ISSN 0350-5561 zi koRM tedna PretBŽDOOblaČDobo, na vzlïodu bo p(H)ekod občasjw se rahlo naletaval sneg. èteifUka 45 četrtek, iS. nouembra 2007 Dr. Danilo Turk prepričal tudi Salečane Ljubljana, Velenje - V nedeljo smo v Sloveniji fzvo-llll novega predsednika države, ki bo svoj petletni mandat nastopil 23. decembra. Dr* Danilo Tiirk je po (zaenkrat se neuradnih) izidih volitev premočno zmagal v tekmi z Lojzetom Peterletom^ Tudi v Šaleški dolini, v obeh volilnih okraj/fi, ki zajemata Vefenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, so bili rezultati podobni kot v slovenskem merilu, nekoliko večjo podporo kot v slovenskem merilu pa je Lojze Peterle dobil v gornji Savinjski dolini. Več na strani 4, Foto: s. Jr bs Cene zemljišč letijo v nebo? Velenjř - Mestni svei je dal soglasje iibôiûski upravi za nakup več /enipc na področju Sia-re vasi. kjer naj bi v prihodnje pnsialo veliko gradbišče io novo naselje manjših hiš. SvelniU pa niso bili navdušeni nad ceno zeiuljisw nad Tržnico, med čeivorčki, ki naj bi ga občina pro-daia po ceni 62 evrov /a kvadralni nieicr. Ma-Ifj Laliovnlk (Zares)je menil» da je cena na irži- šču vsaj enkrat, če ne dvakial višja, saj so parcele v Velenju, sploh v središču mesia, postale zelo draye. Župan Srečko Meli je pojasnil, da občina ne želi vplivali na dvigovanje cen na li^u ÍB da je ceno določil zaprisežen cciiiJec. Na koncu so svetniki izglasovali, da parcclo, velikem nekaj več kol 800 kvadra lov, prodajo na javni dražbi inlako poskušajo za njo dobili več. V razpravi pa smo slišali še. da v Mcsini t>hčini Velenje trenulno sploh ni poireb po nepn^ili-nih stanovanjih, ampak le še po socialnih. Franc Sever je namreč opozoril da bi se lahko zgodilo, da občiiia paceiu proda zemljišče inve-stili>rfu. p<.Uem pa od njega drago kupi na njem Zgrajeno stanovanje. Več o seji na strani mbs Prazniku v čast, obiskovalcem v veselje Od teta 1996/e 11. november praznik občine Šmartno ob Pakl, Ze nehaj let ga zaznamujejo s spletom prireditev. Poleg slavnostne seje tamkajšnjega občinskega sveta je seveda vrhunec praznovanja Vesela Martinova sobota v Mar« tinovl vasi ob železniški postaji v Šmartnem ob Pakl. Iz leta v leto privablja obiskovalce od blizu in daleč. Tudi letos naj bi jih bilo od 1200 do 1500, praznik spreminjanja mošta v vino pa naj bi "Zalili» z več kot 700 litri mladega vina. 1,25 EUR. 300 SI r^iiio vi^i.nK.ii; r Prižgimo svečko I S\t*fovna zJravsht^řiu orgufiizadju ( WÎJO) je traijo nedeljo v mnvm-hru • klos bo lo la nedelja, 18. mAemhra • ruz^lasUa :a svetovni dan si>ommu m trive pnmeinili nesreč. Vrsla tmladnih organizacij, ki združujejo žrtve promelnih nesreč, ho na vseit ko/nineniHi fo sodoro in nedeljo organizirala akUvnoafi, s kaíeriwi opozarjajo na i:^etnno veliko slevilo umrlih rta cesiali Alarmanten je podatek, da je Slovenija je v zadnjih 50 letih izgubila več ljudi, kot se pri nas rodi orn)k v enem ienr To j>reprosieje povedano iMmeni. da smo zaradi /x)slediv pronteh ni/l nesreč izf(ubili celo generacijo. Da o drtitinah. ki prebole^a/o sniri ljubljenih oseh. in njiiuni hudi bolečini, sploh ne^^ovorimo! V soboto bodo v Izubijani, ua Troniostov/u. priiif^all svečke, (indi i>a poziva/o. da jih ui večer v spomin vsem, ki so umrli na cesltifi. pri' žgenia na oknih svofili Po vsejdriavi, Zase vem da bom to storila^ Iz dveh razkt^v. Ker smo v tmsi družini kar dvakrat kn^pko ohàitili hudo boleano ob izgubi naših najbližjih v prometni nesreči. Ni^prej sestrična, pred skoraj devetinti leti brat. Oha sta bila mlada In (kilna življenja. Kar je nalliuje, ko posku.ša.^ prvb n/ej se vozimo čisto pre/wgo.'ito, skoraj v.Kak dan. Prepogosto fyoročamo tudi o nesrečah na njg. In zato hudih nasprotovanj hitri cesti marsikdaj ne razumetiL Sploh, če jih ljudje^ ki so proii, podkrepijo z argumenti, ki ne vzdržijo. V preteklih dneh sem si večkrat rekla. da nas župan nima več pravega imerta. Ce je bil pravi Srečko v.vtf leta, kar vodi ohčitKf, mu ime ni čisto nič b»f>asaIo« ravn(t v razj>rar vah o trm hitre ceste. ljudem že dolgo ohljuhlja boljšo cestno pove-za\'0. gosf)odar.^fvoJo celo zalueva in ^t^zi. da .ie bo sicer umaknilo iz Velenja. Ko nmto dobi približno tra'^o. pa je nasprotovanje veliko. In očitki na njegov račun tudi. Ce je pravi Srečko, bo že zvozil. Vi pa v .soboto le priž^ite svečko. Vse prevečkrat se nam namreč zdi. da se tmreče, tudi tiste na cesiah, dogc^<^o le drugim. 2al ni tako. Zalo naj bo za žrtve prometnih nesreč in činipivjšn/o izgradnjo varnejše ceste v naše mesto! ■ Bojana Spegel Potrebujejo še eno zmago? 9770350556014 @ lokalne novice Razgrnjen prostorski plan Šoštar\j, 12. novembra - V ponedeljek ssianj (za tjbmočje ITiŠ) skupaj / iirafiCniin prika/oni iii povzeikt^in /a javnasi. Dokument ho razgrnjen do 12. deccmbra, v leni času pa ialik» zainteresirani na dt)ka-ment podajo svoje pripombe in predloge. Javna obravnava bo potekala v sredo. 21- n^wcmbra. ob \(\ uri v prostorili Občine Šoštanj. ■ mkp Sklenjena dokapitalizacija Veletije, 9. noTember 2007 - Gorenje je prejelo sklep Okrožnega sodisča v Celju, pt^ kalerema se po uspesno zaključenem postopku vpj^^a in vplačila ntivorazpisanih delnic osnovni kapital Gorenja pc opravičilo. Pred tednom dni smo poročali, da je ŠŠK uradno predal donacijo za CT aparat Janezu Polesu. dr. med, iz Bolnišnice Topolšjca. Pod fotografijo sem zapisala, da sta na njej predstavnika ŠŠK-ja, ki predajata donacijo. Luka Jursič in Grega Doberšek. lastnika Riiino calTe-ja. pa sta bila največja donatoija ŠŠK-ja, saj sta prispevala kar 1500 evrov za nakup slike o zgodovini kluba. Za napako se opravičujem. ŠŠK je sicer za CT zbral in predal nekaj več kot 3000 evrov. ■ hs MESTNA OBČINA VELENJE Sporočilo za javnost Odstranitev vrtičkov ob Paiii Vse uporabnike, ki so koristili zemljišče ob reki Paki v Mestni četrti Desni breg v lasti Mestne občine Velenje za dejavnost vrtičkarstva, obveščamo, da naj do 30. novembra 2007 poberejo pridelke in odstranijo oziroma pospravijo vso obstoječo opremo. V prihodnje bodo omenjena zemljišča namreč namenjena drugi rabi, zato bo Mestna občina Velenje po 30. novembru 2007 pristopila k urejanju zelene površine, na kateri vrtičkarstvo ne bo več dovoljeno. V prihodnjem letu bomo vsem zainteresiranim občanom zagotovili za vrtičke primerna zemljišča. Hvala za razumevanje in sodelovanje. Mestna občina Velenje in Medobčinski inšpektorat Tretji predsednik bo dr. Danilo Tiirk Delni neuradni izidi drugega kroga volitev kažejo, da je Danilo Turk zbral 6S,26 odstotka glasov, Lojze Peterle pa 31,74 odstotka - Odločen »ne« tudi za zakon o zavarovalnicah Ljubljana, Volei^ - V nedeljo smo volili novega predsednika, iretje^a. odkar je Slovenija samostojna država, |.71X,9.Vi volilnili upravičencev je lahko na skoraj .V 700 voliščih v drugem krogu predsedniških volitev izbiralo med kandidatoma Lojzetom Pe-terletimi in Danilom lurkom, ki sia v prvem krogu volitev 21. oktobra med sedmimi kandidati dobila največ glasov. Kol je vsem znano, je l.ojzc Peterle s kampanjo začel že pred letom dni, dn Danilo Tiirk pa je bil javnosii do pred tremi meseci skt)raj neznan. Po delnih iiî neuradnili izidih volitev je 7,ido močno zmagal slednji» kar so sice mapo vedo va le tudijav-nomnenjske raziskave, a je tako velika razlika med glasovi, ki so jih volrvlci in volilke namenili kan« didatoma, marsikoga presenetila. Voliike in volilci so na referendumu. ki jc potekal sočasno s predsedniškimi volitvami, zavrnili novelo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Prolije glasovalo vec kot 71 odstotkov v<> lilnih upravičencev, ki so oddali svoj glas. Tiirk izjemno zadovoljen "Volitve so praznik demokracije. In danes vsi praznujemo la praznik. Sem zelo zadovoljen z rezultati, ki se nakazujejo." je la-k<ý po objavi rezultatov vzporednih volitev dejal dr. Danilo Turk. "Prav je, da že ob tej priliki izrazim zadovoljstvo iji da pojasnim» da leh rezultatov ne jemljem samo v kategorijah lasine zmage. Voliive so delo vseh nas. Vseh štabov. vseh novinarjev, poročevalcev. roti>grarov, Volitve so /a vse nas in rad bi bil predsednik, ki združuje." je dejal íak<íj po objavi vzporednih voli lev. Na drugi strani je Peterle dejal, da tega ne doživlja kol pi>raz, saj je bil p o ÎS lavi jen v zahteven gospo darko-politični konteksi, ki mu ni bil naklonjen. Dejai pa je se. daje njegova od začetka visoka javno-nmenjska predntJSt začela kopneti. ko seje vključila pi)tari/Jicija in njegovo uvrsčaitjc na vladno stran. Poraženi Lojze Peterle je priznal, da je vseeno pričakoval boljši rezultat. Na Erjavčevo konec decembra glasovnice volilcev iz tujine, poslane v Slovenijo po pckšti. /a volilni izid se bodo upoštevale vse tiste glasovnice, ki bodo prispele do 19. novembra, /a drugi krog predsedniških volitev je bilo v tujino poslanih skupno 43.079 vs> lilnih gradiv. Kako smo volili?_ C_ t Dr. Danilo Turk bo začel izvrševati svojo novo funkcijo ter vse naloge, pooblastila in pristojnosti šele po prisegi v državnem zboru, ki bo najvcTjetneje lik pred iztekom pet tel nega mandata zdajšnjega predsednika .laneza Drnovška. Temu poteCe mandai 22. decembra. Udeležba boljša kot v prvem krogu Po do zdaj zbranih neuradnih podatkih je bila volilna udeležba 57,78-(îdsioina. kar je malenkost več kot v prvem krogu volitev. V prvem krogu je bila udeležba 57.67-odsiolna. Uradni izid drugega kn>ga volitev bo mogoče razglasiti šele, ko bodo presiete tudi Delni neuradni rezultati predsedniških volitev za celotno .Slovenijo: Danilo Tiirk: 58.26% Lojze Peterle: .M,74 % Volilna udeležba (neuradno): 57,78 % Volilna enota Celje (5): V peti volilni enoti smo prebivalci Šaleške ter Zgornje-Savinj-ske doline razdeljeni v tri volilne okraje. V volilnem okraju 7 (Velenje) je po delnih in neuradnih izidih za Lojzeta Peterleta glasovalo 23,20 % volilcev. za dr. Danila Turka pa 76.80 %. V volilnem okraju 8 (Velenje) jc za Lojzeia Peterleta glasovalo 33..'^0 % V{>lil-cev, za dr. Danila Turk pa 66.70 % listih, ki so v {ledeljo šli na vo lišča. V Moziiju (6, volilni okraj) je za Lojzeia Pelerlela glas iidda-lo 42, 58 % volilcev, za dr. Danila Turka pa 57,42 %. Rezultati referenduma Na referendumu o zakonu o zavarovalnicah je v 5. volilni enoti (Celje) proti glasovalo 72,5H % volitve, za pa 27,42 % v(ítilcev. V volilnem okraju Velenje I Je proti glasovalo 24,49 %. v volilni enoti Velenje II je glas proti oddalo 28.72 %, V Moziiju pa 34,93 % volilcev. Velika večina je torej o\> krožila besedico /A. podobno kol po ostali]} delili Slovenije. mbš V sredo volitve državnih svetnikov Šaleška in Zgornjesavinsjka dolina - V sredo, 21. novembra. bodo elektoiji. ki jih v vsaki občin: imenuje svei občine, volili predstavnike lokalnih interesov v državni svet. Na po dročju Šaleške in /gornje Savinjske doline se za mesto v državnem svetu potegujejo trije kandidali. V 6. volilni enoti, ki obsega občine: Gornji Grad. Ljubno, Luče, Nazaije, Mozirje. Velenje, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Rečica ob Savinji, sedež pa ima v Velenju, bodo elektoiji izbirali med Dragom Bahunom (predlagatelj Občinski svet MO Velenje) Francem Severjein (predlagatelj <3bčinski svet Občine Šoštanj) ter Stankom Zagožnom (predlagatelj občinski svei Občine Mo/jrje). 17 clekiorjev bo med tremi kandidati izbralo enega državnega svetnika. Večina našlelih občin ima po enega elektoija, Šoštanj ima 2, Velenje pa 7. ■ bé Na martinovo so se eni zamislili Podobnik se je Šrotu umaknil, Tiirk je Peterleta povozil - Slovencem je (drag naš Triglav, Zofiji pa Kitajska - Po Saši še odmeva trasa hitre ceste hi na mwimow sejezgoJilo, karjio nekateri»yedelh, da nebo. drii^i so bili Ksno all vsaj /iu\idezno preseftećeni. >iOpo:iciiski^ Danilo TCirk Je močno prenwyaf ^vfadnefia^ Peterieia. VradmJe bilo hofj znano, da Je hi/ pni res ptvd.sedmski kandidat vseh opozicijskih xtrdnk. po vo/if-nem porazu vladne slninke tiić kaj rude ne slisiJo, da Je bil Peterle njihov. Se posebno po tem. ko Je ta po končanih volitvah nedvoumno dejal. da Je prav îo. da ^a povezovali z vlado, krixv, da Je tako pogorel. Ne vem. kako se Je ob tem poivtil naš premier, kije bil ta Cas se na uradnem obisku na Kitajskem. Pred tem Je, ko Je tudi predCmno opravil volitve, osebno in v imerut vlade podprl Pelerlela. In ta porttz ni bil edini nesreati primer sicer veselega /nariinove^a dne. llada Je na re-ferendumu pro^Hidla tudi s .mi/im predlogom o >*upmvljanju« z delom iaslnišiva nase osrednje zavarovalnice^ Ta dva poraza sla i)ila seveda dovoli, da se je predslavnikom \iade in koaJiciJ.skih strank, razen Dessusa, zvečer zatikalo .sVcer svete mlado vino. Ze res. da volitve predsetinika dr-žave pri nas ne veljitfo U)liko kol parlametnante. ki bodo .šele čez dobro leto, a nek kazalec vendarle tudi Sii In kažejo, da si naši ljudje želijo .sprememb, hi si ludi telijo, da Ce država res dosega taka uspehe, će proizvodnja res tako raste, da se to vendarle tudi pozna v žepih zaposlenih fn ludi upokojencev. In ne le pesace nijvodobnih bogataše^'. Na to l)(xio v kratkem v IJubiJani na prote.'iinem shodu opozorili ludi delavci, ki se Jim bodo pridriitiU nekateri študenti in uiioktyenci. Peterle Je torg po%orel v bc^u s I lirkout, na kongresu Slcnenske ljudske stranke pa r .w/wřo volilnega han Bojan .^rot. Ali indi to kaj pomeni pri nadaljnji usmeritvi te stranke. nihče ne razpravlja ^lawo. Ne vem, će je po volitvah in lï'lerleUivem ^^priznanju" preostali koftJidat kaj spremenil sv. Bo še naprej županoval v cell.\ki obdn/? '/e zdaj je le napol župan, potem i)i bil le irefjinskl. Naš ministrica pa Je, komaj je zasedla ta zdravstveni stolček, že odšla na dolgo pot. Kot ena redkih niinistrrn' je .'opremljala premiera na Kitajsko. Nekateri so se spra.k^vafi, kaj išče lam na.^a zdravstvena ministrica, saj ima doma dovolj ležav, ki Jih mora rešiti, drugim se Je tako spremljanje predsednika vlade zdelo razumljivo in koristno. Zofija Ku-kovic Mazej Je dobra »z/iankaf Kitajske, zna pa tudi govoriti kitah sko. Pa je tako morda prišla pra\' še kol prevajalka. Ah pa kot ženska spremljevalka premlerove prijateljice in hčerke. Med mi ni striči no potjo po Kitajski pa so pri nas >zamrznili*f predlog zakona o iHicienlovib praviath, za katerega pred odhotiom ni dala pristanka, da o nJem razpravljajo kasnije in ga prej še dopolnijo s številnimi prliMmhanU, ki so deževale z vseh strani. Na našem ( (dnektor), Slane Vovh (odgovorni ui^dnik), Mitona Krsti^Flaninc (pnnoćnica urednika), Janez Piesntk. Taljena PodQoriek. doj^ žpegel (m^^naijll, MHa Zakonik (uieSnca /ad^), Jan|a Kc£iita^peçel (tehnična urednica), TcinaZ Geišak (oùQkDvaiec). Prsfagend»,' f^ina Jug (vM|3 propagande), Saác Konečník. Jure Bertink (propagaAdlstak Sidtí uridine b ivmt: 3320 KUrtčm ?l ^ {L 202. Iilelon r03| 8SB 17 90. tililu |03j 897 48 43. TRR • Nova tB, Vetenje: 0?A2S-002013:S^4 Emeik Oblkmnji In Tit priprm; Naš ćas úí>í3. TfeâcTskairaSCTdj}. Na1dad»:5400í7vcidw NenBrdûidh iologralQ In nAofiiMV u wačinti Po o ODVje "HA ias" uvršdsn med proizvode írdumalMiega zra&ap za kalere » ptaduje dmek po srccnl LHnolzMe 52 šldvllk DOGODKI »Veselimo se bogate jeseni, to smo si zaslužili!« v Na slavnostni seji v počastitev praznika Občine Šmartno ob Paki trije občinski nagrajenci in prav toliko priznanj župana - S ponosom navdajajo nekatere pridobitve - Projekti, s katerimi bo občina v prihodnje še bolj prepoznavna TatjMa Poćgoriek ^marino ob Pakl. 9. novembra - O^rcdnjH siovesnosi v poćaslilcv praznika Obcinc Šmarino ob Paki je bila slav-nosi na seja v dvorani smarskega kuî turnega doma. koačali izgradnjo prizidka k lukajánji osnovni šoli, obnovili in post>dobiIi so zdravstveno postidio, lekarno, zadovoljni so lahko uporabniki cesle proii .Slaii-nam, na novo so asraitirali in obnovili kar nekaj cestnih odsekov, rešili so dva kritična odseka, in sicer v Rečici ob cinskega servisa, ki se vleče nerazumno dolgo. /aCeiek gradnje pričakujejo v za-čelku prihodnjega leta. Trdno je prepričan, da bodo lela 200K nakupovali v novem trgovskem centru. Izgradnja slednjega bo med drugim omogočila ureditev središča <ïbêine. Podgoršek je zado- govoru seje dotaknil se dveh dogodkov, ki sta zaznamovala jesenski del lela: septembrsko neurje, kije pov;<'ročilo veliko skrbi, še več pa dela pri <^dpravi po sledic ter trasa tretje razvojne osi. Ta je razburkala tukajšnjo javnost. "Mnenja so deijena, vendar sem prepričan, da vanj a prejelo Planinsko društvo Smart» no ob Paki, plaketo občine pa Ivanka Zaniernik in Lya Modrijan. Prva je prejela plaketo za Življenjsko delo na družbenem in humanitarnem področju ter za prispevek k delu borčevske organizacije. Modrijanova pa za Življenjsko delo Občinski nagrajenci (od /eve proti des nO- župan Aiojz Podgoršek, predsednik Planinskega društva Šmartno ob Paki Marko Barbetti, Uja Modrijan in ivaaka Zamernik Priznanja župana za ieto 2007 (od ieve protS desni): Klemen Stebiovnik^ franc Pere in Darinka Primožič V nagovoru zbranim je tukajšnji Zupan Alojz Podgoršek menil, da so od lanskega do letošnjega praznika in tudi v minulih leiih veliko naredili. Lokalne volitve, ki so zaznamovale konec lanskega in so jia r.ovo pomešale karte, so napovedovale precej dela. Nekaj od tega so kc opravili, druga so pred dokončanjem. dolgoročno zastavljene naloge pa tudi niso povsem ne do i a knjene. Podgorška s ponosom navdaja dejstvo, da so Paki in Skornem. Pomembna pridobitev je igrišče z umetno iravo. Zadovoljni bodo laliko tisti, ki so uspeli na ra/.pisu za pridobitev nep-oiltnega stanovanja, saj b<^do ta vseljiva zelo kmaiu, nadaljujejo izgradnjo kanalizacijskega omrežja, v zaključni fazi so dela v novih garderobah športnega društva. / nekarerimi ukrepi so poskrbeli za boljšo kakovost pitne vode. Velika Zelja Alojza Podgorška in mnogih občanov je izgradnja ben- voljen s §lcvilom novorojenčkov, čeprav to narekuje aktivnosti za izgradnjo prizidka k obstoječemu vrtcu. Med prednostnimi nalogami za prihodnje obdobje so nekateri dolgoročni projekti na več področjih, ki bodo naredili občino še bolj prepoznawio v slovenskent prostoru. Hden lakih je izgradnja povezovalnega vodovoda, pa projeki Mlinarjeve zidanice in dodatne dejavnosti pri Mladinskem centru, industrijska cona. V na- borno s strpnostjo in razumom naSli dobre rešitve in vzeli v ozir vse razvojne možnosti, ki jih hitra cesla omogoča,*" je poudaril Alojz Podgoršek in nadaljeval: »Veselimo se bog ale jeseni, zasluzili smo si to in vstopimo v novo obdobje vedri in optimistični.« v ospredju slovesnosti so bili seveda letošnji občinski nagrajenci Grb občine je za .^O-ieino aklivno delo in ob 10 letnici usianoviive samostojnega de lo- in izjemen osebni delež pri družbenem 1er društvenem življenju v občini. Zupan je svoja prizanja namenil Klemnu Sleblovniku, Darinki Primožič in Francu Percu. Prireditev so popestrili domači literarni ustvarjalci in pevska skupina Mihelce pod vodstvom Anke Jazbec. Proti »capljanju na mestu« v kulturi Torkova seja sveta Mestne občine (MO) Velenje je bila pestra - Svetniki so zavrnili predlog župana, da iz zakonodajne procedure umaknejo ustanovitev Festivala Velenje - Potrdili številne spremembe zazidalnih načrtov Bojana Špegei Velerýe - Na torkovo sejo je prišlo vseh 33 svetnikov in svetnic MO Velenje. Razprava seje razzivela že pri sprejemanju dnevfiega reda, na katerega je župan Srečko Meh predlagal kar 27 točk. Drago Martinsek (LDS) je namreč v imenu svetniške skupine predlagal umik dveh vsebinsko pcvezanih točk. Nasprotovali so predlogu župaiia. da svet umakne iz zakonodajne procedure odlok o ustanovitvi l-eslivala Velenje, kasneje pa prav zaradi lega spremenijo odlok o organiziranosti občinske uprave, saj naj bi namesto novega zavoda usianovili režijski obrat, ki bi deloval pod okriljem občinskega Urada za gospodarstvo in fniance. S predlogom M a rt in šek ni uspel, saj je za umik glasovalo 15, proti pa 18 svetnikov in svetnic. Drago Mariinšekje v razlagi poudaril, daje mestni svet po temeljili razpravi dal zeleno luč odloku o ustanovitvi Festivala Velenje na seji 10. julija. Ze takrat seje v razpravi ptîkazalo. da marsikaj ni domišljenega, zato .ie bilo pripomb kar nekaj. In te naj bi up( števali pri pripravi dokončnega besedila odloka o ustanovitvi novega javnega zavoda s pi)dročja kulture, ki naj bj po taVrainih napovedih za/ivel žp po novem letu. Nai spomnimo, da je festival Velenje le delovm^ ime za javni zavod, ki naj bi imel sedež v d voda po njegovih besedah res postal režijski obrat v okviru MO, ki naj bi ga vodila Barbara Pokorný, višja svf»tovalka na JTC-u. Tudi zjto, kcrjc 'IIC že doslej pripravljal številne prireditve, ki naj bi se v prihodnje »preselile« v Festival Velenje. Tako naj bi se odločili tudi zato, ker se mu tjsnutek odloka o ustanovitvi zavoda ni zdel dober, tudi po številnih pogovorih s kulturniki pa naj ne bi prišli do boljšega. Zalo je menil, da je bolje, da za nekaj mesecev ustanovijo režijski obrat, zavod pa vseeno ustanovijo še v letu 2008. A šele potem, ko bi se dogovorili, kúo vse naj bi deloval pod njegovim okriljem, kako naj bi ga organizirah in druge po drobnosti... Na novo v režijskem obratu ne bi zaposlovali, ker bi prerazporedili delavce iz sedanjega TlC-a v dom kulture, kjer naj bi režijski obrat imel sedež, in tudi prevzel Prireditve sedanje Knjižnice Velenje, Župan je /Nagovarjal to rešitev kol dobro, da pridobijo cas, povedal pa je še, da bi lam zaposleni imeli proste roke pri delu ... Svetiiiki koalicije za razvoj (LDS, SDS, NSi, SNS, Mladi Slovenije, SLS) so temu ïiasprot ovali tudi kasneje, ko so prišli do obravnave te točke dnevnega reda. ki je bila na dnevnem redu kot osma. Takrat se je oglasil ludi dr. Franc Žerdin, ki je vodil delovno skupino, ki je pripravljala besedilo odloka o Festivalu Velenje. Povp.dal je. da ima Uidi on /o.lo vehkn vprašanj, zakaj takšna odločitev župana, in je želel o razltjgih za umik a procedure izvedeli več. Zupan je k že povedan^ mu dodal, da so preučili veliko možnih rešitev, a pravih še niso našli. Sploh, ker je prepričan, da bi moral novi zavod si> delovati tudi pri pripravah na evropsko prestolnico kuiture in znali pmmovirati in prodajati lastno produkcijo, ki nastaja v Velenju, ludi v drugih mestih. Doslej po njegovili besedah lega ni počel niliče Na koncu so bili v glasovajiju močnejši tisti, ki so nasprotovali ideji, ds umaknejo predlog odloka o ustanovitvi I est i va I a Velenje iz procedure. Za umik je glasovalo 12 svetnikov in svetnic, proti pa 15. Ostali so pred glasovanjem dvorano zapustili, So se pa kasneje prav vsi strinjali, da o spremembi organizacije občinske uprave ne odločajo, kar pomeni, da režijski obrat na področju kulture ne bo zaživel. Novi člani svetov Mestni svet je v komisijo za mladinska vprašanja imenoval Lotko Marič. Marka T^ka, Sergeja Novaka in Rober^a Baha. V svet Športnega zavoda Rdeča dvorana so imenovali Branka Smagaja, Mihaela Le-tonjo in Katarino Praznik. Nov Man sveta z.avoda KSSENA pa je postal Herman Arlič. Da za prodajo zasedenih stanovanj Mestna občina Velenje ima kar nekaj stanovanj v drugili slovenskih občinah. Večino sojih dobili z brezplačnim prenosom lastnine podjetja Era, Na seji so svetniki odločali o prodaji štirih takih stanovanj, ki so vsa z.asedcna. a socialno šibki najemniki ne plačujejo niti najemnine. /alo so se na občini odločili, da stanovanja poskušajo prodati. Svetniki so jim lo z dvigom zelenih kartončkov omogočili, kako uspešni bodo pri tem, pa je težko reči. V razpravi se je pokazalo, da bi bilo dobro vedeti tudi, koliko lastniških stanovanj imaji) vVelenju druge občine. saj bi se morda potem lahkt) dogovarjali tudi o menjavah lastnine. Na seji sveta so svetniki dobili ludi dopis predsednice sveta KS Skale-llrasto-vec, s katerim se v krajevni skupnosti niso strinjali, da v spremembo odloka o odlagališču pepela, žlindre in produktov odžvepljevanja v okolici velenjskih jezer vanj vpišejo, da lahko tam uredijo rekreacijske in športne površine ob sprotni in končni sanaciji območja in da na vzhodnem delu uredijo tudi golf igrišče. Tega naj ne bi bilo v času javne raz.grnitve, zato so predlagali, da to ponovno izvedejo. Svet se s tem ni strinjal, saj je velika večina svetnikov glasovala za spremembo predlaganega odloka. Prostorsko u red it vene pogoje so spremenili tudi za področje Plešivca, Cir-kovc. Pake in Bevč, »Govorice so le govorice! « V Bolnišnici Topolšica bodo akcijo zbiranja denarja za CT aparat končali konec leta s prodajo podarjenih umetniških slik - Osebja manjka na vseh ravneh - Negovalni oddelek v predvidenem domu starejših? fa^ftrta Poégoriek Po nckaierih informacijah naj bi bilo v BnlniSnici Topolšica marsikaj nambe. /aratîl nevzdržnih ra/mer naj bi odsJi se nekalen /dravniki, akcija zbiranja denarja za nakup CI' aparata naj bi zastala, /branega pa naj bi namenili pokrivanje izgub, slej ko prej naj hi bolnišnica, poleg sežanske poslala negovalna bolnišnica, Kaj od lega je res, smo preverjali pri direktorju bulnisnice Damjanu JiisHneku. dr. med., specialism interne medicine. «Nič od omenjenega ni res. Cio-vorice so le govorice. Nevzdržne razmere, če jih sploh lahko tako imenujemo, so zaradi lega, ker res veliko delamo na vseh ravneh.« seje odmi Jusiinek. Kol je pojasnil, aktivnosti za zbiranje denarja za nakup ď aparata lecejo tako, kol so jih zastavili. Se vedno Čakajo na dona-lorske prispevke od nekaterih podjetij Šaleške doline, prav lako se dogovarjajo za sredslva zanj na pristojnem minisîrsivu. Akcijo zbiranja denarja naj bi končali konec leiošnjega decembra s pn>da-jo podarjenih umetniških slik. Teh je doslej IS. do lakrat pa naj bi jih bilo vsaj se enkrat toliko. Jih pa čaka v zvezi '/. nakupom in Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine: »Če 60 vse po srečir bomo maja prihodnje leto imeli vse pripravljeno za namestitev CT aparata,^ nameslitvijo aparata zaradi zah-levnosti še kar nekaj dela. »Upam. da bomo imeli zanj vse pripravljeno maja prihodnje telo. Zna se /-goditi, da bo kakšen mesec zamude.« Da bi za C] aparat zbran denar namenili za pokrivanje izgube, pravi Justinek, ne zdrži nobene kritike. Res pa je. da imajo v zvezi z akcijo zbiranja ne- kaj telinicnih zapletov, ker mora idem ifikacij ski List za investicijo potrditi svet zavoda bolnišnice zato, da lahko naložbo uvrstijo med storitve za pogodbeno leto 2008 in na osnovi tega sklenejo d(^dalen dogovor z zdravstveno zavarčju gasimenierologije pa bndgovariali, saj bi^ zavod za zdravstveno zavarovanje predstavil poslovni načrt sele konec tega ali vzačeiku prihodnjega meseca, nato pa sledi usklajevanje in iskanje prostih mesl. Bolnišnica Topolšica naj bi bila v zvezi s lem nekoliko na boljšem, če bodo v tukajšnjem okolju res zgradili dom za siarejše, saj bi lahko v njem uredili negovalni i^ddelek. »Prošlih postelj, namenjenih za nego btilnikov, v bolnišnici nimamo, smo pa pripravljeni pomagati pri zagotavljanju potrebnili zdravstvenih storitev,« je sklenil pogovstni/i nalof^, "V ospredje sem postavila odprtosi contra za socialno delo navzven. Menim, da vrata ustanove ne smejo biti zaklenjena tudi tiste dneve, ko ni uradnih ur. Smo servis uporabnikom. ki so v veliki meri z dna lestvice slovenske družbe. Ti najbolj potrebujejo našo pomoč, storitve ter zakonske pravice, ki jih zanje predvideva zakonodaja, na centru pa jih izvajamo. Druga prednostna naloga bo skrb za prijetno delovno okolje. Prepričana sem. da če (Odnosi med delavci niso dobri, tudi uporabniki ne dobijo tistega. karbi lahko. Zadovoljen delavec da veliko več kol nezadovoljni. Na tretje mesto sem postavila uvajanje dobrih praks na tem področju. Slovenija je majhna, vsega še nismo »pogruntali«. zhIo se bomo ozrli čez mejo in pogledali, kaj delajo podobne ustanove v naši neposredni bližjni • v Avstriji, Italiji. na Madžarskem.® Mag. Zlatka Srdoc - Majer: '»Vedno dem $1 želela delati na socialnem področju. Sicer pa nisem članica niti simpatizerka nobene stranke,-' /Načrtujete kakšne kadronke spremembe? »Na to vprašanie še ne morem odgovorili natančno, ker moram prej dodobra spoznati, kako >*dlhatf 35-članski kolektiv. Kasneje pa b(nn najbrž povlekla kakšne kadrovske poteze.« Po nekaterih înjorniacijafi je iff piri dau na mki ćakai dopis o tem» da se mora center óť?/iři iz najetih prostomv. »Res je. Lastnik najetih prostorov • Zdravstveni danja centra kakšnih večjih težav? »Danes je o tem še prezgi>daj govorili, ker se se nisem seznanila z vsemi ljudmi, ustanovami, s katerimi center sodeluje. Osebno jih nameravam obiskati. Ce bo potrebno, da bi bile naše storitve čim bolj kakovostne, se bom povezala tudi 2 župniki. Doslej sem opravila en ohisk, in sicer na tukajšnji enoti Zavoda za za-pt^slovanje. Od lam sem odšla z dobrimi občutki.« Romana Praprotnik: •Prepričana sem, da bomo proslavo ob svetovnem dnevu diabetesa dobro pripravili,-' »Diabetes postaja svetovna epidemija« V soboto bo v Velenju državna proslava ob svetovnem dnevu diabetikov - Velenjsko društvo deluje že 20 let - Vabilo mladim bolnikom, da se jim pridružijo Bojana Špegel Velenje • Včeraj so po vsem svetu zaznanu>vali svetovni dan diabetikov. Marsikje so pripravili pohode, ki se jih je udeležilo veliko ljudi, ne le tistih, ki diagnozo »sladkorna bolezen« že imajo. Okoli velenjskega jezera je pohod potekal včeraj popoldne, v Društvu diabetikov Velenje so pri Ribiški koči, kjer se je začel, pričakovali vsaj 100 pohodnikov. Veliko priprav pa v teh dneh v društvu posvečajo državni proslavi, ki se ho v soboto zgodila prav v Velenju, v domu kuUure. Razlogov za pogovor z Rimiano Praprotnik, predsednico Drušiva diabetikov Velenje, snio imeli torej več kol dovolj. Začeli smo pri temi letošnjega svetovnega dneva diabetikov. Mlada in zagnana predsednica društva nam je povedala: "T.etos je tema svetovnega dne posvečena mladim boInikt)m, Veliko poudarka dajejo gibanju in zdravi prehrani, največji poudarek pa je na tem, da bi mladi iineli popolno oskrbo od tistega dne, kojim prestavijo diagnozo./elo pomembno je namreč, da se bolniki takoj seznanijo s svojo boleznijo, poteki^m in tudi možnijni posledicami, predvsem pa s preventivnimi ukrepi." Tipov diabetesa je. kot vemo, veliko, koliko je v Sloveniji in po svetu bolnikov, pa je natančno težko reči. Romana dodaja: »V .Sloveniji nimamo točnega podatka o številu bolnikov, ker ni main o oblikovanega nacionaincga prí^grama na državni ravni. Sele ko bo izdelan, bomo imeli podatke, ki jih bomo lahko uporabili. Zagotovo pa je v Sloveniji več kot 120 tisoč bolnikov, kar je res veliko. Lani so nam na svetovnem kongresu diabetikov v Južnoafriški republiki povedali, da naj bi leta 2021 na svetu že vsak tretji človek zbolel za sladkorno boleznijo, /aio ji upravičeno pravimo epideinija novega lisočletja. In tudi zalo se mi zdi pomembno, da bi država čim prej oblikovala nacionalni program, saj se mnogi diabetiki ne zavedajo, kako močno lahko sami Izboljšajo svoje zdravje, če so aktivni. / diabelesi^m namreč lahko dolgo živimo normalno, ko pride do komplikacij, pa so te res hude, od odpovedi ledvic. do velikih težav z očmi, amputacijami nog ... Prav zaradi lega si v društvih sladkornih bolnikov želimo, da se pri preventivi začnejo stvari izboljševati.« Število članov se povečuje V Društvu diabetikov Velenje je nekaj več kol 500 članov. »Smo zelo delavni. Pripravljamo številna predavanja, pohode, izmcnjavambraževanje za življenje s sladkorno boleznijo.« Še več dela pa imajo v teh dneh s pripravo državne proslave ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. »Na proslavo smo se zelo dobro pripravili. V soboio bomo v preddverju pripravili razstavo, ki bo na ogled še ves mesec. Na njej smo poskušali zaznamovati ta dan in tudi informirati o diabetesu. V letošnjem letu je proslava pomembna tudi zalo. ker so lani člani svetovnih združenj podpisali dve resoluciji, ki naj bi pripomogli k ozaveščanju o bolezni in življenju l njo.« Proslava bo potekala v modro osvelljenenj domu kulture, modro pa je v nočnem času v leh dneh osvetljen tudi Velenjski grad. Zato, ker je modra barva, ki sojo za svjyo izbrali diabetiki. v SREDISCU Bo hitra cesta zarezala po dolini in odnosih med ljudmi? Velenjski mestni svet potrdil predlagano traso hitre ceste - Decembra ustanovitev odbora za usklajevanje mikrolokacij trase - Na izredni seji tudi precej krajanov prizadetih območij Bojana Špeg^l Velenje - V srcUo pnpDldan so je na prvi izredni seji svela v Iclo^ njem Iciu scsial velenjski mcsini svet. Na dnevnem redu so imcH eno samn, a zelo pomembni) U> čko - obravjîavali so predlog drža vncg h lokadjskcga načrta ircijc ra/.vojne osi, lorej traso predlaganega odseka hilre cesle skozi velenjsko občino. Ker so se irije svetniki opravičili, jlii jc bilo na izredni seji v dvorani pa se jim je pridru/.iio nemalo krajanov pri/idolih zaselkov, v kaierih niso bili navdušeni nad predlogom hil-rc ceste skozi Šaleško dolino. Največ kfajani»vje prišlo i/ Skal; li so svetnike z dopisom tudi izčrpno seznanili s svojimi razlogi proii predlani a ni trasi hitre ceste skozi njihov kraj, protestno pismi) pa so na svet naslovili tudi krajani Stare vasi in zaselka Velunja. Župan Srečko Meh je ze na zjičeiku seje predlagal, da najprej svoje mnenje o predlagani trasi tako imenovane tretje razvojne osi povedo svetniki in svetnice, potem pa dajo besedo tudi gostom i/ krajevnih skupnosti in zaselkov, kar sicer ni ravno običajno. In tako je tudi bilo. /a Velenjčane je zagotovo najbolj aktualen odcep hitre ceste od Šentruperta pa do Velenja in naprej proti Koroški • ta naj bi potekala preko Podkrajs. Stare vasi ter Skal in naprej skozi kar 1810 metrov dolg predor pod (iraj^ko goro. O predvideni trasi na tem območju smo v Na^em času že veliko pisali, predvideno traso pa smo vam predstavili tudi s skicami. Čez Škale po najdaljšem mostu na svetu? v razpravi so predstavniki skoraj vseh svetniških skupin, ki delujejo v MO Velenje, glasno podprli predlog države, vendar so vsi poudarjali, da naj bo to le izhodišče za oblikovanje trase, pri čemer bo treba velik<í bolj upoštevati posamezne interese krajanov najbolj prizadetih območij. V KS Škale-Hrastovec so tik pred izredno sejo svetnikom razdelili svoj predlog reševanja prelii^da trase skozi kraj - predlagali so viseči most čez veleryska jezera, ki pa je po besedah mestnega arhitekta Marka Vučine precej neverjeten, saj bi bil najdaljši viseči most Jia svetu. Meril bi več kot IIÍOO metrov. Prav Marko Vučina je namreč svetnikom in svetnicam piv drobno predstavil predlagan potek hitre ceste, pri čemer seje, kot je poudaril, držal razlag, ki so jih Nedvomno povezavo v smislu boljšega vključevanja Šaleškega prosiora, boljše povezanosti s po udarkom na razvojni komponenti v obliki hitre cestc potrebujemo vsi; gospodarstvo, javni servisi, tibčanke in občani. Velenje je vsako leto bolj odrezano, razv<}jno stagnira in objektivno jc tudi eden od razlogov za to komuïiikacijska odrezanosi na cestnem področ- lik davek zaradi rudaijenja. in priznal, da je doslej res on listi, ki je največ komentiral dogajanje glede gradnje cest. Poudaril je, da si kot član SLS hitro cesto M\: *Cq bi danes rekel kaj drugega, bi me bilo sram. Naj postopki tečejo čim hitreje, da cesi.o df>bimo čim prej! Vendar sem prepričan, da je potrebnih več strokovnih podlag in raziskav, preden sc trasa na- Zbor krajanov so pripravili tudi v PodiiraJUf kjer so že obiikovaii delovno skupino. pripravili na Ministrstvu za okolje in prostor RS. Poudaril je. da so str<;kovnjaki predlagano trasiî izbrali po štirih kriterijih; upoštevali so prostorski, funkcionalni, nara vovarst veti i in ekonomski vidik šiitih tras. ki so prišle v ožji izbor. Nobena od predlaganih tras ne i>ptwozj« obstoječih cest, po katerih se sedaj vozimo proti Ce(ja ali Koa^ški. smo še slišali. Po končani razlagi trase je župan poudaril, da imajo svetniki dve možnosti; da predlani trasi ne izrečejo podpore ali pa jo izrečejo in pri tem povedo še svoje pripombe. Ivan Janežič je v imenu poslancev SD traso podprl predlagal pa je, da mestni svet vladi [predlaga, da hitro cesto začnejo graditi od Šentruperta proti Velenju in ne z obeh strani istočasno. Pri tem je mislil odsek od Holmca proti Šaleški dolini. Drago Mar-tinšek je v imeou svetniške skupine LDS pozdravil predlog trase, ki so ga načelno podprli /e zalo«-ker je pred nami in ker akilvnosii tečejo po nekem vrstnem redu. ju,< jc še povedal Martinšek. Po-tem pa podpri idejo, da priprav-Ijalci trase skrbno analizirajo in upoštevajo vse konkretne pripi>m-be občanov in občank krajev. sk lokacij irase,« je povedaL Potem seje (Oglasil Herman Arlic iz Skal, kije za govorniškim odorom ostal kar nekaj časa. Menda tudi zato, ker smo na Radiu Velenje poročali, da se na vročem zboru kraja-m>v ni oglasil. Vrnil se je v zgodo vino Škal. ki so res že plačale ve- tančno določi. Sem zato, da strokovnjaki preučiji) možnost, da trasa poteka med obema jezeroma, kjer smo Škalčani želeli imeli krajšo cesio v naš kraj. Res gre za eks-ploatacijsko področje, a zadeve se spreminjajo,* je povedal. 28 za, oba Škalčana proti Kar nekaj svetnikov iiî svetnic je izrazilo tudi prepričanje, da so enocevni predori zelo nevarni -na trasi hitre cesie skozi Velenje so predvideni na področju 'lajne v Podkraju - in zalo bo občina pripravljalccm trase predlagala, da zgradijo dvocevne. Po dveh urah razlag in razprav so besedo dalj tudi predsednici sveta KS Škale - Hrastovec Veri Pogacar. Njej se je očitno zdelo, da je predolgo čakala na besed<î, saj je županu povedala; »>Oba sva izkoristila prednost domačega terena. V Škalah sem vas baje pustila čakali 50 minut, vi pa mene danes še dlje.« Potem je poudarila, da v Gorenje podpira tretjo razvojno os Velenje. 7. november • Kol največja gospodarska družba Gorenje že vrsto let opozarja na perečo problematiko cestnih píwezav s Šaleško dolino. Predlagano traso »tretje ra/vojne osi« v Ci<^renju podpirajo, saj cesta v tako kritičnem stanju poslabšuje konkurenčno pozicijo gospi)darstva v dolini na segmentih dostopnosti, varnosti in fleksibilnosti. Sredi okt<^bra so se v Cîorenju seznanili s predvidenim potekom trase hitre ceste od meje z Republiko Avslrijo do priključka na avtocesto Maribor-Ljuhljana pri Šentrupertu. Predlagano traso »tretje razvojne osi« podpirajo, saj bi predvidena umestitev v prostor v veliki meri rešila logistične t.e/.ave. ki že ovirajo proizvodne procese. Predvidena lokacija izvoza Velenje - jug je na pragu Go renjevega glavnega logističnega centra, s čemer bi se ostale cestne komunikacije laliko razbretnenile tovornega prometa, ki danes predstavlja oviro za ostale uporabnike cestnega omrežja. V Gorenju poudaij^ij^^ ^^ ra prometna povezava ključna za razvoj gospodarstva in regije ter da lahko morebitne motnje pri izdo-bavah in neizpolnitev naročil dnevno povzročijo tudi več milijo nov evrov direktne škode, itidirekt-nc negativne posledice pa so lahko še nekajkrat večje. Btiljše ceste pa bi omogočile tudi varno in prijazno pot na delo več bu sedem tisoč zaposlenim v C/orenju VjM tudi številnim poslovnim partneijcm. Hkrati pa v (iorenju pričakujejo, da se bodo podrobnosti pro jekta redno usklajevale z družbo, z namenom, da se za vse zagoto vi dolgoročno sprejemljiva rešitev. Opozarjajo, da bo pri lem prav goiovo potrebno v sklopu projekta rešiti vprašanje pri I ago ditve Partizanske ceste za štiripa- sovni promet, novo cesto mikro lokacijsko umestili v prostor na uačin. ki ne bo prizadel zemljišč, ki jih v Gorenju potrebujejo za razvoj. ptUek ntwe ceste pa ne bi smel vplivati na traso in pretočno s t obstoječega železniškega tira, od katerega je v veliki meri odvisna sposstor bodo posredovali vse predloge krajanov in hkrati na decembrski seji sveta Mestne občine Velenje ustanovili pošetěno komisijo, ki bo sestavljena tako iz strokovnjakov kot predstavnikov krajevnih skupnosti, torej civilne iniciative. Ta naj bi v prihodnje sodelovala z načrtovalci trase pri oblikovanju mikrolokacij trase, saj je mestni svet podprl vse pripombe krajanov. Od vlade pa bodo želeli tudi natančne časovne komponente iz^irad-nje liitre ceste, pri čemer predlagajo. da se la gradi etapno. Najprej naj bi zgradili del t)d Šentruperta do Velenja. Od vlade pa bi)do želeli tudi natančneje izvedeti, kako »»hitrofl naj bi potekala gradnja hitre ceste. Tudi zaradi takega sklepa bodo aktualni še vsi zbori krajanov. V Podkraju in Siari vasi so jih pripravili prejšnji teden, v Pesju in na Konovem pa v teh dneh. V Pesju so se krajani na zboru zbrali včeraj popoldne, danes popoldne. ob K>. uri. se bodo še na Kvno skupino«, ki naj bi pripravila možne rešitve in izboljšave, ki bi v najmanjši mo/Jii meri ogrozile bivalne pogoje in podobno. Tudi svet krajevne skupnosti je obravnaval predlog In ukrepal tako. da je sklical zbor občanov. ■ Hinko Jercič Zbor krajanov so pripravili tudi v Podkraju, kjer so že oblikovali delovno skupino. V Stari vasi odločno nasprotujejo v petek popoldne so zbor krajanov pripravili tudi v Stari vasi, torej že po tem. koje mestni svei načelno podprl predlagani po tek hitre ceste skozi Velenje. Nanj so povabili tudi predstavnike Ministrstva za okolje in pmstor, ki pa se zbtira niso udeležili. Prišli pa so župan Srečko Meh ter Goran Semečnik in Marko Vučina iz urada za okolje in prostor. V pismu, ki so ga predstavniki KS Stara vas posredovali svetnikom in svetnicam pred izredno sejo. so zapisali, da »nikjer ni objavljena prav nobena utemeljitev, zakaj mora potekati po izbrani najustreziiejši irasi«, ki se ne izogne naselju Stara vas in bo po njihovem onemogočila nadaljnji raz.voj turizma v okolici velenjskili jezer. Poudarili so še, da ugo tavljajo, da predlagana varianta ni optimalna. Tudi v Stari vasi so podprli ustanovitev posebnega odbora, ki naj bi v prihodnosti so deloval s pripravljalci trase. Na zboru krajanov je bilo burno, saj krajani iti krajanke niso verjeli razlagam župana Srečka Meha. Prepričani so. da občinski mozje zavajajo javnost. m Od jredc do tofkâ ' svet la doaoviai Sreda, 7. novembra Predsednik sirankc Akliviia Slovenija iTanci Kek je polrdil namigovanja. &Á naj hi v stranki rH/mi^ljali o /dru/Jlvi s siranko /«res. Poudaril je, Aktivna Shvenlja Franci K&kje potrdit ugibanja, da naj bi se stranka AS združila s stranko Zares. da je /.{Jruziicv samo ena od treh mo/.-nosîi. o kalerih bo najvcrjeniejc X, decembra ixJU>CaI kongres si ranke. Po odpovedi polaganja venca oh dnevu spomina na tnnve shîo izvedeli, da si je predsednik Janez Drnovšek vzel leden dni dopusta. Po besedah vodje kabiiieU predsednika republike Valen line Mander o njegovem zdravstvenem slanju ne morejo posredovali inromwcij, saj gre za p^xlalke zasebne narave, o kaicrih lahko govori le I>r-novSek sam. Ruska dumaje soglasno po (rdi I a odstop od kljnCne pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi, ki ho /ačel veljali v decembru. Vseh 418 poslancev spodnjega doma ruskega parlamenia je podprio odstop od pogodbe, ki omejuje število lankov. bojnih letal in drugega konvencionalnega orožja v i'VTOpl. I rancoski predsednik Nicolas Sar-kozyje t)ago\oril oba dontova ameriškega kongresa, pri ëenier kar ni mogel prehvaliii /DA. Američanom je obljubil, da jiin bo l-rancija slala ob strani v boju proli jedrskemu oboroževanju v Iranu in leroriznm v Algani-stanu. Delal j,;, da sla dr/avi v ležkili časih vedno sĆcni o tem, da jih opazujejo. Še već, raziskava naj bi obujala stare rane iz komunisiične prelekkv sti. Podobno menijo v NSi. kjer so za-irdili, da I,uksič posega v ustavne pravice oziroma krSi svobcxJo posamez^ nika. Tem irdiivam je oporekal sannv sîojni poslance Slavko CJaber. ki peticijo ra/umc kol poseg v avtonomijo univerze, šc pciscl^ej. će nekdo govori, katere metode se srnejo pri pouku uporabljati, pri tem pa splob ne po-/jia temeljnih postopkov. Predsednik državnega sveta je napj> ve<.lal, da se bo po končanem mamlatu poiegoval zá ponf>vno izvoliiev na položaj svetnika. Sušnik je pri tem ocenil, daje državni ^"vei v lekočem mandatu glede na pristojnosti, ki jih ima, svoje delo dobro opravil. Vlada je na seji sprejela dopolnjeni predlog proračuna za leto 2009, v katerem je prerazporedila okoli sctlem milijonov evrov. Več sredstev bo tako na-menjenili Uradu za narodjiosii. Direkciji za ceste, Ministrstvu za okolje in Agcficiji RS /z okolje. Premier Janša jc začel obisk na Kitajskem» kjer se jc srečal s kitaj-f5kim kolegom Ven Džjabaom. Največ pozornosti sta sogovornika namenila krepil vi gospodarskih odnih sov med držiávama in sodelovanju med BU in Kitajsko. Janša je gostitelja seznanil Ludi s slovenskimi prednostnimi nalogami med predsedovanjem H U posebna pozornost sta namenila Kosovu in razjne-ram na Zahodnem Balkanu. Vojislav Seš,;lj je v nastopu pred so- ja nŠa je po srečanj« poveđai^ da sta z Džjabaom največ pozornosti nameniia dvostranskemu sodelovanju. di«eni v i la agu izjavil, da mu sročila. da grožnjo obravnava kot neslano šalo in še vedno preiskuje, kdo stoji za tem. Ravnateljica šole v Kirk-kohaiju Maarti Rossi je dejala, da so se govorice med Ut)0 dijaki njene šole razširile z bliskovito naglico in povzročile paniko, zato so prekinili pouk. »Najprej sem pomislila, da gre za salo, vendar sem nato začela razmišljali o vsem, kar seje zgodilo ta leden. Bala sem sc vrniti nazaj v razr?d«. je povedala ena o(.\ dijakinj na §oli. Na videoposnetku, ki so ga predvajali na ameriški televiziji Fox News, še prej pa prikazjdi na libanonski, kuvajtski in savdski televiziji, jc videti savd-skega klerika Muhamada Al Ariilja. ki deli nasvete trem mladim nitjslima-nom o ravnanju s svojimi ženami. »Opomnile jih enkrat, dvakrat, trikrat. siirikral. desetkrat. Ce to ne pomaga, prenehajte delili posteljo z njimi, in če še to ne zadostuje, jih udarite». jc svetoval Al Arifi. a ob tem opozoril, da ssfyih žena n3 smejo udariti po obrazu, saj sc tega ne dela. tudi ko gre za živali. Sobota, 10. novembra V ja>Ti{tsi je pricurljala inibrmacija. da se je Ministrstvo za zdravje pri napovedi Izgradnje pediatrične klinike ptiDOvno uštelo, saj ta ne ho končajia do aprila tela 2(J()H. Večina gradbenih del. klinih temu da bi morala potekati pospcseno. namreč miruje, poleg tega §e vedno niso zaključeni razpisi ministrstva za bolnišnično opremo. V Moskvi so aretirali skupino mla-doleinih obrit ogla vcev. ki naj bi bili odstotka glasov. Lojze Peterle pa 31.74 (xJstotka. / rezultati je bil novi predsednik izredno zadovi^ljen, na tlrugi strani pa je Peterle dejal, da lega nc doživlja kol ptjraz, saj je bil powiavljcn v zahteven go^odarsko-pi^lilični kontekst. ki mu ni bil naklonjen. Prešteli pa srao tudi glasove izida referenduma o lastniiîskem preijbtikova-njn zavarovalnic, ki so pokazali, da je večina glasovala proti uveljavitvi my vele. Jako se je namreč odločilo več kol 71 odstotkov volilnih upravičencev, za uveljavitev novele, ki bi 35 odstotkov Zavarovalnice Iriglav prenesla na Kapitalsko družbo, ta pa bi prilnxike iz upravljanja s temi delnicami morala namenili za pokojninske' in invalitlsko blagajno, pa je glasovalčrn) udar«, če se želi pogovarjati s Fatah<ïm, V sklopu spominskih slovesnosti so v Ramali txJprli tudi mavzolej Jascrja Arafata, Španski kralj Juan Carlos je na ibcro-ameriškem vrhu v Oilu venezuelskemu predsedniku llugu (liavezu dejal, na; vendar enkrat utihne. Kralju so popustili živci, potem koje Chavez nekdanjega španskega premierja Joseja Mano Aznarja, tesnega zaveznika ameriškem^ predsednika Georgea Busha. ozjiačil za fašista. Ponedeljek, 12. novembra Premier Janez Janša je v čestitki zmagovalcu predsedtiiških volitev Danilu Turku izrazil željo po sodelovanju pri delu za blaginjo Slovenije. Zapisal je. da 50 volitve čas, kv ljudje po- vedo. kaj si želijo, in suvereno izrazijo svojo voljo, Tûrku st^ čestitali tudi zu-nanii minister Dimitrij Rupel in predsedniška kandidata iz prvega kroga, predsednik stranke SMS Darko Krajne in Mitja (îaspari. /maga Danila l urka na predsedniških vtilitvah pa je odmevala tudi v tujih meilijih. Večina je pisala, tla je v Sloveniji napočil čas za spremembe. V mestni občini Kranj so se veselili podpore odlagališču v leneiišah, saj je zanj ^dasovaln kar X5.19 odstotka krajanov. Kranjski župan Damijan Perne jc glede na javnomncnjske raziskave p5xioben rezultat pričakoval, povedal pa je. da težko govori o zadev Voljs t vu, saj gre za posvetovalni referendum, Na oddelku za kirurgijo srca in ožilja v Klintčtiem centru so izvektmh }nesecih iť/w irpe-îa. k(i poslušala pravkur^vrnjc-fie-se^opusimke ali pravkur-odha-jajoće-đopustrjike. saj senf vedela, da se bo moje po/eije :ače!o okioh-ru. hi ker se Je kom ah šele v fiede-1/0. ho lokndfiu ko/u/nna nekakieri size lisie Mehike, ki nie Je prevzela, v dobrem alt ski-betn. Potpoti(Jein z ovlonh>hikm. Vsajen ka'ià'k. In naiholj pristen ohiviek Mehike sem doživela, ko smo se "mi štirje kerla' izgubili nekj? v višavah. Kakšen l^šić. mehiško \'Zf)en)anie po ces-lah z nei>refiehfrlm ovlnkairjem se ne neha in ne neha. A v teli višf/vah, ki skrivajo [XHÎrte hiše (bolje rečeno koUhe), iuknfaste. Urbunkasie in "zemijasie"prometne i^oii tersiU-ratte pse, se skrivajo tudi nasmejani človeški obrazi. Takš-^ na sumozadostmxit in hkrati neku^m čudna blaženost, saj .çe njihov s\ei vrti le okoli neki^ k nidratnih metrov /xnrsine^ kar si kot livropejka. teljna poiownj letko pred-stavbam, sta me popolnoma presenetili in ovarah. Gledali so nas. hit da smo z dnt^e^a planeta. In mi seveda njih, Njihova revnim me Je "zadela'' veliko manj kot moieduio-ča punčka na uHci v Mexlctt Ciiy. saj dm^^u ne poznajo. Samozadostnost Je težka i)eseda za /uhodnjaka. /.al fk/ fH}slaJa letka he.'ieda ludi za potomce Olmekov. Majev. 7mpotekov in Aztekov • za potomce nekdaj prvobitnih prebivalcev - a drugačnem pomemi. Pri njih ne gre za grabetljivosl. ampak nenehno infenoniosL Inferiorni so po.\iali ob prihodu koloniallsiov pred pol sfoleda, zdaj t^a so if{leriorni me/uSkim oblast ni kom. Oklicali so se zd zapatiste in bili v IJ letih obsto/a "zdesetkani ' - ne^ štelo k rižev in slik se Je ob dneva wnvih vilo oh glavni aveniji v glavnem mehi.^kem mestu. Dan mrtvih Je v Mehiki praznik wselja, saj je to dan. ko se /itrtvi vrne/o med žive. In slednji Jih pogostijo • ne k na pokopališčih, vsak nu/mafiši hotel ah bar ima .svo/ "dnevnomrt\'i " barviti oltarček. Nenavadno za Zalu)dnja-ka. A ludi za zapatiste, /ato sem njihove pesmi o izgubi pri/ateljev, .'sorodnikov in članov, klice o združitvi ter prošnje o svobodi /Kishi^ala s cmokom r grlu. Čeprav sem v najlx){j j>opidarnenf lurisličnenj vodiču /.onely Planet bralu o njihovi kr\'oločnosri, neizprosnosti in ne/)npravlje' nosť za dialog, so bili prizori ob aveniji daleč od protesta. No. '}a drugi strani avenije pa so prav tako potomci Indi-Jamv\ pripravili protest. In to takega, zaradi katerega se bom ob besedi protest vedno s/)omnila na Mehiko, Kur zajeiua skiipina obeh spolov Je protestirala proti nekemu mehi.skemu političnemu veljaku - v Adamowni in Evinem kosDimu. No. "adami" so imeli .swjega "prijatelja ' (Hikriiega s sUko sovražnika, edini okras 'ev' pa je bil le kozarček za zbirartje prispevkov, s katerim so se sprehajale med nami. ko so "adami" s plesanjem ustavlJaH pro mel. Hvala bogu. da Je v Mexicu City toplo! Kako inmič-no, prav bog Je 'prinesel' v lo deželo naiveč gorja, Bog. kije bU krinka za uničevalce najbol/ naprednih kultur. In zda/ turisii plačamo v.wpnino. osupnemo nad ostanki majevskega mesta, ob izhodu pa hladm*krvno prezre-mo potomca Majev, ki "ticu ' za tortillo. Turisti smo novi kolonialisli in tudi {Ktlomci Majev niso spremenih odnosa • k vedno nas z veseljem .'^prejmejo. Ko potuješ po Mehiki, nenehno videvai> Coca Cola napise. tudi v najboli nerazvitih predelih. Oôtno si močjio želijo pastati" 7.al\0iinjaki. Ker se namreč ne zavedajo, da so Zahodnjaki že od nekdaj, se f>a zavedajo, da smo ji}n marsikaj prevzeli. pf radio(&alfa 103.2 À 107.d Mhz ^^^^ vsak dan 36 ur Oglašujte na ÏV KAliA Vaš oglas bo laHko viOclc I-Mt çospoc^i7Stt - 03' B98 17 50 GOSPODARSTVO Gorenje povečalo prihodke skoraj za četrtino četudi se repromateriali še naprej dražijo, dosega Gorenje dobre poslovne rezultate tudi v letošnjem letu Napovedujejo, da bodo izpolnili planska pričakovanja Mira Zakosek Velenje, 8. novembra-Nadzorni svet(îorc-Ilja je ocenil deveinieseène rezuliate pošlo VHnja, / njimi bili zadovoljni, saj so li skladni /. dinamiko letnega načrta. Dobre rczuhaiejim jc uHpcio doseči kljub /elo/ah-levním ra/meram na irgu. Reprodukcijski materiali namreč dosegajo rekordne vi S ine. Skupina Gorenje je ustvarila v devetih mesecih 950.479.000 evrov konsolidiranih pnhodkdovi-ni. leiošnje pravii<3, ga bo še preseglo. Ta hip delajo povsod po Sloveniji. zaključujejo tudi projekt v*)-jaškega poligona Krivolak v Makedoniji. kjer pregledujejo vpliv izvajanja vojaške dejavnosti na oko Ije, »Še vedno pa jc velik delež našili dejavnosti usmerjen k energetiki, Naša največja nan>čnika sta Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje, ki skupaj predstavljala nekaj več kol iretjinti vsega prometa inštituta. Vse osialo ustvarimo na zelo širokem, po V ERICo, d. o. o. je trenutno 59 zap<»slcnih in še rastejo. Možnosii za zaposlitev imajo kemijski tehnologi in kemiki. To je kader, ki je v Slov^zniji zelo iskan. Prvih devet invalidov s trga dela Mag. Martio Mavec: "Letošnje ieto bo po rezuftatih še preseglo lansiiega." vsem prostem itgu. To je povsem drugače, kot je bilo v ERICu pred nekaj leti, ko smo 70 odstotkzirsko pusino druščino. Slovesno kronanje je po pooblastilu pustnega župana teto dni bo krono pustne kraljice nosila Tanja Kolene. Slikarska promocija Mozirja Z odprtjem razstave v prostorih mozirske osrednje knjižnice so sklenili 13. slikarski Ex tempore Mozirski gaj, na katerem je sodelovalo 18 slikarjev iz domovine in zamejstva Vsakokratna srečanja likovnih ustvarjalcev prij^ravlja Kulturno društvo Jurij oziroma nje-g(W predsednik Jure Repen.šek. ki s pomočjo mozirskili institucij in posameznikov skrbi za ustvarjalno umeiniško doživetje in prijetno druženje slikaricv. Izhodišče v lett>šnji zaključek raozirskega likovnega izražanja je bila okn^gla miza o likovni teoriji, ki jo je vodil redni profesor na akademiji za likovno umetnost dr. Jožef Muhoňč, Mozirski Ex tempore jc utečena prireditev, ki ima za razliko od podobnih srečanj tudi izobraževalni namen, kar sodelujoče še dodatno vzpodbuja. Za Repenška je ob tem bistvenega pomena druženje in medsebojna komunikacija. predvsen> pa Rcpenšek vidi v slikarskem druženju veliko promocijo Mozirja. Slikarsko izjažanje je torej po vsebini predvsem plemenito dejanje, kar je potrdila tudi akademska slikarka Terezija Bastelj, ki je razstavo uradno predstavila. S prefinjeuo občutljivostjo je odsiria svoja razmišljanja o razstavljenih delili in poudarila, da vsi slikarji ostajajo na svojih ustvarjalnih poteh, in kar je najbolj razveseljivo, iz leta v lelo slikarsko napredujejo. ■ Edl Mavric - Savinjčan Mozirski Ex tempore je utečena prlrediteVf na fcater/ sodeluje vsako leto več slikarjev UUDJE Doživetje z velenjskimi upokojenkami ženski pevski zbor iz Velenja je s sproščenim nastopom in pozitivno energijo napolnil srca stanovalcev in osebja centra starejših občanov v Gornjem Gradu v gomjcgraiskein cciiiru starejših občanov ;c ena od prcdnoslnih nalog vodstva skrbeli za do bro Voljo sUnovalccv. /alo redno organizirajo dni/ahue in kuiiurne prireditve, po besedah direktorice l'rancke Voler pa so staroslwiki najbolj navdušeni nad pevskimi nastopi. To so ob nastopu ženskega pevskega /bora društva upokojencev izVeletija tudi dov?>lj očitno pokazali. Zbor, ki ga vodi Manja (îosiilk Vovk. deluje ^e čem stoletja in po radoživosti nastopa je komaj VtfijctL da v resnici prepevajo upokojenke. Po besedah predsednice /bora Olge Cankar so pred časom svoje vrste nekoliko pomladile, predvsem pa je njihtîv cilj razveseljevali /. lcp$radnjo smo laliko ukinili nevaren /elezniá-ki prehod iu ovinek. S leni smo poskrbeli za večjo varnost predvsem oimk, ki so bili najbolj izpostavljeni in tudi drugih koristnikov ceste. Se- Z otvoritvene siovesnosti daj iinamo lepo urejeno tudi pot do večnamenskega igrišča. C'e bomo k raj a tli tako sodelovali skupaj, mislim. da laliko naredimo še kaj v dobro vseh nas.« Župan občine Šmarino ob Paki Alojz Podgoršek je označil pridobitev kot velik dogodek tudi za samo lokahio skupnost. Še zJasii vesel je bil. ker so pri rešit\i težave naleteli na razumevanje pri Slovenskih železnicah, saj so te prispevale glavnino potrebnega denarja. »Sodelovanje med lokalno skupnostjo in železnicami je v zadnjem času vzorno in veijamem. da bomo s skupnimi močmi zgradili še načrtovano ptwe-zovalno cesto v Rečici ob Paki.« Po mnenju Marjana Stopinska. predstavnika Slovenskih železnic, je lahko uresničitev projekta v vaški skupnosti Cîavce - Veliki Vrh vzor tudi za druga okolja, kako se pristopa k stvarem in jih izpelje. PriIožu ne okvare tkiv ali (organskih sistemov, odpoved delovanja nekaterih organov (posebno oči, ledvic, živcev, srca in ožilja), slabi) kakovost življenja in skrajšanje pričakovane življenjske dobe. Poznamo več vrst sladkorne bolezni Sladkorna bolezen tipa I nastane zaradi uničenja beta celic v trebušni sli nav ki ► ki preneha izločati hormon insulin. Brez insulina glukoza ne more prehajati iz krvnega (^bioka v celice in celice ostanejo brez vira energije. Ker organizem ne more izrabljali glukoze. mora črpati lastne zaloge maščobe. kar vodi v hujianje kljub večjemu uživanju hrane in pijač, v celicah pa naslajajo strupene snovi (aceton ), zaradi česar lahko pride do kome ali smrti. Nujna je takojšnja zdravniška obravnava iu irajnr) zdravljettje z insulinom. Večina bolnikov zboli do 30. leta starosti. Sladkorna Ijolezeu tipa 2 je najpogostejša oblika (ima jo približno 90 odsitukov vseh sladkornih bolnik(fv) in se navadno pojavlja pri starejših iîsebah (po 45. letu) zaradi neustreznega življenjskega sloga (velikokrat s prekomerno telesno težo) in genetskih sprememb, ki vplivajo na spremenjeno izločanje insulina. Pravzaprav gre za prizadeto sposobnosi beta celic trebušne slinavke, ki proizvajajo insuliu in/ali povečano odpornost na njegovo delovanje v nekaterih tkivih (predvsem v mišicah) 1er čezmerno nastajanje glukoze v jetrih. Ta oblika se razvija počasi in se pogosto pojavlja skupaj z drugimi motnjami v presnovi tnaščob in s povišanim arterijskim tlakom. Bolniki prvih nekaj let praviloma nimajo težav. Sele po već letih se krvni sladkor loliko zviša, da pov/j'oča žejo, pogosto in obilno odvajanje vode ter hujšanje, kar bolnike privede k zdravniku. Nosečnostna sladkorna bolezen (gestacijski dlabeles) je pogostejša pri nosečnicah s čezmerno telesno teži) in pri listih s sladkorno boleznijo v družini. Navadno je začasna, i/gine po porodu, a se lahko pri naslednjih nosečnostih ali po/neje v življenju ponovi. Oe vzdrževanje primerne telesne leže. zdrava prehrana in redna telesna dejavnost ne zadostujejo in so vrednosti glukoze v krvi še vedno previsoke, se zdravnik odloči za insulinsko zdravljenje. Diagnoza sladkorne bolezni _ Sladkorna bolezen se lahko kaže z značilnimi simplomi, kot so žeja. pogosto uriniranje, hujsanje. lahko pa ima tudi motnje vida, srbež kože, utrujenost, povečan apetit, okužbe kože. vrtoglavico, dehidracijo in druge znake. Pri sladkorni bolezni lipa 1 so simplomi močno izraženi in tra» j a jo kratek čas pred ugotovitvijo bolezni. Sladkorna bolezen tipa 2 poieka počasi, prisotni so le posamezni simptomi, ki so neprepo znavni ali pa jih sploh ni. Sladkorno bolezen z gotovostjo ugotovimo. če je glukfîza v krvi na tešče 7,0 mniol/1 ali več ali 11,1 mniol/-l kadarkoli (pri zdravem človeku - 6,0 mmol/1). Za diagnozo polrebujemo dva rezultata o zvišani glukozi v krvi v dveh različnih dne>dh, /Jasti če ni prisotnih kliničnili simptomov. Dattes večino bolnikov s sladkorno boleznijo odkrijemo slučajno, ko še nimajo izra/enih simptomov, na sistematskih pregledih ali pri pregledih zaradi drugih vzrokov, /a sladkornobolezentipa 1 nimamo nobenega kliničnega testa, s katerim bi lahko /godaj ugoio^li bolezen. Aktivno iščemo sladkorno bolezen pri starejših od 45 let, pri mlajših od 45 let pa, če so debeli, telesno neaktivni, imajo sladkorno bolezen v ožjem sorodstvu, imajo povišan holesterol, triglice-ride, zvišan krvni tlak, imajo sr-čno-žiJne zaplete... Zdravljenje sladkorne bolezni Pri zdravljenju sladkornih bolnikov je potrebno začeti z vzgojo in izobraževanjem bolnikov in svojcev. Sladkorni bolttik mora imeti zdravo In uravnoteženo prehrano, razdeljeno na več obrokov, paziti mora le pri izi>iri ogljikovih hidratov, /elo pomembna je tudi telesna aktivnost (hoja, kolesarjenje. plavanje) vsaj trikrat tedensko pol ure. Ce li ukrepi niso dovolj, zdravnik uvede pcroralne hi-pogOkemike (zdravila za znižxíva-nje glukoze v krvi) ali/in insulin. Osnovni cilji zdravljenja sladkorne bole/Jii so odprava simploniov in preprečevanje akutnih ter kro ničnih zapletov. Pri spremljanju bolnikovega zdravljenja pa moramo spremljali poleg vrednosti glukoze v kr\n tudi vrednosti ho lesierola in trigliceridov v krvi, krvni tlak. indeks telesne mase in odsotnost kajenja. Peroralni hipoglikemiki mani insulini in insulinski a na logi s hitrim/ultrakratkim, kratkim, srednjcdolgim in dtîlgim dekîva-njeni 1er mešanice insulinov. Zdravila za samozdravljenje Njihovo delovanje je usmeijeno v zniževanje glukoze v krvi. kar dosežejo s sp<ïdbuianjem izločanja insulina, s povečanjem privzema glukoze v mišice, z zmanjšanjem nastanka gtukoze v jetrili ali z upočasnjeno absi^rpcijo ogljikovih hidratov iz črevesa v kri. Insulin Bolniki s sladkorno boleznijo tipa I so odvisni od zdravlienja z insulinom. Pri njih ni primerna nobena druga osnovna oblika zdravljenja. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo ijpa 2 je potrebno zdravljenje 2 insulinom šele ob odpovedi peroralnih hipogli-kemikov (ko konceniracija glukcv ze v ktv) presega 17 nimol/l). Danes se uporabljajo izključno Im- Zaradi velike želje po zdravju sladkorni bolniki pogosto uporabljajo različne izdelke za samozdravljenje (za zmanjšanje telesne leže ali /nižanje glukoze v krvi), ki so na tržišču kot dodatki k prehrani. Ti pripravki ne morejo nadomestiti zdravljenja z zdravili, lahko pa se uporabljajo kot prehransko dopolnilo k zdravljenju, ampak le po predhodnem dogovoru z zdravnikom ali farmacevtom! Napredek medicine in farmako-lerapije je tudi sladkornim bolnikom (omogočil boljšo kakovost življenja in daljšo življenjsko dobo. pa vendar - zaradi bolezni in njenih posledic vsako leto umrejo več kot trije milijoni liudi. ne glede na to, kje in kako živijo. Zaradi omenjenih dejstev je Organizacija združenih narodov 20. decembra 2006 sprejela resolucijo o sladkorni bolezni, 14. november pa potrdila kot dan združeiiili narodov o sladkorni bolezni. Letofnji dan združenih narodov o sladkorni bolezni jc namenjen om^kom, pri katerdi se opaža strm porast debelosti in sladkorne bolezni lipa 2. Bogato zaznamovali 50-letnico Muzeja Velenje Veleiye - Pred tednom dni, v cefrtek zvečer, so tih Velenjskem ^TAúu pra/Jiovali 50-lelîîico Muzeja Velenje. Obisk prireditve, ki je kljub mrazu v veliki meri potekala pod milim nebom, v alriju Veienjskciia gradu, je obiskalo veliko ljubileljev kulture in sodelavcev Mu/eja. S svecanosijo so okronali celoletne prireditve oh okroglem jubileju Muzeja, ki domuje na enem najlepših gradov v Sloveniji. V slavn<îsi[icm nagovoru je direktor Muzeja Damijan KUajtč po lem. koje na hiiro preletel Zgodovino muzeja, poudaril, da so na Jubilej res ponosni. In da se bodo še naprej trudili, da bodo ra/iskovali, prikazovali in tudi i/obraževaii, saj je zgodovina vedno pomembna ludl za pri-hodnosl, Prisotne je pozdravil tudi dr. Dainjan Prelovšek. generalni direktor Diroktorata za kulturno dcdiî^ino na minisirsivu za kulium. Odlično occno nove knjige nekdanjega sodciavca Muzeja dr. Toneta Ravnikarja - od oktobra je namreč docciil na mariborski fi-lo/^ofski fakuileli - ki jo Je Muzej Velenje izdal prav v čeiriek. je podal zgodovinar dr. Peter Štih. Poudaril Je. da je Ravnikariu us- Damijan Hljajic, dr. Damjan Pretoviek in župan Srećko Meh. Vsí trije so rtagovorili obiskovalce svečanosti ob SO-tetnici Muzeja Velenje. pelo zbrati in predsiavili številne podrobnosti plemiških družin, ki so v Savinjski in Sa)oi>ki dolini zaznamovale nsoki in pozni srednji vek. in da je knjiga »Po zvezdnih psvlia nanije ob tem zaupala, da kot novinarka o zgodovinarskem delu ui vedela veliko, tako da se Jc morala najprej naučili delali po virih. saj sama go-voijena beseda zgodovinski vedi ne zadostuje. Povedala Je, da je delo nastajalo več ktn štiri leta, saj zapisovanje z magnetogra(skill posnetkov zahteva svoj čas. Pri delu pa je uporabila ludi svoj osebni arhiv posnetih intervjujev, ki Jih Je vodila z oblikovalci današnje samostojne drzave. ■ Aleksandra Qačié nikoli 8 Rosvita pesek je biia zanimiva sogovornica. KOL^OJNI/S. Vene sodobnega življenja Vri>an Novak V^i. kf se rediiv aU pa poredko voz&e po ccsii t/o Árje vasi. \'eFjeino svsle. kako je řa c?sta. Tisfî. ki se po njej vozifo zelo redno, pu ceio po-\sniait. koliko je ob centi prizz^nfh luck ob /. novembru. OhftmeijjemM te ce^ le in tteyarnofii. ki pviip na nfvj wrjeitto pravj dobro poznamo itó Vendar pa le malo Jjudi ve. kako ohretnenj.'fki je lu cesia v primerjavi z ostalimi c^iSa^ mi i' tiloveniji. Ih i^udiji. ki Jo je mroCH MRS, je ceslfw pinv^uva med i^le-njem. Koroško in priključkom /ra avUKvsio pri Aiji va.ti iríkrai m'^ kot pa protueinice, kijih bo noia avtttcessa v Prúkmnrfn razbrejnenila. Si/vi-da IHR^u ni ïreba vse^a verjeti, he posebej ne pri stinJiJaJi, a je to v.sm/o zanimiv podaiek. Med vraicani lepft pove, kje na iei^lciprioritet izgradnje Mh cesiniii /wveríív je Ui cesa. Popolnoma pri diru. in ^ lo, da .Çf fw '•vdaj zgodilu uraduje le irviiKesW. seje irei>a zairvalili pnUskom I'xrope za izgradnjo indje ost id naša avUKe.'ia je namrev le del tretje prometne asi. ki bo povezala ropo z /jiimdnim Balkauont preko Slfnvnš'e. Trcnu/no so pri snovanju te ira^e v ospredju lokalni interesi iu lokalne zdrahe, a ko bo '/Mitodnr Balkan nekoč siabHen. la ne bo več zgolj lokalue lezava. Cez lo cestno po^'ezďvo se bo valil tako lowrni kot osebni promet v znatno ovčjih številkah, kot jih iremitno kaiejo .Rudije, k! jih naroča IMRS. In vsi vemo. kako ii.\pešno so uposteyïth .Rudije o prtrntefu skozi Prekmurje lako zelo, da bodo komaj odprto avtoccslo zaceli takcý popravljati. Človek se pri tem vpraša, ait so le uaše a\'ioci\sic soc ialni ali íníra.siruiitunu pnh jeh. (jnvorilsem s kur nekaj ljudmi, ki jih bo nova ce-stna vena posredno ali neposredno prizadela, in prm'presenetilo me je. kako skoraj nihče ni bil udeležen v razpravi o poteku avtoceste. To Je sicer siaina praksa pri snovtntju okrdja v Hlavenijl. I^ekaj se dogovori v ozkem kro^u posvečenih, potem pa se ljudi postavi preé dejstw ter se jih izailjuje. Prosim lepo - tudi te ia^'ne razgrnitve in predskr^ iťi^e, uamenjenc javnosti, so samo pesek v oči in so z^olj proceduralne rwrave, Rx^sniàia moč lokalnih skupnosti bt bila v pfvili idejnih zasmn'ah it: rešitvah, a ta del Je običajno sivar projektantov. Tako vse skupaj na konai zvodeni na jtnw raj|r/?//w? iu podane pripombe, kipa jih dria\'a zelo redko upoitew, saj $re kmec koncev le za proJekJ nacionalnega pomena. Lj'^dje pa če: noč dobijo za sosedu e// lak strok beto/rski trak, ki vijuga po jy>krajiiii kot kača in se zaleia\v v imele ter drvi àn v/o-dukte Zdaj pa žMie normalno, če vam nad flavti w.ç čas brenčijo uvtomr^' bili ali pa vam pod rit jo ncrwhno šibap vibracije od prometa, ki sc skazit unele. Du se ne razumemo narobe, avtocesta mora bili. pri tem ni kaj veliko pO' vndali. Omozi>č(la nafn bo nor^nahio poKn'anJe in varnejšo itoi v svet. Moja skepličmst izhaja samo iz /račina dela In priprave tako pomembnega projekta, kol Je snmmje neke ceslue vene. ki bo v okolju stala verjetno karnekaj časa. Tudi predlagana irasa verjetno ni najbolj optimalna rešilevje le skU' pek kompromifiov. Verjetno í>o /lova anocesia res odstranila tovorni promet z lokalnih cesi sphh. ker se skoraj dotika (iorenja. a je vpra.^anje. kaj se bo zgodilo z osebnim prometom. In predvsem, kje bodo stale cestninske postaje. Ce pa se bo uresničila napin^ed o cesininjenju v inJprtem toku oz satelitsko cestninjenje, potem pa bo na mcs'i/u vprašanje cene prevoženega kllomeira. Velenje namreč precej bolj gravitira proti Celju kol najbiitjemu večjemu cen-iru in vprašanje je, ali se bo pot po avioceiai naokoli res Ktllko splačala, da se bf> znamo spraznila lokalna cc.Ma do Arje vasi. V.ie m no ^ki,iladje in seseda ziiolj uzHianju. a so popolnoma upravičena, /moino Je namreč pričat-kovali, da se bodo ijudje tnunoma vozih t,)o now zgrajeni avtoce.Mi. ljudje se bodo vedno najraje vozili tam, kjer se pride najhitreje, a tudi najceneje. Verjetno se Je ie skoraj vsak peljaj tuje na .^ntruperi in se izognil plačilu cessnine na Vranskv'm Pred izgradnjo a\'UKeste je bila cesta Zalec-Trojane-D(nnzak ena najbolj obremenjenih cesl v Sloveniji, sedaj pa to ni nič kaj bolj uiinia ce.sia kcŘ nekoč, le dolge kolone stoječih vozil so izginile. Pa še o samem predlaganem poteku a\'toc^ste. Odcep z avtoceste /.jublja-naMaribornuj bi se zgodil pri ^eniruperiu. Cesta hi nadaljevala pot do ^martncga ob Fakî okoli (hre Oljke iu naravnost skozi .Walesko dolino do (iraške go/v 1er od lam naprej proli Koro.\ki. Vsekakor se nilrče ui vprašal, kje je na^ o.snoyno spoštovanje do mrtvih, saj bodo imeli sedaj namesto večnega rnlru )'ečef! prometni hrup In lo v.ie satuo zato. da bo imelo (lori^ nje syoj prav in skoraj dobesedno lastno avioccsio. ki bo potekala po njihih vem dvorišču ob takšni lepi kwki z rumeno kapo. No. mogoče seje ireba pa pra\' njim zalr^tJiti. da bomo avtocesto sploh dobih. Na srečo imamo utkaj ugrezninsko ogrotena območja, zaradi česar verjetno odpade mobM kakšnega norega mostu čez ^i'lenjsko jezero, kar je po s^'oJe kar škoda, saj je težko verjeli, da iakšcn most ne bi bil eden lepših ol^ektov v dolhii. Zato pa avioceslu zavije okoli Velenj.skcga iti ííkíiiskega jezera .sicer v razdalji, a še vedtto v sporinO'rekreacijskem območju mesla. Ne veni, mogoà* .sem to samo jaz. ampak tukaj nekaj ni v redu. Ultra cesta skozi špolJ.ši razgled po dolini. Upam. da predlagana cesta in njena trasa dobro rešuje ypra.kanje poplavnih voda. da se nam kljub hitri cesft ne bi zgodilo podobno kot ob letoi.nJiii poplavah. Da b tr» dicionalni koncert svoje pristaše v velenjskem klubu Max. Tudi Istos bo tako. koiicert bo 7 decembra. BIG FOOT MAMA Pd predstavitvi novega albuma m daisdane^o se podati na veliku luridjo. v okviru katere bodo nastopili tudivVelan^ Predstavili se bodo na velikem koncertu 8. decen^bid v Hdeči dvorani, ko bodo z njimi našlo pili se Dan 0. .eoloojamais ir Make upi LUNN-A-PARK Hock $kuf)ifla Lunn-a-pdrk je pod okriljem Sanje tik pred izidom svo^e druge pbšče znasiovom Area, ki bo izšla v dmgi polovici novembra prvi singi nosi ŠANK ROCK Z velikim konesrtom ob 25-t8tnici skupine se bodo Šank Rock 29. decembra poklonili svoji msti publiki. Pn rojstnodnevni zabavi za 25 let se jim bodo na odru Rdeće dvorane pri-druM 6 PackČukur, Tinkara Kovač. Natalija Verboten. Aki Rahimovski. Zablujena generaa|a m HouseMouse. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE l7i)or poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. lKYllEMllVOGUE-2 Hearts 2. ANNIE LENNOX-Sing 3-SANJANA feat TINA TURNER-The GâmeOf 39-1 etna avstralska pevka Ky-lie Minogue je po zdravljenju raka na dojki načrtovala svetovno turnejo, ki naj bi jo začela junija prihodr^je teto, a so |o zdravniki opozorili, da je to še prezgodaj in da njeno telo ie ni pripravljeno za takšne napore. Kylie je sedaj tik pred izr dom novega albuma. To bo njendesetí. naslovila ga jeX. prvi single z albuma pa je skladba 2 Hearts. r ■ ~ ' LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš i^s. Vrstni red v nedeljo. 11.11.2007 (5t:755): 1. Ans. OBJEM: Poročni valček 2. IGOR & ZZ: Lisička je prav zvita zver 3. VESEU BEGUNJČANI: Gasilski jubilej 4 à^ARSKl MUZIKANTI: Blizu srca 5. Ans. MARJANA KGČEVARJA: Glasba ogreje srce 6. Ans. SNEŽNIK: Danlo nevesti 7. Ans. FRANČIČ: Novor^enček 8. Ans. MIKGU: Lepa beseda 9- Ans- PRIMOŽA KELENCA: Otroški dnevi tO. Ans. ORION: Abraham ...večna: www.radiovelenje.com Viti Grabner Jay Lo noseča Ameriška pnp zvezdnica in igralka Jennifer l.opc/je končno po.rdi la govorice, o kaicrih so se v zadnjih dneh razpisali predvsem ameriški mediji. Kot je rnz-krila na kanceriu v Miamiju v ok/iru lurneje s soprogom Mar-com Anthonyjcni, pričakuje svojega prvega otroka. Zaenkrat piv drobnosti o tem, kdaj naj bi se oirok rodil, niso /nane, so pa mediji /adnje dni objavili več fotografy, na kaierih 'mu pevka vse večji irebu§Cek. Jennifer in Marc sna poročena od leta 2004. To je pevki n tretji in njegov drugi zakon. J.Loje bila pred lem poročena z Ojanijem Noaom in (.'risom Juddoni. vendar otrok še nima za razliko od Marca Anihonyja, ki ima iz prejšnjih zvez tri rjtroke. Nov album LeAnn Rimes Nov studijski album je objavDa ameriška pevka t.cAnn Rimes. Ai-bum z naslovom Family prinaša ^rinajsl pesmi, prvi singl, s katerim 25-ietna kantaviorka in dobitnica grammyja predstavlja svoj novi izdelek, pa je skladba / naslovom Nothin' Belter lo Do. Na albumu se pojavlja tudi nek^ gostujočih glasbenikov, med njimi Jon Bon Jovi, Marconi Broussard in country legenda Reba McFniire. LeeAnn Rimes velja za najmlajšo dobitnico g-a m myj a doslej, polivali pa se lanko še z drugimi odmevnimi glasbenimi nayradn-nii, kot so american music award, country music award in billboard mujiic award. Se vedno sU)vi koi najmlajša dobituica grammyja v zgodovini leh nagrad- Doslej je prndala ze 37 milijonov albumov, njena najbolj znsna uspešnica pa je gotovo Can't Kighi the Moonlight iz filma Coyoie LJgly. S Sheryl tudi malí Wyatt 45-lelna ameriška pevka Sheryi Crow pripravlja nov allium z naslovom Détours» ki naj bi izšel 5. februarja prihodnje leto. Shine Over Babylon je naslov prve skladbe s tega albuma, ki jo je že mogoče sDšati in tudi sneti z interneine-ga portala i-lunes. Na nt)vem albumu bol4aIi 15 skladb, v pesmi [.u-llaby For Wyatt. za katero je pev- ka dobila navdih po loči!\i od znanega ameriškega kolcsajja Lan cea Armsîmnga, pa homo slišali pcii tudi njenega sinčka Wyatta. Zadnji album Crowove Wiidflowerje sicer izšel leta 2005, z njim pa se Je povzpela na drugo mesto Bill-boardove lestvice. Lepromon Kristine Oberžan Danes, v četrtek, 15. novembra, je pri /aložbi kaset in plošč RIV Slovenija izšel album Kristine Oberžan & Tlic Gr(JOveyards z naslovon) Kakor lep roman. Plošča je posvećena zlati dobi sloven- ske popevke. Kristina Ober/an. Belokranjka iz Metlike, je začela glasbeno pot v vodah klasi:ne glasbe kol saksofonistka. nadaljevala pa kol 'yà/2 vokalisika s štadi-jem pri prof Nadi T^urv I.jublja-ni. Na Slovenski popevki 2006. na kateri je izvedla skladbo Vsak dan je drugačen, je prejela nagrado za najboljšo izvajalki\ íxiosje magistrirala iz jazz petja v CJrad-cu, kjer je študirala pri sveiovno priznanih jazz vokalistih. V Avstriji je glavna vokalisika mednarodne jazz skupine Yello, Green & More, ki igra predvsem brazilsko obarvano glasbo in s katero je posnela dva albuma. Sodelovala je tudi na albumih Petra Miheliča (Clairaudicnl) in Velenjčana Ro berta Jukiča (How Abí)Ut That). Michaelov zadnji? 49-lcln} Michael Jackson se pripravlja ua izid ntjvcga studijskega albuma, za katerega pravi, da bo njegov zadnji, saj meni, da nima smisla predolgo vztrajali v svetu glasbene industrije. Jacksonu bosta pri snemanju albuma, ki naj bi izšel prihodnje leto, pomagala dva znana producenta. Ka-nye West in Will.LAm, kijub temu pa je tezko pričakovati, da bo album dosegel takšen uspeh kol Jacksímove plošce v tîsemde-seiih letih, S svojim zadnjim izdelkom Invinsible iz lela 2001 je doživel polom, mediem ko njegov album Thriller iz leta 19X2 še vedno velja za najbolje prodajani album vseh Časov. nikoli samiJ^Q^ g Pdhiitvsna industrija d.d. Paliala, Polzela 176 a, Industritska prodajalna Tal.: 03/ 70 37130,03/ 70 37131 info@oarant.$i, www.garantsi 15. novembra 2007 I Jože Kranjc^ koordiaator prireditev ob prazaiku Občine Šmartno ob Paki, Zdravko Ramsak, predsednik šmarških turistov, povezovalec programa Boris Kopitar in dve šmarški vinski musici • predsednik vinogradnikov Peter Krajne in Miha Fajfar: »Daj, Kopitar, ne »bluzi« na Veseli Martinovi soboti o žametnih vrtnicah, ampak o Jahtni kapljici. Povej ljudem, da imamo zelo kakovostno in da so vabljeni bodisi na stojnice ali v naše »kevdre«. Mozirski »pustni minister«« Jakob PreseČnik, ki je v prostem času tudi poslanec v državnem zboru, in mozirski podžupan Roman Čretnik sta navdušeno nazdravila lepotnim oblinam nove pustne kraljice Tanje Kolene. »Veste, sam imam korenine v raz-vojno najbolj uspešni občini Gornji Grad, zato me veseli, ker prihajate iz konkurenčne občine Rečica ob Savinji in s tem potrjujete znano resnico, da bi bilo Mozirje brez ostalih bela lisa na atlasu Zgornje Savinjske doline. Se dobro, da je podžupan domorodec, v nasprotnem bi bilo Mozirje samo avtonom« na pokrajina bodoče pokrajine,« je bil precizen Presečnik. Nogometni zanesenjaki (od leve proti desni) Janko Goričnik, nekdanji nogometni sodnik Vili Krajne in zvest obiskovalec tekem domače enajsterice Janko Rakun so si na martinovo soboto z zanimanjem ogledali prvenstveno tekmo Šmarčanov z vodilno ekipo na lestvici v njihovi skupini - Mladimi upi iz Šentjurja. Vmes pa so seveda tudi modrovali. Morda o tem, kdo je pravi poznavalec no* gometa: tisti, ki pred tekmo napoveduje, kdo bo zmagal in ki po njej ve, zakaj je izgubil. Za zobe bo sekundno lepilo uro» da je 3,3 melra vcJiko /veri-no. ki velja za največjega nxKske-ga psa. ujetega v bližini Floride, spravila iz njciinvo^a bivališča v Mehiškem zalivu na čoln. Žival se je vdala polcin, ko sojo prive- Anjřleško lavno zdravstvo se spopada s pomanjkanjem zobozdravnikov, 7ato so sc neliateri pacienti odločili /a drastične ukrepe. Nekalen Ajisleli so si zobe izpulili sami, spel drugi so uporabi-li sekundno lepilo, da so si /nova pričvrstili zt^bne krone, neki pogumne^ pa jc kar l4-krat uporabil klešče za svoje posege v zobeh. Nič čudnega lorej. da je neka raziskava pokazala, da se vse već pa-cieninv v Veliki Briiauiji odloča za zasebne zobozdravnike, saj javnih primanjkuje. Ato nI edini razlog. da raje /«idejo v zasebno ani-bulanie. Kar 7X odsioikov se je zanje odJočUo, ker v javniii ustanovah niso našli usire/nih strokovnjakov. nekateri pa so sc za zasebne specialiste odločili zaradi boljšega ravnanja. Ujeli pravo zver Šesl prijateljev s Floride je za zabavo odšlo na tekmovanje v ribolovu. domov pa so pripeljali kar 4()()-kiIograrrskega morskega psa. Druščina je potrebovala dobro /^11 s tremi vrvmi. »Bilo je zelo napelo. Ribarinî že 40 lei, a še nikoli nisem videl takega velikana s tako strasno velikimi zobmi. Po glavi so mi švigali prizori iz fáma Zrelo,« je bil vznemiijen 47-lctni Adlee Bnmer. Poroke z roboti ljudje se bomo do konca stoletja lahki) poročali z roboti, ki jim bodo urejeni od glave do pet zaljubljeno zaupali svoje poročne zaobljube. »Moja napoved je, da bo država Massachusetts okoli leta 2050 kol prva uzakonila piv roke z roboti,« irdi strokt^vnjak za umetno inteligenco na univerzi v Maastrichtu David Levy, ki je doktoriral prav iz preučevanja odnosov, navad in praktičnega življenja med ljudmi in robcui Sprva se bodo spolni odnosi z roboti zdeli odštekani, morda celo predmet zgražanja, je napovedal. Ideja o vzpostavitvi romance med človeško raso In tebiiičnimi »11 meliîiniônimi »slvori« izvirji • kar težko je verjeti • že iz antike, saj grški mil govori o lem. kako se je kipar Pig m alio n noro zaljubilv Galatejo, kip iz slonovině, ki ji je nato boginja Venera podarila ^v-Ijenjc. Nenavadna privlačnost, ki jo ljudje občutimo do neživih predmetov seje obdržala vse do današnjega časa. Fenomen že dlje časa raziskujejo strokovnjaki, ki so tudi opazili, da si) se ameriški študenti nenavadno močno navezali na računalniški program EIJ/.A. ki oponaša mimiko in sprašuje podobno kot psiliotera-pevti. Ženske manj dovzetne za korupcijo Mednarodna študija, ki sojo objavili v francoskem Deauvilleu na tretjem forumu žensk za gospodarstvo in družbo, je pokazala. da so ženske manj dovzetno /a korupcijo od mirjpna. je menilo 70 od- stoikov Francozov. 9} odstt)tkov Italijanov, KX odstotkov Američanov in 76 odstotkov Nemcev. Zrasel je Mont Blanc Najvišji alpski vrh Mont Ulanc je zaradi kopičejija snega v zadnjih dveh letih zrasel za 2.15 metra, so ugotovili francoski raziskovalci. Tako so mu 15. in 16. septembra namerili kar 4810,90 metra nadmorske višine. »Tako viši- na kot tudi prostornina Mont Blanca sta se občutno povečali, ker se je v zadn;ilj dveh letili na njegovem vrhu nakopičilo ttiliko snega,« je povedal strokovnjak Philippe Borci. Pt> pojasnilih me-leorologov temu pojavu botrujejo klimatske spremembe. Povečuje se namreč frekvcnca vetrov z zahoda, ki prinašajo dež in višje temperature. Poleti se padavine spremenijo v sneg. ki se na območjih nad 4000 metri obdrži in tako povečuje celotno količino snega. Zimski sneg, po drugi strani. ne prispeva k večanju ki)ličin snega ua najvišjem alpskem vrhu, saj ga vetrovi raznesejo naokrog. Prostomijia ledu na Mont Blan-covih strminah uad nadmorsko višino 4800 metrov je bila prvič izračunana v letu 2003. ko naj bi znašala 14.600 kubičnih metrov. Dve leti kasneje se je znižala na 14..^l)0 kubičnih metrov, do leta 2007 pa se je občutno povečala -na 24.100 kubičnih metrov. fltente Mirna Slovenija Eni se počutijo bolje« če se v postelji uležejo na levo stran. Me zanima, če to velja tudi za državo. Slovensko volilno telo se namreč v nedeljo močno obrnilo na levo. Čigava je trasa Ob načrtovanju trase hitre ceste so eni govorili o Mehovi trasi, pa o Severjevi, Presečni kovi in §e kakšni. Zdaj nihče določno ne reče« čigava fe predlagana trasa - a gotovo to ni trasa mnogih Šalečanov in Savinjčanov. Vse več tatvin v noči s sobote na nedeljo so nam pokradli ves moSt. Se je pa v tem Času zgodila okoli še marsikatera druga tat-vina. Sladko-grenko Včeraj je bil dan sladkornih bolnikov. Mnogi z grenkobo opozarjajo na porast te bolezni. Oh, te omejitve Bolj ko smo v demokraciji, več ome* jitev imamo. Ne smemo več toliko piti, ne kaditi, kjer se nam zahoče. Ljubimo se pa tako in tako vse manj, tudi brez kakršne koli omejitve. Volitve bodo pokazale Volitve za člane novega državnega sveta bodo pokazale, kako enotna je Zgornja Savinjska dolina. In kako proti Šaleška. Šaleško reklo Cesta vezna - trasa brezv^na. Vrtičkarska v Pes j u se nekateri bojijo, da bo življenje pri njih vse bolj pasje. Ni vse ziato Asfaltirane ceste še ne pomenijo, da se v kakem kraju ne dviguje prah. REPORTAŽA Slovenija bo predsedovala EU Na slovenskem predstavništvu v Bruslju že vse pripravljeno za predsedovanje - Tam je že 170 strokovnjakov z različnih področij - Evropska komisija na nek način evropska vlada fíňira Zakoèek /e v prûjSnji številki smo pisali O pripravah aa prcdsedwanje Slovenije Evropski uniji. Bili smo na obisku v );vropskcm paria-meniu, Uîkral pa si homo poblize t^lcdali ác slovensko sialno předšla vni sivo in ilvropsko komisijo. 1500 akreditiranih novinarjev v evropskem pariameniu odlično skrbijo za novinarje. Kar 1500 jih jc slavno akredillranlli samo v Bruslju. Novinarjem so aa voljo snemalne ekipe, odJično opremljeni radijski in televizijski «îudii. Seveda pa se morajo pravočasno naročili, to pa pomeni nřýveókrat vsaj 14 dni pred dogodkom. ki ga nameravajo sprenv Ijali. Slovenija ima v Bruslju stalno predstavništvo Sialno predsiavnišivo Slovenije je diplomatsko predsiavništvo Slovenije pri livropski uniji. To pt> meni. da predstavlja interese Slo venije v procesu sprejemanja od-loćiicv znoirdj Evropske unije. V tem času se pripravljajo predvsem na predsedovanje Slovenije, /klo se je ekipa moino okrepila. Sestavljajo 170 strokovnjakov različnih področij. Organizirani so lako, da lahko sodelujejo s celo-iniin sistemom Evropske unije. To pomeni, da imajo delovne slike lako s komisijo [na delovni ravni) Evropski komisar za raziskave Slovanec Janez Potočnik: »Ko gledamo zadeve dovolj dolgoročnoj postanejo evropski Interesi tudi nacionalni." »mku«, Vse. kar parlamenl sprejme, najprej dozori v Evropski komisiji in 10 dozorevanje traja povprečno vsaj dve leli, pravi slovenski komisar Jane/ Poločnik. Vsaka država ima svojega konusa rja, ki je odgovoren /a svoje področje, na^ konkretno za raziskave, O vseli zadevah, ki jih posredujejo naprej parlamentu, odločajo vsi komisaři i. Seveda pa se «kuhajo najprej čim holj poenoliti. Ko je določeno stališče sprejelo, pa naj bi bili lojalni in od siaranje prebivalslva. l.epo je, da živimo dlje» a na lo se Tuoramo pripravili Tako recŤmo doživljamo vse Iiiirejšc tehnološko preobrazbo, ki ji starejši pogosto ic^ko sledijo. Vendar pa so li / ustrezno usposobljenostjo lahko Se naprej učinkoviti ter želeni sogovorniki in sodelavei. Vseživ-Ijcnjsko učenje postaja resen koncept,« pravi med drugim Janez Poločnik in dodaja, da je pogosto evropski interes ludi pravi nacionalni interes, posebej čc gledamo zadeve dovolj dolgoročno iu se vprašamo, ali jellvropa sposobna dolgorwno A'ddmù kvaliteto življenja twiroma jo celo povečati in ostati ob lem globalno konkurenčna. Brusel] je turistično zanimivo mesto. Predstavniki lokalnih radijskih postaj s/no strmeli v odlično opremljene studije. Namenjeni so snemanju In distribuiranju posnetkov. Novinarji Jih lahko uporabljajo, če se za to predhodno naroc//o. Tako v prostorih Evropskega parlamenta kot Evropske komisije so za delo novlnatjev odlični pogoji, Vsak dan pripravljajo novinarske konference, novinarji pa lahko uporabljajo tudi novinarsko srdlšce. Udeleženci seminarja pred stavbami Evropske komisije kot s parlameuiom (proces odločanja), V Svetu EU pa so enakopravni člani sveta EU in lako na delovni In ministrski ravni spreje-ítiajo odločitve, ki so sprejele na ravni evropske uniie. V času predsedovanja bodo predsedovali različnim delovnim skupinam in ministrskim sveton, ki potekajo vsakodnevno. Seveda so ze opredelili prioritele slovenskega předsedo Vanja, lo pa bo približevanje zahodnega Balkana LU, klimatske spremembe In energetika. Evropska komisija nekakšna evropska vlada Evropska komisija zaposluje 24.000 prebivalcev vse)? svojih članic, ki pa večino dneva preživijo na delovnih mestih. Kristina Bole v kabinetu koinisarja Janeza Potočnika pravi, da delajo povprečno med 9. in 20. uro, pa se polem se pogosro pripravljajo na posamezne sestanke in razprave ali pa so kje na poli, največkrat v takrat naprej zagovarjali to skupno slahšče. »Včasih se zdi, da se državljanov posameznikov vprašanja, o katerih razpravljamo, ne tičejo. Pa vendar govorimo o hrani, pitni vodi. klimatskih razmerah, varnosti, energiji ... To so naše skupne globalne težave, 8 katerimi se moramo soočiti danes in jih začed že zdaj reševali. in to ne le z usmeritvami In akcijami v evropskem parlamentu. anipak tudi doma, v lokalnem okolju. Poglejmo na primer mWDí DOPfSfIfKf POî^OôflJO Izbirni predmet malo drugače v peiek, 28. 9. 2007, ob uri smo se mladi kemiki \? 9. ra/redov odpeljali novim dogodivščinam naproil na Smre-kovec. Smrekovška koča nas je posrkala vase in poslusati smo pričeli predavanje na lemo ohranjar\ja narave na območju Smrckovca pod vodsivom gospe Sirahov-nik. Po naših žciodcih so se že prepletale velike pajkovc mreže in komaj smo dočakali večerjo, l.ilo je koi iz škafa, /aio je priprava laborncga ognja splavala po vodi. A vreme nas nI ugnalo in lako smo si zabavo pripravili v koči. Prepevali smo, kolikor nam dopuščale glasilke, Anže pa je zabrcnkal na kiiaro. /abava se je v sobah nadaljevala pozno v noč {• pššsšššššsšššslss. lega nisie slišali)... Drliiilnnngggg. jc zazvonila budilka in ze smo bili na zajtrku. Nabrali smo si energije, nabasali nahrbtnike in vse potrebno 1er se (xJpraviU na Krnes. Pot se je vila. strmina se ni in ni hoiela končali. Naša mentorica, učiteljica gospa /ager (v zeln dobri formi) pa nas Je vodila do vrha. Med potjo smo vendarle lahko tudi vsaj malo uživali, in to v slastnih borovnicah ter ob rahlem velriču. ki je raznašal naokoli nase glasove. »Huh, prispeli smo ooo!!!« je bilo slikati vzklike olajšanja na cilju. Na vrhu je prva skupina vzela vzorec vode i/ mlake in preučila vse po naví^di-lih i/ delovnega lista. Popisali smo leren, izmerili icmperaiuro zraka in vode, pogledali videz in preverili še vonj odvze- pričakovani počitek za naše utrujene hv Sli. Tudi ta je bliskovito minil in čakali so nas raznohki poizkusi. Vsaka skupina je na svojem vodnem vzorcu opravila nekaj testov. I/vedli smo kalorimctrično metodo analize vode, ki je bila s pomočjo priročnih kovčkov zelo preprosto izvedljiva. Določali smo prisotnost škodljivih snovi, koi so amoniak, nitrati in nitriti, fosfati. Določili smo tudi trdoio vode, količino kisika, železa ter pli. Zopet smo spoznali veliko novega in zanimivega ter zapisali, opisali in narisali sw>je ugotovitve, Ugotovili smo, da je voda na Kr-nesu in v pritoku Krumpaha pitna. V vodi nismo zaznali nobenih škodljivih snovi, kar ni presenetljivo, saj na Smre-kovškem pogorju ni industrije oziroma urbanizacije. Voda je mehka, kar je pc^ sledica neka rb ona t ne kamnine. Tudi količini kisika in pil sla ustrezni. Seveda pa se zavedamo, da so bile naše analize hitre in da bi natančno analizo morali opraviti v ustrezno opravljenem laboratoriju. Dan se je že priklanjal večeru ... Več pridnih rok hitreje opravi delo, mar ne?! Zagreto smo nabirali dračje in veje za pripravo ognja, kar je bila kar težka naloga, saj je gozd povsem izropan dračja ... Cas večerje je hitro minil in tako smo se z baklami in kiiaro končno odpravili h grmadi- Pošteno smo zakurili, si na palice nataknili jabolka in »>-manch mellowsc<' ter uživali v pečenih dobrotah (mmmm. pečen krompirček izpod žerjavice, mmmm). Od kiiarc je bilo slišati zaradi »tehničnih težav« bolj malo lega vzorca. Nato smo sc malo okrepčali iû zaradi goste megle, ki nas je obkolila, predčasno zapustili vrh ter nadaljevali pot do pritoka Krumpaha, kjer je še druga skupina opravila svojo nalogo. Kmalu za tem smo že sedeli v koči pred pečko 1er čakali na kosilo. Sledil je težko bil pogled na .iupiier ter Luno in njen krajec veličasten.,, kol v filmu. Prav lako smo si ogledali Rimsko cesto. Mali in Veliki voz in še in še... Ogenj smo po gasili, a zabava je trajala in naši glasovi so se do jutranjih ur razlegali po vsej koči. Prišel je dan »D«, pred nami pa je bila se zadnja, izjemno naporna naloga. Sle uganili? Pravilen odgovor se glasi: Pohod na vrh Smrekovca. Cisia sreča! Za mojo in Maiiccvo nogo še posebej. Prišla je geogra Rnja, gospa Martina PeČnik in nas vodila do vrha. Med samo potjo smo i/vedeli veliko zanimivt)sii o gozdovih in živalih, ki prebivajo na tem področju. / vrha se je širil lep razgled na vse strani. še več naučili, in kar je najbolj pomembno, /.raven smo veliko solz smeha ulili! Adijo Smrekovec, pozdravljeno Velenje (moja postelja .,.) in NA SVtDHNJr. vsem natančno 28. 9.2015! ■ Niha Goitnlk, 9. c OS Antoitd Ask^rcdr WůnJ^ 60 let šole v Pesju Osnovno šolo v Pesju so pričeli graditi že Nemci. Ni še bila dokončana, že so se nemški vojaki vselili vanjo. Ravno to je bil vzrok, da sojo decembra 1944 partizani požgali. Okupatorje ni popravljal. gaje okoli 50 otrok. V 60-letnem obdobju se je ime šole kar trikrat spremenilo: leta 1960 je dobila naziv Osnovna šola Pesje pri Velenju, v šolskem letu \%2/()3 jc bila priključena I. osnovni šoli in dobila naziv Osnovna šola Ciusiav Šilih Velenje, podružnica Pesje. I. novembra leta 1971 je bila podružnična šola priključena novi ceniralni šoli - lil. osnovni šoli, kakor sc Je sprva imenovala Osnovna šola Aniona Aškerca. Tako kol po drugih šolah je bil tudi na tej šoli do leta 1970 pouk tudi ob soho-lah. od takrat naprej pa je bil uveden 5-dnevni delovni teden. glasu, zato smo prepevali kar brez spremljave. Dogajanje smo tudi natančno »po-fotkali« (prilagamo dokaze) in sc nato odpravili v kočo še na poduk iz asirono mije, Po teoretičnem delu je sledil še praktični: ogled nočnega neba. Vreme nam je bilo resnično naklonjeno, saj je Ogledali smo si Peco, Golte, í5alcško dolino. Krnes. Logarsko dolino, celo .Svinjo planino In (îolico. In da boste vedel, tudi mi se zavzemamo za Smrekovec in prav vesli smo, da je v naši neposredni bližini lako čudovita in raznolika narava. Seveda bi lahko o Smre-kovcu povedala še mnogo čudovitih stvari, nekaj pa vend a rie lahko obdržim zase. Vi pa, če sie radovedni, kar pot pod noge in veselo na Smrekovcc, seveda s kemijskim izbirnim. Poiem boste izvedeli tudi to. daje nekoč na smrekovških tleh bruhal vulkan, zato je na samem vrhu Smrekovca drugačno rastje kot v dolini. Prav nepredstavljivo, mar ne? A v dnevu »D« pa je prišla tudi minuta »D«, ko srno se imeli še priložnost zahvalili za gostoljubje gospodaiju koče in si obljubiti, da se zopet dobimo na Smre-kovoj čez natanko S let. Bilo je kratko, vendar sladko veliko smo doživeli, se Dokončala jo je naša ljudska oblasi. Tako je bila svečana otvoritev šole 12. septembra 1947. leta. Šola je bila dvoraz-redna. Vpisanih je bilo 87 otrok, poučevali sta jih dve učiteljici. Pričeiek prvega šolskega leta je bil 15. septembra z veliko šolsko svečanostjo. Pouk se je vršil po takrat veljavnem učnem načrtu. Z učnimi knjigami so bili učenci preskrbljeni, že lakrai so kazali veliko zanimanja za mladinski lisk. V višjih razredih so imeli učenci tudi kmetijski pouk. Pomagali so urejevati šolski vn. napravili so cvetlične grede pred šolo in jih sami skrbno negovali. Dve leti kasneje se je v šolo v Pesju vpisalo že 15S učencev, od tega kar 44 v pi*vi razred. Vse do leta 1964 je imela sola vsako leto čez 100 učencev. V šolskem letu 1950/51 je na šoli pričel delovati tudi otroški vrtec, obiskovalo pa Oh krajevnem prazniku, 4, juliju leta 1981, je bila svečana otvoritev šolske telovadnice. V vseh teh šestdesetih leiih je na šiili v Pesju poučevalo .30 razredničark in 1 razrednik ler mnogo učiteljic in učiteljev, ki so poučevali posamezne učne pnidmeie. Vse te podatke, poleg še mnogo drugih, smo izvedeli na kulturni prireditvi v Pesju. Nastopili so učenci podružnične šole, trije pevski zbori. Slavnostni govor sta imela :^pan Mestne občine Velenje Srečko Meh in naš ravnatelj Zdenko Go rišek. Svoje zanimivosti iz šolskih dni pa nam je pripovedoval tudi gospod Albin Vrabič (ravnatelj na Šolskem centru), ki je to šolo obiskoval kar štiri leta. Skozi pripcjvcd, ples in glasbo smo vsi prisotni v dvorani začutili la dolgoleten ulrip šole, ki vsa drhti od ponosa, koliko otrok jc že vzgojila in ki)liko jih še bo. ■ MUtdl novinarji 0$ Antona AškBrea COBAHSKI KoťlČCK Shranjevanje gob V naših krajih raste v oktobru običajno največje število različnih vrst gob. Tudi novembra je prijetno oditi v naravo in uživati ob pogledu na odpadajoče listje, ki se lesketa v najrazličnejših barvah in tako še obogaii našo slikovito pokrajino. V tem času se vrste gob v naravi ožijo, vendar je ob ugodnem vremenu moč najti še dovolj gobic za popesiritev našega jedilnika. Najbolje je, će naberemo toliko gob, da jih lahk") ta dan ali naslednjega dne tudi pripravimo. (Praviloma jih lahko odrasla useba nabere do 2 kg na dan). V kolikor pa želimo nekaj gobjih poslastic prihranili še /a dolge zimske dni, jih lahko hranimo na več načinov: Vsaj v naših krajih je še vedno najprimernejše klasično sušenje gob. Gobe narežemo na tanke rezine (gobane) ali jih naceframo (trobente), Gob pred sušenjem praviloma ne peremo. Poleg sušenja na svežem zraku, danes gobe lahko sušimo na radiatorjih, v vemilaiorskem sušilniku ali upo rabimo vemilatorsko pečico, vendar naj temperatura ne preseže 40W Dobro posušene gobe shranimo v tesno zaprte posode ali jih zavarimo v plastične vrečke. Hranimo jih v temnem in hladnem prostoru, lahko tudi v hladilniku. Zanti^valnik je konec prejšnjega stoletja doživel pravo revolucije^ pri shranjevanju hrane za daljši čas. Za shranjevanje gob pa ni idealen. Gobe pri globokem zmrzovanju i podobno kol zelenjava) izgubijo velik del aromatičnih snovi in vita- minov. Pripon)čamo, da gobe pred zmrzovanjem malo prevremo, ohladimo in nato na hitro globoko zamrznemo. Porabimo jih najkasneje do naslednje se/one. Odta-limo jih šele s termično obdelavo pri pripravi obroka. ludi klasično vlaganje v kis je danes še dokaj priljubljeno shranjevanje gob. To velja predvsem za mlade in zdrave gobane, što-rovke (mraznice) in kolobarnice. Kolobarnice so gobe poznih jeserîskih dni. Običajno rastejo v skupinah - ko lobarjih, v listnatih in mešanih gozdovih. Pogosto imajo svilnato inmalogrbasto piwršino klobuka ter gladek vlaknast bet. Med betom in lističi jc vedno presledek kot postružen kanal - kolobar, kar daje koloharnicam ludi ime. V Sloveniji raste okoli X0 vrst kolobar nic. Približno polovico vrst je neužitnih zaradi neprijetnega vonja in pekočega okusa, kakšnih 10 vrs( je sirupenih, nekaj vrst pa lahko uživamo. Najbolj iskana in cenjena Je zimska kolobarnica - Tricho3oma po rtentosum, ki ima sluzasto sivo rjavkasto pwršino klobuka, goste bele ali malo sivkaste lističe in bel bet. Vsa površina gobe imaemalo rumenkast navdih. In to je ludi dokaj dober razpoznavni znak. Obstaja Se nekaj užitnih kolobar- nic s sivkasto površino klobuka, ki pa jih moramo zelo dobro pcv znati, da jih ne zamenjamo z zelo strupeno pegasto ali tigrasto ko lobarnico • Tricholoma pardi-num. ki je obič^no večja, bolj kompaktna in ima na površini klobuka pepelnato sive luskice. Na zgornjem delu beta ima ta sveža goba kot hiserčke drobne rosne kapljice (glej sliko). Kolobarnice z rumeno, oker ali rjavkasto površino klobuka niso užitne, zaro jih za prehrano ne nabiramo. ■ Jože Lekše enem 1 ďormacije in osti s vww.nascas.si je po irav lako tudi na m idiovclenje.com, ' *kvenca m (ako VI PIŠETE Mladi eko-heroji Projekt mladinske izmenjave Mladi ekivhcroji v ijkciji« je v okviru evropskega programa Mladi v akciji organizirala KSSl-NA (Zavod lUiergeiska agencija za Savinjsko. Šaleško in Koroško). V većini ga llnancirai Evropska unija 1er delno KSSliNA. kalere poslanstvo je, da pospesuje pro-inncijo in impîemenUcijo ukrepov m področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije 1er irajnosinega mestnega prometa. S programom Irt ra/vojein ^ledl ciljem naciiinalnc in evropske energeiske polllike v prid socialnemu. gospodarskemu in okolj-skemu razvoju na lokalni ravni. V soboto. 29. septembra, smo se študent Davorin Mijatović, Vodja projekta Martina Karnicnik in irije dijaki 4. letnika-Tadej Zl^ pan, Simon Pecovnik in Klemen Glušič. podali na dolgo pot, polno pričakovanj, želja in upanja. Po 24-urni vo>^nji z vlakom preko Hrvaške in Srbije smo v po- prav lakt) ludi ostali udeležeiici. Poleg nas so se izmenjave udeležili ludi Španci, Romuni. Turki 1er seveda domačim, vsi stari od 15 do 25 Ici. Tema enotedenskega srečanja je bila okoljevarsivena polilika, v zvezi s kaiero so nas organizatorji poskušali čimbolj osvestili na področju vpliva odpadkov in odpadnili emisij na globalno segrevanje ozračja, kar pa jim je s primeri dobrih praks na okoljevarstvenem področju (v kraju mladinske izmenjave) mdi uspelo. Ves leden je bil zaznamovan z mnogimi aktivnostmi in delavnicami (vse akiivnosii so potekale v angleškem jeziku), vra/ličnih stv cialnih igrah smo se medsebojno sp<);inavaH, predstavili kulinarične in turistične značilnosti svcv jih dr^av in na terenu v mednih skupinah i/vaj ali opazovalne naloge v zvezi z okoljevarstvt)m. Vsaka skupina je dobila svoje naloge. Skupina, katere član sem Tadej Petek, Klemen GlušiČ, Simon Pečovnik, Davorín Mijatović iz Slovenije (ŠCV ) novo za organsko agrikuliuro in ekt) park. Odpadke ločujejo podobno kol pri nas, za to imajo različne kontejncric. Ljudje so bolj kol pri nas osveščeni o pomembnosti ločevanja odpadkov, v Kar- lovLîm ni divjih odlagališč in ludi ulice niso nasmetene tako kot ponekod pri nas. Spoznali smo tudi kulturne znamenitosti Karlova: galerijo, lîiestni irg, nacionalni muzej »Vassil J,cvsky«. hii^ni muzej »Jvan Va/ov«. samostan, spomenike ... Vsak udeleženec je /e doma pripravil nalogo na temo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, ki jo je lam predstavil. Naslovi naših nakig so bili: Družbena odgovornost /a sltivcjiska ptidjclja, Kjolski pri>-lokol. Primeri dobre prakso. Analiza C()2 emisij. ■ Klemen Glusič Bofgori %o pred^ta^U svoje kulinarične značilnosti, njihov značiini kruh, burek, oiive, salame, sir, namaze, slaščice in tradicionalne pijače - travarico in vina. /jiili večernih urah prispeli v Bolgarijo. v mes.o Karlovo. Na začelku nismo veliko pričakovali. saj smo si Bolgarijo namreč predstavljali v drugačni luči. Res je, da gre za državo, ki v razvoju precej zaostaja za Slovenijo (v tednu našega obiska so učitelji po celi državi stavkali zaradi preni/kih plač, saj je plača učitelja le 230 evrov). vendar je bilo mesto naše namestitve Karlovo več kot na nivoju. S hotelsko namesiitvijo smo biJi zadovtîljni. bil. je morala najprej poiskati mestno tržnico, poiskali cene paradižnika, krompirja in kajnaric. na poli smo se mt^rall slikali pred kontejnerji za ločeno zbiranje smeti, intervjuvati 5 ljudi, kaj si mislijo o čistosti mesta, vprašali } najstnike, kako prcživljajt; svoj prosti čas, in poiskali simbol Karlova ter se pred njim slikali. Ogledali smo si zanimivosti v okt)hci Karlova v zvezi z okolje-varstvom - njihov načiJi zbiranja smeli, ločevanje odpadkov, usia- Znameniti trg "20th July Square^ v centru Haríova, nahaja se v sami bližini hotelaj kjer smo bili nastanjeni. Vip turnil uspel ... Na i/javc seknclarja Območne organizacije ZSSS Velenje g. Andreja Kranjca na nedavni novinarski konfercnci, ki ste jo ixivzeli v vaSem časopisu v članku »ViP turnir uspel, delavkam ostale nge«, moram zaradi razjasnitve nckat^ ril) posplošenih Irditev kol edini lastnik družbo (rRKPAHURA, d. 0.0.. pojasniti nekatera dejstva .Velenjski leniskj VIP turnirje Že (relje leto zapored organizirala družba GRUPA riFRA, d. o. o., kije od M Ouba neodvisen Mnenja in odmevi gospodarski subjekl. .S tem nadaljuje iradicij<ï toga turnirja, ki je v svoji dvajsetlelni zgodcv vini pomenil vedno odmeven dogodek za Velenje, za družbo pa pomeni reklamno in poslovno zanimivo priložnost, ne nazadnje pa tudi prispeva k pozitivni klimi širšega okolja. Res je, da GRUPA lilfRA zaposluje nekdanje dclavce M Cluba, kar pa še ue pomcoi. da jo laiiko kdt^rkifli povezuje z nerešenimi vprašanji, ki izhajajt) iz relacij med nekdanjimi zaposlenimi v M Clubu in to družbt> v likvidaciji. Pri tem so najbolj aktivni ravno i isli, ki ne ra/ii- mejo. da zaposleni v (»RUPA HURA s svojim vestnim in marljivijn delom uspevajo v prizadevanjih. da družba v celoti izpolnjuje vse s-voje obveznosti, tako do zaposlenih kot navzven, kljub neugodnim razjiieram v panogi. In na to so celo ponosni, kar pa kot vse kaže najbolj bode liste, ki imajo lake ali drugačne neporavnane račune z M Cluborn ali s seboj samim. Prav gotovo bi lo moral vedeti sekretar ZSSSg. Kranjc. saj bi lako lahko ločil med te-mVm turnirjem in pridelavo fig, ki v našem kolektivu ne uspevajo. ■ Albin AljanČiČ f / ^ v Jure Vasle v akciji (foto: Zdenko Kikec) Rokometna šola Mladi rokomciaši rok(mietne sole RK (îorenje so se udeležili mednarodnega lurniija v Izoli, na katerem je nastopalo 4X ekip. KK Gorenje so zastopali igralci letnik 1^97 - ena ekipa in dve ekipi igralcev letnik 199^. Nasi igralci kol ludi ostale ekipe so pokazali, da že obvladajo osnovne sestavine rokometa in da bodo s pridnim delom lahko sc veliko dosegli. Tekme so bile zanimive, nekatero zelo napete in prijetne za gledalce. Naši r\)komctaši niso dosegli tako velikega uspeha kot lansko leto. kt) so zmagali. Letos so morali priznali premoč drugim, sami pa so doseg h dve 4. mesti in ono šesto. Ce bi lekiiiovali v kategoriji letnik 199H sanu) z eno ekipi>. bi prav gotovo zasedli prvt) mesto. Da imamo v rokometni šoli dobre perspektivne igralce, pove tudi podatek, daje bil v naj ekipo turnirja lediik 199K izbran Jure Vasle in v letniku 1997 Aljaž Komar. Sicer pa v teh kategorijah rezultat ni najpomembnejši. Veliko nam p v Šoštanju, OS na Pol/.eliin vOSvSmartitem ob Paki. Trenutno jo obiskuje 172 inrok. rojenih v letih 1997 - 2000. Seveda se nam lahko še vedno pri-dru/ite. Pokličite na 041 40!^ 170 iu /ivcdeli ht>ste vse, kar vas zanima. /anje prirejamo ludi mesečne lumnjc in vas vabimo na naslednjega, ki bo 20. 11. 2007 oh 14.00 uri v Rdoči dvorani. Pridite in si oglejte, kako igrajo rokomet naši najmlajši igralci. ■ Ivo Pianinc V spomin dragemu sosedu h) jc ulica revfie/sa za eneiiu .^i»/// pn/h ^ranovûfcei'. slf/iemi tian nekaj svnje lepših', iw se pnpruvlja na zimsko spanje m v lednu pred ffm^^nibfom Je svoje utrujene oči zaihnil ludi nas dragi so-.Ç«/ Oto tWraví/uk, u/ta/ina izhoijsanje. ledne irepeiafi. ampak nazadnje je morah priti tisio iisadno sporočUo Nekako .u .«? v ue uuh renu) preds/avljaU. da ^ ne bo nazaj, da nf /e na enem nuio^ih /vvanj v bolnišnici, ko smo se i^dno lako razvesci/!i n/eso\í:ga potrutka. SpozjtaJi smo se pntd debelimi leti, ko smo w iz i^oka. pCA'sem eevnjeni prijazuo^i lu pozornosti sofiedow preselili v hišo nasproti Mmvijakmh. S sopTT/fio Ma nas spnjela z zefo eno.sJavnlmi besedami: dobrodošli v na^ ulici! Ampak to je bila ti' m iskrica simpatije, ki je taki^ preskočila in začel se je á/doxii, iskren medsosedskl rtdnos. Nismo \'e!iko hodili eden k dr\h gemu. toda ni minil dan. da nismo sSp/vgowríii nekaj besed ob ograji ma. .v poklicali ali pu si \'%aj od tki le(- pomahali v pozdniw Du. pomahali: nikoli ne iynn pttzabila njegovega tako znaáhfťga zamaha z roko. Ta kretnja je bita enaka pred desetimi leti, ko je še lížňul dobrrj zdravje, tudi kasneje, koje bila nfegowi sf}reuiljmiku bergla. Je bil pozdrav enak in tudi zadnje (eáte. prikl> njeti na posieljo.je našel moči. da je ob vsakem obisku pomdhal v pozdim V teh letih ^oseJo^anja nam je poleg ljubeznivega pozdrcn'a in nasuieJiu bil tudi odličen iir infonnacij: \-edel je za vse vode. napeijaw. outrera. Ce česa sami nismo vedeli, nismo povprašali pri.'HOfnih služb, ampak soseda Otíí l ('iikokrai sva se šalila na ta račun: će je bil kdo od nas fHlsotcn.je bil drugi zadolžen za red r ulici iu za iepo vreme. Rad je imel svi^e drage, rud pa je imei tudi našo ulico- Ko je s lerase gu-raže gledal na mesto, pa po ulici gor In dol. je izzareval tope! odnos á) i'sega okrog sebe. Leta nazaj ko so mu moči to še dopuščale, sta bHa s soprogo Branko nepředáno v gjbanjti. nekajkrat dne\'no šla od douta, se fideiezevala izleiow Zadnji meseci so ga priklenili na po.'^teip, toda njegovi dragi, preih'sem pa njegfhv Branka, so storili vse. da so nm po najboljših močeh polepšali zanje dni. Vse neclowške napore so prena.šall s potrpežljivostjo iu mtsmeliom iu kljnb vsemu ifpali. da se bo nekako obrnilo na boljše Toda ura ih'ljenia je nensmliiena: nc da \e je upočasniti In ustavil t Ob zadnjem slovesu se je mdi sonce poslo\ilo od njega: za irentnek je šh za ob^ iake in zatemnilo sicer prekrasen dau. Izteklo se je dolgo In bogato življenje, njegov odhod je pustil vrzel tudi pri nas. Dragi sosed, ne znam vam z roko na vaš način zamahnili v shm. lahko pa se poslo\im z vašim pozdravom: čfvell! In želim miren počitek v domači zetniji. Hi*im\in na vas bo vedno ostal del našega vsakdana. ■ ingeborg Čas Potrebujejo še eno zmago Sinoči s Trimom - V soboto gostovanje na Madžarskem Roko m lit asi velenjskega (îore-nja so bili tudi v drugi tekmi li^c prvakov /. Bělorusi veliko boljši nasprolnik. V gosich so zmagali s šcsUmi goli razlike, v soboio so hill v Rdcći dvorani boljši za devet. Zmagali so s 37 : 28. Tudi na lej lekmi so nastopili v nepolni posiavi. Poškodovanemu Lnki DobeUku. /a kalete-rega se je sezona končala po prvenstveni tekmi 6. kroga v Celju, ščeni in živčni, ds so se /brali in začeli narekovali svoj ritem igre. Ta jim je stekla, kot so želeli, in do odlioda na odmor so si priigrali ze sest golov předmostí. V drugem polčasu so jim dodali sc tri in zmagali kar z devetimi goli razlike. Bi^lj kol same /mage je bil do-nîaêi trener Ivica Obrvati vesel, da sc po pcimescčnem odmoru zaradi poškodbe uspesno vraća Jure Dobefàek (na tleh)Je bil Btodstoten, Tbmaš Řezníček (st. 20) zgrešil te enkrat (Foto: vos) se je pridružil Boštjan Kavaš. Matjaž Mlakar, ki ni povsem okreval, pa je vseeno stisnil zobe m zaigral. Bělorusi so prišli v Velenje i veliko mero samozavesti, prepričani, da lahko zmagajo in si s tem zagotovijo možnost za uvrslitev v drugi del lega tekmovanja. Na novinarski konferenci po tekmi pa so celo povedali, da so načrt(wali Qnale. Očitno niso dovol] preučili nasprotnikov, saj so po štirih tekmah se vedno brez točke. Oe /elimo uspeti v Velenju, nu>-ramo od prve minute vsiliti svoj ritem, je bila njihova taklika ob prihodu v Rdečo dvorano na povratno (ekmo. Zaigralisn resnično tako, kot so si zamislili. Dosegli so prvi zadetek ua tekmi, nato povedli s 3 : 1. po prihliz.no petnajstih minutah pa je bilo konec njihovih sanj. Približno toliko so potrebovali domači rokometasi, ki so bili v začetku preveč nespro- Pavel Baskin. Nadvse zadwoljen je bil z učinkovitostjo Tomaša Řezníčka, ki je v napadu odlično zamenjal poškodovanega Boštjana Kflvaša. / deveti goli je bil celo najboljši strelec domače vrste. Tudi mladi Alen Blaževič dobiva vse več priložnosti za igro. Dosegel je širi go)e, {^d obeh pa pričakuje, da se bosta znebila 5e nekaterih slabosti v igri. Gol manj kot Řezniče k je dosegel na vsaki tekmi odlični Drago Vuko-vlCf znova je bil razigran tudi Jure Dobelšřk. ki ni zapravil nobenega meta proti gostujočemu golu. Trikrat je metal iz igre, dvakrat s sedmih metrov in vseh petkrat zatresel mrežo gostov. Trenerje v vratih začel z Matevžem Skokom, ki pa ni bil razpoložen, zato ga je po dvajsetih minutah zamenjal Seir Morten. Z nekaj dobrimi obrambami je prav tako zaslužen za zasuk v gibanju izida. Do 47. minute jih je zbral deset. Tedaj so gostje izvajali deseto od trinajstih (I) sedcmmetmvk. Med vratnici sc je vrnil Skok in jo ubranil (enkrat je nasprotnik zadel prečko). Mladi velenjski vratarje ostal na parketu In eni iz pr* vega dodal ie Sest obramb. Zanimivo, domači so imeli le štiri najstrožje kazni. Pri prvi povratnik Pa\el Baškin ni bil uspešen, nato sta bila po dvakrat natančna Drago Vuko^č in Jure Dobclšek, Baškin pa je v nadaljevanju dc^se-gel štiri gole, prav to lik» »k rat je tudi streljal. Ker je bila tekma praktično do bijena že po prvih tridesetih minutah. je v drugem polčasu domači trener veliko menjaval, tudi po tri igralce naenkrat, in obenem dal priložnost igralcem iz sence. S tem je odpočil nekatere ključne igralce, saj so že včeraj imeli novo lekmo. V derbiju državnega prvenstva so gostili drugiTrimo. Konec tega in prihodnjega tedna pa jih čakata odločilni tekmi za obstanek v ligi prvakov. Na gostovanju pri Pick Szcgedu in Bosni potrebujejo točki za osvojitev vsaj drugega mesta, ki prinaša uvrstitev v drugi del tekmovanja v ligi prvakov. ■ vos REKLI sa ... Ivica Obrvan, trener Gorenja: Ickme se vrstijo v tako hitrem iitlervalu, da se uiti ne morcnîo /a vsako posebej pripravili. Bili smo brez Luke Dobelška in Bošljatia Kas'aša, nisem vedel, kako bn lahko igral Matjaž Vllakar, ki je še vedno čutil bolečine v kolenu, Zato smo veliko menjavali, zlasti v drugem polčasu, celo po tri naenkrat, da bi odpočili nekatere igralce za naslednje težke tekme. Čestitam igralcem za bojevitost za dobro predstavo. Zmago smo resda pričakovali, ne pa tako ^soke. Že po prvem polčasu smo imeli prepričljivo vodstvo, na moje zadovoljstvo pa tokrat igralci niso popustili in dovolili nasprotniku, da se nam približa. Nasprotno, na koncu so jo še povišali.* Elektra Esotech klonila v Novem mestu Spremembe v ekipi - V soboto v Šoštanju Kraški zidar - Pokalni tekmi prestavljeni Pred tekmo v Novem mestu se je ekipa Elcktrc Esotech nekoliki) spremenila- Sporazumno so namreč prekinili sodelovanje z organizatorjem igre Mihajlom Bogesičem. ki je za ^oštanjčane odigral tri prvenstvene tekme in v povprečju dosegel 2.7 točke na lekmo ob slabem - 27,3-odstot-nem metu iz igre, Soštanjčani pa so se okrepili na tnestu krilnega centra, saj so do konca sezone podpisali pogodbo z 208 cm visokim Hrvatom s slovenskim potnim listom Draženom Biibničem. Novinec v šoštanj-skem dresu (pred lem je igral na Hrvaškem, nato pa v Cîeoplinu Slovanu) je že na prvi tekmi dosegel 13 točk in sedem skokov in pokazal, da bo ekipi še kako div brodošel. Kljub dobri igri Bubniča pa I:lek-tra lîsotech tokrat v Novem mestu proti Krki ni imela pravih možno sti za zjnago. Ob koncu prvega tx)l-časa, do takrat je bil izid se i/£na-čea so košarkarji Krke z delnim iz-iútm 14:0 prišli do vodstva z ena> stimi točkami- lo predin)st so gostitelji brez večjih težav zijdržali do konca srečanja. Novtimoščaiii tako ostajajo na vrhu prvenstvene lestvice z enim samim porazom, v REKLI sa ... ]vati Stanisak, trener Llek-tre Esotecha: »Krka je v obrambi igrala izjemno čvrsto, a kljub temu smo se do zadnjih minut prvega polčasa dobro držali. Takrat so Novoraeščani prišli do vodstva z 11 točkami in to razliko v drugi polovici dvoboja rutinirano ves čas zadrževali. Kljub trudu in veliki bojevi-tosti smo se zmogli približati le ua 9 točk zaostanka, zato lahko tekmecem le česlitam /a zasluženo zmago,« ■ (igi IJPC Telemach pa ni več nep(v raženih ekip. Elektra Esotech je z dvema zmagama in tremi poraziv druaem delu lestvice- Pušnikova številka je šestica # V Rudarji tudi na zadnji jesenski tekmi v Krškem zmleli nasprotnika - Triglavu in Krškem so skupaj nasuli dvanajst golov Za velenjskega nogomelncga trenerja Marijana Pušntka bo gotovo nekaj časa šestka najbolj priljubljena številka- V predzadnji jesenski tekmi so rudarji, potem ko so se nekaj časa lovili po spremembi na trenerski klopi, potopili do tedaj druge Kranjčane z zmago s šestimi goli, prejeli pa nobenega. l!nako seje zgodilo v za- prvi tekmi z njimi pn>ti Krki. v pokalni tekmi v Šentjurju, Proti Aluminiju nismo imeli sreče, proti Beli krajini pa smo oslabljeni resnično igrali kata-stn^falno. Vesel sem, da so fantje predvsem z dtjbrim delom na treningu dokazali, da so sposobni premagati vsakogar. če je <ïdnos do igre pravi, če je v njihovih glavah vse po- zadctek več. loda takšna je moja nogometna usmeritev. Zavedam se, da igramo za gledalce, ti pa želijo gole. iselim si. da bi v spomladanskem delu še v večjem številu prihajali na igrišče ob jezeru in nas bodrili.« Najhri vnm je tat* da je konec prvenstva? »Lahkih bi rekel, da je to res. ■ ........... .............m.. r- m m l!AIMO VIvU^JK ECO •p m Marjan Pušnik (prvi z desne) se zaveda, da gledalci hodijo na tekme zaradi golov. dnjem jesenskem krogu. Tudi Krčane so preplavili s šestico. D/n ata gofov v zodnjib dveh tekmah goum nismo privakth vali največji optimisti!? »Fantje so v Krškem prikazali še boljšo igro kot proti Triglavu. Krasila jo je agresivnost, bojevilosl. Veliko so lekali, nasprotniku niso pustih, da si priigra veliko priložnosti. Res sem vesel teh šestic. Lagal bi, če bi dejal, da nisem vesel (ega. Nobeden v nogometu ne more napovedovati tako visoke zmage. Sest golov je težko doseči celo proti nasprotnikom nižje lige. Poleg tega sam začetek mojega prihoda v Velenje oziroma prve tekme tega niso napovedovale. Fantje so imeli kar nekaj težav, da so sc navadili na moj način dela. ki je malce drugačen od predhodnika. Zaradi lega je prihajalo morda tudi do težav na moji čiščcno, če veliko tečejo in agresivno 1er borbeno igrajo.« A'fl vrhu je velika fsneča? »Razlika med prvima Boui-tlko in Aluminijem ter nami na četrtem oziroma Triglavom na petem mestu je le dve točki. To nas veseli pred nadaljevanjetn prvenstva. Vse je še odprto. Res pa je, da bo kar pet moštev kandidiralo za sam vrh. Vsa so zelo izenačena in nehvaležno je kar koli napovedovati. Cîo-tovo pa je pred nami velika priložnost, da s pravilnim delom, morebitninri dodatnimi okrepitvami, z veliko volje In želje skušamo spomladi naskakovali sam vrh in se uvrstiti v prvo ligo,« Treha je še omeniti, da imate trenutno najbolju napad v figi' /»Kiit trener gojim napadalno, agresivno igro. Posledično zaradi tega dobiš morda tudi kak Res je. da smo sedaj v veliki formi. Toda šport je spori. Še pred tremi tedni smo si želi, da se prvenstvo čim prej konča, potem nam jc igra stekla, kol sem si želel. A ostati moramo trdno na tleh in hkrati optimi-slično gledati naprej. .Še dva tedna bomo trenirali, odigrali še dve ali tri prijateljske tekme, morda testirali kakšnega novega igralca, potem bodo fantje dobili samostojen individualen program treningov, tako da bodo začetek priprav 14. januaija na spt^ mladanski del prvenstva dočakali res pravi.« In potem bodo rudarji z^-čeli boj za vrnitev v prvo ligo. Lepo bi bilo. če bi jim lo uspelo v jubilejnem letu. Vedeli pa je treba, da bo tudi spomladi žoga okrogla." ■ V09 Državno prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto, ko v Šoštanju gostuje Kraški zidar .ladran Kras. Obeta se zanimiv dvoboj, saj imata obe ekipi trenutno po sedem točk. Ekipa Eiektre (Foto: Andrej Veternik) Pokal .Spar se bo nadaljeval 2X. II. Včeraj (v sredo) bi morala biti v Šoštanju tekma 5. kroga pokala Spar, ki pa je bila zaradi nekaterih sprememb terminov državnega prvenstva prestavljena na 28. november. Povratna tekma bo 5-decembra v Novem mestu. ■ TJaša Rehar SPORT IN REKREACIJA Mladi upi tudi drugič premočni Nogonuřlaši Šniarlna s porazom sklenili jesenski del prvenstva - /a novinca irclje inesio već kol odlično V obeh ni/jili ligah - trelji vzhodni in álajerski • so prejšnjo soboto odigrali /e tekme prvega spomladanskega kroga, To je ze kar nekaj lei na praksa glede na lo, da so zaradi zime ponavadi v za-celku marca igrišča zasnežena ali pa mokra oziroma blatna. Razplet je nanese!, da sla oba šaleška predstavnika v leh ligah goslila najboljši moštvi. V Šmarl-nem ob Paki so pred približno idoni kot doma. / novimi Irenii točkami sdm lekmi letošnjega tekmovanja v tretji vzhodni ligi so Šmarčani izgubili z O : 2, v soboto pa so se jim želeli oddolžiti za ta poraz. Toda gostje so bili tudi tokrat z.anje premočni. Zmagali so s 3 : O, torej še z višjim iz- mrežo. Staro pravilo pa je, če ne daš, dobiš. Za nameček smo igrali v nepolni postavi, vendar to ui opravičilo. A mislim, da s tem porazom nismo pokvarili splošnega vlisa. Kot novinci smo vendarle s tretjim mestom lahko zadovoljni.« Domači (v modrih oblačilih) so na konca pritisnili^ a Je bilo vodstvo gostov le previsoko, (foto: S. Vovk) Mitja Potočnik v boksarskem ringu Edini Slovenec, povabljen na profesionalne turnir v taekwon-doju v Zagreb - V konkurenci 20 tekmovalcev iz vsega sveta Velei\ie, Zagreb - 24-letni Mi(ja Potočnik iz Šenlilja pri Velenju že deset lei niza uspehe v taekw{m-doju, športu, ki pljsih. Od lega jih je 7 povabljenih v finale neposredno, 13 lekmovalcev, med njimi tudi Milja, pa se je vče- raj borili za preostalo mesto v finalu. Kak(» seje odre/al Šentilja-can, pa prihodnjič. ■ bs Mijatovi^. SutejmanoviàToliniir. Trrfković (Senad JaNč). OiT^adić. Mujanovič (Agič). Grbič, Rahmanovt. Trener Mar^nPu$ni( Strici: Grbič (5,78), Mujanović (50.62), Se. JahiM70).Agič (86) Izidi: Triglav Gorenjska-Zagofje 1:2, Mura 03-Zavrč 2:0, Aluminij - Krka 3:1 Bela krajina -Bonrfika 1:5. Vrstni red po zadnjem jesenskem krogu: 1. Bonifika 25 (62:11), 2. Aluminij 25 (22:14), 3. Bela krajina 24 (23:17), 4. Rudar 23 (37:20). 5. Triglav (kirenjska 23 (20:19), 6. Mura 0519 (15 :16),7.Zavrô 16 (16:15), 8. Krško 15(11:24), 9. Zagorje 14(23:30), 10. Krka 7(9:36). 3. SNL-vzhod, 14. (prvi spomladanski) krog Šmartno 1928 • Mladi upi Šentjur O : 3 Šmartno 1928. Pusovnik, Fumek, Muratovič. Ribič. Veler (od 83. Milenkovič). Jelen (od 46. Podiesnik). Dobrave (od 70. Smajlovič). Vasič, Podbrežnik, Piesnik. Podgoršek. Trener: Ervin Potovšak. Vrstni red: 1. MU Šentjur 35 (37.8). 2. Malečnik 22 (21:17), 3. Šmartno 1928 22 (22:21 ), 4. Oravinja 21.5- Črenšovci 21.6. Odranci 20.7. Patoma 20,8. Koruška Dravograd 19,9.Ti^ovineJagerŠniarje 19, 10. Kovinar Štore 17,11. Stojnci 17,12. Tehnostroj Veržej17.13. Roma 9,14.Pohofje5. Štajerska liga, 14. (prvi spomladanski) krog Šoštanj • Simer šompion S. 4 (1 : 3) Šoštanj: Music, Pogačnik, Kumi k, Seudin Softič, Bovha (od 46. Anel Jahič). Bulajič. Rajkovič, Unič. Kljevkovič {od 63. Mešič). Spasojevič. Rdezlč (od 49, Andri(5j. Trener: Faik Koca. Strelci za Šoštanj: Rajkovič (2), lazičič. Vrstni redr 1. Simer Šampion 35 (43:13), 2. Gerečja vas Unukšped 29 (43:20)., 3. Šoštanj 27 (31:16), 4. Holermuos Ormož 27 (35:27), 5. AHAEMl Bistrica 24,6. Mons Claudius 23,7. Partizan Fram 21.8. Zreče 20,9. Podvinci 20.10 GIC Gradnje Roga^ 17,11. Peca 15.12.ŠentilKlaren-ina 10,13. Železničar MB 9,14. Oplotnica 6. Liga OPCTelemach. 5. krog Krka • Elekira Esotech 82:71 ( 19:21.25:12.15 :16.23:22) Elektra Esotech: Kune 22 (&?). Vrečko 16 (44), Jeršin 10 (4-7). Vidavič 7 (2-2), Goršek 3 (34), Bubnig 13 s NA KRATKO Državno prvenstvo v karateju do 21 let /agotovn jc glavna odlika /adjijcga ickmovanja v organizaciji Karate /VC7C Sltwcnije v Icm Iclu izredno velika udele/ba SOO tekmovalcev iz 54 klubov In odb'ćna iciinicna or^đnizacija domaćega Karale kluba Ncsior. Sporina dvorana OŠ v /alcu jc dobesedno pokala po i^ivih, saj je racigih so enkrat igrali neodločeno in šlirikrai zjnagali. Remizirali so z Žalcem ^ ; nato pa premagali Poljcane 5 ; 1. Po]-skavo 5 : 1, Zagorje 4,5 : 1,5 in Lendavo 3,5 : 2.5. lako so do sedaj osvojili 21 točk in vodijo pred Šentjurjem 19.5 , /alcem 19 in Lendavo 16.5 ... Nadaljevanje lige bo ob koncu tedna, ko so bodo najprej pomerili s Celjem. Namizni tenis za vse starosti Sredi minttlega tedna, 8. novembra. si> se v R(icii dvorani srečali ljubitelji namiznega tenisa iz Maribora in Velenja. Na povabilo Kluba upokojencev (iorenje je v dvorano na srečanje prišla skupina, ki silo već srečanj, nasledjije pa bo v začetku decembra v Mariboru, 18 MODROMEILA KRONIKA 15. novembra 2007 Saj niste pozabili!? /akon o varnosti cesln^ga prometa določa, da morajo biij moloma in priklopna vozila v ocsinem prometu. oU 15. novembra Jo 15. marca naslednjega leta, opremljena s predpisano zimsko opremo. Predpisano /inisko opremo moramo inieii ludi v zimskih ra/merah, ki so na cesti ali njenem delu lakrat, ko sc ob sneženju snog oprijema vozišča ali ko je vozlišče zasneženo, zaleđene lo ali poledenelo. V zimskih razmerah je temeljni pogoj /jň varno udeležbo v pnh meiu usirezjia zimska opreina vozil, za kar moramo pravočasno poskrtxîii. Ce se niste, predlagamo, da to storile čimprej. Iz policistove beležke Hudo poškodovan pešec Vinska gora, 12. novembra - Mh nuli ponedeljek, nekaj po 22. uri, se je zgodila huda prometna nesreća na glavni cesti 1, reda Aria vas-Vclenje. in sicer zunaj naselja Vinska Gora. 29-lecni pešcc je hodil iz smeri Vinske Gore proti Velenju. Ko je prišel d(î sredine vinskogorskega klanca, ga jc na sredini svojega voznega pasu zbila 5 Ole in a voznica osebnega avtomobila, ki je pripeljala iz velenjske smeri. V silovitem trčenju se je po^ec hudo telesno poi^kodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjski) htílnišnico. od lam pa v Klinični čemer v Ljubljano, kjer je osiai na zdravljenju. Zaradi ogleda in odstranjevanja posledic prometne nesreče je bila cesla zaprla tri ure. Materialno ^kodo na vozilu so ocenili na dohriii 5000 evrov. Živahen minuli konec tedna Žalec - Marlinov vikend je na Celjskem minil razmeroma mirno, tako na področju prometa. javnega reda in miru ter kriminalitete. Seveda ni bilo pov- sod tako. Živahno je bilo namreč na območju policijske postaje Žalec. V noči iz sobole na nedeljo je neznancc po lelefonu obvesiil može v modrem, da je v enem od lokalov na območju Šempetra nastavljena bomba. Klic je bil, na srečo, lažen. Žalski policisti pa so poleg tega ugi)iovili ludi, kdtt je bil klicatelj. Gre za 31-letnega moškega, ki začasno sla nuje na območju Šempetra, To pa šc ni bilo vse. V nadaljevanju postopka so namreč ugotovili, da gre za isto osebo, ki je pred dnevom mrivih burila duhove s požigi cipres in poškodovanimi spomeniki na pokopališču v Šempetru. Za osumljenca omenjenih dejanj so policisti napisali kazensko ovadbo. OdŠcipnilo mu je štiri prste Gomitsko« 8. novembra - Pred lednom dni dopoldan je prišlo do delovne nesreče v delavnici ko vinskih izdelkov na Gomilskem. Tu je stiskalnica odščipnila Štiri prste na desni roki 19-lctnemu delavcu. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Pridržali so ga V četrtek, 8. novembra ponoči. so velenjski pohcisli zaradi objestne vožnje pridržali na pol icy ski postaji vinjenega voznika osebnega avtomobila. Za takšen ukrep so se odlcíčili ludi zato. ker ni upoáicval na-v vozilo, v nesreči se je voznica slednjega lažje telesno poškodovala. X reševalnim avtomobilom so jo odpeljali v sjov\înje-graško bolnišnico. Ze četrtič so mu odvzeli vozilo v peřek» 9. novembra» so policisti zabeležili v svojo beležko tudi. da so na Tomšičevi cesti v Velenju ustavili voznika <íseb-nega avtomobila znamke GtJlf. sicer povratnika brez vozniškega dovoljenja, ťudi tokrat so mu odvzeli vozilo, ga odpeljali na izredni tehnični pregled, kasneje pa na skladišče-nje. Vt)zuika pa so na osnovi odredbe sodišča odpeljali na prestajanje uklonilncga za-p(îrd. Prometna nesreča s pobegom v soboto» 10. novembra, so obravnavali prometno nesrečo s pobegom, zgodila pa se je v Šmartnem ob Paki. Na kraju dogodka so ugotovili, da je ne- zjiani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi številkami zaradi nepravilnega premika trčil v parkirano osebno vozilo in odpeljal naprej. Kršitelja so kasneje izsledili in mu izdali plačilni nalog za dva prekrška, za vožnjo pod vplivom alkohola pa so ga predlagali v postopek na so-disču. Nista se mogla sporazumeti Prav tako v soboto, 10. novembra» sta si nakopala nepotrebne težave voznik in voznica osebnega avtomobila. Trčila sta v mestu, nato pa se nista mogla sporazumeti, kdo je pov-zjočil nesrečo. Policista so oba pripeljali pred tukajšnjo policijsko postajo, jima dali «pihat« in ugotovili, da sta oba pod vplivom alkohola. Sedaj ju čaka ive ta globa. napadla jo je direktorjeva žena v ponedeljek. II. novembra, zjutraj jc občanka povedala policistom. da jo je na delovnem mestu v poslovnih prostorih podjelja na Stanteiovi v Velenju verbalno in fizično napadla direktorjeva žena. Policisti so slednji za takšno ravnanje izdali plačiJni nalog. Kraji goriva v petek. 9., in v ponedeljek. 12. novembra, so policisii obravnavali vloma na deloviščih plinovoda, in sicer v Paski vasi in v Lokovici. V Paski vasi je storilec iz delovnega stroja »odtil« blizu 270 litn>v goriva, v Loko-vici pa približno 130 litrov in dva akumulatorja. Vabilo ljubiteljem gora: v soboto. 17. novembra, bo vVinski Gori v Krstnikovem domu pri cerkvi ob IK h zelo zanimivo predavanje VikijaGroSlja, nam in svetu dobro znanega vrhunskega alpinista s predvajanjem filma: »Re^seva-nje Tomaža [lumarja«. (O njegovem nedavnem uspehu brez primere na Ajinapumi v Himalaji smo tcdui spet slisali!) Uvod bo popestren s kulturnim programom in še čem, na koncu pa bo v spodnjih prostorih doma družabno srečanje. Vstopnina bo 3,5 €, možno pa bo nabaviti kakšno matenk<îst na temo planinstva-Planinsko društvo Vinska Gí>ra Vas prisrčno vabi in pričakuje! n Naredite preboj! V poslovalnicah Abanke vas čaka posebna ponudba depozitov. Posebna ponudba velja od 5.11. do 31.12, 2007 za novo sKfenjene depozilne pogodbe brez možnosti obnavljanja. Najnižji znesek vezave znaša 250 EUR Če bi sredstva potrebovali pred iztekom depozita, iahko izkorisîste posebno ponudtxî premoslih/enth kreditov. O pogojih povprašajte v vsen poslovalnicah Abanke Obrestne mere depozitne ponudbe za posamezna obdobja: • od 91 do vkfjučno 180 dni znaša fiksna letna obreslna mera 3.95 % • od 181 do vktjučno 270 tím znaša ffksna letna obreslna mera 4 10 9$ • od 271 dni do vključno 1 leta znaša fiksna letna obrestna mera 4.25 % • i^ad 1 do vključno 2 lel znaša fiksna letna obreslna mera 4,45 % www.at)anka.sl | lnfo@abanka.8l | Abafon OB01 360 ABANKA E ŠOTECH Družba ESOTECH d.d« ii Velenja vabi k sodelovanju kandidate sa veé delovnih mesL Če iellte ivpolniti svoje strokovne ambicije v sodobnem In (»erspeklivnem polletju, potem vas vabimo, da se prijavite na razples Raspisujemo delovna mesta: SraOJNI MONTER (m/2) • samostojna izvedba strojnih del na ekoloških in energetskih projektih lokacijska gibljivost fn fleksibilnost delavca stopnja Izobrazbe V, strojni tehnik ali IV, kovinar eno oziroma tri leta delovnîti izkušenj kreativnost in samostojnost pri delu teamskodelo ELEKTRO MONTER Cm/S) samostojna izvedba elektro del na energetskiti in industrijskih projektih lokacijska gibljivost In fleksibilnost delavca stopnja Izobrazbe V. elektrotehnik ali IV. elektrikář eno oziroma tri leta delovnih izkušenj kreativnost in samostojnost pri delu teamsko delo TEHNOLOO (m/S) poznavanje tehnološloh procesov in dela z računalnikom tehnološka obdelava tehniške dokumentacije In projektov lokacijska gibljivost in fleksibilnost delavca stopnja izobrazbe V. elektn:itehnik / strojni tehnik ali VI. elektro / strojni inženir tri oziroma eno leto delos^ih Izkušenj kreativnost In samostc^nost pri delu teamskodelo VOZNIK • STROJNIK opravijen vozniški izpit 6 in C kategorije izpit iz VPD opravljen prei^s znanja in usposobljenosti za varno upravljanje kamionskoga hidravličnega nakladalnika lokacijska gibljivost in fleksibilnost delavca stopnja izobrazbe IV. poklicni voznik ali V. strojni tehnik tri oziroma eno leto delovnih izkušenj kreativnost in samostolnost pri delu teamsko delo VARILEC Cm/2) varjenje vseh zahtewiejših varilnih postopkov,vse lege, oblike osnovnega materiala In zva/ov varjenje najzahtevnejših in odgovornih varilnih del (detajlov) v podjetju sodelovanje pri uvajanju novih tehnoloških varilnih postopkov v podjetju opravljanje atestiranja pri pooblaščenih institucijah sodelovanje pri praktičnem usposabljanju mlajših varilnih kadrov izvajanje različnih pomožnih ûel po naročilu lokacijska gibljivost In fleksibilnost delavca teamskodelo K sodelovanju pa vabimo tudi: VARILCE ZACETNIKE (m/i> Od kandidatov pričakujemo interes za varilska montažna dela, zlasti na cevnih sistemih. Predhodnega i^odiščnega znanja, izkušenj In celo stopnje In smeri šolske izobrazbe posebej ne zahtevamo, zaželene pa so dosedanje izkušnje in Izobraztia kovinarske - strojne stroke. \i naših i^šenj je za uspešnega vasica potrebno: • volja do spajanja materialov kot dejavnosti, ki je prisotna v vseh področjih človeške dvilizacije • zadovoljstvo ob dobro zavarjenem zvaru • samokritičnost, pripravljenost na usposabljanje in konstruktivni pozitivni odnos do kritičnih ooen presojevalcev kakovosti, ki omogoča razvoj do specialista • psihofizične sposobnost ( dober vid, mirna roka, vztrajnost v manj ugodnih položajih drže telesa, izpostavljenost na manj ugodne klimatske razmere) • V naši lastni varilni šoli nudimo izbranim kandidatom: • usposabljanje, trening. Izobraževanje in certificir^je ( atestiranje) po varilnih postopkih TIG, REO. MIG/MAG na sodobni varilni opremi z osnovnimi in legiraniml matenali), • specializacijo po kombiniranem postopku varjenja TIG In REO na osnovnih konstmkcijskih jeklih, na temperaturno odpc^nlh jeklih termoenergetskih objektov, legiranih Jeklih bloških, industrijskih, hidroenergetskih projektov in tehnoloških instalacij. • seznanjanje In uvedbo v Iskani In vse bolj spoštovani poklic VARILEC V STORITVENIH PROCESIH, ki je na področju EUROPSKE SKUPNOSTI dosega v primerjavi s primerljivimi in sorodnimi poklici bistveno večje plačilne razrede. če smo vas po^vno navdušili, potem pričakujemo vašo prijavo! Za razpisana delovna mesta nudimo kreativno delo na področju storitev v energetiki in na ekoloških projektih, v delavnici in na montažnih delih. Delovna mesta razpisujemo za določen čas s polnim delovnim časom in s kasnejšo možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa k sodelovanju na naslov: ESOTECH d.d.. Kadrovska služba, Preloška cesta 1.3320 Velenje. Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po opravljenem izboru. UTRIP (T^FToroskon Oven ed 21.3* do 21.4. Le šc mi^ fD pul i^do kincs leiH m ptigiRd ns/i^i vm\ tio puka^al, cts siti faiikii i leinšnjim Intuni rs /ćitJLiviil|iii, I inviTlurn lin^oifkuvsie liitus v /godâj. a i ra^ikigom. Predvsem mo. ksr se pnpidvliaie na [\ás\ vehkth kora §ki. 7ctRtus(»VHni bil, tl^siena ûtsici pravi piiii. ilć^iih luili iKisničRH. Pitůjijs pa ne lin na[tH]t|š6, /a kfir lal>kii krtviiB iiicli pomarijkaniH yiti^nja pii ptsierti, si /ase spl(ili ne /naie vitvm Csa. Vseaiu jia bi ga tm /a usieya, kj ga utiaiD vsak lian tiolf radi Iskrew. Bik od 22.4« do 20*5. ^^^^^^ l'uslusiiifl vani leiiiàiji fiovnmlipr nfl lio nailifil; fiskiuiijpn kar sîe verteli ne kâi i^asR. tň^. da si biisie v\ pi/na^ (udi n? ylas, pa dr ba naibnli [inniereri. Va§epuirebein?elje!joVQl]a krupku ^P šao. Velikri vam bo flalu niisiKi tudi âisrvaiiif ^Miunie. saj su rm bii ^defa ila ^^^^^ in{icyodtimučiisnliladiivHúisiEníJnu]nelKf7Vd!^strani7auihcis((>vna sbdiir^ vulikfi bci(j duj^niljivi ià nai^priKrii sp(iLNvo|ini delom dokyaíi, da vam ni usiia prav 2 nikomer ickmn ®vau. ;aiu uidi noljo^te, IJMi busntvvsaki^i dnuvn pus^fii, sa] vam bo kri solnn jasno, da s(e na pravi puu. Ce 9 liosie nakfipah picvR^ dela.st; nplio s{B is/ili.Hpravifi r)a bfisio s^voii. ali pa dnji;u ndnl?ili. da na npiaviio. Imelt iinste [olikii nriergi|ii da Ijnsie poskidali življenje uredili m oryani/ifai] (udi dmgiiii. Pri lam pa pa?im. kakjj Jalt^č v /dsiiinosi va^h lili^nirh iiiisie puse^li. Ds ne Iiosia na knnoi ^a /appels knui kar vi! Devico od 24.8. do 23.Ç. ^ I^ivuv2a va§frmnlgan(> Im v n%le{|n|iti dimh dnviili, Co lih bosi? le inieli vo $l]0 prcpu/navaii m se^abavari ? niimi.Js^n bn namraCiaf pnnnsia uidi uim irjiosinckatenmsti bodo spel uylaslesinrii/dravsivcrto te^avv.Pn/najte. da SLU velika k/ivi mdi samu Kn je hudo. si vednu otil|ubiie. da bosie narndilj vet n svo|e puûjiie. ku niinn. pa na iitil|iibn puabiie. Pa čEpifw imate pom slabo vei^i Par mor Ijd vse bnij nestrpen. putrpH^ljivasi 9a počasi mineva. Spdnh. ker od njega ros vo likn (inCaku]eie. In lurli \k\\\\\is, kar pn/najie. TehinUa od 24. 9. do 23. 10. CuubosiiiM á ne, lokdogiiLlknvljn 11^. dabisenajiaio/anekaj^dsa noiuhnih pred svoloni m predvsoni Ijudnii. kj vam veliko pomenqn. h neka] ^sa sevam Mi, daje n^^očil čas n ^p/ameniln. A sa nMn ks na iuisie mngli udinùu. da In naredili uMli^n korak.Pniem pase vamlin/gndilu kar samo. hrR/ da bi vi pnka/ali pravo voljii. Ko bosie vr^^ni v in, da bo ireba tft £cij plavali, bosicin ludi sionli.ln inlJfe/ lu^dv, Prvi kuraRj bodo main poiem pa bosie viddi. da ta da. Tudi. ti vsi misli|Q. da sio zaradi lega prsvf avamurcL Škorpijon od 24.10. do 22.11. I _ ^ lAa^alnse bo. da slo sc lukrai ndln^li ^Isid prav. Da su varn |e pu^Eïôilu. ^ sami ne tiosie muyii vy^eu. sai V3s id ^e nokaj Casa Mjaín v ^utodoj td] vsakj misli na lu. kar vas čaka. V ndslednjili dneh lioste iTveilč^i Didi lepo novíco. po ^^Jfí ve/ćffiD i va^im Ijubczonskin^ ^ivliunjeni. Ne ho Še /a v javnnsi, /aiii ^ taje iiyn?niie v ku m bo prijelo, da bi L:plemu svem pnvi^Mi, kaku srečni sie. Dobro veslo, da imaie hiideganďspfomika, m da sevam ?na /yoililtSe marsikaj, kar lalikn práji?a popolno srečzi. ki |a bosie čuilli v mh dneh. /dravji^? Ne bo se ka| hvaliu. Strelec od 23.11. do 21.12. v Skibi sn liiido delnn i/ka/al« la upravičeno. Delrio pa so liKie konfnii pnmi nil. čehočBie, tuili pidola^ili. ^ napr^ busie v/li^afipri nrjvi^i n»!inii ^ n|R, ki sicer m lahek, ijc{ùi3ul|a(n pa, da vam /elo p3§e. Ukvarianies ^rioni še nrkumiir ni škodiln. vi pa bosie v (eni /sčeli celn umivali, In 10 Tefn, Pariner ^^^^^ vam ho fipiilnil veliko ^l|ii iti vani pud^) ilanki. ki bn /a vas noprccenliivn, îu (m hkraii /ahv^a tá vsu. kar siezanj nariidili v /adniili lednib. In [uga m bdo main. Delo pa bo ireba še nadal|i}vah. A lega se nn. tfo;iic, ampak viseJiie. Kozorog od 22.12. do 20.1. ^ Ko |ta tuisis d(in>a ra/lužili. kakuS4 prndsiavliaiu piihnifncKi m sivan poskušali ^^á pusiaviii na pravu mt^io. bo ngonj v slítali. Pr^olyo sui čakali, da in Ictiiko patniLtja insodelavca prepričali, da lukrm riiKlitnr»nci, Najprej se vam bndn ^f smeiali. poiem pa n^ain biii tudi ^pmi. ^tín. ko horto tiriotnvjli. da Ijnsic v;t}a|ah. Iti namreč rnaisikimm ne bo všeč. sai vsem okoli vas kar da veilno pupusmo. ko se vam kdn iipru. l|i;il|0S0 paC lakt. da se vnlikukrat radi pnrulmeio.sploh. ku [K iri^in m delati, lep kfmťc ledna vas čaka. Vodnar od 21.1. do 19.2. Čeprav vam vse, kar se pn vas dnma dogaja v zadnjih ne mure lnif vam bn v tnh dneh la^e /iveii 7 nnvini iirerniinom. ki vam ne pusii sjâiL ludi lian ste/ mislimi veiiknkrai osebi, ki inkiai res poiTHbuie va^n podpnrn. Gb itJii so busio ?na§lj §e v ne/Bvitfljtv^ Iman^i situaciji, saj so bo - lAvafo, ds bu nenadnf. a nu|pji i/daiek. preai vehk. Ce ne bo ďu i^kui, bo sjeTadRvo main \sM\\, Nič ne tin narobe, tetudi v novo leio. Sa| lio kmalu ui. vi pa bosie imnli v leh dneh t(diku dela. da V3S nu bii prav nič mutilo, Če vse skiipêq nrdlo pKSiavit^ Ribi od 20.2. do 20.3. Ko bo k ka/ain. da velikfh idei m načrtov ne bo nič, se liudu srvari zaCele odvi;a(i vva^ k(irisi.Hi>S|e.daMelaNkn ^aiMini^esim^l^rste dobyli. ^HKi^rivcsi, ki ri; va§a najmoâ:uj§a loda, pa bo v nadetii^ih dneh ključna, če belile, da savani iiresrnčíjn sanic. Cupiav liiiste imeli več dela kot sicer, si vzomiie čas UJdi /a parincria in prijaieljc^, le radnje čase res /ancmarjate. kzr vam /Hm»iju. Morda luili m kor Cuiita da se / Vt^ii neki^j dngrqa. Uirujenûsi siceria ni /riak bo Icini.vsfiero pa raiBobiSdiezdravmka.Síaiiře predolga odla^iu. Zgodilo se je... od 16. do 22. novembra v noči na 16. november ]944 je v Šoslanj vdrla Scrceijeva brigada, se tani spopadala 7. ncinškimi en<)lami lervVoš-njako%i lovami usnja zaplenila nad 6000 kg usnja; 16. novembra 1967 so se na referendumu delavci zdravstvenega doma Aniona Zupana Mozifje in Zdravstvenega doma Velenje odloCOi /a združitev v Savinjsko-Šaleski zdravsiveni dom s sedežem v Velenju; zavod je začel delovati L januarja 1968; Velenjêana Aaiir Karič in Zoran Pavlovic sta bila člana slovenske oogoineliie reprezentance. kije 17. novembra 1999 v Kijevu z reprezentanco Ukrajine igrala neodločeno 1: 1 in s tem rezultatom dosegla uvrstitev ns evropsko prvenstvo, kije bilo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem; novembra leta 1991 smo Ve-lenjčani začasno ostali brez grba. saj starega nismo več uporabljali, novega pa delegati vseh treli zborov takratne velenjske občinske skupščine se nist5 izbrali; • 18. novembra 1998 so na Páskem Kt>zjaku pričeli gradnjo novega vodovoda; - v okviru Kultumoprosveiiiega društva "Svoboda" Velenje je nekaj let uspešno delovala skupina mladih igralcev, ki se je imenovala »Mladinski odcr^'; skupina seje novembra leta 1969 preimenovala v Ajnalersko gledališče Velenje in uspešno deluje še danes; '21. novembra 1977 so delegati vseli treh zbortw velenjske občinske skupščine Franca l.e-skt>ška Luko soglasno proglasili za častnega občana občine Velenje in mu likrati podelili tudi zlati grb občine Velenje; - 20. in 21. novembra 1999 se je harmonikar Roben Go ter iz La/ odlično odrezal na sve-tnvTîeni prvenstvu v igranju na diatonično harmoniko v Italiji, saj so ga pKoper in mejo z Republiko Avstrijo le-la uskladi z načrtovanimi prostorskimi ureditvami ter veljavnimi prostorskimi akti Mestne občine Velenje in da se ne poslabša bivalnih pogojev prebivalcev ob predvideni trasi (zaščita pred hrupom in drugimi vplivi o a okolje). 2. člen Mestna občina Velenje ob postopkili za izgradnjo hilre ces le pričakuje od Vlade Republike Slovenije, da bo ohranila in vzdrževala dosedanje državne ceste Velenje-Pokela in Veleoje-Arja vas. predvsem pa na dr/avni cesti Velenje-Arja vas uredila odsek v Pirešici, kije ob vsakem večjem neurju neprevozen zaradi poplave cestišča (dvig nivoja ceste). 3. <1en Na območju mestne občine Velenje bo organiziranih več predstavitev posredovanega gradiva in predh^a poteka irase hhre cesie, kjer se bodo líbčanke in občani z i^bmočij načriiwane prostorske ureditve seznanili o predvideni trasi in jim bo dana možnost, da podajo svoja mnenja in predloge (Pesje. Stara vas. Skale-IIrastovec, Konovo. Pt^dkraj). Pripombe in stališča občank in občanov, ki bodo pisno posrcdo vana Mestni občini Velenje, bodo posredovana tudi pripravljavcu državnega lokacijskega načrta Ministrstvu zii okolje in prostor Republike Slovenije. 4. clen Svei Mestne občine Velenje zahteva, da pripravljavec državnega U> kacijskega načrta Mijiistrslvo za okolje in prostor RS organizira javno obravnavo v Mestni občini Velenje skladno s Programom priprave dr/^vnega lokacijskega uačrta za gradnjo državne ceste med avtocesto Al Senillj-Koper in mejo z Republiko Avstrijo {Uradni lisi RS. ii. 49/2006), preden ga sprejme Vlada Republike Slovenije. 5. člen Svet Mestne občine Velenje predlaga Vladi Republike Slovenije, da izpelje aktivnosti, ki bodo prinesle čimprejšnje poenotenje o trasi 3. razvojne osi severno od avtoceste Al, tako da bo lahko predlagani državni lokacijski načrt čimprej sprejel in se bodo lahko pričeli posiopki za izgradnjo, pri čemer pa naj postopki potekajo v dogovoru z občankami in občani. 6. Hen Svťt Mestne občine Veler^ predlaga: • izgradnjo dvoccvnih predorov na meslih, kjer so predvideni predori, /.aradi večje varnosti v prometu. - prvo etapo gradnje predvidene liitre ceste od avikacijskega načrta in gradnje predvidene hitre ceste. 7. ilen Svet Mestne občine Velenje podpira vse pripvi\jakov, <îbcanov in prcdstavnika v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje. Številka: 34403-03/2005-150 Datum: 7. U. 2007 Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh ČETRTEK, 15« novembra PETEK, 16. novembra SOBOTA, 17. novembra NEDEUA, 18« novembre PONEDEUEK, 19. novembra TOREK, 20. novembra SREDA, 21. novembra TV SLO rr I TV SLO fT I TV SLO fT I TV SLO řT ( TV SLO TT I TV SLO IT I TV SLO FT 0/.Dn PoruC]la 07.11] OobroiLiUD I18.QÙ PDTOňlH 08,1G Dobro lUirD n9.QQ Piroi^la OO.QS Mnbylkkin&'krvnosub^elE! Mn. Og.?& Hisankď 09.30 PodkifMuni 10.11) Novi|umJD/2B 10.36 Ko^a, (ilaka.piïjs. dakuiti. odriaia lO.'lS / vami 11.10 Oini?|e 13.Dn Poroûla. Spofl vreme 13.16 Zafnimo znova. 8/35 IS.Ifa Piraffiióa 15110 PofoĎla 1b.1D Mositivi 15.4b SrBbmugrivi kdBi|iM7/39 16.10 Po^ablján. igram iilinsbu 16.25 Inai&ia^Ea 17.00 Novic», IporivreniR 1/30 Sialeia niladrjsti 18.15 Duhovni iilnp 16.30 žrebanje OeLsljice 18.40 [.do m iredo. nsanka 19.00 Dnflvruk.vreiTi» §pQri 19.55 Milijonar z Jonasnm 20.55 ??.ni) OilniDVJ. šport, vrcfiie 23.DD Usmi dan '/3.35 KitjiriH iimn^ bnga 00.DD eMskitricikHl.7/7.lvltliT] 01.'IO Duhnvniiitnp 01.55 Dnevnik liiloM 0?.0D Pnroùla O/.Kl Dotirniuun 03.00 Pomřila 08.10 Dobrniuim 09.00 Pom&la (J9.D5 fliperinlopaki, 15/?G 09.30 Risanka 09.35 V/namEînjiidvu(to.?/l? 09.BD Po;3bl|eiv kratki iijiani fiim tibu 10.05 Enaisia^ola 1040 ^tâfela niM^u 11.25 Osinifían 11.55 Milijonar/J011(^)11 k 13.00 Porotiia.šporL vreme 13.15 Duhovni uirj u 13:^5 KinfirtonU/B 14.25 Sloviinui v hijliji 1500 Parodia 15111 Mosiovi 15.^5 Babar.nan. 16.10 1; popolno torbs: ncsm^a \\misf\ 16.30 Bohinfsko jem 14/26 17.00 Novice. §anrL, vfsme 17.341 Najvtii^ie Ni^bIdvs 17.40 Nauonalguographic, Í3/15 18.40 Karlf.nsnrila 18.15 Pingu, risanka 19.00 Dnevnik, wemo. Spori 19,55 /afmniuynova. 7/35 20.30 Nfl^dravie! 22.00 Udniftvi.Spnri vriime 23.00 Polnoim kliĎ 00.1b National ORnymphig. 13/15 01.10 Dnsvr^il;, pon(jvii»v 01.45 inliikaiiai D7.0Q Zgodim/^ol|k(> 07.30 Islsbaiski 0755 Podkloliukom 08.30 Ofirlaia^aoirnkn 08.45 PQ?ab]p>n, kr»0(ii[|r»nifitm aln 09.00 Vdniku/vDdo, 11.(M 09.30 UskannJu?!. danski film 10-45 PolnoCni klub 12.00 lednik 13,00 Porofiila, špnri, vrfiiim 13.25 (ioliinisko jR^ero, liokiiiii. iian. 13.50 Skrivnosti riiviini. 11/13 14.15 PiJStiluvs&cvetovB.naj fjvstiiu.dukiini. lilni iy5 P8S8mpui;ifno\4;.B/10 1b.55 Karaoke 16.10 OMhinl|udQh 16.25 Labifitii 1/Í10 PurnCila. SucíL vfsrfiB 1A15 OfarR 1/,2il Sobointj popddna 1/-35 Navriu 17.55 Popolna druiina 18.05 PrlDaiiMiflnu 18.40 Flliin(n/mliM, rrsj^nka 19.00 Dnevnik.vrř^MiB.Spnri 19.40 Fuinnki 19.55 l|ubljanapfi>s(olniw[U,kvi/ 21.10 Odkar SI Drtšis. 4/7 Porořiía. SpoTL vrente 22.20 Hnbar 23.25 Talesa Bpilfig.2/2 00.15 BobnYlan.2/2 01.45 dnevnik 02.05 Inifikanal 12-35 liilokanal i Lii.^i^j iniOKaiiai | M TV SLO T? i TV SLO f? I ^^ ^^ i v I ■ * WtaW . oBsri 7.havniifMan3l 06.30 Zabavni intok^nal 07.00 Iniokanal 09.G0 Ivprodaja 09.30 /abaviii ininki^nal 11.00 Oirtéki inteal 12.55 Ivptodaja 13.25 oddaja o iitofii M.DO Cluvtikpoirn^nk 11.25 Aktualno M.50 (:ilylolk.6/12 15.2U Globus Ib.hO Iniorina visoka planota na Mailaoaskj^rji;, liakurn. ndilaia 16.40 Mozaik 17.10 Pïvi in drugi 1725 Mosiovi 16Í10 Poffjiila 10115 MRiIvâiovi 18.35 Lvrmski maya;in 19.10 [vrnjigavkošarki(M),2algins Union Oliriipijfl. pritnr« 20,55 SssprjimnjaUloilvBell?. bosanski filin 22.45 Jasnovi(fta, 14/22 23.25 Nemirna obala, portugalski riliii 01.20 Dnevmk/anieisks IV 01.15 Infûksnai pop 06.05 24 ur. ponoviliiv 07.05 bivalilOiCeionapomot. 1/3 06.10 Razigram par. nad. 09.10 UktsdunB sreča, n^^d. 10.05 Iv prodaja 1035 řlicbUkc 1UQ Neiikrrjtliivu srtie. nail 12JJ0 ivprodaja 13.00 Spiipadstrasu. n^d. 13.55 Naàasndrkin.nan. 11.50 NuukrotliivQ srne. nad. Ib.bO UkrsdiJimsrsča.nad. 16.60 Ha/igram par, nad. 17.55 24iif-vr0mB IH.OO Spnp!)ilsua$li, nad. 19J10 ?4i)r 20.00 ireiifa 21.45 Kritsuja 22.20 ?4iir^viiiw 22.40 Na kraju iločina. nan. 23.35 Sknvnosuuoiok.im 00,30 Pn(sifil]i. nan. 01.00 Na kraiu 7lo(ina. nan. 01.50 74 or ponovii]jv 02.b0 NoCna panorama © 09.00 Dobro jiiira ml. oddaia 10;í0 Vabimo k 05lRdu 10J}5 OdpnaiG/na, pon.pouovora 11.35 Pi^ corn, g asbtina oddaja Skupina SONS 11,25 Vi rlBospot dneva 11.00 Vi rleos Irani. rjbvRS lila 17.55 Vabiîifo k ogledu 18ÍJ0 6r?7 pariikfi. mladinska luldaia 18.40 Regionalne novii:e 18.45 Oiri^Qiii/alahkuno^ 19/10 Asova gibam m Forma M «Idaia, ponovi IKV 1930 Vi to po t dneva 19.35 VifjeosUftni. obvb^lila 19.55 Vabimo k omladu 20,DO KlepslnakvadraLi/von«^ tsfuq» 20,55 Regionalne nuvii:« 2100 Vliamioniji/naravo. kri(Hti(ska oddaja 21.30 Najvi^a.knniakmamlriaja; narodiKi/ahavno glasbo, Oosjje: MUdi Dolonici in urna ril ana 22.45 I/tidda)B OiAro juiro, iiilormaiivna oddaja 00.15 Vabimo k osU 00.70 Vid(.*osiiani. rtelila 0630 Zabavni Infokanal 0700 liiÍQkaiial 09110 TvpriMlaia 09.30 /abavni inlokanal 12.15 Ivprodaja 12.45 Umetnosugre 13.10 I vropski maga;io 13.40 Na^epi^i I'^s moiii^a ^ivlieiija. 11.05 imilviuSmkij, nerii§kifilm 15-40 Spori § pas, 3. oddaja 16.10 Mozaik 16.10 Smriuiosne bilka nrvř svRiavne vojns, 2/2 1725 Mosicvi 18.00 Pofuùla 18.05 ftimorski ni(i/3ik 1835 ^(iident^a 19.00 Vi^lika imi^na rrjalega iikrana 20.00 /adnjirtaislavfuh. 13/13 20.55 Nali)pši£asmojnua7ivl|?njd. 8/1) 21.20 Kra|^lo^jia.n»inSkililni 22.50 Šk en dan v raju. am. I il m 0030 Glsvadnílínfl.3/B 01.10 ÛnKvmk23mR|skciv 0135 Inlokanaí pop 06.25 21 ur 0725 Irtifija 09.10 Ra/igranip'dr, n^d. 10,05 Ivprodaja 1035 Ukradijna sreča, nal 11.30 Nsukrolljivosrcc. nad. 1230 Ivprodaja 13.00 Spnpadsuasii.nad. 13.55 Naša sdduiird. lian. 11.50 Nflukroil|ivosrce, nad. 15,50 Ukradena srefa, nad. 16.50 Razigram par, nad. 17b5 21ur'Vrflm8 18.00 Spopadstrasii, nad. 19.00 24 ur 20,00 V/smulipusu 21.00 Krnstija 2135 Matrina. ani. film 22.20 21uř2VBífir 27.40 Matrica, nad.am. Iilma 00.15 Brwsledii.nan. 01.10 (časovni siroi, am. fiini 02.55 21 ur, pnnnviiev 03.55 Nořf 13 panorama © 09.00 1030 1035 11.50 14.00 1755 18i)0 18.10 18.45 19.00 19.30 19.50 19.55 20.00 20.45 20.50 20.55 21.00 21.30 22,00 2230 00115 Dobrn iiiun, inioimativna odda I a Vabimo k oplerhi NajviJa, orTilaia^ naroilno/abavno glasbo. Gosijs: Mladi Dolanjcf m Crn? mih Videospoidnr^va Videostrani. nbvesiila Vabimo k oijledii Miš m3§. oiroSks oddaja Regionalna nr^vics Oirokorti /a íaíiko noč KiRpet na kvadrai:2vone Sflruga ViduospoidnRva Vtdsttlrani, obvestila Vabimo k ogledu Inkalm utrip Xrj/]arskega ir^ Obsoielja. iiiíormaúvria oiídaja Regionalnu noviniî Vi^?ospoidiiuva Vabimokrjybkj Ra/glr^rltjvania PosMh kultura infmmativna fldiltij» Utrirái j/ Evmpskeija parlamiíota I; oddaje Dobro luiro. inlormativna orldajs Vabimokogleriu Videostrani, obve^iila 06.30 Zabavni ifManal 08.00 Ivprodaja 08.30 Skrt/i^as 08.40 Pnmorski nin/a(k 09.10 Tarča 10.40 ivprodaja 11.10 Siudaniska 11.30 iekma. dobama oddata/a fjilâde 12.20 Z glavo na nabavo 12.50 Zadnji dnevi slavnih. 13/13 13.40 Ivprodaja 14.15 Aiiilitnou3B,sncfdrama 16.20 100 te Me me Slove r]i|e 17.40 Gala kooa>rt skladateljev Mnimina Scpela inJiinna iVjbe^nika 2I).00 Nurahi$â.i^j]»nskj|jîm 22.00 Slovenski magasin 22.25 Diy lolk, 7/12 22.55 Soboino popoldne 01,05 Dvajscl usnč ulii: pod nnbom. 3/3 01.55 Dnevnik/amôfsky IV 02.20 Iníokanal pop 06.30 ivprodaja 07.30 Dmbi^ki. ris. senja 07.35 Vi»áavtobiJskl.ns.senia 07.40 Brata KQali^ek.ifS.scnja 0750 Jakanalum, ns.^eoja 08.05 Aliairvm/dolandiji.ns.ssriia 08.20 Moj mali poni, ris. 08.50 PnSiar Pmnr. ns. seriia 09.05 Slonči^kBnr^amin.ns.sttrija 09.35 Nerodni Oiinard, ns, senia 09.40 AnAttai:k,i;ob.odúa|3 10.10 Winxkluli,ns.s^ja 1035 Nin|ahive.ns.$eri|a It.fin Transfomieni.ns.seriji Pfazgmlovinskj satan, riokum, ssrna 12.30 Afn^i pingvim. dokom, uddafa 13.35 V^vafskemvrio.nan. 1435 Šnla/apam.nsn. 15.10 As iitijifnoi padu?!, ponovitev 16.55 24ur. vreme l/.nO Včuraj^me bolei^ine. aru, lilm 19,00 24 ur 20.00 tai-cfli pusti 21X15 Kineuia 22.05 John, am. li Iti; 00.10 Mor]" I|ubt3;ni 02,10 24 ur, ponovitev 03.10 Nočna přtnorama © 09.00 Miš ma^, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k nglRdu 09.45 Posle/lchkiiliura, inl.oddaia lO.lfi UsvobajanjQZgornje Gorenjske . dokumentarni ^jiis 11.05 ViifRiBpoi dmjva 12.00 Viiieosirarif, oiivesiiÍR 17.55 Vabimo k ogltHlu 18.00 Cas n»s, nMnska oddafa, oonovrtev 18.40 tempoi drwa 18.45 Duhovni vrsln: Tadej Lmasi. kaplanv^opjitjiSv.MiU. Soštani 18.50 V ha rm oniji ? naravo, km eiijska odd:)|a 19.20 Vnioiistrarii. obvHslifa 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1600. VTVmaga/in, regionalni iniormativni pmriram 20.25 KiilUTa. infoniiativnaodrlaia 2030 Vabimo k ogledu 2035 RnbcriGotorshnw^gostiin tilasberm štiW Gotcr. posnetek /. di^a konačna v Viireki (ruri 22,10 Odprta lema. ponoviicv 23.10 Vdfaimokralpdu 23.15 Viilen!>pot d'nGva 23.20 Virlenstraiir. nhvesiil» U7,n0 ?IV?ÎIV 09.25 ymkn,5.oi1flaja in.15 Sporiš|)as.odd'a]aošpnrui. orldaia HLMÎ Slorii 11.20 O/ara 11,25 Ob/onadiilta 12111} Ijudjein^emlia 13110 PoroCiia, Sport, vrme 13,10 Nazdravie! 14 30 NI P sledi Nndel}skH misel 14,35 5mmots3avs 14.10 íloviáki faktor 14.50 Glasbeni dvoboj 15.20 KIrc PO 15.25 Grm)as8§pori 15.50 NeriRljsko oko ; Marianom Jordanom 16.10 J??ikamn / Ano M^rijn 16.15 U rbann 1B.2D Glasne ÍB.25 Svi}?e 1630 Oglasmblok 1/,00 Ponjčila. šport, vrpme 17.15 Nt P 17.15 Dru^ahna 17.45 Cas za,.. 16.25 /mt^govak glasbenega IB.30 /rebanieloia IB.40 Pokec, nsanka IB.45 O/i Bil nsardta 19,00 Diisvmk. vnjni». Spon 13.55 Spet doma 21.45 OruiiiKke/godbo 22-35 ARS3B0 22.55 Pomirila, vreme. JporI 23.25 KavainogareLe.am.čblitm D1.00 Dnevnik Í11.25 liiinkanal 07,00 Poročila 07.10 OobrojUiro 08.00 Poročila 08.10 llobroiuira 00,00 Poročila 03.05 MaliMo/an 15/26 09.30 I/popotne torbe: nasnsčna ljubezen ÍJ9.511 Umko. 5, orldaia Í0.40 RolNn|sko|H;ero, dokuni.nan. 11.05 Naunnal Oeographiu, 13/15 12.00 Portret íwiaíaPeiignvíi 13.00 Poročita.Sport, vrnmK 13.15 Spel doma 15.00 Poročila 15.t0 OobcrdaaKottóka 15.15 Miiflvndc-k, 10/13 1B.05 Ikanka 1B.15 Oisergora.//1b 1530 SBjali:isvBtlrjbc. 7/10 17.00 Nwn^a.špoíLvnímo 1735 Oalaps^ko oiočjc. ^nan. odiiaja 1B.30 2n^hanje3x3pluHB IB.40 HnnFani.nsaiéia 18.45 Adi v mor]u, risanka Î9.00 OnKvnik.vrernfi.Sport 13.5b Vroči siol 21.00 Kingdom. 1/G 22.00 Odmevi, kultura, šport, vniins 23.00 Umetni rai 23,30 (ilasbenivsčer (11,05 OalapH§kDmQe|8,2/3 Olib Onevnjk, ponovitev 0230 Infokanal TVSLOR' ITVSLO^ 06.30 Zabavni mlokřinal 09.30 Iv prodaja lOilD Sko^ičas 10.10 LjubltanaprssiolninatU.kvi^ 11.20 37.m8driarrMlnilolklomi I estival, 1/4 11.45 Mr^d valovi, IV Kopi^r 12.15 Globus 12.45 Slovenski rnaoH/in 13.10 Tvprodsin 13.40 OeUiili u Relorusfie, ang. tilm 14.50 Tvprnda[3 15.20 Gla.snvi m koraki preieklrsu, iv Manbnr 15,45 Slnvpniiiposveiu 16.20 Magasin v alpiikem sriiiičaniu IB.55 SP v športnem ple;anja prenos 18.55 llokeinnlodn,liyat^b£á./M Olmipija 'Acit)ni,l9senice. pn^n. 21.15 Mo)sicr m Margarela. B/10 22.10 Š Športna oddaja 22.55 Vse po predalekih. 3/6 23,45 IJmeinost [[lasbe m plesa OO.bb Dnevni k ?amp|sJ;c tv 01.25 Infokanal 06.30 Zabavni inioksna I D715 Ivprorprtja 0745 S špnrmaoddaja OB30 NIRra/vedrijnaoddaja 12.15 Sobotno prpoldne 14Í5 Ivprodaja 15.00 Seja dr^avnuge^bora, prenos 1B.D0 Poročila 16,05 lekma, ielatnaoddaia )6,5b lotalnard/pruila|a:vilai;snlâ, 6/10 19.25 Z glavo na/abavo. 6. oddala 20.00 Vo|iiDSQpDsm!livbarvah,2/4 21.00 Studio cay 22.1)0 [Uca.orttlsianmodi 22.30 Glas (bij)t 11 večen na drugem 23.30 Oc)mio!.ain.lflm 01.00 Seja državnega/brjra, posnetek nadaljevanja 03.20 Oimvnik linijskih Iv 03.50 /abavni inlokanal ÍIB.15 Odmevi 07.00 Poroiila 0710 Oobrtijuiro 08.00 Pomola 08.10 Dobmiuiro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni 09.25 Risanka 0935 Bisergora, 7/15 09.50 SaialcisvtnlobD,//10 10.10 Zgodba I? Školjke 10.40 Spreltodf v naravo 11.05 nalapaškootot|a2/3 12i)0 Večerni gos t: Miran Mo^ na 13.00 Pnuilila, Spon. vriime 13,25 Vroči sid 14.?0 Ob/ona duha 15J)0 ličila 15.10 Mcisinvi 15.10 Irnjte 20/26 16X15 Ali me po/naS, poučna oddaja 16,15 llotalGbmorCek.nan, 16.25 Ko7a. illaka, perju, dokum. nan. 16.30 Knjiga m aie bn ga 17.00 Novri£, slovenska kronika. ^orL vrenifi 1735 Obra/i planinskega polja, ?/2 18.00 Resnična resničnost 18^30 /rebanjf^Asira 18.40 franČKk. n^anka 19.00 Dnevnik, vrenie.^Jort 19,55 Pirantida 21.00 Usode, dokum. tlim 22J10 Odmevi.vrcmiiSport 23.00 Ri II s rjsvr judovski vojaki. licdtiim. oddala 00JI5 Dbra/r planinskega polja. 2/2 0030 Resnična resničnost 00.55 Dnevnik, ponovi lev 01.35 Iníokanal TV slo [? 06.30 Zâbavm iníokanal 0730 IvprodîîjS 08.00 Siudiocity 09J)Q Se|3dr^avnuga/bora, pronos 18.00 Potočila 18,05 Clovekpotro^ik 18.30 Aktiiainn 19,00 PrKUi^itenonsLaOudolla Iramia 20.00 Mu/ikajeto, 11/25 20.35 Globus 21.05 OfidiSčina Fvropa 22.10 Skorai pnpnln^ločin, am. Iilm 00.10 ,íHsii(iviiIka,6/22 00.55 SajB ilr7avnm|a /bora. posnciek naildljcvanja 03.15 Onsvnik/anieisktf tv 03.40 Zabavm inlokanal pop 1 pop I pop 07.00 Ivprodaia 07.30 Vesťliaviobus^, ri$.s$nia 0735 Rraia Koalček. ris. senja 07.45 Jakanal.iini,ns.snnia OQ.OO AbirvZvp/dolaniiiji,ns,s»n|a 00.15 Mojfiialiponi.ns.senja 08-35 Pnltar Peler. ns.seri)a 08.50 Slon^ekRnnjamin.ns.senia 09,20 NřroilniRprnard,rjs.SGnja 09,25 Art Attack, j/tè. oddaja 09.55 Winxkîub,ns,serija 10,20 Nmiâ^elve.ns.senja 10,45 fran$lormuni.ns,senia 11.15 $oiska l^art;arska hQa 12.15 Sknvnnstm» jjou. nan. ^3.15 Nalovu/apravico.nan. M.IO Ro7riaiipanief. ang. film 16.15 Jamm;osnovi)kuhanjadoma 16.50 Nespodobno povabilo, am. Iilm \m 24 ur 20,00 Asuurdnnipadu?! 21.50 Sheri(,nan. 27.45 Spo^tiia scena 2330 Nnvo2ivljL'n|e,3m.lilm 02.10 Nn^iH panorama © 10Í15 10.25 11.10 mOVITEVOOIlAJ TEDENSKEGA SPORČOA llSilO Mi§m»§. r^troška oddaja, pon. 119.40 1599.VTVmaga/m ultura, inlorm3iivna oddaja porini laú. §p. ml. oddaja portnigost. ponovor 11.05 Duhovnivnilen: adejUnasi. kaplan v 7upniji Sv. Mihaela, Ši^iartj Piinledi svetnik/» SDSvUU Vefenje na pokn^jin^n zakonodajo. Gœta: kann Sever m Sf^jasijan Apai 12.10 Vabimo k ogii'dii 12.15 Naj vi7a. oddaja 2 nanDdno/abavno glasbo, [iostje: Mladi Dolenjci inljPGn^a^.ka 13,30 1600.VIVjnaga?in 13,25 Kultura, iniomiauvna oddaja 1330 V^dcoslra m, obvestila 1B.00 Vabimo k ogledu IB.Ob Mladi iipi. otroška oddata 18.45 Popcorn, glasbena oddaja 0B.25 24 ur. ponovitev 07.25 športna scana 08.10 l^a/igraniparnFjd. 09,10 Ukradena sreča, nad. 10.05 Tvjtfodaja 10.35 RickiLakE 11.30 Niad. j 13.55 Naša sr)rlnii:a. nan, j 11.50 Neukroiljivosrca. nal i 15,50 Ukrarfena sreča. nad. i 1B.50 Ra/igramparnad. i 1755 24 ur. vreme i 18.00 Spopadstrasti, nad. j 19.00 Z4ur i 20.00 pB8(!m /a /a2i:3pani:a, irski lilm i 21,45 Kmeuia I 22.25 ?4iir/vffčef : 22.45 Vatikan m spolni?/lorabe, i dokum. oiidaja i 23.40 D(igi//apQra.narL j 0030 (Viiatfîlii. nan. i 01.00 Na krajU/ločina, nan. i 01.BO 24 ur, piBiovitcv i 02.f)0 Nočna panorama © 03110 Dohro juiro.int. oddaja 1030 Vabimokogledu 1035 Športni lorek.šp.inf, nddaja 10.55 športni gosi, pngovor 11,35 Vi deospot dneva 11.00 Videostrani. obveslila 1755 Vabimokogledu 18.00 Ce msunmm ne vara. mladinski kvi/,3. IVmre^a 18.40 Regiruialne novice 18.45 Dirokom/alahknnoč:ouušks pesmi 19.00 Kadetnica, dokumentanu /apis 19.15 Videospuidneva 19.20 Videostrani. obvnsula 19.55 Vabimokogledu 20.00 Pop corn, glasbena kontakina oddaja 20.50 Regioikalne nuviuR 22.55 Vabimokogledu 21.00 Ddpnalcnia Zastrupljeni s svincem 22.00 Iz orli^ie Dobro julo. infurmatrvna oddaja 2'.^30 Vabimokogledu 2335 Videostrani. obvesula PRIREDITVE velenje Četrtek, 15. novembra 10.DQ Knjigama Mladinska knjiga Knjižna čajanka sVeiiki Škorenj H 18.00 Multimedijski center Kunigunda Delavnica M ideje do i^vadbsH -drugačni, ^eniinivi. vpadljiv^ in ne delamG po sistamu karaok Panel: Pisanja 19.00 Mladinski center Velenje Predavanje »Življenje je ljubezen in ljubezen je življenje« 19 00 Mestna četrt Uvi breg. Fahova cesta Z Velenje Skupinska sprostitev, miidra joga. meditacija, transmisijska meditacija 19.19 Knjižnica Velenje, studijska čitalnica Mentorji se predstavijo Petek, 16* novembro 7.ÛÛ-18.00 Središče mesta Velenje Redni sejem 18.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Cool knjiga David Hill Vračanje 18.00 Mladinski centerVelenje Mednarodni dan strpnosti Velenjske strpne ulice? 19.00 Mladinski centerVelenje Improvizadjsko tekmovanje »gimnazijski h K skupin Karjoie in Zelene pinkpong žogice Sobota, 17. novembro 7.00 -13.00 Središče mesta Velenje Redni sejem 8.00-Î3.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Nakupovalni centerVelenje Otroške ustvarjalne delavnice z otroško animatorko Nedelja, 18« novembra 10.00 Velenjski grad Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke Ponedeljek, 19, novembra 18.00 Multimedijski center Kunigunda Delavnica uOd ideje do izvedbe« drugačni, zanimivi. Vpadi j ivi in ne delamo po sistemu karaok Panel: Kreativno oblikovanje 19.30 Glasbena lola Velenje, velika dvorana Koncert Rhalni orkester Slovenske policije KINO VELENJE:: SPORED PETELINJI ZAJTRK slovenska romantllïnd komedija. 125 minut Režija: Marko NaberSnik. Sce-nafij: Marko Naber§nik. Igrajo: Primož Bezjak, Vlado Novak. Pia Žemljic. Oario Varga. Janez Škof. Severína Vučković. Ûavor Janjić. MiloS Battelino idr.. Četrtek, 15.11., ob 18.00 in ob 20.30 uri • doddtrti predstavi ! Ljubezenski fikn o malih ljudeh, v katerih tlijo velike strasti in sanje, se dogaja v Gornji Hadgoni, kamor mladi avtomeha* nik Djuro pride za vajenca k mojstru Ga-jesu V delavnico pot kmalu nanese lokalnega kriminalca Lepca in njegovo zapeljivo leno Gronjo. ki hitro vname Djurovo srce. Na srečo GajaŠ ne opazi teh čustev, saj ima ne; le se ze hrvaško pevko Severine, ki jo časti kot boginjo. Napetost preset točko vrelišča, ko Lepec Gajašu obljubi. da ga bo spoznal s Severino. kar usodno vpliva tudi na ljubezen med Dju-rom in Gronjo. 6 nagrad na letošnjem Festivalu slovenskega lilma v Portorožu I Vstcpr^ics za obe predstavi bodo na voljo v iiettlek. 15.11., od 17.ure dalje na blagajni kina! SEDEM DNI SKOMIN (The Heartbreak Kid) • romantiCnd komedija. 107 minut Režija; Bobby Far-relly in Peter Farrelly. Igrajo: Bert Stiller. Michelle Mor^aghart. Jerry Stiller, Malin Akerman, Cartos Mencia. Rob Corddry. Ali H ill is, Ka^y Lamkin idr. Petek. 16.11. ob 20.15 un Sobota. 17.11. ob 20.00 uri ír ob 22.15 Nedelja, 18.1U ob 18.00 uri Ustvarjalca komedij Butec in butec, l^ori na Mary m Ljubezen je slepa nam tokrat predstavljata zgodbo ljubezenskih skomin in zabavnega trpljenja neodločnega Eddieja. ki nikakor noče zapustiti samskega stanu. A ko nekega dne spozna zabavno lilo. se po prigovarjanju prijateljev vendarle odloči izrei^i zaobljubo večne zvestobe. Že na poročnem potovanju se izkaze, daje Lila vse prej kot njegova sO' rodna duša. saj njene čudaške navade čddieja spravljajo ob pamet. Na srećo mu pot prekn!a simpatična Miranda, toda to je račun brez ljubosumne Lile, ki hitro skuje načrt maščevanja. GOSPOD BROOKS {Mr Brooks) - kríminalka,iriter. 120 minut Režija: Bruce A. Evans igraio: Kevin Costner. Demi Moore. Dane Cook. William Hurt Marg Kel-genberger, Ruben Santiago-Hudson. Danielle Pan aba ker idr. Petek, 16.11., ob 18.00 uri Nedelja, 18.11., ob 20.15 uri EarI Brooks je videti kot povsem običajen. umirjen in uspesen poslovnež, todav njem se skriva zlobna dvojna osebnost z imenom Marshall ki ya sili v krvoločne umore. Da bi se znebil nenehnega prika- zovenja sadistične osebnosti. Brooks pristane na le zadnji umor, a ga prav pri tem dejanju nekdo opazuje in posname. V boju z izsiljevalcem, nadležno detektivko in lastnimi demoni Brooks pristaja na vedno hujše spletke, prevare in zlo-čme, meja med slabim in (iobrim pa je vse bolj zatsnsana. INTERVJU (Interview) • drama. 84 minut. Režija: Sieve Buscemi. Igrajo: Steve Buseemi. Sien na Miller. Michael Bus-cemí. Tara Eiders. Oavid Sctiecter, Molly Griffith. Elizaberth Bracco idr. PetekJ6.11.. ob 22.15 un Sobota. 17.11.0b 18.00 uri Vojni novinar in politični analitik Pierre ni niti najmanj navdušen nad urednikovo idejo, da bi naredil intervju s priljubljeno igralko v romantičnih komedijah Katyo. Zaradi pokroviteljskega obnašanja ga Katya hitro odslovi, toda po spletu naključij pristaneta v njenem stanovanju, kjer ie ob pogovoru in nekaj pijačah zbli* »ta in zaupata svoje najbolj temačne skrivnosti. Toda izkaže se. da noben od njiju ni bil povsem resnicoljuben, le eden od nfiju pa bo iz te igre čustev in razuma odkorakal ko t zmag o valeč. SHREK (Stírek) • animirana komedija. 90 minut. Režija: Andrew Adamson. Vicky Jenson. Scenarij: Ted Elliott, William Steig. Igrajo: Mike Myers, Eddie Murphy. Cameron Diaz, John Lith-gow, Vincent Cassel Nedelja, 16. 11., ob 16.00 uri-otroška matineja r^ekoč je v daljni močvari živel zlovoljan ljudomrznez po imenu Shrek. Njegove dragocene samote je nenadoma konec, ko k njemu vdrejo nadvse nadležni pravljični likL V hrani najde slepe mili. v postelji velikega hudobnega volka, k njemu so S3 zalekli tudi trije prašički, ki so ostali brez strehe nad glavo, in se kdo. Vseje iz njilmvega kraljestva prepodil zlobni Lord Farquaad. Shrek se odloČi, da bo relil n\\-hov dom • in, jasno, tudi svojega. Pogodi se s Farquaadom in se odpravi rešit (epo princeso Fiono. ki naj bipostala Farquaa-dovd nevesta. Pri tej nevarni nalogi mu ob strani stoji nabriti Dsel, ki bi za Shreka storil vse... samo gobca ne bi dr ial. Iztrgati princeso zmaju, ki bruha ogenj, se sploh ne sliši veČ tako grozno, ko pride na dan globoko zakopana, temačna princesina skiivnost Prvi izmed treh filmov o grdobcu Shreku ponovno v Kinu Velenje! Naslednji teden še Shrek 21 FILM NI SiNHRONiZIRAN V SLO^NSCINO ! Naslednji vikend napovedujemo: komično dramo HALLAM FOE (Halam Foe) / triler UGRABITEV ((Rendition )/grozljivko 1408 (14081/ animirani komedijo SHREK 2 {Shrek 2Hilm ni sinhroniziran v slovenščino) I Kdaj - kje - kaj Tprek, 20. novembrq 7.ÛÛ -14.00 Dom učencev, Efenkova 61, Velenje Krvodajalska akcije 16.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Ustvarjalna delavnica 17.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev tečajev račun a ini liva 18.00 Knjižnica Velenje, pesniška klop Ob dnevu spiosnth knjižnic Branje je žur, reading is cool 19.19 Knjilnica Velenje, študijska čitalnica Ob dnevu splošnih knjižnic Branje v medkulturnem položaju 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Glasbeni abonma Trobilni kvintet Juvavum Brass Sreda, 21« novembra 7.00 -15.00 Dom učencev, Efenkova 61. Velenje Krvodajalska akcija 11.QQ Knjižnica Velenje, preddverje in vhod Biblio 24 Predstavitev novega knjižničnega seivisd 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ure pravljic 17.00 Nakupovalni centerVelenje Predstavitev Karate kluba Velenje 18.00 M uiti m edij ski ce nt er Kuni g unda Delavnice M ideje do izvedbe« -drugačni, zanimivi. Vpadljivi in ne delamo po sistemu karaok Panel: Izvedbe ter tisk 2b dodaine informacije o prireditvah in dogodkih lahko po kličete Turistično-in formacijski m promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 1850}. šoStanj četrtek, 15. novembra 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic Christophe Loupv Mala radovedni Cd Brigitte V^feninger: Žoga za vse 18.30 Kavama in slasčičarna Štorman Šoltenj Bridge - razmigajmo možgane K Mestna galerija § o stanj Otvoritev razstave ikon /Ubine Nastran Sobota, 17« novembra 13.00 Kegljišče TEŠ Šoštanj : Fulinar FE (2. slovenska kegljalka liga vzhod - ženske) 16.30 Kegljišče TEŠ Šoštanj : Konstruktor II {2. slovenska kegljalka liga vzhod - moški) 17,30 Telovadnica OŠ Šoštanj Kajuh Šoštanj : Dravograd (2. državna odbojkarska liga -ženske) 19.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Esotech : Kraški Zidar Sežana (Liga liPG Telemach oz. 1. ASKL) Nedelio, IS« novembra 8.00 Manes Planinski izlet na ^^llos Ponedeljek, 19* novembro 18.30 Gostilče in picerija Kajuh Šoltanj Internacionalni simultani tumir posameznikov Smartno/paki Torek, 20. novembra 17.00 Dom kulture Šmartno ob Paki Prireditev ob svetovnem dnevu otroka Htw MESTNA OBČINA VELENJE Na podlagi 60. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/2007) Mestna občina Velenje. Urad za okolje in prostor, organizira Javno obravnavo Osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA STARI JAŠEK V VELENJU (za dele območij urejanja R, ŠC, M in SP) Javna obravnava bo v četrtek, 22.11. 2007, ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Na javno obravnavo so vabljeni vsi zainteresirani občani, zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalnih skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Župan Srečko Meh Kgledar imen November/listopad 15. Četrtek-Lepold, Albert 16 • petek - Otmar, Marjetka, Jerica 17. sobota Viktorija, Elizabeta 18 • nedelja-Odon, Hilda, Roman 19 • ponedeljek - Ma- tilda 20 • torek - Felihs{- Srečko), Edmund 21 • sreda - Marija lunine mene i 17.11 sobota ob 23:33 prvi krajec Pregovori Listopada zmrzlina, je sve-iiana ne bo. Listopada južnina, svečana mrzlo. Za sveto Elizabeto greš v mest na vozu, iz mesta pa že na saneh. L ].'.< A-S »I UVI 1A6ENJÛU IN LfVI »sta. 14tOO so. ME iTslO i9tl0 21:10 2^10 PË.SO 3210ZAYVMO nrm^ ^^ZZL DELTArAKSA fejJOMVuna) ZÍ^^ťT^ (Oettifatï^ 'AfíSA Matli. 16.*0S ZÙtV> ___ 22:20 Pfcso fff»»»»"^ SEDEM DNI SKOMIN (Th»HMrttreaiclCIA 11 Si SBSS9 Ukfvutlb NEVIDMOaOS «*• OUskfeirt EvU: ExlincljarO SS?« «ia«pKN ««uinr, WkibiBÉ, S^OTWUcB. aúbl a ® 3 o a ^ i« yxr* T^ Iriformadje 0 programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 9398 66 Rezervacije vstopnic: na www.planet-tusxom aH po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722 Kinematografi ti pidAijejo prMođo sprememte pcogramdi ww^.plart«t-tu&^om €ngr0tiiiil0dx. Cesu vTrnovlje loa. Celje; P.E, IQnemat^rafî. ^net TUŠ Celje. Manbor^a 12S OBVEŠČEVALEC ""^^AS 15. novembra 2007 Nagradna križanka Trgovine modna PIA Sonja Konovšek s. p.. Trg bratov Mravljakov 3, Šoštanj (zraven kavarne Šoštanj) NOVO-NOVO-NOVO Ženska, moška in otroška konfekcija modni dodatki *** svetovanje in nega pri izbiri kozmetičnih preparatov Channoine Rešeno križanko pošljite, najkasneje do ponedeljka 26. novembra, na naslov Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom Naš čas d.o.o. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. - nakup v vrednosti 20 EUR 2. - nakup v vrednosti 15 EUR 3. - nakup v vrednosti 10 EUR Nagrajenci nagradne križanke Pentlja, objavljene v tedniku Nas čas dne 2.11.2007, so: - Lea Babulč, Lokovica 28 c, Šoštanj; - Bojan Dvoršek, Šmarška 33, Velenje; - Gorazd Nardin, Splitska 66, Velenje. Nagrajenci prejemejo potrdila (nakup v vrednosti 10 EUR v Pentlji) po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: POSLOVNA DARILA Nagradna križanka Pizzerije Manager aaet Nakupovalni Center Kidričeva 2 / b. Velenje Telefon 03/897 0444 Vabljeni vsak dan, razen nedelje, od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 17. ure Slastne pizze, tudi po kosih, iz prave italijanske peć, Velenje 18. 5. 1944-4. 11. 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijaieljem. ki sie nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrekli sožalie, darovali cvetje, sveře in ga v lako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala Premogovniku Velenje, Pogrebni službi Usar. pevcem, govornikoma in gospodu duhovniku Dolamiću za oprav^cn obred. Dedi. pogrešali te bomo, se posebej tvoji vnukinji Urška in Martina, Xolujod vsi njegovi Srce je orrâ^àh. liih feiaslà!. d sponvn ndie i)Q vedno cis/d/. ZAHVALA z žalostjo sporočamo, da nas je prezgodaj po hudi bolezni zapustil ljubljeni mol oče, dedi in bral MIHA BERLOŽNIK iz Raven pri ^slaoju 4. I 1934-5. 11. 2007 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanccm za Í7xcéeno sožalje. darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu dekanu Pribožicu za opravljen ccrkveni obred, rudarski godbi in častni straži, praporščakom, govornikom, pevcem iz Raven, Pogrebni službi Usar ler vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot. Xalujoa: Zi^na Tončka, sinova Milan in Andrej ter hčerka Stanka Z ilruziftaou in osta/o someisfiv NA POKOnUJitU PODKRAJ IN ÍKALE SMO EDINI, 10 IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV» OVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel: 03/891 91 S3. GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041: Dosegljivi smo 24 ur na dan. V spomin Jožefu Povsetu Engelbertu prejemniku Grba Mestne obCine Velenje in podpredsedniku Območnega združenja borcev zii vrednote NOB Velenje V počastitev njegovega spomina je bila 14. niwembra 2007 v sejni dvorani Mestne občine Velenje žalna seja. Pogreb bo danes, v četrtek. 15. novembra 2007, ob 15. uri na pokopališču v Podkraju. 'Zupan, .wvř in uprava Mestne občine Velenje ZAHVALA Oh smrti drage mame, laščc in babice ANICE PETRIČ 18. 5. 1929-3. II. 2007 Ni le na prà<^a. ni le VEČ v hm. /vv^d 5/4SU nihče vtč ^^ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in nesliši ostalim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poli, darovali sveče Sedaj roifce li^f^b ter/o in cvetje 1er izrekli besede sožalja. m tiivei^ v spomin sorijo. Zaiujoči: ain Joii' zzeno Danico lervnuita Tomat in Nina ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice IVANKE RAK Bevkova 2, Veleoje 4.11. 1926-3. 11. 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in narn kakor koli pomagali ter jo pospremili na njeni zadni poti. Posebna zahvala osebju Bolnišnica Topolšica. še posebej zdravniku g. Slavicu, dr. med. /alu/oči: mož Ivan, ain Boris z zeno Mileno, vnuk David s Simono, vnuk Blaž in pravna k inja Eva Minile 2dte so bolečine, v srru imstil si lepe spomine. Cepmvsi moral veliko bolečin frpeti. s (eboj nam je bilo lepo živeli. ZAHVALA Oh nenadni in boleči izgubi IVANA PIRCA 27. 2. 1927-10. 11. 2007 se zahvaljujemo vsem, k: ste ga pospremili na zadnjo pot, nam izrekli sožalje. darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. Pavlu Grošlju, dr. med., za dolgoletno zdravljenje ter osebju Bolnišnica Topolšica, še posebej g. Damjanu Jusiineku. dr. med. I Ivala družini Topič za vso skrb in nego, rudarski godbi in častni straži, govorniku za besede slovesa in Pogrebni službi Usar. Žalujoči: vsi njegovi Izbiramo naj osebnost meseca oktobra /, naslednjimi in ie 7. dvema kuponoma. kijih bomo objavljali v Nai^cm wsu do konca novembra, hoslc i/birali osebnost, ki jc po vašem mnenju najbolj zaznamovala mesec oktober. Na lestvico Sle uvrstili Peira l.andekerja. Matjaža Fmer^ica in Jožeta Dn> beža. Z dccenibrom pa se /ačne veliki finale, med zmagovalci piv sameznih mescccv bos le izbirali naj (»sebnosl lela 2007, ki jo Matjaž Emeršič, dirigcni pihalnci?a orkestra Premogovnika Velenje in profesor glasbe - oktobra je na mednarodnem tokmovar^u dokazal, da odlično vodi godbo, saj jc la osvojila absolutno prvo mesto; dober glasbeni pedagog... Jože Drobež, poveljnik P(iD Velenje - v njesecu oktobru odliSno koordiniral delo vseh društev in skupnj z i^staii gasilci pokazal, da so dobro pripravljeni In vedn(ï priskoCyo i^a pt>mot... Peter Landeker, trener laekwondo kluba Skala Velenje in trener slovenske reprezentance -vzgojil je odliCen rod mladih ickmovalcev. ki so se izkazali tudi na nedavnem evropskem prvenstvu v lisionyi... Nagrajenci prejšnjega ledna pokrovitelja Trgovine Dom zaves: nadprt prejme Fanika Skornšek. Lienkova 45, prijenialko pa Rezka Ho-jan. Kavče MIh. Va$e sodelovanje tudi na-grajujenm. Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka tri. bomo izžrebali nadprt in vzglavnik sponzorja irgoviîie Dom zaves. bomo ludi tokrat razglasili na velikem sil vest rt) vanj u tik pred polnočjo na Tiiovem trgu v Velenju. Zmago vdicf posamemih mesecev: Matija Biagus, Maja Hostnik. Franjo Bobinac, Simon Ogrizek, Miro Poiun. Ivana Jevšek, Botut Stravnlk, Sonja Levak Hozjan in Tinca Kovač. (G^y PABřunecue VJ^prld W.iM/MtfM Mtain Ml.iU/ftM57t1 «iOtrftaMtlli C.1« Att«rtEMC.14« Prazniku v čast, obiskovalcem v veselje Na Veseli Martinovi soboti v Šmartnem ob Paki znova navdušile vaške skupnosti s predstavitvijo običajev - Idej za še boljšo prireditev ne manjka, a jih je težje udejanjiti Taiiana fiodgoriek Tudi letos so Občina Šmartno ob Paki ter lukajšnji druiîvi - turistično in druslvo vijio^radntkov - zdru/ili moći in poskrbeli za p o pesi rile v dojjajanja ob občinskem prazjiiku s prireditvijo Vesela Manini)va sobota. Kot so u^o lavljali *ijlavm» - šmarski ^pan Alojz Podgoršek, predsednik turističncira društva Zdravko Ranisak in predsednik vinogradnikov Peter Krajne, jc to prireditev, kije lahko pra/Jiiku v cast, obiskovalcem pa v veselje. »Analiza bo pi> kazala, s cim bi jo ka/alo v prihodnje se popestrili. Idej ne manjka, vendar jih je težko udejanjili, bodisi zaradi sredstev ali pomanjkanja dela voljnih ljudi.« Po ocenah si je dogajanje v Marlinovi vasi ob žele/jii^ki ptjsiaji v Šmanoem ob Paki od zgodnjih dopoldanskih do poznih popoldanskih ur ogledalo od 1200 do 1500 obiskovalec ali približno loliko» kot jih je bilo lani. Sploh so jih navdušili voztmar^ke planince, ki so se vključili v dogajanje s tradicionalnim pohodom po Martinovi poli (nanjo seje pi>dalo blizu 150 ljubiteljev narave in rckreacijc iz cele Slovenije), plesne skupine Maje Uubik. folklori-stov Oljke 1er 17 članov Društva Šaleških likovnikov, ki so »zraven« vse od začetka Vesele Martinove soboie. Letošnja naj bi bila že It. po vRii. 'Ibliko-krat se je v praznovanje jesenskega pu-sia na območju spodnjega toka reke Pake - po nekaterih podatkih - vključilo ludi tukajšnje društvo prijateljev mladine, kije v dvorani šniarskega kulturnega doma organi/jrtflo Mini marti-novanje za otroke. Priiegnilo je blizu 100 otrok, ki so usivaijali v osmih delavnicah na temo jesen. Seveda ni §lo brez sv. Martina, ki je krstil most v vino. »Letošnja letina je količinsko manjša, a zato toliko b*)lj ka- ivf A 'M à) Krajani VS Vatlkih Vrh ' Gavca so se izkazati s prikazom predelave mleka. kovostna,« je povedal Peler Krajne. Morda je tudi to razlog, da so lelos vce. ki so poskrbeli za res vcdn> razpoloženje v drugem delu prireditve, ter ognjemet. \v ^ /j i Miza Siatinčanov je bila, kot vedno, obložena s kulinaričnimi dobrotami. Pozornost ofws^ovafcev so prit^nile plesalke plesne skupme Maje Bui>ik. Maja Sušeč nova vinska kraljica ŠenliU pri Veletij« • Sončna Martinova sobota je privabila na Turistično vinsko cesto v Šentilj veliko obiskovalcev. Mnogi so prišli peš, Največja skupina preko 40 pohodnikov je prišla iz KS Gorica. »Rajžanje od kleti do kleti« so pričeli že v dopoldanskih urah. Ob 14. uri je domači župnik g. Mazx:j opravil blagoslov letošnjega vinskega pridelka. Pravijo, da je biJa bogata lelina, kije dala dobro vino. Marko Jcvšnik je upodobil leti>šnjega »sv. Mariina«, saj je na konju v spremstvu množice harmoni-kaijev obiskal kleli hi nato pri domači, Matcv/£vi kieti, opravil šaljivi obred spreminjanja mošta v vino. V povorki smo lahko videli, da je na kočiji v spremslvu organizatorja Jožeta Pečečnika sedel ludi predsednik luristične /veze Slovenije Dominik S. Cenîjak. Vinski siaresina Franc Dnlinsek je pri svoji tako imenovani Verbenjakovi kleti tudi letos s pekel slastne odojke, bogato ponudbo je pri pravila Kranjčeva Slava (po domače pri irbarju), Po zelju In pečenicah pa je dišalo pri Matevževi Izvolili so novo vinsko kraljico, kleli, kjer seje odvijal tudi letošnji program marti-novanja. Nastopilo je več ansamblov in pevcev. Najboli zaslužni, da že desetletje organizirajo niar-tinovanje v Senlilju. so sprejeli iz rok predsednika Turislične zveze Slovenije Dimiinika S. Cernjaka in predsednika Turistične zveze Velenje Franca S peg la zaslužena priznanja oziroma turistične znake. Vriiuncc martinovanja je bil gotovo izbor letošnje vinske kraljice, /a ta laskavi naslov seje potegovalo X deklet. Od tega jih je bilo 5 iz KS Šenlilj in iz drugih K S metne občine Velenje. V ožji izbor so prišle tri kandidatke. Po volji publike je poslala letošnja vinska kraljica Turistične vhiske ceste Šentilj domačinka. 22-letna trgovka Maja .Sušeč. Spremljevalki pa sta poštah Tatjana Kopu ar in Tadeja /avolovsek. KtH je že v navadi, so veselo martinovanje v Šentilju zaključili z mariinovim ognjemetom. ■ Jože Kandoif