Številka 3 Maj 1985 Vsebina: — 11. skupno zasedanje vseh zborov SO Litija — 22. seja zoora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti SO Litija — Delegatska vprašanja in odgovori Delegati! DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC POTREBU-IETE TUDI NA SEJI VAŠE DELEGACIJE IN SKUPŠČINE, ČE BOSTE DELEGIRANI NA SEJO, ZATO GA NA SEJO VZEMITE S SEBOJ. 11. skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine Litija 8. maja 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova ulica 14 Predlog dnevnega reda: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti /bora b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev zapisnika 20. seje družbenopolitičnega zbora d) Predlog dnevnega reda 2. Poročila o delu v letu 1984: a) Temeljnega sodišča v Ljubljani b) Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani c) Sodišča združenega dela v Ljubljani d) Občinskega javnega pravobranilstva Ljubljana e) Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana 3. Poročilo o izvajanju nalog in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva na območju občine iz občinske pristojnosti za leto 1984. 4. Poročilo o stanju in razvoju gostinstva in turizma v občini 5. Kadrovske zadeve 6. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Branko Pintar, l.r. točka 1 c SKRAJŠANI ZAPISNIK 20. seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Litija, kije bila dne 4. aprila 1985 ob 12. uri v mali sejni dvorani SO Litija. Sejo je vodila\ podpredsednica družbenopolitičnega zbora Hilda Bole, zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbor je soglasno sprejel naslednji dnevni red: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev zapisnika 19. seje družbenopolitičnega zbora 2. Predlog odloka o spremembi načrta organizacije in razvoja TO občine Litija 3. Informacija o poslovnem uspehu OZD za leto 1984 4. Poročilo o delu IS SO Litija v letu 1984. ..... 5. Poročilo o delu komisij SO Litija v letu 1984.» « 6. Predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija 7. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 8. Poročilo o izvajanju investicij III. občinskega samoprispevka v letu 1984 in informacija o možnostih za dokončanje programa 9. Kadrovske zadeve 10. Predlogi in vprašanja delegatov. K l/a Predsedujoča Hilda Bole je ugotovila, da je od 22 delegatov na seji navzočih 18, odsotnost so opravičili: Mirko Kaplja, Franc Mali in Vid Praunseis; odsotnosti ni opravičil Tone Zupančič. K l/a Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Rosana Maček—Kristan in Marjeta Agrež—Mlakar. K I/c Na zapisnik 19. seje družbenopolitičnega zbora so bile posredovane naslednje pripombe: — razprava delegatke Wde Vukovič pri 5. točki (problematikaogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg) se ni nanašala na ugotavljanje odgovornosti izvršnega sveta, ampak predvsem na mnenje, da ni najbolj primerno, da se izvršnemu svetu nalaga toliko aktivnosti v zvezi z reševanjem te problematike in ugotavljanju odgovornosti, ki bi jo lahko reševali tudi drugi organi, — pri točki 6. je bila predlagana dopolnitev, da se v programu dela zborov SO Litija pri sejah 8. in 10. maja 1985 točno navede naslov stabilizacijskega programa v občini, oziroma predvidene analize stabilizacijskega programa, ker jih je bilo že več, — pfi točki 2. in 3. se razprava delegata Staneta Hrovata ni nanašala na predlog, da bi občina podprla tisto varianto trase hitre železniške proge Jesenice — Dobova, ki jo bo predlagal investitor, ampak, da bi podprla varianto Jesenice — Laze — Temenica, ker varianta Litija — Jablaniške Laze — Temenica za občino ni sprejemljiva zaradi nadaljnjega prostorskega razvoja Litije in Smartna. Vse pripombe na zapinsik 19. seje družbenopolitičnega zbora so bile sprejete. K 2. Predlog odloka o spremembi načrta organizacije in razvoja TO občine Litija je obrazložil načelnik oddelka za ljudsko obrambo Tone Pavliha. Razpravljali so: Branko Pintar, Janez Kos, Tone Pavliha in Ivan Cimerman. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema predlog odloka o spremembi načrta organizacije in razvoja TO občine Litija. K 3. Informacija o poslovnem uspehu organizacij združenega dela za leto 1984 je bila posredovana delegatom pisno obenem z razširitvijo dnevnega reda, uvodno poročilo je podal član izvršnega sveta Karlo Lemut. Predsedujoča Hilda Bole je odprla razpravo, v kateri so sodelovali: Jože Grošelj je predlagal, da se izdela analiza obremenitev OZD, Janez Kos je razpravljal o problematiki inflacije dinarja, Branko Pintar je razpravljal o povečevanju proizvodnje, Franci Kajba je zboru posredoval oceno Občinskega sveta ZS Litija o rezultatih gospodarjenja v letu 1984, Karlo Lemut je podal pojasnila na nekatera vprašanja iz razprave. Po razpravi je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema informacijo o poslovnem uspehu organizacij združenega dela za leto 1984. K 4. V razpravi o poročilu izvršnega sveta o delu v letu 1984 so razpravjali: Jože Grošelj je menil, da v poročilu ni zadosti obdelano področje izobraževanja. Stane Hrovat je predlagal, da se na naslednjo sejo zbora predloži poročilo o izvajanju sklepov občinske skupščine v zvezi z izobraževanjem, Branko Pintar je razpravljal o problemih izvajanja delegatskega sistema. Po razpravi je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o delu izvršnega sveta v letu 1984. 2. Na naslednji seji bo zbor obravnaval poročilo o realizaciji sklepov 7. skupnega zasedanja vseh zborov SO Litija dne 23. 3. 1984, ki so jih zbori sprejeli ob obravnavi poročila o vzgojnoizobraževalni problematiki v občini. Poročilo pripravi izvršni svet občinske skupščine. K 5. Poročilo o delu komisij občinske skupščine v letu 1984 je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85. Predsedujoča Hilda Bole je odprla razpravo v kateri so sodelovali: Stane Hrovat, kije izpostavil problematiko komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, saj se stališča komisije ne izvajajo, npr. v zvezi z IUV TOZD Usnjarno Šmartno, Marjeta Agrež—Mlakar 3 vprašanjih priznanj in odlikovanj za mlade in Branko Pintar o pobudah delegatov, ki naj bi jih obravnavala komisija. Razprav.a je bila končana ter soglasno sprejet naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o delu komisij SO Litija v letu 1984, za naslednje komisije: — komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, — komisija za prošnje in pritožbe, — komisija za zadeve borcev NOV, — komisija za odlikovanja in občinska priznanja, — komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, — statutarno pravna komisija. K 6. Predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85; uvodno poročilo je podal član izvršnega sveta Borut Vukovič, kije zbor informiral tudi o amandmaju OK SZDL Litija k 21. členu družbenega dogovora. Razprave ni bilo ter je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija, skupno z amandmajem OK SZDL Litija k 21. členu dogovora. K 7. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85; obrazložitev je podal v. d. direktorja uprave za družbene prihodke Slavko Palčič, ki je predlagal tudi amandma izvršnega sveta k 17., 29. in 34. členu dogovora. Razpravljala je Marjeta Agrež—Mlakar (o davku od tehničnih izboljšav v višini 5%), statutarno pravna komisija je predlagala, da se v 19. členu v drugi alinei črta besedilo »in tehničnih izboljšav 5« in opozorila, da 21. in 22. člena dogovora ni bilo v osnutku dogovora. Nato je zbor glasoval o amandmajih izvršnega sveta k 17., 29. in 34. členu dogovora in jih soglasno sprejel. Po končani razpravi je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985. K 8. Poročilo o izvajanju investicij III. občinskega samoprispevka v letu 1984 je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85, informacijo pa so prejeli delegati na mize. V razpravi so sodelovali; Franci Kajba je podal informacijo o razpravah v organizacijah združenega dela; Janez Kos je izpostavil vprašanje uspešnosti referenduma v tistih krajevnih skupnostih, iz katerih otroci ne obiskujejo osnovno šolo v Litiji; Branko Pintar seje zavzel za prioritetno izgradnjo tistih objektov, ki v programu tretjega občinskega samoprispevka niso bili realizirani; Stane Hrovat je poudaril, da morajo biti vse informativno politične akcije dobro vodene in da je treba občanom vso problematiko dobro razložiti, Jani Jerant seje zavzel za solidarnost pri dokončanju programa tretjega občinskega samoprispevka in menil, da naj bo večnamenska telovadnica odprta za vse občane. Po razpravi je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o izvajanju investicij III. občinskega samoprispevka v letu 1984 in informacijo o možnostih za dokončanje programa. K 9. Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine. K 10. Delegat Jože Grošelj je postavil naslednja delegatska vprašanja: 1. Kako se bo IS SO Litija vključeval (konstruktivno in učinkovito) v razreševanje perečega položaja šolstva (materialnega in osebnih dohodkov)? 2. V kakšni -meri in obliki spremlja IS SO Litija realizacijo sklepov zadnje seje skupščine občinske izobraževalne skupnosti Litija z ozirom na to, da ni bil sprejet finančni načrt za leto 1985? 3. Ponoven sklic skupščine občinske izobraževalne skupnosti Litija je predviden za 15. 4. 1985 s tem, da bodo OZD obravnavale dopolnjen finančni načrt za leto 1985. Ali bo v tem času izvedeno usklajevanje skupne porabe, da bi s 1. 5. 1985 že realizirali novo prispevno stopnjo? Predsednik IS Zvonimir Bric je odgovoril, da je IS pristopil k kompleksnemu reševanju problematike materialnega stanja in osebnih dohodkov v vseh družbenih dejavnostih v občini. Jože Grošelj z odgovorom ni bil zadovoljen in je detajlno obrazložil problematiko, ki jo je postavil / vprašanji. V zvezi s tem so razpravljali še: Vida Vukovič, Janez Kos, Marjeta Agrež—Mlakar, Hilda Bole in Jani Jerant. Po razpravi je družbenopolitični zbor soglasno sprejel naslednje STALIŠČE: Družbenopolitični zbor sprejema ugotovitve, da je problematika šibkega materialnega stanja in ni/kih osebnih dohodkov pereča v vseh družbenih dejavnostih v občini. Ob tem podpira napore IS za kompleksno reševanje problematike, vendar naj se problematika v šolstvu hitreje razreši, saj so delavci v šolstvu dali že več konkretnih pobud za izboljšanje njihovega položaja. Podpredsednica družbenopolitičnega zbora je pozvala vse delegate, da redno prihajajo na seje in da bolj vestno izpolnjujejo svoje delegatske dolžnosti. Seja je bila zaključena ob 15. uri. točke 2/a, b, c, d in e Gradivo bodo vodje delegacij in člani družbenopolitičnega zbora prejeli skupno z vabilom za sejo t očka 3 POROČILO o izvajanju nalog in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva na, območju občine iz občinske pristojnosti za leto 1984 I. UVOD Izvršni svet Skupščine občine Litija je na podlagi programa ukrepov in aktivnosti po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gospodarstva na seji 29. 5. 1984 določil naloge in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva na območju občine iz občinske pristojnosti. Program je bil predložen po predhodni obravnavi osnutka kot predlogna 16. sejo družbenopolitičnega zbora in 16. sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija dne 27. in 28. junija 1984. II. CILJI NALOG IN AKTIVNOSTI ZA RAZBREMENITEV GOSPODARSTVA 1. Organizacije združenega dela iz območja občine Litija sov letu 1984 povečale izvoz za 60%, kar je v odnosu na izhodiščaopredeljeno v resoluciji za leto 1984 več za 39%. Delež prihodkov od prodaje blaga in storitev na tujem trgu je znašal 17%. v letu 1983 pa 14,2%. Na visoko rast teh prihodkov je poleg povečanja fizičnega obsega izvoza vplivala tudi politika drsečega tečaja dinarja. Tečaj nemške marke, švicarskega franka in ameriškega dolarja proti dinarju je bil konec leta 1984 v primerjavi z 31. 12. 1983 višji za 48,3%. 43,3% oz. 68,8%. Z resolucijo je bilo načrtovano, da bi se pokritje uvoza z izvozom povečalo iz 69 na 80% v primerjavi 1984 na leto 1983. Dejansko je pa , bilo doseženo pokritje 92%. Pretežki del izvoza je bil realiziran na konvertibilnem trgu. 2. Fizični obseg proizvodnje seje v letu 1984 povečal za 7,2%, medtem ko smo z'resolucijo o izvajanju družbenega plana za obdobje 1981 —1985 v letu 1984 načrtovali 2,5%. Povečan obseg proizvodnje je bil realiziran z boljšo oskrbljenostjo z reprodukcijskim materialom, smotrnejšo izrabo proizvodnih kapacitet in delovnega časa, boljšo organizacijo dela in posodobitvijo proizvodnih procesov ter stimulativnejšim nagrajevanjem proizvodnega dela, kar vse seje odražalo v rasti produktivnosti. Ti rezultati pa so bili doseženi tudi z manjšim številom delavcev za 0,5%. 3. Ekonomičnost poslovanja organizacij združenega dela pa seje, ne oziraje se na dokaj ugodne rezultate poslovanja v letu 1984, poslabšala. Rast porabljenih sredstev je presegla rast celotnega prihodka za 2 indeksni točki. V letu 1984 so organizacije združenega dela na vsakih 100 din porabljenih sredstev ustvarile 135,65 din, medtem ko so v letu 1983 137,14 din. Organizacije združenega dela so v letu 1984 dosegle sorazmerno visoke nominalne finančne rezultate, saj je celotni prihodek povečal za 81%, dohodek za 76% (načrtovana rast dohodka je bila 50%), razporejena sredstva za osebne dohodke delavcev za 55% in sredstva za akumulacijo za 94%. Ti finančni rezultati so bili doseženi ob visoki stopnji inflacije in večji zadolženosti ter slabši likvidnosti gospodarstva. Rast cen je precej presegla planirane okvire, saj so se cene glede na leto 19Ž3 povečale pri proizvajalcih za 61,2% cene na debelo za 64,3% in cene na drobno za 55,2%. Kljub relativnemu zmanjšanju obremenitve gospodarstva z davki in prispevki iz dohodka in osebnih dohodkov, kot posledici urejanja skupne in splošne porabe z zveznim interventnim zakonom, v letu 1984 še ni bilo doseženo predvideno povečanje deleža gospodarstva v dohodku. Temu je vzrok predvsem visok porast drugih obveznosti iz dohodka, predvsem obresti od kreditov. Visok porast obresti od kreditov je bil tudi posledica spremenjenih obrestnih mer. Gibanje obrestnih mer v zadnjem času podajamo v naslednjem pregledu: Veljavnost obrestne ■ mere Splošna obrest. Obrestna mera obrL^merf za' Z¿^tkoročne Za dolgoroone kredite za ost. kredlte kredlte od 1.'7.1583 ■ od 1.3.1984 od 1.5.1984 od 1.7.1984 od 1.10.1984 3o% 3o% 42% 52-/» Í8% do 3o,3 2o% do 3o% 2o% do 42% 23% do 42% 33% do 52% 67' do 24% ~ 6% do 3o% 25,5% do 42% 18% do 42% 18% do 42% Gospodarstvo občine je v letu 1984 odseglo 1.108.407 tisoč din sredstev za akumulacijo, kar je 94% več kot v letu 1983. Za leto 1984 je bila planirana akumulacija presežena za 20%. Delež akumulacije v dohodku je znašal 26% in je bil za 10% višji kot v predhodnem letu. Stopnja akumulativne sposobnosti, ki je izražena z razmerjem med doseženimi sredstvi za akumulacijo in povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, seje v letu 1984 izboljšala. S 100 din povprečno uporablje- nih sredstev je bilo v gospodarstvu občine doseženo 13,9 din sredstev za akumulacijo, kar je le za 1,5 din več kot v letu 1983, torej se stopnja akumulativne sposobnosti ni toliko povečala kot sredstva za akumulacijo. 4. Skozi vse leto 1984 seje tekoče usklajevala skupna in splošna poraba za območje občine. S tem v zvezi so se spreminjale tudi stopnje za združevanje sredstev za financiranje družbenih potreb preko samoupravnih interesnih skupnosti. III. ZMANJŠANJE OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 1. Sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu so se v letu 1984 združevala po stopnji 0,6% (osnova BOD iz čistega dohodka) se po usmeritvi in odločitvi na samoupravnih organih s 1. 1. 1985 združujejo po stopnji 0,3, kot je bilo to opredeljeno v nalogah in aktivnostih za razbremenitev gospodarstva. 2. Sredstva za nakup kadrovskih stanovanj za deficitarne kadre v občini se od 1. 7. 1984 dalje združujejo pri samoupravni stanovanjski skupnosti po stopnji 0,2 (osnova BOD iz čistega dohodka), medtem ko so se pred tem združevala po stopnji 0,3. 3. V okviru nalog in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva je bilo organizacijam združenega dela, da glede na stanovanjsko problematiko zaposlenih delavcev ustrezno zmanjšajo sredstva za vzajemnost za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnosti, kar še posebej velja za tiste organizacije kjer je skupna stopnja višja od 7%, kot je opredeljena v družbenem planu občine Litija za obdobje 1981—1985. V tem trenutku ni ekzaktnih podatkov, v kakšnem obsegu in v katerih temeljnih sredinah je bil upoštevan ta predlog. IV. ZMANJŠANJE OBVEZNOSTI IZ BRUTO OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV 1. Sredstva za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti kot smo uvodoma že izpostavili, so se tekoče usklajevala glede na gibanje mase bruto osebnih dohodkov. Tako se je s prvo uskladitvijo oz. s 1. 5. 1984 prispevna stopnja znižala za 0,31%, medtem ko seje z drugo uskladitvijo znižala za 0,51%. , S tretjo in četrto uskladitvijo so se s 1. 11. 1985 spremenile prispevne stopnje za posamezne SIS, medtem ko se v globalu prispevna stopnja ni spremenila. 2. Sredstva iz naslova davka iz osebnega dohodka, ki so se oblikovala po stopnji 0,5% (dohodek občinskega proračuna) so se od 1.6. 1984 , združevala po stopnji 0,35%. V. ZMANJŠANJE SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE — SPLOŠNI DEL 1. Na področju družbenih dejavnosti je bil v letu 1984 pri sklepanju svobodne menjave uveljavljen enotni kriterij, t.j. da se sredstva za oblikovanje sklada skupne porabe — splošni del zagotavljajo na zaposlenega delavca v znesku 22.000 din. 2. Organizacijam združenega dela s področja gospodarstva in drugim organizacijam ter skupnostim pa je bila dana pobuda, da proučijo možnost zmanjšanja porabe sredstev na tem področju za 10%. Ob spremljanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984 v globalu ni bilo ugotovljenih večjih odstopanj od dovoljene rasti v odnosu na dohodek. Žal pa tudi ni podatkov o' uveljavitvi pobude oz. priporočila iz nalog in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva za 10% zmanjšanje porabe sredstev sklada skupne porabe — splošni del. , Sredstva skupne porabe — splošni del so v negospodarstvu porastla za 45%, v gospodarstvu za 86%. Tako visoka rast predvsem v gospodarstvu je posledica višje rasti dohodka in dejstva, da so nekatere temeljne organizacije ob uspešnem poslovanju v letu 1984 namenile v sklad skupne porabe splošni del za izplačilo regresa za letni dopust tudi zneske za leto 1983, ko so ob slabšem poslovnem rezultatu sredstva za te namene začasno- namenile iz sredstev delovne oz. sestavljene organizacije. VI. ZMANJŠANJE IZLOČENEGA DELA DOHODKA GOSPODARSTVA ZA NJEGOVE DELOVNE SKUPNOSTI V nalogah in aktivnostih za razbremenitev gospodarstva na območju občine Litija iz občinske pristojnosti je tudi pobuda vsem organizacijam združenega dela, da takoj proučijo racionalnost organiziranja strokovnih služb s ciljem, da se sredstva v ta namen zmanjšajo najmanj za 10% v odnosu na preteklo leto. Iz bilance uspeha gospodarstva občine Litija za leto 1984 je razvidno, da so sredstva namenjena iz dohodka za delovno skupnost porastla glede na predhodno letcrZa 48%) in so znašala 139.434 tisoč din. Iz tega je mogoče ugotoviti, da so bili storjeni nekateri ukrepi, saj je rast v odnosu na'pretekla leta občutno majhna'. VII. SAMOPRISPEVKI Pobuda glede oprostitve plačila samoprispevka delevcem, ki imajo nižji osebni dohodek ali pokojnino nižjo kot 70% povprečnega OD v S RS za. preteklo leto, se je pri občinskem samoprispevku v celoti upoštevala, medtem ko to še ni izpeljano pri vseh krajevnih samoprispevkih. Potrebno je poudariti, da se razen dveh krajevnih samoprispevkov, vsem ostalim vključno z občinskim, izteka rok uvedbe. VIII. ZAKLJUČEK 1. 'Iz poročila je mogoče ugotoviti, da se naloge in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva iz pristojnosti občine, predvsem na temeljnih ciljih,-uspešno uresničujejo. 2. Pomembno je, da seje povečal fizični obseg proizvodnje z boljšo izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet in optimalnejše izrabe delovnega časa. 3. Vse organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti so dolžne izdelati lastne ocene uresničevanja stabilizacijskih programov in ob tem opredeliti dodatne naloge in aktivnosti z roki in nosilci. • OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ POROČILO o stanju in razvoju gostinstva in turizma v občini i. UVOD Občina Litija meri 328 km2 in ima 17.774 prebivalcev (64,2 prebivalcev na km2), ki živijo v 18 krajevnih skupnostih. Razprostira se na severnem delu Dolenjske, ki ga tvorijo hribi in nižje planine. Občina Litija leži na desnem bregu zgornjega tokarekeSavein zajema tudi manjši del prekosavja. V litijski okolici so znameniti zgodovinski spomeniki — srednjeveški gradovi, od katerih so nekateri še ohranjeni. Najznamenitejši je grad Bogenšpcrk, ki je bil zgrajen v 14: stoletju. Leta 1672 gaje kupil zgodovinar Janez Vajkard Valvazor in v njem namestil tiskarno z bakrorerstvom. Zelo znane so tudi Vače zaradi arheoloških najdišč, predvsem zaradi vaške situle, ki so jo izkopali leta 1878 in jo hrani Narodni muzej v Ljubljani. V Litiji se nahaja tudi geometrično središče Slovenije in sicer je oddaljeno od Vač 2 km; leta 1982 je bilo na tem mestu postavljeno obeležje, ki označuje to točko. ,;Za območje mesta Litija in Šmartna je izdelana karta 1:5000 z geografskim opisom, za GEOSS je izdelan vodnik Območje geometričnega središča SR Slovenije v zbirki vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije pa sta izšla dva zvezka in sicer Bogenšperk in cerkev Sv. Martina v Šmartnem pri Litiji. II. OCENA STANJA Nosilec gostinstva v družbenem sektorju je v naši občini Gostinsko podjetje Litija, ki ima v svoji sestavi pet enot in sicer: Restavracijo Pošta, Kegljišče, Jerebov hram, Majolka v Šmartnem in Gostišče Bogenšperk 'v Gradu Bogenšperk. V družbenem sektorju ima dve gostišči tudi Kmetijska zadruga Litija (Jevnica, Kresnice); bifeje pa imajo v naši občini Marcator Rožnik, TOZD Golovec (Litija—Levi breg 2, Litija — desni breg 2), Blagovnica Centromcrkur (1 bife v Litiji), Kmetijska zadruga Metlika (1 bife v Liti-jici—Čurič in 1 bife v Šmartnem—Sedevčič) ter Kmetijska zadruga Litija, ki ima 1 bife na območju naše občine (Dole), 1 bife pa izven območja naše občine (Samobor). V zasebnem sektorju pa je stanje na področju gostinstva po krajevnih skupnostih naslednje: KS Litija — desni breg: I gostišče in 2 bifeja KS Litija — levi greb: 3 gostišča, 1 bife KS Šmartno: 3 gostišča, 2 bifeja '• KS Kresnice: 1 gostišče KS Gabrovka: 2 gostišči KS Dole: 2 gostišči KS Hotič: 2 gostišči KS Vače: 2 gostišči KS Sava: 2 gostišči KS Primskovo: 2 gostišči KS Ribče: 1 gostišče KS Polšnik: 1 gostišče KS Vintarjevec: 1 gostišče KS Velika Štanga: 1 gostišče Iz navedenega sledi, da gostinske dejavnosti nimajo tri krajevne skupnosti in sicer: Jablaniška dolina. Velika Kostrevnica in Štangarske poljane. Iz podatkov je razvidno, daje število gostinskih lokalov zadostno, je pa vprašljiva kvaliteta in pestrost gostinske ponudbe. V gostinski in turistični dejavnosti imata precejšnjo vlogo tudi turistični društvi Litija in Vače. Turistično društvo Litija organizira vsako leto tradicionalni litijski pustni karneval, zabavno prireditev litijska noč,-ak-cije za lepši in čistejši kraj in še podobne manjše akcije. Turistično društvo Vače predvsem skrbi za svoje znamenitosti (GEOSS, arheološka najdišča) in ureditev rojstne hiše Antona Lajovica. Poleg omenjenih turističnih društev delujeta v Litiji tudi dve izpostavi turističnih poslovalnic in sicer Kompas—rent a car ter Integral, vendar pa se obe le v manjši meri ukvarjata s posredovanjem turistične ponudbe občine. . Grad Bogenšperk je kulturni spomenik I. kategorije. Odbor za obnovo gradu Bogenšperk skrbi za načrtno obnavljanje gradu in uspeh je že viden. V grajskih prostorih je urejena slavnostna poročna dvorana, zbirka pričevanj o času narodnoosvobodilne vojne na območju naše občine, nekaj prostorov je namenjenih občasnim razstavam. V spodnjih prostorih pa je gostišče Gostinskega podjetja Litija. III. MOŽNOSTI RAZVOJA Razvoj gostinstva bi moral težiti k celoviti in kvalitetni gostinski ponudbi, saj le to nudijo v Šmartnem pri Litiji in v Litiji le obrati družbenega sektorja in nekateri obrati zasebnega sektorja gostinstva. Gostinske v mreže na tem področju ni potrebno širiti, preusmerili pa naj bi obstoječe bifeje v gostišča. Na drugih območjih občine je gostinska dejavnost razmeroma dobro razvita, vzpodbujati pa bi bilo potrebno izboljšanje kvalitete storitev in njeno celovitost. Obstoječe prenočitvene kapacitete v občini (Restvaracija Pošta Litija, Majolka Šmartno in Gostilna Celestina Sopota) so izkoriščene v obdo-'' bjih, ko so se v Litiji izvajala večja investicijska dela z. gradbeno opera- . tivo izven občine Litija. Prenočitvene kapacitete v občini ne zadov- oljujejo zahtevnejših gostov (opremljenost), zato je zasedenost le4eh tako majhna. V planskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje bo potrebno opredeliti, ali se obstoječe prenočitvene kapacitete sanirajo ali se prične z gradnjo hotela oz. motela v Litiji. V ostalih predelih občine bi z razvojem kmečkega turizma in turističnimi sobami v zasebnem sektorju zadovoljevali potrebe po prenočitvenih kapacitetah. V zasebnem sektorju se na področju gostinstva v zadnjem času zmanjšuje promet, izjema so le obrati ob prometnicah in obrati, ki so vezani na stalne koristnike (posamezne OZD). Glavni vzroki za takšno stanje so: hitra rast cen, zmanjševanje kupne moči prebivalstva, omejitev porabe goriva (prizadete predvsem oddaljene gostilne) in pa skromno število raznih kulturno-turističnih prireditev. Za izboljšanje sedanjega stanja bi bilo nujno kvalitetno izboljšati ponudbo gostinskih storitev do takšne ravni, da bi opravičevala visoke cene storitev, usposobitev obratov na zahtevano kvaliteto gostinskih uslug, povečati je potrebno število kulturno turističnih prireditev, ki privabijo oddaljenega gosta in ne nazadnje naj bi gostinstvo (družbeno in zasebno) tesneje vključili v aktivnosti specializiranih turističnih hiš. Glavni poudarek razvoja turizma naj bi usmerili na področje Litije in Šmartna to je upravnim in gospodarskim sprediščem občine, na področju Vač, kije poznano kot bogato arheološko najdišče in geometrično središče Slovenije, na druga področja v smeri razvoja izletniškega turizma, kjer bi izkoristili predvsem naravne lepote. Na Vačah so se pričeli usmerjati v razvoj kmečkega turizma, nujno bi bilo Vače prometno povezati z občinskim središčem in Ljubljano (avtobusne zveze, urediti planinski dom na Slivni z ustrezno Športnorekreativno dejavnostjo (smučarska vlečnica), poskrbeti za lepši izgled kraja in izdelati estetske spominke, značilne za Vače in okolico. Odbor si bo še vnaprej prizadeval za čimhitrejšo obnovo, vendar pa bo potrebno za boljši obisk popestriti turistično, kulturno in gostinsko ponudbo. UGOTOVITVE IN SKLEPI: 1. Več pozornosti je potrebno posvetiti oziroma nameniti urejenosti gostinskih lokalov in opremljenosti le-teh kot tudi zunanjemu izgledu -objekta v katerem je gostinski lokal. S tem v zvezi je potrebno poostriti inšpekcijski nadzor, in urejena gostišča tudi ustreznejše obravnavati glede cen in davčne politike (vlaganja). 2. Z večjo odgovornostjo in doslednejšo politiko na področju gostinstva in turizma je potrebno pospeševati razvoj celovite gostinske ponudbe in tudi to na območjih kjer je ta dejavnost deficitarna. Gostinski lokali s statusom »bife« (obstoječi) v bodočem razvoju le-te nimajo družbene podpore, pa morajo poleg pijače obvezno gostu zagotavljati tudi jedila (hladna) v nasprotnem primeru je podana osnova za ukrep o prenehanju take dejavnosti. 3. Gostinsko podjetje Litija, ki je kot delovna organizacija članica SOZD . GHT Ljubljana je nosilec razvoja gostinstva in turizma na območju občine Litija. Ob tem se ugotavlja, daje povezanost vTOZD GHT Ljubljana, do sedaj dokaj malo oz. nič prispevala k razvoju gostinstva in turizma v občini, pestrejši gostinski ponudbi in večji povezanosti s turistično-gostinskimi organizacijami v Ljubljani, Sloveniji in izven. Zato je Gostinsko podjetje Litija dolžno oceniti smotrnost take povezave in tudi oceniti druge možnosti samoupravne povezanosti, ki bi zagotavljala hitrejši razvoj na področju gostinstva in turizma v občini v naslednjem obdobju. 4. Zagotoviti je potrebno tesnejšo povezanost ZKO občine Litija, Turističnega društva Litija in Vač ter nosilcev gostinske dejavnosti v občini s ciljem, -da se popestri gostinska-turistična ponudba z organizacijo večjega števila turistično-kulturnih prireditev v občini. 5. V sodelovanju z odborom za obnovo gradu Bogenšperk, odborom »Projekt Vače 81«, Turističnim društvom Litija in Vače in Občinsko kulturno skupnostjo Litija je potrebno nadaljevati z urejanjem objektov — kulturne znamenitosti na območju občine. Objekte kulturno-zgodovinske znamenitost i je potrebno bolj vključiti v celovito gostinsko ponudbo. 6. Izvršni svet Skupščine občine Litija bo nosilec aktivnosti za sklenitev družbenega dogovora za združevanje sredstev za izdelavo turističnega prospekta Litija. 7. Pospešiti je potrebno razvoj kmečkega turizma na območju občine in tesnejšo povezanost z ustreznimi turistično-gostinskimi organizacijami. 8. Od poslovalnice Kompas — rent a car in Integrala v Litiji se zahteva večja angažiranost za razvoj izletniškega turizma v občini. 9. Komunalna skupnost občine Litija je v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Urbanistično službo pri KOP Komunala Litija, dolžna voditi aktivnosti za izgradnjo primernih avtobusnih postajališč kar naj bi prispevalo k urejevanju nalog tudi na tem področju. To naj bi prispevalo k urejenosti krajev in boljši kvaliteti tovrstnih storitev. 10. Izgradnja prometnic v Zasavju (cestni odsek Zagorje—Trbovlje ob reki Savi) bo lahko pomembno prispevala k razvoju gostinstva v občini. Zato je nujno proučiti možnosti kot tudi vire sredstev za izgradnjo prenočitvenih kapacitet. Litija, dne 10. 12. 1984 OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ točka 5 KADROVSKE ZADEVE PREDLOG za razrešitev člana Izvršnega sveta Skupščine občine Litija in PREDLOG za izvolitev člana Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Na podlagi četrtega odstavka 252. člena Statuta občine Litija predlagam občinski skupščini, da*še 1. Tov. Tone BRESKVAR s 1.6.1985 razrešičlanafunkcijelzvršnegasvetaSkupščine občine Litija- 2. Tov. Zlato MANTEL s 1. 6. 1985 izvoli za člana Izvršnega sveta Skupščine občine Litija za področje malega gospodarstva. OBRAZLOŽITEV: I. Predsednik Izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini razrešitev posameznih članov Izvršnega sveta in izvolitev novih (četrti odstavek 252. člena Statuta občine Litija. Ur. I. SRS. št. 28/83). Tov. Tone BRESKVAR se je dne 11. 3. 1985 obrnil na Izvršni svet Skupščine občine Litija s prošnjo, da se ga razreši funkcije člana Izvršnega sveta odgovornega za področje malega gospodarstva. Navaja, eta seje do meseca marca 1984 angažiral pri delu Odbora za malo gospodarstvo pri Izvršnem svetu in povezoval delo tega odbora z Izvršilnim odborom obrtnega združenja Litija. Vendar mu obrtna dejavnost, ki jo opravlja v sedanjem obdobju onemogoča redno udeleževati se sej Izvršnega sveta, kot tudi vodi- » ti delo v Odboru za malo gospodarstvo. Delo, ki ga opravlja, je namreč servisna dejavnost, ki je vezana na določene pogodbene roke in se mora opravljati predvsem med delovnim časom, ravno takrat pa so tudi seje Izvršnega sveta Skupščine občine Litija. Poleg tega narava njegovega dela zahteva redno strokovno izpopolnjevanje, kar mu prav tako vzame veliko časa. Zaradi prevelike večletne obremenjenosti, se mu poslabšuje tudi zdravstveno stanje, zato prosi za razrešitev. Izvršni svet je Občinski skupščini odgovoren za izvajanje sprejete politike in pozitivnopravnih predpisov, to pa lahko uresničuje z ustrezno kadrovsko zasedbo in aktivnostjo vseh svojih članov. Da bo to nalogo Izvršni svet opravljal odgovorno in temeljito tudi na področju malega gospodarstva, predlagam, da se tov. Toneta BRESKVAR.lA razreši funkcije člana Izvršnega sveta Skupščine občine Litija in izvoli novega člana. 2. Tov. Zlato MANTEL roj. 24. 7. 1948, stanujoč Partizanska pot 3A, strojni tehnik, nosilec obrtne dejavnosti — izdelovanje kovinskih izdelkov, je že od leta 1979 aktiven v organih Obrtnega združenja Litija kot predsednik Izvršilnega odbora, poleg tega pa je tudi član Izvršilnega odbora Zveze obrtnih združenj Slovenije in član Uredniškega odbora revije OBRTNIK. Predsednik Izvršnega sveta Zvoni mir Bric I. r. 22. seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija ¿8". maja 1985 po končanem 12. skupnem zasedanju vseh zborov Skupščine občine Litija, v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova 14. Predlog dnevnega reda: 1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev zapisnika 21. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti d) Predlog dnevnega reda 2. Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1984 3. Osnutek odloka o določitvi in pooblastitvi organov, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Litija 4. Osnutek odloka o ugotovitvi skladnosti urbanističnega programa, urbanističnega reda in zazidalnih načrtov s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Litija za obdobje 1981—1985 5. Osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija • 6. Vprašanja in predlogi delegatov. * PREDSEDNICA PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH ZBORA ZDRUŽENEGA SKUPNOSTI4 DELA Eva Kovic, l.r. Anton Savšek, l.r. točka 1 c SKRAJŠANI ZAPISNIK 21. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti SO Litija, ki je bila dne 26. 3. 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani SO Litija. Sejo je vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti Eva Kovic, zboru združenega dela je predsedoval predsednik zbora Anton Savšek, zapisnik seje pa je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbora sta soglasno sprejela naslednji dnevni red: 1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika, c) Potrditev zapisnika 20. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 2. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija, 3. Osnutek odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija, 4. Osnutek odloka o gospodarjenju z javnimi potmi, 5. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1984, 6. Predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, 7. Predlog odloka o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Litija, 8. Predlog odloka o zazidalnem načrtu Praprošče GS 4/2. K l/a Verifikacijska komisija zbora združenega dela v sestavi: Marija Pu-šnik, Mija Boltin in Matic Malenšekjeporočala,dajeod27 delegatskih mest na seji navzočih 19 delegatov; seje se niso udeležili delegati iz delegacij: KOP Komunala, TOZD Transportne naprave, TOZD Gozdni obrat, KZ Gabrovka—Dole, Osnovna šola Šmartno, Osnovna šola Gabrovka in VII. konferenca delegacij. Verifikacijska komisija zbora krajevnih skupnosti v sestavi: Ludvik Kofol, Alojz Mahkovic in Franc Korbar je poročala, daje od 18 delegatskih mest na seji navzočih 12 delegatov, seje se niso udeležili delegati iz delegacij KS V. Kostrevnica, Dole, Vače, Vintarjevec, Primskovo in Polšnik. Seji so prisostvovali tudi: 1. Branko Pintar, predsednik občinske skupščine, 2. Zvonimir Bric, predsednik izvršnega sveta 3. Karlo Lemut, Borut Vukovič, Radovan Petje, Tone Pavliha — člani izvršnega sveta 4. Rihard Urbane, komandant OŠTO 5. Slavko Rokavec, podpredsednik OK SZDL 6. Slavko Palčič, v.d. direktor uprave za družbene prihodke 7. Vid Praunseis, podpredsednik OS ZS. K 1/b Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Aleks Železnik in Jelka Rink. K 1/c Zbora sta brez razprave soglasno sprejela zapisnik 20. seje z dne 5.3: 1985. K 2. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85; razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednji SKLEP: Zbora sprejemata osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija in ga dajeta v javno razpravo do 30. 4. 1985. K 3. Osnutek odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85; predstavnik predlagatelja Karlo Lemut je predlagal, da se osnutek prekvalificira v predlog in sprejme. Predsedujoča Eva Kovic je odprla razpravo, vendar razprave ni bilo ter sta zbora soglasno sprejela sklep, da se osnutek spremeni v predlog, nato sta glasovala ponovno o predlogu odloka in soglasno sprejela naslednji SM.i I-: Sprejme se predlog odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija. K 4. Osnutek odloka o gospodarjenju z javnimi potmi je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85; uvodne.obrazložitveni'bilo; predsedujoča Eva Kovic je odprla razpravo. Delegatka VIII. konference delegacij Ana Praprotnik je predlagala, da se v 5. členu navede, da kriterije za razvrstitev poti sprejme skupščina Samoupravne komunalne skupnosti; delegat KS Jevnica Jernej Kuko-,.vica je predlagal, da se v 10. členu osnutka odloka predvidi 2 m širok varovalni p;Ss; istega mnenja je bila tudi delegacija Predilnice Litija; statutarno pravna komisija je predlagala, da se v 15. členu pred »15.000.-din« doda besedo »do«. Razprava je bila končana ter sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednji SKLEP: Zbora sprejemata osnutek odloka o gospodarjenju z javnimi potmi in ga dajeta v javno razpravo do 30. 4. 1985, pripombe delegacij se posredujejo predlagatelju osnutka odloka. K 5. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1984 je bil posredovan vodjem delegacij; predsedujoča Eva Kovic je odprla razpravo; razpravljali so: delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl, v.d. direktorja občinske uprave za družbene prihodke Slavko Palčič in sekretar SO Litija Tine Brilej. nakar sta zbora z. ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednja SKLEPA: 1. Zbora sprejemata sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1984. 2. Sklepu se doda 4. točka z naslednjim besedilom: »Zaključni račun je pregledala strokovna komisija in nanj ni imela pripomb. K 6. Predlog Odloka p odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85; uvodno obrazložitev je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. ki je posredoval zborom tudi amandma k 4. členu predloga odloka. Predsedujoča Eva Kovic je odprla razpravo; predstavnik statutarno pravne komisije Milan Kaplja je posredoval pripombe komisije, da jt izpuščen 5. člen, besedilo amandmaja 4. člena pa bi moralo biti formulirano tako, da bi bil možen i/račun odškodnine. .Razpravljal je še: predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Druge razprave ni bilo ter je dala predsedujoča Eva Kovic najprej na glasovanje amandma predlagatelja, /bora sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela amandma. Nato je predsedujoča Eva Kovic pozvala k nadaljnji razpravi o celotnem besedilu predloga odloka, vendar razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela SKLEP: Zbora sprejemata predlog o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda s (cm, da bi se popravile zaporedne številke členov od 4. člena naprej. K 7. Predlog odloka o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Litija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85; predsedujoča« Eva Kovic je odprla razpravo. Predstavnik statutarno pravne komisije Milan Kaplja je opozoril na neskladje 2. člena s 7. odstavkom obrazložitve; delegat KS Jevnica Jernej Kukovica je predlagal, da se v 2. členu pred številko 15 postavi beseda »do«. Razpravljal je še predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Razprava je bila končana ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela SKLEP: Zbora sprejemata predlog odloka o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Litija s popravkom 2. člena, kjer se namesto besed »največ 15« vstavi besede »3 do 5«. K 8. Predlog odloka o zazidalnem načrtu Praprošče GS 4/2je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu 2/85; predsedujoča Eva Kovic je odprla razpravo, vendar razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela i SKLEP: Zbora sprejemata predlog odloka o zazidalnem načrtu Praprošče GS 4/2. Zaradi nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora ni bilo možno pričeti z 11. skupnim zasedanjem vseh zborov. Navzoči delegati družbenopolitičnega zbora so se zaradi tega razšli, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa sta nadaljevala z delom po dnevnem redu predvidenega 11. skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine, zbora sta za nadaljevanje seje sprejela naslednji dnevni red: 1. Predlog odloka o spremembi načrta in organizacija razvoja TO občine Litija, 2. Informacija o poslovnem uspehu OZD za leto 1984, 3. Poročilo o delu IS SO Litija v letu 1984, 4. Poročila o delu komisij SO Litija v letu 1984, 5. Predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOR in socialistične revolucije na območju občine Litija, 6. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985, 7. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, 8. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, 9. Predlog odloka o proračunu občine Litija za leto 1985. Sejo je v nadaljevanju vodil predsednik občinske skupščine Branko Pintar. K 1. Komandant Občinskega štaba za teritorialno obrambo občine Litija Rihard Urbane je obrazložil predlog odloka o spremembi načrta in organizacije razvoja TO občine Litija, ker je gradivo strogo zaupne narave je bila vsebina delegatom posredovana ustno. Predsedujoči Branko Pintar je odprl razpravo, vendar je ni bilo ter sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednji SKLEP: Zbora sprejemata predlog odloka o spremembi načrta in organizacije razvoja TO občine Litija. K 2. Informacija o poslovnem uspehu OZD za leto 1984 je bila posredovana vodjem delegacij, uvodno poročilo je posredoval predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Predsedujoči Branko Pintar je odprl razpravo, v kateri so sodelovali: podpredsednik OS ZS Vid Praunseis, predsednik zbora združenega dela Anton Savšek, delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl in predsednik občinske skupščine Branko Pintar. Po razpravi sta i.bora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednje: L Zbora sprejemata informacijo o poslovnem uspehu organizacij združenega dela za leto 1984 in dodatno informacijo občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj. 2. Zbora sprejemata stališča izvršnega sveta občinske skupščine k informaciji o gospodarjenju. 3. Zbora sprejemata informacijo OS ZS ter podpirata aktivnost OS ZS ob obravnavi zaključnih računov OZD za leto 1984. 4. Zbora predlagata Občinskemu svetu ZS, da v bodoče ob takšnih ak-tivnostih v OZD oceni tudi delo samoupravnih organov. 5. Občinski svet ZS bo akcijo v tistih OZD, kjer ni bilo bistvenih pozitivnih premikov ponovil in o tem obvestil zbore občinske skupščine. K 3. Poročilo o delu izvršnega sveta SO Litija so prejeli vodje delegacij, uvodno obrazložitev je podal predsednik izvršnega sveta Zvoni mir Bric, ki je poročilo dopolnil. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je odprl razpravo. Pisno razpravo je predložila delegacija LIL, ki vprašuje kateri konkretni ukrepi za razbremenjevanje gospodarstva bodo uvedeni in ali so že znani rezultati razbremenjevanja gospodarstva! Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je predlagal, da se izdela analiza učinkov razbremenjevanja gospodarstva z. obveznostmi, ki so v občinski pristojnosti ter delegaciji LIL posreduje odgovor na seji zbora združenega dela. Druge razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednja SKLEPA: L Zbora sprejemata poročilo o delu izvršnega sveta občinske skupščine v letu 1984. 2. Izvršni svet naj zboru združenega dela predloži analizo učinkov razbremenjevanja gospodarstva z obveznostmi, ki so v občinski pristojnosti in poročilo o učinkih stabilizacijskega programa v občini. K 4. Poročilo o delu komisij pri SO Litija v letu 1984 je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85; predsednik občinske skupščine Branko Pintar je odprl razpravo. Delegacija LIL je pisno predlagala, da komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu pregleda samoupravno organiziranost tudi v drugih OZD; podpredsednik OK SZDL Slavko Rokavec je predlagal, da poročilo izdela tudi komisija za družbeno nadzorstvo. Razpravljali so še sekretar SO Tine Brilej, predsednik SO Branko Pintar in delegat Obrtnega združenja Nace Steferl. Po razpravi sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejela naslednji SKLEP: Zbora sprejemata poročila o delu komisij občinske skupščine Litija v letu 1984 in sicer: — komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, — komisije za prošnje in pritožbe, — komisije za zadeve borcev NOV, — komisije za odlikovanja in občinska priznanja, — komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, — statutarno pravne komisije. O problematiki delovanja komisije za družbeno nadzorstvo naj razpravlja Predsedstvo občinske skupščine Litija in predlaga rešitve. K 5. Predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85; predsednik OS Branko Pintar je odprl razpravo. Podpredsednik OK SZDL Slavko Roka večje predlagal, da se 21. člen dopolni in se na novo glasi: Planinsko društvo Litija bo nadaljevalo s tradicionalnimi spominskimi pohodi na Tišje, Občinska konferenca ZRVS in Občinski štab TO pa z organizacijo tekmovalnih pohodov na Tišje, kjer jih bodo povezali s spomenikom naTisju. Član izvršnega sveta Borut Vukovič je predlagal, da se dopolnitev 21. člena sprejme in objavi, veljala pa bi le za OK SZDL, Občinski štab TO, Občinsko konferenco ZRVS in občinsko skupščino. Razprava je bila končana ter sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejela naslednji SKLEP: Zbora sprejemata družbeni dogovor o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija s spremembo 21. člena, ki se na novo glasi: Planinsko društvo Litija bo nadaljevalo s tradicionalnimi spominskimi pohodi na Tišje, Občinska konferenca ZRVS in občinski štab TO pa z organizacijo tekmovalnih pohodov na Tišje, kjer jih bodo povezali s spomenikom na Tisju«. K 6. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85; uvodno obrazložitev je posredoval v.d. direktorja občinske uprave za družbene prihodke Slavko Palčič, kije obrazložil amandma izvršnega sveta občinske skupščine k 17., 29. in 34. členu predloženega dogovora. Predsedujoči Branko Pintar je odprl razpravo. Delegat Obrtnega združenja Nace Steferl je predlagal, da se amandmaji Obrtnega združenja lahko umaknejo, ker to problematiko rešujejo tudi amandmaji izvršnega sveta; predstavnik statutarno pravne kotni sije Milan Kaplja je predlagal, da se črta del besedila v 19. členu »in tehničnih izboljšav« ter postavil vprašanje, kako sta bila oblikovana 20. in 21. člen dogovora, saj teh členov v osnutku dogovora ni bilo. Razpra • vljali so še: Slavko Palčič, Nace Steferl, Borut Vukovič in predsednik 1S Zvonimir Bric. Po razpravi je dal predsednik občinske skupščine Branko Pintar hd glasovanje amandma izvršnega sveta, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednji ( SKLEP: Sprejmejo se amandmaji izvršnega sveta občinske skupščine k 17., 19. in 34. členu dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985. Predsedujoči Branko Pintar je pozval k nadaljnji razpravi o predlogu dogovora, vendar razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela SKLEP: Zbora sprejemata dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1985. * K 9. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov so delegati prejeli v pisnem gradivu, uvodno obrazložitev je podal v.d. direktorja občinske uprave za družbene prihodke Slavko Palčič. Predsedujoča Eva Kovic je odprla razpravo in prebrala amandma Obrtnega združenja Litija, ki predlaga spremembo 19. člena odloka. Razpravljali so: delegat Obrtnega združenja Nace Steferl, v.d. direktorja občinske uprave za družbene prihodke Slavko Palčič, predsednik občinske skupščine Branko Pintar, predsednik izvršnega sveta Zvonimir Bric, član izvršnega sveta Borut Vukovič in delegat LIL Andrej Namestnik. Po razpravi je predsedujoča Eva Kovic dala na glasovanje amandma delegacije Obrtnega združenja: — v zboru združenega dela je 1 delegat glasoval za amandma, trije proti, deset se jih je glasovanja vzdržalo; — v zboru krajevnih skupnosti so se vsi delegati glasovanja vzdržali. Amandma delegacije Obrtnega združenja ni bil sprejet. Predsedujoča Eva Kovic je predlagala nadaljnjo razpravo, vendar razprave ni bilo ter je dala na glasovanje amandma izvršnega sveta k 32. členu, ki se glasi: »V 6. vrsti drugega odstavka 37. člena odloka o davkih občanov se za besedo »snega« doda »in posipanje cest«; dosedanji drugi odstavek 32. člena postane tretji odstavek ter k 38. členu, kjer se v tretji alinei doda za besedo: imajo »učence in...« V zboru združenega dela je 13 delegatov glasovalo za predložene amandmaje izvršnega sveta. I delegat seje glasovanja vzdržal; v zboru krajevnih skupnosti je bilo besedilo amandmajev soglasno sprejeto. Predsedujoča Eva Kovic je objavila, da amandma izvršnega sveta v zboru združenega dela ni bil sprejet, zbor krajevnih skupnosti pa gaje sprejel. V nadaljnji razpravi so sodelovali: predsednik OS Branko Pintar. sekretar OS Tine Brilej in predsednica zbora KS Eva Kovic. Nato.je zbor združenega dela ponovno glasoval o amandmaju izvršnega sveta in ga soglasno sprejel. Predsedujoča Eva Kovic je pozvala k nadaljnji razpravi o predlogu odloka o davkih občanov, vendar razprave ni bilo ter je dala predlog na glasovanje: izid glasovanja je bil naslednji: v zboru združenega dela je 13 delegatov glasovalo za predlog odloka, 1 delegat je glasoval proti; v zboru krajevnih skupnosti je 8 delegatov glasovalo za predlog odloka. I delegat pa se je glasovanja vzdržal. Predsedujoča Eva Kovic je ugotovila, da predlog odloka ni bil sprejet. Nato je bila seja prekinjena in sprejet dogovor, da bo nadaljevanje seje v petek, 29. 3. 1985 ob 11. uri. Seja je bila prekinjena ob 15.30 uri. SKRAJŠANI ZAPISNIK nadaljevanja 21. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti SO Litija dne 29. 3.1985 ob 11.30 uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija. Sejo je vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti Eva Kovic, zboru združenega dela je predsedoval podpredsednik zbora Adolf Pajtler, zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbora sta soglasno sprejela naslednji dnevni red: 1. a) Imenovanje komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpraša- nja delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika, 2. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, 3. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, 4. Predlog.odloka o proračunu; občine Litija za leto 1985, 5. Poročilo o izvajanju investicij III. občinskega samoprispevka v letu 1984 in i 6. Kadrovske zadeve, 7. Vprašanja in pobude delegatov. K l/a Verifikacijska komisija zbora združenega dela v sestavi: Marija Pu-šnik, Mija Boltin in Matic Malenšek je poročala, da je od 27 delegatskih mest na seji navzočih 22 delegatov; seje se niso udeležili delegati iz delegacij: Mizarstvo Gabrovka, TOZD Transportne naprave, KZ Litija. Osnovna šola Gabrovka, VIL konferenca. Verifikacijska komisija zbora krajevnih skupnosti v sestavi: Ludvik Kofol, Franc Voglar in Jernej Kukovicaje poročala, daje od 18 delegatskih mest na seji navzočih 10 delegatov; odsotnost je opravičil delegat KS Sava Alojz Mahkovic; odsotnosti niso opravičili delegati iz KS Ho-tič, V. Kostrevnica, Primskovo, V. Štanga, Vače, Št. Poljane in Dole. Seji so prisostvovali tudi: L Branko Pintar, predsednik občinske skupščine 2. Zvonimir Bric, predsednik izvršnega sveta 3. Karlo Lemut, član IS 4. Borut Vukovič, član IS 5. Slavko Palčič, v.d. direktorja občinske uprave za družbene prihodke 6. Franci Kajba, predsednik OS ZS. K 1/b Za overitelja zapisnika sta bila soglasno izvoljena delegata Jelka Rink in Aleks Železnik. K 2. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov je obrazložil v.d. direktorja občinske uprave za družbene prihodke Slavko Palčič. Predsedujoča Eva Kovic je odprla razpravo, vendar je ni bilo ter sta zbora o predlogu odloka glasovala tako-le: — v zboru združenega dela je 21 delegatov glasovalo za predlog, 1 delegat je bil proti; v zboru krajevnih skupnosti je 9 delegatov glasovalo za predlog, 1 delegat se je glasovanja vzdržal. Predsedujoča Eva Kovic je ugotovila, da je zbor združenega dela predlog odloka sprejel, zbor krajevnih skupnosti pa ne in vprašala delegata, ki se je glasovanja vzdržal, če so še kakšne nejasnosti v besedilu odloka, da seje glasovanja vzdržal. Delegat KS Gabrovka Roman Huč je povedal, da je imela delegacija pripombo na obdavčitev v 4. členu; ker ni bil prisoten na prejšnji seji dne 26. 3. 1985 in ni bil seznanjen s tem ali se ta člen spreminja ali ne, seje glasovanja vzdržal. Predsedujoča Eva Kovic je pojasnila, da delegat KS Gabrovka na prejšnji seji ni razpravljal ter tudi ni predlagal spremembe 4. člena odloka, kar je razvidno tudi iz zapisnika poteka seje. Nato je delegat KS Gabrovka Roman Huč glasoval /a'predlagani odlok. Predsedujoča Eva Kovic je ugotovila, da je s tem tudi zbor krajevnih skupnosti sprejel predlog odloka in objavila naslednji SKLEP: Zbora sprejemata predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. K 3. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85, predsedujoča Eva Kovic je odprla razpravo, vendar je ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednji SKLEP: Zbora sprejemata odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Predlog odloka o proračunu občine Litija za leto 1985 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85; uvodno obrazložitev je podal član izvršnega sveta Borut Vukovič. Predsedujoča Eva Kovic je odprla razpravo, vendar je ni bilo in sta zbora združenega dela in zbor krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednji SKLEP: Zbora sprejemata predlog odloka o proračunu občine Litija za leto 1985. K 5. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je podal uvodno obrazložitev k poročilu o izvajanju investicij III. občinskega samoprispevka v letu 1984 in informacijo o možnostih za dokončanje programa. Poročilo je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 2/85, dodatno informacijo pa so prejeli delegati na mize. Predsednik OS ZS Franci Kajba je posredoval podatke o poteku javne razprave v združenem delu, predsednik občinske skupščine Branko Pintar pa je dodatno obrazložil potek javne razprave v krajevnih skupnosti ter pozval delegate k razpravi. Razpravljali so: delegat KS Gabrovka — Dole Franc Kotar, delegat KS Vintarjevec Srečo Zlogar, član izvršnega sveta Jože Sevljak, predsednik Občinskega sveta ZS Franci Kajba, delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl, delegat KS Litija — levi breg Ludvik Kofol, delegat Lesne industrije Andrej Namestnik, delegatka KS Litija — desni breg Jelka Rink in predsednik občinske skupščine Branko Pintar. Po končani razpravi sta zbor združenega dela (soglasno) in zbor krajevnih skupnosti (1 delegat se je glasovanja vzdržal) sprejela naslednje SKLEPE: 1. Zbora sprejemata poročilo o izvajanju investicij III. občinskega samoprispevka v letu 1984 in informacijo o možnostih za dokončanje programa. 2. Zbora podpirata akcijo za dokončanje programa III. občinskega samoprispevka. 3. Občinska konferenca SZDL Litija in občinski svet ZS Litija naj aktivnosti v zvezi s političnimi pripravami za izvedbo referenduma o IV. občinskem samoprispevku čimprej zaključita in se opredelita za stališča in konkretne predloge. K 6. Predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je podal sekretar občinske skupščine Tine Brilej; predsedujoča Eva Kovic je odprla razpravo, vendar razprave ni bilo ter sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednji SKLEP: 1. V svet Doma Tišje Šmartno pri Litiji se imenuje BORIS ŽUŽEK iz Šmartna, v odbor samoupravne delavske kontrole pa MIRO BREGAR iz Litije. 2. Aleksandra Gorup se imenuje za namestnico občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja. 3. Katja Urbanija—Kolenc se z 31. 3. 1985 razreši funkcije namestnice javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. 4. V odbor podpisnikov družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija se imenuje delegat KS Šmartno Jože Meglic. K 7. 1. Delegacija VIII. konference delegacij je postavila dve delegatski vprašanji, prvo v zvezi z odvozom smeti in drugo v zvezi z odstranjevanjem snega na mostu. Odgovor bo objavljen v Delegatskem obveščevalcu. . 2. Delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl je opozoril na neurejeno cestišče okrog upravne zgradbe občinske skupščine. Pojasnilo je podal predsednik izvršnega sveta Zvonimir Bric. Seja je bila končana ob 13.40 uri. točka 2 Predlog Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74, 4/78) in 204. člena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1984 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Litija za leto 1984 katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen Doseženi odhodki in prihodki po zaključnem računu za leto 1984 so znašali: a) zaključni račun proračuna -prihodki....................................116.310.741,70 -odhodki....................................111.141.524,00 — sredstva izločena na poseben račun proračuna-omejevanje prihodkov davkov občanov..................... 3.951.000,00 — razlika med prihodki in odhodki .................1.218.217,70 b) zaključni račun rezervnega sklada — prihodki ............•.......................... 2.391.758,00 — odhodki......................................1.987.844,00 — presežek prihodkov med odhodki ................. 403.914,00 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna za leto 1984 v znesku 1.218.217,20 se prenese v proračun občine Litija za leto 1985. 4. člen Prihodki od davkov občanov izločeni na posebni račun v višini 3.951.000,00 se uporabijo za financiranje prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov. O razporeditvi sredstev iz prvega odstavka tega člena odloča Izvršni svet Skupščine občine Litija in je dolžan skupščini poročati o uporabi teh sredstev. 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 403.914,00 se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1985. 6. člen Sestavni del tega odloka je pregledna bilanca prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Litija za leto 1984. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA BRANKO PINTAR REALIZACIJA PRIHODKOV IN RAZPORED, PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LITIJA ZA LETO 1984 VRSTA PRIHODKI ZNESEK GL.NAMEN RAZPOREDITEV. ZNESEK PRIHODKOV O prenesena sred. 1. 423. 640 ,40 01 d ejav.organov DPS 79 .340.406 .00 1 davki iz OD in na davek 44. 788. 632 ,80 02 sofinjIjO in OŽTO 4 .325.830 .00 2 Promet.davki,davki dejav.Girganov DPO na doh.od premož. 51. 930. 975 ,50 03 9 .266^.944 ,00 3 takse 5. 341. 201 , 5o 04 negospod.invest. 3 .351.840 ,00 5 ,denarne kazni 2. 6 30. 767 ,00 08 sred.za uvelj.tem. pravic borcev, voj. „ invalidov 7 .198.78o ,00 6. prih.uprav, organ. 7. 044. 524 ,50 09 zdrav, varstvo 102.123 ,00 7. prih.drugih DPS 10 sred.za sploš.kom. -dopol.sredstva 3. 151, 000 ,00 porabo 2 .675.980 ,00 11 sred.za kraj.skup. 1 .982.040 ,00 * 16 invest.v gospod. 1 .585.730 ,00 17 tek.prorač.rezerva 190.156 ,50 18 izločena sred. prorač. rezerva 1 .121.694 ,50 - omejevanje prihod. od davkov občanov 3 .951.000 ,00 SKUPAJ: 116.310.741,70 115.092.524,00 OBRAZLOŽITEV Celotni prihodki občinskega proračuna so bili z odlokom o proračunu občine Litija za leto 1984 načrtovani v višini 99,915.458.00 din. Z odlokom o spremembi odloka o proračunu občine Litija 1984 so bili prihodki načrtovani v višini 110.587.175.00 din, dejanska realizacija pa je bila 116.310.741.70 din. kar je bilo še vedno v okviru dovoljene porabe, saj ni prišlo do izločanja presežkov na posebno partijo proračuna, ampak smo v skladu z določili družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 na poseben račun izločili 3.951.000,00 din prihodkov od davkov občanov, realiziranih nad dogovorjeno višino rasti splošne porabe. Ta sredstva se smejo uporabili za modernizacijo in razvoj informacijskega sistema, obnovo in modernizacije odddjniškega in prenosnega sistema RTV ter za financiranje prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov. Že v obrazložitvi k osnutku odloka o proračunu za leto 1985 smo predlagali, da se sredstva za financiranje izdelave prostorskega dela družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990. za kar je občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj zahteval 1.000.000.00 din. ter sredstva za izdelavo krajinskega plana območij v višini 1.000.000 din zagotovijo iz teh na poseben račun izločenih sredstev. Pri predlogu odloka o proračunu za letošnje leto pa smo predlagali, da se iz proračuna izločijo v osnutku predvidena sredstva za izdelavo urbanistične zasnove za Litijo in Šmartno v višini 600.000 din. iz na poseben račun izločenih sredstev pa bi financirali tudi izdelavo strokovnih osnov za varstvo narave in kulturne dediščine, ki jo bo kot sestavni del prostorskega dela družbenega plana občine Litija izdelal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vrednost teh del znaša 1.443.000.00 din. Glede na velik zaostanek na področju urejanja prostora predlagamo, da se sredstva izločena na poseben račun uporabijo zgolj za financiranje prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov. Realizacija posameznih oblik prihodkov in odhodkov je razvidna iz priloženih tabel in bistveno ne odstopa od z rebalansom predvidenih razmerij. . TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA V skladu z zakonom splošni del proračuna kot nerazporejeni del dohodkov obsega tudi tekočo proračunsko rezervo, kije namenjena tistim splošnim. družbenim potrebam, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali pa zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. Tekoča proračunska rezerva ne sme presegati 1% v proračunu predvidenih dohodkov. 5 Za odločanje o uporabi teh sredstev je pooblaščen Izvršni svet občinske skupščine, na podlagi njegovih sklepov so bila sredstva tekoče rezerve uporabljena za naslednje namene: — odboru za pripravo proslave na Jančah je bilo nakazano 10.000,00 din, — Planinskemu društvu Litija je bilo za pokritje stroškov četrtega spominskega pohoda na Tišje odobreno 10.000,00 din, a'— Sindikalnemu pihalnemu orkestru Litija je bilo za nakup spominskega ¡raku nakazano 3.000 din, •■. . — Kulturnemu umetniškemu društvu Polšnik je bilo ob desetletnici moškega pevskega zbora nakazano 7.000,00 din. — Prešernovi družbi Ljubljana je bilo za pomoč pri izdajanju redne zbirke nakazano 2.000,00 din, za plačilo slike je bilo akademskemu slikarju. lože tu Megliču nakazano 20.156,50 din. — KS Vače je bilo za izvedbo projekta Vače 81. nakazano 100.000,00 din, s čimer je bila v celoti realizirana obveznost, ki jo je z družbenim dogovorom prevzela občina Litija, — Krajevni organizaciji Rdečega križa Litija — desni breg je bila kot pomoč za,kritje stroškov pri pogostitvi starejših občanov nakazano 3.000.00 din, ' — Smučarskemu klubu Zagorje je bilo nakazano 5.000,00 din. REZERVNI SKLAD PRORAČUNA Celotni prihodki rezervnega sklada so v preteklem letu znašali 2.391. 758.00 din. pri tem je bilo L 270.063,50 din prenesenih iz prejšnjega lela. 1.121.694,50 din pa predstavlja 1% odvod od prihodkov proračuna za leto 1984. V skladu z zakonom se sredstva rezerve lahko uporabijo za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, kot so zlasti poplave, suša. požar, potres in druge naravne nesreče, epidemije oz. preprečevanje epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci ter izredne akcije teritorialne obrambe. V preteklem letu je bilo porabljeno 1.916.244,00 din, o uporabi sredstev pa je odločal Izvršni svet skupščine. ' Gasilskemu društvu Šentvid je bilo za prevoz vode ob suši 1984. leta nakazano 39.000.00 din. Krajevni skupnosti Jablaniška dolina je bilo nakazano 40.000,00 din za sanacijo v letu 1983 porušenega lesenega mostu v Cerovici. Krajevni skupnosti Holičje bilo za sanacijo ceste v Zg. Hotiču nakazano 100.000.00 din, enako pa tudi za sanacijo ceste Jesenice—Bitiče—Sp. Hotič. Krajevni skupnosti Štangarske Poljane je bilo za sanacijo ceste Štangarske Poljane— Dragovšek odobreno 100.000,00 din, za sanacijo ceste na Jastrebnik pa 110.000.00 din. Samoupravni skupnosti za ceste je bilo za popravilo mostu na lokalni cesti Ponoviče—Konj nakazano 86.244,00 din. Za prevoz buldožerja potrebnega za odstranjevanje plazov na območju Kostanjevica, Pre/og, Strmec in Podstrmec je bilo prevozniku skupaj s prispevki nakazano 20.985,00 din. KZ Gabrovka — Dole je bilo za delo, ki ga je opravila pri odpravljanju vremenske ujme na tem območju nakazano 374.900 din. KOP Komunali je bilo za delo rovokopača in dveh kamionov plačano 400.000.00 din, SGD TOZD Gradmetal Litija je bilo za delo montaže vodovoda v Kostanjevici nakazano 20.580,00 din, KS Dole pa je bilo za kritje stroškov v zvezi z organiziranjem aktivnosti pri odpravljanju posledic vremenske ujme 52.635,00 din. V celoti je bilo za odpravljanje posledic plazov na območju KS Dole iz proračunske rezerve nakazano 870.000,00 din. Krajevni skupnosti Gabrovka je bilo za delno kritje stroškov za popravilo krajevnih cest in navoz materiala po neurju s točo v lanskem poletju nakazano 80.000 din. Krajevni skupnosti Jevnica je bilo za delno kritje stroškov za odpravo posledice neurja, kije prizadelo ceste Jevnica—Mala Noga — Dolga Noga in Jevnica — Golišče- — Kresniški vrh nakazano 80.000 din. Krajevni skupnosti Štangarske Poljane je bilo za delno kritje stroškov za odpravo poškodb na cesti Reka Gozd odobreno 70.000,00 din. Krajevni skupnosti Litija — desni breg je bilo za sanacijo zemeljskega plazu na cesti Beden — Veliki Vrh nakazano 100.000,00 din. Lovskim družinam je na območjtt občine bilo za vsako ubito lisico nakazano 250 din, v celoti 12.600,00 din. Kot pomoč za nabavo novega konja, pa je bilo lastniku konja, kije zbolel za brucelozo nakazano 20.000 din. Predlagamo, da pristojna zbora sprejmeta odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1984 skupaj s poročilom o uporabi sredstev rezervnega sklada in tekoče proračunske rezerve. Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo točka 3 Osnutek Skupščina občine Litija je na podlagi 14. in 15. člena Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Ur. I. SFRJ, št. 64/84) in 206. člena Statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 23/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o določitvi in pooblastitvi organov, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Litija 1. člen Ta odlok ureja nekatera vprašanja družbene kontrole cen v občini Litija ter določa in pooblašča organe, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Litija. Določbe tega odloka, ki se nanašajo na organizacije združenega dela, se nanašajo tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti, smiselno pa se uporabljajo tudi za druge udeležence v proizvodnji, opravljanju storitev in blagovnem prometu. 2. člen Ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve iz pristojnosti občine predpisuje Izvršni svet Skupščine občine Litija. 3. člen Analitične in strokovne naloge ter upravne zadeve s področja cen, ki so določene z zveznim zakonom za organe za cene opravlja v občini Litija strokovna služba v komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Litija. 1 Če izvršni svet občine Litija oz. Izvršni svet SR Slovenije predpiše kot ukrep neposredne kontrole cen dajanje soglasja k cenam oz. tarifam ali obvezno poprejšnje obvestilo o spremembi cen proizvodov in storitev, izvaja ta ukrep strokovna služba komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj. 4. člen Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Litija določa za katere proizvode in storitve morajo organizacije združenega dela pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja, podatke ki morajo biti v obvestilu ter roke in način pošiljanja podatkov. 5. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 50.000 din, če ne pošlje obvestila o cenah zaradi spremljanja ali podatkov ki morajo biti v obvestilu, oziroma teh podatkov ne pošlje v roku ali na način, kot to določi občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Litija (4. člen v povezavi s 1. členom). Z denarno kaznijo do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 60.000 dinarjev tudi posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha z delom Skupnost za cene občine Litija. 7. člen Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri oblikovanju nalog skupnosti za cene na območju občine Litija (Ur. 1. SRS,-št. 11/81) preneha veljati. Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati vsi predpisi, ki so bili izdani na podlagi odloka iz prvega odstavka tega člena. 8. člen ' Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: ) Litija, dne Predsednik skupščine občine Litija: Pintar Branko OBRAZLOŽITEV Odlok o določitvi in pooblastitvi organov, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Litija je izdan na podlagi 14. in 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen, kije bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 64/84 in je pričel veljati L januarja 1985. Z dnem ko je pričel z delom zvezni upravni organ je prenehala Zvezna skupnost za cene. V 14. členu navedenega zakona je določeno, da se v družbenopolitičnih skupnostih ustanovijo organi za cene, katerih pristojnosti oziroma pooblastila se določijo z zakonom in drugimi predpisi. Organi za cene: 1. spremljajo in analizirajo gibanje cen, razmerja med ponudbo in povpraševanjem, učinkovanje ukrepov ekonomske politike in ukrepov neposredne kontrole cen na cene in izvajanje določene ekonomske politike na področju cen ter izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki urejajo razmerja na področju cen: 2. spremljajo in analizirajo vpliv cen na razmerja pri pridobivanju in delitvi dohodka v okviru posameznih področij, panog in grupacij ter gospodarstva v celoti, vpliv gibanja cen na stabilnost trga, stroške poslovanja gospodarstva in posameznih njegovih delov, življenjske stroške in življenjski standard delovnih ljudi in občanov ter vpliv cen na uresničevanje temeljnih smeri družbenega in ekonomskega razvoja, določenih z družbenimi plani. 3. spremljajo gibanje svetovnih cen, ocenjujejo njihovo gibanje in vpliv cen na konkurenčno sposobnst domačega gospodarstva na zunanjem trgu, 4. ocenjujejo, kako se bodo cene gibale v naslednjem obdobju, pripravljajo strokovno-analitično podlago za ekonomsko politiko na področju cen v planskih aktih in predlagajo ukrepe ekonomske politike ter ukrepe in dejavnosti za njihovo uresničevanje. 5. predlagajo pristojnemu organu ukrepe neposredne kontrole cen, izvajajo ukrepe neposredne kontrole cen, za katerih izvajanje so pooblaščeni in spremljajo njihovo izvajanje, 6. opravljajo tudi druge analitične in strokovne naloge ter upravne zadeve s področja cen za pristojne organe v družbeno političnih skupnostih in za organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, izdajajo publikacije o razmerjih in ravneh cen ter njihovem gibanju na trgu. Drugi član odloka določa, da ukrepe neposredne kontrole cen iz pristojnosti občine predpiše izvršni svet Skupščine občine Litija. Ukrepi neposredne kontrole cen se predpišejo izjemoma in smejo trajati najdlje šest mesecev, če se ne spremenijo oz. ne izboljšajo razmere na trgu, se sme ukrep neposredne kontrole cen podaljšati, vendar je treba vsakih šest mesecev znova ugotoviti ali so razlogi, da ostane ukrep še naprej v ve/javi. V 18. členu zakona so določeni razlogi zaradi katerih se lahko predpiše ukrep neposredne kontrole cen. Strokovno analitične naloge in upravne zadeve s področja cen opravlja strokovna služba v komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj. Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Ur. I. SFRJ, št. 64/84) pristojni organ za cene določa, za katere proizvode in storitve morajo organizacije združenega dela poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja, podatke, ki morajo biti v obvestilu ter roke in način pošiljanja podatkov. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja je v pripravi in bo v informacijo podano izvršnemu svetu, sprejel pa ga bo občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj. Zaradi večjega sodelovanja in usklajevanja pobud, predlogov in stališč zveznih upravnih organov ter sodelovanje z republiškimi in pokrajinskimi upravnimi organi, se v zveznem upravnem organu ustanovi svet. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga Skupščini SR Slovenije tudi ustrezne spremembe zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, po katerih naj bi se ustanovil Zavod SR Slovenije za cene kot upravni organ v sestavi republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Predlog zakona so delegati zborov skupščine SR Slovenije sprejeli na seji dne 6. 3. 1985. Preko republiškega komiteja kot kolegijskega upravnega organa bo mogoče zagotavljati tudi širši družbeni vpliv na izvrševanje upravnih nalog na tem področju, zato na ravni republike ni predlagana ustanovitev sveta. Občinam je prepuščena lastna presoja oziroma odločitev glede ustanovitve sveta. V predlaganem odloku svet za cene V občini Litija ni predviden. Kot kolegijsko vodeni upravni organ, so podani tudi pogoji, da se zagotovi družbeni vpliv na izvrševanje upravnih nalog s področja družbene kontrole cen. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha z delom skupnost za cene občine Litija. V času od L L 1985 do 31. 3. 1985 pa naša skupnost za cene ni mirovala. Sestala se je dne 29. I. 1985 in obravnavala nove cene listih obrtnih storitev za katere je Republiška skupnost za cene predlagala spremembo cen. Tako so se cene avtoservisnih storitev povečale za 34%. servisnih pa za 28%. Cena kemičnega čiščenja se je povečala za 25.4%. frizerskih storitev pa za 15%. Cene obrtnih storitev so povečali tudi tisti nosilci samostojnega osebnega dela. kijih v letu 1984 niso korigirali. Podatke imamo za vse spremembe cen obrtnih storitev, medlem ko za gostinske storitve teh podatkov nimamo, saj za cene v gostinstvu velja režim svobodnega oblikovanja cen. Strokovna služba skupnosti za ceneje na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 pripravila za izvršni svet Skupščine občine Litija predloge za povečanje cen komunalnih storitev, stanarin ter mestnega in primestnega potniškega prometa, kijih je iz vršni svet skladno z določi/i navedenega dogovora obravnava/ in sprejel. PREDLOG: Osnutek odloka se predlaga v obravnavo in sprejem zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija s predlogom, da se ga po razpravi prekvalificira v predlog in sprejme. Tak postopek sprejemanja predlagamozaradi tegaker se s predlaganim odlokom ne nalagajo materialne obveznosti, temveč se z odlokom urejajo zadeve, kiizhajajo iz zveznega zakona, to pa je določitev in pooblastitev organa za družbeno kontrolo cen v občini Litija. OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ točka 4 Osnutek Na podlagi 54. člena zakona o urejanju prostora in 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. S RS, št. 18/84) ter 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS. št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne sprejela ODLOK o ugotovitvi skladnosti urbanističnega programa, urbanističnega načrta, urbanističnega reda in zazidalnih načrtov s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Litija za obdobje 198»—1985 t, člen V skladu z določili zakona o urejanju prostora in zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je občinskim skupščinam naloženo, da ugotovijo neskladje posameznih urbanističnih dokumentov s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Litija za obdobje 1981 — 1985 (Ur. 1. SRS, št. 10/84). » 2. člen a) Urbanistični program občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 31/76) ostane v veljavi do sprejetja dologoročnega plana občine Ljtija. b) Urbanistični načrt za Litijo in Šmartno z Ustjem štev. 961 (Ur. 1. SRS, št. 42/67) ostane v veljavi do sprejetja dolgoročnega plana, razen na območjih, kjer so z družbenim planom občine Litija trajno varovana kmetijska zemljišča zlasti: — območja Graške dohrave — območje med reko Savo in železniško progo v Gradcu — del območja litijskega polja — območje Močvirnic iz Ježe — območje Škarske dobrave — območje Šmarskega polja v smeri LIL — območje Grmač in Roj — del območja Brega in Tcnetiš — območje Šmarskega polja — Od OŠ Šmartno do meje UN v smeri Vintarjevec • c) Urbanistični red za občino Litija (Ur. I. SRS, št. 7/80) ostane v veljavi najdalj do 31. decembra 1990, razen za območje, kjer so z družbenim planom občine Litija trajno varovane kmetijska zemljišča. d) S sprejetjem družbenega plana občine Litija za obdobje 1981— 1985 so prenehali veljati naslednji zazidalni načrti oz. deli zazidalnih načrtov: — del spremembe ZN Litija — desni breg (Ur. 1. SRS, št. 11/84) območje med vzhodno povezovalno cesto in Ježo, ter vzhodno od Kegljišča v Litiji, — del ZN Ustje ŠS 18 (Ur. I. SRS, št. 16/83) območje kjer so z družbenim planom opredeljena trajno varovana kmetijska zemljišča, — zazidalni načrt LS 12 Litija (Ur. I. SRS, št. 14/80) območje med zadružnim domom in obstoječim ZN, oziroma z družbenim planom opredeljena trajno varovana kmetijska zemljišča, — del ZN Kresnice (Ur. I. SRS, št. 16/73), območje med železniško progo oz. z družbenim planom opredeljena trajno varovana kmetijska zemljišča. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja Urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine, občine Litija. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: Litija, dne Predsednik Skupščine občine I itija Branko Pintar OBRAZLOŽITEV: Odlok o ugotovitvi skladnosti urbanističnega programa, urbanističnega načrta, urbanističnega reda in zazidalnih načrtov s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Litija za obdobje 1981—1985 morajo občinske skupščine sprejeti na osnovi 54. člena zakona o urejanju prostora in 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84). Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj je k izdelavi tega odloka pristopil tako, da je izdelal delovni osnutek tega odloka in ga poslalv obravnavo Urbanistični službi pri KOP Komunala Litija, inšpekcijskim službam SO Litija Geodetski upravi SO Litija, Samoupravni stanovanjski in komunalni skupnosti do 1. marca 1985, stem da ta osnutek pregledajo in podajo svoje mnenje, pripombe oz. predloge. Mnenje k osnutku tega odloka smo prejeli le od uprave za inšepkčijske službe SO Litija, katera na ta osnutek nima pripomb. Osnutek tega odloka se ne razlikuje od izdelanega delovnega osnutka. Izvršni sVet Skupščine občine Litija je na seji dne obravnaval osnutek lega odloka in ga predlagal Skupščini občine Litija v sprejem. Skrajšan postopek predmetnega odloka se predlaga za radi tegaker je javna razprava o predmetni zadevi že potekala v času uskladitve prostorskega dela družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. I. SRS, št. 44/82). Po razpravi, kije bila v času od 10. 12. ¡983 do 30. I. 1984 je skupščina občine Litija na seji dne 14. 2. 1984 sprejela uskladitev prostorskega dela omenjenega družbenega plana. Iz teh razlogov smatramo, da so v cilju racionalizacije in smotrnosti postopka sprejemanja tega odloka podani razlogi za skrajšani postopek. Predlog: Osnutek tega odloka se posreduje v obravnavo občinski skupščini s predlogom, da se ga po obravnavi na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti prekvalificira v predlog in sprejem. Litija. 26. 3. 1985 OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ točka 5 Osnutek Skupščina občine Litija je na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 18/84) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija 1. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov pri pridobivanju stavbnih zemljišč v družbeni lastnini, razpolaganjus stavbnimi zemljišči, urejanju stavbnihzemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno gradnjo, ter pri upravljanju z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč se v občini Litija ustanovi sklad stavbnih zemljišč. 2. člen Ime sklada je: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE LITIJA, p.o. (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sedež sklada je v Litiji, Jerebova ul. 14. 3. člen Sklad je pravna oseba z vsemi pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, tem odlokom in statutom. Za obveznosti sklada je odgovoren sklad s sredstvi, s katerimi razpolaga (popolna odgovornost). • " Sklad zastopa in predstavlja predsednik upravnega odbora sklada. Sklad se vpiše v sodni register. 4. člen Sklad izvaja na podlagi planskih aktov občine njeno politiko glede pridobivanja-, urejanja in oddajanja štabnih zemljišč za graditev. 5. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov. Člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina izmed delegatov za to skupščino pri čemer morajo biti najmanj 4 člani iz delegatov zbora združenega dela. Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti. Nihče ne more več kot dvakrat zaporedoma opravljati 2-letne funkcije člana upravnega odbora. 6. člen Upravni odbor sklada poroča najmanj enkrat na leto občinski skupščini o svojem delu in o izvajanju nalog sklada. 7. člen Program nalog oblikuje sklad na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine. Program nalog, finančni načrt in zaključni račun sklada potrjuje občinska skupščina. 8. člen "S Podrobnejša organizacija in delovanje sklada določa njegov statut. Statut sprejme upravni odbor sklada v soglasju z občinsko skupščino. 9. člen Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja v breme sredstev sklada Strokovna služba cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija, Jerebova ul. 12. 10. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1986. Štev.: Litija, dne Predsednik Skupščine občine Litija: Branko Pintar OBRAZLOŽITEV: Naloge s področja pridobivanja razpolaganja in urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in drugih območjih, namenjenih za kompleksno gradnjo ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v občini Litija, do uveljavitve zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 18/84) rok za uveljavitev oz. ustanovitev sklada stavbnih zemljišč 31. 12. 1985, izvaja glede na pozitivno zakonodajo Samoupravna komunalna skupnost občine Litija preko posebne enote. Sklad se praviloma ustanovi za območje občine, lahko pa tudi za območje dveh ali več občin. V prvem odstavku 30. člena je določeno, da sklad ustanovi občinska skupščina z odlokom. Na tej podlagi je izdelan predmetni odlok o ustanovitvilsklada stavbnih zemljišč v občini Litija. Namen sklada je zadovoljevanje skupnih potreb in interesov pri pridobivanju stavbnih zemljišč v družbeni lastnini, razpolaganjus stavbnimi zemljišči, urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih namenjenih za kompleksno gradnjo, ter upravljanje z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč. V 2. in 3. členu odloka je določeno da je sklad pravna oseba z vsemi pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, tem odlokom in statutom sklada. Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, imenuje pa ga občinska skupščina izmed delegatov, pri čemer morajo biti najmanj štirje člani iz vrst delegatov zbora združenega dela. Mandat članov upravnega odbora sklada je omejen, kot izhaja iz 5. in 6. člena odloka. Upravni odbor sklada je dolžan najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o svojem delu in o izvajanju nalog sklada. Vsako leto sprejme upravni odbor program dela sklada na osnovi letne resolucije o uresničevanju družbenega plana občine. Program dela. kot di poročilo o delu in zaključni račun sklada potrjuje občinska skupščina. Podrobnejša organizacija in delovanje sklada ureja statut sklada, ki ga sprejme upravni odbor in ko da soglasje k statutu občinska skupščina. V 9. členu odloka se določa izvajanje administrativno-tehničnih in drugih opravil za sklad. Besedilo lega člena daje dve možnosti in to, da opravila za sklad opravlja občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj oz. v variantnem predlogu strokovna služba cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija. Podlaga za varianto je v tem. da ta služba ta dela že sedaj opravlja in nanj ni bilo pripomb. Zakon taki opredelitvi ne nasprotuje. Odlok bi začel veljali s I. I. 19X6, s leni dnem. se zapisniško ugotovi Matije in v primeru, da varianta ne bi bila upoštevana, izvrši primopredaja celotne dokumentacije na občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj. predlog: /.boru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Lilija se predlaga v obravnavo predmetni osnutek odloka s predlogom da se •.!