38. štev. V Kranju, 29. kimavca 4900. I. leto. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na doni stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za peti t vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj ne blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. '^^mTt za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo. Prešernova slavnost v Kranju. Konec. Opoldne je bil nato okusno prirejeni banket v Mavrjevi gostilni, katerega se je udeležilo kakih 80 oseb. Prvo napitnico je izpregovoril predsednik čitalnice, gosp. Peterlin, ki je pozdravil imenoma vsa društva in potem navzoče dostojanstvenike kranjskega župana, ces. svetnika Šavnika, ljubljanskega župana Ivana Hribarja, monsignora Tomo Zupana, bivšega državnega poslanca, c. kr. dež. sod. svetnika dr. Andreja Ferjančiča, deželnega poslanca ravnatelja Šubica, predsednika notarsko komore Ivana Gogala in predsednika mestne hranilnice 'mbljanske Vaso Petričiča. — Gospod prof. A. Štritof go/ori o zadružni ideji, ki se zrcali v slovenskih narodnih društvih, in istim napija. — Gosp. Ciril Pire, starosta «Gorenjskega Sokola*, povzdigne čašo in napije odboru za Prešernov spomenik in njega predsedniku gospodu županu Hribarju. — Gosp. župan Ivan Hribar povdarja napredek in razvoj mesta Kranja in nazdravi županu kranjskemu gospodu Savniku. — Gospod Karol Šavnik napije vsem zbranim gostom. — Podstarosta ljubljanskega «Sokola* gospod dr. Jos. Kušar govori akademični mladini. — Gospod dr. Karol Triller nazdravi oni domovini, katero je Prešeren nosil v srcu. — Gospod stud. ing. Janko K rs ni k napije sokolskim društvom. — Gospod Franc Km alt, načelnik gasilnega društva iz Šenčurja, se spominja Prešerna s stališča slovenskega poljedelca. Med posameznimi govori je čitalniški pevski zbor zapel nekaj lepih zborov. — Udeležnike slavnosti je pozdravilo tudi nebroj brzojavk iz vseh krajev slovenske domovine. Po banketu se je začelo živahno in veselo življenje v «Zvezdi*, kjer so bile postavljene lope za bazar in loterijo. Za narodno stvar vnete dražestne dame so z vso njim lastno vnemo in virtuoznostjo izvabljale peneze iz žepov pogumnih kupovalcev in bojazljivih gledalcev. Občinstvo je kaj pridno segalo po raznih, v to svrho nabavljenih predmetih. Duhtečih cvetic, galanterijskih stvari, jestvin in pijače (od cvička do šampanjca) ni veliko več ostalo. Če je kdo še tako zagotavljal, da nikdar ne stavi v «loterijo*, lepe oči prepričale so ga o nasprotnem! Kakor čujemo se je ljudska veselica v gmotnem ozira obnesla izvrstno, tako« da bo mogoče precejšnjo svoto odposlati za Prešernov spomenik. Godba tukajšnjega gasilnega društva je zjutraj pri sprevodih, kakor tudi popoludne v drevoredu svirala neumorno in v splošno zadovoljnost. Zvečer pred odhodom na vlak se je na gostilniškem vrtu Mavrjevim pričela zopet prijetna zabava. Govori in petje so se vrstili, dokler niso odšli gostje na vlak. V zgornjih čitalniških prostorih se je pa navzlic tropične vročine ob zvokih izvrstne godbe neprestano sukal mladi svet pozno v jutro. Tako se je končala tudi ta veselica na čast «Narodni čitalnici* in mestu Kranju. Izvestno ostane ta lep dan vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. V Kranju, 30. kimavca. Nemški nacijonalci so sklenili postaviti v program, na čegar temelju bodo kandidirali, naslednje točke: 1.) nemški državni jezik, 2.) uzakonenje sedanje zveze z Nemcyo, 3.) carinska zveza z Nemčijo. Angleški državni zbor je razpuščen, in se razpisujejo nove volitve za čas od 1. do 15. vinotoka. Sedanji parlament je bil izvoljen leta 1896. in se mu s sedanjim razpustom za celi dve leti prikrajša postavna sedemletna doba. Novi parlament se mora sni ti dne 1. listopada. Perzijski šah, «kralj vseh kraljev, se je te dni mudil na Dunaju, kjer ga je sprejel naš cesar. Vojna v južni Afriki. Dva glavna burska generala, Olivier in De wet sta mrtva, Cronje je ujet, Joubert je umrl, Kruger pa je pobegnil iz dežele. Botha je bolan ter je baje odložil poveljništvo. Tako so glavni stebri Zahtevajte »Gorenjca" v gostilnah in kavarnah! Burov na tleh in danes se pač sme reči, da je usoda Hurov zapečatena, da so izgubili vojno, da je konec vojne. Vojna na Kitajskem. Cesar in cesarica sta podelila princema Čingu in Li-Hung-Čangu popolno pooblastilo, da se pogajata v imenu kitajske vlade z velesilami. Zastopniki velesil so se zcdiuili za posredovalne teh mož. — Velesile so sklenile porušiti trdnjave pri Taku ter prepovedale uvoz vsakršnega orožja za dobo desetih let. Dopisi. Iz Kranja. (Uradna učiteljska konferenca za kranjski okraj) se je vršila v sredo 26. t. m. Predsednik konference, gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik Andrej Žumer otvori konferenco ter pozdravi vse uči-teljstvo kakor tudi navzoče goste. Po običajni, izvolitvi dveh zapisnikarjev navede gospod predsednik premembe pri šolskih oblastvih, pri učiteljstvu in pri šolstvu v tem okraju, dalje prebere važne odredbe in ukaze šolskih oblastev. Iz nadzornikovega poročila posnamemo, da je v okraju javnih šol: 27 enorazrednic, 10 dvorazrednic, 2 trirazrednici, 4 štirirazrednice in 1 petrazrednica, tedaj 44 šol i HO razredi. Da se je od leta 1894. pomnožilo število šol za sedem in število razredov za šestnajst, je dokaz, da je šolstvo kljub neugodnim krajevnim razmeram zelo napredovalo. Za šolo ugodnih otrok je bilo, in sicer za vsakdanjo šolo 6989, za ponavljalno 1479. Od teh ni obiskovalo šole 118 zaradi telesnih ali duševnih hib, 84 jih je bilo oproščenih v 7. in 8. letu, 537 vsakdanje in 133 ponavljalne šole pa zaradi prevelike oddaljenosti. Nevšolanih je bilo 266 otrok. 104 otroci zaradi pomanjkanja šolskih poslopij ali učiteljev ni bilo deležnih pouka. Iz tega je posneti, da je 86 % šolodolžnih otrok pohajalo šolo, 14°/o pa ne. Pouk je razen v mestih in v Tržiču povsod poldneven, ker imamo v okraju še preveč enorazrednic. dolarske knjižnice prav uspešno de- podlistek! Korak za korakom naprej! (Dobrohoten nasvet * Slovenskemu umetniškemu društvu*.) Priobčil F r. Selški. Pozno smo se Slovenci zdramili iz narodnega spanja ter se začeli zavedati, da smo tudi mi narod in da imamo tudi mi v sebi vse pogoje za narodno življenje in prosveto. Zato pa zdaj toliko bolj hitimo z napredkom, da bi prej dosegli, kar smo zamudili v dolgi vrsti stoletij pod jarmom močnejših tujih narodov. V nekaj desetletjih očistili smo si jezik, tujih vsiljenih besedi, si nakopičili vsakovrstnih leposlovnih in znanstvenih knjig, in zdaj že imamo svoje umetniško društvo, ki je 15. t. m. priredilo razstavo slik in kipov v Ljubljani. Naj bi rodoljubni rojaki prihiteli od vseh strani v velikem številu si ogledat ta veseli in pomembni pojav domače umetnosti, in kdor le more, naj tudi gmotno nekoliko pomore v prospeh te umetnosti s tem, da kupi kak umotvor na razstavi, ker so, kakor znano, vsi naprodaj. Posebno naj bi se naši narodni zavodi in naša društva zanimala za nakup razstavljenih predmetov ter si ž njimi okrasila prostore, v katerih bivajo in delujejo, ker tudi mrtve slike na stenah nam poživljajo duha ter nas vzpodbujajo k vztrajnosti v narodnem delu. Zlasti slike iz slavne narodove zgodovine in podobe znamenitih ter lujejo, kajti bralo je 1738 učencev ter si izposodilo 8500 knjig. Splošen uspeh pouka je jako povoljen. Zahvala gre učiteljstvu na njegovi požrtvovalnosti in trudoljub-nosti. Okrajna učiteljska knjižnica, ki šteje 1150 knjig, zemljevidov in atlantov, se pridno uporablja. -^V knjižnični odbor so bili voljeni gg. (Jartner, LuznaiT Pezdič, Roos, v stalni odbor pa G.lrtner, Kragl, Luznar, Miklavčič. — Kot zastopnika v okrajni šolski svet je bil pri prvi volitvi izvoljen g. J. Kragl iz Tržiča in pri ožji volitvi g. Andrej Kmet, iz Cerkrjan. - — Radi nezadostnega prostora ne moremo priobčiti bolj obširnega poročila,, vendar pa ne smemo zamolčati, da je g. nadzornik rekel, da sta bila pouk in vzgoja povsod v pravem krščanskem duhu in da stori učiteljstvo v tem oziru kolikor mu je mogoče. To se nam je zdelo potrebno povdarjati, ker se naprednemu učiteljstvu dan za dnevom očita, da ne vzgaja mladine v verskem duhu in da je današnja šola brezverska. Iz Goric. Slučajno sem se udeležil 16. t. m. prelepe slavnosti odkritja spominske plošče velezaslužnemu prvemu slovenskemu pesniku Francu Prešernu. Kolika narodna zavest vzbudila se je v meni ob tej redki slavnosti. Toda na drugi strani me je bolelo srce, ker sem videl, da kmetski stan ni v posebno obilein številu zastopan pri tako velepomembni slavnosti. Na misel so mi prišle besede, oziroma pregovor: Ta kmet ni za druzega kakor za obdelovanje polja. Toda tudi ubogi kmet potrebuje razvedrila in izobrazbe. Vsak stan se izobražuje | in se zaveda svoje narodnosti in se uči slovenske zgodovine o naših prvakih. Le slovenski kmet nima prilike, da bi mogel kedaj to doseči. Na eni strani smo si sami krivi, na drugi pa se nas ne vabi od strani raznih društev. Kako rad bi se priučil tudi slovenski kmet obnašanja, da ! bi mogel občevati z meščani. In kako težko je marsikomu, ko pride v dotiko z meščani in kaže pri tem svojo ne- za narod zaslužnih mož blagodejno uplivajo na gledalce ter jim s ponosom in zavestjo navdajajo rodoljubna srca. Vsakdo se tudi že po slikah, katere ima razobešene v stanovanju okoli sebe, kolikor toliko spozna, kakega stanu i in mišljenja je, in malo je menda dandanes takih ljudi, da bi jim z zanimanjem ne obvisel pogled na lepih slikah, osobito če mu tiste kažejo znane domače prizore in obraze. Toda Slovenci se dosedaj še nismo mogli ponašati s takimi slikami, ker smo imeli le neznatno število svojih slikarjev in še ti so morali vsled premajhne podpore domačinov večinoma bivati v inozemstvu ter tam to delati, kar jim je naročil tujec. Ali sedanja umetniška razstava v Ljubljani je dokazala, da imamo zdaj tudi v tej stroki dovolj svojih moči, in treba bode toraj, da stopi naša umetnost za korak naprej ter nam preskrbi omenjenih narodnih slik. Sicer »Naš rod je ubog, preprost in ima v čisli le ono, kar koristi mu donasa,* a vendar se je v zadnjem času obrnilo pri nas tudi v tem oziru na bolje. Zdaj tudi že naš vaščan rad kupi lepo moderno podobo, ako jo dobi bolj poceni. Kaj veliko zanimanje pa se je vzbudilo v zadnjih letih po vseh slovenskih pokrajinah za razglednice. Skoro v vsaki večji vasi so jih dali napraviti, in kjer jih še nimajo, tam jih ljočejo imeti v kratkem. Upati je tedaj, da bi se naše ljudstvo zanimalo tudi za umetniške narodne slike okrctnost. Vsega ni kmet sam kriv, ker na deželi se temu ; ne more priučiti, v mestu pa mu ni dana prilika. Zato bi bilo umestno, da bi meščani, pred vsem seveda zastopniki društev, upoštevali tudi nas uboge kmete-trpine in bi se nas spominjali ob takih slavnostih ter nam dali priliko, da se udeležimo narodnih veselic, posebno takih, ki se tičejo slovenske zgodovine. Le tako bo omogočen hitrejši napredek narodne zavesti in le na ta način oprostil se bo ubogi kmet tlnčečega jarma in tako izprevidel, da taki shodi, katere prireja duhovniška stranka niso za kmeta, ker so vsa ta pridigovanja le pesek v oči, da bi tako slovenski kmet ne mogel doseči svoje boljše bodočnosti. Dajte nas torej v tem podpirati in privoščite nam teh par veselih ur, za katere vam bomo iz srca hvaležni! Z Dunaja. Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce na Dunaju so zadnje mesece darovali med drugimi: Slavni deželni zbor kranjski 400 K; g. državni poslanec Viljem Pfeifer je med slovenskimi gg. državnimi poslanci nabral 140 K; slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice 60 K; ekscelenca baron Jos. Schvvegel, c. in kr. tajni svetnik i. t. d. na Dunaju, 10 K; g. Anton Šlam-berger, c. kr. notar v Kranju, 8 K; gospica Franjica Mencinger, trgovca hči v Bohinjski Bistrici, (J K; g. Jakob Killer, trgovec v Kranju, gospa Antonija Novak, soproga gimnazijskega profesorja v Kranju, in g. Anton Globočnik v Železnikih po 6 K; g. Fr. Pernč, c. kr. profesor v Kranju, gospica Marija Marenčič v Kranju, Drag. Puppo, trgovec v Kranju, France Fischer, hotelir v Kamniku, Fr. Konšek, c. kr. poštar na Trojanah, dr. Josip Tominšek, c. kr. profesor v Kranju, po 4 K; g. Lovro Krištoflč, župnik v Ko-vorju pri Tržiču, 3 K; g. Fr. Boncelj, župnik v Dražgošah, 2f)0 K; gg. J. C. Demšar, trgovec v Železnikih, Fr. Ks. Sajovitz, hotelir v Kranju, Jos. Boncelj, trgovec v Železnikih, Fr. Omersa in Ferd. Pollak, trgovca v Kranju, po 2 K. Za toliko blagih darov izreka odbor najiskre- domačih umetnikov ter jih rado kupovalo, ako bi se mu tiste ponudile v ponatisu, seveda po nizkih cenah. Izvirniki pa bi se že kako razpečali med imovitejšim občinstvom in med raznimi narodnimi društvi. V prvi vrsti naj bi se dale napraviti s pomnožečim tiskom doprsne podobe ali portreti naših slavnih ter velezaslužnih narodnih boriteljev in umetnikov, kakor Bleiweissa, Vodnika, Prešerna, Gregorčiča, slikarjev Šubicev in drugih ter poleg teh tudi nekaj portretov najznamenitejših rodoljubov drugih slovanskih narodov. Med te bi morali gotovo pred vsemi drugimi uvrstiti Strossmajerja, ker ima velike zasluge tudi za naš narodni razvoj. Že večkrat sem mislil, da bi si sam narisal nekaj portretov teh mož za svoje stanovanje; ali človek, ki se peča z risanjem le v prostem času in je zraven tega še preobložen z raznimi risarskimi naročili, se težko pripravi, da bi zase kaj narisal. Vrhu tega pa je tudi silno težavno dobiti posamezniku dobre in zanesljive podobe za kopije takih portretov. Vse to pa bi prav lahko doseglo naše umetniško društvo ter vzajemno dognalo, katere podobe bi bile najboljše in najprimernejše za portrete. Po odbranih podobah naj bi naši najboljši portretni slikarji narisali nove portrete, in sicer vse v enaki obliki in velikosti, kateri naj bi še potem dali v kakem dobrem umetniškem zavodu pomnožiti tiskarskim potom. Tudi ti odtisi naj bi bili vsi v enaki obliki in velikosti ter nejšo zahvalo ter prosi najuljudneje, da blagovolč vsi plemeniti rodoljubi in domorodkinje sedaj, ko se skoro prične novo šolsko leto, z obilnimi darovi podpirati bedne naše visokošolec na Dunaju. Vsak tudi najmanjši dar bode dobro došel. — Darove sprejema I. društveni blagajnik gosp. Dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstrasse 7. Gospodarske stranke. Dalje. Avstrija je do treh petink agrarna država. Meščanstvo se je med njenimi Nemci precej dobro razvilo, ker so leti jemali na posodo od bogatega strica, Nemca v rajhu in Angleži in ker zastavljajo nekaj uradniških mest vse države že dlje časa; dasi še danes posedajo po večjem v važnih mestih sinovi iz agrarne aristokracije ta mesta. Oni imajo tudi bolj plodovite kraje in so bili vedno negovani po avstrijskih absolutističnih vladah. Agilni, egoistični so tudi v gospodarskih stvareh bolj kakor Slovani in Žid jim je dosti pomagal s svojimi najboljše razvitimi možgani. Mižimo Žida kolikor hočemo, vendar je ta rod specijaliteta v rabi možganov, katere je v najhujšem preganjanju najboljše razvil. Tega mu ne moremo odrekati. V nekaterih avstrijskih nemških krajih je tudi industrija že precej razvita. Glede meščanstva in industrije stopajo Cehi v vrsto avstrijskih Nemcev. Ti imajo najburnejšo zgodovino; Ceh je najagilnejši Slovan. Ali drugo je še agrarno. V naši državi je hud boj med agrarno aristokracijo ter meščanskimi elementi. Agrarec-aristokrat v naši državi se še rad ozira nazaj po polnih loncih fevdalstva. Katoliški duhovnik ga podpira, tudi on toči in bo še dolgo točil solze po onih časih. Na Nemškem, Angleškem je omenjeni aristokrat že prebil to žalost, on hoče danes le to, da svoje žito proda drago, da mu poljski delavci ne uha- / izdelani radi cenejših tiskovnih troškov v enojni črni ali rjavi barvi na ličnem in precej močnem papirju. Ti portreti pa naj bi imeli tudi dostojno velikost in naj bi bili s praznimi robovi vred vsaj 70 centimetrov visoki in temu primerno široki! In kaj mislite, dragi rojaki, ali bi se ne dobil tak slovenski podjetnik, ki bi hotel založiti večje število takih tiskanih portretov ? In kaj mislite, da bi naš narod ne segel z veseljem po teh portretih? Mislim, da ga ni slovenskega rodoljuba, da bi ne kupil nekaj teh portretov za svoje stanovanje, in v vsaki slovenski gostilni, pisarni in društveni sobi morale bi potem viseti podobe naših slavnih in zaslužnih mož, kajti narod, ki takih mož ne pozna in ne časti, vreden ni, da živi! Pri tej priliki pa naj tudi omenim, da je dobro podobe, tiskane na bolj tenak papir, prilepiti na močan in trd papir, predno se jih dene v okvir in pod šipo, ker drugače se zgubančijo, dobe v kratkem rjave lise ter jih na več krajih prejedo razne papirne žuželke. Po tem prvem poskusu, ako bi se obnesel, naj bi naše umetniško društvo poskusilo tudi z reprodukcijo nekaterih krajevnih in zgodovinskih slik v enojni ali pa v naravnih barvah. S tem bi storilo zopet korak naprej v čast in prosveto naroda slovenskega! Korak za korakom pogumno naprej, moj narod, povzpenjaj se k zmagi! Ne z mečem, ne z zlatom, a z umom vselej ti lahko se meriš s sovragi! jajo, da mu država pomaga krotiti poljske delavce, da jemlje njegove sinove v službe ter mu da v sili, katera večkrat pritisne, kako darilce iz državnih blagajen. Tam je postal agrarec tudi moderni kmet, ki se dosti uči, ki dela intenzivno in s stroji in ki ima kako industrijo na svojem veleposestvu za poboljšek in boljšo izrabo delavskih moči. V Avstriji se to dogaja le na najboljših veleposestvih, druga kuhajo z vodo, posebno manjša pod tisoč oralov. -1- Se nadaljuje. Gospodarske stvari. Prodaja gozdov. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je došlo poročilo, da se bode dne 12. vinotoka 1900, ob desetih dopoldne prodalo po javni konkurenci 100 gozdov, oziroma gozdnih parcel, katere so last ru-munske države. Prodaja se vrši v sledečih krajih: Jassy — distriktna prefektura, Putna — distriktna prefektura, Dolj — distriktna prefektura, Bukarešt — ministrstvo za domene. Natančneji pogoji se izvedo pri omenjenih okrožnih prefekturah in pri domenskem ministrstvu. Novlčar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. V zadnji seji deželnega šolskega sveta so biii imenovani gg.: Alojzij Potočnik učiteljem za Žab-nico, Fran Borštnik učiteljem za Tržič, gospici Ema Žerjov učiteljicam za Presko, Hedvika Malovrh pa za Jezico. — Pravi c. kr. gimnazijski učitelji v Kranju gg. dr. Franc Koprivnik, dr. Jos. Tominšek in dr. Jak. Žmavc je deželni šolski svet stalno potrdil v službi ter jima uradno priznal naslov »profesor*. — Gospod Matej Hudovernik, nadučitelj v pokoju, doma iz Zaspa pri Bledu, je nameščen na enorazrednico v Kolovratu pri Litiji. — Sorodnik barona Švegla, dr. Janez Švegel, doma iz Gorij, je prevzel vodstvo avstro-ogrskega konzulata v Cikagu v Ameriki. — Gospod H. Podkrajšek, tukajšnji učitelj, ki pa je bil že pet let prideljen c. kr. obrtnim strokovnim šolam v Ljubljani, je imenovan stalnim učiteljem na teh šolah. Gospod Anton Koblar, novoimenovani kranjski župnik in dekan, se je vtorek ob poldvanajstih dopoldne pripeljal za stalno v Kranj. Sprejem je bil prav skromen, kar je bilo pri obstoječih razmerah najpametnejše. Pred župno cerkvijo ga je pričakovala ljudskošolska mladina. Po blagoslovu v cerkvi so ga pozdravili v zakristiji gg. okrajni glavar dr. Miha Gstettenhofer, ravnatelj Jos. Hubad s tremi profesorji in župan ces. svetnik Kari Šavnik. Slednji ne v imenu občinskega odbora, temveč kot zastopnik prebivalstva največjega kraja v kranjski dekaniji. Resnici na ljubo konštatiramo, da občinski odbor ni sklenil — kakor poroča «Slov. Narod* —• da dekana ne bo sprejel oflcijelno. O tem sploh ni bilo treba sklepati, ker je bilo že samo ob sebi umevno. Navzoč je bil tudi veletržec in član trgovske zbornice g. Fr. Omersa. Zastopal je pogrebno bratovščino sv. Jožefa. Novemu dekanu so se peljali nasproti g. kapelan Renier, kakor povsem naravno oba ključarja, in — gg. Cof, Florian in Pavšlar. Ker ljudstvu kar ni šlo v glavo, da bi ti trije gospodje zastopali verno meščanstvo — ne glede na to, da jih v to ni nihče pooblastil — se je različno ugibalo. Zbilo se je mnogo dobrih in slabih dovtipov in nekateri so trdili kar naravnost, da zastopa ta trojica različne vodene konsorcije. Nam, ki nismo tako radovedni, se zde" taka ugibanja neumestna. Mi kot liberalci trdimo edino le to, da se nikomur ne sme kratiti kake pravice, najmanj pa pravice — blamirati se! Vsekako ima pa novi g. dekan neznansko srečo. Komaj je stopil v Kranj in že je pripeljal nazaj v naročje materi cerkvi — tri izmed najtrdovratnejših kranjskih »brezvercev». Za državnozborske volitve. Vsled razpisa splošnih novih volitev za državni zbor pozivlje tukajšnje županstvo vse delo- in službodajalce, da vpišejo one osebe moškega spola, ki so v njihovi službi kakor pomočnike, posle, delavce, ki so že izpolnili ali izpolnijo 12. dan meseca grudna letos 24. leto, ki niso od volilne pravice izključeni in ki bivajo vsaj že šest mesecev v tukajšnji občini, na naznanilni list, ki jim je bil vročen, in da taistega zanesljivo do 30. kimavca, t. j. jutri vrnejo županstvu. IzvTŠevalni odbor narodno - napredne stranke je vodstvo državnozborskih volitev poveril posebnemu osrednjemu odboru, v katerega so bili izvoljeni gg.: dr. Karol vitez Bleiweis, dr. Andrej FerjančiČ, Ivan Hribar, dr. Josip Kušar, Jos. Lavrenčič, Ivan Plantan, Viktor Rohr-mann in dr. Ivan Tavčar. Koncert godbe prostovoljnega gasilnega društva v Kranju 22. t. m. na vrtu gospoda Luka Šmida na Gašteju obnesel se je dobro. Godba je dobro igrala posebno one točke, katere je priučil moštvo sedanji kapelnik g. Horn. Kljub mnogim veselicam letošnjega poletja, odzvalo se je tudi temu koncertu občinstvo mnogobrojno. Godbi in g. kapelniku pa kličemo: Le tako naprej! Tombolo priredi prostovoljno gasilno društvo v v Kranju dne 7. vinotoka 1.1. popoldne na glavnem trgu. Opomniti je, da se bodo dobili različni lepi dobitki in je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Slavno občinstvo pa se uljudno prosi, da se žrtvuje po možnosti za pre-koristno društvo, ker je čisti dobiček namenjen za društvene potrebe. Darovane dobitke sprejema g. K. Jäger. Velikansko bučo, ki tehta 33 kilogramov in meri na okrog en meter in 96 centimetrov je letos med drugimi pridelal gospod Svitoslav Kmet na Kokrici. Požar. Dne 24. t. m. okrog desetih zvečer je začelo goreti v Goricah pri Šimencu Perkotu, in sicer v butarah. Zgorelo mu je skoro vse imetje in ima škode krog 1600 kron. Zažgal je menda nek zlobnež in je želeti, da kazni ne uide. Iz Tržiča. Slovensko bralno društvo v Tržiču ima svoj redni občni zbor jutri v nedeljo, dne 30. kimavca 1.1. ob devetih dopoldne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je: 1.) nagovor predsednika; 2.) poročilo tajnika; 3. ) poročilo blagajnika; 4.) nova volitev odbora; 5.) razni predlogi. — V tukajšnji otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda se je oglasilo dosedaj 63 otrok. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tržič in okolico je imela dne 16. t. m. svoj občni zbor. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni gospodje: župnik Fr. Špendal, predsednikom, Lenart Klofutar, podpredsednikom, Jožef Potokar, tajnikom, Niko Ahačič, njega namestnikom, J. Zore, blagajnikom, Franc Ahačič, njega namestnikom. Podružnica šteje sedaj rednih letnih udov 169, 4 usta-novnike in nekaj podpornikov. Iz vlaka je minulo nedeljo popoldne skočil med postajama Žirovnica-Javornik oče za otrokom, ki je padel z vlaka. Otrok je prav malo poškodovan, oče pa nič. Zdravstveno stanje. V političnem okraju kranjskem je ponehala škrlatinka, ki se je pojavila v treh vaseh občin Šenčur in Hrastja. Od 29 bolnih otrok so umrli 4. — V škofjeloškem sodnem okraju je za ošpicami bolnih samo še 6 otrok, in sicer v Sorici. — Oslovski kašelj v Vogljah je prenehal; bolnih je bilo 11 otrok. — Očesno bolezen imata v celem okraju samo še dva. Nov poštni urad. Dne 1. vinotoka se vpelje na Dobravi, politični okraj Radovljica, nov poštni urad, ki bo imel zvezo s Kropo in Podnartom. Na Jesenicah so v nedeljo ponoči napadli z nožmi ponočnjaki tovarniškega delavca Janeza Zalokarja. Občinski odbor kranjski je imel včeraj .sejo. Zupan prebere po slavni deželni vladi doposlano cesarjevo zahvalo za udanostno izjavo povodom sedemdesetletnice rojstva Nj. Veličanstva. Naznani izstop profesorja A. Štri-tofa iz občinskega odbora. Odbor izreče izstopi vsemu članu zahvalo za njegovo delovanje v prid občine. Nadalje župan poroča, da si je krajni šolski svet izbral predsednikom občinskega svetovalca Ford. Sajovicat njegovim namestnikom pa ravnatelja Iv. Pezdiča. Zupan prečita dopis c. kr. tržaške poštne direkcije, ki izjavlja, da bo prav rada ugodila po občinskem odbora izraženi želji glede hitrejšega dostavljanja poštnih pošiljatev, kakor hitro bo trgovinsko ministrstvo zvišalo v to potrebni, po direkciji nasvetovani pavšal. Slednjič prebere župan po c. kr. okr. glavarstvu izročeni ukaz c. kr. dež. vlade, glasom katerega se določa policijska ura 211 kavarne na 11. uro in za gostilne v poletnem času na 11., v zimskem pa na 10. uro zvečer. Na predlog občinskega odbornika C. Pirca se odstopi ta zadeva policijskemu odseku z naročilom, da v zvezi z županstvom stori vse »primerne korake, da se — ako bodo prizadeti obrtniki to želeli — pri 3I. dež. vladi, če le mogoče, zopet izposluje določitev poprejšnje policijske ure, namreč za gostilni? do 12. in za kavarne do 1. ure ponoči. — Občinski odbor se nepovoljno izreče o prošnji Marije Bedenk za koncesijo gostilniške obrti. V imenu odbora »Dijaške kuhinje v Kranju* poroča občinski odbornik dr. V. Koiun o delovanju tega prckorislnega zavoda tekom preteklega šolskega leta. Občinski odbor vzame to poročilo na znanje, da odstopivšemu odboru absolulorij. izvoli pregledovalcem računov občinskega odbornika M. Matiašiča ter K. Pučnika, določi zastopnikom občine za prihodnje leto obč. svetovalca V. Majdiča in odbornika dr. Val. Komna ter dr. E. Šavnika, in izreče konečno zahvalo odboru »Dijaške kuhinje* na požrtvovalnem in uspešnem delovanju. — Fr. Crobathu se dovoli vodotok za deževnico iz njegove nove hiše v mestni kanal. Določijo se kupni pogoji za prodajo »kosaj, ne» in se sklene, da se izkupilo uporabi za novo klavnico. V imenu stavbenega odseka utemeljuje obč. odbornik dr. Edv. Šavnik v daljšem in temeljito sestavljenem poročilu nujno potrebo zgradbe nove klavnice, katero je zaukazala dež. vlada. Stavbeni odsek si je nabavil načrte raznih vzornih klavnic, z ozirom na katere je napravil nadinžener Fr. Žužek načrt za novo klavnico, ki bo primerna dejanskim potrebam. Tehnični izvedenec, nadinžener A. Muck in okrajni živinozdravnik A. Korošec sta izjavila, da bo po teh načrtih zgrajena klavnica ustrezala vsestranskim zahtevam. Ako se opuste nekatere nepotrebne naprave, stala bo nova klavnica okroglo K 40.000. Občinski odbor sprejme soglasno predlog stavbenega odseka, da se zida klavnica po predloženih načrtih, da se le-ti takoj izroče c. kr. okrajnemu glavarstvu in da se nemudoma prosi za stavbeno dovoljenje. V pokritje troškov se bo porabila že v ta namen naložena glavnica K 12.000 in izkupilo za kosamo. Najeti bo tedaj treba posojila še k večjemu K 20.000. Ker se bo uvel prisilni klavnični red (Sehlachthauszvvang) in primerno zvišal klavnični tarif, se smelo lahko trdi, da se najeto posojilo s temi dohodki ne bo le z lahkoto obrestovalo in amortiziralo, da tedaj davkoplačevalcem ne bo treba nalagati novega bremena, temveč da se bo z zgradbo nove klavnico odprl občini stalni vir novih dohodkov. Za sestavo klavničnega reda se izvoli odsek, obstoječ iz občinskih odbornikov F. Pollaka, J. Rakovea, dr. E. Šnvnika in okrajnega živinozdravnika A. Korošeca ter zastopnika mesarjev F. Šumija. Potrebno planiranje stavbenega prostora prevzame občina v lastni režiji. — Ko se še soglasno spiejme nujni predlog občin- skega odbornika dr. V. Komna, da naj županstvoukiene vse potrebno v varstvo mestnih kostanjevih nasadov, ki ravno v jeseni mnogo trpe vsled nabiranja zrelega sadu po otrocih, zaključi župan sejo. Odhodnico priredita danes zvečer čitalniški pevski zbor in godb. klub g. prof. Štritofu v gostiln, prostorih Mavrjevih. »Dijaška kuhinja v Kranju* je izdala ravnokar letno poročilo za šolsko leto 1899/11)00, iz katerega posnamemo, da se je prehranjevalo tekom leta 107, na koncu leta še 75 dijakov, od teh je uspevalo z odliko 25, vsi drugi pa so dobro napredovali, kdor je zaostajal, je bil med letom izključen. Izdalo se je vsem tem 18.726 kosil in 15.801 večerij, skupaj 34.586 obedov. Podpi-rnnlh je bilo 27 iz škofjeloškega, 22 iz radovljiškega, 16 iz kamniškega, 12 iz kranjskega, 9 iz brdskega, 6 iz tržiškega, 3 iz kranjskogorskega,, po 1 jz Ijubjjpnskega, vrhniškega in krškega sodnega okraja, dalje še 7 iz Štajerske, 3 iz Goriške in 1 iz Koroške. Prejemkov je bilo K 6607*42» izdatkov K 6156-61, torej prebitka K 350-81. Premoženjski izkaz kaže K 14.80552, razpoložnine pa je K 2038-62. Od ustanovitve dne 1. kimavca 1894 do konca malega srpana 1900 je društvo izdalo za hrano dijakom 23.K27 K 72 vin. — Odbor prosi v imenu učeče se mladine p. ir. dobrotniee in dobrotnike tudi za tekoče šolsko lelo blagohotne podpore; gimnazija ima I letos vseh osem razredov s trinajstimi oddelki in število marljivih dijakov, ki so navezani na hrano v dijaški kuhinji, je veliko. Pri tej priliki odbor tudi uljudno prosi i oproščenja one p. n. rodbine, ki so lansko leto same dijakom hrano dajale, katerih imena pa niso prišla v letno poročilo: podpiranci njih imen niso pravočasno odboru javili in odtod ta neljuba pomota. Oestno dirko Tržič - Ljubljana priredi kolesarsko društvo »Ilirija* v slučaju ugodnega vremena jutri v nedeljo, dne 30. t. m., sicer pa dne 7. vinotoka ob dveh popoldne. V občini gorjanski je med otroci jako razširjen oslovski kašelj. Od 200 obolelih otrok jih je umrlo 15. Bolezen se širi tudi po Bledu. Bohinjska železnica se je že pričela graditi! Dne 20. t. m. je začelo 20 domačih delavcev kopati predor skozi Bnčo. Ako bo mogel državni zbor poslovati, tedaj bo za kramp prijelo več tisoč moči. Pričetek dela se je naznanil s streli. Iz Kamnika. Tujci se vračajo domov v svoja bivališča, tako da šteje tukajšnje zdravilišče le še prav malo gostov. — Osebni promet na kamniški železnei je bil ta mesec srednji, pač pa živahnejši kakor tisti v tem mesecu lanskega leta. Na Kranjskem sploh. V Ljubljani je umrl minuli ponedeljek g. dr. Frančišek Lampe, kanonik, ravnatelj »Marijanišča*, urednik »Dom in Sveta* i. t.d. N u Koroškem. Pri občinskih volitvah v Beli pri Železni Kaplji so zmagali Slovenci ter si izvolili županom Luka Pisker-nika. — V občini Važenberg pri Velikovcu so Slovenci prodrli v drugem razredu. Tedenski sejem v Kranju dne 24. t. m. Prignalo se je 4 glav goveje živine, — telet, 78 prašičev, — ovac, 28 buS. — 60 kg stane: pšenice K 7*70, prosa K 6-50, ovsa K 5-60, rži K 6-50, ajde K 8—, ječmena K 7'—, fižola K 11 -50, krompirja K 2—._ Zlatnino in srebrnine, kakor verižice, zlate in srebrne, prstane, uhane z diamantom in briljantom, zapestnice, obeske i. t. d. priporoča po najnižjih cenah 186—3 H. SUTTNER v Kranju. Namizno orodje iz kinu-.srebru, kakor tudi svečniki, servise za kavo, likerje, čaj, nastavki za sladkor, sadje i. t. d. kot najpripravnejša darila priporoča H. SUTTNER v Kranju. Ceniki prosti. 187—3 Kiji k@staij 197-1 kupuje Ivan Majdič v Kranju. Na Primskovem št. 74 je oddati dvoje stanovanj, in sicer eno z d verna sobama, kuhinjo, drvarnico, kletjo i. t. d. in drugo z eno sobo, kuhinjo, drvarnico in kletjo. Več se iz\t* istotarn. 184—2 RAZGLAS. Odbor godbe prostovoljnega gasilnemu društva v Kranju naznanja, da se prt (na s 1. oktobrom 1.1. pouk novincev za godbo. Zategadelj se prosijo vsi oni, ki hočejo redno zahajati k pouku, da se oglase do 30. t. m. pri podpisanem odboru. 190—2 Odbor godbe prostovoljnega gasilnega društva v Kranju. M7Matiašič v Kranju, na glavnem trgu štev. 191 priporoma svojo veliko zalogo stekla (gla*e\ine) in porcelana mnogovrstne baze, za gostilne in domačo rabo, zlate in pobtirane palice za okvirje, vsakovrstne svetilnice, kakor tudi posamezne dele sve-tilnic, afrikansko travo, apber namestnik žime, ter zagotavlja točno in dobro postrežbo po najnižji ceni. 15)5—1 priporočilo. Podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem pričel izvrševati 194 -1 » » urar$k} obrt * * v domaČi hiši št.123 poleg g. Gotzla prodajalne v Kranju. Urinska popravila in drugo izgotavljal bom dobro in po nizki ceni ter se potrudil zadovoljili slavno občinstvo v vsakem oziru. Nadejajo se obilnega obiska in vsestranske podpore scbilježim z odličnim spoštovanjem Matija Ažman, mar. V vojvodnem borštu je pet- do fieststo voz resja naprodaj Več se izvo pri gospej Mariji Mayr v Kranju. 193—1 za skladišče v mestu se sprejme v valjičinem mlinu Vinka Majdiča v Kranju. 19G Razglas. v Kranju se vrši dne 7. oktobra ll>00 ob 1. uri popoldne «pri Jahaču* («Maierling»), h kateremu se vabijo tudi vsi mojstri sodnega okraja kranjskega. Prečkala se bodo se enkrat v popravo vrnjena pravila. 198-1 Osnovalni odbor. Franc Dolenz v Kranju Edvard Dolenz v Škof ji Loki priporočala svojo bogato zalogo cementa, špecerijskega blaga, špirita in delikates, pravega francoskega in tuzemskega šampanjca, porenskih, moselskih, španskih,grških in avstrijskih vin v buteljkah pravega francoskega in tuzemskega konjaka, breskev, malinovca, brinjevca, borovničarja in bezgovca, žganja, slivovca, esence za punc, plzenskega grenčeca, slivovke in vse vrste likerjev po najnižjih cenah. 160—10 Proti malokrvnosti. Zeleznato vino lekarnarja G. Piccoli-ja v Ljubljani dvornega založnika Nj. svetosti papsža ima v sebi 90 krat ve& železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča kina - železna ta vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizne« vino. lGlb—10 Vsled tega največje jamstvo za i z d a t n os t tega vina pri malokrvnib, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih ose bab, kakor tudi m> posebno pri bledih, slabotnih in h o 1 e h a v i h otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld. Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: KLOBUKE najnovejši fagone priporoča po nizki ceni 57—29 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. <******************* ************** Trgovina z železnino AL ***** F. Golob LJUBLJANA Wolfove ulice št. 8 LJUBLJANA • priporoča svojo zalogo 99—23 $ raznovrstnega železnega blaga, kuhinjske $ posode, hišnega, poljskega in raznovrst-* nega rokodelskega orodja, pozlačenih 5 grobnih križev in vsakovrstne železnine. $ Cene nizke. — Postrežba točna. ¡«¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥.¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥3 Šivalni stroji # # in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. 63—29 jm Pri nakupovanju jjf rfiiknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58—29 HUGO IHL M C I m Špitalske ulice štev. 4 Q Velika, zaloga suknenih ostankov. m Najboljše vrste kolesa! tu- in inozemskih tovarn IV. PUCHA Monarcb, Nauman, Peugeot francoska kolesa od 150—230 gld. prve vrste priporoča 60—29 tvrdka A. Putrich V zalogi imam vedno 400—500 koles, katere prodajam po najnižjih cenah. Pravo rt C S5 p plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—29 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. FILIP FAJDI6A Zaloga, m lastna izdelovalnica sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—29 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROOE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Kranju se dobivajo stoli pri g. j. Anzeljco na glavnem trgu. 1 i Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju" v novozgrajeni hiši otvoril hotel. 62—29 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točyo pristna dolenjska, istrska in Štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE, - OlftlMfrME ÍMÍllfrjl RžD ÍP.ÍP; Največja tovarniška zaloga sukna J.Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 priporočil svojo veliko zalogo vseh vrst 77—28 suknenega blaga jagerndorfskih, brnskih in angleških štofov, vsake vrsto letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega blaga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki stržijo mnogo blaga, poselmo z n i ž a n e - c e n e. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. IVAN KO RDI K trgovina z galanterijskim blagom Ioubljana, PreSernove (Slonove) ulice št. 10-14 'priporoma svojo voliko zalogo na drchno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): 1 tucat zlic, navadnih gld. 4-40, težkih gld. 5*50 1 „ „ za kavo „ 2-20, , , 2-00 t , nožev ali vilic „ <>•—. Jed na velika žlica za mleko gld. —-80, za juho gld. — Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lesenim ročajem : li parov navadnih od gld. 1-80 do gld. 3* — 18 . boljših ,, n 3-50 , n 7*50 Svečniki iz alpake visoki 21 24 26'/, cm 84—27 gld. 2— 2-30 260 Domača trgovina. v Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske in moške po najnižji ceni. 86—27 Vzorci po pošti na razpolago. s .o o o < O o p. R. LANG, Ljubljana (Kolizej) tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne uioge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 76-28 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G. Tdnnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice in žage. 81—28 Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela. $zcMJa Cflleziot yi\poioča »voio veCv-fio 3 82—28 in v»a v to atto-fio »pci3ajoca deta. Sicjemam vaa-ftovt^titcv b&ia, Zfiata '> i\ svilnata tccna deta (1 nctUM^ia tMč^. ^Vsa dc(vtiu'}£Jo točno in po ni^ftifv c*na4. — Sntranja natocita točno. Karola Kavšeka nasl. y SCHNEIDER & VEROVSEK trgovina z železnino na debelo in na drobno Ljubljana, dunajska cesta št. 18 priporoča svojo veliko zalogo Lanzovih poljedelskih strojev, mlatilnice, slamoreznice, gepelje, čistilnice (trijerje), stroje za setev, košnjo in žetev, železne pluge, katerih ni treba držati. — Vedno čez 200 strojev v zalogi, katero si lahko vsak ogleda. 107—21 Traverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove za vrata in okna, štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, cevi in trombe za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe. i!Cene izvanredno nizke 11 1 Adolf Hauptmann tovarna 75—28 Mi ft Mi Mi v Ljubljani. Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. M> iJobro znana, že rez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. D;dje je v tej staio-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu la mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča so naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—21 Leopold Blumatier, posestnik in gostilničar. LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prv;i in najstarejša 73—28 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamo rez niče in mlatil niče, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. na dunajski ceAi v> £j>u££jarvi priporoča efavn«wu o&čimtvn »vojo proo in najveojo »a-fogo vsz-H «>t*t acAci\\kcz \ j Mi ecj a, w oz,im£>e/c% fi ecj/a, n\i>io\v$keaa in viihaneaa Maaa tez iazae na deseto in 9to(mo. SivK^-n-ja iiaiočita. •točno. — (Pene ttia-fi*. 72—28 v r.icfu ni vcdfiati in fiafioiK^ti ima po ni»n i ceni vedno v »afoa* 108-22 CQ CD :>p.??tt»*r c. /it. ptk\ juln: i To To T® To To Zo To Zo To Zo To Najbolje ure, švicarskega izdelka, kakor zlate, srebrne, tula, nikelnaste, jeklene priporoča H. Suttner, urar v Kranju. Ceniki prosti. 1B5—3 ±4.4.+4: ^r^-M^^i- 4- 4--+-4-'4-"4--4--^ KARO L FLOKIAN trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) In galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 11—38 Gospodom učiteljem in prekapovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. O^U^ 11*1*.W* 1«Jn trniln« (Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin. Otroški vozički, košarice, galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah. 149 — 0 Zmešane in strižene kupuje po najvišjih cenah od 2 kilogramov naprej Filip Well velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu (Unter-Kralowitz) na Češkem. 171—7 P. n. čitatelje te anonce opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce las. — Na vsako vprašanje glede cene se odgovarja. H. Suttner, urar v Kranju priporoča vseh vrst očal, naočnikov, dalnjogledov, barometrov, termometrov i. t. d. po najnižjih cenah. Ceniki poštnine prosti. 180—4 Hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,174.883 kron 42 vinarjev. — Stanje bipotečnih posojil 1,556.408 kron 3» vinarjev. 35—34 Sedlar J. BAN v Ljubljani se priporoča častitemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih. Zunanja naročila točno. — Cene nizke. Naprodaj imam dva napol pokrita, jako elegantna dunajska brek-voza, dva brom in dve odprti kočiji. 105—22 Lovrenc Rebolj Podružnica v škofji Loki krojač v Kranju, glavni trg Podružnica v okolji Loki priporoča se slav. občinstvu v izdelovanje vsakovrstne moške obleke kakor tudi jopic (Ueberjacke), pelerin, dežnih plaščev za dame. — Dalje uljudno priporoča svojo zalogo izdelanih oblek za gospode in dečke ter konfekcijsko blago za dame. — V zalogi ima tudi vsakovrstne klobuke za gospode in dečke. 191—2 Cena nizka, blago solidno, postrežba točna. — Dijakom znižana cena. — Naročila se natančno in točno izvršujejo. Ljubljanska tre Éia baila v Ljubljani I Nakup in prodaja vseh vrst rent. | Sprejemanje t državnih papirjev, zastavnih j denarnih viog n¿ vložne knjižice) i pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. ? ¿ . x. j I na tekoči račun in na f za najkulantnejših pogojev. é ! _ . I giro-conto s éViVo obrestovanjem I Posojila na vrednostne papirje I * od dne vloge do dne vzdiga. ji pitalske ulice štev. 2. j proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila. 189—2 Izdaja in zalaga konsorcij