Primorski °5tnina plačana v gotovini ^ or l* ^•postale i gruppo Lena 35 lir nevnik TRST, nedelja 4. septembra 1960 Leto XVI - Št. 212 (4675) pri Bazovici • m. je 30 iet;> odkar &treli Pri Bazovici tratah ° °d3eknili v srcu vseh Slovencev, ki so Ž11 1 SVet°vni vojni pri- iji. varija ------- v Itali •• °Vanskega življa lepo^t °d pestreSa in «kega aj0aega gospodar- SJ— S)WO^yVJ Uttl’ T,’“' tih,.. . ga življenja to.t brskih z‘vljenJa 'brskih T, ®*ovencev in fičlih Vatov ni — v fi*Sa rsjSmib letih fašistič- ^tet? bma r ostal° £v°jepa °rCi za pravice ®° konf:nar°da so hirali Cah' ^kater!Jah in V J<" hzjvečjo - a so tudi z fhč . .. žrtvijo izpričali Upor 7alsh6no instico svoj htorn i barbarskim reži- La Ustoi0vs.riacistične blazne 'bilijoDi Clne' milijoni in življenje S° iz^bili svoje k škoda «»■>» le bitiog ašizmu vzbudi-^ tivhl narode k nove-' Verju JU; po celinah, Se 3e recJko kaj rajajo nova ljudstva 1V1^bju- - Sam°stojnemu |VnVa 7* nesamostoj na > »a ?,!f tM"° tfeba i-I zgodovine, 3,h bo odpreti... Bliža se nova pomlad narodov, to pot ne več le narodov Evrope, ampak vsega sveta. Res je sicer, da imamo danes dve veliki državi, ki si — vsaka zase — lastita vlogo vodilne sile v nadaljnjem razvoju sodobnega sveta, in da odnosi med tema velikanoma niso baš najboljši; k temu je treba dodati še nova, precej resna nesoglasja, ki zadeva jo bistvena načela nadaljnjega socialističnega razvoja; vendar je nedvomno, da bo zmagala razsodnost, pa tudi državniška modrost, ker je v današnjih razmerah mnogo bolj občutljiva kot v preteklosti za potrebe in zahteve demokratičnega in svobodoljubnega svetovnega javnega mnenja, ki danes že nagonsko čuti, da je ohranitev in utrditev miru ne le nenadomestljiv pogoj, za nadaljnji napredek človeštva, ampak hkra-t za njegov nadaljnji obstoj sam. Ko se 30 let po ustrelitvi bazoviških junakov oziramo na prehojeno pot, smo hkrati zadovoljni in nezadovoljni: zadovoljni nad doseženimi uspehi, take lastne kot skupne borbe vseh svobodoljubnih in naprednih sil, nezadovoljni pa zaradi domala nerazumljivo trmastega vztrajanja oblasti pri odnosu do naše narodne manjšine, ki ga tudi pri najboljši volji ni moč imeti za pozitivnega. V na; boljšem primeru nas le tolerirajo (skoraj bi rekli kot neko nujno zlo); pri tem pa obstaja neka določena meja, ki je — po vseh dosedanjih izkušnjah sodeč — nikakor m moč prekoračiti, ker bi se sicer baje... svet podrl. Prav dobro vemo, za kakšen «sveU gre: opravka imamo z nacionalistično nadutostjo in z iz nje izvirajočo šovinistično nestrpnostjo, ki jo je bil tudi fašizem sicer začasno uveljavil, a je ni mogel izpeljati do konca, ker se je njegov «svet» prej podrl. Fašisti, bolje, fašistična mentalnost, pa je ostala, in to ne le pri bivših fašistih, ampak, na žalost, tudi pri premnogih, ki se danes trkajo na svoje »demokratične* prsi; a čim se postavi vprašanje naših narodnostnih pravic, se ta njihov “demokratizem* koj pokaže v svoji resnični luči: med italijansko večino in slovensko manjšino mora obstajati... kitajski zid! Mi se s takim odnosom do slovenske manjšine nikakor ne moremo pomiriti. In to ne morda zaradi tega, ker bi hoteli zase neke določene predpravice, ampak iz preprostega razloga, ker se mirno, zlasti pa človeško in kulturno plodno sožitje med obema narodoma na tukajšnjih tleh ne more graditi na osnovi takega, v bistvu nedemokratičnega in s tem nekulturnega odnosa do naše manjšine. V takem odnosu do naše manjšine tiči tudi glavni vzrok, da se zavlačuje uveljavljanje določb iz londonskega memoranduma, predvsem pa iz posebnega statuta, v nekaterih konkretnih primerih pa se ravna v grobem nasprotju s črko in duhom teh sporazumov, in to kljub temu, da se odnosi med obema podpis-snicama teh sporazumov lepo razvijajo in poglabljajo v obojestransko korist. Toda dolgo se to očitno protislovje ne bo moglo vzdržati tudi zato, ker ga je ves dosedanji zgodovinski razvoj že davno obsodil in ker se v odnosih med narodi, pa tudi v odnosih znotraj družbenih plasti vsakega naroda, z vedno večjo silo uveljavljajo načela, ki so nujna posodica vseh dosedanjih borb za boljše življenje človeštva. V tem duhu se ob 30. obletnici njihove kalvarije spominjamo žrtve bazoviških junakov v trdnem prepričanju, da so za ved-r.o za nami časi, ko se je v odnosih do slovenske manjšine skušala uveljaviti politika nasilja. DUŠAN HREŠČAK A G V H '' je že rodila! Podobna očetu »e po začetni črki! Ali si > Konradr , * A-, % šg. š f < P* v r£. .j, f H® \ m v. ••• Mii ■ -<■ ^ •> i i» As.jt M f | ...M, P' is|: * * *L', f ............. m twr Vse vlade in Združeni narodi imajo dolžnost da se uprejo oborožitvi Bundeswehra z jedrskim orožjem Izjava jugoslovanske in češkoslovaške vlade - Govor Ulbrichta BEOGRAD, 3. — Jugoslovanska vlada je danes objavila posebno izjavo v zvezi z namero Zahodne Nemčije, da Bundeswehr oboroži z jedrskim orožjem, v kateri opozarja na nevarnost poživitve nemškega militarizma in revanšizma in poziva vse vlade in OZN, da. se v interesu miru in miroljubnega mednarodnega sodelovanja uprejo tem načrtom. Jugoslovanska vlada u- gotavlja, da je povojni razvoj razmer v Evropi, posebno pa razvoj odnosov med velikimi silami onemogočal izvajanje sklepov, sprejetih v Jalti in Potsdamu in združitev demokratične Nemčije na razglašenih načelih. Stališče Jugoslavije je bilo vedno, da ima Nemčija pravico imeti oborožene sile za obrambo svoje neodvisnosti, toda z določenimi omejitvami, med katere spada prepoved proizvodnje in oborožitve nemške vojske z jedrskim orožjem. Jugoslavija in druge zainteresirane države so večkrat poudarile, da je vsak poskus, da se te omejitve ukinejo, omogočal oživitev militarizma in revanšizma v Zahodni Nem- ^Vključitev Zahodne Nemčije v atlantski pakt je bil nadaljnji korak v negativni smeri, čeprav je pariški sporazum predvideval dolo-čene omejitve glede oborožitve Zahodne Nemčije. Zahod-nonemška vlada se je s podporo določenih zahodnih krogov trudila in se trudi, da se osvobodi teh omejitev. Jugoslovanska vlada ugotavlja v svoji izjavi, da je Bun-desivehr postal činitelj, ki ima vedno večji vpliv na določanje zahodne politike. Jugoslovanska vlada in druge zainteresirane vlade so prav tako kot nekateri za- hodni krogi, opozarjale, da razvoj dogodkov Zahodne Nemčije resno zaskrbljuje, in da se nemški militarizem, ki je povzročil na svetu tolikšne katastrofe, ponovno obnavlja. Na to nevarnost pa je opozoril tudi predsednik Tito na zadnjem kongresu SZDLJ 18. aprila. Vlada Jugoslavije ima za potrebno, da ponovno opozori, da je ta politika sistematičnega oživljanja militarizma v Zahodni Nemčiji in najnovejših zahtev Bundesvvebra i-mela hude posledice tako za notranji razvoj v Zahodni Nemčiji kot na mednarodnem področju. Kolikor bi zavezniki Zahodne Nemčije sprejeli zahtevo Bundeswe-hra, tedaj bi to — po mnenju jugoslovanske vlade — onemogočilo mirno rešitev nemškega vprašanja v celoti, vprašanja evropske varnosti in drugih mednarodnih vprašanj, med katerimi tudi vprašanje razorožitve. Sprejem zahtev zabodno- nemškega generalnega štaba bi v tem primeru pomenil sankcioniranje politike reševanja mednarodnih vprašanj s silo, kar bi bilo v očitnem nasprotju z načeli Organizacije združenih narodov. O-snovna naloga vseh vlad po neuspehu pariške konference je, da se v največji meri potrudijo za vzpostavitev mednarodnega zaupanja za reševanje mednarodnih vprašanj na miroljuben način. Zahteve zahodnonemške vlade in zahodnonemškega generalnega štaba o jedrski o-borožitvi Bundeswehra in o uvedbi splošne vojaške obveznosti je v popolnem nasprotju s temi stremljenji. Vlada, ki bi na kateri koli način podpirala te zahteve, bi prevzela nase veliko odgovornost ne samo pred žrtvami nemškega ljudstva v zadnjih dveh svetovnih vojnah, temveč pred vsem človeštvom. To se nikakor ne sme dovoliti. Zato je dolžnost vseh vlad, in OZN, u* gotavlja jugoslovanska vlada, da se z vsemi silami in najbolj aktivno zoperstavijo vsem načrtom in nameram v interesu miru in miroljubnega mednarodnega sodelovanja. B. B. Politični opazovalci v Beogradu ugotavljajo v zvezi s to izjavo, da je jugoslovanska vlada v preteklih dneh posvetila mnogo pozornosti nemškemu vprašanju. Včeraj je n. pr. podtajnik v zunanjem ministrstvu Brilej sprejel vzhodnonemško poslanico Eleonoro Steiner. Kakor poročajo iz Prage, je tudi češkoslovaško zunanje ministrstvo predstavnikom domačega in tujega tiska izročilo izjavo, v kateri je med Crugim rečeno-♦ Razglasitev napadalnih zahtev nemške zvezne vojske je bila poverjena nacističnim generalom, ki so odgovorni -a vojne pohode Hitlerja in ki so danes združeni v nem- škem glavnem štabu. Bonnski politični in vojački krogi skrivajo, prav tako kakor Hitler, svojo dejavnost za antikomunizmom in opravičujejo svoje zahteve za opremo Bundeswehra z atomskim orožjem s trditvijo, da je ..potrebna obramba proti nevarnosti napada, ki jo predstavljajo socialistične države”*. Izjava poudarja, da so za tako stanje odgovorne zahodne države, posebno ZDA, katerih politika je v tem, da corientirajo napadalno silo nemškega militarizma proti socialističnim državam*. Izjava omenja, da je bila u zaradi izdajstva zahodnih držav ena prvih žrtev hitlerjevskega fašizma, in zahteva sklenitev mirovna pogodbe z obema nemškima državama, da se odpravi sedanja nevarnost. Prvi tajnik vzhodnonemške enotne socialistične stran- (Nadaljevanje na S. strani• PfBiorsSTunmuk 4. septembra Aktualni portreti HAZZA MAJALI predsednik Jordanske vlade Je 29. avgusta postal žrtev atentata, ki Je bil namenjen tudi Jordanskemu kralju Huseinu. Pri atentatu v palači predsedstva vlade Je bilo u-bitih 11 oseb, 34 pa ranjenih. Kralj Husein Je le slučajno ubežal smrti, ker Je do eksplozije bombe, ki Je porušila ce. lo krilo palače, prišlo le nekaj minut pred njego. vim prihodom. RICHARD NIXOIN podpredsednik ZDA in kandidat za predsednika na prihodnjih volitvah se Je moral zateči v bolnišnico zaradi infekcije na kolenu. Ranil se je v avtomobilu med agitacijskim volilnim poto vanjen po Severni Ka-rolini. Sedaj Je že boljši, toda v zdravniški o-skrbi bo moral ostati dobra dva tedna. NIKITA HRUSCEV bo vodil sovjetsko delegacijo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN, ki se bo začelo 20. septembra v Nevv Yorku. Menijo tudi, da se bo Hruščev podal na Kubo. S Hruščevom bodo v delegaciji še Gro-miko, Zorin, Vinogradov in Soldatov. Trenutne se Hruščev mudi na uradnem obisku v Helsinkih, glavnem mestu Finske. MARIO RIVA popularni italijanski 1-gralec in televizijski napovedovalec, je 31. avg. podlegel poškodbam, kj jih Je dobil pri padcu s tri metre visokega o-dra v veronski Areni. Mario Riva Je bil rfn glasbenika G. Bonavo-lonta in se Je že zgodaj posvetil umetnosti. Nastopal Je v filmih in re-vljah, slavo pa mu je prinesla televizija, predvsem rubrika «11 Musi-chieren. EDMUND HILLAHY znani novozelandski alpinist se Je znova podal na največjo himalajsko ekspedicijo vseh časov. Poskušal bo doseči »74« m visoki vrh Makalu, na katerega še ni stopila človeška noga. Tudi tokrat računa na spremstvo sherpe Tensin. ga, s katerim Je že bil na Mount Everestu. Sedem dni v svetu Sporazum o volitvah V tednu, ki je za nami, se je pozitivno zaključila bitka za reformo pokrajinskega volilnega zakona. Pogajanja med KD in ostalimi strankami vladne večine so se začela že v začetku prejšnjega tedna in so se nadaljevala do preteklega petka, ko je končno prišlo do sporazuma: KD je privolila v proporcionalni sistem, ki so ga tudi za pokrajinske volitve zahtevali socialisti, pozneje pa so to zahtevo podprle tudi vse ostale stranke, vštevši misovce. Tako je KD ostala osamljena. Dolgo se je sicer upirala in skušala najti vsakovrstne izgovore, da bi mogla še nadalje obdržati prevladujoči položaj, ki ji ga v pokrajinskih upravah daje dosedanji volilni zakon; končno pa je morala le popustiti, ker bi ji sicer ostale stranke odrekle podporo in bi se tako Fanfanije-va vlada znašla brez podpore v parlamentu. Nedvomno gre za precejšnji korak naprej v nadaljnji demokratizaciji italijanskega javnega življenja, kar bo i-melo svoj pozitiven vpliv tudi na nadaljnji razvoj vsega italijanskega tudi gospodarskega, socialnega in političnega življenja. Proporcionalni sistem pomeni hkrati poraz centrističnih in desničar, skih sil v deželi in pomembno zmago vseh naprednih sil, ker se bo sedaj vse javno življenje okoristilo z bolj svežo, živahno in dinamično dialektiko političnih sil. Ce se pri tem omejimo le na posledice, ki jih bo uveljavitev proporcionalnega sistema i-mela za socialistično stranko, je jasno, da bo to pomenilo znatno nadaljnjo o-krepitev in utrditev njene avtonomistične linije, kar je eden važnih pogojev, da se postopno premagajo tista, v pretežni meri sicer neiskreno pobarvana nasprotovanja pogumnejši politiki socialnih reform, ki jih danes zahteva tudi naprednejše krilo Krščanske demokracije same. V preteklem tednu so se nadaljevali razgovori italijanskih državnikov z državniki nekaterih zahodnoevropskih dežel. V sredo 31. avgusta je bil na obisku v Rimu belgijski zunanji minister Wigng, prejšnji petek sta se Fanfani in Segni sestala z nemškim kanclerjem Adenauerjem, včeraj pa še s francoskim predsednikom de Gaullom. Ti razgovori spadajo v okvir širše akcije italijanske vlade, ki skuša vplivati na to, da bi gospodarsko in politično sodelovanje med evropskimi deželami a-tlantskega zavezništva čim bolj uskladili in premagali težkoče in protislovja, ki se pojavljajo bodisi kot posledica zamisli in teženj generala de Gaulla, kakor tudi zaradi politike in teženj nemškega kanclerja Adenauerja, ki bi hotel atlantsko zavezništvo vpreči v svoj voz revan-šistične politike proti SZ. U-radna poročila o teh razgovorih so sicer, kot običajno, zelo optimistična, iz njih pa nikakor ne moremo izvedeti, kakšen napredek so dejansko dosegli, kajti razgovori, ki trajajo nekaj ur, ne morejo premagati nasprotij in protislovij, ki imajo globlje gospodarske, socialne in politične korenine. Hruščev pojde v New York Hruščev je te dni uradno sporočil, da bo vodil sovjetsko delegacijo na prihodnjem zasedanju OZN. To sporočilo ni povzročilo nobenega presenečenja, ker je Hruščev že pred časom predlagal, naj bi se tega zasedanja udeležili najvišji predstavniki vseh držav članic ko bo na dnevnem redu razorožitveno vprašanje. Vendar pa je zadevno uradno sporočilo spravilo marsikoga na Zahodu v zadrego. Zlasti je v zadregi Mac Millan, ki na eni strani ne želi, da bi zahodne delegacije bile zastopane na nižji ravni kakor sovjetska in vse vzhodnoevropske, ki jih bodo tudi zastopali predsedniki vlad, pri tem pa se ne bi hotel zameriti Adenauerju, ki vedno nasprotuje vsakemu sporazumevanju in pomirjevanju z Vzhodom. Na drugi strani pa ne bi hotel zamuditi priložnosti nooih poizkusov za razgovore med evelikimis. Zat0 je izjavil, da ne bi nasprotoval novi konferenci najvišjih, toda če bi ta bila izren OZN. To je bil nekak skromen Mac Mil-lanov poizkus znova načeti možnost sestanka najvišjih. Toda težko, da bi Hruščev predlagal tak sestanek izven OZN, ko je že večkrat poudaril, da je OZN sedaj primernejši forum za obravnavanje vprašanja razorožitve, ki je najnujnejše in najvažnejše vprašanje. Eisenho-uier pa je s svoje strani sporočil, da ne misli iti v New York, vsaj takrat ne, ko bo tam Hruščev, V Moskvi so sporočili, da bo Hruščev v skupščini OZN sprožil nov predlog o razorožitvi. V takem primeru bi mu Eisenhower odgovoril v svojem govoru izven OZN. Na vsak način se zahodne prestolnice sedaj posvetujejo. V Parizu tudi niso preveč navdušeni z idejo, da bi de Gaulle odšel v Nevo York Vendar ni do sedaj še nobena prestolnica «a priori» zavrnila možnosti, da gredo v Nevo York njeni najvišji predstavniki. To je storil samo Adenauer, ki je v vladnem biltenu objavil izjavo, ki — kakor običajno — trdi, da gre le za sovjetsko propagando. To sicer nikogar ne preseneča. Saj je Adenauer znan vojni hujskač. Tajnik OZN Hammarskjoeld pa je zelo u godno sprejel napoved Hruščeva. Poudaril je, da daje to možnost, da na najtnšji ratmi obravnavajo nekatera važna vprašanja, s katerimi bo imela opravka skupščina OZN. Dodal je še, da tolmači ta obisk kot priznanje poglavitne vloge, ki, jo OZN ima v sedanjem mednarodnem položaju. Kar se tiče ZDA, je razumljivo, da se Eisenhouter obotavlja, ker bo zasedanje skupščine prav med volilno kampanjo v ZDA. Toda demokratski kandidat Kenne-dy je izjavil, da bi bil pripravljen sestati se s Hruščevom, (e bi ta povabil na razgovor istočasno njega in Nixona. To pomeni, da bi pri morebitnih razgovorih predsedniška kandidata obrazložila svoje misli in svojo politiko, ki bi jo vodila v primeru izvolitve za predsednika. V zahodnih prestolnicah sedaj samo izjavljajo, da o-stanejo pri svojih dosedanjih sklepih, kar se tiče sestave njihovih delegacij. To- I da položaj se do začetka zasedanj a skupščine OZN lahko še spremeni, in prav zaradi tega so zahodne prestolnice začele posvetovanja. Govori se na primer, da misli. ijo sovjetski znanstveniki tik pred odhodom Hruščeva t> ZDA izstreliti nov satelit, v katerem bi bil človek. To bi vsekakor zelo vplivalo na mednarodno javnost, in zahodne sile bi morale tudi to upoštevati ter se temu primerno ravnati. V Londonu so nekateri opazovalci mnenja, da se bodo Mac Millan, Eisenhouter in de Gaulle konec koncev odločili za odhod v Nevo York, in v takem primeru, jim bodo nedvomno sledili najvišji predstavniki drugih držav. Adenauerjeva izzivanja Kancler Adenauer je kakor vsako leto tudi letos odpotoval na počitnice v Cade-nabbio. Državne posle je izročil podkanclerju Erhardu. Ta je hotel takoj uveljavi- ti svojo avtoriteto. Po zloglasni spomenici, s katero zahodnonemški generali zahtevajo atomsko oborožitev Zahodne Nemčije, je Erhard sedaj prevzel pokroviteljstvo nad enim številnih revanši-stičnih zborovanj, ki so postala v Nemčiji že redna. Pred dnevi je govoril v Duesseldorfu pred večjo množico beguncev iz Slezije. Ob tej priložnosti je govoril o imemškem značaju* poljskih ozemelj ob Odri in Nisi in je znova načel vprašanje meje ob teh dveh rekah. Ponovil je da se morajo ta o-zemlja »orniti« Nemčiji. Razen tega so te dni začeli velika revanšistična zborovanja v zahodnem Berlinu, zaradi česar so vzhodnonemške oblasti za te dni delno zaprle mejo za dostop v Berlin. Toda zahodnonemške oblasti so začele prevažati s ci-vilnimi letali vse tiste Nemce, ki jim vzhodnonemške oblasti niso dovolile po kopnem vstopa v Berlin. Zaradi tega je nastaja še večja napetost. Vzhodnonemška vlada (Nadaljevanje na 8. strani) N'v . Dva očeta « astronavtike«, sovjetski znanstvenik Leonid Sedov in ameriško-nemški znanstvenik Wernher von Braun, nazdravljata na prihodnji polet človeka v vesolje med XI. kongresom Mednarodne astronavtske zveze, ki je bil v preteklih dneh v Stockholmu iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Anahronizem dvajsetega stoletja v ZDA Monroejeva doktrina plašč za prikrivanje hegemonije Konferenca v San Joseju, ki je bila sklicana proti Dominikanski republiki, se je zaradi manevrov ZDA sprevrgla v sodni proces proti Kubi Sicer ni bilo pričakovati, da se bo na konferenci zunanjih ministrov panameri-ške organizacije, ki so se zbrali v San Joseju v Kostariki, napeto ozračje med Kubo in ZDA razčistilo, toda nihče bi ne bil pričakoval, da se bo ta napetost še povečala in prilezla celo do nevarne ravni. To pa ni niti čudno. Glavna tema te konference bi bila morala biti zadeva med Dominikansko republiko in Venezuelo, kajti dokazano je bilo, da so atentatorji na predsednika Venezuele Romula Be-tancourta bili izvežbani in prišli iz prestolnice Dominikanske republike, kjer «dinastija» Trujillov, kljub odstopu «generalissima» Tru-jilla, še vedno vlada. Zgodilo pa se je, da so predstavniki ZDA v San Joseju postavili na zatožno klop — Kubo, ki da postaja ali da je že odskočna deska »pre-vratniškega svetovnega komunizma« na ameriški celini. Predstavniki ZDA so bili glede tega celo tako »odločni«, da so Fidelu Castru in njegovi vladi zagrozili z najhujšimi represalijami, če bi se ne odrekel svoji Kpovezavi s komunističnim svetom«. Prišlo je zato na konferenci do takih ekscesov, da je predstavnik Nedelja, 4. septembra 1060 Radio Trst A Nacionalni program 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Iz slovenske pesmarice; 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.00: Ansambel Leonido Marcheselll; 13.30: Glasba po željah; 14.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00: Sestanek s «Platterji»; 15.20: «Jam sesslon«, razmotri-vanje o jazz-u; 15.40: Vokalni tercet Metuljček; 16.00; Pianist Eddy Duchin; 16.20: Pojeta Carla Boni in Gino Latilla; 16.40: Godalni orkestri; 17.00: Plešite z nami; 17.40; Operne arije In dueti; 18.00: Turistični razgledi; 19.15: Glasbeni album; 19.45: 17. olimpijske igre: posebno poročilo iz Rima - reporterja: Mitja Volčič ln Bojan Pavletilč; 20.30: Romantične melodije; 21.00: Zbor Emil Adamič; 21.20: Jazz koncert; 22.00: Nedelja v Športu; 22.10: Boccherinl: Godalni kvartet v D duru, opus «, St. 1.; Haydns Godalni kvartet št. 69 v Es duru, opus 64, št. 8.; 22.40: Beneški motivi; 23.00: Ansambel Conte Candoll; 23.30: Do polnoči v ritmu In melodiji. Trst 7.15: Kmetijsko življenje v pokrajini; 9.30: Danes na stadionih. Koper 7.15: Jutranja glasba; 8.05: Kmetijska oddaja; 9.00: Nedeljska reportaža: «Po poteh go-riške fronte«; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Pojejo: Bddie Fischer Katerina Valente in Ed Tovvnsed; 10.00: Prenos LR; 10.30: Odlomki iz oper; 11.15: Od Sanrema do Opatje - glasbeni program; 12.00: Razgo- vor s poslušalci; 12.10: Glasba za vas; 1240: Zunanji politični pregled; 13.30: Sosednji kraji In ljudje- 14.00: Glasba po željah; 15.10: Poje slovenski oktet; ’ 15.30: Igrajo veliki revijski orkestri; 16.00: Prenos LR; 19.00: Ritmi s kompleksom Mojmlra Sepeta; 19.30: Prenos LR; 22.15: Plesna glasba; 22.35: Športna nedelja; 22.40: Plesna glasba. 6.30: Vreme na Italijanskih morjih; 7.15: Jutranja glasba; 10.15: Bari: Otvoritev XXIV. razstave Vzhoda; 12.10: Pesmi dneva; 14.30: Operna glasba; 15.00: Plesna glasba; 16.00: Glasba Iz filmov; 16.30: Odlomki.' iz operet; 17.00: Simfonični koncert; 19.25: Poje Betty Cur-tls; 19.40: Športne vesti; 21.00: Koncert lahke glasbe; 22.45: Koncert violinista Igorja Oj-straha ln pianista Sixteena Ehrlinga; 23.15: Orkester Ar- manda Trovaiolija. II. program 9.00: Teden žene; 10.00: Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 13.40: Ra- scel predstavlja Rascela; 14,30: Dva orkestra, dva sloga; 15.30: Fantazija motivov; 16.00: Va- rletski program; 17.00; Glasba in šport; 18.30: Plešite z nami; 20.30: Variete Radlo- stop; 21.55: Glauco Masetti ln njegov orkester; 22.10: Večerna glasba. III. program 17.00: Skladbe Haendela in Brucknerja; 20.00: Vsakovečer-nl koncert (Strauss, Prokofjev); 21,30: Opera »Pskovitana« (I-van Grozni) Nikolaja Rimskega Kozarkova. Slovenija 8.00: Mladinska radijska Igra — Aleksander Marodič: Sivko z Jadrana; 8.30: Mladi pevci — mladim poslušalcem; 8.45: Z vedro glasbo v novi teden; 9.45: Danilo Švara: Pravljica o Rdeči kapici in druge mladinske skladbe za kilavir (Izvaja avtor); 10.00: Se pomnite, tovariši... Radko Polič: Hura, Italijani so kapitulirali; 10.30: Pesmi naših borcev; 10.40: Radi jih poslušate (spored zabavne glasbe); 11.10: Dmitrlj Šostakovič; 12.00: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.45: Koncert pri vas doma; 14.15: Nafi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.30: Zbori Miroslava Vilharja in samospevi Kamila Maška; 15.45; Klavir v ritmu; 16.00; Melodije za vas; 17.00: Radij ska igra — Anatole France: Cralnquebille; 17.45: Lahka glasba; 18.00: Šport in glasba; 20.05: Glasbeni varietč; 21.00: Športna poročila; 21.10: Slav- ni pevci — Ferruccio Taglia-vini ln Ezio Pinza; 22.15: Ples ob radijskem sprejemniku, 23.10: Koktajl pred polnočjo. Ital. televizija 17.00: XVII. olimpijske igre; 18.00; Iz cirkusa Massimo: 18.30: Film »RevSčima gospoda Tra-vetta«; 20.15; Prenos iz filmskega ’ festivala v Benetkah: 20.30: TV-dn«vnik; 21.05: Enodejanki »Podeželsko ozračje« In »Obedujmo skupaj« Pepiua De Filippa, na koncu TV-dnev-nlk in športna nedelja; 23 30-Registriran prenos nogometne tekme iz Madrida; Real Ma-drid-Penarol. Ponedeljek, 5. septembra 14.55: V evroviziji prenos z ollmpiade; 1845: »Zgubllena patrulja« —- film; 20.15: Prenos s filmskega festivala v Benetkah; 20.30: TV-dnevnik; 21.05: V evroviziji prenos z olimpia-de, na koncu TV-dnevnik. Jug. televizija Beograd: Popoldne morebi- ten prenos športnega dogodka; 20.00: Sedem dni... zanimivi dogodki doma in po svetu. Zagreb: 20.30: «Eroica» . celovečerni poljski film. Ponedeljek, 5. septembra Evrovizija: 14.53: Olimpijske igre: Filmski pregled; 15.00: A-tletika; 18.00: Sabljanje (do 18,30). Beograd: 20.00; TV-dnevnik; 20.15: Tedenski športni pregled. Zagreb: 20.30: Dokumentarni film. Evrovizija: 21.05: Olimpijske igre: Filmski pregled; 21.15: Finalna tekmovanja v boksu 22.00: Drugi polčas polfinalne nogometne tekme; 22.45: Fi- nalna tekmovanja v boksu. Kube konferenco zapustil in so nato, poleg obsodbe dominikanskih oblasti, »izglasovali« tudi obsodbo kubanskega režima. Vse to je s stališča ZDA razumljivo. Združene države so v času diktatorja Batiste bile dejanski gospodar Kube. Njihove so bile sladkorne plantaže, njihove so bile čistilnice sladkorja, njihovi so bili vrelci petroleja, njihove so bile rafinerije, njihovi so bili hoteli v Havani, njihove so bile znane igralnice. Ce k temu dodamo še to, da so poleg diktatorja Batiste bili razni ameriški državljani lastniki večine najplodnejših področij Kube in da je Fidel Castro vse to ameriško bogastvo na Kubi podržavil, je razumljivo, da so Američani postali nanj — jezni. Odraz tega srda so gospodarsko bojkotiranje Kube in najnovejše grožnje ZDA. V odgovor na vse te grožnje pa je Fidel Castro predvčerajšnjim na velikem zborovanju, ki se ga je udeležilo nad pol milijona Kubancev, pred vso množico raztrgal vse pogodbe, ki so bile med Kubo in ZDA sprejete v dobi Batiste in ki so Kubi dejansko vezale roke. Hkrati je Fidel Castro javil množici, da je kubanska vlada uvedla diplomatske odnose z LR Kitajsko in prekinila diplomatske odnose s Formozo. Združenim državam pa je Fidel Castro povedal, da, če bodo Američani hotelj s silo poseči v njihove notranje zadeve, bo poklical na pomoč Sovjetsko zvezo. Kot vidimo, je ozračje dokaj napeto, kajti stara hegemonija Združenih držav nad obema ameriškima celinama ni vajena, da bi ji kdo v brk povedal to, kar ji je povedal Fidel Castro. Ne bomo se več ustavljali pri tem, ker je zadeva še hudo odprta. Spregovorili bomo rajši o tako imenovani Monroejevi doktrini, ki je sedaj ponovno postala aktualna, ln to vprav v zvezi z najnovejšim razpletom dogodkov v Ameriki, predvsem v Centralni Ameriki. Za Monroejevo doktrino je Nikita Hruščev pred kratkim izjavil, da je «umrla prirodne smrti«. Američani pa so jo že večkrat oživili, kot jim je pač kazalo. Sam Eisenhovverji sedaj pripisuje izredno važnost in tudi njegovi politiki — kot mnogim prejšnjim — služi kot plašč za ohranitev dominantnega položaja predvsem v državah Južne Amerike. Monroejeva doktrina je zelo stara, «Rodila» se je že leta 1823, ko je tedanji predsednik ZDA James Monroe v svoji poslanici ameriškemu kongresu izjavil, da bo ameriška vlada (t. j. vlada ZDA) imela za »nevaren za naš mir in varnost« vsak poizkus evropskih velikih sil, «da bi razširile svoj sistem na katerikoli del te poloble«. Kot vidimo, Je bila Monroejeva doktrina uperjena proti evropskim državam. To je razumljivo, kajti pred 137 leti so ZDA bile še zelo mlada, komaj 34 let stara država, in Španija, Anglija ter Francija so tedaj tako v Severni kot v Južni Ameriki imele besedo. Potemtakem je bila Monroejeva zahteva tedaj moralno upravičena, kajti zgodovinsko gledano je ta akt bil akt o-brambe mladih in šibkih a-meriških sil pred močnimi evropskimi silami. Tedaj je namreč bilo v Ameriki zelo živo geslo «Amerika Američanom«, tako kot je danes na črni celini živo geslo »Afrika Afričanom«, ali v Aziji geslo preteklih dveh desetletij »Azija, Azijcem«. Ce je bila Monroejeva doktrina tedaj s te plati aktualna, ni bila nič manj aktualna tudi z druge plati. Mlada ameriška meščanska družba, predvsem ameriški kapital si je hotela na svoji celini zagotoviti nemoten razvoj, brez evropskega vmešavanja, kar mu je tudi v dolgih desetleitjih nadaljnjega zgodovinskega in gospodarskega razvoja tudi uspelo, in — to pa velja le za Severno Ameriko — ZDA so dejansko zaživele mogočno življenje ter se z desetletji izrednega napredka razvile v mogočno silo. In kaj se je zgodilo nato? Ko je Severna Amerika postala politično in gospodarsko močna, je Monroejeva doktrina povsem normalno zadremala, ker se je preživela. In ta «doktrina, ki ni več aktualna«, je sedaj postala ponovno aktualna v okviru medameriškega sistema »za zaščito interesov ameriške poloble«, in sicer v trenutku ko je Fidel Castro odklonil »varuštvo« Združenih držav in je hotel svobodno zadihati. Toda motili bi se, če bi mislili, da so si ZDA to svojo dominacijo legalizirale« le z Monroejevo doktrino. V okviru panameriške organizacije so si ZDA zagotovile pravico poseganja v notranje življenje držav v Južni Ameriki še z vrsto pogodb in vsiljenih instrumentov, kot na primer s «Rio paktom«, ki je dejansko nekakšna vojaška zveza ameriških držav, ki so se obvezale na «skupno obrambo«, kolikor bi »politična neodvisnost katerekoli ameriške države« bila ogrožena od neke neameriške sile. Druga tovrstna »legalizacija« ameriške nadoblasti v južnoameriških državah je tako imenovana «Resolucija v Bogoti«. Na IX. medame-riški konferenci, ki je bila leta 1949 v Bogoti, je bila sprejeta resolucija, s katero se obsoja »akcija mednarodnega komunizma, ali kakršnekoli totalitarne doktrine«. Ni potrebno menda posebej poudarjati, da je bil v to formulacijo vrinjen del o kakršnikoli »totalitarni doktrini« le zaradi zunanjega videza, kajti Združenim državam zares ne preti in ni pretil noben zunanji nacizem, fašizem ali kaj podobnega, pač pa se ZDA zares boje le »prevratnega mednarodnega komunizma«, če bi ta kakor koli stopi) na ameriška tla, pa čeprav v kaki manj razviti državi Južne ali Centralne Amerike. Kot tretji «akt» v tej vrsti je »resolucija v Caracasu, ki je bila sprejeta 1. 1954. Tu so šli Američani še dlje, kajti po njihovem «dominacija ali kontrola nad katerokoli ameriško državo od strani mednarodnega komunističnega gibanja postaja že grožnja proti miru«. Na osnovi Monroejeve doktrine in s temi »pravnimi sredstvi« Združenim državam ni težko formulirati in celo zakonsko «o-pravičiti« kakršnokoli obtožbo proti vsakomur, ki ne misli tako, kot mislijo v Washingt'onu. Da Fidel Laz V Demokraciji od letošnjega 1. avgusta (leto XIV. štev. 15. stran 4.) se je pojavil člančič »Poviški pristojbin na univerzi« izpod peresa S. R. Kar je potrebno, da zve javnost o tem zmazku je to, da je drugi odstavek člančiča gola laž, s katero bi člankar rad pital slovensko javnost in posebno še slovenske študente tržaške univerze. Naj takoj povemo, da se edini predstavnik Adrije, odkar je bil izvoljen na letošnjih volitvah (25.-27. aprila) pa do 1. avgusta, ni udeležil niti ene od šestih sej A-kademskega sveta. Ni ga bilo niti na otvoritveno sejo 9. maja (edini od A-drije je bil prisoten eden od neizvoljenih kandidatov — kot del občinstva), niti ga ni bilo na seji 16. maja, ko so bili izvoljeni predsednik in tajnik sveta, tribun in izvršni odbor. Prav tako ga ni bilo na sejah 1. julija, 7. julija in 11. julija. In kot je gotovo, da leži Trst ob morju, tako je tudi gotovo, da se smeli in neustrašni bojevnik za pravice slovenskih »demokratičnih« akademikov ni u-deležil izredne se.ie dne 20. julija, ko je Akademski svet razpravljal kaj naj odgovori rektorju na sdo-ročilo, da namerava povišati takse. Zato se je člankar S.R grdo zlagal, zavestno in namenoma, ko je napisal da je bila Adrija «proti vsakemu povišku«, da je «svetovalec Adrije načelno zagovarjal nepopustljivost in bil proti vsakemu povišku«. Res je edino, da ni glasoval za spomenico vladajočih strank Intese in AGI, niti proti njej; to pa zato, ker ga na tisti seji, kot tudi na vseh prejšnjih, sploh ni bilo! Toliko v vednost javnosti in v premislek našim študentom, ki so pri volitvah v zadnjem akademskem letu po nevednosti zapravili svoj glas. AVTOPREVOZ____________ Rihard Cunja Trst. Strada del Friuli št 28y Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE KMETJE, VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko L n; TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah navadne ln hidravlične stiskalnice (preše) grozdne mline - navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo: kakor brentače, brente, škafe. ter vse potrebno za trgatev Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, tovarne AGR1A VVEHKE TRSI Ul. Moreri 7 Telefon «t 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v l'xc k rti je. tudi r i nese m str v TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ vsakovrstnega lesa ra predelavo in kurjavo ter jamskega lesa. TRST ■ Riva Rrnmnla it. H-l - Telefon 37 (104 PRIZNANO MEDNARODNO ATOMSKO POOJETJE LA GORIZIANA GORICA • Ul. Duca d'Aosta 88 • Tel. 28-45 . GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVHSTNEGA BI.AGA Pn Mil (lil I (iv Vil v 7’rstu. Ul. Torrebtanca IvInUHLUOOU vogal XXX Ottobre, dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške V07.ICKB, žimnice — originalne PERMAFI.EX — Cene ugodne I0.-25.IX. Splošni meanarooni vzorčni velesejem — IX. teden usnia m obutve — VI. seiem obrtništva — vlil. razstava strokovne m znanstvene knjige — V. ra/stava regulacijske ln merske tehnike ter avtomatizacije — Modna revija. Običajni vozni popusti na lugoslovanskih železnicah ln ladjah ALI VEŠ »•* — da zna biti ve^,%nih stvenik in dobrotnik “1 črncev dr. Albert ScM*'" dokaj jedek. Not j* 2,.( dr. Albert SchiveitzerM ( afriški džungli bolnun il kateri zdravi predetem^ raziičnejše bolezni, k* tropične kraje zna te gova slava mu priv Sodnik v Sant bom* pred dnevi obsodil n® )| par j a na zaporno ujcrad^ minut. Žepar je W sVOjt j dva dolarja. Sodnik , je. razsodbo takole utem den pred to razpraV ,,0| )i j obsodil nekega pošlo ^ je bil poneveril L ■ ^ larjev, na 5 let «P%»t znese po 12 minul z ^ dva dolarja potemtak sata 24 minut zapora^ — da so blizu S“l^l d Cacem na Portugel^ krili letno igrišče — še iz rimske do ■ ^ j letno igrišče meri dolžino in 50 m v *** . cwf — da je Londončan^ les Bailey pred dne.VItjnšči^(, čil večerni tečaj a ki je sledil enakemu j. iz angleščine, £ranc..nljti|ie: talijanščine in 103 bodo vS' Vprašanje je, čemu ^#(ji ti tečaji oziroma ° i Baileyu služili, ko 1 dijak že 78 let. ***. — da se znajo 2 ^tift včasih temeljito jt i Zadnjega avgusta c ^ itr Londonu umrla 1®? ;e &! ra Liszte Tyler, ki L ftt» njen osebni zdravili trt*' 70 leti dosodil le se^ jjaieM" sec življenja, ker ^bol**1** la za neko hudo *** . ,1(0 — da so poljede^gtrP kovnjaki PosebnegaoU{ef,J#, skega urada za P* ^ J Papue na Novi « c končno dokazali, l1* teh področjih vel ctr0»;Ovllii čeradi — zmaji«. 6 jjijP kom je uspelo v n ruku odkriti kožo t . . Anies ' .1 ruitu UUJS.11L1 2.**v . čerada, ki je dol«« ^ Eden izmed *«?£*, «•£ pa je vedel P°ve \ kajšnjem misijona ’ 4 j0 _ s puško ustrelil c dolgega »zmaja . ,fl Ta dejstva potri'°J ., znanstveno i*k ji »zmaji-močeradi«, še iz davne, davne “ ^ niso izumrli. P° ® vni,lt,|li je avstralski s£ra jC \V°r (i tovrstno favno Er‘ ie|e, odpotoval v te P ^ d bi ujel kakega žleltfaP»' i čerada-zmaja« v * * * »K - da je Ha jasi ju iz 0ka"kijiW j, Sodžtju Sidu s nološke fakultete iJJ, delati novo vrs‘,0,,i novanega fototrti«tj# ,» kla, ki je dolga ^niK» j lo sen vseh ztifln' je strokovnjakov, k’ ■ je V ja jo s steklom. ^ ^g V> j fototrofsko steklo- s0pct'^ klo postavimo na obarva v PurPuTnp0sta,,e pa sonce zaide. P ot klo spet proz°rn > ^ . no steklo. t> to steklo zelo K kti& f rahljali tudi v P je . mene. Vsekakor vi izum postal P^opll zornosti vseli s v svetu. „ * *** ,vt tA - da so Pt^fl tj, skega sveta, ki ■ te$, J na svoj letni nili, da bo odslej h zračnega PrDS,,°r3uO id1’,, / žave segla le d° [|ij šino in da bo ' J j stor iznad te je r.tf vseh. Ta problefl1 aktualen zara 1 r3 razvoja letalske gBo fč tehnike. Kot Je ^f/ morjih glede te ^)S% j-da uveljavljajo v vs J1 razumi, ki P« Ke. A žavah enako ■ rfW> nje je, če bo veWMi>, kov Evropskega^ „0 J suverenosti le pdl višino priznan s# ki ne spadajo fu "p, Evropskega sVf g2 i" imeli kaj reči se ^ ***. - da je dosleokoli našem planetu j I lij ar d in 600 «M Do tega sklepa.niK jk J strijski znanstv J kler, ki se L kvarja z dem .{i J dnetii smo P° (W l ,» , trenutno na 5!’ j di 900 milu0” Avt # nas bo že č^ rde- > i Zemlji 3 rntl'1* fr >’,1' moremo sklePa 'gdk* sočih generacij, človek pojavil ^|i*. velo na vašem .^o, J) i nad dvakrat "jV/ nas trenutno 2 f1li Jr to hudo Pr,*hV brez temeljite1* Celjska črtica OMAR zora nič.- Vem kakor PrCprost člov*k sem, ten, (tlrf'aU' moia žena, in "“•»eniln' ? mi usoda ni dar Bn rodilne vloge. Ven-do «„ 1 3e bilo zelo hu- loiajn ™e odstranili s po- '° «orTSt0iVka- Tega n" tem, kak™ZaV°!i0 mene' saj nenila «. j u!o9° mi je nato nje —. ° temveč zavo- H '>esednm°Je soproae’ čast-?“ ‘tolt« ’ Mojeffa trenutne-^ »eselo pr*dstojništve je ^n7u s’ /da> kg so me "* »em J , Potožoja, pa Mednjo.' 0 n“j stopim *e J« "sp "am Ponem, kako Moj ’ -to z9odilo. bil P^empi* odde!^ i« ""o delan0?*' Nekai časa 'm° Posehn* x* n}ega in ni-"••sno. j. 'ža pa ni- ni ^iZ°Jrfun- n°* 1° *eta Z?Vec’ i* Ponov- 0 kredit * po da bl 9“ "“tfdjgj nriri! ’ ki 3e °,ehosti ‘ goval o svobodi PredI2,C0nst,( Preme-n Povoril °lnika in je vsak *«Bm ri ”3em-°mentti, ’Z *' 'nel l’eč kaj r°' ^ar/cn ^ ” nekega prime-!* laltoj hr-na,* daletilograf, * Pfeds, *• smo ostali Ptsalni j,r °lnika, prenesel /Kaj „ 03 n“ mojo mizo. ?'“*?, * dc!“š ti tu n od-110 2amp BiVič! Torej “Z* tr' leta 1°?“ mesti- -702 h tdorsiknl na vrata)) .ruCače jjDi 3 Je povedal. Popu fka ™ Bovori na->ern jezil rfem ,n se ’>a ! 01 » Pruaaee pa je ,ed- Vj0j , 0 delku običajni t'rektor ZrneVa’ ko me ^ !n*ei Je sel V Pisarno. Jekel. retar osebno in ^ino Va , as "tltce tovariš di- »iti "Jul: Pn[„^0fni!cu sem dj v°diteli n’ 3 pomeni kj * LZUqem po^e’ koli?1 *»aj Se s Potonit. O. . I,lc° „,č se Ja; 2,„e( ng. *cm'vu ^»e m *Ie2el ne‘ »dn ,’n’sli! č i ’ dalje ni- 1,1 vrata in *et"r mi 3e '3. m me p„stit na- 'or>i! sent Tni . «w Booorii 's direk- %niltelefonn d*ekom po 'Inj.,' Poten,’ 91 Pa je S>i ■ K° j. ? 'omenjal *aPc, ,e!e/onski fconrat suoj tn 5 ni0rem' fc0”-fc- 1(0 iV Pisarni12?le10n do' Sn P°sIp „ ' ^lovek lah-<0b pis“ln0 lTavi sede, za , l«C0s‘ite, ”“zo-, °tov ’ ,0«ari{ rf, ste morali I C5jeV'adP-'» me je ' *'"> t “ašatfci e"jal te' “Poklical ?'°^Pta;urata 59 se od- Je Mtnt .... 'K *«i ! Pr°BU S° S<> 0d’ stal se/cre- aQri| *“» ZkTetarjakl°T'y' sem sli- °5'- da ’i„ “neka žena Hto, p°čakan ■ spfejmete,« ' -- - te rekel di- ‘*t?*1.*#4rtatiT,lilice 3e ne bi **■ dIe rekel ’ tgvariš direk- Si,* ■Pr"- »«.» uie pn pnc, \ “ Predat*1 Se ozrl ”a t d- ekel je e, toda «,,* vi“ ostani' u-taj rju; ',i k ‘n, |t {ji,ate ostani- t S’ 3 raj i , '1 Videti ! s&to^«n4*“fca fcot -j VJ* *dtikjtf0ial' (,Kot f C kot , ’ t0t,anS di' 1,1 *i ® te^aist«rej« . , x * t^Pddelt.Z1^ 'j 'ttfc* Ptij11 Poli k°nca' Zena l Vi; Z. i 9'ž, # Pfedstojni- Ji a ^attj na ni bila ^ C :for k- Pa. Da S. . 0r- bi e. izbrat i! ^N^dire;;U; > n '"S I d'r '»n V?" mi Pohajam ^ k‘e- Snff*« samo %N. i k Se sepl bi-S ^e Postat Vo *P°' f j ' tn. i ten nenio0oč. ^ \S >•'« Pe’ Bog° je / CSli °‘ <0 a 'H >SlZ kg??om moii j SSS zdeni p°- 2 Seliti ne rt- J moj ^ \V‘r ‘Pojema pred >1 SN l* ^dno°3t,ef3e ! ’ i.** Poklon ’ Prvikrat *•' j«, MSdnir’t». J reBa ne-% mkn ® in epa arhi- s N. 4 bi biima.loPfidne. N b!at“ nre- *■’ ®or„ • Pro-0ni9«' Vane. da govori* ne reči!* . .^(j, F "Jaz sem Prl „.0,o f ska. pač pa s 1 t jr. metjo nekaj n\j t*,. Slišiš? Le pojdi % pravim, če se ? žena, bo hudi* *.'V bo, da kdo ve p skupaj v tej un~ , stojo pot!* . -..p 0®' "Vane, kaj čevc .a>.i vendar, da gn-m p «Kako nai sk:. ki je sploh ženski, ki je šla ’ » jega moža v Q°*,n0t\ pa ne ve ka,m d" {e r "Vane, odpri, sim, odpri mi ve’tM,': Dolgo je še mg' a den se je o dl o 'M: odpre. Prej pa Je zo 1 "Dobro, naj ^ pot: odprem tv , rut moraš priseči, “ jSri‘ boš nikdar vec gostilnah.* 'J «Prisežem tl, krat ti prisežem, pri mi!* . prt! «Ne odprem t‘ ., . den mi ne PnsP. ^ "Kako naj kako. no?* M .» "Reci: Prisegam-"Prisegam...* .njn '"j da te n: «... da +e ne «... nikdar več «... nikdar ^ «... ne h rar.tt* društvo...* etti «... ne h **■ društvo...» -m* «... ne h Kavag „( Zaiici ne /c j Lokando!* j «... ne h Kava^A Dolencu ne na j, «No, dobro! Kfpit. voljstvom r‘vA Ko ji je zmagoslavno "I-Ia. a,? Od končno bo. Ne iskat po proseških mi slovesno «Ampak da te ne b1 k Za j ki, najrajši in ALOJ «Eden za vse, vsi za enega, in vsi za Franka Sinatro» - To je geslo njegovega kluba, ki je velik nasprotnik kluba Marlona Branda Gorje tistemu, ki se mu zameri - Ali bo res postal veleposlanik? iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiimiii iii iiiiimmiiiiitiiimiiiititiiiiiiimimiiiiiiiitiiiitimiiiiiiiff Hlinil iimiiiiimiimtiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiii \\t^ Na sliki vidite dekleta, ki so se prijavila prejšnjo soboto za 'z'i° eSsd toroške vile 1960». Srečo je imela 20-lctna Simone Siettig iz ki je na sliki četrta od desne proti levi strani. Kot njeni 6Pren'jjcij> sta bili izvoljeni dve Ljubljančanki. Tako je bila prekinjena t,a ljanskili lepotic, ki so zadnja leta vedno odnesle prvo mesto. ^tl1||,e l še, da se občinstvo ni popolnoma strinjalo z odločitvijo ocenjeVi* je. Tako je pač: «Dc gustib U6...» da je Shirley MacLaine na televiziji mnogo bolj popularna od desetih Nixo-nov. In brez dvoma se bodo črni volivci Harlema, Karoline in Luisiane bolj navdušili za besede pevca m igralca Sammya Davisa, kot pa bi jih mogle navdušiti besede katerega koli starega senatorja o človečanskih pravicah itd. Da je položaj res takšen, je bilo opaziti že v Los Angelesu in Chicagu: največja atrakcija na kongie-su obeh glavnih političnih strank so bile na primer skupine filmskih igralcev in igralk, ki so prepevale himno te ali one politične stranke. Fotokronisti in novinarji so navalili nanje, kot bi šlo za najpomembnejši politični dogodek, Frank Sinatra se je ceio sam ponudil, da bo nastopil na enem izmed kongresov, ki jih je držala demokratična stranka. In uspeh tega njegovega koncerta je bil baje ogromen. Igralka Arlene Dahi je imela nalogo, da s svojim nasmehom privablja volivce nasprotne stranke v tabor demokratične stranke. Celo Gina Lollo-fcrigida, ki se verjetno še prav malo spozna na ameriške razmere, je čutila dolžnost, da dč javno pri- znanje klubu «Kooky Klan» (to je ime najbolj poznanega združenja ameriških filmskih igralcev, ki se sedaj udeležujejo te voli vne kampanje). Pravijo, da si je hotela s tem zagotoviti podporo omenjenega združenja pri reševanju njene prošnje za dosego ameriškega državljanstva. Če bi se lahko sprehodili po ulicah Beverly Hillsa, bi ’ahko takoj ugotovili, če ima kakšen izmed teh klubov svoj sestanek. Vsi člani posameznih klubov imajo namreč enake avtomobile. To so veliki avti, ki so za naše pojme celo preogromni in neestetski, njihova cena pa se približuje 5 milijonom nr. Pravijo, da mora dati Frank Sinatra svoje privoljenje, če si hoče kdo nabaviti tak avto. Razen avtov pa je delovanje o-raenjenih klubov dosti e-nostavnejše, ko je bilo delovanje takih in podobnih organizacij v času, ko so v Hollywoodu kraljevali i-gralci kot n. pr. Pola Ne-gri, Buster Keaton ali Giotta Swanson. Buster Kea^ ton je n. pr. za eno takih priložnosti dal napolniti svoj bazen s pravim francoskim šampanjcem in to v dobi prohibicije. In da bi večer še lepše uspel, so spnistili v bazen mlado lepotico, v Evini obleki, ki je potem za veselje in zabavo gostov lovila iz bazena zlatnike, ki so jih ti vanj metali. Ena izmed najmočnejših organizacij je danes v Hollywoodu klub Franka Sinatre, v katerem ima Smatra vodilno vlogo, njegovi najvidnejši pomočniki pa so Dean Martin, Shirley MacLaine, Eddye Fisher, Debbie Reynolds in drugi. Postati član te organizacije ni prav lahko. Predvsem mora igralec biti zelo bogat, pa tudi zelo slaven. Razen tega mora živeti čisto svoje življenje, ne glede na družbene predsodke in javne kritike. Zelo hudo pa je, če se kdo tem organizacijam zameri. Potem je pravzaprav že končal svojo življenjsko kariero. To se je n. pr. zgodilo celo velikemu scenografu Bil-lyju Wilderju, ki se je moral ponižati in prositi svojo organizacijo odpuščanja ter je baje v znak hvaležnosti poklonil Franku Sinatri dragocen indonezijski kip. Kot smo že omenili, so takšne organizacije obstajale v Hollywoodu že pred toliko leti. Eno od teh V žarišču so do 4000 stopin Kakor hitro se je v Ameriki začela predvolilna kampanja za nove predsedniške volitve, so se pojavile v raznih ameriških časopisih in revijah številne ameriške lepotice in filmske igralke, ki so na tem ali onem predvolilnem zborovanju dokazovale svoje privrženost enemu ali drugemu kandidatu za predsedniško mesto. To svojevrstno udejstvovanje ameriških lepotic in filmskih igralk, pa tudi vidnejših ameriških filmskih i-gralcev, pri čisto političnem dogoku, kot so n. pr. volitve novega predsednika ZDA, lahko pravilno razumeno šele, če vemo, kolikšen vpliv imajo prav ti ljudje na pretežni del ameriških volivcev. «Kennedy bo prav gotovo predsednik Združenih držav, o tem ni dvoma. Ves Hollywood bo namreč glasoval zanj. Tako so sklenili glavni «gospodarji» Hollywooda». Morda je ta trditev pretirana, vendar je v njej velik del resnice. Zato bi Američane prav nič ne začudilo, če bi bil njihov bodoči predsednik res izvoljen prav s pomočjo a-meriških filmskih igralcev in če bi se za njihovo podporo oddolžil na ta način, da bi tega ali onega filmskega igralca nagradil celo s kakšno diplomatsko službo. Govorice, aa je Kennedy obljubil Franku Sinatri mesto ambasadorja v Italiji, če bo seveda izvoljen za predsednika, ne vzbujajo med Američani prav nič smeha. Končno, kaj bi bilo to tudi čudnega, pravijo Američani, saj bi se Sinatra po njihovem na takšnem mestu obnesel vsaj toliko, kot se je obnesla nekdanja a-meriška ambasadorka Cla-ra Boote Luce. Ameriški filmski igralci pa ne nastopajo v političnem, in družabnem življenju vsak zase, temveč se združujejo v posebne «clan», to je združenja, ki so podedovala tradicije prejšnjih klubov filmskih zvezdnikov, samo s to razliko, da so se začela sedaj aktivno udejstvovati tudi v političnem življenju. Včasih je pomenilo njihovo sodelovanje v političnem življenju veliko tveganje. števiini ameriški filmski igralci in producenti so n. pr. žalostno zaključili svojo kariero samo zaradi tega, ker so se pred 10 ali 15 let proglasili za simpatizerje komunizma. Toda danes se je položaj tudi na tem področju precej spremenil in ameriški filmski igralci so prepričani, da bodo s svojim sodelovanjem v političnem življenju lahko dosegli tokrat tudi osebni uspeh v svojem poklicu. Filmski i-gralec Robert Montgome-ry ima n. pr. svoj urad v Beli hiši, kjer vrši funkcijo Eisenhowerjevega svetovalca. Prav ta njegova služba mu je pripomogla, da je danes v Hollywoodu eden od najbolj aktivnih filmskih producentov. James Steward je postal general, čeprav se govori, da nima o vojaških zadevah posebnih izkušeni. In vendar je danes po činu enak predsedniku de Gaullu. Filmski igralci bodo zato, kot vse kaze, odigrali v bodoči volilni kampanji zelo važno vlogo. Pravijo, SS1 £ KRIŽANKA SaaSSKa:sasKHK5KXHKMKKKSSl3KKBBH8KHMKHHKKKMW&MSSHHK&SXKKS5KKI3&2»K!aKKH&HHHSKKKKSKHEiK5S::;:::;::::K Na obisku v Ricmanjih, Zabrežcu, Bol juncu in Dolini Na splošno so vinogradniki v Bregu z letošnjo vinsko Brei V Ricmanjih in Dolini bo sicer manj pridelka kot lani, zato pa kaže, da bo vino boljše kot lani - Kaj pravijo v Zabrežcu in Boljuncu obiskali se usta- teden smo vili il jcjer smo — ___ ktošni«^,SOVor nanesel na & ................... Taka. \ fcanja ?J,n P°dobna vpra- l^cu inJ&1SbreŽCU’ Bc> z letino zado- ?? j 'žfrš fj Straja ?ra .ŽSffi ^S° “ oglasili ‘Podarja *?> vendar go-^trainn doma. Iva-^°eradu 5*° našli v vi* ^azal trte-tak°^ nam !o_te- ^Letog10 rrla^° S^ozd- Vfj*a, 1J~“e napravila tudi Su Jf Voiafc mar- fr « Iti?8 Polovi?'^nadn, da bo t On -• *9° rtlCLTin nrnp.rlin *ZJ! momaA bo koliko je tolšče v mleku, medtem ko strokovnjake v mlekarnah zanima tudi trdi.ost tolščobe. Krmila pa vplivajo na trdnost mlečne tolšče. Bolj ko je krma revna s tolščami, to-l.ko bolj trdna je tolšča mleka. Krmila vplivajo na mleko in mlečne izdelke ugodno ali tudi neugodno. Lahko jih razdelimo na štiri skupine: v takšna, ki povečujejo količi no mleka, dalje v takšna, ki zmanjšujejo tolščo v mleku, aruga, ki povečajo tolščo in končno takšna, ki kako drugače vplivajo na mleko. Mleka je več po zeleni krmi (mlada trava, zeleno žito, ze, lena koruza, tudi kisana), dalje krmilna pesa, oves in koruza, pivske tropine, pšenični otrobi in nekatere oljne tropine. Prav tako je mleka tudi več po krmljenj - s topinam-fcurom in sladkorno peso, toda zmanjša se tolšča. Tako vpliva tudi dalje krmljenje z ovsom, koruznim zdrobom, zeleno koruzo, ržjo in nekaterimi oljnimi tropinami. Količina tolšče pa narase ob krmljenju s sladnimi klicami, s suhimi tropinami, grašico, giahom, s fižolovo moko ali z raznimi oljnimi tropinami. Mleka pa ob tem krmljenju ni kaj več ali manj. Ce krmimo krave z repo, ima mleko neprijeten okus. Tudi plesniva ali drugače pokvarjena krma vpliva na okus m lastnosti mleka ter masla. Pokvarjena silaža z mnogo maslene kisline ni za molzne krave, ker se mleko okuži s trosi mlečnokislih bakterij. Sirarji se boje takšnega mleka, ker se sir iz njega močno napihuje. Doba molznosti traja navadno 300 dni. V nji se količina in sestava mleka spreminjata. Mlezivo je manj mastno kakor navadno mleko. Največ mleka in najbolj mastnega začne dajati krava 2i do 30 dni po telitvi. To traja nekaj mesecev. Ce z živalmi pravilno ravnamo in redno krmimo ter če ostanejo zdrave, v tem obdobju ni večjih sprememb. Ob začetku brejosti pa krava začne dajati manj mleka, toda tolšča v mleku se poveča. Mleko starejših molznih krav pa ima celo po 7 do 8 odst. tolšče. Zaradi odbijanja sesajočih telet so krave vznemirjene in zato nastanejo motnje v molznosti. Zato je bolje, da teleta napajamo. Dober molznik lahko doseže, da se molznost krave poveča, slab pa kravo pokvari tako, da daje manj mleka, čeprav je bila najboljša molznica. Vremenske spremembe tudi močno vplivajo na molznost in zlasti še na tolščobnost. Ob vlažnem, hladnem in vetrovnem v-emenu, ko je živina na paši, krave dajejo manj mleka. Piav tako slabo vplivajo dolgotrajna vročina, tepel in suh zrak, tako v hlevu kakor na prostem itd. Krave po prv-m teletu (pr-vesnice) dajejo kakšnih 20 do 3u odst. manj mieka kakor starejše. Molznost doseže višek šele po tretjem teletu, včasih pa celo pozneje. Po šestem do osmem teletu se irolznost začne zmanjševati, tdščobnost pa se krči že po četrtem ali petem letu. V. B. Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. država v Evropi, 10. poškropljen, 17. pokrajina v Grčiji, 18. Pritok Donave, 19. kratica za aka demski naclov, 21. otrobi, 22. švedski fizik, 23. kopen, 24. značilna oblika, 26. kuhinjska posoda. 27. država v Aziji, 28. žival glodalec, 29. grob, osoren, 31. deli drevesa, 32. oblika pomožnega glagola, 33. poln sil, 35. ne znam, 37. števnik, 39. frontalen, prednji, 41. sovjetski šahovski velemojster, 43 nota, 44. duhovnik pri starih Perzih, 46. malomarnost, 48. zvest zakonom, dolžnostim, 50. tropski veter, 52. pripadnik človeške rase, ki je razseljena po vsem svetu in ma-lokje živi stalno naseljena, 54. radijska naprava, 55. hrup povzročajoč, vznemirjajoč, 57. del jopiča, 59. čeden, ličen, brhek, 61. učenje, 62. pogreb, 64. državica v Himalaji, 66. veznik, 63, izginotje v morju, 70. fevdalni podložnik, 71. slo-\ enski skladatelj, 72. moško ime, 75. vas ne daleč od Litije (Levstik: Od Litije do...), 76, nemški spolnik, 77. pregovori, 78. del roko, 80. pritrdilnica, 81. poganjek, 82. . otroci, 83. računski znak, 85. število, 87. del proge, 89. primitivne, večinoma lesene stavbe, 90. spodbujam navdušujem se, 91. kuharski. NAVIPICNO: 1. reka v Sibiriji, 2. kljubovalen, vstajni-ški, 3. premikam, 4. ki ga je mogoče obdelati s plugom, 5. vprašalnica, 6. starodavni, 7. povzročitelj, 8. njej, 9. moško ime, 11. znamka tovornih avtomobilov, 12. del živalskega telesa, 13. kovinska vez, 14. planem, 15. trojanski junak, 16. brez znanja, neizobražen, 20. prožen, gibljiv, 25. moško ime. 28. sila, 30. nasilje, stro-hovanje, 34. hrup, ropot, 36. sesed, 38. zemeljska obrambna naprava, 40. naravna sila v človeku, 42. opravljam kmetijsko delo, 43. gora v severni Srbiji, 44. šahovska smrt, 45. konjski tek, 47. krsta, 49. lošč, 50. sledi strelu, 51. premikajoč se, valeč se, 53. ataki-rati, 55. povzročajoč muke, 56. pravniški poklic, 58. zdravilna maža, 60. zbujajoč zavist, izredno ugoden, 63. pohajkovanje, 65. starim Rimljanom varuh domačega ognjišča, 66. povzročajoče podobne bolečine kakor ji povzroča vročina, 67. zvit, navihan, 69. droben kamen, 79. srbski kazalni zaimek, 84. ljudska pritrdilnica, 86. krajevni prislov, 88. egipčanski senčni bog. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. prod, 4. inventirani, 15. up, 17. repek. 19. Nobel, 20. žleza, 22. Izidor, 24. lečar, 26. Triton, 28. sa-mum, 30. način, 32. otava, 33 eh, 35. leden, 37. kabel, 39. Ikar, 40. lep, 42. nahod, 44. napoj, 46. ale, 47. omot, 49. rabat, 51. kokos, 53. ij, 54. varam, 55. nekoč, 56. paket, 57. atom, 58. zidan, 59. silak, 60. sv 61. lik, 62. večer, 63. pasem, 64. kva, 65. et, 66. kalen, 67. pomen, 68. brat, 69. žalen, 70. Solon, 71. prati, 72. demon, 73. zares, 74. keksi, 75. saten, 76. deset, 77. titan, 79- trinajstič, 80. popačiti. NAVPIČNO: 1. pridelovalec, 2. rez, 3. opis, 4. Dedal, 6. NN, 7. vol, 8. eben, 9. nečak, 10. tlačan, 11. rž, 12. alt, 13. Nero, 14. iziti. 16. ponarejevati. 18. Komen, 21. ataka, 23. rudar, 25. ribak, 27. ovali, 29. ivehaničen, 31. nepopisen, 34. hematit, 36. nobeden, 38. lokalen, 41. porok, 43. Dakar, 45. jokam, 48. tam, 50. ton, 52. sek, 58. zelen, 5S. Samos, 60. svati, 62. Valona, 63. polet, 64. krasni, 66. kamen, 67. Poreč, 68. brkač, 69. žeti, 70. Sasi, 71. peta, 72. dar, 73. zet, 74, kip, 75. st, 76. ds, 77. to. BLIZU LUKNJE V GORI) RAČKAM I L TU Dl JAZ SE« SAMO SLEDI DVEH MOŽer ne vsi Danes, NEDELJA, 4. septembra Ida Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 18.38. Dolžina dneva 13.10. Lun vzide ob 18.04 in zatone ob 4-u* Jutri, PONEDELJEK, 5. sep«. Lovrenc Pojasnila ravnatelja osrednje mlekarne Nekateri vzroki včerajšnjega pomanjkanja mleka v mestn Upajo, da bodo v najkrajšem času našli gotove vire za nemoteno dobavo mleka - Za sedaj se cena mleka na drobno ne bo zvišala Včeraj je v mestu primanjkovalo mleko. Mlekarne na drobno in potrošniki so to precej občutili, saj osrednja mlekarna ni za včerajšnji dan razdelila mlekarnam mleka v vrčih, ampak jim je poslala samo vstekleničeno mleko. Si. cer je bilo pomanjkanje mleka v mestu v nekoliko manjši meri občutiti že v petek, ko so bile skoraj vse mlekarne v poznih popoldanskih urah brez mleka. Včeraj pa so nekatere mlekarne prodale količino mleka, ki so jo dobile od grosistov, že v dopoldan, skih urah in popoldne niso imele več kaj nuditi potrošnikom. Razumljivo je, da so se med potrošniki takoj razširile govorice, da je pomanjkanje mleka posledica poizkusa grosistov, da bi zahtevali v naj krajšem času zvišanje prodajne cene na drobno. Nato smo se pozanimali pri ravnatelju osrednje mlekarne «Salpat» in ga vprašali, kaj je na stvari, zakaj je bilo včeraj v mestu tako malo mleka in ali držijo govorice, da se bo cena mleka na drobno povišala. Najprej nam je povedal, da so v osrednji mlekarni občutili pomanjkanje mleka že v začetku tedna. Toda skušali šo na vse načine, da bi se pomanjkanje ne zaostrilo in so do petka le uspeli dobavljati vsem mlekarnam na drobno zadostno količino mleka v vrčih in vstekleničene-ga mleka. Toda proti koncu tedna je postajala dobava mleka iz Furlanije vedno bolj težavnejša. Te težave sta po besedah ravnatelja »Salpat* povzročila dva činitelja, in sicer: povišanje cene sira, ki ga izdelujejo v Furlaniji in vedno večje povpraševanje po njem na trgu. Zaradi tega sirarne plačujejo kmetom mleko draže od grosistov, ki ga vozijo v Trst; drugi činitelj pa tiči v tem, da prihajajo vedno v večjem številu v Furlanijo in bližnje beneške pokrajine kupci iz Južne Italije, ki plačujejo kmetom mle. ko po sorazmerno zelo visokih cenah, samo da ga dobijo. Glede govoric o zvišanju cene na drobno pa je dejal, da upajo, da si bodo v najkrajšem času uspeli zagotoviti gotove vire dobave zadostnih količin mleka za Trst in da ne bo potrebno načeti tega kočljivega vprašanja. Zagotovila ravnatelja podjetja, ki dobavlja mleko mestu, bodo gotovo pomirila zlasti potrošnike, ki jim gotovo ni vseeno, po kakšni ceni plačujejo mleko. Obenem bodo pomirila tudi prodajalce na drobno, ki včeraj zaradi pomanjkanja mleka precej oškodovani, saj so njihovi dohodki- v večini primerov zelo skromni. «»------- so bili zlasti f že v kratkem času po tem cepljenju opravi tudi cepljenje proti otroški paralizi. Delavci na žerjavih v pristanišču prekinili z nadurnim delom Včeraj dopoldne je bil se stanek med sindikalnimi predstavniki in zastopniki vodstva Javnih skladišč. Sindikalni zastopniki so namreč zahtevali, da bi se uredilo vprašanje de. lavcev, ki so zaposleni pri žerjavih. To delo je namreč zelo naporno in nevarno, delavci pa morajo kljub temu opravljati veliko število nadurnega dela, ne da bi za to dobili zadostne in naporom primerne poviške. Ker Je bil včerajšnji sestanek brez uspeha, so delavci začeli s sindikalno akcijo, Kakor sta sklenili sindikalni organizaciji. Od 17. ure včeraj namreč ne opravljajo več nobenega nadurnega dela. «»-------- Cepljenje proti oslovskemu kašlju in tetanusu Pred dnevi se je začelo obvezno jesensko cepljenje otrok cepivi protj raznim nalezlji- vim boleznim. Cepljenje o-pravljajo v higienskem uradu ter v vseh občinskih ambulantah. Cepljenju proti kozam in davici se morajo po zakonu podvreči vsi otroci in to najkasneje do drugega leta starosti. Toda boljše je, če se otroke cepi že v času od f:. meseca do prvega leta starosti Priporočljivo pa je, da se ob obveznem cepljenju proti davici cepi otroke tudi s cepivom proti oslovskemu kašlju in tetanusu. S tem je otrok seveda vsaj delno imun proti davici in proti oslovskemu kašlju. Se pomembnejše pa je cepljenje proti tetanusu, saj se otroci največkrat ranijo na cestah in dvoriščih in je torej nevarnost okužbe večja. S cepljenjem pa seveda ta nevarnost odpade. Zaradi tega priporočamo staršem, da cepijo svoje otroke ne samo proti davici, temveč tudi proti oslovskemu kašlju in tetanusu, kar je na vse zadnje v izključno korist zdravja otrok. Pripomniti je treba samo še to, da se lahko Festival «DeIa» se danes zaključi Danes se bo v Dolini zaključil prvi festival, ki ga je organiziral tržaški list «Delo». Program se bo začel že ob 9. uri, ob 16. uri pa bo kulturna prireditev, na kateri bodo nastopili pevski zbori in razne kulturne skupine. Ob 18.30 bo zborovanje, na katerem bosta govorila tajnik federacije KPI prof. Sema in dolinski župan Lovriha. Zvečer bo ples. Proslava 30. obletnice bazoviških junakov Odbor za proslavo bazoviških žrtev priredi kratko proslavo s polaganjem vencev na grobove protifašističnih borcev Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča v torek 6. t. m. ob 17. uri pri Sv. Ani Vabljeni vsi antifašisti in antifašistične organizacije GOO V nedeljo 11. septembra popoldne bo na strelišču pri Bazovici skupna glavna proslava Razveseljiva vest za ladjedelnico Sv. Marka Jutri postavitev gredlja 22.400-tonske tovorne ladje V četrtek ali v soboto pa bodo začeli gra-diti veliko 40.000-tonsko potniško ladjo IIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuillllllllllIIIIIIIIIIIIlllltlllllllllllilllilliiiiiiiiiiiuiiifniiiiiiiiii,,,!!,!,,!,!,,,,!!,,im,,,!, Nekaj pripomb k zakonu o slovenskem šolstvu Zakaj v zakonskem osnutku ni omenjena Beneška Slovenija? Po uradnem ljudskem štetju italijanske vlade iz leta 1921 je bilo v videmski pokrajini 33.932 oseb s slovenskim občevalnim jezikom - Mar nimajo ti pravice do šole v svojem materinem jeziku? Glede uvoda k osnutku za- ] slili in bi jih v rimskih mini-kona, ki smo ga že objavili, strstvih morali voznati. ]e treba predvsem poudariti da niti z besedico ne omenja Beneške Slovenije. Niti v osnutku zakona, kakor smo že večkrat pripomni It, ni govora o slovenskem šolstvu v Beneški Sloveniji. Uvod omenja le goriško pokrajino in Tržaško področje, da sta značilni zaradi sestave prebivalstva in da zaradi tega obstaja vprašanje, da se šolska ureditev prilagodi temu položaju. Takoj za tem je pripomba: “Da se pripadnikom slovenske etične skupine more nuditi možnost ohranitve lastnega jezikovnega bogastva, nedvoumno sledi iz jamstva, ki jo določa člen 6 ustave, po katerem „Republika ščiti s posebnimi predpisi jezikovne manjšine”,. V Beneški Sloveniji živijo, ali ne, skupno z državljani italijanske etične skupine, tudi državljani slovenske etične skupine? Ljudsko štetje iz leta 1921 je v videmski pokrajini ugotovilo 33.932 oseb s slovenskim občevalnim jezikom. Teh podatkov si nismo sami izmi- fiiiui m iii n ni ii it iiii mil m iiiiiii ii minil iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milili mim n m n milil n hiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Predavanje dr. Gerina o Memorandumu Sinoči je dr. Gerin, univer-1 Kaže pa, da je za mnoge ita-1 gotovila vodstva zitetni profesor in član mešanega odbora za izvajanje Posebnega statuta, predaval v prostorih federacije Krščanske demokracije o londonski Spomenici o soglasju. Pri tem smo dobili vtis, da je Krščanska demokracija priredila to predavanje predvsem zato, da pomiri določen krog politično r\ezrelih ljudi, ki še vedno mislijo, da vsebuje Spomenica kdo ve kakšne tajne določbe, zlasti ker je znani videmski šovinistični dnevnik nedavno posnel fantastično vest o spre. rnembi tukajšnje uprave, katero je objavil neki srbski emigrantski listič v Londonu. Dr. Gerin je orisal italijanski javnosti pravzaprav osebi. no Spomenice o soglasju in Posebnega statuta, ki sta, rekli bi žal, tukajšnji slovenski javnosti še predobro znana, ker jo moramo stalno opozarjati na neuresničene določbe. PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico 1-IL er Tel. 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega atolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: vatt[ četrtletna 1300 lir, polletna 11 A 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: V tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928 tekoči račun pri Komunalni banki * Ljubljani 600-70/M75. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst lijanske meščane, tudi za razumnike, Spomenica še vedno španska nas. Predavatelj je v začetku orisal zgodovinsko dogajanje, ki je privedlo do sklenitve Spomenice o soglasju, katere namen je bil, rešiti «de fac-to» tržaško vprašanje. Pri tem je ponovil znano Cammarato-vo tezo, da velja teoretsko italijanska suverenost še za vse bivše tržaško ozemlje, za bivšo cono A pa tudi dejanska suverenost od oktobra 1954. Velja pa tudi mirovna pogodba, ki jo je bilo treba upoštevati; zato niso mogli skleniti za rešitev tržaškega vprašanja prave mednarodne pogodbe, marveč le nekak zapisnik o sporazumu. Seveda pa ima ta sporazum vso veljavo, čeprav ga ni parlament ratificiral, (cajti člen 80 ustave ratifikacije v tem primeru ne predvideva. Kasneje je v odgovoru na diskusijo tudi priznal teoretsko možnost u-stanovitne tržaškega ozemlja, ker mirovna pogodba pač še vedno velja, dejansko pa je to nesmisel, kajti večina držav skupno s prizadetima, se je izrekla za takšno rešitev. Dr. Gerin je tudi dejal, da se ne sme dramatizirati delo mešanega odbora in n iti vsebina Spomenice in Posebnega statuta, saj vsebujeta v glavnem le to, kar vsebuje že sama republiška ustava. Poudaril je tudi važnost dobrih odnosov med sosednima državama. Ni pa nič povedal, kako in kdaj namerava italijanska vlada uresničiti vse določbe Posebnega statuta glede pravic Slovencev do dostopa v javne službe, do uporabe materinega jezika na sodiščih, do dvojezičnih napisov itd. Vse te določbe je samo naštel in na koncu v odgovoru nekaterim diskutantom prikazal vso stvar tako, kot da uživamo Slovenci sploh že vse pravice. Predavanje je morda pomirilo tiste, ki se boje «sprememb v uprav:*, ni pa seveda nakazalo nobenih perspektiv za rešitev vprašanj, ki izvirajo iz Spomenice o soglasju, vsaj kar se nas Slovencev tiče. Dolinski obč. svet o gospodarskem položaju mesta in okolice Pretekli petek se je sestal . občinski svet v Dolini, ki je t soglasno vzel na znanje za- Fincantieri, da se ne ukine projektivni oddelek Združenih jadranskih ladjedelnic v Trstu, ampak da ostane pri starem. Resno pa priporoča vsem odgovornim činiteljem, naj se odločno zavzamejo, da se odpravi gospodarska kriza v Trstu, kot se to vedno obljublja, a se do sedaj ničesar konkretnega ni naredilo. Zato občinski svet poziva vse prebivalstvo, da enotno nadaljuje boj za dosego gospodarskega napredka Trsta in podeželja in da se v ta namen čimprej ustanovi avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina. Ali so vsi Slovenci v videmski pokrajini med tem izumrli? Tako naj bi sklepali iz o-menjenega uvoda in osnutka zakona, sicer si je nemogoče razlagati sklicevanje na člen S italijanske ustave. Prav gotovo tudi v Rimu dobro vedo, da v Beneški Sloveniji strnjeno živijo pripadniki slovenske jezikovne skupine. Zakaj torej za te državljane ne veljajo še določbe italijanske u-slave? Mar so to manj vredni državljani? Upati je, da bo vsaj sedanja Fanfanijeva vlada spoznala krivico in jo končno odpravila. Dosedanje ravnanje s Slovenci v Beneški Sloveniji je madež za vsako vlado, ki pravi, da je demokratična. Tako uvod kot osnutek zakona sta torej nepopolna in krivična glede tega važnega vprašanja, ki nima samo krajevnega značaja. Spričo tega je popolnoma u-temeljena zahteva, da se z zakonom uredi tudi vprašanje slovenskega šolstva v Beneški Sloveniji. Italijanska republika ima politično in moralno dolžnost pred Slovenci, pred svojimi državljani in vsem svetu da končno odpravi hudo krivico, ki se v tem pogledu godi Slovencem v Beneški Sloveniji že dolga desetletja, saj sploh niso še imeli osnovne demokratične pravice, da bi imeli šole v svojem materinem jeziku, kakor jih imajo najbolj zapostavljeni kolonialni narodi. Pravična rešitev tega vprašanja bo lep prispevek k mirnemu sožitju in sodelovanju obeh narodov in sosednih držav. Proti pošteni in pravični u-reditvi tega problema ne more in ne sme biti nobenih pomislekov in ovir. Slovenci v Beneški Sloveniji so sestavni del slovenske manjšine v Italiji. To je dejstvo, ki ga ne more nihče izpodbiti. Popolnoma logičen je torej zaključek, da ne more in ne sme vlada rabiti dvojne mere. Zakon za slovensko šolstvo v Italiji bo imel pravo, moralno, politično ter ustavno utemeljitev in podlago, če bo veljal tudi za Slovence v videmski pokrajini. Neprevidnost šoferja povzročila nesrečo IIIIIIIIIDIIIIIIIIIIIIIIIIItll 11)1111 lOIIIHIIIIHItllllllllHIIIIItllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIDIIIIIIIIIIII Iz godnih dvoran Oprostitev in obsodba zaradi kršitve urbanističnega zakona Marija Maganja-Micoli, stara 41 let iz Skednja 533, se je morala zagovarjati pred sodnikom zaradi nekega prekrška v zvezi z urbanističnim zakonom. 6. januarja letošnjega leta je neki občinski straž, nik ugotovil, da je navedena ženska zgradila balkon pri svoji hiši, ne da bi zaprosila za to ustrezno dovoljenje od občinskih oblasti. Sodnik jo je oprostil, češ da inkriminirano dejanje ne predstavlja zakonskega prekrška. Popolnoma drugače pa se je iztekla zadeva ki je pripeljala pred sodišče 31-letnega Carla Mosellija s Senenega trga štev. 8. Tudi Moselli se je lotil nekaterih del pri popravljanju svoje hiše v ulici, ki pelje z Montebella na Trg Baiamonti. Sodnik ga je namreč spoznal za krivega ter ga obsodil na deset dni zapora in 10.000 lir globe. * * # Notar Claudio Modugno, star 46 let, iz Ulice Finzi 4, se je moral včeraj zagovarjati na preturi zaradi nekega prekrška cestnega zakonika. Sodnik Coen ga je oprostil vsake krivde na podlagi člena 51 KZ, ki pravi, da ni kazniv kdorkoli prekrši neki zakonski predpis pri izvrševanju dolžnosti, ki jih predvidevajo zakonski predpisi. Modugno se je 24. aprila letošnjega leta peljal z avtomobilom v Dolino. Pri Dortiju trulja, ki je trdila, da je vozil s hitrostjo 60 km na uro namesto 50, ki so dovoljeni na tistem odseku. Sodnik je oprostil Modugna, ker je ta dokazal, da je omenjenega dne šel v Dolino, da sprejme oporoko neke osebe, ki je bila na smrtni postelji. «»----------------------- Nesreča ali samomor? so 0(1- 59- ga je ustavila policijska pa-(živeti. Ob 20,25 včeraj zvečer prepeljali na ortopedski delek splošne bolnišnice letno čistilko Anno Sponza-Gracchi, ki je padla iz drugega nadstropja v poslopju št. 5 v Ul. Belpoggio. Po prihodu v bolnišnico je ob 22.45 umrla zaradi hudih notranjih poškodb. Na kraj nesreče so takoj prišli policijski agenti komisariata javne varnosti v Ul. delTUniversita. Sodeč po vseh okoliščinah, v katerih se je dogodil padec, sklepajo, da gre za samomor. Slednjo domnevo potrjuje dejstvo, da si je ženska, ki stanuje v Ul. Tedeschi 3, že pred nekaj dnevi poskusila vzeti življenje. 28. avgusta so jo namreč prepeljali v splošno bolnišnico, ker je bila zaužila 14 tablet, ki služijo za znižanje Krvnega pritiska. Zenska je tedaj izjavila, da si je hotela vzeti življenje za-I radi svojega zdravstvenega stanja in ker se je naveličala CJuerrlno Rossetto, star 45 let, iz Porpetta (Videm), se je včeraj peljal po Miramarskem drevoredu z motorjem, ki ga je šofiral 43-letniAntonio Marche-sini iz Škocjana ob Soči. V bližini barkovljanske mitnice sta motorista trčila v avto, ki ga je šofiral 47-letni Giuseppe Giacchetti iz Ul. Castagneto 65. Giacchetti je bil nenadoma zapustil parkirno mesto na levi strani cestišča ter zavozil na levo, zaradi česar sta motorista trčila vanj. Rossetta so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom desne stegnenice in razne druge poškodbe. Ozdravil bo v približno 40 dneh. V ladjedelnici Sv. Marka je suspendiranih okrog 600 delavcev, v vseh obratih CR DA v Trstu in Tržiču pa nad 2.000. Zato je razumljivo, da je zavlačevanje izvršitve obljubljenih naročil povzročilo med delavci hudo skrb, še bolj pomnoženo, ko se je raznesla vest, da bodo celo ukinili projektivni urad CRDA. Pesimistično pa so bili razpoloženi tudi gospodarski krogi, ki so preko trgovinske zbornice celo izrazili bojazen, da utegne TRI naše ladjedelnice skrčiti, namesto da bi jih modernizirali. No, sedaj so se zganili in napovedali nekaj razveseljivih pobud, ki so jih toliko časa odlagali. Jutri bodo začeli namreč postavljati v ladjedelnici Sv. Marka na kobilico gredelj 22.400-tonske tovorne ladje za plovno družbo «Gri-maldi* iz Genove in tej ladji bi morale slediti v prihodnosti še nove. Poleg tega pa bodo začeli v četrtek ali v soboto v ladjedelnici Sv. Marka graditi 40.000-tonsko potniško ladjo za družbo «Italia», ki bo plula na progi iz Genove v Ameriko. Po dolgem času bodo po tovornih ladjah in cisternah zopet začeli graditi potniško ladjo, kar pomeni mnogo več dela pri njenem opremljanju in razna naročila tudi za tržaške obrtnike in male industrijce. Za četrtek obljubljajo tudi, da bodo začeli v tržiški ladjedelnici graditi dve potniški ladji na turbinski pogon po 27.000 ton za »Tržaški Lloyd», in sicer za progo med Trstom in Avstralijo. Skupno bodo torej začeli graditi 116 tisoč ton ladjevja, kar naj bi zagotovilo vsaj za ladjedelnico Sv. Marka nekaj let dela. Na ta naročila je čakala tudi demokristjanska agencija «Italia», ko je nekam, sramežljivo očitala Tržačanom, da niso nikoli zadovoljni in trdila, da ni vlada nikoli pozabila na Trst. Ta naročila res pridejo prav, čeprav ,z znatno zamudo, a v Rimu predvsem ne smejo pozabiti, da je treba ladjedelnico Sv. Marka obnoviti, kajti tržaškega delavstva ne zanima le sedanjost, marveč tudi prihodnost. Ce namreč ladjedelnice ne ob. nove, ne bo kos niti domači konkurenci, kaj šele tuji. ki jo je napisal in ilustriral Romano dc Mejo. Knjižica, ki je seveda pisana v italijanščini, predstavlja posebnost zase. Avtor je obiskal vse kraške gostilne — od Medje vasi do Prebenega — in v literarni obliki nakazal vrline njihovih kuhinj, njihovih specialitet, tako da se že ob KINO Kraške gostilne V teh dneh je pod okriljem Pokrajinske turistične ustanove izšla zanimiva knjižica pod naslovom «Kraške gostilne», samem čitanju pričnejo cediti sline. In s tem je bil njegov namen dosežen. V knjižici niso omenjene vse gostilne, nedvomno zato, ker povsod ne kuhajo. Vendar smo kljub temu zasledili nekaj nedostatkov. Na notranji platnici je zemljevid, ki bi moral po avtorjevih besedah označevati vse kraje, ki so v knjižici omenjeni. Toda na zemljevidu je označen Repnic, ki v knjižici ni omenjen, medtem ko Velikega Repna, ki je omenjen trikrat, na zemljevidu ni! Potem moramo omeniti samovoljno spreminjanje slovenskih priimkov v italijansko obliko. To se dogaja v več primerih, čeprav je tudi na zunanji napisnih tablah gosti-len označeno ime lastnika v slovenski obliki. Menimo, da knjižica ne bi prav nič izgubila na svoji vrednosti, če bi avtor ohranil imena in priimke v originalni obliki Knjižico bogatijo res dobre ilustracije, tudi avtorjevo delo. Na splošno je ta gastronomski vodič po kraških gostilnah v polni meri dosegel svoj namen. Za naslednjo izdajo pa bi bilo prav, ko bi popravili omenjene nedostatke in poskrbeli tudi za slovenski prevod. Knjižica velja 300 lir in jo velja nabaviti. Moderno 16.30 in 21.30 Revija v narečju «Oggi a mi, domani a ti», Jole Silvani, F. Menotti. Sledi film: «Grofica Sv. Lucije*. Fenlce 15.00 «Scaramouche». Ejtcelsior 15.00 »Drama v ogledalu*. O, VVelles J. Greco. Filodrammatico 15.00 ((Obleganje Siracuse*, technicolor. Grattacielo 15.00 «Za dolar strahu*, V.. Tognazzi. W. Chiari. Supercinema 13.30 «Svet ponoči*, Technicolor. Arcobaieno 14.15 »Nevihta nad Kitajsko*, Lisa Lie, James Ste-vvart. Alirora 15.00 «Messalina, cesarica Venera*. Alabarda 15.00 »Cirkus s tremi arenami*, technicolor, Jerry Levvis. Capital 15.00 ((Amerika, kakor Jo vidi Francoz*, technicolor. Garibaldi 15.00 «Napolitanec v Far VVestu*, technicolor, Robert Taylor. Cristallo 15.00 «Gazebo». Impero 15.00 »Parada smeha*, Charles Chaplin. Italia 15.00 «Jennyjna slika*, Je-nifer Jones, Joseph Cotten Massimo 14.30 «Johnny Guitar*, Technicolor, Sterling Hayden. Astoria (bivši San Marco) 15.00 «Odisej», technicolor, Kirk Douglas, Silvana Mangano. Vittorio Veneto 15.15 »Meč iz Damaska*, technicolor, Rock Hudson. Marconi 15.00 ((Indijanski vodič*, technicolor, Clint Walker. Ideale 15.00 »Saharska legija*, Alan Ladd. Savona 14.00 »Gusarji*, Oharlton Heston. Astra 16.00 »Gusarji*. Charlton Heston. Odeon 15.00 ((Zavojevalec Mongolov*, technicolor. LETNI KINO Marconi 20.15 Glej zgoraj. Garmaldi 20.00 Glej zgoraj. Skedenj 20.00 «Velika vojna«, berto Sordi, Vittorio KINO SKEDENJ predvaja danes 4. «• ob 20. uri velik I'1®!, Je pretresel ves svel VELIKA VOJNA (La grande guerra) SORDI V. man- igrajo: A. GASSMAN in S. GANO U6I16, . -» ij» Otroci 130, odrasli 15U 20. uri Jutri 5, t. m. ob -ponovitev istega KINOPROSEK-KONIOVJ predvaja «*an« i-Lp« ob 17. uri cmemasc v barvni film: TRDI CASI ZA VAMPI*'* (Tempi duri per i vampi«’ SYLVA KOS£f' Igrata: SYLYA rajt NA in RENATO RASL* začetkom ob 16. in predvaja danes 4. t. m. barvni Totalscop prostem <&g?S0RD[ u WMASTR0IANNI ^MORGAN ftogorFABRIZI ^KOSCINfl POLETNE POVESTI Režija (Racconti d’estate) f^FRANCIOLINI |—^EA3TMANC0tgg--^1 j TOTALSCOP6 V ponedeljek 5. t. m. ob 1». in 20. uri na proste® ponovitev istega filma. technirama TECHNICOLOR 'n Po navdušujoči predpredstavi vam »SUPERCINEMA PRINCIPE« predsto prvikrat v Trstu največjo predstavo vseh predstav po običajnih cefl* r, Mr and the Rockett’s rilandski kiti v HotiyvV ponovitev SUPERCINEMA PRINCIPE» ob 14. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 3. septembra se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo je 7 o-seb, porok je bilo 12. POROČILI SO SE: šofer An- Selo Mazzucchi in gospodinja iraziella Sedmak, delavec Mario Vattovaz in gospodinja Antonia Marussi, električni varilec Albino Makovec in delavka Norina Perok. oficir Giuseppe Co-radduzza in učiteljica Mariagra-zia Vezzani. električar Glorgio Scabini in uradnica Nerella Fi-cich, športni inštruktor Ettore Trevisan in uradnica Ada Mal-vestiti uradnik Ennio Vasta m gospodinja Anna Amerighi, telefonist Bervito Spincioh in uradnica Rosa Dallia, šofer Gousep-pe Delvecchio in frizerka Silvia Orel, uradnik Bruno Cappelletti in prodajalka Maria Grazia Ga-speri, trgovec Arduino Crisanaz in šivilja Cosima Saffiiotl, prodajalec Enrico Cavailierl in gospodinja Marinella Corollini. UMRLI SO: 80-letna Gtovanna Cusma vd. Frybl, 60-letni Erman-no Mauri, 57-letna Matilde FeLli-ni por. Oucchi, 49-letna Amelia Petri, 56-letni Josip Terčon, 77-letna Maria Giromella por. Sandri, 40-letni Bogoslav Verginel-la. OKLICI: agent Javne varnosti Tommaso Savino in gospodinja Concetita Sassano, oficir 1 !*»,*>»»■. to Bruno in gospodinja Marialui-sa Tomadini, Giuseppe D Ag.— e in Maria Chiavaroli, stražnik javne varnosti Guerrino Milane-se in šivilja Silvana Rocco, u-radnik Claudio Guštin in prodajalka Maria Sferco, strojnik Eli-gio Rubino ln vezilja LUcla Mi-staro, inštalater Bruno Marega in gospodinja Liliana Corelli. težak Carlo Kosovel in gospodinja Anna Lozei. lirični umetnik Antonio Bo.ver in lirična umetnica Mlrella Parutto. mizar Sergio Englandi in gospod,nia Elda Gri son, uradnik Pietro Valori in gospodinja Alda Sedmak, prodajalec Claudio Nordio in baristka Luciana Mervich, uradnik Sergb Concina ln prodajalka Fulvia Sbnizzi, visokošolec Federico Cristofoli in učiteljica Giusepoi-na Di Drusco, težak Vincenc Ra-žem In gospodinja S lvestra Grgič, pismonoša Corrado Pausich in gospodinja Aurora Kariš, pod- il T 1 MALI OGLASI OD VČERAJ DO DANES jetnik Claudio Levantinl in u-radnica Laura Zani, vzgojitelj Giuseppe Brodnik in šivilja Laura Leonzini, finančni stražnik Umberto Boldrin in, gospodinja Adriana Dazara, karabinjer Tin-daro Ignazzitto in gospodinja Giuseppa Cuciinotta, mehanik V.ttorio Angelini in gospodinja Maria Ierman, rezervni oficir Alberto Benvenuti in uradnica Susanna Tufariello, mizar Rug-gero Vidomis in šivilja Liliana Crevatin. vetrinist Massimo de Fatco in prodajalka Maria Co-razza, zidar Giorgio Fabian ln gospodinja Miirerla Denardi, podjetnik Giuseppe Ghersini In gospodinja Maria Rude, geometer Dante Trebbi in gospodinja Margherita Deangeli. upokojenec Giuseppe Centassi in gospodinja Vittoria Sabadin, delavec Aldo Corossez in gospodinja Petra Starc, telovadni profesor Gabriele dr. Andreassl in uradnica Isa Del Piocolo, vratar Salvatore Putina in bolničarka Silvia E-vsngelisti, zdravnik Ludovico dr Paitarnello in zdravnica Elena dr. Cosma, uradnik Aurello VI-sintini in uradnica Bruna Bossi, oficir Antonio Bazzocchi ln soc. asistentka Maria Teresa Ander-linii, geometer Massimiliano Luc-cetta in uradnica Adele Cubei, pek Stanislao Bolle in modistka Rer.ata Da/pretto, uradnik Fortu-nato Reveri ln tipkarica Ma-riangela Giannettl, bančni uradnik Mlchele Guadalupi In uradnica Simone Maria Saal, zastopnik Francesco Maiocchi in uradnica Luciana Bevilini, trgovec Giovanni Mazzetti in gospodinja Ambra Passante, uradnik Gian-franco Gidino in prodajalka Mi-rella Lando, pomorščak Luclano Viezzoli in gospodinja Maria Pieruzzi, Paolo De Pascjuale in Harju Hilka, zastopnik Nivio Latin in uradnica Emma Spada, natakar Bruno Bassi in gospodinja Delinda Astolfi, delavec Ste- li/3 rPTfhi In hari>lf Ifo K4npin A_ lio Cecchi in baristka Maria A lessio, električar Dragan Petrovič in gospodinja Kosa Mrdja. LOTERIJA BARI 13 58 78 11 49 CAGLIARI 47 16 23 52 90 FLORENCA 59 65 44 80 86 GENOVA U 42 16 49 ;9 MILAN 1 21 47 28 89 NEAPELJ 71 73 7 85 90 PALERMO 87 51 56 48 25 RIM 46 73 d9 78 31 TURIN 76 86 26 21 88 BENETKE 78 1 8 66 53 ENALOTTO 1XX 112 2X2 222 Kvote; Skupni dobitki znašajo 54 493.259 lir; zadeta ’e bila samo ena dvanajstica, ki dobi 21.781.000 lir; enajstice (28) dobijo vsaka po 583.400 lir; desetice pa dobijo vsaka po 23.700 lir. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revoltel-la 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; AlJa Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti-Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. LEKARNE ODPRTE DANES 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2- Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colle Ul. P. Revoltella 42; Depangher. Ul. sv. Justa 1; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8: Miani, Barkov-1 Je in Nicoli, Skedenj. CATTUNAR UMBERTO TRST UL. F. SE V ERO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ VAJENCA 14-15 let starega za mehanika in šoferja išče tvrdka Kanobel. via dellTppcdromo 16, tel. 90-812. KOKOSI IN PETELINE New Hampshire pasme od 5 mesecev proda Gobbo Romamo v Dolini VAJENKO za žensko in moško krojačnico sprejmemo. Trst, Ul. Raffineria 5, Košuta. AVTO MOTOR 1MPOKT — EXPOHT Nadomestni deli italijanskih, nemških, angleških in ame-riškin avtomobilov. DIESEL motorjev m traktorjev. Trieste - Trst, Via Udine 15 tel 30 197 30198 in V počastitev spomina , ? ^ r.ih staršev Antonij« otro1^" stra Daneva darujejo oVe 16 in 8. obletnici "tUti®- lir za Dijaško Podjetje Costanzo s®jdfu*^ s svojimj uslužbenci žalovanju družine 0 ;b«n gubi svojega uslua booosm iitr 4.9 Križ - Trst, Vsem prijateljem, sorodnikom in znancem v ov ui 1 1 j«t»vijciii( alriUUllInUUl 111 hlld 'AtlO J njamo žalostno vest, da je včeraj zvečer tragm minil naš SLAVKO VERGINELLA Pogreb dragega pokojnika bo danes pbP 17. uri iz hiše žalosti št. 51 v Sv. Križu Prl rotj*> Žalujoči vnuki starši, in ostali ses'soro‘",il Sv. Križ pri Trstu-Trst-Zagreb-Nabrežina VIGNA Trst, Ul. Crispi 73 - tel. 90-027 Specializirana delavnica z: popravilo in obnovitev izipuš nlh naprav in rezervoarjev ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami S' vali ob bridki izgubi našega repozabnega DANILA KRIŽMANČIČA , Posebna zahvala g. župniku in gospodični I* , dr čičevi za govora, pevskemu zboru, vaški m*a„ieg(,'rL žini Stoper, Kmečki zvezi, Kmečki zadrugi, {c Ijj sodelavcem, sorodnikom, prijateljem, znancen ' rovalcem cvetja. »irlC Bazovica. 4.9.1960. Družina KRIZMAl' ®°rišbo-benešk! dnevni k Lanska javna dela v goriški občini Slovenske vasi in predmestja zapostavljena pri javnih delih M'*!"*' so porabili za gradnjo in popravilo šolskih in DDsIonii nnt&m nn vsa iiiiitwfir/fA * poslopij, potem pa za popravilo in asfaltiranje cest «il» zgra- „ J1®a del ir i ------------------------- — r v , J7 in nnl ~:i:j_____________________ , po1 milijona 10 Porabil8* Pt>1 milijona £*•* » odtočne na- r*BVt hK y , , »uiwne na- > <5pt°u, T poslapiu v 16 in Pol mi- ob«, ‘'Valn*SOde^r^-U " £ mskih n« raznih “iih So‘“ttiH?Slopjih' N.dalj-nbiij “lonr " -“«1 ta r.a °V lir 80 P°' 1 •»ovaoj8ki, P0 vzdrževanje ki >0 Ss upravnih po-** ^ni 0^« lwt, ter 'likov, P°kopališč in spo- MKl-S4** 3* 0bfina “k 40 lir darv^, «ratni me* ^stišča. ""»»Hill meter maka- Celotna porabljena vsota znaša okrog dvajset milijonov lir. V preteklem letu so na novo asfaltirali 3,354 km cestišča ali 26.817 kvadratnih metrov. Ob koncu leta je bilo na področju občine skupno 393.455 kvadratnih metrov asfaltiranega cestišča. Na novo so v mestu asfaltirali Ulice Lungh’Isonzo, del Prato, del Ulice Brigata Pavia med Ulicama Matteotti in Colombo, del Drevoreda Co-lombo in del Ulice Montecuc-co. Y Standrežu so asfaltirali del Ulice Tabai, v Ločniku Ulico Višini, v ezulskem naselju pri Standrežu Ulice Pola, Zara in Capodistria, kos Ulice del Carso od Ulice A-quileia do novega naselja. Za !ig5ojjj°ni, k| ga je občina najela v Rimu ^aluzačefek gradnje novega boškega vrtca v Doberdobu vsa ta dela so porabili nekaj nad 45 milijonov lir. Za asfaL tiranje Ulice Tabai so porabili le dva milijona in dve sto tisoč lir. Kot smo že pred dnevi ugotovili, so slovenske vasi bolj potrebne ureditve cest, kot se je to delalo do sedaj. Za redno in izredno vzdrževanje ostalih asfaltiranih cest so porabili nekaj nad dvanajst milijonov lir. Se dva milijona in 180 tisoč lir so porabili za gradnjo novih pločnikov in njihovo vzdrževanje. Tudi tu so pozabili na slovenska predmestja. 15. septembra vpisovanje v slovenske osnovne šole '.u'ir>i«^S!C bo podjetje iz ] Mavru, ZSPD v Gorici in Ar- Otaibj ' rt.i. > Pričelo ' h 11 Za "iw‘" z gradbenimi ?0l>erdobu otoški vrtec v 0r°Žni5itj 1 atal nasproti"1 WnLV&*** v zdepositi ^Plačevanjem IS> da "ti <•£ z dolgo- - hnj_'",c,n-lem. Upai-■ *prei ,-.d° dela šla hitro i?»7DSki' otrrf* !e bodo d°- «t» v in vr,0C1-kmalu Inhko “»vbi. vzgajali y noy. sveta khihJ°v Doberdobu i3/?^e-0Doberdo-b°do m jga sveta. na Jali o dve? drugim raz- V "h; in 4hr 2el° vaznih »illrt!, Plače ° Povišanju L^lužbencem po in o doP0l- S^ inPmrna za taoa s poso- od ar ‘Hu,”. b'i«i Vo ?b tej* f!Positi e Pre- Priliki naj po- K!lV ^nePr°raČUn 'd°- Sosrdvsem Precejšnjo 23radi raz- ;oti, kil °bčinSkih Vv 3ib je t vCMt in ■Hi. J treba redno v;>kien' aveustu so V S> in zabeležili O bilo Poroko. Roj- m Mario . 'tlet J°žef Pahor. k.i,,v ^»stojno ""B*o .Fra„ja, *^I°!v*tu0 j >„ *z pp,._društ ev«n&m ,0 ‘Naš pra- ifr2 otXaVja Priredi z „ t ra celodnev- V lo- ^>CkVosto^nske V 'ir ,!ranja. ga„ era.tu in ij «ian’- riCepa vr'žn ;e >pVi*ne' v^-ua'1400 vtni . ra -J«j°v.n;.e do Pri: V ^5,,klirkPunPrNadj‘ s°i'>l %. ?ar‘u pl1 . —U D . možicu na nt°nU F možl-o na F«nju v St. meli 8. Menični protesti v 15 dneh avgusta V prvi polovici avgusta so v občinah goriške pokrajine zabeležili 930 meničnih protestov. Podatki so razvidni iz petnajstdnevnega biltena trgovinske zbornice. Po občinah so menični protesti tako razdeljeni: Gorica 464, Tržič 188, Gradež 54, Gradiška 46, Kr-min 34, Bonke 42, Kopriva 3, Doberdob 3, Dolenje 2, Foljan 4, Mariano 1„ Moraro 1, Mo-ša 7, Romans 6, Zagraj 22, San Canzian 22, Steverjan J, Šlovrenc 2, San Pier 3, Sovod. nje 3,. fStaranzano 16, Turria- co 1, viFlesse 1. «»- Danes v Novi Gorici moto-avto dirke Danes popoldne ob 14. uri se bodo pričele v Novi Gorici avto in moto dirke za prvenstvo Slovenije. Svojo u-deležbo so zagotovili najboljši vozači Slovenije in zato bo tekmovanje zares zanimivo. Napovedana je tudi udeležba nekaterih dirkačev iz Gorice, Trsta in Vidma. klet SPD Qb otvoritvi spomenika go-riškemu letalcu Rusjanu, ki bo prihodnjo nedeljo zjutraj v Novi Gorici, prireja Slo- vensko planinsko društvo v Gorici izlet k otvoritveni slavnosti. Popoldne pa se bodo goriški planinci napotili na Skabrijel in h Kekcu. Zbirališče bo ob 13.30 v gostilni »Pri hrastu« v Kromberku. «»-------------------- Izlet v Koper in Portorož Slovenske napredne žene priredijo v nedeljo 18. septembra enodnevni izlet v Koper in Portorož. Cena 850 lir. Vpisovanja sprejemajo do 12. septembra na ZSPD, Ul. Asco-1: 1, pri Malki Mikluš v Pev-mi in pri Vilmi Bregant v Podgori. Didaktično ravnateljstvo za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom obvešča učiteljstvo, da se 15. septembra prične vpisovanje v osnovne šole in se zaključi 30. t. m. Izpiti drugega roka za peti razred bodo v dneh 21. in 22. t. m. izpiti drugega roka za drugi razred nodo v dneh 23. in 24. t. m. Istočasno bodo tudi sprejemni izpiti privatistov. Izpitne komisije ostanejo iste kot v prvem roku. Šolsko leto se prične 1. oktobra z mašo in 3. oktobra s poukom. IZ ČEDADA Prepovedani zborovanji V Čedadu je še vedno živ duh osvobodilnega gibanja proti fašizmu in zaradi tega gledajo domačini bolj po strani vsako namero sedanjih fašistov, da bi ponovno dvignili glavo. Fašistična stranka je bila napovedala zborovanje za današnji dan na glavnem trgu v Čedadu, kjer bi bil moral govoriti o sedanjem političnem položaju videmski poslanec Micheli Vitturi. Levičarske stranke in ANPI so imele to zborovanje za provokacijo in so se obrnile do policijskega komisariata v Čedadu, ki pa ni hotel prepovedati zborovanja. Zaradi tega je federalni odbor odporniškega gibanja napovedal za isti dan, ob 15.30 zborovanje na istem trgu, kjer bi bil moral čez dve uri govoriti fašistični poslanec. V Vidmu pa so socialistični predstavniki poslanec Maran-gone, partizanski voditelj Gio Batta Angeli in odv. Zanfa-gnini nastopili pri prefektu, nakar je oblast prepovedala obe zborovanji. S tem so levičarji v Čedadu svoj namen dosegli. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja dnevna temperatura 27.4 stopinje ob 14. uri, najnižja 12.6 stopinje ob 5.30; povprečna vlaga 68 odst. Vpisovanje v Dijaški dom Odbor Dijaške Matice jav lja, da se vrši vpisovanje v Dijaški dom do 10. septembra vsak dan zjutraj in popoldne v Dijaškem domu na Svetogorski cesti štev. 42. Od 11. do 20. septembra pa bodo vpisovali samo zjutraj od 10. do 12. ure. ti Ti1r» XVII. olimpijske igre v Rimu (25. avgusta -11. septembra 1960) Italijanu Berrutiju zlato kolajno v teku na 200 m Svetovni rekorder Connolly izpadel v metu kladiva Krzyskowiak (Poljska) v teku na 3.000 m z ovirami in Rudenkov (SZ) v metu kladiva današnja olimpijska zmagovalca RIM, 3. — Tudi v teku na 200 m konec premoči ameriških sprinterjev. Kot v teku na 100 m, kjer je zmagal Nemec Hary, so morali Američani tudi v teku na 200 m prepustiti prvo mesto Evropejcu. Tokrat je zmagal presenetljivi Italijan Berruti, ki nikakor ni hotel, kljub odličnemu času 10”3, poskusiti srečo na 100 m. Berruti je pretekel progo v času 20”5, s čimer je ne samo izenačil svetovni rekord, temveč je 'zboljšaj olimpijski reko rd in za desetinko sekunde tudi evropskega in italijanskega. Italiianski sprinter, ki je V predtekmovanjih dvakrat zmagal, ie v drugem teku dosegel čas, ki ga je ponovil nato v finalu. Drugi je bil Američan Carney, tretji pa Senegalec Se-ye, ki teče za francoske barve. Kot v teku na 100 m, tako je toliko 'opevani Američan Norton razočaral tudi na 200 m, kjer je pritekel zadnji do cilja za Poljakom Fojkom in Američanom Johnsonom. Berruti ie tako kot edini Italijan prvikrat v zgodovini olimpijskih iger ir svojil zlato kolajno v tej hitrostni progi. 1. Berruti (Italija) 20”5 2. Carney (ZDA) 20 ’6 3. Seye (Francija) 20”7 4. Fojk (Polj.) 20”8, 5. Johnson (ZDA) 20”8, 6. Norton (ZDA) 20’’9. KRZYSKOWIAK (POLJSKA) NA 3 000 M Z OVIRAMI Drugo zlato kolajno dneva so podelili Poljaku Krzyskowiaku za zmago v teku na 3.000 m čez ovire. Poljak, ki je že svetovni rekorder na tej progi, si je tudi osvojil naslov olimpijskega prvaka in je v finalu potolkel olimpijski rekord. Krzysko\viak je takoj po star tu nekoliko zaostal in se držal RUDENKOV (SZ) V METU KLADIVA Velik favorit za zmago v tej disciplini svetovni in olimpijski prvak Američan Connol!y je danes po drugih kvalifikacijskih metih izginil iz prizorišča metalcev kladiva. Connolly se namreč ni mogel plasirati med najboljšimi šestimi, med katere pa se je uvrstil Jugosi. Bezjak. Connollyju se je posrečilo s svojim metom 63.60 m zasesti komaj osmo mesto za Sovjetom Samocvetom, medtem ko ni niti njegov sonarodnjak Hall našel primeren met, s katerim bi pognal kladivo preko 60 m. V finalnih metih med šestimi najboljšimi pa se Bezjaku ni posrečilo iti preko znamke 64.21 (ostali meti: 61.96, 63.54, 63.95, 62.86), kar mu je pri- neslo le šesto mesto. Pri zad-|stralka Cuthbertova ni prišla njem metu so Bezjaka zmotili na startno mesto, kar je mar-zvoki fanfar, ki so napovedo- sikoga presenetilo. vali podelitev nagrad. Jugoslovan je odvrgel kiadivo, a je zaradi nepazljivosti prestopil. Rudenkov pa je že s prvim; meiom potolkel bivši Connol-lyjev rekord in ga je s tretjim še enkrat izboljšal ter dosegel znamko 67.10 m. Finalna lestvica metalcev kladiva je sledeča: 1. Rudenkov (SZ) 67,10 2. Zsivotzkv (Madž.) 65,79 3. Rut (Poljska) 65,64 4. Lawlor (Irska) 64,95, 5. Cieply (Polj.) 64,57, 6. Bezjak (Jug.) 64,21. * * * V predtekmovanjih žensk na 200 m se je zmaga tudi tokrat nasmejala Američanki Rudolphovi, ki je dosegla najboljši čas v svoji skupini in s tem tudi potolkla stari olimpijski rekord. Tudi Italijanka Leone se je izkazala v tej panogi in se je uvrstila med finalistke. Jugoslovanka Siko-vec je tekmovala v peti skupini, a je s .časom 24”8 zasedla peto in zadnje mesto. Olimpijska rekorderka Av- liiiiiliiiiliiiinliiimittiiiuiiliiiiHiiiiiiuiinmttitiiiiiiimHiiiiiiiiiiiMiiiimimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiu Plavanje Zadrge tri Kolajne ZDA in Avstraliji redno na četrtem in petem mestu. To pa njega ni zaskrbelo, ker je bilo jasno, da so Sovjeti, ki so imeli v finalu tri tekmovalce, skušali s hitrim tempom upehati njega in tudi druge. Poljak se za njih tempo ni zmenil jf. ko je prišel zanj primerni trenutek, je ostro potegnil, prehitel vse in tudi Sovjeta Sokolova, ki mu ni mogel ostati za petami. Vrstni red na cilju je bil sledeč: 1. Krzvskovviak (Polj.) 8’34”2 2. Sokolov (SZ) 8’36”4 3. Rzisčin (SZ) 8’42”2 4. Roelants (Bel.) 8’47”6, 5. Tjornebo (Sved.) 8’58”6, 6. Mui-ler (Nem.) 9’01”6, 7. Jones (ZDA) 9’18”2, 8. Konov (SZ) 9’18”2. Kino v Gorici CORSO. 15.00: «Vihar nad Kitajsko«, James Stevvart in Lisa Lu. VERDI. 15.00: »Prekleti rod«, Scott Bradv, barvni film. VITTORIA. 15.00: »Sedmi pečat«, film režiserja Ingmarja Bergmana. Igrajo Gunnur Bjornstrand in Beng Ekel-rod. Mladoletnim prepovedan vstop. CENTRALE. 15.00: »Mož, ki le živel v prihodnosti«, Rot Tay-lor in Alan Young, barvni film. MODERNO. 15.00: «Tolpa angelov«, Peter Ustinov, barvni film. «»------- Nesreča dijaka pri skoku v vodo Včeraj popoldne se je 19-let-ni dijak Luciano Gia-coni iz Ul. Korelli 47 kopal v Soči, pri «Sintarju», skupaj s prijatelji. Okrog 16 ure so »tekmovali« v fkokih v vodo. Giac-coni pa je skočil na takem kraju, da je pod vodo zadel ob skalo in si ranil desno roko. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga peljali v bolnišnico v Ul. Vittorio Ve-neto. Ozdravel bo v petih dneh. DEŽURNA LEKARNA Cez dan in ponoči posluje lekarna Crostofoletti na Travniku št. 14, tel. 29-72. RIM, 3. — V zadnjem dnevu plavalnih tekmovanj v okviru olimpijskih iger so podelili še zadnje preostale medalje za to panogo, ki je privabila v plavalni stadion veliko število občinstva. Zasluga gre predvsem ameriškim in avstralskim plavalcem, ki so na vsaki progi izboljšali če ne svetovne pa vsaj olimpijske rekorde. Zadnje kolajne so si razdelili favoriti v tej panogi, to ie Američani z Burkejevo na 100 m hrbtno ter v ženski štafeti 4x100 m, medtem ko je šla tretja Avstralcu Konradsu, ki je zmagal na 1.500 m prosto. Madžar Katona pa je izboljšal evropski rekord. Tudi v zadnjem dnevu tega izredno napetega in po rezultatih naravnost odličnega plavalnega tekmovanja, so padali rekordi brez prestanita. Ameriška zenska štafeta je namreč dosegla nov svetovni in olimpijski rekord, medtem ko so italijanske plavalke, ki so zasedle sedmo mesto, izboljšale italijanski državni rekord na tej progi. Prejšnji rekord je pripadat avstralski štafeti. Končno je tudi Konrads, ki je pustil za seboj svojega nevarnega tekmeca sonarodnjak« Roseja, dosegel nov olimpijski rekord. Rezultati zadnjega dne to sledeči: 100 M HRBTNO (ženske): 1. Burke (ZDA) 1’09”3 2. Steward (Vel. Brit.) 1’10”8 3. Tanaka (Jap.) 1’11”4 4. Ranvvell (Juz. Afr.) 1’11”4, 5. Piacantini (Fr.) 1’11”4, 6. Le-wis (Vel. Brit.) l’U”8, 7. Val Velsen (Hol.) 1'12”1, 8. Delache * ^ŠTAFETA 4 X 100 M PROSTO (ženske)-1 ZDA (Spillane, Stobs, Wcod, Von Saltza) 408”9 2. Avstralija 4’11”3 3. Nemčija 4’19”7 4. Maožarska 4’21”2, 5. Vel. Britanija 4'24”6, 6. Švedska 4’ in 25”1, 7. Italija 4’26”8, 8. SZ 4*29 1.500 M PROSTO: 1. Konrads (Avstral.) 17’19”6 2. Ros« (Avstral.) 1V’21”7 3. Breen (ZDA) 17’30 '6 4. Yamanaka (Jap.) 17'34”7, 5. Katona (Madž.) 17 43 7, C. McLacinan (Juž. Afr.) 17’44”9, 7. Somers (ZDA) 18’02 8. 8. Campion (Vel. Brit.) 18’22”7. ROKOBORBA LAHKA KAT.: Sinjavski (SZ) — Dimov (Bol.) s tušem; VVilsom (ZDA) — Abekazmo (Jap.) po toč- kah; Peltoniemi (Fin.) — Gian (Ind.) p.t.; Kambur Sahin (Tur.) — Nizzola (It.) neodločen. SREDNJELAHKA: Habibi (Iran) — Bashir (Pakistan) p.t.; Carlsson (Šved.) — Amey (V.B.) s.t.; Blubang (ZDA) — Rolovv (Kan.) zaradi odstopa; Bruggmann (Šv.) — Boese (Kan.) p.t. SREDNJA: Antonsson (Šved.) — Madho (Ind.) p.t.; Utz (Nem.) — Punkari (Fin.) p.t.; Dewitt (ZDA) — Širtladze (SZ) p.t. TEŽKA; Kekslake (ZDA) — Djiber (Bol.) neodl.; Dietrich (Nem.) — Shourvarzi (Iran) s.t.; Dzar-su (SZ) — Antonsson (Sved.) s.t.; Marescalchi (It.) — Sos-nowsky (Polj.) s. t.; Kaplan (Tur.) — Nazir (Pak.) s.t. prvem predteku na 110 m z ovirami so se plasirali za četrtfinale kar trije Italijani, med katerimi je bil tudi Švara, ki je pretekel progo v 14”9 in Jugoslovan Lorger ter Petrušič. V četrtfinalu pa se je med Italijani uvrstil v polfinale samo Švara s časom 14”4 in Jugoslovan Lorger, ki je zabeležil isti čas kot v prvem teku. Petrušii pa, ki je zasedel v Lauerjevi skupini peto mesto, je izpadel. Obakrat je Petrušič rabil za progo 14”6. Za polfinale so se plasirali: CALHOUN (ZDA) 14”1, O-KELLO (Uganda) 14”3, BE-REZUCKI (SZ) 14”4, LAUER (Nem.) 13”9, GARDNER (Antile) 14”3, RAZIO (Pak.) 14”4, MAY (ZDA) 13”8, MIHAJ-LOV (SZ) 13”9, LORGER (Jug.) 14”4, JONES (ZDA) 14”1, KRISTJANOV (SZ) 14”3 in ŠVARA (It.) 14”4. V teku na 400 m je Američan Davis izenačil olimpijski rekord, ki sta ga 1952. leta dosegla Roden in Mc Kenley ■ (Jamaika). V tej panogi so se uvrstili v finale vsi favoriti, med katerimi so Davis, Yerman (ZDA) in Kauffmann (Nemčija). Proti vsakemu pričakovanju pa sta izpadla Poljaka Swatowski in Wowalski, V teku na 1.500 m je dosegel najboljši čas znani Avstralec Elliot, ki se je uvrstil v finale skupno s sledečimi atleti; Rozsavolgy (Madž.), Burle-son (ZDA), Bernard iFr.). Ghelle (ZDA), Hamarsland (Norv.), Waern (Šved.), Jazy (Fr.), Vamos (Romunija). V metu diska je Jugoslovanka Celesnikova popolnoma odpovedala. Kaj ji je bilo, ni mogoče vedeti, dejstvo pa je, da sta bila dva njena meta neveljavna, z enim pa je vrgla disk le 30.84 m daleč, kar je bilo odločno premalo za kvalifikacijo. Za finale so se plasirale: Manoliu (Rom.), Nemcova (CSR), Ponomareva (SZ), Berch (Sved.), Sloper (Hol.), Hausmann (Nem.), Kuzneco-va (SZ), Brown (ZDA), Mer-tova (CSR), Press (SZ), Con-nolly (ZDA), Schuch (Nem.). KOŠARKA ZDA in Sovjetska zveza ter Brazilija in Italija so se plasirale v finalno košarkarsko skupino olimpijskega turnirja. Ta moštva, ki so pokazala, da so najmočnejša, se bodo borila za eno izmed treh kolajn. Moštvo ZDA je premagalo nocoj močne Sovjete, ki so nudili vehkanom iz onkraj oceana odločen odpor a niso mogli doseči bojišega rezultata. Jugoslavija pa je po lepi in borbeni igri odoravila močne Urugvajce. Rezultati tekem so sledeči: Italija—Poljska 74:68 (40:32) Jugoslavija — Urugvaj 94:83 (43:35) Brazilija—CSR 87:78 (43:30) ZDA—SZ 81:57 (35:28) V tolažilni skupini pa so bili doseženi sledeči rezultati: Madžarska-Filipini 81:70 (35:28) Francija—Mehika 91:62 (41:33) Španija—Japonska 66:64 (32:34) VATERPOLO Italijanskemu moštvu prvo mesto in kolajna Čeprav je Italija dosegla v zadnjih minutah igre neodločen rezultat z močnimi madžarskimi vaterpolisti, si je vseeno osvojila prvič po 1948. letu zlato kolajno. Jugoslavija, ki je prišla na ta olimpijski turnir kot favorit, pa je nocoj izgubila tud: proti Sovjetski zvezi od vsake strani. Nekaj časa sta moštvi torej igrali s štirimi namesto s sedmimi igralci. S tem porazom si je Jugoslavija zapravila še zadnjo ugodno priliko in zasedla tako šele četrto mesto. Po dolgih letih premoč, v mednarodnem vaterpolu, se vračajo Jugoslovani domov brez kolajne. Rezultati zadnjih dveh odločilnih tekem: Italija—Madžarska 3:3 (2:3) SZ—Jugoslavija 4:3 (2:2) Končna lestvica: ITALIJA 3 2 1 0 7 4 5 SZ 3 1117 8 3 MADŽARSKA 3 0 2 17 8 2 JUGOSLAVIJA 3 1 0 2 6 7 2 V tolažilnem turnirju pa so dosegli sledeča rezultata: Nemčija—Holandska 6:5 (3:2) Romunija—ZDA 6:4 (4:1) Končna lestvica od 5. do 8. mesta je sledeča: Romunija 3 2 1 0 14 11 5 Nemčiia 3 2 1 0 13 11 5 ZDA 3 1 0 2 14 16 2 Holandska 3 0 0 3 15 18 t) HOKEJ NA TRAVI Avstralija—Poljska 2:0 (0:0) Holandska—Danska 4:2 (0:1) po zelo ostjd in včasih tudi surovi Igri, zaradi česar je moral, Nemčija—Italija 5:0 (2:0) sodnik izključiti po tri igralce j Kenija—Irancija 0:0 (0:0) liiillliililllliiiiilliiillliillilliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiliiiliiliiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiii Veslanje Nemčiji tri SZ dva naslova iiiriaaaiiiiiiiiiiiaiiiniiiiiviiifiiiiAiiiiiiiiiaitiiiai,,,,II4,|||tl(lllllfll||,ll|,,ll||llllliaiiaiia,|lllllia|liaaa Streljanj’e Med 19 finalisti tudi Jugoslovan Danes so se začele kvalifi-1 19 strelcev, med katerimi je kacijske tekme v streljanju s .tudi Jugoslovan Grozdanovič. karabino na 300 m. V finale I Čuk ;>a je v 2. skupini na *5. prve skupine se je uvrstilo po mes u in si; je uvrstil v finale, tekmovanju leže, kleče in stoje I Finalisti so: leže kleče stoje točke 1. Spillmann (Švica) 197 191 182 570 2. ilammerer (Avstrija) 196 184 187 567 3. I-uckel (ZDA) 197 195 174 566 4. Borisov (SZ) 192 188 179 559 5. Kervinen (Fin.) 197 191 169 557 6. keliciano (Fil.) 193 179 183 555 7. Masztak (Polj.) 193 186 171 550 8. Szabo (Madžarska) 193 183 174 550 9. Kvissberg (Švedska) 189 185 175 549 10. iligiandomenico (Arg.) 192 184 172 548 11. Antoneseu (Rom.) 187 181 176 544 12. Piokop (CSR) 192 179 172 543 13. Grozdanovič (Jug.) 191 180 167 538 14. Tolhurst (Avstralija) 162 182 189 533 15. Wu Tao (Taiwan) 190 172 165 527 16. Siephansen (Dan.) 190 178 155 523 17. Gering (Kan.) 191 175 152 518 18. Valdezmayorga (Per.) 185 170 150 505 19. Wains (Pak.) 153 180 154 487 cetverec s krmarjem: 1. Nemčija 6’39”12 2. Francija 6’41”62 3. Italija 6’43”72 4. SZ 6'45”77, 5. Avstralija 6’45”80, 6. Madžarska 6’51”65. DVOJEC S KRMARJEM: 1. Nemčija 7’29'T4 2. SZ 7’30'T7 3. ZDA 7’34”58 4. Danska 7'39”20, 5. Italija 7’40”92. 6. Romunija 7’49”57 CETVEREC BREZ KRMAR.: 1. ZDA 6’26 ”26 2. Italija 6’28”78 3. SZ 6’29”62 4. CSR 6'34”30, 5. Vel. Britanija 6'36”18, 6. Švica 6'38”81. DOLBLE SCULL: 1. CSR (V. Kozak, P. Schmidt) 6'47"t0 2. (A. Berkutov, J. Cukalov) 6’50'”59 K 3. Švica (E. Huerlimann, H. Larcher) 6’50”59 4. Francija (R. Duhvvel, B. Monnereau) 6’52”22, 5. Holandska (P. Bakker, C. Rentmee-ster) 6’53”86, 6. Belgija (G. Higny. J. Lemaire). SKIFF: 1. SZ (V. Ivanov) 7’13”96 2. Nemčija (A. Hill) 7’20"21 3. Po'jska (T.Kočerka) 7’21”26 4. Holandska (J Hill) 7’23”98, 5. ZDA (H. Parker) 7’29”26, 6. Italija (S. Rebek) 7’31”09. OSMEREC: 1. Nemčija 5’57"18 2. Kanada 6”01”51 3. CSR 6 04 ”84 4. Francija 6’06”57, 5. ZDA 6’08”08, 6. Italija 6”12”73. V dvojcu brez krmarja so zmagan sovjetski veslači pred Avs:raiijo in Finsko, medtem ko je Jugoslovanska posadka prišla zadnja na cilj. BOKS Danes so bila polfinalna srečanja v vseh boksarskih kategorijah. Po končanem polfinalnem mamovanju so rezultati: sledeči : Peresna kategorija: Adamsi (Polj.)—Mayers (Juž. Afr.; p. t. Musso (It.) — Limmonen (Fin.) p. t. Mttšja: Sivko (SZ) — Tanabe (Jap ) p. t. Torok (Madž.) — Elguindi (ZAR) p t. Petelinja: Grigorjev (SZ) — Bendig (Polj.) p. t. Zamrarini (It.) — Taylor (Avstro .) p. t. VVelter: Radonjak (SZ)—Dro-gosz (i-clj.) p. t. VVelter lahka: Nemeček (CSR) — Dan els (ZDA) p. t. Quartew(Gana) — Karprzyk (Polj.) forfait. VVelter težka: McClure(ZDA) —Lagutin (SZ) p. t. Bossi (It.)—Fischer (VB) p.t. Srednjetežka: Clay (ZDA) — Madigan (Avstr.) p. t. Pietrzkowski (Polj.) — Sa-raudi (It.) p. t. Lahka: Lopopolo (It.) — Lau-donio lArg.) p. t. Padzior (Polj.)—Mac Taggazt (VB) p. t. Srednja: Crook (ZDA)—Mo-nea (Rom.) k. o. vValasek (Polj.) — Feofanov (SZ) p. t. Težka: De Piccoli (It.) — Nemec (CSR) p. t. Bekket (Juz. Afr.) — Sieg-mund (Nem.) p. t. SABLJANJE SZ zlata kolajna v ženskem floretu Sovjetska ženska ekipa v floretu si je danes osvojila prvo mesto it. zlato kolajno. Druga je bila Ma.Jžarska, ki je v polfinalnem tekmovanju premagala Italijo z 9:3. Tretje mesto A zasedla Italija, za n,io pa so se uvrstile nemške sabljačiče. V grško—rimski rokoborbi ZSata kolajna za Jugoslovana Martinoviča? RIM, 3. ’— Sovjetski rokoborec Koridze in njegov soborec Bolpar Stojanov sta bila včeraj pozvana k zaslišanju pri posebnem odboru mednarodne rokoborske zveze zaradi zadnje borbe pred finalom v lahki kategoriji, ki jo je Bolgar prepustil sovjetskemu tekmovalcu. Zaradi tega je bil najbolj prizadet Jugoslovan Mar-tinovič, ki je potem izgubil dopolnilno srečanje s Kondze-jem. Ta poziv je zelo presenetil vse v olimpijski vasi, ker so že računali, da bo ta dogodek minil brez epiloga Ker sta bila oba rokoborca videti slabo razpoložena, ko sta odhajala iz komiteja, govorijo o možnosti, da bo sovjetski tekmovalec diskvalificiran, zlata MATEVŽ HACE --------- Benvenuti (It.) Lioyd (V. | kolajna pa dodeljena Martino-B ) P- t. | „I(5u. SARJEVI ZAPISKI j-g S 2 \ 27. Hrupi knjiga ||-J. UK“ "‘“PB" 1 zdravniki in kulturniki °QCoqdooo*° dan jurisali § ^'JijCOtjUOGGOOOGt.OOOOODOOOOOOOOOOOOO vrh grebena, smo zagledali Nemce, b lezli nrnti vrehenu viditeV j|Zli proti §reb-e-n.u” .^ai? -5a.hirm zamrmral Miha in pokazal s prstom rali borci. Nekateri so legli v sneg, drugi za drevesa. PUško 7 uorci. n e Kar zi:steSa V rokah in st°PiU k, 'AJb vVoc>enkwa Se Je dvignila megla. V bližini se je Ska. perkvica. Nemci so se približevali prav S St 7 **'ur1 Vrsti. '* ekei ali dve. Tudi člani štaba bomo danes Juri-a- «Danes se moramo prebiti čez te vražje b * IV * K* (4ra” 1 kmalu d°bili kaj hrane. Pa bo že nekako,* je SE? h$ad b? ,P°6ledala vseh šestnajst borcev, hrabrih iJlnPk še nekaj rekel, pa me je stisnilo v grlu. ‘US6in - —O jJUgiCUl OII1U ac V/U4 UUJIV^CV, ft 0 konna z * ve6 videl. Krili so umik cele divizije, hieau in Padll. Dokler bom živel, se bom spo- TVlMlnrrn lufvn i*-» iocf YYQ IsHVh hlhTCAU tubimi , ega mrzlega jutra in šestnajstih borcev Celo j*ložai ara£čenimi obrazi, kako so molče, brez be-^iv?5va 3'vižiin , tistem obraslem grebenu in do konca ranjence. grebenu A VtL^vra? ‘n •oks cala z grebena, sem vprašal Luko: «Koliko «štiri saržerje in štiri bombe,* mi je odvrnil. «Dobro si preskrbljen, jaz imam samo dve bombi in dva saržerja.* štab se je spet posvetoval. Moramo se prebiti. Ostati v teh grapah bi pomenilo velike izgube in še kaj več. Z bližnje strmine so usekali po nas Nemci, na našo srečo zopet previsoko. šli smo v napad, štab divizije z najhrabrejšimi kurirji spredaj. Rjoveli smo, kričali. Na nas so se usipali sovražni streli. Vasja je razbil nemški bunker. Pri drugi zasedi je bil ranjen v nogo Rudi Avbelj. Kmalu nato je bil ranjen šlajpah-Aki, komisar Trinajste brigade. Za nami so drli bataljoni Z Luko sva pretekla neko čistino. Z bližnjega roba je sekal sovražni mitraljez. Vsakih nekaj korakov sva legla na tla in tako srečno pretekla čistino. Pod bližnjo smreko sva kričala posameznikom, kako naj pretečejo čistino. Vsak borec ki se ni držal osnovnih vojaških pravil, je na čistini padel’ ali pa je bil težko ranjen. Divizijskemu kurirju Bavcu Francu-Gašperinu z Vrha v Loški dolini sva kričala, naj se vrže na tla a jo je ubiral kar naprej. Potem je dobil rafal v vrat in pritekel do naju. Bila sva okrvavljena od njegove krvi. Nekateri borci nisu hoteli teči čez čistino, šla sva do strmine in pognala naprej vse borce, ki so čakali. Streljanje je bilo peklensko Nemci so gotovo mislili, da bodo večji ael divizije uničili v tistih grapah in kotanjah. Tudi zdravniki so ta dan jurišali in kričali. Tudi Kajuh je junaško jurišal z bombo v roki na čelu kulturniške skupine. Okrog desetih ali enajstih smo se prebili. Samo naša po bočnica se je še kar naprej borila z Nemci. Rafale so spremljale eksplozije posameznih bomb. Padlo je okrog trideset borcev, petindvajset pa jih je bilo ujetih. Izza temnomodrih smrek je vstajalo sonce. Megla se je razgubila in se zavlekla v podnožje Mozirskih planin. Po kotanjah je ležal smrdeč dim. Ustavili smo se pri prvih hišah in gledali, kako so od Save visoko v zraku letela kovinsko se lesketajoča angleška letala. Ko sem stopi) v neko hišo, so se borci sklanjali nad staro mogočno uad zelja. Samo zadnjice je bilo videti. Hlastno so jedli surovo zelje Sploh so pojedli vse, kar je bilo v hiši. Kmetom smo hrano plačali. Ob starem in od snega podrtem plotu je stal naš stari propagandist Kovačič Fedor-Jože. Podoben je bil staremu, izmozganemu beraču. Bil je suh, zaraščen, sestradan, samo’ oči so se mu čudno bleščale. Drugače je bil Fedor Kovačič čudovito znan, miren in vztrajen propagandist, bil je vzor starega predvojnega komunista in borca. «Kako Jože?* sem ga pobaral. «Ej, slabo mi je. Bolan sem in lačen. Ko bi ti vedel, kako sem lačen! Kamor pridem, je že vse pobiano.* “Kamnikar,* sem rekel obveščevalcu, ki je imel tako srečo, da je vedno imel kaj za pod zob, «priskrbi Jožetu mleka in kruha, da nam ne bo od lakote obtičal.* Borci so jedli po hišah zelje, repo, kruh, mleko, suhe hruške, Nemci so pa od strani obstreljevali naselje. Popoldne je bilo sončno. Bili smo žalostni zaradi toliko padlih in ranjenih. Glodala nas je tudi skrb ker je bilo streliva vedno manj. A od tistih štirih bataljonov ni bilo ne duha ne sluha. Tudi od štarejskih brigad ni bilo glasu, kakor da so se udrle v zemljo! žiga in Kajuh, člani političnega odseka Brkin, Cene Logar in Jaz smo se zbrali « »-----■-* *-«*« «---*= •- — Pozno popoldne sem slišal govoriti borce: «Ha, pa smo jih pregnali, Nemce.* «Da, dali smo jim — ~"1'1 V ------------------- „ . po grbi,* je pripomnil drugi. »Celo noč so čepeli in nas čakali. Pa nas niso dočakali.* Neki borec pa je rekel: «Vsak pustni večer sem se najedel, pa bi se tudi nocoj rad. Fantje, pustni torek je samo enkrat v letu!* Kajuh je s svojo opešano in razredčeno skupino počasi lezel naprej. »Nocoj smo bili tako b'izu mojega doma. Pa ga se videl nisem! Tako domotožje me je prijelo. Kaj misliš, lep cas je minil, kar sem bil zadnjič doma. Boš videl, kako bodo cez dva meseca v zelenju peli tr grebeni, robovi, ograde in kotanje,* je otožno dejal: iKo bi ti vedel, koliko je spomladi pti-čev v teh krajih, kako čudovito lepo pojejo, iz vseh kotanj pa ZTur0r^° b*stId studenčki.* Pomolčal je, nato pa tiho dejal: “Mislim, da nikjer ptički tako lepo ne pojejo kakor v okolici Šoštanja. Komaj čakam lepo sončno pomlad v domačem kraju.* Na pustni večer smo se ustavili pri neki majhni koči ob gozdu. Brigade so bile po hišah v Žlebniku, v Belih vodah in Stakne h. Tomšičev bataljon se je ustavil kakih sto dvajset metrov od nemških zased. Naši so kričali. Vasja, Krt, Rudi in Luka s kurirji, Miha Avšič, operativni oficir, zdravnik Lojze, v majhni kmečki hiši. Rudi je ranjen ležal pri peci. štabna patrola in kulturniki so bili pri kmetu Žlebniku, sto metrov nad nami... Gospodinja nam je postregla z veliko skledo štrukljev. «x„ad bi vedel, če bo nocoj mir?* je dejal zdravnik Loize. Kajuh je molčal, nekaj premišljeval in počasi jedel. Nato je vstal in rekel: «Grem k svoji skupaii.* Ta mesec kar sem bil na štajerskem, sem spoznal več kot prej vse življenje. Videl sem mnogo junaštva, vztrajnosti, hrabrosti, najbolj pa me je presenečalo, da m bil borec, ki je napravil nekaj velikega, nič ponosen na svoja dejanja. Junaštvo mu je bilo nekaj vsakdanjega, kakor da bi šel v gozd po drva ali pa zgodaj v poletnem jutru kosit. Ko je Kajuh počasi in omahujoče odšel iz sobe je dejal Rudi: «Zdi se mi, da ga bo treba spraviti v bolniški bunker, da se malo odpočije.* Povečerjali smo in polegli po tleh na svežo ovseno slamo. »Luka, sezul si bom škornje. Ves mesec sem že obut,* sem šepnil Luki, «in noge me pečejo kot bi jih imel v vreli vod; » »Kakor hočeš,* je odvrnil Luka, »jaz se ne bom, pa bi se rad, toda nemškim hudičem nič ne zaupani. T udi noco j ne > Sezul sem si levi škorenj in pogledal po sobi. Na steni je tiktakala ura glasno in globoko. Ko sem si hotel sezuti še desni škorenj, sem zaslišal streljanje. Planili smo pokonci. Hitre sem si nataknil levi škorenj. Potem smo se pognali v strmino. Komaj smo gazil' visoki sneg. Rjoveli smo. Takoj smo opazili, da so Nemci pri Žlebniku napadli našo zaščito in kulturnike. Rafali so padali okrog nas. Mi smo pa na vso moč kričali Na nasprotnem bregu je s strašnim krikom hitel na nomnč Tomšičev bataljon. Pokati je začelo po vseh erebenih Rakete so švigale v zrak. Bližali smo se velikemu skednju od kode? smo pregnali Nemce. Pred nami je stal močan kmečki Z °b vogalu hiše je ležal mrtev pesnik Kamh Sklonil? smoTe nad!^lk> Je rekel Krt ^ ^ skrivaj obrisal solze «Mnogo, da, zelo mnogo smo izgubili» je rekel Cene Los-ar halo Z^vlad^l • b°^&če” stre'lanie je kmalu pone^ halo. Zavladal je globok mir. Za hišo so drug za drugim ležali trije ubiti Nemci v belih plaščih. (Nadaljevanje sledi2, šmMi Poštnina plačana ▼ gotovim Abb. postale I gruppo - Cena 35 lir Leto XVI. - Št. 212 (4675) TRST, nedelja 4. septembra 1960 Jutri popoldne se začne zasedanje poslanske zbornice Danes se zaključijo razgovori med Fanfani jem in de Gaullom Napovedane tiskovne konference italijanskega predsednika vlade v Parizu ne bo - Nenni meni, da bosta zbornica in senat v kratkem odobrila novi volilni zakon - Pokrajinske volitve novembra RIM, 3. — Danes ob 8.55 sta Fanfani in Segni odletela v Pariz, kjer sta se v gradu Rambouillet sestala s francoskim predsednikom republike de Gaullom. Razgovori se bodo nadaljevali tudi jutri zjutraj, nato pa se bosta Fanfani in Segni vrnila v Rim že v zgodnjih popoldanskih urah. Zdi se, da o ccteku in za ključkih teh razgovorov ne bomo izvedeli bogve kaj, ker je bila preklicana tudi tiskovna konferenca, ki jo je Fanfani nameraval držati po zaključku razgovorov v prostorih italijanskega veleposlaništva v Parizu. Tudi uradno sporočilo (če ga ne bi objavili, bi bilo še bolj čudno) bo verjetno zelo skopo in bo vsebovalo izrazoslovje, ki smo ga ob takih prilikah že vajeni. To rezerviranost in uradno molčečnost spravljajo v zvezo g tiskovno konferenco, ki jo de Gaulle namerava imeti prihodnji ponedeljek in na kateri na] bi objavil neko senzacionalno napoved. Vsaj tako napoveduje golistični ((Pariš Presse», ki dodaja nekatere podrobnosti o tako imenovanem «načrtu de Gaulle«. Po pisanju tega lista naj bi de Gaulle predlagal revizijo pogodb o evropski skupnosti za premog in jeklo, o skupnem tržišču ter o Evratomu. Komisiji za skupno tržišče in za Evratom naj bi ne bili več odgovorni pred evropskim parlamentom v Strasburgu, ampak pred svetom predsednikov vlad. Nove evropske u-stanove naj bi obsegale štiri komisije, namreč gospodarsko, vojaško, dipiomatsKo in kulturno komisijo, ki bi jih sestavljali pristojni ministri se-stih dežel. Tak je bil prvotni načrt de Gaulla, ki pa se je Kasneje spremenil; kar je moč reči z gotovostjo, je le to, da de Gaulle zagovarja potrebo tudi po politični enotnosti Evrope skupnega tržišča. Po drugi strani pa «Le Fi-garo« ve celo povedati, da bosta Fanfani in Segni privolila v de Gaullovo zamisel »trdno zgrajene evropske konfederacije, na vrhu Katere bi imeli vrhovni svet, ki bi koordiniral delo nekega določenega števila specializiranih organizmov, bodisi na ravni ministrstev, ali pa na ravni izvedencev«. Sporazum o reformi volilnega zakona komentirajo danes glasila vseh strank; z njim so v glavnem vsi zadovoljni, razen monarhistov in misovcev. V članku, ki ga objavlja jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti», Nenni piše men drugim, da se bo »poslanska zbornica »našla prihodnji ponedeljek pred že doseženim tehničnim sporazumom med KD in nato stranko ter med strankami vladne koalicije, in ga bo pač morala vzeti na znanje, kakor bo to seveda storil tudi senat. Drugačno zadržanje bi nujno zadobilo obliko političnega škandala... in v juliju doseženo ravnotežje bi šlo ?o vodi še pred iztekom za-asne uprave (31. oktober) in pred upravnimi volitvami (6. ali 13. november)«. Glasilo PSDI #Giustizia» pa objavlja članek Saragata, v katerem pravi, da je «90-od-stotni proporcionalni sistem odločno bo'jši od sedanjega zakona«, in da bodo socialdemokrati z n ivim zakonom povečali za eno tretjino število svojih pokrajinskih svetovalcev«. V nadaljevanju Saragat poudarja, da se mora na bližnjih upravnih volitvah pove- čati število socialdemokratskih glasov, ker je baje le na ta način moč doseči, da se bo italijanska vladna politika mogla premakniti v levo; v nasprotnem primeru pa bi se po mnenju -jaragata znašli ponovno v poiOŽaju, »v katerem je bila Tambronijeva vlada možna in rekel bi skoraj nujna«. A. P. Burgiba odločno podpira Alžirce TUNIS, 3. — V govoru, ki ga je imel v veliki mošeji v Kairuanu, je tunizijski predsednik Burgiba izjavil, da je Tunizija pripravljena povezati svojo usodo z usodo Alžirije, če bi ta združitev lahko pospešila konec vojne. »Francija, je nadaljeval Burgiba, bo zgubila v Alžiriji to, česar ni zgubila drugje v Afriki. Borba alžirskega ljudstva se bo nadaljevala do neodvisnosti. Ta se bo uresničila proti Franciji in ne s Francijo, če ne bo Francija pravočasno spremenila svojega stališča. Tunizija bo še dalje pomagala svoji alžirski sestri in ji dobavljala najučinkovitejša sredstva za njeno o-svoboditev. To pa ne pomeni, da mi hočemo, naj bi se vojna nadaljevala. Alžirci in njihovi voditelji so bolj ko kdaj koli navezani na listino Združenih narodov, na načela pravičnosti in miru in bolj ko kdaj koli pripravljeni iskati sporazumno rešitev v sporu s francoskim kolonializmom.« lllllllllll|llllllllllllllllllllllll|llllllimillllllllinilinil»IHIimillll1lll»»l»MIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII1lllll*imilllllllHII»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII Hruščev: Ne bi šlo za sestanek najvišjih če bi Mac Millan, Eisenhower in de Gaulle prišli v New York V svojem govoru v Helsinkih je Hruščev ponovno poudaril izredno važnost razorožitvenega vprašanja - Povedal je tudi, da bodo v SZ izstrelili 60 ton težak sputnik • Gaitskell poziva Mac Millana, naj pojde v New York LONDON, 3. — »Sedaj, ko je Hruščev izjavil, da bo vodil sovjetsko delegacijo v O/.N, je prav, da ministrski predsednik vodi našo,« je izjavil sinoči laburistični voditelj Gaitskell na nekem sprejemu. «Kljub neuspehu konference najvišjih, je dodal Gait-skell, bi morali predsedniki vlad izkoristiti vse priložnosti, da se sestanejo.« Hruščev, ki je sedaj na obisku na Finskem, je dopisniku lista »Kansan Uutiset« izjavil včeraj, da nikakor ni mnenja, da bi šlo za konferenco na najvišji ravni, če bi se tudi Mac Millan, Eisenhower in de Gaulle udeležili zasedanja skupščine OZN. Pripomnil je: »Ne bi šlo za konferenco. OZN je mednarodni organizem, kateremu pripada večina držav na svetu. Te države pošiljajo delegacije za obravnavanje vprašanj, ki spadajo v pristojnost te organizacije » Iz Sofije poročajo, da bo bolgarsko delegacijo na zasedanju skupščine OZN vodil prvi tajnik KP Bolgarije Živkov. V Varšavi pa so sporočili, da bo poljsko delegacijo v OZN vodil prvi tajnik KP Poljske Vladislav Gomulka. V delegaciji bo tudi zunanji minister Kapacki. Danes zjutraj je Hruščev voščil predsedniku Kekkonenu ofc njegovem rojstnem dnevu in mu daroval dva zvezka ruskih prevodov govorov Kek-konena in porcelanasto vazo. Na kosilu, ki je sledilo, je Kekkonen v svojem govoru poudaril, da je politika sožitja edina mogoča politika Finske in Sovjetske zveze. Popoldne je finski minister za trgovino obiskal Hruščeva. Politični opazovalci so mnenja, da sta govonia o možnosti, da se Finska vključi v evropsko združenje svobodne izmenjave (EFTA). Jutri bosta imela Hruščev in Kekkonen dve uri neuradnih razgovorov. Davi si je Hruščev ogledal tovarno električnega materiala »Stroemberg« blizu prestolnice. Razgovarjal se je s številnimi delavci in je med razgovorom izjavil, da je sovjetska proizvodnja jekla zelo velika. Neki delavec ga je vprašal: «Kaj boste napravili z vsem tem jeklom, ali boste iz- strelili druge sputnike?« Hruščev je odgovoril; «Da, kmalu bomo izstrelili sputnik, težak 60 ton. Lahko bomo poslali v vesolje celo vrsto sput-nikov.« Nocoj se je Hruščev udeležil v narodnem gledališču velike svečanosti ob 60. rojstnem dnevu predsednika finske republike. Finski zunanji minister je v svojem govoru hvalil delovanje predsednika Kekkonena na področju zunanje politike in je poudaril, da je Kekkonen ustvaril ozračje zaupanja med Finsko in SZ. Govoril je tudi Hruščev, ki je med drugim izjavil, da se je v zadnjih mesecih mednarodni položaj poslabšal. Pripomnil pa je, da je vedno bil in ostane optimist, kajti stanje se lahko izboljša, če se to želi. «Toda na žalost, je dodal, imajo zagovorniki oboroževalne tekme vpliv na nekatere zahodne vlade.« Omenil je, da je razorožitveno vprašanje zapleteno in da je SZ prav zaradi tega predlagala, naj predsedniki vlad vodijo delegacije na prihodnjem zasedanju skupščine OZN. Res je, da imajo ti voditelji mnogo večjih in manjših nalog, teda nagla rešitev razorožitvenega vprašanja je najvažnejše vprašanje od vseh. Zatem je Hruščev izjavil, da so severne države v dobrem položaju, da lahko ohranijo in okrepijo mir. Dodal ie, da vodi Finska važno vlogo v tem smislu. Prav tnkč vodi Švedska politiko miru, ko zavrača jedrsko orožje. Proti oborožitvi Bundeswehra (Nadaljevanje s 1. strani) ke Ulbricht pa je nocoj govoril po televiziji in obrazložil pomen zaščitnih ukrepov vzhodnonemške vlade proti revanšističnim zborovanjem v zahodnem Berlinu. Ulbricht je zahteval ukrepe, da se onemogoči prihod v sovjetski sektor Berlina Nemcem iz Zahodne Nemčije. Ponovno je izjavil, da je pripravljen pogajati se z zahodnonem- škimi oblastmi, da se odpravi nenormalno stanje v tem delu Berlina. Skliceval se je na potsdamske sporazume, na listino Združenih narodov in na pogodbe, ki so jih podpisale Vzhodna Nemčija na eni strani ter Poljska in CSR na drugi strani, in je dodal, da te pogodbe obvezujejo vzhodnonemško vlado, da prepreči sleherno politiko revanšizma. Prebivalstvu zahodnega Berlina je Ulbricht dejal: •Zastavite ves svoj vpliv nasproti senatu, zato da se v zahodni Berlin povrne normalnost. Vzhodnonemška vlada je vedno pripravljena razumno pogajati se z zahodnoberlinskim senatom, da se najde rešitev. Mnenja smo, da morajo samo zahodni Berlinčani odločati o svoji usodi. Niti zasedbene države, in še manj zvezna vlada, niso poklicane sprejemati sklepe o uvedbi demokratičnega reda v zahodnem Berlinu« Ulbricht je ponovil, da je zahodni Berlin vedno sestavni del vzhodnonemškega ozemlja in da ni dežela zvezne Nemčije; dejal je, da Berlinčani niso državljani Zahodne Nemčije, in je pripomnil, da se je položaj v Berlinu obrnil na slabše, ker so okupacijske sile spodbujale reakcionarne elemente. Sovjetska vlada pa je izročila danes zahodnonemškemu poslaniku noto, v kateri poudarja da Sovjetska zveza in vlade drugih miroljubnih držav ne bodo ostale brezbrižne spričo ponovnega oboroževanja zahodnonemških revan-šistov, ki bi hoteli potegniti svet v novo vojaško katastrofo. Nota poudarja tudi, da bi morebitna vojna s SZ pomenila za Zahodno Nemčijo popolno katastrofo. Zatem omenja nota spomenico nemških generalov in dodaja, da se bonnska vlada obnaša kakor da ne bi bilo nemške brezpogojne predaje. Na koncu pravi nota, da je izboljšanje odnosov med SZ in Zahodno Nemčijo odvisno sam od bonnske vlade, in dodaja da je v sedanjih okoliščinah nujno potrebno skleniti mirovno pogodbo z Nemčijo in rešiti berlinsko vprašanje. Senatorka Merlin zadovoljna s filmom «Adua in tovarišicM Pietrangeli je ustvaril film, ki je med dosedanjimi na festivalu v prvi vrsti festivalu Robert Aldrichi^ (Od našega posebn. dopisnika) BENETKE, 3. — Na tiskovni konferenci, ki jo je imela danes popoldne v hotelu *Excel-sior« senatorka Angela Merlin, je nekdo senatorki dejal, da ima večina tistih, ki so videli film «Adua in tcvarišice«, vtis, da je ta film v funkciji nanti-Merlin«. Toda senatorka je zanikala, da bi bilo tako. Antonio Pietrangeli je postavil začetek svojega filma na zadnji večer, ko so bile še odprte javne hiše. Dekleta se z mešanimi občutki poslavljajo od hiš, ki so jim postale po kakršnih koli okoliščinah drugi dom. Nekatere se name. ravajo s prihranki lotiti normalnega dela, druge se še niso odločile, kaj bodo naredile. Tri izmed njih so se pridružile Adui (Simone Signoret), ie nekoliko starejši, ki ima izkušnje že iz afriške vojne. Vse te štiri so sklenile vzeti v najem blizu Rima zapuščeno hišo na samem, ki bi jo prenovile in opremile za gostilno. V gornjem nadstropju pa bi bile sobe, v katerih bi ženske sprejemale goste, ki bi to želeli, ter na ta način naprej vodile svoje dosedanje življenje v malo drugačni obliki. Ena izmed njih ima sicer pomisleke, kako pa z obratnim dovoljenjem, toda Adua je prepričana, da ne more bit i nobenih ovir, kajti kartoteke, s katerimi se vodi evidenca o teh ženskah, bodo uničene, da ne bo ovir za njihovo vključitev v normalno življenje. In tako ženske že združijo svoje prihranke. Ko pa hočejo dobiti obratno dovoljenje, se izkaže, da še vedno obstajajo njih kartoteke in obratnega dovoljenja ne morejo dobiti. Obrnejo se do nekega svojega bivšega »klienta« Ercolija (Claudio Gora), ki je petičen stavbenik. Ta zavoha možnost dobrega zaslužka in prevzame sam podjetje, potem ko je preskrbel tudi obratno dovoljenje. Z ženskami je napravil pogodbo, da bodo v začetku najprej delale z restavracijo, da se stvar dobro u-vede, in bo tudi poskrbel za goste. Toda pozneje bo njih glavni posel sprejemanje gostov v sobah. Mesečno pa mu bodo plačevale milijon lir. Zenske se lotijo dela, sprva nerodno, brez prave volje in ne preveč navdušeno. Toda posli z restavracijo začno iti odlično, in ženske uvidijo, da se more lepo živeti s pametnim delom. Nobeni ni niti peč mar, da bi hodila z gosti v sobo. Adua je celo vzljubila nekega mladeniča, (Marcello Mastroianni), ki se ukvarja z nekimi dvomljivimi posli tn Adui na -vse načine laže. Mil-ly (Gina Rovere) je tudi našla nekega mladega geometra, in Marilina (Emanuela Riva) pripelje k sebi svojega štiriletnega sinčka. Samo Lolita (Sandra Milo) nima n ikakih sentimentalnih vezi. Nekega dne pa pride Ercoli pogledat, kako gre vsa stvar. Zelo odločno zahteva, da se mora prihodnji dan začeti «delo», za katerega so se ženske obvezale. Nič mu niso mar njih pomisleki in napove svoj prihod za prihodnji večer. A-dua išče pomoči pri svojem ljubimcu, a nudi se ji priložnost ugotoviti njegovo pravo moralno vrednost. Obrne se tudi do nekega odvetnika, ki ga je že prej poznala in ki se je že za naprej najavil kot stalni gost, toda ta ve povedati samo to, da ne kaže začeti proti Ercoliju nikakega sodnega postopka, ki bi se tako in tako vlekel leta in leta. Ko se Ercoli res drugi večer vrne, se mu ženske javno uprejo in pred vsemi gosti razkrinkajo nesramneža, ki zbeži. Zenske razbijejo vse, kar jim pride pod roke, tako da bi Er-coli ne mogel nadaljevati dela, ki so ga one uvedle. Seveda se ta maščuje in poskrbi, da oblast dekleta aretira, vendar jih na policiji kmalu izpustijo. Zenske so spet svobodne, toda še bolj onemogočene. Car sopisi so zelo vidno objavili, da je policija odkrila »hišo sestankov, in priobčili so tudi fotografije njih vseh. In ...................................................... iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiii........................................................................... im...............................................mm iiimmmmi stati pod nadzorstvom OZN. t darsko državo». Toda Combe sprožili močno gonjo proti Na- 7 dni v svetu (Nadaljevanje z 2. strani) je odločno protestirala in o-pozonla, da bi tako izzivanje utegnilo imeti hujše posledice. V zahodnem Berlinu se je zbral cvet fašizma, militarizma, revanšizma in reakcije, zaradi česar so zaskrbljene celo zahodne vlade, ki vselej tako vneto podpirajo Adenauerja. Zelo se je razburil angleški tisk, ki poudarja, da je ;»/ sedanje napetost okoli Berlina v veliki meri kriva bonnska vlada. Do sedaj so se v Bonnu izgovarjali, da so take re-vanšistične in nacistične manifestacije le »privatna« pobuda Toda sedaj je podkancler Er-hard s svojim govorom dal tem manifestacijam uraden značaj in potrdil, da se vlada z revanšističnimi zahtevami strinja. Razen tega so se tej gonji Adenaurjeve reakcije pridružili tudi socialni demokrati. Tudi socialdemokratski poslanci predsedujejo številnim takim zborovanjem in njihovi govori se prav nič ne razlikujejo od govorov raznih Erhardov in Adenauerjev. Tako je na primer socialni demokrat Jasch na Bavarskem govoril o rjužni Tirolski vzho- da«, tj. o Sudetih, zahodno-berlinski župan Willy Brandt pa dela vse, da zaostri spor zaradi Berlina kjer bo te dni začel zasedati zahodnonemški Bundestag. Nad vsemi temi pojavi bi morali resno razmisliti tisti na Zahodu, ki so z dopuščanjem Adenauer jev e politike odgovorni, da je do takih pojavov prišlo. Kongo Belgijci se niso še povsem umaknili iz Konga, čeprav so bili svečano zagotovili, da bo njih umik zaključen s koncem avgusta. Zaradi tega je tud i Hammarskjoeld protestiral pri belgijski vladi. Cete OZN so medtem prevzele nadzorstvo nad oporišči Kamino in Kitono. Predstavniki OZN pa so pridržali v teh oporiščih večje število belgijskih *civilistov» kot tehnikov in so se o uporabljanju oporišča v Kamini spet za hrbtom zakonite kongoške vlade pogajali s Combejem. Jasno je, da je Lumumba spet odločno pro- Vse belgijske čete in civilisti morajo oditi, in Kongo noče na svojem ozemlju nobenih tujih oporišč. Noben del kon-goškega ozemlja ne more biti izven suverenosti zakonite vlade. Velik odmev je imela v svetovni javnosti Titova izjava o Kongu. Tito je poudaril, da narodi in vlada Jugoslavije z največjim razumevanjem spremljajo napore kongoške vlade, da okrepi neodvisnost in enotnost Konga in da ima ta vlada zakonito pravico vzpostavit i oblast nad vsem ozemljem države. Prav tako je Tito poudaril, da notranjo ureditev Konga lahko demokratično rešuje samo ljudstvo Konga, in zato se morajo vse Belgijske čete nemudoma u-makniti. Navzočnost čet OZN v Kongu pa mora olajšati u-rejevanje razmer v državi in prispevati k uresničenju zakonitih pravic kongoške vlade, na katere poziv so te čete prišle v Kongo. Vse svetovne a-gencije so skoraj v celoti objavile Titovo izjavo in ji dale eelik poudarek. Toda Belgijci se trudijo, da pred svojim dokončnim odhodom še bolj utrdijo položaj je s pomočjo Belgijcev izzval nerede in poslal v to pokrajino »prostovoljce«, tako da so se tam začeli večji spopadi. V Katangi pa Belgijci skupno s Combejem organizirajo skupine belgijskih »prostovoljcev«. Nobena skrivnost ni, da so to pravzaprav belgijski vojaki, ki so čez noč postali »civilisti« in se sedaj spreminjajo v »prostovoljce«. Na žalost, da moramo ponoviti, da je za tako stanje v precejšnji meri krivo ravnanje predstavnikov OZN v Kongu in Hammarskjoeld, ki je predolgo zavlačeval z doslednim izvajanjem resolucij OZN in s tem dopustil, da so Belgijci bolje organizirali nerede v vsej državi in kolikor toliko okrepili položaj Combeja. Atentat v Amanu V ponedeljek je v poslopju predsedstva vlade in zunanjega ministrstva v Amanu eksplodiral peklenski stroj, ki je porušil celo krilo poslopja. Pri tem je bil ubit predsednik jordanske vlade Majali in še deset drugih oseb. Atentat je bil namenjen tudi jordanskemu kralju Huseinu, ki se raznih razdiračev in izdajal- je prav odpravljal, da odide cev, ki so v njihovi službi. \ na razgovor z Majalijem o Kongoški vojski je uspelo testiral in poudaril, da opori- brez bojev zasesti pokrajino šči Kamina in Kitona ne mo- Kasai, kjer je drugi izdajalec reta biti nevtralizirani, niti o-J proglasil tako imenovano »ru- pravkar končan i konferenci a-rabskih zunanjih ministrov v Libanonu. V Amanu so izkoristili priložnost in so spet serju in ZAR, češ da je bil atentat organiziran po navodilih iz ZAR. Znano pa je, da je prav zahodna politika v Jordaniji in vmešavanje v zadeve arabskih držav Srednje-g vzhoda dejanski vzrok atentata. Vsi napadi na ZAR še bolj prepričljivo kažejo, da je za atentat na predsednika Majalija predvsem odgovoren Zahod, ki se na vse kriplje trudi, da bi ohranil svoj vpliv, zlasti pa Velika Britanija, ki skuša obdržati nadvlado nad Jordanijo in s tem tudi vpliv na Srednjem vzhodu. Pri tem se poslužuje svojega zvestega miljenca kralja Huseina. Atentat je. bil izvršen takoj po uspešnem zaključku zasedanja zunanjih ministrov A-rabske lige v Bejrutu, kjer so udeleženci pokazali pripravljenost do medsebojnega sodelovanja in miroljubnega reševanja raznih sporov. Tudi jordanski zunanji minister je poudaril, da so bile soglasno sprejete vse resolucije, in da je bilo to značilno za u-speh konference. Jasno je, da raznim agentom imperializma ne gre v račun možnost pomirjenja na tem področju, ker jim v takem primeru odpade izgovor za odkrito vojaško intervencijo. Takoj po atentatu so iz Londona na primer dali angleškim padalcem na Cipru m tamkajšnjim vojaškim letalom ukaz, naj bodo pripiav Ijeni na morebitni odhod Jordanijo. na koncu filma vidimo Aduo, kako se zopet opoteka v dežju po samotni ulici, medtem ko se ji druge «sprehajalke» smejejo, ker stalno sanja o delu v restavraciji. Tako se je zdelo, da je film vse skozi obsodba zakona Merlin, ki ni poskrbel za nič več kot samo za to, da so se javne hiše zaprle. Toda na omenjeni tiskovni konferenci je bilo poudarjeno, da je hranjenje kartotek, po katerih so ženske, ki so bile v javnih hišah, še vedno ožigosane, protizakonito. Tako smo spet pred primerom, kjer tudi zakon ne more nič proti policijski samovolji. Senatorka Merlin je na koncu konference izrekla željo, naj vsaj ta film pomaga pokazati stanje, kakršno je v Italiji. Antonio Pietrangeli je z «Aduo in tovarišicami« ustvaril film, ki med dosedanjimi na festivalu stoj- v prvi vrsti. Adua in njene tovarišice so štirje zelo različni tipi, ki so jih igralke verno upodobile. Tudi malopridnež, kot se je prikazal Marcello Mastroianni, je zelo zelo dostojna kreacija. Zvedelo se je, da je član Mednarodnega razsodišč a na J con OUIU IVUUl"" J It* poslal iz HollJ/tbooM „ v katerem J L ti jžaluje, w mogel priti v BeneVVjM „ gram, v n,««**-.— -obenem obžaluje, » 3 Benetk«-* slen je pri nekem J datum, do katerega JV t, 6 ta film dokončan, Ala. gj dopušča, da se odstt » ne za malo časa. RJ i Bp; ip ‘--t HOTEL «TURIST» ANKARAN AVTO-TURISTIC-NO PODJETJE Tel. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni klien-teli, da bo tudi v letošnji posezoni izvajal popust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, domače pijače, moderno urejene sobe, lepa plaža z mivko SLAVNIK KOPER - Tel. 282, 77 Opravlja turistično službo in tovorni promet - Vz držuje domače mednarodne avtobusne proge HOTEL .GALEB. KOPER Tel. 2« UDOBNE SOBE, LEP VRT aTRIGLAVn KOPER Tel. štev. 16 HOTEL nudi domače in tuje specialitete in domača vina. Moderno urejene sobe, cene ugodne t H O T E L POSTA. nudi udobne sobe po znižanih cenah. Trst, Piazza Oberdan št. I, tel. 241574 Obiščite svetovno znano -m POSTOJNSKO Obiski vsak dan ob 8.31), 10.30. 13.30, 16 Izredni obiski po dogovoru z upravo naravni"1 svojimi lepotami vas Priporoča se »GRAND HOTEL TOPLICE« z aeKfrgp sami, »JADRAN« in »KOROTAN«, «PARK »HOTEL JELOVICA«, «HOTEL KRIM« OSVEZUIE «H0TEL BELLEVUE» LJUBLJANA — tel. 212*0 se gostom toplo priporoča HOTEL PALAČE PORTOROŽ s kavarno in restavracijo JADRAN Vabi goste na razne specialitete, ribe in odlična istrska vina. Vsak dan ples O II n ^ ~ LJUBLJANA SAP TURIST BIRO Središka 4 vzdržuje vsakodnevno avtobusno progo Bled-Ljubljana-Trst in nazaj. Priporoča obisk Krvavca v Kamniških planinah z žičnico. Nudi turistične usluge v svojih poslovalnicah: Ljubljana, Miklošičeva 17. tel. 30645 in 30647, Koper, nasproti avtobusne postaje, tel. 298, Piran, Trg Tartini, tel. 5112, Portorož, nasproti hotela Central, Ankaran v kopališču Turist Ankaran Hotel CENTRAL Portorož tel. 6138, s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples. BOHINJ VABI Hotel aZLATOU OG» . z depandans*101 Hotel »POD VOGLOMn z depandanso Hotel eBELLEVUE JEZERO® z depandanso it*1? Znižane cene v predsezoni in po sezoni. V vseh prvorazredna postrežba. Vsak dan ples. Nastop* nih skupin. Lepi sprehodi. PALAČE HOTEL, Zagreb V SREDINI MESTA OB CENTRALNEM PARKU NUDI svojim obiskovalcem: 100 sob. prvorazredno udobje in usluge Nova vrtna restavracija, zimska in poletna, s premično kopalnico, z bazenom in vodometi — s prvovrstno domačo in tujo hrano in pijačo ter z najvišjo ravnijo postrežbe nudi izreden užitek vsa kemu našemu gostu - Aperitiv-bar Dvorane za počitek - Obedni ca in dvorana za bankete sta cenjenim gostom vsak trenutek na razpo S ... lago K ;šp:; Vozni red POHORSKE VZPENJAČE, POLETNI VOZNI J( Hf (velja od 1. m’)* P tembra) , ?•' |j- Dnevno: ob VIL jt; •10., H- «1L (C •14., 1*-•18- ‘t’ vil*.id* Po želji obratuje #fl f tudi ponoči. *• nočna tarifa ZIMSKI VuZNI jo ! (velja od 1. olJV’ 15.. t Po 17. uri velja ^ • Obratuje, če osem voznih l|SlR PRIPOMBA: Avto ptp r za Maribor. žjfL je-'1" Glavni trg-R*0ya'' ča vsakih 30 m> .n Severnovzhotlna vas ...in košarico' poslužite se sa novi Si trg«''1* .t¥» uper "K Sv. Terez'!6 AmjlbJl ČOfffL " Rojan - Ul. Sv. Terezije 1 Delavskih za