© l is ij l a l P -giiffa1 ena s » i w n a ( » & g < W H r i : aiM a"B a m < ? i t g tmtmtmtv ® ® r © 1 šB kiSi*4f» ^ w i w i i © M M M M M M »Nf»'<#0i S¥®' ® , ® im M lin W.i* * m n f l l l M i i ! Kakšnih odnošajev nahajamo na slovenskem Štajerji glede zemlje in njenih prebivalcev. S p isa l M. C ilen šek . ni rešila geologija glavne svoje naloge, ni bilo misliti na postransko, akoravno se je vmešaval zemljepis do­ sledno bolj in bolj v njeno področje. Kazala je namreč na odnošaje mej venanjo obliko zemlje in življenjem na njej; poudarjala je prebivališča velevažno kakovost in njega vpliv na ljudstev zgodovino trdeč, da se ta razvi­ jajo povsem drugače na enoličnih planjavah, kakor pa po go­ ratih krajih, kjer se naglo spreminjajo razne podobe vrsteče se druga za drugo. Vsak hip ugledaš kaj drugega; zdaj ti razveseljuje dušo krasen razgled raz strm ine ter oživlja tvojo vobraznost; zdaj spet zreš v grozen prepad ter se raduješ nad brzonogimi plezalci, ki v dolgih skokih merijo s pečine na pečino. Prideš-li niže, pozdravlja te planšar pri studenem vrelci, veselo trobeč svoji živinici in motreč toli priljubljene mu planinke. Vsak trenotek imaš pred očmi drugo obliko, a nobena ti ne ostaja brez posebnega vtisa na notranjost. No na planjavi je drugo življenje; od prejšnjega zelo različno. Ako rečemo, da je enoličnost njega poglavitni značaj, pritegne nam vsakdo, ki je imel priliko, opazovati je vsaj površno. Ako se slednjič še domislimo narodov stanujočih ob morskih obalih, kako so se vse inače razvijali in razcvitali, res lahko vsklik- nemo: Kaka razlika v mejsebojnem življenji narodnem! Zemljepisje je seveda na vse to samo kazalo, kajti ne- dostajalo mu je sredstev, posezati dalje. Odkar je pa zemlje- slovje (geologija) temeljne svoje zakone razvila ter težavna vprašanja povoljno rešila, mogli so prijatelji tej vedi misliti še na druge zadače, s katerim i se imajo baviti še prihodnji rodovi. Posamezni poskusi delali so se sicer uže pred nami, 206 M. C ile n še k : 0 geoloških od n ošajih na sloven sk em Štajorji. a vse to je m alenkost mimo ostalega. Ako se je domnevalo, da je rastlinstva razvrstitev zavisna od zemljeslovnih (geo­ loških) razmer, da so krajevne bolezni nekako navezane na zemlje kakovost ter osobito, da vnanja oblika površja pravo za pravo odgovarja samo notranji sestavi, bili so to, kakor uže povedano, le poskusi. Sevčda se je obrnilo uže mnogo na bolje; a če pomislimo, da je človeško življenje funkcija mnogih faktorjev, izmej katerih so nekoji še večje važnosti nego zemlja, lahko pritrdimo, da so tak a raziskavanja jako težavna in, ker eden ter ist opazovalec ne more biti sam povsod, časih celo nezanesljiva. Ozemlje, o katerem smo nakanili dragim rojakom neko­ liko poročati, jako je majhno in vsakdo, kogar domovina za­ nima, lahko opazuje različnost njenih delov. Kar se tiče ve- nanje oblike slovenskega Štajerja, moramo ga deliti na tri kosove, nam reč: na južne vapnene planine, na kristalasto pragorje in na brdovje ter poljano. Vsak teh delov odlikuje se po raznih svojstvih, katera v naslednjih vrstah na kratko pojasnimo. Cesta, ki vodi od Konjic preko Vitanja in Slovenjega Gradca v Kotle, dela mejo med južnim i vapnenimi planinami in Po­ horjem. Na jugu razprostirajo se prve, ki se v zahodnem delu imenujejo Solčavske planine. Dočim kažejo te vso lepoto pla­ ninskega sveta, to so njih odrastki čimdalje proti vzhodu tem nižji ter tvorijo posamezna pogorja, mej katerim i se razprosti­ rajo ožje ali širše doline, ld so le zahodni konci štajerske poljane. Mej uže omenjeno cesto ter mej Šoštanjem, Vojnikom in Rogatcem je Dravo-Savsko pogorje, katero sestavljajo, kakor to po vapnenih gorah navadno, posamezni drug od drugega odtrgani vrhovi. Bolj izven črte ležita gora sv. Urše in pa gromada Hude Luknje ter blizu Zreč grintavec (dolomit), ki se drži kristalastih skrilavcev pohorskih. Južno pa imamo od Belihvod premo črto,v v kateri stoj 6 Kozjak, Stenica, Konjiška vgora, Boč in blizu Žetal iz treljaških tal moleča skala. Mej Šoštanjem itd. in mej Savinjo razprostira se drugo pogorje — vzhodna panoga severnih Solčavskih planin ali Paški hribi —. ki je pa precej nižje in se porazgubi uže vzhodno od Vojnika pod mlajše skladove. Obe progi sestavlja z večine gorenje triasni vapnenec in m estoma tudi grintavec. Južno ob Savinji vleko se južne Solčavske planine; tu vidimo Ostrico, Rogača, Menino in Škofovo planino in Dobrovlje. Ves ta svet sestavlja z večine gorenje triasni vapnenec. Dalje proti vzhodu pa se razširjajo mej Savinjo in Savo dokaj nižji Celjski ali Savinjski hribi, katerih skrajni konec je Rudnica pri Podčetrtku. Triasni vapnenci in ziljski skladovi so njih glavne hribine. Po tretjaški kotlini od njih ločen je Bohor, ki sega do Podsrede. V isti M. C ilen šek : O geo lo šk ih odnošajih na sloven sk em Štajerji. 207 črti leži tudi Kopitnik nad Savo, in se more, ker je osebljcn po mlajših plasteh od Celjskih hribov in ker je njegova, kakor Bohorjeva hribina triasni grintavec, tem u pogorju prištevati. Zopet sledi tretjaška kotlina in kraj nje se dviguje najdalje na jug potisnena panoga naših južnih planin — Orliško po­ gorje, ki je zgrajeno od iste hribine, kakor prejšnje. Vseh pet več ali manj vsporednih pogorij strinja se v tem, da proti vzhodu postajajo nižja ter se slednjič potopč pod površje. Tej prikazni se ne moremo čuditi uvažujoč, da je tretjaško iz panonske kotline segajoče morje izpiralo njih obrežje ter za­ pustilo v mlajših nanja naslanjajočih se nasadih mnogo do­ kazov prisotnosti svoje. V zahodnem kotu, kjer stopijo Karavanke v našo deželo, imamo popolnoma planinski svet. Tu se nam kažo vse lepote, kar jih premorejo vapnene planine. Osobito Solčava je nekak magnet, ki prijatelje prirodne krasote zmeraj bolj in bolj vabi v svoje področje. Solčavska kotlina je obkoljena od vseh stranij od gorskih velikanov, izmej kojih so najbolj znameniti: Ostrica, Mrzla gora, Olšova, Radoha itd. Ob njih podanku leži ob bistri Savinji župnijska vas Solčava. Uro hoda na jugozahod imamo Logarjevo dolino, sotesko, katero obdajajo strm e vapnene stene in v katere ozadji je Rinkin slap, začetek Savinji. Kdor je hodil po teh divnih krajih, pač ni prezrl vhoda in se radostno spomina najožjega m esta „Igle“, za katero se svet nekoliko odpira; blizu enako v Logarjevo dolino, liže gori smo povedali, da tako izvrstno planinskega svet& ne najdemo na vzhodu več, kajti posamične panoge se vedno bolj znižujejo ter pre­ hajajo v griče in holme, ki se nazadnje potope v mlajša tla. Tedaj samo ondi, kjer je nakopičenega toliko vapnenca, so razmere povsem drugačne ter nas poučijo o postanku skoro navpičnih soteske obkoljujočih sten in strmin. Zarorej je po­ trebno čitatelje seznaniti z nekaterim i svojstvi in posebnostmi vapnenčevimi, ki je bodo dovele do pravega spoznanja toli zanimive zemeljske skorje ter jim pokazale poti, po katerih se odnošaji mej zemljo in prebivalci, vsaj kolikor je uže dan­ današnji mogoče, spravljajo v ravnotežje. Seveda velja to v prvi vrsti samd o zahodu, kjer imamo pristne planine. Čim bolj se pa pomičemo na vzhod, tem bolj bi se oddaljevali od resnice trdeč, da so razmere povsod enake. Ne, enake niso, tem več le nekoliko slične. Ako torej pobliže pregledujemo zemljo v gori napomi- nanem okviru z ozirom na nje geološke razmere, uverimo se, da sestaja iz hribin, ki so se reševale v raznih dobah. Najbolj razvita je triasna tvorba; tudi premogova je pomagala tvarjati integrujoč del gorovja. Kar je pa mlajšega, pokriva mestoma nižje obronke ali pa izpolnjuje kotline in doline tor je, ker 208 M. C ilen šek: O g eološk ih odnoSnjih na sloven sk em Štajei-ji. njega hribine lahko preperevajo, km etijstvu najboljša podstava. Neko rekli bi častno izjemo dela tretjaški trahit, kateri uže vsled svojega postanka ni navezan na nižine, temveč je nalik izmečkom sedanjih ognjenikov vzrastel na dotičnem prostoru prav visoko in ostal ondi nespremenjen ali se pa po vodi preobrazil v trahitov maček. Nahaja se v večjih skupinah samd nad Savinjo tje do Vojnika ter daje rodovito zemljo. Ker torej mlajših utvorov ne moremo jem ati v poštev, preostajata nam uže imenovani tvorbi. Triasna je najbolj ozna­ čena po gorenje triasnem in guttensteinskem vapnenci. Prvi prvakuje povsod in se je posebno na jugozahodu spremenil v grintavec. Ta je jasnosiv, jasno- ali rudečkastobel, časih tudi rudočepikčast; drugi pa je temen, m estom a celd črn. Kar je še drugih nasadov te tvorbe, so skoro vsi sami vapnenci, a pokrivajo le malo površja. Premogova tvorba se je razvila v dveh členih. Tudi tu imamo nekoliko vepnenca, a več je skrilavca (ziljski skladovi), ki osobito v Savinjskih hribih zmanjšuje neplodnost vapnen- čevo, kajti precej lahko sprhni' in da dobro zemljo. Akoravno so naša tla sestavljena iz kamenja raznih dob, vendar je njega rudninski značaj vedno ist. Kamor se ozremo, povsod ugledamo le ogljikokislo vapno in njemu sorodni grin­ tavec, torej je poznamenovanje „vapnene planine*1 jako pri­ kladno. Vapnenec, najbolj pa gorenje triasni, vpliva na poseben način na pogorja venanjo obliko. Tu nahajamo pojedine drug od drugega odločene gorske korene, mej njimi pa manjše ali večje razpokline in soteske. Zaokroženih, nekako pohlevnih vrhov bi tu zam an iskali; nam esti njih pa občudujemo veli­ kanske, dostikrat navpične stene, mej katerim i so strašanski prepadi in brezdna. Posamni kosovi okončujejo se navadno v planoto, pokrito s kamenjem in skalovjem, izmej katerega mole planinke svoje bele glavice. Take razkosane in razprane stene vlečejo se časih prav daleč in značijo najbolj vapnati svet.. Mnogo so si prizadevali učenjaki ter si belili glave, kako bi se dalo to povoljno razm otati. H kratu se jim zažari po­ sebna misel, in sklep je bil gotov. A zidali so na močvirje in zgradba se je pogreznila. Kako neki to ? Sm atrali so namreč strm ine in stenaste obronke, osobito proti severu obrnene, za prelomine nadejajo se, da se bode našlo njih nadaljevanje v severnih planinah. Pragorje bi torej bilo raztegalo vapneno odejo ter te čudne sledove zapustilo. Sicer se nahajajo v se­ vernih planinah istotako oblike, a istodobnost kamenja se ni dala zaslediti. Ako se tedaj uže ta zveza ni poistinila, česa je bilo pričakovati od obronkov, ki gledajo na jug, kjer ni nobenega nadaljevanja? Sigurno ničesar. Ozirati se je jelo zdaj M. O ilenšek: O g eološk ih odnoSajih na slovensk em Štajerji. 209 zdaj razum ništvo po drugih razlogih in je, kakor se kaže, bržčas pravo zadelo. Domislilo se je tistih velikanskih zgradeb v toplejšem morji, ki sestoji skorp iz samega vapnenca ter se odlikujejo po ravno takih navpičnih stenah. To so kora- lišča, in zakaj l> i ne bile, sklepalo se je, v pradobah nastale enake stavbe! Po tem takem bi bilo nastale naše vapnene gore večinoma s pomočjo majhnih živalic, ki na milijone skupaj žive ter ogljikokislo vapno izločujejo, staveč si druga polog druge hišico, ki po sm rti prebivalčevi ostane in so sčasoma v trd kamen spremeni. To nam jasno spnčuje kreda, katero moremo grobišče takih živalic im enovati, pa tudi drugi vap- nenei, katere je čas bolj oglodal in tako sledove zakril. Da, v novejšem času so raziskavanja pokazala, da je isti »pla­ ninski vapnenee1 1 , ki je vse geologe z grozo navdajal — ka­ teremu niti m esta niso vedeli ter njegovo ime nekako boječe izgovarjali, — večinoma sestavljen iz hišic in njih drobcev v morji bivajočih živalic. Kaj bi tudi ne, saj geologiji ni tekla zibel na planinski zemlji, temveč izven nje; torej je lahko umevno, da jr bila ta iz prva njenim zastopnikom res uganjka. Sedaj, ko smo zvedeli, kako vpliva vapnenee vsled na­ čina svojega postanka na gorovja venanjo obliko, moremo po­ gledati na n j ega površje ter premišljevati na njem živeča ustrojstva. V prvi vrsti nas zanim a bilinstvo, kajti rastlina je navezana na zemljo, v kakeri se razvejavajo nje korenine, ki ji dovajajo potrebnih sokov. Resnično, vsaki rastlini ne prija isto živilo in vsaka se ne prilagodi enakim fizikalnim razmeram. Iz tega pa tudi sledi, da je krajinska podoba za- visna od kakovosti dotičnih tal. Zemeljska tla so pa na raznih krajih različna in ker je bilinstvo zavisno od kemijske sestave in fizikalnih razmer, ni pričakovati, da bi bilo vse površje porasteno z istimi rast­ linami. Obratno, barje n. pr. rodi vso drugačne rastline kakor pa trdo kamenje. Je pa vendar dosti takih zemljin, ki so bogate vseh živil in ki morejo rediti skoro vsake vrste rastlino. Na takih tleh ne moremo iskati določene cvetane. Pragorja n. pr. pokriva dokaj debela prst, kajti skorja lahko prepereva. Ako si pa slednjo natančneje ogledamo, najdemo navadno različnega kristalastega kamenja, sestavljenega iz več rudnin, ki so zopet zložene iz raznih kemijskih spojin. Pri vapnenci je pa vse to drugače; kajti vapnenee je ogljikokislo vapno, ki uže zaradi enovitosti svoje ne more proizvajali mno­ govrstnih rastlin. Na našo srečo je čisti vapnenee le redkokje; v največ slučajih primešane m u jo nekaj gline. Ne smemo prezreti, da golo trdo kamenje, ki tvarja zemeljsko skorjo, bilinstva živiti ne more. V tak a tla korenine ne morejo prodirati in, ko bi to tudi možno bilo, poginile bi 14 210 M. C ile n še k : O geo lo šk ik odnošajili na sloven sk em Štajerji. samega gladu. Zato so pa strm ine ondi brez zelene odeje, kjer nastala zemljina ne ostaja. Le v njej se razmnožuje bilinstvo, le ona je redi. Da pa koreninice lahko sprejemajo raznih solij, morajo te v vodi raztopne biti. Raztapljanje pa se vrši v prhki zemlji neprimerno laže, kakor v kamenji. Na­ vadno topilo je voda, katera je vsej živeči prirodi neobhodno potrebna. Pozneje pa se uverimo, da je rastlinstvu tudi z drugega stališča ravno tako na korist. Uvažujoč to, kar smo ravno naglašali, oglejmo si vapnena tla. Njih fizikalne lastnosti, kakor tudi kemijska sestava, od­ likujejo se po posebnih svojstvih. Glede zadnje smo liže go­ vorili, pa bodi še omenjeno, da so razprstenine zložene iz majhnih drobcev spodaj ležeče hribine, in ker je to ravno enoviti vapnenec, nedostaje mu m nogovrstnih živil, katerih zahtevajo razne rastline. Z ozirom na, prvo pa moramo poudarjati, da. se preperevanje v njih jako počasi vrši in da so vsled tega posuta le s pičlo prstjo. Ondi pa, kjer so preveč nagnena, zdrči ta zavoljo teže na podanke. Opozarjamo bralce na opombo, da se čisti vapnenec, ki jo skoro popolnoma nerodoviten, le m a lok j e nahaja. Primešana, glina dela ga bolj rodovitega. Pridružuje se pa še druga okol- nost. Hribolazci, ki se podajajo za več clnij na vapnene planine, se pač nikdar načuditi ne morejo, kako je mogoče, da morejo tako divne in čarobne visočine vendar prehitro zapuščati. Na­ gledali so se res krasnega kraja in si iztrebili pluča neugodnih plinov, a „ naužili" so se. tudi strašanske žeje, ki je je mučila in trapila malone ves čas. Po več ur niso prišli do studenca, ki bi jim bil zopet omajal jezik ter nadomestil po končnem izlila,piva,nji izgubljeno vlago. Vse to se zares bolj ali manj tiho prenaša, a nas hkratu tudi pouči, da na takem svetu prim anjkuje vode, ki je vsemu bilinstvu glede' fizijoloških stvoritev neobhodno potrebna. Zakaj pa ravno v apneni svet, nima, ali vsaj nim a zadosti vode? Fizika, nam na, to odgo­ varja tako-le: Svetla tla ne morejo vsrkavati toliko toplotnih trakov, kakor tem na. Obratno pa je njih odbojitost, jačja in posledica tem u je, da je zrak nad njimi toplejši ter sposob­ nejši, hlapovom prvotno obliko vzdržavati. Ako pa ostajajo pare v ozračji, ni treba kapljicam curljati po kamenji navzdol in žejnega potnika, kolikor toliko okrepčavati. Pa iudi po raz­ pokah in pokimali porazgubi se večji del dežnice prav hitro, ostala ga, izgine v podzemeljske tokove. Zdaj pa naj š.e kdo ugovarja, da taka zemlja res ugaja našim zahtevam. Prodno zaključimo ta, odstavek, naj nam je dovoljena še sledeča, opazka,. Ne samo doma, am pak povsod, kamorkoli nas vodi popotna palica, najdemo svedokov tej trditvi — seveda, v ni­ kalnem zmislu. Voda pa ni samo kot topilo rastlinam neob- M. C ilen šek: O g eološk ih otlnošajih na slovensk em Štajerji. 211 hodno potrebna; temveč začenja in zvršuje skoro vse fizijo- loške stvoritve in je slednjič še sama živilo, ki daje rastlini po razkroj itvi toli potrebni vodik. Ne bodo nam na škodo, ako pogledamo na zemljevid in seštejemo potoke mej Trbovljami in Sevnico, ki se izlivajo v Savo. Tu ugledamo nadalje na zahodu Trbovljico, Boben pri Hrastniku, Savinjo in Sevnico. Izmej teh pa izvira Boben v tretjaških tleh, in Savinje, ki si je v tem pogorji samo svojo strugo izdolbla, ne moremo vštevati. Torej nam ostajata le dve, kojih studenca ležita v vapncnei. Za tako dolgo progo malo vode v primeri z enako progo mej Konjicami in Slivnico, kjer jih naštejemo devet iz kristala,stih Poharjevih tal. Vse teko v Dravinjo. Upoznavši činitelje narodovitost.i vapnenih tal, oglejmo si na kratko prvotno pridelovanje. Videli smo, da, je vapnenec osobifo pa, grintavec vsake dobe nesposoben za, rastlinsko rast, kajti nedostaje m u debele prsti, raznih kemijskih spojin in vode. Kjer se pa tem neugodnostim pridružijo še krajinske potežkočc ter je svet neprimerno vzdignen na,d morsko gladino, ondi ni pričakovati poljedelstva. Zbog tega nahajamo obdelano zemljo samo v nižinah, katere pokrivajo mlajši nasadi, ki laže sprhne. To velja samo o pristno planinski',m svetu, kakeršen je na zahodu, kjer odpade na, poljedelstvo kakih ( > odstotkov vsega površja. Dalje proti vzhodu pa,, kjer delajo planine po­ samezno nižjo proge, so razmere, sploh boljše in bilinstvu bolj ugajajoče. Zavoljo tretjaških plastij ni moči posameznih de­ ležev po odstotkih izločiti. Dočfm po najvišjih vrhovih planinke pojcdince rastejo, t, var ja jo povsod po planotah trave in druge rastline planinske pašnike, koder je skalovje vsaj nekoliko pokrito s prstjo. Tudi teh nahajamo samo na, zahodu, kjer še cvete planšarstvo, katero na, kakih 9% napravlja znani Solčavski sir. Proti vzhodu pa, preneha, to za poletja veselo planinsko življenje, kajti planote so se zožile v dostikrat, prav ostre grebene in na,mesti paš­ nikov so obronki tu pora,st,li z drevjem. Tudi po planinah po­ kriva, podankc gozd, kateri od zemlje tudi nekaj zahteva,, a geološki značaj je manj merodajen. Podnebne razmere v zvezi z ležo nad morjem, osobito pa kakovost, črnice, množina troh­ nečih organskih snovij in dr. so činjeniee, ki pospešujejo drevesno rast,. Ker imamo blizu 43°/0 gozda, moremo tla glede nat,d dobra imenovati. Glede rud nam ni tria,sna, tvorba ničesar zapustila, kar bi bilo imena, vredno. Za, prejšnjih časov toliko imenovano prehodno gorovje dalo je našim sodeželanom na severu v silurski tvorbi bogate zaklade železne rude; - , a. na, jugu se. ta tvorba ni nikjer razvila in brez nje nam ne dostaje tudi M* 212 M. C ilen šek: O g eološk ih odnošajih na slovenskom Štajevji. toli koristne rude. Vendar pa tudi mi nismo čisto brez nje in akoprem je ni mnogo, imamo — ali bolje — imeli smo jo vendar. Sesedala se je za premogove tvorbe v Dravo-Sav- skem pogorji nad črto Skale - Frankolovo - Špitalič. Tu sede v posameznih, večkrat prekinenih progah v gorenje-triasriem vap- nenci ziljski skladovi, ki so m estom a rudonosni. Kakor drugje razviti so tudi tu imenovani nasadi kot skrilavci, ki seveda nimajo povsod rude, Kjer pa je jo kaj, premrežena jč z vap- nencem, ki se nekako ogrodasto v njej razvejava. Svoje dni so to rudo topili v Mislinjah in blizu Vitanja, a sedaj je vse pri kraji. Tudi pri Podčetrtku se nahaja ista ruda v ziljskih skladovih, a geološke razmere so še bolj zamotane. Kar se dobiva še drugih rud, ni to, kakor smo uže omenili, skoro imena vredno. Najbolj pa pogrešamo v premogovi tvorbi pre­ moga, katerega imamo sploh le v mlajših dobah, dočim ga je v izvenplaninskem svetu ravno tu največ. Našega ozemlja je premalo, da bi ozbilno misliti mogli na vpliv, ki ga imajo tla do svojih prebivalcev. A vendar se ne d A tajiti, da je tudi tu neka razlika, mej gorjanci in do- linci. Seveda je treba takoj naglašati, da so po planinskem svetu razm ere sploh slične in da geološke tvorbe in njih se- sta/vino manj vplivajo na prebivalstvo, kakor pa podnebje. Povsod nahajamo močnih in plečatih korenjakov, vendar pa, ženski spol v rasti nekako zaostaja. Z večine so okroglolični ter delajo na opazovalca manj ugoden vtis kakor veliki in inteligentnejši dolinci. Zaradi nerodovitosti vapnenih tal nahajamo na njih dokaj pičlo število ljudij. Ti stanujejo v daleč narazen razkropljenih hišah, vasi so jako redka prikazen. Po skalovitih pustinjah človek lahko po več ur hodi, prodno pride do kakega človeš­ kega stanovanja. V tesni zvezi s tlemi so tudi tvarine, iz katerih se gradijo stanovanja. Res kam enja in les A nikjer ne primanjkuje, in to sta tudi navadni tvarini, iz katerih je na­ rejena gorska hišica. Ker poljedelstva ni mnogo, katero bi dajalo slame za pokrivanje ostrešja, nadomeščajo jo planinci ponajveč z lesom, iz katerega prirejajo skodlje. Kedar se govori o kristalastem gorovji, radostno se spo­ minjamo ur, ki smo jih ondi preživeli. Saj pa tudi ni bilo treba hoditi po ostrem kamenji, am pak skoro povsod se raz­ prostira šarasta preproga raznovrstnih rastlin, ki poganjajo iz debele zemlje, katero rosijo premnogi potočki izvirajoči iz mrzlih studencev. Pa tudi iz daljave opazimo uže veliko razliko mej vapnenimi gorami in pragorjem. Raz celjskega gradu na pr. imamo tak razgled. Kako vse drugače se blišče belkaste stene in pečine Solčavskih planin, kakor temno Pohorje! Ondi ostri grebeni, čeri in prepadi, tu lepo razokroženi vrhovi, ki M. C ilenšek: O g eološk ih odnošajih na slovensk em Štajerji. se le malo dvigujejo nad celoto. Razven Pohorja prištevamo pragorju še Dravsko pogorje in južne veje Golice, kolikor je je sploh na slovenskih tleh. Golico loči Drava od Pohorja, sockini skladovi pa od dravskega pogorja, ki se jo drži po ozki progi ob cesti iz Ma- renberga proti Ivnici. Veliko res ni to ozemlje, a z ozirom na .Spodnji Štajer vendar še precejšnje. Kot posebnost imamo omeniti še hribovja, ki se razprostira od Plešivca na zahod mej Zavodnim in Razborom čez koroško mejo. Kakor Pohorje po Dravi, tako je to po mlajših nasadih ločeno od pragorja, Venanja oblika nam je porok, da so pragorja sestavljajoče snovi po kakovosti različne od onih, katere smo srečavali po vapnenih planinah. In zares, sam<5 tem nega kam enja je videti, le tu pa tam sedi v njem nekoliko zrnatega vapnenca. Najvažnejše sestavine s o : raznih vrst kristalasti skrilavci, gnajs in na Pohorji tudi granit. K ristalaste so pa vse, to je, posamezni drobci nas spominajo bolj ali manj kristalov, kateri so časih dobro razviti, časih pa so se razvili sam<5 na eno ali dve meri, in tako nahajamo iglice in luskice v celoto zvezane. Ako bi se ozirali na množino navedenih hribin, prisodili bi vsaki kako tretjino. Izmej skrilavcev je sljudovca največ. Njega sljuda je temnorujava, krem enjak pa rumenkastobel. Kadar preperi, postane zavoljo primešanega kršca rudečeru- javkast. Dravsko pogorje je z večine zgrajeno iz skrilavcev; tudi na Pohorji jih je mnogo na jugu in zahodu. Ostalo je pa gnajs, osrednja os Pohorjeva pa granit. Ni najti na zemlji kamenja, ki ne bi razpadalo na vedno m anjše drobce, katerih slednjič s prostim očesom niti ugledati ne moremo. Po tej lastnosti odlikuje se posebno kristalasto kamenje, čegar zlog in kemijska sestava k tem u največ pri- pomaga. Po preperevanji trdih hribin nastajajo rodovite zemljine, ki imajo vse sposobnosti glede rastlinske odeje. K ristalastega kam enja navadna sestavina je živec, ki se prvi jam e razsedati in razpadati. Njega raztvorbine — kremenjača, glina in kak neraztopen kalijev kremen — imajo uže same mnogo rast­ linskih živil, katerim pa se pridruže še raztvorbine ostalih zmesnin. Ko se je živec omehčal in izpral, ne morejo se druge sestavine dalje ustavljati, in po nastalih špranjah in razpokah vplivajo sedaj na kamenje vzdušnine, rosa, dež in prevažna m enjava topline. Tem silam se ne ubrani nobena mešovita hribina, in preperevanje, katero osobito zmrzujoča voda najbolj podpira, sili vedno dalje v notranje skladove. Ako pa hribina nim a živca, kakor sljudovec in drugi skrilavci, pomaga jej 214 M. CilenSek : O geoloških odnofiajih na slovenskem Š tajerji. vstlana sljuda in druge rudnine, ki se odlikujejo po skri- lovem zlogu. To lahko in precej hitro vršeče se preperevanje pragorij vpliva na vnanjo obliko bolj, kakor bi si mislil kak površen opazovalec. Vsaka čer, vsaka iglica, ost in vsak ostri vrhunec se je sčasom a obrusil in razpadel. Marsikje, koder skrilavo kamenje gleda beli dan, razcepilo se je dostikrat na prav pravilno, tanke skrili, ki počasi razpadajo v prst. Ko so se zrušile prvotne, pridejo druge na vrsto in na ta način se vrši nikdar mirujoča premena zemeljske skorje. Kaj pa je po­ sledica tem u? Prva in najizdatnejša kaže se pač v gorovja venanji obliki. Vrhovi so razkroženi in odpadajo prav polagoma v nižino; mej njimi ni tistih strašanskih 'sotesk in visokih sten, ki dičijo vapnena tla, ne podzemeljskih votlin, v katere bi zdrčala prilično površina in napravljala lijaste udrtine. Vsega tega ne vidimo na pragorali, temveč nekako pohlevne se nam zde uže iz daljave, in ako je pohajamo, se o tem tudi uverimo. Tako torej vpliva preperevanje kam enitega telesa na njega površje, površje pa na rastlinstvo. Dočim kažejo višine in strm ine vapnenih gorft, golo ska­ lovje in le sem tertja kako rastlino, to je po pragorah vse dru­ gače, kajti debela prst jih pokriva in redi bujno bilinstvo. Seveda je tem u iskati vzroka v več momentih, ki pa nas vsi vodijo do kakovosti hribin in njih lahkega preperevanja. Omenili smo uže, da rastlinstvo na golih trdih skalah ne more dobivati potrebnih živil in se tudi ukoreniniti ne more, nego samo v prhlinah. V teh pa, ki so nastale od raznih skri­ lavcev, granita in gnajsa, nahajajo se živežu služeče snovi prav v obili meri. Ne samd, da živec ponuja koreninam tako potrebnih lužnin, nimajo raztvorbine njegove tudi nič ogljiko- kislega vapna, ki rastlinstvu ne ugaja. Zavoljo tega pač lahko trdimo, da je pragorski svet v nasprotji z vapnenim in da ima •vse pogoje za bujno rast. Akoprem bi zadoščali navedeni svojstvi, nam reč lehko prhnenje in obilje živil na pragorah, usposobila jih je narava glede rastlinske odeje še na drug način. Ondi nahajamo namreč, kakor nikjer drugje, toliko vode, da se dostikrat tem u pojavu načuditi ne moremo. Vrelci so po kristalastih hribinah naj- pravilneje razdeljeni in njih voda je ra,zmerno najčistejša. Kakor nobena tako tudi ta pri rodna prikazen ni brez vzroka. O vapneni zemlji smo uže preje govorili ter dokazali, da nje svetla barva neugodno vpliva na zračne padavine, obratno pa, pragorja, z večine temno površje. To vsrkava več, odbija, pa manj toplote. Vsled tega zrak nad njim ni sposoben vodnih par v sebi vzdržavati in dež je pogostoma, namaka. V trdno kamenje kapljevina tudi ne more hitro pronicati in tako ostaja v razrahljanem bolj na površji. Gosta rastlinska ruša jo sled­ M. C ilen šek: O geolo šk ih odnošajih na slovensk em Štajerji. 216 njič zadržava, da se ne porazgubi prehitro. Pragore se torej označujejo po razokroženih likih in svežem bujnem bilinstvu, katerem u podstava je lahko sprhnevanje in množina hranečih snovij, ki se raztapljajo v toliki vodi. R udarstva v Štajerskem pogorji ne nahajamo, pač pa se uporablja m arsikatera hribina v to ali ovo svrho. Po vshodnih obronkih prideluje se izvrstna vinska kapljica, koje bodemo še omenjali govoreč o trijaški tvorbi. Poljedelstvo se zaradi mnogih ovir ni moglo razviti na vsem ozemlji, tem več po nižjih obronkih in dolinicah, ki segajo časih prav daleč v go­ rovje. Drugače pa je z gozdarstvom. Najlepši lesovi, vzlasti storžnjakov, razširjajo se po Pohorji in dajejo les daleč na okrog zlasti poljancem, katere je usoda nekako na cedilu pu­ stila. Seveda ni možno, vsega lesži spraviti raz gorovje in mnogo ga tam strohni, a na podrtijah vzrasto zopet mogočna debla. Prebivalci so sploh drugim planincem podobni, a raz­ m e r je glede števila je ugodnejše kakor na vapnenih tleh, kajti zemlje večja rodovitost in m anjše potežkoče obdelovanja pri­ vabile so obilnejše prebivalstvo in je tudi laže rede. Stano­ vanja so prejšnim enaka, samo da se ne rabi zanja vapnenec, temveč kristalaste hribine. Na tem m estu omenim naj nekoliko glede duševnega razvoja Stanovnikov. Ne da, se namreč tajiti, da bi bila tla brez vsakega vpliva na duševno stran. Na srečo pa nimamo mnogo pragorja in s tem nedostatkom smo se odkrižali tudi tistih telesnih in na drugo roko duševnih nadlog, katere pa­ čijo človeka in ga delajo za višjo omiko nezmožnega. Kdor je prepotoval gorenji del Štajerske in druge kristalastih hribin bogate pokrajine, uveril se je sam o tistih nesreč­ nikih,- ki niso skoro za nobeno rabo. Njih telo je nizko, glava butasta, iz očij pa gleda neumnost. Seveda se ne more trditi, da je tem u kriva samo geološka sestava dotičnega ozemlja, marveč je mnogo vzrokov, ki skupno delajo; vendar se pa ne da zanikavati, da vpliva tudi geološka sestava na Stanovnike, kajti inače bi se morali nahajati tudi po mlajših t vorbah taki nesposobneži, kar pa skušnja zanikava. V mislih imamo seveda le prave kretine, in samo ti so omejeni na pragerska tla, dočim se slaboumniki, glušci, nemci, in gluho- nemci ter golšci nahajajo lahko povsod. Pravo mejo tu po­ tegniti je res težavno in časih celo nemogoče. Zemlja ima mnogo pripomočkov, s kojimi seza v člo" veško življenje. Nekatere kraje imenujemo zdrave, druge ne" zdrave in z večine ni lahko povedati, zakaj tako in ne drugače- Sicer pa smo ravnokar omenili, da več vzrokov skupno deluje- Ostanimo pri vodi in oglejmo si jo bliže. Novodobno zdravil" ‘ 216 M. CilenSok: O g eološk ih odnošujih na slovensk em Štajerji. stvo povsod in neprenehoma poudarja nje vpliv na človeško zdravje ter zahteva zdrave pitne vode. Po velikih mestih, kjer je je malo, napravljajo se vodovodi, ki so sicer prav dragi, a vendar cenejši, nego zdravje ljudij. Voda pa im a do človeka veliko moč, a ni je z lahka dobiti čiste brez rudnin­ skih v njej raztopljenih solij in raznih plinov. Taka bi bila približno le dežnica, ki nam pa ne ugaja posebno in je tudi vedno imeti ne moremo. Vsaka druga, osobito pa studenčnica ima več ali manj raznovrstnih omenjenih tvarin, katerih se je navzela curljajoča po površji ali precejajoča se v raznih hri­ binah. Ko prišumi studenec na dan, zajemamo iz njega z vodo vred tudi raznih snovij, katere si je prisvojil na svojem potu. Ker so te različne, delujejo tudi različno na človeško telo. Nekoliko je takih vrelcev, katerih voda ne ostane v njem, temveč silijo človeka na bljevanje. Več je takih, katerih te­ kočina napravlja tiste nerodne izrastke na vratu, ki jih ime­ nujemo golše. Po vseh krajih, po gorah in dolinah ter isto- tako po najstarejšem kakor po najmlajšem svetu jih ne manjka. Vržejsko okolico na pr. delajo z večine naplavine, a vendar je ondi mnogo ljudij, ki nosijo vse „členove“, s katerim i se naši sodeželani na severu radi pobahajo. Na severnih obronkih pohorskih, sestoječih iz kristalastih hribin, jih je m estom a tudi mnogo. Torej bi mogli uže iz tega posneti, da niso odvisni od geološke starosti zemeljske skorje. No pa tla vendar niso tako nedolžna, kakor bi se nam morda dozdevalo. Mnogoletne skušnje in natančna opazovanja so namreč dokazala, da pre­ bivalci ob morskih obalah nimajo golš in to najbrže zaradi tega ne, ker z morsko vodo dobivajo precej joda v&se. Zato gre splošno mnenje, da prisotnost jodova v studenčnicali ne napihuje vratu, dočim ga njega odsotnost spači. Pisatelj teh vrst (pa tudi drugi, katerih imena bi lahko semkaj postavil) imel je priliko to opazovati na sebi. vZa 9 let, ko je svetila (da govorim z besedami nekega sl. Štajerca, kojega je ista usoda zadela) njega luč v Nemcih, dobil je trik rat tak čuden izrastek, kateri je pa vsakokrat z jodovo raztopino srečno pregnal. — Voda naših studencev bila bi le tedaj povsod enaka, ko bi ne izpirala kam enja in no luščila trohice za tro­ hico iz njega. Ker pa to ne more biti, navzam e se raznih snovij, s katerim i deluje po svojih močeh, kajti znani so tudi taki vrelci, ki odpravijo golšo. A voda ne deluje samd s snovmi, ki so v njej raztop­ ljene, tudi nje obilje ali nedostatek je preim enitne važnosti. Pragorij trdne hribine ne vsrkavajo vode, am pak ostajajo na površji vlažne. V njih razselinah se zbira voda, ki daje dosti mrzlih vrelcev, ki napravljajo m estoma m očvirnata tla. Na, vapneni zemlji pa vsega tega ni in vsled tega tudi ne kretinov. M. C ilenšek: O g eološk ih odnošajih na slovensk em Š ta jerji. 217 Večina opazovalcev je tega mnenja, da se ta bolezen nahaja samo po vlažno-mrzlem pragorji, po katerega senčnatih ob­ ronkih in dolinicah, kamor tudi za poletja ne prisveti solnca dobrodejna luč in kjer vse živalsko življenje v razvoji svojem zaostaja, prime se človeka samega vsaj deloma sluzav značaj mrzlih tal. Mnogo jih je nesposobnih za višjo omiko osobito tistih, ki ostanejo na mrzli domači glebi. Od rodu do rodu podeduje se ta bolezen in dostikrat po slabi odgoji in ne­ primerni hrani še povekša. V dokaz, da se poraja kretinizem samo na pragorskih tleh, naj omenim Šumave južnega dela, koder je jako razširjen, dočim ima ostala dežela zdravo pre­ bivalstvo. Po naših krajih, kjer ni mnogo takega ozemlja, so le redki slučaji, ki nam kažejo človeka v tako nesrečni obliki, liže gori je bilo povedano, da vzroki skupno delujejo in ne­ um estna bila bi trditev, ta ali ovi je najvažnejši. Vsakako pa je vpliv tal precejšen, kajti zemlja ima toliko sil na raz- polaganje, da si tega inače misliti ne moremo. Ako se hoče priti tem u zlu v okom, uravnajo naj se rekam struge, izsu- šavajo naj se močvirja, posekajo naj se drevesa okoli stano­ vanj vsaj kakih 50m na okrog, stavijo naj se hiše na zdravi zemlji, skrbi se naj za dobro pitno vodo, ki ima vsaj nekoliko joda, prepreči naj se nezmerno uživaje opojnih pijač ter za- brani ženitev duševno nepopolnoma razvitih oseb kakor tudi takih, ki nosijo očitne bezgavke (bramorje) ali kali kake druge podedovalne bolezni v sebi. Naši sodeželani na severu pa tudi s tem veliko škodujejo telesnemu razvoju in pospešujejo napominani pojav, da uživajo prem astne jedi in še z nekterim i drugimi razvadami, katerim tukaj ne moremo dajati prostora. Ozemlje, kar ga nismo niti Pohorju, n itv a p n e n im pla­ ninam prištevali, leži na vzhodu slovenskega Štajerja, kjer se­ stavlja vinorodne Sl. Gorice v najširšem pomenu ter holmovje mej Dravinjo, Sotlo in Savo, mej katero segajo uže označeni vzhodni konci južnih Solčavskih planin in vsaj nekoliko Dravo-Savskega pogorja. To skladovje se ne da nikakor ločiti od istodobnega izven naše dežele ležečega, ki tvarja gričevje okoli ogrske nižine in radi tega, moramo koj tukaj omeniti, da je sam < 5 zahodni konec imenovane kotline. Zbok tega naj še tudi pripomnimo, da niti Štajerska ni geološka celota,, tem manj nje južni del. Tretja,ško panonsko morje segalo je do pragor in v južnih vapnenih planinah izpiralo in izpodjedalo vapnate obronke ter zapustilo svoje sledove v nižjem ali višjem po- brdji. Tako so nastala mlajša znanožja in vsaj deloma izpol­ nila globoke zareze starših pogorij. Najvažnejša so: dravska, zreško-starotrška, skalska, laška,, kozjanska, sevniška in breška. Ves t,a svet se prišteva 4. dobi, ali, kakor se. je poprej imenovala, tretjaški tvorbi, ki je bila za prejšnjih časov, dokler 218 M. C ilenšek: O geoloških odnošajih na slovenskom Št.ajerji. sta strašila geologe „prehodno gorovje" in »planinski vapnenec“, tretja v številu geoloških dob. Moremo se držati tega pozna- menovanja, ah samo v sedanjem pomenu. Tretjaška tvorba se deli na staršo in mlajšo ali, kakor se veščaki izražujejo, na eocensko in neogensko. Prve je v naši deželi prav malo in je le ob Dreti dobro razvita, drugje v gorenji Savinjski dolini pa je je najti v tako neznatnih plasteh, da je v kratkem spisu skoro omenjati ne moremo. Ti Gornje- graški skladovi so sestavljeni iz vapnenca, peščenjaka, laporja in strjenega peska. Mestoma so bogati okamenin, drugje se jih nahaja samo toliko, da se more njih geološka starost določiti. Tem važnejša pa je neogenska, ki se po kakovosti svojih plastij deli v spodnjo morsko-, srednjo- meševito- in gorenjo- sladkovodno. Temelj tej tvorbi so brški skrilavci, ki so osobito okoli Mozirja in Gornjegagrada dobro razviti in se ponašajo z maj­ hnimi ribami in rastlinami, kojih zadnje uže segajo v sockine sklade. Ti so za nas preimenitne važnosti in naše najzdatnejše gorivo, rujavi premog, ima v njih svoje sloje. Najbolj razviti so ob Pesnici od sv. Kungote do Ivnice, v zanožjih na severni in južni strani Pohorja, od Socke preko Špitaliča, Stoprc do Leskovca v Halozah, sem tertja v Savinjski dolini, v Laški kotlini in še marsikje manjše obsežnosti. Drug drugemu nekako vsporedno tekoč se naslanjajo na skladove prejšnjih tvorb in se dvigujejo m estom a prav visoko, kakor na pr. na Šent- vidskem svetu nad Hudo Luknjo, v Halozah in drugje. Koder sO pravilno razviti, sestajajo iz treh členov, katerih temeljni labora in peščenjak je zlasti v obližji starših hribin kaj mogočno razvit. Gorenji sestavlja sljudovnata gomola, brna in glinovnati lapor. Srednji pa — premogovi slojevi — je omejen na gorska zatišja, kajti samo ondi so se mogle nanaditi ra­ stlinske snovi, ki so se polagoma pretvarjale in porudninile. Drugod pa je stopila na premogovo mesto tem na bituminozna gomola, katere m u je, tudi ondi primešane, kjer je slojev debe­ lost pičla. To je pač lahko umevno, kajti sredi tretjaškega morja ni bilo miru, am pak dostikrat silovito valovanje raz­ burjene vode, ki je rastlinske tvarine raznašala. V zakotjih pa, kjer so se izlivale tretjaške reke in rečice v morje, na- vrhovatilo se je toliko različnega bilinstva, da so postala od njega prav mogočna premogova ležišča, katera so mlajši skla­ dovi pokrili. Ogljenitev te rastlinske šare, na katero vzdušnine niso mogle vplivati, vršila so je počasi in ker je bilo zemeljsko površje zdaj suho, zdaj zopet z vodo zalito, nakopičili so se slojevi drug nad drugim, kakor jih sedaj premogokopi nahajajo. Da se premog ni napravljal v globokem morji, svedočijo tudi sladkovodne in v močvirjih živeče živali, kojih okainenine M. C ilenšek: O geoloških odnošajih na slovouskem Š ta jerji. 219 nam spričujejo istodobnost ,3 tem gorivom. S to trditvijo zlagajo se zares tudi nahajališča našega premoga in vsakdo ve, da ga ne kopljemo sredi Savinjske doline, kjer bi se v globini najbrž nahajali sockini skladi, temveč v postranskih kotih, kjer je bilo nekdaj mirno, sedaj pa je precej živahno živ­ ljenje, seveda v drugem pomenu. Naš premog, osobito v de­ belih slojevih, je izvrsten in se odlikuje tudi še po tem, da daje malo pepela. Besede vredno glede sockinih skladov je tudi še to, da jih marsikje na tretjaškem svetu pokrivajo mlajše plasti, torej se koplje premog m estoma navidezno na inačem svetu, a še enkrat bodi povedano, da ga je najti pri nas samo v mlajši tretjaški tvorbi in sicer v sockinih skladih. V zahodnem delu Sl. Goric, osobito na obeh straneh že­ leznice mej Dravo in Muro ter okoli Rogaške gore razvili so se morski skladovi drugače. Tu pokrivajo zemeljsko površje laporji, opoka, pesek in peščenjaki. Dočim pa se nahaja lapor bolj na severu, opoka na jugu, sta pesek in peščenjak povsod dobiti ter delata višjo plast. Okamenin je dobiti prav malo in še te so slabo ohranjene, da jih je navadno prav težko razpoznati. Najmanj jih hrani opoka. Kjer pa se je preobra­ zila s tem, da si je prisvojila peska, v glinovnati lapor, dobiti jih je več. To se je dogodilo ob Dravinji in sicer na nje de­ snem bregu od Makol do Sv. Vida pod Ptujem. V skrajnem kotu ob Dravi in deželni meji, torej tam, kjer so segali skla­ dovi najdalje v morje, ni najti ni peska ni peščenjaka, ampak sam a opoka sestavlja vinorodno gričevje. Najmlajši člen v nizu morskih plastij je takozvani li- tavski vapnenec. Največ ga je v celjskem in breškem okraji, pa tudi v Halozah in Sl. Goricah ga ne manjka. Akoravno ne tvarja tu obsežnega ozemlja, kakor med Celjem in Rogatcem, vendar so še dosti visoki hribi iz njega. Koder se nahaja pristni litavski vapnenec, povsod nam kaže večje ali manjše kepe in gomole grmičastega zloga, ki so sicer ustrojenega pa ne živalskega izvira. Ker ga niso izločale živali, am pak ra­ stline rast.oče na dnu morja, moremo ga sm atrati ostankom podmorskifi travnikov, in od todi tudi njega zunanja oblika. V nasprotji s triasnim vapnencem, ki dela visoke gore s str­ mimi stenam i in obronki, pokriva on liki odeja spodnje plasti često skoro enakomerno daleč na okrog. Ob tistih bregovih tretjaškega morja, kamor je donašala voda dokaj peska, spre­ menil se je vapnenec tako, da g a je časih le težko razpoznati od peščenjakov raznih tvorb. Srednji člen naše tvorbe, ki se je osobito po Sl. Goricah pa tudi drugje razvil, sestavlja peščeni vapnenec rumeno-bel- kaste barve, rum enkasti peščenjak, katerega zrna veže vapnono' lepilo in sivkasta ali rujavkasta ilovica. Ostalo pobrdje pa 220 M. C ilenšek: O g eološk ih odnošajih na slovensk em S ta je rji. krijejo tretjaške tvorbe najmlajše plasti, ki so se nanadile de­ loma od m odrikastega ila, v posamičnih ležali s sivim slju- dovnatim peskom izpremešanega, in pa prodeo, katerega pre­ težno množino sestavljajo kremenjakove oblice in splake, ki so na površji porumenele in porujavele. Tako gričevje so na­ sule tretjaške reke, ki so svoje vsebine trdni del jemale daleč v pragorah. Marsikje je prišlo mej posamezne kosove kako lepilo in jih zvezalo v l&boro, kakor se to zlasti ob Dravi opazuje. Glede 4. dobe nismo še povsem pri kraji. Severni od­ rastki Solčavskih planin kažejo hribino, katerih bi v takem obilji drugod zam an iskali. Njeno lice je nekako tuje in je vzbujalo uže v prvih opazovalcih sum na nekaj izvanrednega. Mej uselinam i, nastavšim i po vodi, stoje njega posamezni vrhovi ter se vlekd tje do Vojnika. Najvišji so na zahodu, počenši s Smrekovcem. Tudi v Celjskih hribih, pod Konjiško goro, v obližji Rogatca in drugje so enaki pojavi. To je trahit svoje vrste, ki je, ker je nadrobljenih njegovih koscev uže v litavskem vapnenci, prodiral istodobno skladovite hribine, ko so se sesedali morske skupine laporji, peščenjaki in opoke. Torej se ni zgradil našega ozemlja dotični oddelek kar tako mirno in tiho, kakor bi človek pričakoval, am pak ognjeniki so bruhali svojega osrčja žehteče snovi' na površje, kjer so skre­ penele in z večine kopaste gore in holme nasule. Ta hribina je še z druge strani' besede vredna. V ozki zvezi ž njo stoji? namreč naše najboljše slatine, katerih ni tako umeti, da so njih izvirki v tem kamenji nastali ali kakšno njega prvino potrebovali, temveč moramo je tako tolmačiti, da prihajajo vrelčni tokovi po režah in poklinah, nastavših v vulkanskem kamenji, na dan in da se ogljikov;), kislina v različni, deloma jako znatni globočini s primernim tlakom, vodi primešava. Zdaj, ko smo označili bralcu sestavine tretjaškega površja v poglavitnih potezah, oglejmo si je kot celoto in ozrimo se po njega vplivu glede, prvotnega pridelovanja in drugih razmer, ki se dotikajo prebivalstva. Zemlja, katero sestavljajo deloma, gromače (peščenjaki, labore itd.), deloma pa hribine, ki so na­ stale po raztvorbi raznovrstnega kam enja (glina, ilovica, lapor), odlikuje se po obilji raznih snovij in ker ta od starejšega ka­ menja, nastala skorja laže sprstenf, nahajamo povsod črnice na debelo. Ako še tudi pomislimo, da se tretjaška tla nikjer ne vzdigujejo tako visoko nad morsko gladino, da rastje ne bi moglo prospevati in ker je močijo mnogi potoki, dobili smo vse pogoje, ki raznovrstno vplivajo na obdelovanje zemlje in jo delajo rodovito. P a tudi, kamor pogledamo, najdemo vsak prostorček uporabljen in, ako bi gora,ti kraji na severu svoje prebivalce živili, lahko bi se izvažalo i/. dežele mnogo pridelkov. M. C ilenšek: O geoloSkili odnoSajih na slovenskem Štajevji. 221 Najplodnejšo zemljo imajo Sl. Gorice, kajti njih tla zavzemajo v vsej Štajerski drago m esto; za njimi Haloze in ono brdje, kjer je malo ali nič vapnenca. V obče so tla poljščini ugodna in dajejo žitu, sočivju in detelji dobro podlogo. Kakor so po­ kazala zadnja leta, prijajo nekatere doline tudi hmelju, a nizka cona tega pridelka provzročuje, da se hmeljniki polagoma krčijo. Jako važno za naše trotjaško ozemlje je vinarstvo. Sicer ne moremo trditi, da rodi vinska trta samo na omenjenih tleh, kajti tudi po pragorji raste, kolikor to sploh krajevne in podnebne razmere dopuščajo, m estom a celo prav izvrstna kapljica. Koder pa se raztezajo južnih, vapnenih gora obronki, celo ni, ali vsaj ni veliko vinogradov, in dasitudi se mora trditi, da je vinarstvo v prvi vrsti odvisno od srednje letne topline, mora se vendar v ozir jem ati zemlje kakovost, kakor glede drugih rastlin. Za to trditev naj navedem sledeče v dokaz, južne planine se razprostirajo daleč na vzhod, a porastene so navadno le z gozdi, dočim každ med njimi ležeči tret jaški nasadi vse drugo lice. Deloma polje, deloma vinogradi žive ondotnega prebivalca, v gozd pa, kateri ima na mladih tleh zavij malo pomena, hodi po drva, les in steljo. Gozd v obližji vinograda posreduje z večini' njega rast s tem, da mu dajo vejnik, ki m u služi za gnoj. Vsakdo, ki se nekoliko ozira po domovini, ve, d a je vinski pridelek zahodno od Savinje-Hudine le redko- kedaj kaj vreden in še dobro se spominam moža, ki nam je sedečim na šolskih klopeh ob prilikah nanašajočih se na vinsko kapljico, rad povedal, kako kislo je Laško (trg) vino. Vzhodno omenjene črte pa je m estom a prav izvrstno in znano tudi izven dežele. Sadjarstva je tudi treba omeniti. Sicer še ni na isti sto­ pinji, katere bi bilo želeti, a povsod se vidi napredek in ni še vse zamujeno. Z veseljem opazuje človek, kako se uporablja m estom a vsak prostorček ter zasaja z žlahtnim drevjem. Z druge strani pa bo še treba veliko besed in vzgledov, prodno ■ se našo ljudstvo popolnoma zave in jam e iskati poboljška tam, kjer mu je najbližji. Osobito po vaseh je m alom arnost šo velika in skrajni čas je, da se odstranijo tisti nazori, ki veljajo še dandanašnji. Ni ti treba računiti in misliti, da je prepozno. Saj so tvoji predniki sadili za tebe, sadi še ti za zanamce. No, pa še sam bodeš učakal žlahtnega sadu in se veselil v sivi starosti dela svojega. Za sadje priroma uže zdaj lepa vsota cesarskih podob v našo domovino in postane še zdatnejša, kedar sc prebivalstvo z vztrajnostjo poprime sa­ djarstva. O gozdarstvu smo uže prilično omenili, da ni posebne važnosti in, ako človek razmere natanko pogleda, tudi drugače biti ne more. Pradedje naši naselili so se po dolinah, kjer so 222 M. Cilenšek : O geo lo šk ih odnošajih na slovensk em Štajei-ji. gozdove krčili in. je v polje preobraževali. Uže njim je ugajal bolj nizek svet, kjer je bilo delo neprimerno lažje in zemlja boljša. Čim bolj pa je narastalo stanovništvo, tem bolj je drug drugega odrival in silil, da si dobi drugega sveta, katerega naj obdeluje. To se dogaja še za naših dnij in visoko po hribih in pogorjih rumeni' strn, cvete sočivje in rodi sadno drevje. „Planinskega vapnenca“ pa se ljudstvo kolikor toliko ogiblje; tu je mesto gozdu, ki ima na tretjaških tleh pomen bolj do­ datka, vinogradovega, nego česa drugega. Tudi o rudarstvu smo uže nekoliko izpregovorili in osobito omenjali premoga,, ki se prišteva, najboljšim našega cesarstva. Kar se tiče pravih rud, ni da bi govorili o njih, kajti preneznatno so. Tukaj pač treba omeniti, da rudarstvo gmotno stran našega prebivalstva, sicer nekoliko podpira, v narodnem oziru pa ne rodi' najboljšega sadu, kajti podjetja so navadno v tujih rokah, ki z levico delijo, desnico pa jemljejo. Prebivalstvo po tretjaških tleh je mnogobrojnejše, nego po goratih krajih. Po vzrokih nam ni treba daleč posezat.i, kajti ugodnejše podnebje, večja rodovitosiv zemlje, lažji promet in boljši zaslužek kakor tudi kako naravno središče privabijo ljudstva, ki najde laže svojega kruha, nego po planinah. Kako nekatere omenjenih toček vplivajo na prebivalstva število, razvidi se najbolj po številkah, ki glasno pričajo, d a je zemlje, kakovost ž njimi tesneje zvezana, nogo se navadno misli. Tako na pr. šteje ptujskega, okrajnega glavarstva jednota 4446 duš, dočim jih ima jednota m ariborskega samo 41Gb; kristala,ste hribine so tega, krivo. V I»rožicah šteje jednota, 4273, v Colji 3.490 in v Slovenjemgradci 2613 duš. Številke pojemajo istotako, kakor ra,sto deleži .na vapnenem svetu. Ne samb število stanovalcev je na mlajših tleh znatno večji1 ,, tudi njih vnanjost, je nekoliko različna. Navadno so večji in šibkejši in za, m arsikako delo sposobnejši od planincev, ki je pa glede vstrajnosti pri težkem delu prekose. Njih obraz - je podolgovato okrogel in na njem se izraža več, razumnosti, nego pri okrogloličnih gorjancih. Ker so bliže m ost in trgov in ker pridejo bolj z ljudmi v dotiko, ne ostaja to brez vpliva, nanjo. Osobito ženske so tiste, ki najbolj gledajo na to, kako je moči obleko spremeniti, da ni to ne ovo. Tudi moštvo na­ vadno potegne za njimi in radi tega ne nahajamo nobeno narodne obleke. Da je to ljudstvu na k va r, je kar naravno, kajti lepa gladka obleka mnogo stane, trpi pa kratko. Zatorej je pa tudi izginilo blagostanje in uboštvo se širi bolj in bolj. Temu pojavu so seveda, tudi mnogo krivi', nekatere novejše, naredbe. l*o goratih krajih so ljudje na boljem in marsikje se je ohranilo kaj izza prejšnjih Časov. M C ilenšek: O geoloških odnošajih na slovensk em Štajerji. 223 Pravih kretinov in bebcev na tretjaškem ozemlji ni, tem ­ bolj pa razsaja časih mrzlica; tudi nemih in gluhonemih je več, nego po gorah. Dasi tudi tem u ne vemo glasu, je vendar toliko zanimivo, da se ne sme prezreti. Mrzlica je ondi najbolj navadna, kjer se nabira mnogo vlage in so tla močvirna ter tudi poprečna letna toplina uže precej visoka. V obče pa se more vendar trditi, da so kraji po naši domovini zdravi. Ko smo si ogledali zemljo in človeka, stopimo še v njega stanovanje. Precej prostorno in lepo je in se kaj dobro razli­ kuje od gorske koče. Tu ni kamenja in lesa na ostajanje, ne­ katere hribine so pa tudi tako mehke, da ne ugajajo zidarju. Torej je gledal človek po drugih sredstvih in našel ilovice, od katere je jel žgati opeko. Od opeke pa se napravljajo druge hiše, nego od kam enja ali lesa. Res, da navadna km etska hiša tudi po teh krajih ni kaj posebnega, a vendar je dostoj- nejša in obširnejša od one po goratem svetu. Ker je poljedelstvo na tretja,škili tleh tako rekoč doma, pokrivajo se poslopja z večine s slamo, v novejšem času pa tudi z opeko, ker so potem bolj varna požarov. Mimo omenjenega ozemlja ga je še nekoliko, ki tvarja ob rekah in potokih večje ali m anjše doline in ki se doma, navadno „polje“ imenuje. Osobito ob Savi, Savinji in Pesnici imamo dokaj takega sveta. Največji kos pa, jo ptujsko polje, katero obrobuje Pohorje, haloški hribi in odrastki, Slovenskih Goric. To zemljo tvarja,jo potopnine, mimo naplavin današnjih dnij najmlajše hribine. Tu nahajamo peska, prodea, gline, ilo­ vice in labore. Po značaji teh hribin ni težko doka,za,ti/ kje je njih prvotna domovina, naj tudi reke same o tem ne go­ vore. Bolj ko so izpremešane navedene1 hribine, tem rodovitnejša je zemlja, (ločim vsaka za-se sploh ne ugaja našim zahtevam. Najslabši svet je pač tist, katerega pretežna sestavina je pesek ali prodec, kajti moča no ostaja v njem, temveč pro­ nicajo v nižje plasti. Takega je precej na ptujskem polji, za,to je pa ondi tudi največ siromaštva. Njive so slabe in se morajo dati večkrat na „prolog", da si opomorejo in potem vsaj ne­ koliko rode, Zboljšati je skušajo z borovjem, ali to počasi napreduje. Z večine manjkajo m estom a skoro vsi pogoji do­ brega km etijstva, niti kam enja ni blizu, iz kojega.bi si gradili poslopja in prisiljeni so sezati po ilovici, ki jim ga, nadomešča. Največja selišča na,stala so na, prostorih, ki so prometu najbolj ugajali. Najvažnejša pota so bile reke, ki vežejo od­ daljene kraje in seznanjajo njih prebivalstvo. Izmed m est so postala ista najimenitnejša, ki so odprta na ver nego dve strani. A to sega užc na drugo polje, zatorej je opustimo na- dejajoč se, da, najde drugje primeren odmev.