List 43. Premi?ljevanje narave in previdnosti bo?je v nji. Poslovenil Mihael Verne. Koristnost morja. ?e se zemlja le poverh prevdari, se zdi, da suha zemlja in voda niste po primeri razdeljene. Na pervi pogled bi mislili, da ni dobro, da voda toliko ze-meljne krogle obsega. Zdi se nam, da bi bilo koristni?i, ako bi bil nezmerni prostor, ki ga morja, jezera in reke na zemlji obse?ejo ? suha zemlja. Al to ni tako. Ko bi le napol toliko morja na zemlji bilo, kakor ga je, bi se moglo tudi le na pol toliko soparov zbirati. Tedaj bi tudi toliko rek ne imeli, io ?aha zemlja bi se ne mogla dovolj namakati. Zakaj obilost soparov, ki se iz morja zbirajo, je v natan?ni razmeri s pover?jem morja, iz kterega se vzdigujejo, in z vro?ino, ki jih napravlja. Prav modro je tedaj, da je Stvarnik morje dovolj veliko stvaril, da lahko toliko soparov daja, kolikor jih je k namakanja zemlje treba. To pa bi ne bilo mogo?e, ?e bi morje manj?i prostor obseglo. Morje je tedaj v ob?no hrani??e vode napravljeno, da sonce tako obilo soparov iz njega zdru?i, ki potem ko de? na zemljo padajo, ali pa, ko se verh hribov zgo-ste, studenci postajajo, iz kterih potoki in reke izvirajo. ? Ko bi tedaj obse?je morja manj?e bilo, bi bile pu??ave in suhe okrajne veliko ve?je, ker bi potem manj de?ja na zemljo padalo, in ker bi manj rek bilo. In kje bi bile dobrote, ki jih tergovina in kup?ija ljudem dona?a, ko bi velicega zbirali??a vode ne bilo? Modri Stvarnik ni imel nikdar namena, da naj bi kak?en del zemlje od vsih dru?in popolnoma lo?en bil; temu? je hotel, da naj med narodi in ljudstvi zemlje nekak?na zaveza in vzajemnost obstoji. Zato je tu in tam velike morja razprostoril, da ljudje s tistimi, ki v daljnih de?elah stanujejo, v zavezo stopiti zamorejo. Kako bi mi vse svoje potreb?ine in vse blago dobivali, ko bi le s konji in vozmt po-nj hodili? Kako bi mogla kup?ija obstati, ko bi nam brodnarstvo nar lo?ej?e poti do nje ne odpiralo? Jasna kot beli dan je tedaj tudi v napravi morja neskon?na dobrotljivost Bo?ja. ? 170 ?