LISTEK. t Fran Črnagoj. Rodila ea ie Črna vas na Barju uolee L.iubliane (27. mnuarja 1865), ki ie v dobi.črnaeoieve rnladosti samevala ob Ižanski cesti in leto ?a letom s stra:;om pričakovala. kdai in zopet za.mme.io iesenske in pomladanske poolave. da ii uničiio vsp nlodove siromaškp zetr.lie in s trplieniem bedneea seliaka pridobliene nainuineiše živl.ienske potrebščine. Liub]iena domača va<; mn le da!a na. živlienia pot troino •popotnico: delohubnostskromnost in odnornost. S to dediščino simi preproste in v siromaštvo potapliaiočp se vasice oblaeodanen. ip Crnairoi krenil na 'napornn cesto šolanja kier se ip srečal z Jankom Likanem. se z niim pobratil in srkal skupno z niim ysa dolM leta \7 čaše živlienia radost in trpkost narodneea, zavednesra in ponosnesa učitelia. Likarievo filozofijn resienaciie in fatalizma ie krotil in omilial Crnasroiev- zdrav humor ki ie marsikatero solzo bridkosti pretopil v nosmeh nrezira in porast moške vol.ie: ali zma¦ra\ ali nadi! Kompromisov ni v nazoriii. k; iib da in utrdi živlienie! Od Sveteea Oretrorja sp muj'e prevalila ROt v Izlake. od tod v Šmartno pod Šmarno eoro. potem R^ ip 7, mirnim. enakomernim korakom dopotoval nazai na bariansko šolo- kier ie ostal do upokoiitve V učiteljski službi Je bil od leta 1885. do leta 1924. Zadnia leta .ie prevzel posle oblastneea nadzornika šolskib vrtov dokler se ni preselil na Vič pri Lubliani. kier se ie nastanil v lastni hiši in se lotil dela na obsežnem zemliišču. Morda ie že trideset let od tedai. ko smo mladi in stari tovariši obiskali Črnag:oja v njeeovi šoli v Šmartnem pod Šmarno eoro. Iskreno nas ip pozdravil in trovstoliubnn sprejel Razkazal nam ip svoio šolico. navdušeno eovorii 0 svoiem šolskem deln m z živo ognjevito besedo opisoval lepotn kraia ki seie v zeleniu in cvetin prostiral pred nami. Črnaeoieva beseda mi ie odkrila "nove Iepote učiteljskega poklica. v te.i besedi sp ie vidoma stopnievala leoota kraia, da ie bil utemelien moi klic: »O. ko bi moeel biti učiteli na Črnagoievi šoli!« Na Bariu ir ob novem šolskem poslopiu pričaral Črnaeoi iz pustinie in nenlodnosti prelep šolski vrt ki ie kakor široko razpleten in bujno cvetoč venec objemal belo hišo. Sinrečii eai ie spredai prestrezal cestni prah. ob stenah so se popeniali ŠDalirii sadneea drevia. za šolo ie rasla povrtnina. navmes so se črtale lehe živopisaneea cvetia. Tod ie nrohaial Črnaeoi od belp zore do vlažnih večernih senc. se razgovarial s svoiimi čebelami miloval svoie cvetke. karal nezeodni mrčes ha sadnem dreviu. videl vse kar ie snovala priroda čudotvorneea okroe njeea in fioznal vsako bilko cvetico in drevo. ki iim le vesča in dobra roka nieeova neirovala rast in »ospeševala plodnost. S tem« vrtom v duši ie hodil- bival in delal povsod. V učilnici ie bil vrtnar kjer ie presaial v duše Barjančičev. kar ie n.iegova duša imela v sebi nailepšeea To ie bifo delo učitel.ia-umetnika in učitelia-očeta kf sc ie blaeotvorni rosi enako pretakalo izmed štirih sten v vso okolico. da so po črni zemlii in v mrtvilo zasanjanih dušah takisto debteli in sp bohotili vrtovi cvetia. sadia. nravnosti- lepote in^ liubezni »Ko bi moeel biti učiteli na Črna^oievi barianski šoli!« scm si želcl v mladih. lenih. burnib letih. '11 v naš kros na naše skupščine in na naša zborovania ie nrinašal ta svo.i dušni vrt. da ip bila vsaka težka ura nretkana 7. rožami in da ;p vsak veseli trcnutek dehtel v Črnaeojcvem cvetiu. In tako ip spomin na tiste časp <\n današnie^a dne pretkan z lepoto in dehteč v lepoti Črnasoieve poštene, plemenite. bratske duše! Ko se le končno ustavil na Viču. je na zeinlii — eroblu enaki — ob Tržaški cesti s svoiimi žulii in svoiim znoiem napravil in uredil vrt ki mu ni blizu enakeea. Tukai ip hotel zadnia leta svoieea živlielma prebiti v obdelbvanju zeiniie da io vso prekriip s cvetipm in vsr> prepoji z voniem. Z zoro ip prihajal. da ie želel dobro iutro prirodi. z mrakom ic odhaial. da ie voščil lahko noč svoii hublieni zemlii »Ko bi mosel biti oskrbovanec Črna^oieve liubezni!« si '> zaželelo moje srce. A Črnaeoi se ie vcdno boli nižal k svetitn tlom. vedno boli sp ip naeibal do cvetnih ered dokler ea ni zemlia poeoltnila vase in dokler ni vodoravneea moža zasulo in nrekrilo cvet.ip čez in čez... Konec! Med začetkom in koncem — koliko dela koliko naporov. koliko možatosti! Zakai deloliubnosti skromnosti 'in odpornosti so se Rridružile vrline moža, ki ea ie prekalil vihar živlierva in mu Robelil ^lavo: odkritosrčnost. zvestoba in značajnost. Tak se ie odzval vsakemu vabilu. ki ea ie klicalo. kierkoli so si želeli. da narodn eovori o vrtnarstvu. sadicrcii. čebclarstvu itd. Bil ip po na- činu m vsebini predavania. po nastopu dn občevatliu poliudno-znanstven iučlteli naroda prveea reda. Z delom in proučavaniem taineea snovania Drirodnih sil sp ie stalno izpopolnieval satn. a iz liubezni do naše šiirne očetniave ie prepotoval vse mžne kraie. da ie spoznal liudi. niih žitie in bitie in da se le hotoma navdušrl še boli v liubezni do uiedinienesfa naroda in do ujediniene naše domovine! 'Kakor na vsakem svoiem službenem kraiu takn ip tudi na zadnii oostaii na Viču dal svoiim Driiateliem in sosedom vse svrvip moči in izkušnip na razpolaeo. Kot nacionalno zaveden in prepričan Jugosloven ie stopil zadnii čas na čelo domačemu sokolskemu v drifstvu. ker ip. bil uverien da morp na tem položaiu na.iveč koristiti moralnemu in fizičnemu zdravin bratov in sester. ki 'so ea po delu spoznali in so ?a hoteli imeti med seboi. Iz stare garde učiteliev, ki so prebili naihuišp čase. a w s svoiim prepričaniem in čistim zmčaiem niso.uklonili nobeni sovražni sili. sp ip neprostovolino umaknila s črnaeojem markantna. odlična osebnost. Anitna pia! V traievem vencu naše prošlosti bodice na ostrini s kapljo krvi ki ie privrela iz stokrat ranieineea. a nikoli zlomlienega moškeea srca! Padel ie v erob zeled in vzor nacionalnega učitelia. ki se ip dvienil iz nižin naroda- sp ves izživel za nieeovo in našo bla?inio in sp n^ nedokončanem zaletu tvornosti preselil med število onib našib sotrudnikov in bratov ki iirn nikoli ne ueasne spomin v zvestobi naših src! % ' V vsem javnem svoietn živlienlu sem hotel biti tia strani Crnaaroievi. Danes? Danes še ne! Sai mn še do eroba nisem moeel. Z niim so šl'a dobra dela niegova — dovoli čaistno sprentstvo. Kar nas ie še ostalo. prevzemimo nieeovo duševno dediščino io Dorazdelimo med izčrpane svoip moči in služimo idealom svoiih m^dostnih sam in velikitn potrebam narodove bodočnosti do poslednieea dne! V moiem stanovanin ip že sahnela palma ki mi 10 ip Pred leti daroval Črnaeoi. Sedai poeanja novp sočno zelene liste. Rasti. rasti v spomin na tovariša- priiatelia in brata! E. Ganel.