Protipravno in predpisom nasprotujoče delo
Spdošno je znano, da je ahnt v zadnjili le-tih lesno napredovaila in tako hlkrati pni-spevala k raavoju gosipodarsitfva in založe-nosti iržišča. Persipektivni plam določa, da se bodo obrtna proiizvodaiia iu ussluige po-večale do 1. 1961 za več kakor 40 odstotkov v prinierjajvi z 1. 1956, tako tpa je tudidruž-bena skuipnost naji>o]j jasmo povedala svo-je staliišc-e do bodočnosti vsega tega gospo-darekega področja.
Pri svojam razvoju, ktf ga tu/di družbena skupnoet podpira, zadeva obrt na netkatere težave, na katere je potrebno posebej opo-zoriti. Gre za pnimere protiipravmega po-slovanja ki .spuoli kreenja in Azogiibanja prcdipisom in obvezinostitm do skuipinosti, da .bi taki ljudje, ki se s tem uikvarjajo, Spe-kiiilantslko prišl.i do večjuih zaslužikov. Tu navajamo o tem neikaj pniimerov iz nekega poročila zveznega tržnaga inšpektorafta.
Protipravno delo
Inšpekcija je samo v 1. 1956 odkriJa v državi približno 4.300 prknarov opravlja-nja obrtne dejavnosti brez dovoljeiija, bilo pa ji.li jt- gotovo še mnogo več. V SrbLji opravljajo v okrajih Zaječar, Tiitovo Uži-ce, Kraljevo in v nekaterili drugih tudi do palovice obrtnili 6ei protipravno, v ndka-terih okrajih Bosne in HercegOviaie (Tvtzda, Brčiko, Zvornaik) pa eeiiijo, da je tudi po yeč stobim t&krh otrtnikov.
S takiani pasli se zlusti ukvarjajo kme-tovalci (kot s postranski'm poklicem), brez-poselni obrtni delavci, zaposlend delaveiv prostem časti, bivJi obrtni vajenei, najibolj pa tudii obrtniiki, ki so odjaviili obrat, da bi se tako izogiiLli ofoveznostim iai protiiprav-no nadaJjujejo'delo (ta zadnji prianer je zlasii na vasi  pogtkst).
Skupnost iima od ieg& večkratno škodo. Po podatkih okrajne obrtne zbornice v v Kraljevu zjiašajo saimo na področju tega okraja neplatame obvezinos.ti obrtniikov, ki piotipravno delajo, v zadnjiih petih letih približno sto milijonov diin. Stvar pa ni samo v tem. Obrt s takiim delom nazaduje, kakovost irpi. ne vzgajamo naraščaija in -tako postaja bodočnost ncskaterih oJbrtnnih strok vprašanje.
Po uredbi o obrtnih obratih im pjodijet-jih se šteje za proii.pravno tudi zasebno delo v proslem čusu tistiili ddavcev, ki so zaposleni v gospodarskih organizaeijah. Ker so potrebe po nekaterih vrstah1 obrtnili usilug zelo veliike. posebno pa v gradbeni obfti. predlagajo, da bi takim osebain pod določenimi pogoji dovolili honorarno delo, posebno za hišne svete, stanovaojske sknp-nosti, uslužnostne obrate za iishige go&po-dkiijstvom in podobno.
Špekulacije in izogibanje predpisom
Bido ie vpliko primerov, da so zasebni delodajalci zaposlovali več delavcev, kakor dovoljujejo predpisi. Neki zidar iz Mlade-novca je opravljal dela na 36 gradbiščih v Beogradu, iitnel pa je saiuo tr.i prijavljeae delavce, zidar Djuro Marhard iz Vajske je imel trideset delavcev, a Josip Frlič ix Vinkovcev 28 delavcev. To.pogosto prikri-jejo tako, da se zasebni delodajalec spora-zume ustno z inTestitorjem in inves+itor navaja te dela. ce kot svoje,   a   včasih je
ji«ko števiilo delavcev zaiposkmo tako, da delajo za delodajalca Ba svojeoi domu.
P<>w>bna obhilka špcikuilaiitsikega poslova-uja je, če se obrtniik uikvarja s trgovino. do katere nkna 'uravice, im s preprodajo. Neki eJetktrolnštaJater iz N;iša je kuipiil otl tjgx>-\ iinskega podljetja 250 m kabla im ga prodal z zasJtižikom 150 tisoC dim; neki elektrome-haaj'k v Tr&teniku je kuipoval trifa^ne el«k-tričme šitevce in jvh prodajal" -po 50 tisoč di:n; obrtno podjetjt: »Galeb« iz Zagreba je liupovalo m prudajalo biiuterijo; mehainiiki prodajajo raizne dele, stroje. radijske a.pa-raie, etdo avtomobiie, posebno v veliut.ih tnestih itd.
Fotografsko obrt pogosto opravljaijo t oblilki amaterstva, dd bi se izogailld obvez-nosttan, nekateri Fotografi obrtniki pa se jim izogibajo zopet ta,ko, da zaščitijo svo-je fotografije kot umetniške pri Zavodu za varstvo aivtorskili pravic.
Nekatere rešitve
Vsi ti in drugi podobni prekrški, izogi-banje predipisom Lu iizogoiitev obvezmos.tiirn do sku|>nosti se praviloma dogajajo v za-sebnem sektorju in njihov smoter je skoraj brez izjemeJ na lahko priti do denarja ald iizognki se daian ju obvezniih zmesikov sikup-
nosti. Tako delo pa porzroča resno škodo tudi sami obrti, ujenemu sistem&tičnemu in orga1hiz.Lrainemu ra^voju, kaikovosti in ugle-dudel, vzgoji naraščanja, poslovnim nava-dam i'ii poslov&i raorali.
Mnoga Jzmed teh vprašanj bodo vseka-kor rešena v zakoaskih predpisih o ofortni-štvu, ki jLh proučujejo vn prčpravljajo, pa tudi preid teui. Mogoče je rned drugim vskladiti določtrjit predipLse uiredlb in odio-kov, ki se medseboj nekoliko razhajajo, lahiko pa bj storili tudi to, da bi bik> po-sredovanje priHtojmiili organov bolj uspeš-no. Tako niso na priimer sedanje za pre-krške predpisame denarue kazni dovolj nčinlkovite, ker jih več let nismo spreme-niili, medtein ko so se cene abrtnah ushig zelo povečak. Inšpekoijsikini ongaooni bi lahio prav taiko dali večje poravne možno-sti za neposredno intorveBicijo (»mandatne« kazni)  iid.
Za odipravo teh škodijjvih pojavov v obrti moraijo biti vsekakor oajbol] zainte-resira^ne obrtme zibornjce, ker gre za varo-vanje pogojev za zdrav razvoj iu napredek same obrti. Zato po pravici pričakujemo, da bod« kot družbeno gos]jodars.ke organi-zeciije priapevade k za^tiramju takega >po-slovanjai.