšo mladinko sveta Dalmo Galfi. Zidanškova je tokrat nastopila tudi med dvojicami, kjer je igrala skupaj s 35-letno veteranko Renato Vo-racovo. Kot nepostavljeni igralki sta se odlično ujeli in si z dvema zmagama priigrali nastop v polfinalu. Kljub porazu v tem delu turnirja je bil Krajnc zadovoljen s predstavo svoje varovanke, ki se je od izkuše-nejše partnerke veliko naučila. »Igra je dobra, veliko boljša kot lani v tem delu sezone, ko je v Dubaju izgubila že v 1. krogu (proti Čehinji Terezi Martincovi, op. a.). Ko bo v odločilnih trenutkih pokazala še več samozaupanja, bo še boljše. Že sedaj komaj čakam nastope v Avstraliji,« je po turnirju zapisal Zoran Krajnc. M Odbojka • 1. B DOL (ž), 10. krog Priložnost za igro so dobile vse igralke maž Grobelnik, Gašper Zupanc in Denis Hrupič. Slednji je znižal na 26:25, a bližje ni šlo. Ptujčani so v nadaljevanju imeli nekaj priložnosti za izenačenje (27:26, 28:27), a jim je tudi sreča obrnila hrbet. Približno minuto pred koncem je Denis Hrupič s svojim četrtim zadetkom na tekmi znižal rezultat na 29:28, v naslednjem napadu pa je odločilni zadetek za 30:28 dosegel Žan Gjerek. Do konca tekme nobeni ekipi ni več uspelo zadeti, zato so se pomembne zmage veselili igralci Rudarja. Letos člansko ekipo Drave čaka še ena tekma, in sicer bodo v soboto ob 17. uri v športni dvorani Ljudski vrt igrali proti Ajdovščini. Na tej tekmi bodo iskali pot do zmage, nato bo sledil skorajda mesec in pol dolg prvenstveni odmor. David Breznik ZOKSETO Ptuj -Nova KBM Branik II 3:1 (22,14,-22,17) ŽOK SETO PTUJ: Stavbar, Sa-kovič, Gajser, Paternost, Oancea, Pignar, K. Milošič, Horvat, Toma-nič, Vedlin Gojčič, N. Milošič, Pučnik. Trener: Bojan Novak. S sila povprečno igro in brez prevelikega naprezanja so ptujske odbojkarice ugnale mlade Mariborčanke, ki so »grizle« za vsako žogo in so bile za to nagrajene z osvojitvijo niza. Na drugi strani mreže so domačinke igrale v valovih: občasno so pokazale odlične poteze, občasno pa so delovale nezbrano in so delale osnovne napake. Na srečo je bilo veliko več dobrih trenutkov... Eden od glavnih je bil ta, da je trener Bojan Novak v igro vključil vseh dvanajst igralk, tako da so gledalci v športni dvorani Gimnazije Ptuj videli na parketu tudi ptujsko odbojkarsko prihodnost. Ženski odbojkarski klub SETO je obračun začel izjemno, saj so po vrhunskih servisih Ane Horvat in katastrofalnem sprejemu »bankirk« ekspresno povedle s 7:0. Visoko vodstvo jih je uspavalo in Mariborčanke so to izkoristile za dve seriji uspešnih akcij in povezanih točk. V srednjem delu niza so zmanjšale tudi število napak v igri, kar jih je pripeljalo celo do izenačenja na 22:22: V sami končnici 1. DOL (ž) REZULTATI 10. KROGA: Preva-lje - ŽOK Triglav Kranj 2:3, Swa-tycomet Zreče - ATK Grosuplje 2:3, ŽOK SETO Ptuj - Nova KBM Branik II 3:1, Piran - Mozirje 1:3, Vital Ljubljana - OD Krim 1:3. Foto: Črtomir Goznik Med mladimi članicami ŽOK SETO Ptuj je priložnost dobila tudi Ana Horvat. 1. ATK GROSUPLJE 10 9 1 27:5 26 2. ŽOK SETO PTUJ 10 8 2 27:9 24 3. TRIGLAV KRANJ 10 8 2 26:15 22 4. SWATY. ZREČE 10 7 3 25:15 22 5. MOZIRJE 10 6 4 20:16 19 6. OD KRIM 10 6 4 21:16 18 7. PREVALJE 10 3 7 14:23 10 8. VITAL LJUBLJANA 10 2 8 8:28 4 9. NKBM BRANIK II 10 1 9 9:27 4 10. PIRAN 10 0 10 7:30 1 sta odločilni žogi podajalke Urške Stavbar šli proti najbolj izkušeni Sari Sakovič, ki ju je močno in natančno zabila iz cone štiri za osvojen niz s 25:22. V drugem nizu so domačinke »povozile« rosno mlade tekmice, glavni razlog za to je bil odličen servis. Najprej je bila v tem elementu uspešna Lena Pučnik, nato pa še Ana Horvat. Ob slabši organizaciji v polju Branikovk se je točkovna razlika hitro povzpela na 15:5. V tem trenutku je Novak poslal na igrišče mlade Klaro Mi-lošič, Laro Pignar (ta je dobila na mestu libera v vseh nizih še posebej veliko priložnosti za igro) in Andreo Oanceao. Slednja se je izkazala na mestu podajalke in s servisi. V sami končnici je nekaj servisov uspelo še eni mladi igralki, Alidi Tomanič, in niz se je hitro zaključil s 25:14. Nato je sledila nekoliko drugačna zgodba, saj so Mariborčanke zasluženo dobile tretji niz. Dobro so začele že (2:6), a je nato Sara Sakovič s serijo močnih servi- sov poravnala izid na 8:8. Ko je z dvema penaloma Ana Horvat postavila izid 16:13, se je zdelo, da je tekma zaključena. A ni bila, saj so gostje bolje zaigrale v polju in napadu ter z več želje še enkrat naredile preobrat za osvojen niz 22:25. V tem delu so se mlade mariborske odbojkarice dodobra razigrale, a so vseeno naredile kakšno napako preveč, da bi bile povsem enakovredne Ptujčan-kam. V četrtem nizu so se domačinke dovolj zbrale, da so unovčile svojo kakovost in so ponovno - predvsem z dobrim servisom - prišle do prednosti 20:15. V tem trenutku je trener Novak poslal v igro še zadnjo mlado igralko Ano Paternost, ki je sprožila nekaj uspešnih servisov in niz se je končal 25:17. To je bila osma zmaga ptujskih igralk v tej tekmovalni sezoni na desetih tekmah. Naslednjo tekmo bodo odigrale 12. januarja, ko se bodo v gosteh merile z Mozirjem. David Breznik 384 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 28. decembra 2018 Mali nogomet • Zimske lige Destrniški Virtuozi boljši od Rima 4. krog: ŠD Rim -FC Virtuozi Destrnik 2:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Gašparič (5.), 1:1 Pislak (11), 1:2 Klajnšek (13.), 1:3 Goričan (23.), 1:4 Gašperič (26.), 2:4 Tominc (26.). ŠD RIM: Zupanič, Tominc, Pislak, Krajnc, Gajser M., Gajser T., Koren, Vogrinc. FC VIRTUOZI DESTRNIK: Cat, Krajnc, Gašperič, Goričan, Pihler, Klajnšek. Eden izmed dveh derbijev 4. kroga - drugi je bila tekma med ekipama RC Trcko in KMN Dražen-ci - je predstavljal obračun med Športnim društvom Rim in Futsal clubom Virtuozi Destrnik. Obe eki- ONL Videm ČLANI REZULTATI 3. KROGA: ŠD Zg. Pristava - ŠD As 3:2, ŠD Lancova vas člani - ŠD Selan 11:4, NK Tržec R21 - NK Tržec Bar Osmica 13:1, KMN Majolka člani - ŠD Pobrežje člani 10:2. 1. KMN MAJOLKA 3 3 0 0 27:4 9 2. ŠD ZG. PRISTAVA 3 3 0 0 21:7 9 3. ŠD AS 3 2 0 1 16:8 6 4. ŠD LANCOVA VAS 3 2 0 1 21:21 6 5. NK TRŽEC R21 3 10 2 18:14 3 6. ŠD SELAN 3 10 2 10:17 3 pi sta prikazali dobro igro, v kateri je padlo šest zadetkov, ob tem pa so oboji imeli še kar nekaj zrelih situacij za dosego zadetkov. Na začetku so bili aktivnejši Vir-tuozi, saj so več poizkušali z napadalnimi akcijami. To se jim je obrestovalo, saj je v 5. minuti Mitja Gašparič s kančkom sreče po odbiti žogi obrambe Rima dosegel uvodni zadetek - 0:1. To je spodbudilo igralce Rima, za katere sta nevarno zaključila akciji Matej Gajser in Vojko Tominc, rezultat pa je izenačil s strelom iz kakšnih dvanajstih metrov po tleh Marko Pislak - 1:1. Sledil je šok za Rim, saj se je prišlo do poškodbe Tomaža Gajserja in tekma je bila za nekaj minut prekinjena. Po prekinitvi je sledil še rezultatski šok za ekipo 7. ŠD POBREŽJE ČLANI 3 0 0 3 10:31 0 8. TRŽEC BAR OSMICA 3 0 0 3 6:27 0 VETERANI REZULTATI 3. KROGA: KMN Majolka veterani - Bar Videm 3:1, ŠD Selan Gostilna Kozel - ŠD Lan-cova vas Bar Osmica 5:1. Prosta je bila ekipa ŠD Pobrežje veterani. 1. SD SELAN KOZEL 2. KMN MAJOLKA 3. BAR VIDEM 4. ŠD POBREŽJE 5. LANCOVA VAS (-1) 3 3 0 0 17:3 9 3 2 0 1 2 10 1 2 0 0 2 2 0 0 2 6:8 6 45 3 4:8 O 1:8 1 Darko Lah Rima, saj je za Destrnik dosegel drugi zadetek Domen Klajnšek s strelom z desne strani znotraj kazenskega prostora - 1:2. V drugem polčasu se je Rim še bolj odprl in iskal poti do zadetka (nevarno so streljali Matej Gajser, Marko Vogrinc in Simon Krajnc), a so bili na drugi strani z dvema zaporednima zadetkoma uspešnejši Virtuozi. Najprej je po podaji s strani Urban Goričan dosegel lep zadetek z diagonalnim strelom iz kakšnih šestih metrov, medtem ko je najboljši igralec tekme Mitja Gašparič zadel s strelom iz svoje polovice na prazen gol - 1:4. Na drugi strani je končni rezultat 2:4 postavil spretni Vojko Tominc, a več kot to Rimu ni uspelo ... Nobena ekipa nima več popolnega izkupička Četrti in peti krog lige malega nogometa, ki se igra pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ptuj že od sezone 1990/1991, je prinesel zares veliko število zanimivih tekem, na katerih so bili strelci zelo uspešni. V 4. krogu je ob izpostavljeni tekmi ŠD Rim - FC Virtuozi De-strnik bil deležen posebne pozornosti še drugi derbi RC Trcko - KMN Draženci, v katerem so gledalci spremljali zelo dinamičen mali nogomet. Obe ekipi imata cel kup odličnih posameznikov, kar Foto: Črtomir Goznik Nedeljska tekma 5. kroga med ekipama ŠD Rim in Team BB je postregla z dobro igro in končno zmago ekipe Team BB. se je videlo tudi na parketu. Na koncu se je obračun končal brez zmagovalca s 3:3, delitev točk pa je glede na prikazano kar realna. Nedeljski 5. krog je prav tako prinesel dve izstopajoči tekmi. V prvi FC Virtuozi Destrnik - Poeto-vio Plindom 0807300 so gledalci videli kar deset zadetkov in neodločen končni rezultat 5:5, v drugi tekmi pa je ekipa Team BB pokazala, da je resen kandidat za končnico, saj je z 2:0 ugnala ŠD Rim. Pogled na stanje po odigranih petih krogih prinaša zanimivost, da nobena ekipa več nima popolnega izkupička ali vseh možnih 15 točk. Na vrhu sta ekipi RC Trcka in FC Virtuozi Destrnik, sledi jima nekaj zelo točkovno in igralsko izenačenih ekip. To napoveduje v nadaljevanju zares ogorčen boj na vsaki tekmi za točke na poti do končnice tekmovanja letošnje lige malega nogometa. REZULTATI 4. KROGA: Poeto-vio Plindom 0807300 - ŠD Ptujska Gora 4:0, ŠD Selan - EHM Team 4:1, ŠD Trniče - ŠD Draženci 4:4, ŠD Rim - FC Virtuozi Destrnik 2:4, RC Trcko - KMN Draženci 3:3, SETO Hajdina - Team BB 1:6. REZULTATI 5. KROGA: ŠD Ptujska Gora - RC Trcko 1:6, ŠD Dra- ženci - SETO Hajdina 3:1, KMN Draženci - ŠD Selan i:3, FC Virtuo-zi Destrnik - Poetovio Plindom 0807300 5:5, Team BB - ŠD Rim i:o, EHM Team - ŠD Trniče 5:3. 1. RC TRCKO S 4 1 0 185 13 2. VIRTUOZI DESTRNIK S 3. TEAM BB S 4. ŠD SELAN S 5. POETOVIO PLINDOM S 6. KMN DRAŽENCI 7. ŠD DRAŽENCI 8. ŠD RIM 9. ŠD TRNIČE 10. PTUJSKA GORA 11. EHM TEAM 12. SETO HAJDINA 4 1 0 27:19 13 3 2 0 16:8 11 3 1 1 13:9 10 2 1 2 22:11 7 2 1 2 17:13 2 1 2 16:16 2 0 3 12:13 1 2 2 2O:2O 1 0 4 7:21 1 0 4 13:22 O O S 7:31 David Breznik Tenis • Državno prvenstvo U-18 Ptujčani v Mariboru osvojili vse, kar se je osvojiti dalo! Pretekli teden je v Mariboru v novi dvorani Železničarskega teniškega kluba Maribor potekalo državno prvenstvo v kategoriji fantov in deklet do 18. leta starosti. Redko videno prevlado v tej starostni kategoriji so pokazali člani TK Terme Ptuj, ki so slavili v vseh štirih kategorijah, tako med posamezniki kot med dvojicami! »V vseh kategorijah smo bili vsaj v ožjem krogu favoritov, a do uvrstitve v finale in še posebej do končnih zmag v teh dvobojih, je bila dolga pot,« je dejal Luka Hazdovac, trener in predsednik ptujskega kluba. 1. Med posamezniki sta TK Terme Ptuj zastopala Blaž Vidovič in Žiga Kovačič, oba letnika 2002. Oba sta se znašla v spodnjem delu žreba, možen je bil njun polfinalni dvoboj, kar se je kasneje tudi zgodilo. Pri tem je imel Žiga težjo pot, saj je moral premagati 2. nosilca, Pa-trika Špegla Kumarja. Medsebojni klubski dvoboj je prepričljivo pri- Zimsko državno prvenstvo U-18, rezultati: fantje: 2. krog: Vidovič (7.) - Dominko (ŽTK Maribor) 6:2, 6:1; Kovačič -Špegel-Kumer (ŠTK Velenje, 2.) 7:5, 6:3; četrtfinale: Vidovič (7.) - Emer-šič (ŽTK Maribor) 6:2, 6:4; Kovačič - Kaljevič (Šport plus) 6:4, 6:3; polfinale: Vidovič (7.) - Kovačič 6:0, 6:1; finale: Vidovič (7.) - Potočnik (Šport plus, 4.) 6:4, 4:6, 6:2. Dvojice: četrfinale: Vidovič/Kovačič (2.) padel Blažu, ki ga je nato v finalu čakal Tilen Potočnik. Leto mlajšemu tekmecu je sicer edinemu uspelo proti Blažu osvojiti niz, kaj več pa mu ni uspelo in prva ptujska lovorika je bila pod streho ... Za Blaža Vidoviča je to že tretji državni naslov, pred tem je slavil že v kategorijah U-14 in U-16. 2. Pod drugo ptujsko lovoriko se - Hedžet/Mileusnic (ŽTK MB/Luka Koper) 6:2, 6:1; polfinale: Vidovič/Kovačič (2.) -Potočnik/Šraj (Šport plus/ŽTK MB, 4.) 4:6, 6:2, 10:6; finale: Vidovič/Kovačič (2.) -Špregel/Vetrih (ŠTK Velenje/S. Gradec, 3.) 3:6, 6:4, 10:6. Dekleta: 2. krog: Makorič - Bečirovič (ŽTK MB) 6:4, 6:0, Breznik - Ko-čevar (Medvode) 3:6, 7:6(5), 3:6; Pliberšek - Jurič (ŽTK MB, 1.) 4:6, 3:6; četrtfinale: Makorič - Klevišar (Triglav, 2.) 6:2, 6:4; polfinale: Makorič - Drame je podpisala Maja Makorič (letnica 2001) med posameznicami. To je storila v velikem stilu, brez izgubljenega niza. Posebej pomembno zmago je dosegla v če-trtfinalu, ko je bila njena tekmica 2. nosilka Katja Klevišar (Triglav). Gorenjka je bila doslej za Majo nerešljiva uganka, saj je dobila vseh dosedanjih sedem medsebojnih obračunov! Ta teden se je to spre- (ŽTK MB) 6:3, 6:3; finale: Makorič - Belinger (Šport plus, 3.) 6:1, 6:0. Dvojice: četrtfinale: Gorinšek/Vičič (2.) - Memič/Ulčakar (ŽTK MB/Maja) 6:1, 6:2, Lončarič/Strašek - Jurič/ Kočevar (ŽTK Maribor/Medvode, 1.) 6:7(3), 4:6; Tabor/Bečirovič (3.) - Dragman/Kovačevič (Portovald) 7:6(6), 6:2; polfinale: Gorinšek/Vičič (2.) -Drame/Planinšek (ŽTK MB) 6:2, 2:6, 10:6; Tabor/Bečirovič (3.) - Ju-rič/Kočevar (1.) 1:6, 3:6; finale: Gorinšek/Vičič (2.) - Ju-rič/Kočevar (1.) 6:0, 6:2. menilo, Maja je rešila tudi to eni-gmo . Pot do končne lovorike je nato prehodila brez prask, v finalu je 3. nosilki Alji Belinger prepustila le eno samo igro . Za Majo, ki je na Ptuj prišla pred dvema letoma iz Primorske, je to prvi naslov državne prvakinje. 3. Sicer so ptujski klub v tej konkurenci zastopale še Tara Gorinšek, Nina Pliberšek, Tjaša Breznik, Taja Lončarič in Ana Teja Tabor. Slednji dve sta obstali v 1. krogu, to se je presenetljivo zgodilo tudi Tari Gorinšek, ki je bila sicer 7. nosilka. Pliberškova in Breznikova sta v 1. krogu slavili (Tjaša proti 4. nosilki Lini Božičnik iz TK Maja), nato pa sta svoje nastope končali v 2. krogu (Nina proti 1. nosilki). Če je Tara Gorinšek (letnica 2002) med posameznicami doživela hiter izpad, pa je nato vse sile usmerila v dvojice, kjer je združila moči z Majo Vičič. S članico kluba MAX Ljubljana se je odlično znašla, kot 2. nosilki sta odigrali dober turnir in tudi osvojili naslov državnih prvakinj, tretjega ptujskega. Najboljšo igro sta prihranili za konec, za finale, ko sta prepričljivo ugnali 1. nosilki, Noko Jurič (ŽTK Maribor) in Anali Kočevar (Medvode). 4- Tudi v fantovskih dvojicah sta bila Blaž Vidovič in Žiga Kovačič med favoriti (bila sta 2. nosilca), po hitrem izpadu 1. nosilcev pa sta prevzela vlogo favoritov. Ta status sta tudi uspešno branila (in na koncu tudi ubranila), čeprav sta proti 4. in 3. nosilcema morala igrati tretji niz, t. i. master tie-break. Venček ptujskih naslovov je bil s tem spleten ... Luka Hazdovac: »Ne samo z naslovi, tokrat sem bil zadovoljen tudi z večino odigranih dvobojev naših fantov in deklet. Glede na nekatere prejšnje turnirje so tokrat prikazali nekaj več, dosegli nekaj odmevnih zmag in pokazali napredek v igri in razmišljanju. Blaž Vidovič je svojo dobro formo in napredek - predvsem pri servisu - potrdil že na zadnjem mladinskem ITF-turnirju, sedaj je tam začeto pot uspešno nadaljeval. Tudi Maja je bila prepričljiva, še posebej po odmevni zmagi proti Tjaši Klevišar, s katero je še pred tednom izgubila na mladinskem ITF-turnirju v Mariboru. Med dekliškimi dvojicami je Tara popravila spodrsljaj iz posameznic, Blaž in Žiga pa sta v odločilnih trenutkih pokazala dovolj zbranosti, ki ju morda v preteklosti nista imela. Vse skupaj je dobra osnova za nadaljnje delo.« Jože Mohorič Maja Makorič (leuo) je osuojila suoj prui naslou držaune pruakinje. Žiga Kovačič in Blaž Vidovič sta bila najboljša med dvojicami, Blaž je naslov osvojil tudi med posamezniki. Tara Gorinšek (v sredini) je z zmago med dvojicami prav tako dodala svoj kamenček v mozaik ptujskih uspehov na državnem prvenstvu v Mariboru. torek • 18. decembra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • 70 let Štajerskega tednika in 55 let Radia Ptuj Praznik kot navdih za prihodnost Leto, ki se izteka, je bilo tudi praznično leto za družbo Radio-Tednik Ptuj: Štajerski tednik je praznoval 70-letnico izhajanja, Radio Ptuj pa 55-letnico oddajanja. Praznovanje je potekalo z bralci in poslušalci kot skupni navdih za prihodnost. Osrednja slovesnost ob jubileju je potekala 12. oktobra v slavnostni dvorani ptujskega gradu, 13. oktobra so si zvesti bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj lahko ogledali najnovejšo uspešnico Mestnega gledališča (MG) Ptuj Ljubim Njofro, 14. oktobra pa so lahko uživali na velikem prazničnem koncertu v Gorišnici s priljubljenimi glasbeniki in glasbenimi skupinami. Praznični dogodki so razkrili tudi marsikateri spomin na obdobje, ki so ga posamezniki preživeli kot aktivni sodelavci obeh medijev, ki so jima vse do danes ostali zvesti kot bralci oz. poslušalci. To je bilo nadvse turbulentno obdobje. Kako so ga doživeli oz. še doživljajo, so predstavili v svojih krajših izjavah. Praznično leto smo obogatili tudi z veliko božično dobrodelno akcijo v sodelovanju Rotary cluba Ptuj & Rotar Act Ptuj, v kateri so sodelovali številni posamezniki, organizacije in skupnosti, ki so z dobrodelnimi prispevki omogočile, da bosta letošnji božič in novo leto prižgala iskrico v očeh številnih otrok in mladostnikov v socialno ogroženih družinah Spodnjega Podravja. Tik pred zaključkom leta pa smo povabili še na več tradicionalnih prireditev: Orfejčkovo parado, Za male in velike ter Z najmlajšimi v novo leto. Sogovorniki o naši |M 1*1 »V» medijski nisi www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si nu elektronskih medijev, prepričan pa sem, da bo še vedno pisana beseda tista, ki bo kovala prihodnost in zanamcem puščala sledi." Foto: Črtomir Goznik Dr. Laris Gaiser: „O Radiu Ptuj in Štajerskem tedniku lahko rečem vse dobro glede na to, da sem bil tudi sam nekoč sodelavec. Dejansko sta ena tistih glavnih, če ne glavni medijski element v regiji, ki omogoča dialektiko, dejansko raziskovalno novinarstvo, pogovor in iskanje pravih zgodb. Kot Ptujčan sem lahko velikokrat kritičen do tega, kar piše, ampak mi je v veselje, da ta medij obstaja in mora obstajati še naprej." Foto: Črtomir Goznik Herman Škrinjar: „Jubilej doživljam z dobrimi občutki. Pred 55 leti si nisem mislil, da bom dočakal ta visok jubilej in da bom lahko užival pri teh spominih. K vsemu, kar sem že povedal v preteklosti, pa bi dodal še to, da smo eni izmed prvih v Sloveniji takrat, ko sem bil tehnik na Radiu Ptuj, vrteli Beatlese. Moj prijatelj je bil na počitniški praksi v Angliji, prinesel je plošče, ki smo jih vključevali v naš program med povezovalnimi teksti. Na Radiu Ljubljana takrat še ni bilo Beatlesov, mi pa smo jih že vrteli. Oba medija spremljam kritično, vedno je lahko še boljše." < / Foto: Črtomir Goznik Martin Ozmec: „Verjetno sem eden redkih, ki smo se v tej družbi zaposlili in v njej tudi dočakali upokojitev, v njej sem preživel pol življenja. Delal sem kar 43 let. Bili so vzponi, bili so padci. Vedno smo bili zelo veseli vzponov, teh je zadnje čase vedno več. Vsi govorijo o vzpo- tem, da je imel ves čas dovolj naročnikov, pove, da je časopis po vsebini in obliki izpolnjeval pričakovanja bralcev. Tudi sam že 65 let, odkar sem kot mlad veterinar prišel na Ptuj, spremljam časopis, saj sem z njim najbolje seznanjen s političnim, gospodarskim, kulturnim in športnim dogajanjem na območju, ki ga časopis pokriva. Štajerski tednik ni samo spremljal dogajanja, ampak se je aktivno vključeval v oblikovanje najodmevnejših in najbolj obiskanih kulturnih prireditev, ki so veliko prispevale k prepoznavnosti Ptuja. Ptuj z okolico se ponaša s pomembno kulturnozgodovinsko preteklostjo. Zapiski časopisa v preteklih sedemdesetih letih pa so izredno pomemben in dokumentiran prikaz dosežkov prebivalcev tega območja na vseh področjih delovanja. Dobra vsebina Štajerskega tednika ni samo odraz uredniške politike, ampak odraža dobro delo sedanjih in nekdanjih novinarjev. Iskrene čestitke ob 70-letnici izhajanja, z željo za uspešno delo v zadovoljstvo in dobro obveščanje bralcev še naprej." Foto: Črtomir Goznik da bi obdržala svoj krog bralcev oz. poslušalcev. Vsi, ki živimo v tem prostoru, si želimo, da ostaneta naša: naš Štajerski tednik in naš Radio Ptuj." imir Goznik Dr. Cvetko Doplihar: „Sedemdeset let izhajanja časopisa Štajerski tednik in njegovih predhodnikov, s Jože Ekart: „Vsak jubilej je praznik. Štajerski tednik in Radio Ptuj praznujeta visoka jubileja. Zelo sem vesel, da sem bil tudi sam en mali delček na njuni poti. Vsem, ki so vsa ta dolga leta ustvarjali v obeh medijih, bi rad stisnil roko, ker si to zaslužijo. Želim si, da sta tako uspešna, kot sta bila doslej, tudi v prihodnje, no šolo v takratnem Gradišču v Slovenskih goricah. Dano mi je bilo soustvarjati v obeh medijih, ki po mojem mnenju opravljata izjemno poslanstvo in sta ne samo del medijskega, temveč družbenega, kulturnega, političnega in gospodarskega življenja. Brez Radia Ptuj in brez Štajerskega tednika mislim, da bi bila tudi slovenska medijska pokrajina siromašnejša. Imam lepe spomine na svoje aktivno novinarsko delo, sodelavke in sodelavce. Mislim, da smo v tistem obdobju tudi znali kaj narediti, tudi zdajšnji kolektiv nadaljuje tradicijo, ki je bila začrtana pred 70 oz. 55 leti." Foto: Črtomir Goznik Milena Zupanič: „Bila sem kar ganjena, ko sem nas po tolikih letih ponovno videla skupaj. Presenečena pa sem bila in tudi malo so me prizadele besede podžupana, ko je govoril vaš časopis, vaš radio. Pred 20 leti, ko sem še delala v družbi Radio-Tednik Ptuj, bi vsak župan rekel, to je naš časopis, to je naš radio. Ne vem, kaj se je zgodilo, ampak to je škoda. Mi kot ustvarjalci časopisa in radijskega programa vedno mislimo, da sta časopis in radio od vseh nas, predvsem pa od bralcev in poslušalcev, ker mi sami zase nismo nič." Foto: Črtomir Goznik Dr. Marjan Toš: „Moj prvi stik z mediji je bil ptujski radio pred davnimi leti, ko sem še obiskoval osnov- Foto: Črtomir Goznik Stojan Kerbler: „Po mojem mnenju Štajerski tednik izgublja tisto pozicijo, ki jo je imel nekoč. Kmečki ljudje, ki sem jih fotografiral v Halozah, so bili naročniki Tednika. Generacije se menjujejo in marsikdo sploh časopisa več ne pozna, mladina v večini danes uporablja telefon, preko katerega se seznanja s tistim, kar jo zanima. Treba je vedeti, da sem usmerjen v kulturo, prostor, namenjen kulturi, pa se v časopisu izgublja, nekoč ji je bilo namenjenega več prostora, gledano s stališča kulture. Več prostora bi ji bilo nameniti, gre za izobraževanje, za to, da se opozori na to, kaj je kakovostno, zato ni čudno, da se vse, kar je kulturno, izgublja. Tako se tudi ne ve, kaj je dobro, kaj je boljše, in kar je tisto, za kar ni vredno izgubljati ne besed ne prostora." MG Ptuj • CPP prihodnje leto praznuje 30 let poslovanja Zabeležili še eno poslovno uspešno leto Cestno podjetje Ptuj (CPP), največja gradbena družba v Podravju, 18 let ohranja tradicijo, da vsako leto 12.12. ob 12. uri priredi sprejem za svoje poslovne partnerje. Dogodek v Miheličevi galeriji je v prvi vrsti namenjen neformalnemu druženju. Slavnostni nagovor je imel izvršni direktor podjetja Martin Turk. „Za nami je zanimivo in uspešno leto. Srečevali smo se z nemalo izzivi, za katere lahko trdim, da smo jih v veliki meri uspešno premostili. Trudimo se, da imamo visoko zastavljene standarde, tako na področju prometa kot pri preostali infrastrukturi, ki jo gradimo. Želim izpostaviti obnovo poslovnih prostorov podjetja, ki je v polnem teku. Končana bo prihodnje leto, ko bo podjetje praznovalo 30-letnico samostojnega delovanja," je med drugim poudaril Turk. Navzoče na dogodku je pozdravila nova županja Ptuja Nuška Gajšek. Podjetju je čestitala za dobro delo in dodala, da je 12. 12. tudi zanjo pomemben datum, saj je na ta dan uradno prevzela župansko funkcijo. Med večjimi projekti, ki jih je CPP uspešno izvedlo v minulem obdobju, je bila gradnja prve etape podravske avtoceste med Draženci in Gruškov-jem. Poleg številnih nizkih gradenj (kanalizacija, ceste, pločniki) izvajajo raznovrstne projekte visokih gradenj. V Gorišnici gradijo poslovno--stanovanjski objekt, na Talumovem dvorišču v Kidričevem transformatorsko postajo in skladišče kolutov, v Hočah pa poslovni objekt za podjetje Tajhman. V občini Kidričevo ob gramoznici Pleterje urejajo športno--rekreacijski park. Uspešni so bili na razpisih Direkcije RS za infrastrukturo: za cesto in krožišče v Lovrencu na Dravskem polju, cesto Drenovec, Foto: Črtomir Goznik Nagovor izvršnega direktorja CPP Martina Turka cesto Kozminci-Žetale ter cesto in krožišče Gabrnik. Kot koncesionar vzdržujejo regionalne in občinske ceste. „Za letos načrtujemo dobrih 30 milijonov evrov prihodkov in pozitiven rezultat. Pred 30 leti, ko je podjetje stopilo na samostojno pot, je bilo okrog 50 zaposlenih. Danes nas je 250. Takratni prihodki so znašali med šest in sedem milijonov evrov, danes čez 30 milijonov evrov." V CPP se nadejajo, da bodo tudi v prihodnje prisotni na vseh večjih gradbiščih v regiji (cesta Ormož-Markovci, obvoznica Kidričevo, obnove regionalnih cest ...). V glasbenem delu programa so se tudi letos predstavili Vox Arsana in Vlado Kreslin. Mojca Zemljarič 18 Štajerski Na sceni torek • 18. decembra 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Zadetek Novo Zadetkovo leto ponovno navdušilo Člani ansambla Zadetek, na odru so štiri leta, so tudi letos pripravili velik in nepozaben glasbeni koncert Zadetkovo leto pod naslovom Zadetek v petek, ki so ga povezali s predstavitvijo druge zgoščenke. Prvo zgoščenko pod naslovom Muzikant so izdali leta 2016, ko so prav tako pripravili nepozaben glasbeni večer. Sedmega decembra so se jim v Pesnici pri Mariboru pridružili številni glasbeni prijatelji: Nemir iz Mokronoga, ansambel Smeh iz Šaleške doline, Vražji muzikanti iz Kamnice, ansambel Boršt iz Dolenjske, vokalna skupina Vox Corde iz okolice Velenja, Akademski vokalni trio ter iz občine Pesnica mlad, perspektiven ansambel Norost. V zborčku pa so skupaj zapeli tudi s pesniškimi otroki, pod odrom pa so ves večer navdušeno plesali mladi folkloristi iz FS Ju-rovčan. Člani ansambla Zadetek: Matic Lorbek (diatonična harmonika, vokal, vodja ansambla), Luka Zajc (kitara, vokal) in Sebastijan Plevnik (bas, bariton, vokal), vsi trije izvrstni instrumentalisti in pevci, so se na koncertu predstavili z lastnimi skladbami. Izjemna druščina glasbenikov, pevcev in plesalcev je očarala občinstvo, ki jim je namenilo stoječe ovacije, še posebej jih je navdušil skupen nastop vseh. Večer so prepletale nežne melodije kot energične polke, ki so napolnile srce in dušo slehernega obiskovalca. Z lastno balado Moja pa so prav Foto: Stanko Sel Ansambel Zadetek je pripravil nepozaben dogodek Zadetkovo leto pod naslovom Zadetek v petek. znanje stroke so dodatna spodbuda pri poustvarjanju slovenske naro-dno-zabavne glasbe in ustvarjanju novih glasbenih uspešnic, da bo seznam njihovih največjih uspešnic (Muzikant, Si čisto znorela in Deklica) še daljši. Na vsakem nastopu dajo vse od sebe, saj je njihov prvi cilj vselej ustvariti dobro vzdušje na odru, za odrom in pred njimi. 26. decembra bodo tudi gostje 28. Orfejčkove parade na Ptuju, kamor vabijo vse, ki so uživali že na njihovem koncertu Zadetkovo leto z naslovom Zadetek v petek. Prepričani so, da bo tudi osrednji glasbeni dogodek ob državnem prazniku, ki je tudi praznik vseh Štefanov in Štefk ter konjev, koncert navdušenja z veliko pozitivne energije in lepih misli oz. želja za prihodnost vseh. MG gotovo raznežili vsa ženska srca v dvorani. Skratka, bil je to še en nepozaben glasbeni večer slovenske narodno-zabavne glasbe oz. glasbe, ki je v decembrski praznični večer prinesla veliko zadovoljstva, veselja in dobrega razpoloženja. Sicer pa je bilo leto 2018 pravo Zadetkovo leto, ne samo zaradi izjemnega koncerta in nove zgoščenke ter številnih drugih nastopov, temveč tudi zaradi nadvse uspešnega nastopa na 49. festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2018, na katerem so po oceni strokovne komisije zmagali med nekvinteto- vskimi zasedbami (med ostalimi zasedbami), za kar so prejeli orfeja in nagrado Kmetijske zadruge Ptuj. Predstavili so se s skladbo Domačija, s katero so se dotaknili vseh ljudi, ki jim dom, pesem, sreča in ljubezen pomenijo veliko. „Zelo smo veseli, da nam je uspelo, da smo postali najboljši ansambel med ostalimi zasedbami na najstarejšem slovenskem festivalu narodno-za-bavne glasbe v Sloveniji. Potrudili smo se po najboljših močeh," je po letošnjem festivalu zadovoljen povedal vodja ansambla Matic Lor-bek. Zadovoljno občinstvo in pri- r 1AGER ■ riROOVINE insifio ■*Py±l0.l*fflll»aie,2293PM PARADA 2018 v V ŽIVO - športna dvorana O.Š. Ljudski vrt na Ptuju! V sredo, 26. decembra, ob 16. uri Predprodaja vstopnic: Radio - Tednik nuj MODRIJANI, ALFI NIPIČ, BRIGITA ŠULER, NEJC KASTELIC, NATAŠA MADJAR, HARMONK 'N' ROL, MANCAŠPIK, MAJA ODERLAP, PAJDAŠI, FANTJE IZPOD LISCE, ZA'KA PA NE, Ans. ŠALJIVCI, SPEV, Ans. ZADETEK, Ans. KLATEŽI, Ans. BORŠT, VESELI SVATJE, DOMEN KUMER, ŠTAJERSKI FAKINI, KLAPA SKALA, Koncertni ansambel Slakove glasbe, NAJA in TIARA Zmagovalki 4. sezone otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ter Luka, Pepi in Danica Cerkvenjak • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 5. sezona Uspelo je Špeli in Sergeji V kulturnem domu v Cerkvenjaku so 13. decembra peli pevski talenti OŠ Cerkvenjak. Občina Cerkvenjak in OŠ Cerkvenjak sta se projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo priključili v četrti sezoni. Šolska zmagovalka v starejši kategoriji Lara Kramberger je odlično zapela tudi v finalu četrte sezone in v starejši kategoriji zasedla tretje mesto. Sponzorji prireditve Lahkota prihodnosti rOdem Debrodofu öoiru» if AT P Foto: Črtomir Goznik Špela Lorenčič, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Cerkvenjak, pesem Siva pot (Aleksander Mežek): „Vesela sem, da sem se uvrstila v polfinale. Najbolj so me spodbujali starši, še bolj pa sošolka Julija. S to pesmijo sem nastopila že lani. Upam, da bom uspešno nastopila tudi v polfinalu, upam pa tudi na finale." Že od nekdaj pa si želi postati pevka, nove možnosti pa si je odprla z uvrstitvijo v finale projekta Slovenija ima talent. Tako občina kot OŠ Cerkvenjak sta na svojo mlado pevko zelo ponosni. Ker zgledi vlečejo, želijo po njenih stopinjah tudi udeleženci pete sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Priložnost so imeli že na predizboru, 13. decembra, ko jih je na oder kulturnega doma v obeh kategorijah stopilo dvanajst. Svoj nastop so dobro opravili, spodbudile so jih tudi besede ravnatelja OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirka Žmavca, da so zelo zadovoljni, da so lahko svoje pevske talente priključili tej čudoviti skupini. Če bo letos v projekt vključenih že 60 slovenskih osnovnih šol, je to deset odstotkov vseh šol v Sloveniji, kar je seveda izjemen podatek, tudi zato so ponosni, da so del te izjemne zgodbe, ki odpira pot mladim pevskim talentom. Veliko jim je pomenila tudi prisotnost župana Marjana Žmavca. V imenu družbe Radio-Te-dnik Ptuj pa jih je pozdravil direktor Drago Slameršak. Zahvalil se jim je za sodelovanje, da se slovenska pesem širi iz kraja v kraj. Vsi, ki so stopili na oder, so zmagovalci, ne glede na rezultat. V polfinale sta se po odločitvi komisije (Dalibor Bedenik, t* Foto: Črtomir Goznik Sergeja Firbas, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 7. razreda OŠ Cerkvenjak, pesem Vrhovi (Neisha): „Konkurenca so bile moje najboljše prijateljice, strah me je bilo. Kar malo mi je žal, priznam, da ni zmagala katera izmed njih. Neishino pesem sem si izbrala zaradi višine mojega glasu. Uvrstitev v polfinale je zagotovo napredek v mojem dosedanjem ukvarjanju z glasbo. Lep uspeh bi bil tudi uvrstitev v finale." tudi voditelj prireditve, Tone Topolovec in Majda Goznik) uvrstili: Špela Lorenčič v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Cerkvenjak, pesem Siva pot (Aleksander Mežek), in Sergeja Firbas v starejši, učenka 7. razreda OŠ Cerkvenjak s pesmijo Vrhovi (Neisha). MG Peli so: Matic Kovačec in Aljaž Kozar, Alisa Zorko, Paulina Murkovič, Mia Kump Toš, Špela Lorenčič, Andreja Osojnik in Julija Zorko v mlajši kategoriji ter Katrin Borko, Špela Sabadin, Ema Ploj in Sergeja Firbas v starejši kategoriji. Sponzorji so bili: DEM, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Talum, d. d., Kidričevo, Lesnina - Dobrodošli doma - Les MMS, d. o. o., Avtobusni in tovorni prevozi ATP in Sazas. torek • 18. decembra 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK pasulj s prekajenim kremna juha iz čebulna juha, prežganka, testenine piščančji paprikaš, kokošja juha, svinjski goveji golaž, polenta, mesom, mafini z brstičnega ohrovta, kranjska klobasa, s tunino, radič, skutni testenine, jabolčne dunajski zrezek, jogurtovo pecivo jabolkom in skuto piščančji polpeti, pire dušeno kislo zelje, zavitek miške dušen riž, rdeča krompir, motovilec, krompir v kosih, pesa, zamorec v sadje sadni jogurt haljici Mafini z jabolkom in skuto Sestavine (za 12 modelčkov): 1 večje kislo jabolko, 1 limona, 10 dag moke, 1 vrečka pecilnega praška, 25 dag skute, 1,5 dl tekočega jogurta, 10 dag sladkorja, 2 jajci, 5 dag zmehčanega masla, 10 dag rozin. Jabolko olupimo, narežemo na koščke, pokapamo z limoninim sokom in potresemo z limonino lupino. Moko zmešamo s pecilnim praškom. Skuto, jogurt, sladkor, jajca in zmehčano maslo dobro zmešamo z metlico. Primešamo moko s pecilnim praškom, čisto na koncu pa vmešamo še rozine in jabolko. Testo nadevamo v modelčke za mafine (zelo praktična je za to delo žlica za sladoled; priporočamo uporabo silikonskih modelčkov, saj jih lahko polagamo na navaden pekač) in jih pečemo pri 180 stopinjah Celzija 20 do 25 minut. Pečene potresemo s sladkorjem v prahu. (Za prazničen pridih lahko dodamo v testo: vanilijo, cimet, muškatni orešček, klinčke, piment, ingver ...). Kremna juha iz brstičnega ohrovta Sestavine: 25 dag brstičnega ohrovta, 3 dl vode, 1,5 dl mleka, 2 dag masla, malo posušene ali sveže sesekljane čebule, 2 sesekljana stroka česna, sol, poper, muškatni orešček. Letos smo ob nakupu sadik v trgovini pomotoma namesto zelja vzeli brstični ohrovt in to opazili, ko je že lepo zrastel in postajal nekoliko drugačno »zelje«. Pa dobro, da se je to zgodilo, saj imamo sedaj na vrtu polno vitaminov in odkrivamo vedno nove načine uporabe drobnih brstičev. Tokrat bodo v juhi. Brstični ohrovt (svež ali zamrznjen) damo v posodo z vodo, mlekom, maslom in začimbami. Ko je kuhan (kakih 15 minut), ga zmeljemo s paličnim mešalnikom. Pred tem lahko nekaj brstičkov prihranimo in jih, narezane na četrtine, vrnemo v juho. Juho postrežemo s kislo smetano, jušnimi kroglicami, popečenimi kruhki ali kako drugače. Zeleni nasveti Božična smrečica, umetna, naravna, kako jo izbrati Božično-novoletne praznike zaznamujejo številni simboli, zagotovo eden najbolj znanih pa je božična (novoletna) smrekica (jelka, drevešček...). Ne vem, ali veste, a postavljanje okrašene smrekice sploh ni slovenski star običaj, čeprav stoji v takšni ali drugačni obliki skoraj v vsakem stanovanju ali hiši. Moja babica ne samo, da ga ni postavljala, celo niso ga želeli postavljati, ker naj bi bil to »nemškutarski« običaj. Zanimivo, a ne? Zakaj so na slovenskem podeželju še dolgo tako razmišljali? Ker so prve smrekice pri nas postavljali meščani, ti pa so bili vsi nemškega rodu. Umetna ali prava smrečica? Mnogi povsem zmotno menijo, da je postavljanje prave smrečice obremenitev oz škoda za naravo. Pa seveda prav zagotovo ni tako. Slovenija je zelo gozdnata dežela in prav gotovo imamo mladih dreves v ta namen dovolj. Imamo tudi dobro razvito gozdarsko službo, ki vsako leto znova označuje in odbira, katera drevesa so v gozdu preveč in jih lahko posekajo v tem času. Prav tako pa se kar nekaj drevesnic in vrtnarij ukvarja z namensko vzgojo teh dreves. Če torej nabavite odrezano smrekico, ki ima nalepko, oznako našega Zavoda za gozdove Slovenije, pomeni lahko dvoje. Lahko, da ste izbrali rastlino, ki je bila ali gojena zato, da nas bo v teh praznikih razveseljevala, lahko pa je bila v gozdu odveč in se zaradi nje druga drevesa ne bi mogla razviti tako, kot je želeno. Vsekakor niste naredili škode naravi. Druga možnost, ki jo ljubitelji narave raje izberejo, so še živa drevesa, posajena v posode. A ta imajo več omejitev. Prva je ta, da ne smejo bito dolgo na toplem, saj se »zbudijo« iz zimskega spanja in potem je seveda vsako presajanje na prosto zaman, saj ne bodo preživela zime. Druga omejitev je seveda cena, običajno je precej višja. Tretja težava pa tudi ta, da so v velikih loncih, kar je prav, saj potrebujejo veliko zemlje. A ti lonci so navado težki, nerodni, nimamo jih kam postaviti v stanovanju, na balkonu je seveda drugače. Prepričana sem, da ne naredimo nič narobe, če se odločimo za rezano smrečico z ustrezno oznako. V zadnjih letih se vsi raje odločamo za umetne smrekice. Po večni nam je izgovor udobnost, saj ne odmetavajo iglic, so lahko kjerkoli, vejice lahko celo prilagajamo svojim željam, ko nanje obešamo okraske. A zagotovo so za naravo večja obtežitev. Izbira pa seveda vsak sam. Kako ravnati s posekanimi smrekicami Ko izbirate smrekico, najprej poglejte rez, ali je ta svetel. To je že dober kazalnik, da je smrekica sveže posekana. Z njo udarite čvrsto Foto: Miša Pušenjak ob tla. Če iglice ne odpadajo, je zanesljivo sveža. Iglice na vejah pogladite v nasprotni smeri rasti. Seveda morate biti nežni. Če se takoj vrnejo v prvotni položaj, je vaša izbira prava. Ko prinesete smrekico domov, skušajte odrezati še dva ali tri centimetre debla. Podobno naredimo s cvetlicami, ko jih prinesemo domov. Tako odpremo ponovno prevodni sistem za vodo, ki se je s smolo in sušenjem zaprl. Smrekico pustite zunaj, na hladnem v vodi tako dolgo, dokler je ne postavite. Vsekakor naj bo tudi v stanovanju v vodi, kot da bi imeli rožice. Vodo vsaj v prvih dneh redno dolivajte. Moja izkušnja je, da jo na začetku rastline spijejo tudi nekaj litrov na dan. A se kasneje ta žeja ustavi. V vodi bo zdržala dalj časa. Iglice, ki bodo vsekakor začele odpadati, posujte okoli okrasnih smrek, cipres ali rododendronov. Tam bodo nekoliko zakisale zemljo. Samo deblo pa lahko uporabite kot oporo za plazeče okrasne rastline, visok fižol ali kaj podobnega. Rastoče smrekice čim prej postavite ponovno v mrzel in svetel prostor. Če so bile na zelo toplem, bi morale pravzaprav biti prestavljene postopoma, najprej na hladen balkon, kasneje pa na prosto. Če jih boste sadili v zemljo, naredite to v februarju ali marcu, takrat je pravi čas za ta namen. Ideja za naravne okraske venčkov in smrekic Ze nekaj let uporabljam lupine citrusov za okraševanje venčkov. Čisto enostavno je. Skušam jih olupiti tako, da ostanejo čim večji deli lupine. Potem iz njih enostavno z modeli za piškote izrežem zvezdice, smrekice ... Izrezano dam na radiator tako, da je spodaj in zgoraj papir. Zgoraj ga moram obtežiti, saj se drugače rade ukrivijo. Potem jih na smrekico obesim tako, da z vilicami ali nožem izdolbem luknjico že, ko so suhi. Lahko se jih prebode tudi na kakšen drug način. V začetku sušenja jih večkrat obrnem. So pa hitro suhi. Prav tako lahko sušite tudi samo na rezine narezane citruse. Sama jih zdaj sušim v sušilcu za sadje, sem jih pa dolga leta sušila na radiatorju. Pomembno je le, da jih dovolj pogosto obračate. Citrusi, nekaj cimetovih palčk, nekaj storžev in kakšen pisan trak z daril, pa imamo lepo okrašen in nekaj časa tudi dišeč venček. Naj bodo vaši prazniki predvsem polni miru in veselja. Ljubitelji narave se bodo zagotovo odrekli pokanju petard in drugih eksplozivnih sredstev. Pokanje povzroči veliko gorja pticam in drugim bitjem v naravi. Veliko jih umre zaradi tega. Pa tudi veliko domačih ljubljenčkov se izgubi, tudi pogine, ko v paniki zbežijo od doma. Zato naj se novo leto začne v miru in razumevanju, ne pa v vojnem hrupu. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 18. decembra 2018 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 17. del Proti Namibiji Izlet z mokorom v divjino je bil odlična preizkušnja za naju. Kljub vsemu pa naju je sonce kar močno opeklo, še posebej Jerneja, ki je nosil kratke hlače. Pravilo je, daje treba na vročih območjih nositi dolga, zračna oblačila, ker je zaščita kože pomembnejša od trenutnega potenja. No, zdaj je bilo, kar je bilo in ob prvi priložnosti sva si nabavila pravo zaščito proti soncu, ne pa olivno olje. Večer v Maunu je bil prav poseben, saj je mojster šofer, ki je bil hkrati kuhar in vse drugo, zakuril tudi krušno peč in smo delali pice. V kamp je od nekod navrelo kar nekaj ljudi od zunaj, med njimi pa sva spoznala tudi štiri Romune, ki so prav tako križarili po južni Afriki. Prvič v življenju sem na potovanju srečal Romune in moram reči, da so bili odlična družba in zelo razgledani. Tudi nad Slovenijo so bili navdušeni in enemu dekletu so ob njenem obisku naše dežele najbolj v spominu ostale gobe in jedi iz gob. Zanimiva percepcija. Naj se še tako trudimo izumljati turistične destinacije in produkte, vedno bo nekdo našel neko posebnost, ki mu bo ostala v spominu zaradi pristnosti. Zanimivo je bilo, da nihče v kam-pu ni imel nobenih informacij, kako bi bilo možno najhitreje priti do Windhoeka. Vsi so samo zatrdili, da direktnega prevoza ni, za vse drugo pa sva se morala znajti sama. Za naslednji dan sva si zadala cilj, da prideva čim bliže glavnemu mestu Namibije, od koder bi potem začela križarjenje po državi. Časovnega načrta nisva imela, vendar se je v teh razmerah zdelo nemogoče, da bi nama to uspelo v enem dnevu. Na koncu se je izkazalo, da bi nama ta misija lahko celo uspela, čeprav domačini v to niso verjeli. Dobila sva kombi do mesteca Ghanzi, od tam pa znova nisva imela pojma, kaj in kako. Vedela sva le, da je še precej oddaljeno od meje z Namibijo, kaj šele od Windhoeka. Pot do tja je potekala brez posebnosti, v Ghanziju pa so naju odložili na kraju, od koder je bil takoj na voljo kombi do Charles Hilla, kraja blizu meje. Tu se je stvar začela zapletati zaradi tega, ker smo še lep čas čakali, na koncu pa naju je ženšče, ki je igralo sprevodnico, posadilo na zadnjo klop, kjer sva sedela sama. Če ste se kdaj poslu-žili tovrstnega prevoza, potem veste, da so ti kombiji vedno nabi- Foto: Dani Zorko Prav tiste dni je bil v Sloveniji globok minus, pri nama pa sonce. Foto: Dani Zorko Jernej z novo barvo po avanturi s čolnom to polni in da ta poteza ni običajna. Ta ženska in njen šofer sta že tako ali tako dajala bolj ubogi videz, kar se je takoj potrdilo - že pred potjo smo namreč že pobirali voznino, da smo lahko natankali avto. Nenavadno je bilo to, da je od naju hotela dvojno vsoto od dogovorjene, ki je seveda nisva hotela dati. Razlog nama je bil kmalu znan. Ona se je sama pri sebi odločila, da bo nama prodala zadnjo klop, kjer bi se stežka stisnili trije ljudje, za ceno štirih potnikov. Manjkajoča potnika bi naj midva poravnala z dvojno ceno. Midva tega nisva hotela slišati in sva ves čas med potjo koga povabila nazaj, da smo sedeli kot sardelice. Na koncu poti, nekaj kilometrov pred mejo, pa sta odloži- Vstala sva zgodaj zjutraj in se peš odpravila do glavne ceste, kjer sva znova uspešno prištopala do avtobusne postaje. Tam sva malo povprašala in na žalost izvedela, da sva kombi v najino smer zamudila za pičle pol ure, je pa že čakal drugi, da se napolni. Ker neke velike mreže prometnic v Bocvani ni, je orientacija kar enostavna, zato se nisva obremenjevala preveč. la že vse potnike in začela pritiskati na naju, naj plačava dvojno ceno. Seveda tega nisva hotela, saj se nas je vozilo polno in naju je hotela ogoljufati. Da se razumemo, šlo se je za vse skupaj pet evrov, ampak se nisva dala, ker ženska ni bila poštena. Medtem ko nama je grozila s policijo, sem skočil ven in iz kom-bija zmetal najino prtljago, Jernej pa ju je držal v šahu v kombiju. Naju je vsa komedija zabavala, na koncu pa smo kompenzirali tako, da sta naju zapeljala čisto na mejo, midva pa sva plačala pot za enega potnika. Onadva sta tako nekaj zaslužila, midva sva pa itak potrebovala prevoz do meje z Namibijo. Tam je šlo vse gladko. Najini dobrodušni obrazi so prepričali policista na meji, da nama je uredil poceni prevoz do Gobabisa, kamor sva sicer prispela zvečer. Nek poba je dostavljal pivo po bližnjih krajih in je bil slučajno na poti do tja, pa naju je za drobiž vzel zraven. Od tam je bilo samo še kakšne tri ure do VVindhoeka in lahko bi nama uredil prevoz, vendar sva imela za ta dan dovolj vožnje. Čisto brez načrta sva naredila okoli 700 kilometrov avanturistične vožnje, že bežen pogled po prvem večjem naselju v Namibiji pa je dal vedeti, da se bova prvič ta dan tudi dobro najedla. EREDE, Alberto - italijanski dirigent, STIMUL - knjižni izraz za dražljaj, VASMER, Maximilian - nemški jezikoslovec, slavist (1886-1962) Mojster pek, ki je še malo prej šraufal avto. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Vida Božičko Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 18. decembra 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da bi marsikdo z veseljem srečal človeka, ki tako razstavlja svoje bogastvo. In mu malo pomagal pri prenašanju denarja. Še z večjim veseljem bi take podobice videl v svojem žepu. Govori se... ... da smo nedavno prebrali, da bi se bolnišnica lahko znašla v temi, če bi morda prišlo do prekinitve dobave elektrike. Imajo namreč premajhne agregate, da bi lahko zadovoljili vse njihove potrebe. A žal je ta ugotovitev prepozna -bolnišnica je že lep čas v mrku. Finančnem. Le nekaterim posameznikom je kar prijetno svetlo. ... da so slovenski državljani zaskrbljeni, saj se v naši državi iz leta v leto povečuje količina nevarnih odpadkov. Naši predniki so bili spretnejši - skrili so jih v markovsko laguno ali v kako opuščeno gramoznico. ... da pri vsej silni zaskrbljenosti zaradi nevarnih odpadkov v naši državi človek ne razume enega: zakaj je lani naša država uvozila 35 tisoč Prireditvenik ton nevarnih odpadkov, če ima svojih 133 tisoč ton? ... da morajo v osnovnih šolah zagotavljati vedno več dietnih malic za učence. Na srečo odločanje o tem, kdo naj ima dieto, ni v rokah kapricastih staršev, ampak zdravnikov. ... da se občani nekaterih občin jezijo, kdo je na nedavnih volitvah zasedel županski stolček: nekdanji kriminalci, goljufi... Ampak v vsaki občini so si župana izvolili sami, nih- če jim ga ni določil z dekretom. Jezite se torej nase, ne na izvoljenega človeka! ... da imajo pri sv. Vidu župana, ki je imel težave z nemščino. Pa jih ima očitno tudi z matematiko, saj je nedavno izjavil, da bi on imel petletni mandat. Z možnostjo ponovitve. Sicer pa - če se je osemletka lahko podaljšala za eno leto v devetletko, zakaj ne bi bilo župansko štiriletje poslej petletje? Kaj pa je eno leto v primerjavi s tem, da je Zemlja stara štiri milijarde let in pol?! ... da so v neki spodnjepod-ravski občini občani v svoje nabiralnike dobili listič, ki jim je v stilu časopisnih zahval povedal, da bivšega župana ni več. Ampak se ni začel - kot je značilno za časopisne parte - »Sporočamo žalostno vest ...«, ampak: »Sporočamo veselo vest...«. V marsikateri občini bodo na tak listič čakali najmanj štiri leta. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 8 6 5 5 9 2 7 1 4 8 5 1 4 2 7 1 4 4 1 7 9 2 9 2 5 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© €€ Q Bik ¥¥¥ ©© € QQ Dvojčka ¥¥ ©©© €€ QQQ Rak ¥¥ © €€€ Q Lev ¥ ©© €€ QQQ Devica ¥¥¥ © €€€ QQ Tehtnica ¥¥ ©©© € QQQ Škorpijon ¥¥¥ © €€ QQ Strelec ¥ ©© €€€ Q Kozorog ¥¥ ©©© € QQ Vodnar ¥ ©© €€€ O Ribi ¥¥¥ © QQ Torek, 18. december 17:00 Markovci, večnamenska dvorana, prihod Božička 17:30 Voličina, Kulturni dom, prireditev ob izdaji 200. številke Šolarčka, proslava pred dnevom samostojnosti in božič-no-novoletnimi prazniki Sreda, 19. december 16:00 Lenart, knjižnica, Praznična ustvarjalnica 16:45 Ptuj, Mestni trg, Ptujska pravljica, nastop OŠ Breg in Ljudski vrt, Škrat Gašper, animacija brata Malek in RUD Eleja, božične melodije 17:00 Ptuj, koncertna dvorana GŠ Karola Pahorja, predstavitev zbornika Glasba, naše življenje 17:30 Ptuj, Mestno gledališče, Hrestač, glasbeno-baletna božična pravljica, za izven 18:00 Lenart, Dom kulture, Božični koncert OŠ Lenart 18:00 Hajdina, farna cerkev sv. Martina, tradicionalni adventni koncert z vokalno skupino Vox Arsana 19:00 Majšperk, KPC, božično-novoletni koncert glasbene šole Art Nova Četrtek, 20. december 15:00 Ormož, grad, delavnica Astrologija in mi, v sklopu projekta Danes za jutri 16:45 Ptuj, Mestni trg, Ptujska pravljica, nastop OŠ Dr. Ljudevita Pivka, plesna skupina Pelegrina, Začarano kraljestvo -Arbadakarba, božične melodije 17:30 Ptuj, Mestno gledališče, Hrestač, glasbeno-baletna božična pravljica Petek, 21. december 16:45 Ptuj, Mestni trg, Ptujska pravljica, nastop OŠ Olge Meglič in Mladika, Škarata Akrobata - ArbadakarbA, vokalna skupina Melos, božične melodije 17:00 Lenart, Trg osvoboditve, božično-novoletni sejem, lutkovna predstava, obisk Božička, glasba, sejem med 16. in 21. uro, lutkovna predstava Katka in polžka, Božiček ob 17.00, ansambla Šenk in Norost ob 18.00 Mestni kino Ptuj Sreda, 19. december: 13:00 Z dojenčkom v kino: Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč; 18:00 Grinch; 20:00 Liffe po liffu: Poj mi pesem. Četrtek, 20. december: 20:00 Tisti čas leta. Petek, 21. december: 15:00 Noč kratkih filmov: DSAF animirani filmi za otroke 2018; 16:00 Grinch; 18:00 Božiček in druščina; 20:30 Premiera v prisotnosti filmske ekipe: Želja; 22:00 Noč kratkih filmov: DSAF animirani filmi za odrasle 2018; 23:00 Noč kratkih filmov: DSR/SFC Kratki klasiki 2018. t GLASBO DO SRCA Velja za teden od 18. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog 24. decembra 2018 - dobro, 3 znaki - odlično Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 31. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Nina Ivajnšič, Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 18. decembra 2018 i a mwwwwwwww VCLIKfl BOŽIČNO-NOVOLCTNR PRIREDITEV »ZA MRL€ IN V€LIK€« četrtek, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvoran! 0$ Ljudski vrt na Ptuju Osrednja gostja bo ANDREJA ZUPANČIČ 6lasbeno-ammaqjska zabava za otroke_ Pevci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo DEDEK MRAZ bo razdelil sladkarije Ustvarjalne delavnice: ■ PIKAPOLONICA ■ POSLIKAVE OBRAZA - f :{ Brata Malek - ©s Rekreacijsko društvo Eleja ■ ČAROVNIK AVGUSTINO ■ Društvo prijateljev mladine Ptuj TUB? Pokrovitelji: ^dioPTUI Štajerski s « * Ii ff ^Z najmlajšimi veselo v novo leto 2019! Nedelja, 30. december ob 11.30 pred Qlandijo na Ptuju Dragi otroci in starši, družba Radio-Tednik Ptuj pripravlja veselo otroško rajanje ter skok v novo leto! Čarovnik flvgustino, brata ITIalek s svojo ekipo, pevci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, voditelji Radia Ptuj in torta velikanka Term Ptuj! Rajali bomo in se veselili ter v novo leto 2019 skupaj skočili! NAIiORSuaa OKNA - VRATA - SENČILA Terme Ptuj štajerski SÄft HOTELS & RESORTS 70ler JradioPTUJ ® 551er NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO V; Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli tri čudovite nagrade: Štajerski 70 let radioPTUJ 551er Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Športna vetrovka s kapuco (velikosti: S, M, L, XL, XXL, barva: modra) NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ : Želena velikost vetrovke: 000 HI] S ■ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. ' Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Otroška flis odeja z medvedkom (120x80 cm) Flis odeja (150 x 120 cm) NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: w.m --/K • -v r ^¿I^^Ob.reZPlačnih prilog s koristnimrnasvet^^. ^ • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenahT^j^ m-- • 2-0.oistotnjpo'pustpr2aafočilu mafh&giasov vŠtajerskem tedniku • praktična darila za nove in obstoječe naročnike P^ jjP^p^ , ffpSTA^^^^B^Bf^KE^^I&NIKA SE-RESNj^lO SPtžSfT petek • 21. decembra 2018 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Tradicionalni mariborski BOŽIČKI STAJTDITP REPORTER MIL Ali dvoranajador friz®'8, gl/./?"" v® -•wA V V; Vstopnice Je mogoče kupiti na vseh Poštah Sloveflfl^rT na Eventlmovlh prodajnih mestih! ()S 00 Predavanje - Imunski sistem 09:00 Gostilna pr' Francct" 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dan OŠ Majšperk 20:00 Konslilulivna seja Občine Deslmik 20:30 Koncert MoPZ DPD Svoboda Majšperk 23:00 Video strani SP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 [z mošta vino, pri J i na Hajdino 10:00 Koncert pomurskih glasbenih šol 11:3t) Gostilna pr' Francet' 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert pomurskih glasbenih Sol 20:00 Vinske ljudske pesmi v Skorbi 21:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 22:00 Sreda v sred« 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Oddaja iz občine Doraava 10:00 Ljudski pevei se predstavijo 11:30 Utrip iz Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 17:30 Ljudski pevei v Zavreu 20:00 Konslilulivna seja Občine Domava 20:30 Kronika iz občine Domava 21:30 Utrip iz Onnoia Uredništvo: Domava 11«, 2252 OORNAVA: ¡nio@sijltv.si 23:00 Video Strani kontakt: 02 764 0033: 041 618 044: vnvw.5iptv.si Marketing: Megamarketing d.o.O.; 02 749 34 27: 031 627 340 *.?.* W © PISANA - ZABAVNA - AKTUALNA TOREK 18. december 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Cista umetnost - december, pon 8:30 Pomurski tednik 8:55 Utrip Ormoža 10:05 %*1v.lv, www.pdv.tv ^ tolcmach MllMhl i.ll T e g PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC-okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib-s Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni... V SPOMIN 18. decembra mineva 30 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Stanko Pulko ZGORCE27 Tvoji najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO ma|da.s«gulaerailio-tailnlk.sl, tel. 02 749 34 16 ali mar|i tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. do ponedeljka zjutraj do s. ure do Četrtka zjutraj do 9. ure .pihlc '@radlo-tadnik.si. Štajerski TEDNIK Umrli so Manica Kopitar, roj. Fazarin, Ptuj, Osterčeva ulica 14, roj. 1928 -umrla 6. decembra 2018; Anton Kukovec, Krčevina pri Ptuju 77, roj. 1943 - umrl 6. decembra 2018; Avgust Gaiser, Ob Grajeni 13, roj. 1942 - umrl 6. decembra 2018; Stanislav Kores, Zgornje Jablane 5a, roj. 1931 - umrl 6. decembra 2018; Ida Šalamun, roj. Koprivnik, Podgorci 11, roj. 1934 - umrla 6. decembra 2018; Drago Švagan, Njiverce, Vegova ulica 7, roj. 1957 - umrl 7. decembra 2018; Marta Rajh, roj. Pučko, Mihovci pri Veliki Nedelji 10b, roj. 1935 - umrla 7. decembra 2018; Alojz Pavša, Hum pri Ormožu 53a, roj. 1930 -umrl 8. decembra 2018; Franc Nemec, Draženci 4, roj. 1925 - umrl 9. decembra 2018; Marija Karničnik, roj. Prosenc, Rudarjevo 28, roj. 1951 - umrla 9. decmbra 2018; Bernarda Kralj, roj. Pintarič, Lahonci 66, roj. 1933 - umrla 11. decembra 2018; Boštjan Svenšek, Benedikt, Čolnikov trg 3, roj. 1972 - umrl 10. decembra 2018. IN MEMORIAM Janez Alt Življenje takrat, ko je in dokler traja, se skoraj ne zaveš, da je. Vsak človek pušča določeno sled, ne le pri svojcih, temveč tudi v času in okolju v katerem živi. Slednje prav gotovo velja za Janeza Alta iz Dravc 10, od katerega smo se poslovili v 57. letu starosti in ga pospremili k večnemu počitku na videmskem pokopališču. Odšel je brez slovesa, brez stiska roke na pragu jeseni. Tvoji prijatelji smo onemeli. Rojen je bil na božični predvečer, 24.12.1961. Predan občan občini Videm, bil je tudi svetnik in se vsestransko udejstvoval tudi v župniji. Vedno pripravljen karkoli postoriti ali se pridružiti župnijskim slovesnostim. V Dravcih si je ustvaril dom in družino. Srečevali smo se tudi na mnogih drugih njegovih poteh, na katerih ni nikoli bil rad sam - vedno si je našel družbo somišljenikov, ker je bil družaben človek, z njim je bilo prijetneje in bolj veselo. V občini Videm se ga bomo vedno z veseljem in ponosom spominjali po njegovem delu v lokalni skupnosti, po delu v župniji in v društvu. Spominjali se ga bomo ob vsaki prireditvi in spominjali se ga bomo ob vsakdanjih dogodkih v našem kraju, katerih sestavni in nepogrešljivi del je bil. Odlikovala ga je vztrajnost in organizacijske sposobnosti. Jani, človek doslednosti, stališč in argumentov, pričakoval je, da se dogovorjeno zgodi brez velikih dodatnih besed. Znal pa se je tudi prijetno sprostiti v družbi sorodnikov in prijateljev. Imel je široko paleto aktivnosti. Njegovo udejstvovanje v društvu KTD Klopotec je bilo predano, bil je eden izmed prvih članov. Bil je dva mandata tudi predsednik in skrbel, da se društvo razvijalo. Letos ob postavitvi klopotca v mesecu avgustu, smo slovesno praznovali 25 našega društva, kateremu je bil s srcem predan. 25 let razdajanja, žrtvovanja za dobrobit skupnosti in promocije domačega kraja. Bili smo ena velika družina. Delal je predano tudi v društvu DOD Haloze. Ob novem letu, ko smo običajno delali pregled dela v tekočem letu, ko smo praznovali in izvedli novoletni pohod in bili vsi utrujeni, je imel Jani že nove zamisli in načrte. Kljub utrujenosti in izčrpanosti smo drug za drugim pristopili k njegovim novim idejam. Bil je vodja karnevalske pustne skupine. Po zaslugi njegovih neizčrpnih idej in ustvarjanja aktualnih tem, smo dosegali vrhunske rezultate na povorkah in raznih gostovanjih. Na zadnjem gostovanju smo bili v Srbiji na množičnem poletnem pustnem karnevalu v Vrnjački Banji. Imeli smo se lepo v skupnem druženju. Njegova volja, skromnost, predanost, mirnost in življenjska energija so bili neusahljiv vir za njegovo plodno delo. Bil je tudi dober prijatelj, ki nam je bil vedno pripravljen pomagati, kjerkoli in za karkoli smo ga potrebovali. Od njega smo se poslovili 20. 9. 2018 z govori, z molkom, z rožami in solzami. Težko je najti besede, ki bi izrazile vso bolečino, ki jo čutimo, toda nekje globoko v sebi čutimo, da je tik ob nas in se skupaj poslavljamo z ljubeznijo in s spoštovanjem. Vedno bo živel med nami, saj kamorkoli se ozremo, je zapustil globok pečat, s svojim delom, aktivnostjo, šegavostjo, neizmerno voljo do življenja in znal se je tudi ustaviti in prisluhniti vsakemu. Njegova dela bodo še dolgo vidna. Ne bomo le žalovali, temveč bomo našli moč v tem kar nam je ostalo. Odslej se bo novoletni pohod imenoval Janijev spominski pohod. Zbogom na poti, kjer se vsi snidemo in tvoj duh naj plove med prelepimi halo-škimi griči. Vsi, ki smo te imeli radi in te spoštovali. Pogrešali te bomo. Člani KTD Klopotec Soviče - Dravci in člani DOD Haloze STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na wwmfei^mkoiii Ptujska Gora • Lanskoletna tatvina v baziliki dobila sodni epilog Obsodili tatiča, ki sta pobrala cerkveno nabirko Na ptujskem okrožnem sodišču so minuli teden sodili Tamari Jereb in Marku Golobu, ki sta maja lani v baziliki na Ptujski Gori vlomila v nabiralnike, v katerih Cerkev zbira prostovoljne prispevke, in odnesla nekajdnevno nabirko. Junija sta kaznivo dejanje ponovila, a je takrat ostalo zgolj pri poskusu. Po letu in pol je primer na sodišču dobil sodni epilog. Jerebova in Golob, ki prihajata z Gorenjske, sta na sodišču pojasnila, da ju je v kaznivo dejanje gnala tedanja težka življenjska situacija, saj da sta bila brez strehe nad glavo. Na predlog okrožne državne tožilke Klementine Prejac sta bila pripravljena priznati krivdo, s tem da zneska, ki sta ga Cerkvi odtujila, v obtožnici niso oblikovali. Župnija je namreč na podlagi zneska celomesečne nabirke za mesec maj 2017 izračunala povprečni dnevni znesek, ki ga darujejo farani oziroma obiskovalci bazilike. Ker je bil v nabiralnikih denar od štirih dni, so dnevni znesek pomnožili s štiri in prišli do vrednosti 475 evrov. Obdolžena se z zneskom, za katerega naj bi oškodovala Cerkev, nista strinjala. Dejansko pa je tudi pater minorit Janez Alojzij Kurbus priznal, da gre samo za oceno, ne pa točni znesek. Pojasnil je, da denarja ne štejejo vsakič, ko izpraznijo nabiralnike. Odlagajo ga na skupno mesto, potem ga vsega skupaj preštejejo konec meseca. In prav zato župnija tudi ne more točno vedeti, koliko denarja sta zmikavta odnesla. Storilca izsledili s pomočjo video posnetka Storilca je pri dejanju ujela varnostna kamera. Posnetek s kamere je bil tudi temeljni dokazni material, na podlagi katerega so ju policisti izsledili. Video posnetke je shranil in pregledal kriminalist Peter Ze-bec. Vstavil jih je v skupni policijski informacijski sistem. Storilca je na posnetku v sistemu prepoznal kriminalist Mitja Zupan z Bleda. Na kriminalistični tehniki so nato izdelali še posnetke za prepoznavo obraza ter na podlagi zbranih dokazov prišli do obeh osumljenih, ki sta sicer stara znanca policije. Bremeni ju vrsta kaznivih dejanj, pretežno tatvine in goljufije. Za večino sta že bila obsojena, nekateri kazenski postopki so pred sodišči še odprti. Golobov spisek kaznivih dejanj sega vse do leta 2006. „Bila sva na cesti, brez strehe nad glavo" Med torkovo glavno obravnavo na ptujskem okrožnem sodišču pri sodnici Marjani Kosi je okrožna državna tožilka predlagala možnost poravnave s priznanjem kriv- de obeh obdolženih. Po kratkem posvetu obrambe in tožilstva se je obravnava nadaljevala, Golob in Jerebova sta obe kaznivi dejanji (veliko tatvino in poskus tatvine) priznala ter ju obžalovala. Tožilka je deloma spremenila tudi obtožnico, saj ni bilo možno natančno določiti zneska, za katerega je bila Cerkev oškodovana. Po priznanju krivde sta oba obdolžena povedala, da sta kaznivo dejanje zagrešila zaradi življenjske stiske. „Od takrat do danes se je situacija popravila na boljše. 16. oktobra letos sva dobila otroka. Jaz živim v materinskem domu, partner pri prijatelju," je povedala Tamara Jereb. Njen partner, soobdolženi Marko Golob, je dejal, da je takrat edini izhod iz situacije videl na drugi strani zakona - v kaznivem dejanju, ki sta ga zagrešila. „Letos od februarja ali marca več nimam novih kaznivih dejanj, iščem službo. Z rojstvom sina sva začela novo pot," je izpovedal Golob. Njun dvomesečni otrok je bil v torek prisoten tudi v sodni dvorani. Mati Tamara ga je pestovala ves čas glavne obravnave. Sodnica Kosijeva je pri izreku kazni sledila predlogu tožilstva. Jerebovo je obsodila na štiri mesece (pogojne) zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta, Goloba pa na šest mesecev zapora, s tem da lahko kazen odsluži z družbeno koristnim delom. Tožilstvo in sodišče je obema upoštevalo olajševalno okoliščino, da sta starša dvome- sečnega otroka. Tudi pater Kurbus je dejal, da če bosta oba stopila na novo pot, ju za povrnitev škode ne bodo terjali. Stroške kazenskega postopka bo pokril proračun Republike Slovenije. Obema obdolženi-ma sta bila zagovornika dodeljena po uradni dolžnosti in ju prav tako plača država. Sodnica Kosijeva pa jima je naložila plačilo vsakemu 131 evrov (za stroške vročanja pošte in prisilne privedbe na predobravnav-ni narok). Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Po oceni župnije naj bi odtujila nekaj manj kot 500 evrov. Ker zneska ni bilo moč natančno določiti, ga je pravosodje iz obtožnice in obsodbe umaknilo. Foto: Črtomir Goznik Blejčana Tamara Jereb in Marko Golob sta konec maja 2017 s silo odprla nabiralnike v baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori in ukradla denar, ki so ga darovali farani ter obiskovalci cerkve. Majšperk • Huda nesreča pri gozdnem delu Pokopalo ga je deblo Pri gozdarskih opravilih in spravilu lesa v gozdu v Sto-percah je minulo sredo zjutraj prišlo do delovne nesreče, v kateri je zaradi hudih poškodb nekaj ur pozneje v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor umrl 61-letni domačin. Ta je v gozdu delal skupaj z 51-letnikom, ki je poklical na pomoč, so sporočili iz Policijske uprave Maribor. Kot so pojasnili na policiji, je 61-letnik na zelo strmem pobočju okoli 8.30 z motorno žago podiral bukev, ki se je na višini 70 centimetrov razraščala v tri debla. Ko je požagal zadnjega od treh debel, dolgega okoli 18 metrov, je to, namesto da bi padlo s krošnjo proti dolini, padlo po klancu navzgor in z debelejšim koncem pričelo drseti v dolino. Pri tem je s krošnjo oz. vejami zadelo 61-letnika, ki je zaradi tega padel in hudo poškodovan obležal. Poškodovanega je okoli 9. ure našel mlajši kolega, ki je približno 50 metrov stran opravljal čiščenje gozdne ceste in takoj zaprosil za pomoč reševalcev. Gasilci, ki so prišli na kraj, so poškodovanega, potem ko ga je oskrbela zdravnica, prenesli do gozdne ceste. Tam so ga v oskrbo prevzeli reševalci ptujskega zdravstvenega doma, nato pa so ga s helikopterjem slovenske vojske prepeljali v Maribor. Tam je malo pred poldnevom zaradi prehudih poškodb umrl. Pokojni je pri delu uporabljal zaščitna oblačila, varnostne čevlje in čelado z glušniki. Policisti so z ogledom kraja nesreče in po zbranih obvestilih tujo krivdo za smrt izključili. Z ugotovitvami bodo s seznanili pristojno tožilstvo. (sta) * o -G5 ¿ir m C? p c> o »G>* O KJS - C?* * Rojstva: Katja Zajšek, Sedlašek 120, Podlehnik - deček Leo; Patricija Jeza, Ptujska Gora 82b, Ptujska Gora - deklica Ema; Maja Kos, Trnovska vas 20, Trnovska vas - deček Teo; Karina Vešnik, Vinarje 5, Zgornja Ložnica - deklica Julija; Mira Tošic, Žabjak 58, Ptuj - deklica Zoja; Aleksandra Gajic, Draženci 3, Haj-dina - deček Taj; Klaudija Čuš, Drbetinci 56a, Vitomarci - deklica; Polona Bezjak - deček Maj. <0 O L-ŽC> o C o C * _£2 B' hs CS Sapa ki na sveti večer piha, vse prihodnje leto ne odpiha. Danes bo pretežno jasno, po nekaterih nižinah v notranjosti pa se bo večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost. Ponekod na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od -1 do 4, na Primorskem do 9 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 18,12,2018 19.12.2018 21.12.2018 % «fei -4 -3 1 -3 -2 Dopoldan Dopoldan Dopoldan □opoldan 5 2 6 9 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V V V i> Hitrostvetra3mVs Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m Is Vir: ARSO