LO. ve ►ne) šol m’| slo mf Bpediiione Ib abbonamento postale — Poitntn« plafauo » eofnrinl leto XXVI TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrllo. obrt In denarništvo va W' ie| ve lij nj< lic 50 ff ni« < a • l e« kf pri i 1j i o B $ a. ) ;t i w oi pr‘ ned i $ iv? ntf a»s a 3le\ 3, ]f steJ pr® tcii u»c ift1' ni te- San. jra- sta ikii ralf z»' ča? mi zs te® orV‘ ‘tof liži iaJ udf šle« ezs ^ y so1 3kf: str cai .nit ve< ra/ zel£ jvf rgo rov- sljf b« jro- p0' L. jel! Naročnina za Ljubljansko P°krajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 lir), za */« •eta 50 lir, za ’/i leta 25 Ufi mesečno 8 lir. Tedenska izdaja letno 50 lir. Hlača in toži se v Ljubljani. LONCESSIONAKlO ESCLUSIVO per la pubblicita di provenienza italiana ed e»tera; STITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Številka 11, Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil niči v Ljubljani St. 11.953 IZKLJUČNO ZASTOPS'1 V O ZA OOLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Izhaja vsak torek in petek Ljubljana, petek 5. februarja 1943-XXI Cena J—-J 080 Trgovski list — tudi glasilo gostilničarjev Sindikat gostinskih obratov v Ljubljani je v svoji zadnji okrožnici z dne 28. januarja objavil naslednji sklep: Uprava Sindikata gostinskih obratov v Ljubljani je soglasno sprejela predlog predsedstva Združenja trgovcev, da je »Trgovski list« skupno glasilo vseh trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske pokrajine. Ker je »Gostilničarski vestnik« prenehal in ker vedno ni mogoče objavljati raznih nujnih pojasnil z okrožnicami, bo v bodoče uprava Sindikata objavljala vse nujne objave v posebni rubriki »Trgovskega lista«. Prosimo vse gg. gostilničarje, da se v njih lastnem interesu takoj n a roč e na »Trgovski list«. K tej objavi Sindikata gostinskih obratov sporočamo, da smo z današnjim dnem začeli pošiljati »Trgovski list« vsem ljubljanskim gostilničarjem. Vse prosimo, da se oklenejo »Trgovskega lista« kot svojega novega glasila. »Trgovski list« pa bo z vsemi silami varoval njih interese ter jih obveščal o Vojna in zunanja trgovina V sedanjem času je posebno zanimivo primerjati statistične podatke o zunanji trgovini držav, ki so v boju, ker se v teh številkah zrcalijo gospodarski in finančni problemi, ki so nastali za vojujoee se države. Iz statističnih podatkov Banke za mednarodna plačila se jasno vidi, kako močno so se okrepili zaradi vojne trgovinski odnošaji med osnimi državami in njih evropskimi zavezniki. Za vsakogar, ki zna iz statistik brati nekaj več ko samo suhe številke, sledi iz tega, da nastaja evropski gospodarski blok kot posledica zmag osnih sil in da že dolgo ne pomeni samo teoretično formulo go-s podarstven ikov. Statistike se končujejo seveda za leto 1941. in že za to leto se vidi, da so se medsebojni gospodarski odnošaji evropskih držav v mnogo večji meri povečali kakor pa od-, nošaji anglosaških držav. Jasno je, da se bo ta razvoj v 1. 1942. še mnogo bolj stopnjeval, ker so se šele v tern letu pokazali učinki vilke izračunali s podstavko, da je bila trgovina vedno enaka. V milijonih dolarjev so znašali izvozi Združenih držav Sev. Amerike 1939 1940 1941 v Veliko Britanijo 371 1-024 873 v ostale dežele britanskega imperija 532 1079 959 skupaj 903 2103 1832 Združene države Sev. Amerike pa so uvozile blaga v milijonih dolarjev 1939 1940 1941 iz Velike Britanije 105 121 126 iz drugih dežel britanskega imperija 465 702 1226 skupaj 570 823 1352 Dejstvo, da Združene države mnogo več dobavljajo blaga v Vel. Britanijo in britanske dežele, kakor pa odtod dobivajo, je bilo pričakovati. Zelo zanimivo pa je to, da je v 1. 1941. kljub dvigu cen tudi čisto po vrednosti padel ameriški izvoz v Vel- Britanijo. To nazadovanje je pač najbolj jasen dokaz o učinkovitosti poostrene blokade osnih sil. Kakor sledi iz nadaljnjih statističnih podatkov Banke za mednarodna plačila so si mogle ustvariti Združene države Sev. Amerike nadomestilo za zmanjšani izvoz v večjih dobavah Latinski Ameriki in Oceaniji. Poudariti pa moramo, da so to podatki samo za 1941, dočim je gotovo, da sla vstop Japonske v vojno in poostrena blokada osi zunanjo trgovino anglosaških držav v letu 1942. občutno zmanjšala. Ta primerjava medsebojnih gospodarskih odnošajev obeh velikih državnih skupin kaže, da so osne države tudi v gospodarskem pogledu v prednosti in da morejo z vsem mirom pričakovali nadaljnje dogodke. (»L’Europa SIO) vseh za njih stan važnih vpraša-! poostrene podinorniške blokade ter Italijanska &brt in izvoz povzročajo zakasnitev plačila za prodano blago, 'ie zakasnitve večina rokodelcev ne more prenesti, ker bi s tem izgubili sredstva za nadaljevanje svojega posla. Zveza rokodelcev je zato izjavila svojo pripravljenost dajati svojim članom predujme na izvoženo blago ter jim plača 60% vrednosti blaga, kakor hitro to mine mejo, Kako važen je ta ukrep kaže ob* seg, v katerem se poslužujejo obrtniki teh predujmov. Tako je bilo samo v 1. 1941. vloženih prošenj za 1,963.778 lir teh predujmov. Pri presoji rokodelskega izvoz* sta posebno dve stvari važni. Velika gospodarska vrednost tega izvoza je v tem, da je duhovno in ročno delo pri ceni končnega izdelka mnogo večje kakor pri industrijskih. izdelkih. Nadalje pa si tudi odločujoči organi rokodelskega stanu prizadevajo v dalekovid-1 nem spoznanju pomembnosti tega izvoza, da bi se italijanski obrt s čim večjim uspehom uveljavil na mednarodnem trgu. Tako se danes vse pripravlja in vse stori, da si bo mogel italijanski obrt po zmagovito končani vojni ustvariti varno bodočnost. njih. Prodajne cene nehranljivih produktov za priključena ozemlja Pokrajinski korporacijski svet razglaša: Ministrstvo korporacij sporoča z okrožnico P 611 z dne 13. t. m., kakor sledi: »Po zaslišanju pravosodnega ministrstva pojasnjuje in določa pod Pisano ministrstvo, da se prodaje ?/aga, ki je namenjeno v pokrajine priključene kraljevini, v ma-eriji ureditve cen ne morejo sma-rati kot prodaje za izvoz. Zato se producenti in trgovci, ki Piodajajo nehranljive produkte v ljubljansko pokrajino, v ozemlja Pnključena pokrajini Fiume in v ozemlja^ ki tvorijo pokrajine Žara, k P a la to in Cattaro, dolžni, da se drže cen, ki ne presegajo maksi- nialnih cen, določenih za zadevne Prometne faze pri prodajah v kraljevini. Analogno dolžnost imajo tisti, ki Pr<*ktjaj° nehranljive produkte v italijanska ozemlja v Egejskem morju in v Libiji. Proti kršiteljem tega ukrepa se bodo uporabile kazni, ki »o predvidene v zakonu z dne 8 iuliin 1941-XIX št. 645.« J it m j 6' eni' pis pri /of' aK» jeVj lzn; i V alti'; te* i*1! pri' an1 iti Dobava ledu gostinskim obratom Mestno poglavarstvo v Ljubljani je poslalo Sindikatu gostinskih o ratov odločbo, s katero dovolju-| ivovarni Union pridobivanje . ,u iz kmisijsko odobrenih ba-Jfirjev, ki jih napajata potoka Prža-nec in Mostec. Istočasno prepove-uje mestno poglavarstvo uporab-J^nje tega ledu v druge kakor in-nstrijgke svrhe, t. j. le iza polnjenje ledenic, pivovarne in sličnih ^bratov. Niti Ledarska zadruga v ravljah, niti pivovarna Union ne frieta, tudi brezplačno ne, oddajati ledu, dobavljenega iz omenje-nih bajarjev, gostilnam, obratovalnicam z živili in privatnikom, ^ed nikakor ne sme priti v stik *ivili. Nadzorstvo nad ravnanjem ledom bo izvajalo mestno pogla-varstvo. zračnih sil Osi, posebno pa tudi zaradi vstopa Japonske v vojno. Da pa se bo to moglo videti tudi v številkah, bomo morali pač počakati še eno leto. Kot posebno jasen dokaz večje intenzivnosti gospodarskih odnošajev evropskih držav med seboj, naj bo poudarjena sprememba strukture nemške zunanje trgovine. ge v letu 1930. je Slo 40% vsega nemškega izvoza v Čezmorske dežele in v uvozni statistiki nemške države so bile čezmorske države udeležene s 50 odstotki. Kako zelo se je spremenila nemška zunanja trgovina, kaže posebno primerjava med nemško zunanjo trgovino v letu 1938. (kot zadnjem normalnem letu) in v 1. 1941. Odstotno je bila udeležba Nemčije v zunanji trgovini 1938 1941 Bolgarske 59 80 Danske 22 80 Finske 17 55 Italije 23 50 Norveške 17 63 Nizozemske 19 62 Romunije 31 65 Švedske 21 48 Madžarske 29 59 Od vseh evropskih držav izkazujeta samo Turčija in Španija nazadovanje nemškega deleža v njuni zunanji trgovini v primeri z normalnim letom 1938. Iz istega vira so tudi številke o razvoju gospodarskih odnošajev med obema zavezniškima anglosaškima državama, čeprav se na-lavno tudi itu opaža stopnjevanje po vrednosti obsega medsebojnih dobav, se vendar jasno vidi da se je intenzivnost gospodarskih odnošajev anglosaških držav mnogo manj povečala kakor pa medsebojni odnošaji evropskih držav. Primerjava dobav anglosaških držav v 1. 1939. in 1941. pa tudi zato ni čisto pravilna, ker so se cene v teh deželah od leta 1939 povečale za približno 55 odstotkov in se je obseg medsebojnih dobav po količini mnogo manj dvignil, kakor pa kažejo številke o vrednosti teh dobav. K spodaj navedenim številkam pa je treba še pripomniti, da veljajo podatki za 1. 1941, samo za prvih 9 mesecev in so &e morale za zadnje tri mesece šte- Milanski list «L’Europa S/0» piše pod gornjim naslovom: V zadnjem času so bile nalo-' žene italijanskemu obrtu razne! omejitve ter so se zaradi tega oglasili glasovi, ki so trdili, da so bile s tem tej važni gospodarski veji odvzete njene najboljše razvojne možnosti. Našli so se celo črnogledi, ki so videli v teh ukrepih sicer počasno toda gotovo propadanje posebno v prejšnjih časih v tujini zelo cenjenega obrta. Razvoj pa je postavil te preroke temeljito na laž. Italijanski obrt nemoteno nadaljuje svojo veliko nalogo in, kakor se je svoje dni postavil v veliki bitki za avtarkijo v prvo črto, tako je sedaj dal vso svojo silo in svoje velike izkušnje potrebam vojske v celoti na razpolago'. Danes v zavesti svoje zmagovite bodočnosti zasleduje že možnosti, ki se mu odpirajo na daljnem horicontu. Vojno gospodarstvo nikakor ite zapostavlja važnosti izvoznih problemov, v neki meri pripisuje važnosti izvoza celo večji pomen, ker. nam daje izvoz sredstva za plačilo tudi v vojni nujno potrebnih uvoznih predmetov. Moramo zato tudi sedaj misliti na to, da ustvarjamo predmete, ki jih je pripravljeno inozemstvo sprejemati kot protivrednost za nam dobavljene važne uvozne predmete. Italija ni bila nikdar bogata na surovinah in izvoz cvetlic, sočivja, poljskih pridelkov in svile ter južnega sadja so dajali od nekdaj velike dohodke državni blagajni. Drugi nekoč priljubljeni izvozni predmeti kakor volneni in bombažni izdelki so se morali sedaj prehodno črtati iz seznama izvoznih predmetov zaradi pomanjkanja potrebnih uvoznih surovin. Še naprej pa ostajajo izvozu številni okrasni in umetni predmeti, ki jih je ustvarila spretnost naših obrtnikov in za katere je naš v antični lepotni in umetnostni tradiciji vzgojeni obrt sposoben ko nihče drug. Pa še iz enega drugega razloga je ohranitev našega izvoza silno važna: Gre vendar pri tem za obnovitev normalnih gospodarskih odnošajev in za pravočasno vključitev v novi gospodarski red. V prvi vrsti je bilo potrebno, da je naš obrt znan v najširših tu- jih krogih, k čemur je prej mnogo pripomoglo inozemsko potujoče občinstvo. S številnimi razstavami so se pokazali izdelki italijanskega rokodelstva tuji publiki. Italijanska rokodelska razstava v Berlinu, in mnoge druge razstave, na zadnje ona v Locarnu, so služile temu namenu. Drugi načrti, ki se deloma že pripravljajo deloma pa se še proučujejo, so prodajna razstava v Zagrebu in podobna v Sofiji, ev. pa tudi v Madridu. V Bu-dapešti se je otvorila prodajalnica italijanskih rokodelskih izdelkov, za katere se kaže rastoče zanimanje. Na ta način se je posrečilo vzbuditi v tujini zanimanje in navdušenje za naše delo ter je bil s tem dosežen eden glavnih pogojev za dober razvoj te gospodarske panoge v povojni dobi. Panoga, za katero vlada posebno zanimanje tujine, je keramika. Doma veljajo iz vojnogospodarskih vzrokov nekatere omejitve, za izvoz pa ni nikakih omejitev niti glede kakovosti niti glede bogastva vzorcev, tem manj ker se tujina večinoma najbolj zanima za visokovredne izdelke. Pa tudi za druge panoge obrta so takojšnje in pomembne možnosti za izvoz, tako n. pr. za brušeno in pihano steklo, za slamnate izdelke, za rezbarije iz alabastra, za kovinske izdelke za okras, za ornamente itd. Poleg tradicionalnih izdelkov se pojavljajo tudi čisto novovrstne ustvaritve, ki nam morejo priboriti nove trge. Samo po sebi se razume, da zahteva dobro organizirana akcija za razvoj te izvozne panoge do najmanjše podrobnosti premišljen načrt. Ni treba samo dvigniti kakovost rokodelskega ustvarjanja in dobro izkoristiti želje tujine, temveč treba je tudi doseči, da se naši izdelki dobro prilagode tujim željam in tujemu okusu, pri tem pa se vendarle ohrani tradicionalna posebnost. Poleg tega se mora postaviti izvozna delavnost na skupno podlago, ker se je izkazalo, da izgublja iniciativa posameznika v boju z mednarodno konkurenco vedno bolj tla. Drug važen problem je finansiranje izvoza. V večini odjemnih trgov obstoječe plačilne omejitve in z izvrševanjem izvoznih in uvoznih predpisov zvezane formalnosti Prijava zalog alkoholnih dišav Po naredbi Visokega komisarja, objavljeni v »Službenem listu« z dne 26. dec. 1942-XXI, št. 234/103 so proizvajalci dolžni, da Pokrajinskemu svetu prijavijo zaloge alkoholnih dišav z dnem 16. januarja t. 1. Ker teh prijav še niso predložili vsi prizadeti, se opozarjajo, da to nemudoma store, in sicer tudi v primeru, da bi bila prijava negativna. Proti tistim, ki prijav ne bedo predložili, se bo postopalo po' zakonu. Opozorilo davčne uprave Davčna uprava za mesto v Ljubljani ponovno opozarja vse davkoplačevalce, da je edino pravilen in veljaven način plačevanja davkov po poštnih položnicah ozir-neposredno pri blagajni -davčne uprave. Nedopustno pa je plačevanje davkov v roke davčnih izvrševalcev. Portugalska si zgradi lastno tovarno za šivalne stroje Portugalsko gospodarsko ministrstvo je dalo neki tovarni pravico ustanoviti tovarno za šivalne stroje. Koncesija je bila zaenkrat izdana za 8 let, more pa se podaljšati na 10 let. Kapital nove tovarne je izključno portugalski. Tovarna mora izdelati na leto najmanj 5000 šivalnih strojev. Vse dele šivalnega stroja mora tovarna sama izdelati, le igle in podobne posebne dele, ki se izdelujejo v specialnih tovarnah, sme nova tovarna uvoziti iz inozemstva. Portugalska vlada bo novo tovarno ščitila pred dumpingom iiz inozemstva in tudi ne bo dovolila pretirano velik uvoz šivalnih strojev iz tujine, dokler se nova tovarna gradi. Nova tovarna se ustanovi v S. Joa dea Madeira in bo v 24 mesecih začela obratovati. Gg. gostilničarjem, ki smo jim z današnjim dnem začeli pošiljati »Trgovski list«, smo priložili poštne položnice ter jih prosimo, da se jih poslužijo in nam nakažejo naročnino. Uprava »Trg. lista«. Nova klasifikacija lesa Ministrstvo za korporacije je z uredbo od 12. jan. t. 1. določilo novo klasifikacijo lesa in nove cene s posebnim ozirom na vrste smolnatega, zlasti pa jelkovega lesa. Za uspešnejše nadzorstvo nad temi maksimalnimi cenami v zvezi z novo klasifikacijo je isto ministrstvo izdalo odredbo, po kateri morajo odslej vsi oni, kj proizvajajo imenovani les, zaznamovati vsako desko s pečatom lastne tvrdke in zabeležiti nanjo klasifikacijo v smislu omenjene uredbe. Ce pa to iz katerega koli vzroka ne bi bilo možno, potem je treba to označiti na krajih desk z ne-zbrisljivim črnilom. Ves les mora biti pred prodajo sortiran in kla-sificiran, da se zavarujejo koristi konsumentov. Tako bo v bodoče izključeno, da bi bil slabši les kla-sificiran kot boljši, kar se je doslej včasi dogajalo. Iz italijanskega gospodarstva Med italijansko in nemško vlado je bil podpisan dogovor o povrnitvi vojnih škod. Po tem dogovoru bosta obe državi povrnili škodo državljanom druge države po istih kriterijih kakor lastnim državljanom. Korporacijski minister je določil, kakor poroča agencija Agit, da se prodajalnicam pohištva v mejah stare Italije dovoli skrajni rok za sestavo inventarja ter uvedbo pre-jemnega in oddajnega vpisnika do konca meseca. Da se zviša industrijska proiz vodnja, ki je v zvezi z vojnimi potrebami, in da se zagotovi čim bolj racionalna uporaba ročnega dela, je odredil korporacijski minister v sporazumu s podtajnikom za vojno proizvodnjo, da od 31. marca dalje ne sme znašati delovni teden v vseh industrijskih področjih manj ko 48 delovnih ur. Italijanska proizvodnja iz premogovnih derivatov, zraka in vode proizvedenega umetnega tkiva »ny Ion« je sedaj že tako napredovala, da pridejo v kratkem prvi nylon-fabrikati v trgovino. To tkivo pre kaša naravno svilo v marsikaterem oziru. Je zlasti zelo odporno proti vlažnosti in mokroti ter se more kljub večji trpežnosti bolj fino tkati. Zaenkrat se bodo iz ny-lona proizvajale le najbolj fine vr ste. Zlasti se bo uporabljalo novo tkivo za izdelovanje padal in su kanca za kirurgičme namene. Povečala se bo zaposlitev žen skih delovnih moči, zlasti v onih službah, kjer morejo ženske po polnoma nadomestiti moške. Tako. se bodo nadomestili z ženskimi močmi prodajalci vstopnic v gledališčih, sprevodniki v javnih prevoznih službah, osebje v gostinskih obratih, osebje v trgovinah z mod nim blagom itd. Izkušnje v južni Italiji so pokazale, da morejo ženske zelo uspešno nadomestiti moške. Zlasti v fini mehaniki so se ženske izkazale. Od 1. marca bodo morale ženske nadomestiti moške v vseh lažjih delih v gostinskih obratih. Proizvodnja zapredkov se je Italiji lani kvalitativno zboljšala ter so se zato tudi zboljšale cene zapredkov. V pokrajini Udine so bili doseženi pri kilogramu zapredkov dobički v višini 33 lir Pri prodaji posušenih zapredkov je bila najvišja dosežena cena, ka kor poroča agencija Agit, v Udine 87.50 lire za kg, v Forliju pa celo cena 95 lir za kg. V Dalmazii živi od ribolova 32 tisoč ribičev. Da se še bolj pospeši ribolov, je bilo lani razdeljenih za- 1,200.000 lir nagrad za gradnjo ribiških motornih ladij Komisariat za pospeševanje ribi štva v Dalmazii pa je še posebej dal 750.000 lir. V Rimu se je ustanovila delni ška družba, ki bo izkoriščala šoto ter s suho destilacijo izdelovala koks. Ta koks se bo uporabljal v plinskih generatorjih za pogon motorjev. Predpisi za kršitev finaninih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal, smatrajoč za potrebno in nujno, da se omilijo kazni po veljajočih finančnih zakonih bivše jugoslovanske vlade in izdati določbe, ki bolje ustrezajo nravno-pravnim načelom italijanskega davčnega sistema, naredbo, ki v glavnem določa. Clen 1. — V Ljubljanski pokrajini se vse določbe posebnega ali plošnega značaja po predpisih bivše jugoslovanske vlade za pobijanje kršitev finančnih zakonov azveljavljajo in se predpisujejo zadevne kazenske določbe s to naredbo. Clen 2. določa, da so pristojni za ugotavljanje kršitev določb finančnih zakonov funkcionarji in organi finančne uprave, davčne policije in finančne straže. Člen 3. — Kršitve finančnih predpisov -so dveh vrst: a) kršitve, ki se kaznujejo s povišano davščino ali z globo; b) kršitve, ki se kaznujejo s prestopnino ali pregrešnino. Kršitve prve vrste so take, ki ne ustanavljajo kaznivega dejanja n je zadevna kazen: 1. povišana davščina, kadar je po zakonu določena s stalnim zneskom, ustrezajočim znesku davščine ali pa njenemu ulomku ali mnogokratniku. Povišana davščina se odmerja in pobira hkrati z davščino, na katero se nanaša; 2. globa, kadar nastane za krši telja obveznost, da plača neko vsoto v prid proračuna Visokega komisariata med najnižjo in najvišjo postavko, ki se ne da zamenjati s kaznijo na prostosti. Obveznost plačanja bodisi povišane davščine ali pa globe je upravnega značaja. Pri odmeri globe je treba upoštevati težo kršitve in osebne razmere kršitelja, njegove prejšnje finančne in sodne kazni ter vobče. njegovo vedenje. Kršitve druge vrste, za katere je določena kazen prestopnine oziroma pregrešnine, so: 1. prestopki, če je za dejanje do ločena denarna kazen »prestopnine« finančno-sodnega značaja, ki se da zamenjati z zaporu ustrezajočo kaznijo na prostosti; 2» pregreški, če je določena za dejanje denarna kazen »pregrešnine« sama ali združena s kaznijo na prostosti, ustrezajočo strogemu zaporu. Vendar kršitve, za katere je določena kazen prestopnine, ki ne presega dve sto lir, ali kazen pregrešnine, ki ne presega sto lir. niso kazniva dejanja in velja kazen zanje kot povišana davščina oziroma globa po prednji opredelitvi. Clen 4. — Za prestopke se štejejo: 1. kršitve, za katere je določena kazen pregrešnine, ki ne presega pet sto lir, nekvarno določbam prednjega člena; 2. kršitve, za katere je določena kazen pregrešnine brez določitve zneska. Prestopki iz št. 2 se kaznujejo s kaznijo prestopnine do pet sto lir. V isti meri se kaznujejo kršitve, za katere je določena kazen prestopnine brez določitve zneska. Clen 5. določa, da se za vsako kršitev izreče zadevna kazen, vendar se lahko za več kršitev izreče le ena kazen. Clen 6. določa, da se ob plačilni nezmožnosti prestopnine ali pregrešnine lahko izreče kazen na prostosti. Po členu 7. je dovoljeno kršitelju, da plača v 15 dneh od priob-čilve uogtovitvenega zapisnika poleg davščine tu-d-i še vsoto enako šestini najvišje postavke globe. S plačilom ugasne obveznost glede globe zaradi kršitve. Clen 8. daje krivcu pravico, da zaprosi za opustitev postopka. Vložiti se pa mora, preden je kazen- ski odlok izvršen, če so pa bili vloženi ugovori, preden je upravno sodišče izreklo svojo odločbo. Taka prošnja pa se more tudi zavrniti. Clen 9. — Glede navadnih carinskih tihotapstev, ki se kaznujejo s samo kaznijo prestopnine ali pregrešnine in s plačilom kazenskega zneska v kakršnem koli razmerju z davščino, carinska uprava lahko po opredelitvi besedila dovoli krivcu, da plača poleg dolžne davščine vsoto ne manjšo od dvakratnega in ne večjo od desetkratnega zneska davščine. V primerih tihotapstva je vselej odrediti zaplembo stvari. Glede carinskih prestopkov, ki se kaznujejo z globo, ki ne presega pet tisoč lir ali s samo pre-stopnino, lahko carinska uprava v okviru pristojnosti svojih organov dovoli kršilcem, da poravnajo storjeno kršitev s tem, da jim odmeri plačilo davščine in še zneska, ki sme biti manjši od šestinke zgoraj navedene globe ali najvišje postavke z zakonom zagrožene prestopnine. Tudi carinske prestopke, ki se kaznujejo s prestopnino, ki ne presega pet tisoč lir, glede katerih krivec ni ukoristil ali ni dosegel mirne poravnave po prednjem odstavku, in glede prestopkov, ki se kaznujejo s prestopnino, ki presega pet tisoč lir, se temu dovoljuje vložiti opustit veno prošnjo na način in v mejah, določenih s členom 8. Clen 10. določa, kdo je pristojen za sojenje kaznivih dejanj. Clen 11. določa, kako se izrekajo obsodbe, člen 12. pa, kako se odločbe priobčujejo. Ce se v 15 dneh od pri-občitve ne vloži ugovor, postane odločba izvršna. Clen 13. in 14. vsebujeta določbe o vlaganju ugovorov. Clen 15. navaja, kdo je za odločanje o opustitveni prošnji pri- stojen. Opustitvena prošnja mora biti opremljena s pobotnico o plačilu davščine ter položene varščine. Po členu 16. ugasne s plačilom vsote, ki se plača za odločitev o opustitveni prošnji, kaznivo dejanje. Clen 17. govori o kršitvi finančnih zakonov, ki ni kaznivo dejanje in za katero je določena globa. Za te kršitve se sestavi ugotovitveni zapisnik, na katerega vloži kršitelj v 15 dneh svoje pripombe. Nato se izreče odredba, proti kateri je dopustna v 30 dneh pritožba na upravno sodišče. Pritožba ni dopustna zoper odredbe, ki se nanašajo na kršitve, za katere z zakonom določena globa ne presega najvišjega zneska pet tisoč lir. Členi 18.—20. govore o pritožbah in izvršbi odločb upravnega sodišča. Po členu 21. in 22. zastara pravica do kazenskega pregona za prestopke po finančnih zakonih po 3 letih, pravica države do izterjave globe pa po 5 letih. Po členu 23. se vsote pregrešnine, prestopnine ali globe ali izkupički zaplenjenih stvari po odbitku stroškov odkažejo 'A proračunu Vis. komisariata, % odkriteljem in Vi nagradnemu skladu Visokega komisariata. Ce presega vsota 10.000 lir, se ves presežek nakaže proračunu Visokega komisariata. Po členu 24. morajo biti vse prošnje in zapisniki ter odločbe sestavljene v italijanskem in slovenskem jeziku. Clen 25. določa, da sme izreči upravno sodišče, če ugotovi objestnost pritožbe, nadaljnjo neka-zensko globo od 100 do 2000 lir. Vse kakršne koli določbe, ki nasprotujejo tej naredbi, katera stopi v veljavo dne 1. marca 1943-XXI, se razveljavljajo. vih električnih vodnih central, po- K večanje lastne premogovne proiz-; vodnje in večje sečnje pa so obva-nr^ ovale potrošnike pred težjimi po-pr/a sledicami. Tudi v bodoče računajo lastj s povečano električno proizvodnjo! in močnejšim pridobivanjem preXons m0ga- Eekt Oskrba z živili se je z racioni-Lnjj anjem in kontingentiranjem za-j,a s dovoljivo izvedla. To je tudi zaslu-|o% ga povečane kmetijske proizvod-stila, nje. Živilske industrije so delovalf j- dobro, kakor kažejo njih bilance. ^()Vj Zanimivo je, da se je mogla čoko-L . ladna industrija še lani zadovolji-^,a- vo oskrbeti s surovim kakavom-L0 Niso potrebne nikake nadaljnjel ’. omejitve ter se je mogla domača L 11 potrošnja čokolade celo povečati-" °’ ro je najbrže posledica racionira- ^ nja potrošnje sladkorja in nekate-H ■ib drugih živil. Čokolada se jop 1 podražila, za nekatere izdelke celo za 100 in tudi 200 odstotkov. P?8 P Število tujih turistov se je v pri-^ „ £ meri z letom 1939. le neznatno znižalo. Tujih turistov je bilo manj Švicarsko gos O razvoju švicarskega gospodarstva v lanskem letu objavlja «Siid-ost-Echo» naslednji članek: Ob začetku lanskega leta so izjavili nekateri švicarski državniki, da bo leto 1942. leto preizkušnje. Mislili so, da bo pomanjkanje surovin povzročilo nazadovanje zaposlitve in bali so se, da bo zunanja trgovina močneje znižana in da se bo zaradi tega prehrana oležkočila. Nekateri so se celo bali, da bi mogli zaradi pomanjkanja hrane nastati socialni nemiri. Danes se more ugotoviti, da se nič od vsega tega ni zgodilo. Švicarska podjetja so mogla z malimi izjemami ohraniti svojo staro zaposlenost. Kjer ni bilo zadosti surovin, so si podjetja pomagala' z uvozom nadomestnih snovi ali pa skušala sama proizvajati potrebno blago. Zunanja naročila niso nazadovala in zato so morale tudi partnerice Švice ustreči švicarskim zahtevam. Malo bolj se je spremenil položaj v zunanji trgovini z vstopom Japonske v vojno in evropske države so postale središče švicarskega trgovinskega zanimanja. Zaradi izvozne prepovedi bombaža iz USA in zaradi nemožnosti uvoza bombaža iz angleških dežel, je bila Švica primorana gojiti bolj intenzivno trgovino z južnoameriškimi bombažnimi deželami. Istočasno pa je tudi povečala svojo proizvodnjo umetnih tkiv. Tudi volna se ni mogla več dobiti iz čezmorskih dežel in zato je morala Švica iskati to v donavskih državah in v Slovaški ter je v ta namen sklenila s temi državami tudi nove trgovinske pogodbe. Nove industrije staničnine so že začele delovati. Švica je morala zaradi teh novih tovarn uvažati vedno večje kontingente iz evropskih dežel. Nekatere panoge tekstilne industrije kakor n. pr. predilnice so morale svoje obratovanje močno omejiti, tudi do 60%. Pletilnice so tnogle obratovati starem obsegu, odjem pa so našle le doma. Po vrednosti se je izvoz povečal za 40%, deloma zaradi dviga cen, deloma pa zaradi zboljšane kakovosti blaga. Svila se je morala nadomestiti z umetno svilo, ki pa se po kakovosti vedno boljša. Iz bilanc raznih podjetij se razločno vidi, da sta proizvodnja in odjem zaradi večjega zaslužka omogočila zvišanje dividend in rezerv. Poleg tega pa so se izvršile tudi številne investicije. Polno zaposlena je bila v pre leklem letu strojna industrija. Nje na skladišča so se deloma napol nila zaradi zbirk starega blaga Kontinentalni uvozi so bili mogoči le v zelo malem obsegu. Znatna &o bila naročila lokomotiv in električnih strojev. Strojna industrija se je še nadalje pospeševala z vsem poudarkom. Za domače potrebe so se izdelovali zlasti tekstilni stroji, kmetijski stroji in pa orodje. Težavna je bila oskrba z lahkimi kovinami in nekateri obrati so morali omejiti svoje obratovanje. Industrija avtomobilov je trpela tudi zaradi pomanjkanja kavčuka. Mnoga podjetja so si pomagala z raznimi nadomestnimi kovinami. Brezposelnost ni nastopila. Urarska industrija je mogla kljub izpadku azijskega trga vzdržati obratovanje na stari višini, izvoz kvalitetnih ur pa celo povečati. Industrija kuriv je zaradi uvoznih omejitev še nadalje trpela in posledice so se pokazale tudi pri drugih industrijah. Zgraditev no- : Bkol zato pa je naraslo število domačih, leto Izdali so se razni ukrepi in dovo-H' lile razne olajšave, da se je pove-|®ai raln čfrivim r?n,mn/Ul, Ihi.Ic.Ia.. ..el čalo število domačih turistov in na ta način se je posrečilo število nočnin zvišati v letu 1941. od i0pOi na 11 milijonov, v letu 1942. pa skoraj na 13 milijonov, da bo to ‘ število zaostajalo samo za 2 do 3 P milijone za onim v mirnih letih, pu ( Seveda pa izdatki domačih turi-han lov niso tako visoki, kakor s0ieh bili izdatki tujih. lje Iz vsega se vidi, da je Švica pri meroma zelo dobro prenesla vse vojne težave in da se je znala obvarovati pred najtežjimi posle-^ dicami. lse Kik< nia je. Koncentracija denarništva tov v Češko-Moravski |je,’ Koncentracija denarništva v Če-P-lč ško-Moravski je napredovala tudi Pek v 1. 1942. Število bank se je 1. jaHes nuarja 1943 znižalo od 19 bank s 1113 191 podružnicami na 15 bank s ^ 159 podružnicami. Število zaseb- len n ih bankirjev znaša 110. Število P os hranilnic se je v 1. 1942 znižalo »tr< od 173 na 171, število n jih podruŽ* 'Hi nic pa od 166 na 146. Število kme- "Hi tijskih okrajnih posojilnic je padlo h s od 128 na 124, njih podružnic Pa J10* od 107 na 92. Moravske kontni"' ud cijske predujemne blagajne so se pre večinoma spojile z raznimi hranilnicami, da je od vseh 252 ostalo samo še pet. Od 882 splošnih zadružnih hranilnic se je 153 fuzio- 1 niralo z drugimi zavodi ali pa je 0 likvidiralo. 729 teh zadrug je oh ra-a*' nilo svojo samostojnost. Število rajfajzenk se je zaradi fuzij ali izvršenih likvidacij znižalo na 3134. 'Ji Za Vai čil Ks sle Ki Sladkorno gospodarstvo Romunije Navzlic povečani gojitvi sladkor- Ks ne repe ni mogla Romunija dose-jon Sv )r< 01 daj kriti vse svoje potrebe na sladkorju. Zato je morala Romunija tudi v normalnih časih slad-bo kor uvažati iz tujine. Danes krije tiv romunska proizvodnja približno 85 pe odstotkov lastne potrebe. Pri tem de jc- treba upoštevati, da je potrošnja zaradi povečanega državnega ozemlja (na vzhodu) in narastka d prebivalstva narasla. V 1. 1935 je znašala potrošnja sladkorja v Ro- se muniji približno 95.000 ton, v letu ve 1939 pa že 124.000 ton. V 1. 1930 in je morala Romunija uvoziti 2424 rii ton sladkorja, za katerega je pla- ci< čala 14.4 milijona lejev. V kasnej- ših letih si je vlada zelo prizade- pi vala, da bi povečala proizvodnjo ni sladkorja, zaradi zaporednih hudih p\ zim pa uiso imela ta prizadeva- di nja pravega uspeha. Romunska bi vlada je zato ukinila prepoved bi uporabe saharina in drugih slad- |l® kih nadomestkov, zvišala pa je da-vek na te predmete. Sedaj pa kon- 0 centrira romunska vlada svoja pri- f' zadevanja za dvig sladkorne pro- izvodnje na tri točke: gojitev vi- -h soko odstotne sladkorne repe, čin1 bolj intenzivno gojitev sladkorno P] in znižanje proizvajalnih j!< repe stroškov. Kako bo letos z vinom Rimski listi priobčujejo' izjavo irž. svetnika Garoglia, komisarja državnega urada za destilacijo vi-1n*astih snovi, po kateri se bo ko-ij0 -čina vina, določenega za letošnji re"konsum, dvignila na 35 milijonov . hektolitrov. Od tega je 80% določenih za civilno prebivalstvo, ‘20% “'Pa za državne potrebe in sicer 'j' l°% za vojaštvo, 10% pa za de- iJttttadla Kakor poroča agencija Gea, bo-’ do letos uradniki vojaških korni-\. pariatov pobirali vino predvsem v i «r - - • 1 - ! m '.iei ča Novi red na vinogradniškem te. Področju bo v izdatni meri izboljšal bodoče naloge Italije v okviru >lo Sedanjega položaja v evropskem gospodarstvu. Proizvodnja franco-ri_ skega vina v domovini in v kolonijah v Afriki je znašala tetno >koli 100 milijonov hi, toda zadnje e to je znašala komaj 35 milijonov ll. Tako bodo mogli letos v inozemstvu računati samo z italijanski m vinom. določena na 375 drahem za vsak šterling v zlatu, se beležijo danes transakcije od 170.000 do 800.000 drahem za zlati šterling. S prisilno po množit vi jo glavnice anonimnih družb in s pritokom tega denarja v državno banko se bo to stanje nedvomno zboljšalo za nekaj milijard. Stabilizacija gospodarskih razmer v Grčiji bo težka zadeva, kajti velik del dohodkov, ki jih je dajala grška trgovinska mornarica, je popolnoma odpadel. Kljub temu pa je potrebno dobiti nove vire dohodkov za dosego proračunskega ravnovesja, in prav to je naloga italijanskih in nemških finančnih strokovnjakov. krajih, kjer imajo kakovostno vito, primerno za vojaštvo, drugi raji pa bodo morali izročiti količino, ki je določena za destilacijo. no nji ih. rojena ilo J J Posestna delitev kmetijske t<> zemlje na Hrvatskem • 3 Pred kratkim so bili v Zagre-i * Du objavljeni podatki o posestnem ri itanju zemlje na Hrvatskem. Po i'°ieh podatkih pripada največ zem-. Ije malim in najmanjšim posest-TU >ikom. 796.832 malih posestnikov ”e 'na 2.55 milijona hektarjev zem-| ® je. 91.63% vseh zemljiških hrvat-skih posestnikov je malih kmetov, __ s& kmetijske zemlje pa imajo ti 63.04 odstotka. Srednjih kme ov> ki imajo od 10 do 50 ha zem-■ie, je na Hrvatskem 70.804 ali ';e- “15%, zemlje pa imajo ti 1,144.900 idi hektarov ali 28.27%. Velikih po-ja- Cestnikov in veleposestnikov, ki : s majo od 50 do 500 hektarov, je s 840 in ti imajo 352.124 hektarov ;b- jemlje ali 8.69%. Samo na vele-ilo Posestvih se obdeluje zemlja s alo stroji ter se v znatni meri uporabil l- (Jajo tudi umetna gnojila. Na sred-ie- Pjih posestvih se uporabljajo stro-i\o h samo deloma. Mali kmetje pa bi pa Potrebovali zelo veliko strojev in )U- tudi umetnih gnojil, da bi se njih se |Proizvodnja dvignila. atol ------ za. Stanje slovaških kliringov Li P° januarskem izkazu o stanju iraških kliringov se 'je zvišal ra-( tivni saldo Slovaške proti Ita-j]o 'J', Madžarski, Švici in Romuniji. alifaiadi povečanega slovaškega iiz-naL°?f se ie zvišal slovaški aktivni i a o proti Italiji na 50 milijonov ,,S' ^roti Madžarski znaša sedaj ) °vaška terjatev 20 milijonov Ks » )rinška terjatev Slovaške proti ryi®i se je zvišala na 40 milijonov or' s> proti Romuniji pa na 19 mili-se- tonov Ks. Pasivni saldo Hrvatske nabioti Slovaški znaša okoli 3 milini- ione Ks. Pričakovati pa je, da se ad- bodo v prihodnjih mesecih ta ak-ijetivna salda Slovaške znižala, ker 85 Se bo povečal slovaški uvoz iz teh ero 3ežel. os- 'ga tka je Ro- eti; 360 124 ila- lej- de- njo dih va- ška ;ed ad- da- on- >ri- iro' vi' aro rne niti Finančni položaj v Grčiji Ob koncu lanskega oktobra so se pojavile v grških listih prve J^estf o stabilizaciji gospodarskih ;>n finančnih razmer v Grčiji, piše rimski list »Autarchia e Commer-|io« ter nadaljuje: Italija in Nem FUa sta v prvi vrsti izdali zakon, P° katereni moraje vse ano-rmi>e družbe povečati v letu 1942 ’ ^je glavnice za 20% v korist bjl2avne uprave. V preteklosti je a grška finančna politika v sluiž-angleškega kapitalizma ter je L a v svoji oblasti važna trgo-L ?ka področja. Od marca 1940 j5a Ukazovala grška Narodna ban-L, yisok porast obtoka, ki je zna-k tedaj 10,6 milijard nasproti P v n°rrnalnih časih. ■jpa^.°^ni spekulativni pokreti se je ''•ajo še danes na črni borzi. Ce vzame, da je pariteta drahme Pregled bolgarskih državnih financ V izpopolnitev svojega članka o bolgarskih državnih financah (in bolgarskem gospodarstvu v »Tr-govskem listu« z dne 22. januarja naj navedemo še naslednje podrobnosti iz ekspozeja finančnega ministra Božilova, ki je vzbudilo v bolgarski javnosti veliko zanimanje. Minister Boži lo v vodi bolgarske državne Mnance že od leta 1938. dalje, prej pa je kot guverner Bolgarske narodne banke odločilno vplival na bolgarsko gospodarstvo. Je torej odličen poznavalec bolgarskega gospodarstva, zato zaslužijo njegova izvajanja tem večjo pažnjo. Uvodoma svojega ekspozeja je naglasil minister Božilov, da je smatrala bolgarska finančna politika od izbruha vojne kot svojo> najvažnejšo nalogo zagotoviti narodni obrambi potrebna sredstva. Za vojsko je bilo določeno 1.1936. 24.6% vseh proračunskih izdatkov, 1. 1942. pa so narasli ti izdatki na 46.4% vsega proračuna. V novem proračunu so ti izdatki znižani na 40.8%. Finančna politika države sloni v zadnjih letih na naslednjih načelih: pospeševanje proizvodnje z vsemi razpoložljivimi sredstvi, pravilno razdeljevanje finančnih bremen in pobijanje vojnega dobičkarstva. Včasih je sicer težko zagrabiti s tihotapsko trgovino dosežene dobičke, ker niso ne p odstavne transakcije nikjer zapisane. Nadaljnja naloga njegove finančne politike sta obdačenje luksuznih predmetov in omejitev njiih kon-suma na najmanjšo mero. Zelo važna naloga je tudi boj proti inflacijski nevarnosti. V vojni se ne more kriti finančna potreba države samo z davki, temveč si je treba pomagati tudi s posojili. Za narodno obrambo se je posrečilo zbrati z notranjimi posojili in z izdajo zakladnih bonov 10 milijard levov. Glede gospodarskega položaja dežele je dejal minister Božilov, da je slaba žetev posebno zadela živinorejo. Kmetsko prebivalstvo zadržuje del svojih pridelkov, deloma zaradi lastne prehrane, deloma pa zato, da bi jih zamenjalo za druge predmete. Na domačo trgovino je vojna močno vplivala in v njej so se vgnezdili mnogi slučajni trgovci, ki so povzročili tudi v znatni meri dviganje cen. Nato je minister govoril O' obtoku bankovcev ter izjavil, da je povečanje obtoka povzročila vojna, da to povečanje ni nevarno niti nenaravno. Zlasti je naglasil, da nikakor ni povzročila državna finančna politika povečanje obtoka, ker so bili državni proračuni y zadnjih letih izravnani, oz. so izkazovali celo presežek. Z razpisom notranjih posojil, z izdajo zakladnih listov in drugimi ukrepi je celo država prispevala za po-manjsanje obtoka. Posebno zanimiva so bila izvajanja ministra o bolgarskem narodnem dohodku. Po njegovih podatkih je znašal ta 1. 1938. približno 49 milijard levov, se zvišal 1939 na 59, 1. 1940. na 68, 1. 1941. na 93, 1. 1942. pa je naj-brže dosegel 117 milijard levov. K temu pa je treba pripomniti, da so po uradnem indeksu narasle cene za 83% in je zato treba to pri presoji gornjih številk upoštevati. L. 1988. je šlo 17.2% vsega narodnega dohodka za davke, 1. 1942. pa samo 16.4%. Obdačenje kmetskega ljudstva, čigar dohodek se ceni na približno 80 milijard, je še vedno zelo majhno. Od direktnih davkov kmetskega prebivalstva dobi država samo 250 milijonov levov. Glavno davčno breme je prevaljeno na večje dohodke in ti so obdačeni progresivno. Fizične osebe plačajo do 90 odstotkov svojega dohodka, pravne pa do 85%. Minister Božilov je nato govoril o varčevanju, ki mu je posebno pri srcu, ker je v direktni zvezi z obtokom bankovcev. Samo 14% vsega narodnega dohodka se danes na Bolgarskem prihrani, dočim se v drugih deželah prihrani mnogo več. Vlada si bo prizadevala dvigniti varčevanje. Davčni sistem se ne bo v letu 1043. nič izpremenil. Posebno obdačenje Židov je dalo 1740 milijonov levov. Državne finance bodo tudi letos izravnane. Ves proračun znaša 21.7 milijard. Po proračunu naj dajo neposredni davki 3.19, posredni pa 9.48 milijarde levov. Dohodki iz konfiskacij se cenijo na 220, od državnih monopolov na 500, državnih podjetij na 1108, od presežkov zaključenih proračunov 172, od prispevkov občin za učiteljstvo in zdravstvene ustanove 053, dohodki od raznih upravnih dohodkov pa na 4082 milijonov levov. Izredni dohodki so predvideni na 1510 milijonov levov. Ne transferirani zneski za tuje dolgove so izkazani v višini, 331 milijonov levov. Nato je finančni minister še navedel višino proračunov posameznih ministrstev. Med drugim je naivedel, da je v proračunu za draginjske doklade državnih nameščencev postavka 1112 milijonov levov. Madžarski denarni zavodi v voini It v U urah barva, plesira in kemično s n a i i — obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon št. 22-72. Na Dunaju je predaval o sodobnih problemih madžarskega denarništva ravnatelj Združenja madžarskih bank in hranilnic dr-v. Kresz. V uvodu svojega predavanja je naglasil, da so se madžarski denarni zavodi razvijali drugače kakor v zapadni Evropi. Hranilnice na Madžarskem niso s prav redkimi izjemami občinski ali javni zavodi, temveč delniške družbe, ki opravljajo vse bančne posle. Če sie- torej govori o madžarskih bankah, se mora misliti tudi na madžarske hranilnice. Sedaj v vojnem času imajo madžarski denarni zavodi dvojno nalogo. Predvsem morajo kriti kreditne potrebe države, poleg tega pa morajo dati potrebna sredstva produkcijskemu aparatu. Tej nalogi služijo madžarski zavodi že od 1. 1938, ko je takratni madžarski ministrski predsednik Daranyi napovedal milijardni investicijski program, po katerem naj bi se oborožila madžarska vojska. Ta milijardni program se je kasneje znatno povečal ter so bile za njegovo izvedbo potrebne velike kreditne operacije države in zgraditi so se morale nove tovarne. Brez aktivnega sodelovanja denarnih zavodov pa se ta načrt ne bi mogel izvesti. Od napovedi investicijskega programa 1. 1938. pa do konca leta 1942. je najela madžarska država na domačem trgu za 1932 milijonov pengo posojil. Od teh je bilo dolgoročnih 066 milijonov pengo, od katerih so prevzeli madžarski denarni zavodi 225 milijonov pengo. Nadalje so prevzeli 75% premijskega posojila v višini 100 milijonov pengo. Kratkoročnih zakladnih bonov jie. bilo izdano skupno za 1055 milijonov pengo in denarni zavodi so od teh prevzeli za 840 milijonov. Poleg tega so dali denarni zavodi državi po tekočem računu 110 milijonov pengo. Pripomniti pa je treba, da je tudi država izpolnjevala svoje obveznosti ter odplačala 181 milijonov pengo svojega dolga, kar je njen kredit močno okrepilo. A tudi produkcijskemu aparatu so dali madžarski denarni zavodi potrebna sredstva. Iz polletnih bilanc 11 največjih budimpeštanskih, denarnih zavodov se vidi, da šobile hranilnice in banke kos vedno naraščajočim potrebam industrije, kmetijstva in trgovine. Menični portfeji 11 največjih zavodov so izkazovali 30. junija 1942. 933.4 milijona pengo (brez zakladnih bonov), postavka debitorjev pa 1171 milijonov pengo. Skupno so dali torej denarni zavodi gospodarstvu kratkoročnih posojil za 2111 milijonov pengo. Vloge v denarnih zavodih so narasle od 1363 milijonov v letu 1037. na 1.836 milijonov v letu 1942. Narastek vlog ni bil tolikšen kakor dvig kreditnih potreb vojnega gospodarstva. Zato so morali denarni zavodi iposeči tudi po drugih kreditih, kar se jim je z aktivnim sodelovanjem Narodne banke tudi posrečilo. Končno bi bilo še omeniti, da se je madžarskim denarnim zavodom posrečilo vključiti denarne zavode novih pokrajin v madžarski kreditni sistem. omeniti zlasti bogata ležišča fos-fora v pokrajini Gafsa. Glede izdatnosti zaostajajo ta ležišča samo za ameriškimi in krijejo približno eno tretjino vse svetovne potrebe. Železne, cinkove in svinčene rude se nahajajo na severu dežele in pri Kel. Od vseh gozdnatih tal Severne Afrike v izmeri 7.6 milijona ha odpade na Tunis 992.000 ha, na Alžir 2,910.000 in 3,730.000 na Maroko. Iglastega drevja ima Tunis okoli 48.4 °/o, listnatega pa 51.6%. Med iglavci prevladuje bor, ki raste na površini 405.000 ha (od 480.000 ha vse površine iglastega drevja). Kakovost tuniškega bora se nikakor ne more meriti s kakovostjo evropskega bora, vendar pa je med najvažnejšimi koristnimi drevesi dežel Atlasa. Med listnatim drevjem zavzema prvo mesto plutasti hrast (Quer-cus suber L.), ki raste na površini 140.000 ha. Proizvodnja plutovine je eden najbolj značilnih gozdnih proizvodov Sredozemlja. Površine s plutovimi rastlinami pokrite zemlje se dele takole: letna proizvodnja hektarjev ton Portugalska 600.000 125.000 Španija 340.000 60.000 Italija 75.000 9.000 Francija in Korzika 150.000 11.000 ves evropski sektor 1,165.000 205.000 Severna Afrika pa računa z naslednjo proizvodnjo plutovine: hektarjev ton Alžir 440.000 35.000 Maroko 300.000 5.000 Tunis 140.000 6.000 skupno 880.000 46.000 Iz teh številk se vidi, da bi mogla biti proizvodnja plutovine znatno višja. Vsi gozdovi plutaste-ga hrasta so državna posest. Gozdovi so zaščiteni proti požarom in so z dobrimi cestami odprti prometu. Gospodarsko važna je tudi trava alfa, ki jo je v Tunisu zelo mnogo. Raste na površini 1.2 milijona hektarjev. Okoli 950.000 ha te površine je lahko dostopnih in leži ob železnici iz Sfaxa v Gafso. Alfa je surovina za proizvajanje vrvi, plaht, zlasti pa za celulozo, iz katere se izdeluje najfinejši papir. Večina alfe se izvaža v Anglijo. Kultura oljčnih dreves se razteza v tri pokrajine. Najbolj ugodna je severna cona, ki ima okoli 4.2 milijona dreves. Ozemlje Sahel in osrednja pokrajina imata okolii 7.2 milijona dreves, južna pokrajina pa okoli 7.6 milijona dreves. V severnem delu, kjer je mnogo dežja, uspevajo oljke najbolje. Včasih so pridobivali samo manjvredno olje v starih in primitivnih kamnitih mlinih, danes pa je v Tunisu 1500 z najmodernejšimi stroji opremljenih mlinov, da se proizvaja brezhibno olje. Tudi industrija postranskih proizvodov j.e bila tehnično in organizatorično izpopolnjena. Urad za olje skrbi za dobro cene olja, da se proizvajalcem ni treba bati, da se njih delo ne bi izplačalo. Gozd je v Tunisu tudi zaščita dežele, da ne prodre saharski pesek dalje v deželo in da no postane vsa dežela puščava. Zal pa se premalo pazi na varstvo gozdov in zato mestoma puščava prodira naprej. Gospodarstvo Tunisa O naravnih bogastvih Tunisa je objavil zadnji «Internationalier Holzmarkt> zanimiv članek, iz katerega posnemamo. Ves Tunis ima 125.130 km* površine. Od te površine je okoli 9 milijonov ha, t. j. okoli 72 % sposobnih za obdelavo. Od te kulturne zemlje je okoli 3 milijonov hektarjev obdelane zemlje, 0.3 milijona ha z drevjem porasle zemlje in okoli 100.000 hektarjev pašnikov in približno 1 milijon hek- tarjev gozda. Ostanek je še neobdelan. Vseli prebivalcev ima Tunis 2.6 milijona, od teh je 220.000 Evropejcev. Kmetijstvo je podlaga vsega gospodarskega življenja v Tunisu. Posebno važni pridelki so vino, olje in žita. Živinoreja se goji precej neracionalno. Večinoma se goje ovce in koze, ki zelo škodujejo gozdom. Od naravnih zakladov je treba CONSORZIO NAZIONALE PRODUTTORI ZUCCHERO Via Garibaldi 7 GEN OVA Evropsko lesn garstvo v povoini dobi jen. Lela 1934. je bila sklenjena , nastala za madžarsko vlado važ- Rektor tehnike v Helsinki profesor Levon se je te dni vrnil s svojega študijskega potovanja po Nemčiji in Švedski, kjer se je zlasti zanimal za vprašanja mednarodnega lesnega gospodarstva. Po povratku v domovino je dejal o svojih vtisih med drugim naslednje: Evropsko lesno gospodarstvo preživlja sedaj v marsikaterem pogledu krizo. Vojna je potrebo po lesu in lesnih izdelkih silno stopnjevala, istočasno pa se kopičijo zaradi vojne nastale težave in ovire v podjetjih in mednarodni lesni trgovini. Od Nemcev osvojeni veliki prostori na vzhodu s svojimi bogatimi gozdovi ne pridejo po nemškem mnenju za zboljšanje kontinentalne lesne baze v poštev, dokler je treba kriti veliko potrebo vojske. Na severu Evrope ležeči gozdovi, ki imajo kakovostno boljši les, so se zaradi vojne silno izkoriščali, na jugu ležeči gozdovi in lesnih izdelkih, da v Nemčiji že sedaj pripravljajo' novo organizacijo lesnega gospodarstva. Da se to zboljša, bo Nemčija storila dvoje: izvedla bo tehnično-gospodar-ske preiskave in raziskave za zboljšanje in oplemenitenje lesnih izdelkov, da bi nato dosegla popolno preuredbo mednarodne in evropske lesne potrebe s stališča najboljšega izkoriščanja. V ta namen naj bi se ustanovila mednarodna centrala za les, v kateri bi bile zastopane naslednje države: Švedska, Finska, Norveška, Danska, Belgija, Nizozemska, Francija, Italija, Madžarska, Slovaška. Na sejah te centrale naj bi se razpravljalo o vprašanjih izkoriščanja gozdov in uporabljanju lesa. Posebne skupine naj bi se bavile z vprašanji lesne trgovine, s standardizacijo blaga, klasifikacijo in sortiranjem posameznih nemško-madžarska trgovinska po-! godba, ki je zagotovila madžarskim izvoznikom preferenčne cene ier je dobila rentabilnost madžarskega kmetijstva trdno podlago. V času svetovne gospodarske krize je 'bilo madžarsko kmetijstvo na robu propada. Izkupički so bili tako nizki, da ni bilo govora o kakih investicijah. Da se omili velika brezposelnost, se je morala prepovedati košnja s stroji. Sedaj se je položaj spremenil in danes se morajo stroji v večji meri uporabljati, ker manjka delovnih sil. Volja za investicije se je med kmetijskimi producenti povečala, ker imajo dosti denarja. Povpraševanje po kmetijskih strojih je danes tako veliko, da ne more domača industrija zadostiti vsem željam ter se je morala zato ukiniti prepoved uvoza kmetijskih strojev. Ker se pa danes iz tujine kmetijski stroji le težko dobe, je pa ne morejo nuditi boljšega lesa. I lesnih vrst. Tudi za vprašanja, ki se Vrhu vsega pa bo potreba po lesu j Uče jo fabrikacije, bi se ustanovi-za kmetijstvo vsaj še nekaj časa | la posebna skupina. Centrala bi po vojni tako narasla, da bo že končno skrbela, da bi se doseže- na naloga, da dvigne kapaciteto madžarske industrije kmetijskih strojev. V ta namen pa mora zlasti priskrbeti industriji potrebne surovine. Madžarska proizvodnja zemeljskega olja je danes že tako velika, da je potrebno gonilno kurivo zagotovljeno. Kmetijsko ministrstvo je v sodelovanju z interesenti določilo, kateri najbolj prikladni tipi strojev naj se izdelujejo. Zaradi večje uporabe kmetijskih strojev se je tudi spremenil način kmetijske proizvodnje. Treba je bilo tudi izvežbati potrebno število osebja za stroje in ustanoviti so se morale nove mehanične delavnice za popravilo strojev. Patriar-halična slika madžarske vasi se umika moderni sliki tehnične dobe. Seveda pa se bo sedaj tudi količina proizvodnje znatno povečala. Iberska zunanja težko kriti samo to potrebo. Za povojno dobo' se predvideva tako velik dvig potrebe po lesu ne izkušnje nato tudi praktično izkoriščale v lesnem gospodarstvu in tudi v zasebnem. Madžarska povečuje svoj park stroiev Madžarska vlada je izdala za- dr. Risooy-Uhlari;k izjavo o razvo- kon, s katerim se določa 30 milijonov pengo za nabavo kmetijskih strojev. Pod nadzorstvom okrajnih kmetijskih zbornic se ustanove zadruge, katerim se bodo prepustili nabavljeni stroji za polovično ceno. Člani zadrug pa morajo podpisati zadružne deleže. Na Madžarskem upajo, da bodo s tem kolektivnim izkoriščanjem dragih kmetijskih strojev znatno dvignili kmetijsko proizvodnjo. Pred kratkim je podal sekcijski svetnik v kmetijskem ministrstvu ju madžarske industrije kmetijskih strojev. Leta 1938. so te industrije prodale doma 7 traktorjev, 343 sejalnih strojev, 4327 vprežnih plugov in 40 mlatilnic. Leta 1941. pa so prodale 094 traktorjev, 4142 sejalnih strojev, 22.520 vprežnih plugov in 563 mlatilnic. Uporaba kmetijskih strojev je torej narasla v prav velikem obsegu. Istočasno pa se je tudi povečal madžarski odjem inozemskih kmetijskih stro- jev. Ta razvoj pa nikakor ni sluča- 6SŠIS)G)i®i9SS šanje plačila turškega aktivn&az klirinškega salda v višini 2 n^vin jona turških funtov. Romunija ' plačevala v obrokih po 40.000 tw»°. ških funtov. M°j zvičiz Turška vlada je dovolila zvil nje cen za drva, ki so se podJV, žila zaradi transportnih težav J re OKVIRJE pomanjkanja gozdnih delavcev.!'16 Špansko-portugalski kartel plutovino se je ustanovil. Katifa' se bo bavil z vprašanji proizvodni) ( izvoza in prodaje plutovine,. N9, , kartel je zelo pomemben, ker trolirata Španija in Portugalcev 70 odstotkov vse svetovne propo« vodnje plutovine. L Ui:> izdeluje specialist Wolfova 4 KLEIN >)0' e\ li nii u čJUUttiine, instalacij vseh vrst Vam izvrši po lis po Mifielčič Ivan, Ljubljana BORŠTNIKOV TRGI. TELEFON št. 27-04 Popravila vseh v stroko spadajočih d e I p R f M O O GOMBAČ OLKOAIJŠKA 14 Franiiškanska ulica 3 Lepa tlskoošna in ll Pi m. dolga Vaš ugled V; Mi Vam tako tis- kovino lahko izgo- tovimo hitro in po ^2 zmernih cena\7 v Vaše popo vi z a d o v o I j s t TISKARNA \c D. D. LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 TELEFON ŠT. 25-52 Izdajatelj »Konzorcij Trgovakega liita«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiaka tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Lju blja®' ‘