Štajerski
Ptuj, torek, 30. decembra 2003
letnik LVI . št. 52 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
iN-
Veličina	Ptuj	Benedikt
Županovo podjetje na črno Ob dnevu samostojnosti Število otrok raste Stran 3	Stran 5	Stran 7
Zetale
Odprli novo pošto Stran 8
Šport
Šport v letu 2003 Stran 24
Ptuj . Pred gradnjo OŠ O. Meglic
Od dogovorov
k dejanjem
Stran 6
Ptuj . S seje mestnega sveta
Proračun je
pod streho
Stran 6

Srečno 2003!
>zili letnilco 2003
SVolbwogn.
boste zagotovo vam^e zavozili v prihajajoča leta, po ia izdatno prihranili.
Dominko d.o.o., Zadmini tig 8,2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Število vozil in modelov je om^eno.
lartin Ozmec
Vsem bralcem Štajerskega tednika in poslušalcem Radia Ptuj voščimo vse lepe v novem letu 2004!	Delavci družbe Radio-Tednik
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04T3
Ptuj . Svet pravljic na ptujskem gradu
Čarobne palice so dobra dela
V ptujskem gradu, kjer so letos celo leto slavili, je bilo živahno tudi v prazničnih dneh. Pokrajinski muzej, Ptujske vedute in Terme Ptuj so drugo leto zapored v svet pravljic na ptujski grad povabili otroke in njihove starše.
Foto: Črtomir Goznik
Mala princeska in mama kraljica v cvetličnem vrtu
Foto: Črtomir Goznil<
Na koncu pravljice se je oglasil dedek Mraz z darili; otroke in starše je povabil še na grajsko rezino in topel čaj
Grofici Brsljanki se je letos pridružila lutkovna igrica "Vse naj se v dobro spremeni...", ki je otrokom pričarala cvetlični vrt male princeske, malega viteza, ki si je ostrino meča brusil ob rožicah, hudobnega zmaja, ki je želel cvetlični vrt dokončno uničiti z ognjem ... Otroci so skozi igro spoznali, da so "nase čarobne palice dobra dela, čarobne besede pa prijaznost in dobre misli, ki so namenjene vsem okrog nas".
Ptujska Gora . Božični koncert
Pesem se je dotaknila src
V nedeljo, 21. decembra, ob 18.00 uri je Turistično društvo Ptujska Gora v Marijini cerkvi pripravilo Božični koncert vokalne skupine Ptujski nonet.
Uvodoma je vse navzoče pozdravil pater Janko Gasparič, nato pa predsednik TD Vilma Angel. Glasbeni del večera so pričeli otroci pevskega zbora OS Ptujska Gora z dvema simpatičnima božičnima pesmicama, nadaljevali pa pevci Ptujskega noneta OOZ, ki jih vodi prof. Klavdija Zorjan Skorjanec. Prvo pesem - koral Puer natus in Beetlehem - je nonet zapel na koru, ob soju sveč, kar je se povečalo pričakovanje nadaljnega koncerta. Med kratko predstavitvijo skupine so se pevci preselili pred občinstvo
in doživeto odpeli program, ki je zajemal 17 pretežno slovenskih božičnih pesmi. Pesmi Rajske strune, v kateri je blestel solist Marko Fegus, in Sveta noč sta se zagotovo dotaknili src večine občinstva, ki je ob koncu koncerta navdušeno ploskalo.
Vsi obiskovalci so bili povabljeni na kuhano vino in jabolčni čaj pred cerkev, a jih je žal dež veliko pregnal, nam je povedala predsednica TD Ptujska Gora Vilma Angel, zadovoljna z obiskom koncerta, saj so privabili okoli 200 obiskovalcev.
Ur
Ptujski nonet na koncertu na Ptujski Gori.
Foto: Toni Verdenil<
2 Štajerski
Humor 2003
torek • 30. decembra 2003
]>KA^i DEueic MM?, PRIMESI Ml BHO POKRAJINO W EM RAIV'OJWI PROÍÍMM , DA-BOĎO bBHAf^Ji 12 bRŽAVfi lil HAr PTUJ KAK VÍCUP Lcreti
IdAřčO je bofe^o M..' jero, STARI ?
. '—Mi.jAc.tC--ŠTAJERSKI TBbKItC . čÁSoPřS 2
T^O^ÍEKLOM.
UU^I íe^US,
REfi &OSiCt>0>/ PKXbWLSlC PRCĎ PO^ÊÔi), SUŠOiTVďo If) Í/^SEV/M OglçoMfbAHS ^KASIRAl CU>ŠkomNe /M/MELVEC ĎEMAEJA Ob MEME

TO Je Mi./i|t>IW5AfO ê» , CfOSPDĎ. ímAbEiJ HOTEL, jc <£Č2 J>VORisâe..
/ ^Mo m Í-&TŽ4 rwAs4y \ ( čakam, I>A VI onpi^er^ J
ViÇA-TA.	^^
KAKO^ SAJ SI' ' s
Mi^rev. y
Volicina • Inšpekcijski pregled v podjetju Interles
Zupanovo podjetje brez uporabnega dovoljenja
V začetku decembra smo v uredništvu prejeli dopis Civilne iniciative občine Lenart.
Ta v dopisu (dopis nima podpisnika), ki so ga naslovili Inšpektoratu RS za okolje, prostor in energijo, Območna enota Maribor, v prijavi navaja, da službe inšpektorata ne reagirajo ustrezno, saj ima župan mag. Ivan Vogrin v Zg. Voličini 34 proizvodno-skladiščne prostore podjetja Interles, ki jih je preuredil iz konjušnice. Civilna iniciativa še navaja, da so ustrezne inšpekcijske službe prejele že več prijav v zadevi Interles in niso reagirale. V nadaljevanju so zapisali: "Ugotavljamo, da župan mag. Ivan Vogrin nima za proizvodnjo plastičnih oken v novo zgrajenih halah uporabnega in ne obratovalnega dovoljenja. Proizvodnja nemoteno teče, vi pa si zatiskate oči. Kako dolgo še? Kdo bo plačal, če se delavcem kaj zgodi?"
V dopisu civilna iniciativa še navaja, da če tudi tokrat inšpekcijske službe ne bodo ukrepale bodo o zadevi podrobno obvestili novinarje.
Dopis civilne iniciative občine Lenart na inšpekcijskih službah ni naletel na gluha ušesa, saj je gradbeni inšpektor Bojan
Skladiščno-proizvodni objekt podjetja Interles v Zg. Voličini, ki nima uporabnega dovoljenja
Oberleit 18. decembra opravil inšpekcijski pregled skladiščno--proizvodnega objekta v Voličini in ugotovil, da Interles, d.o.o., Lenart uporablja objekt brez uporabnega dovoljenja. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu je razvidno, da je inšpektor ugotovil, da je pridobljeno enotno dovoljenje za legalizacijo skladiščno-proizvodnega objekta z dne 4. februarja 2002 in da je bil tehnični pregled opravljen 22. maja 2003. Pomanjkljivosti,
ugotovljene pri tem, do danes niso v celoti odpravljene. Posledica tega je, da za objekt ni izdano uporabno dovoljenje.
Na osnovi ugotovljenega je gradbeni inšpektor Bojan Ober-leit podjetju Interles izdal odločbo, ki so jo v podjetju prejeli 23. decembra, z njo pa takoj po vročitvi odločbe prepoveduje uporabo objekta. V nasprotnem primeru se bo pričel izvršilni postopek in bo inšpekcijski zavezanec kaznovan s 300.000 tolarji
denarne kazni. Inšpektor je v obrazložitvi odločbe še zapisal, da je za začetek uporabe objekta, zgrajenega ali rekonstruiranega na podlagi gradbenega dovoljenja, potrebno uporabno dovoljenje.
Direktor in lastnik podjetja In-terles, lenarški župan mag. Ivan Vogrin, nam je potrdil, da je podjetje 18. decembra obiskala inšpekcija in da so 23. decembra prejeli odločbo, s katero jim je inšpektor prepovedal uporabo objekta. Povedal je še, da se je že drugi dan, 24. decembra, oglasil pri inšpektorju in da je edina pomanjkljivost, ki še ni odpravljena, ta, da nimajo vodotesne kanalizacije: "Stvari urejujemo in jih bomo tudi dokončno uredili. Poznam pa tudi to 'civilno iniciativo', ki neprestano piše ovadbe in prijave tako za občino kot tudi za moje podjetje Interles. Jasno mi je tudi, da se za to civilno iniciativo občine Lenart skrivajo Darko Rebernik, Ivan Jemenšek, Ludvik Matjašič, Drago Lipič, Silvo Muršec, Boris Vrčko in verjetno še kdo."
Zmago Šalamun
Ormož • Podelitev občinskih priznanj
Foto vki
Frančku Bohancu je čestital tudi Stanko Čurin, prav tako častni občan Občine Ormož.
Z literatom Frančkom Bohan-cem je občina Ormož dobila četrtega nosilca naziva častni občan. Poleg pokojnega dr. Antona Trstenjaka sta to še Stanko Čurin in prof. Dušan Moškon. Franček Bohanec je v letošnjem letu že prejel najvišji naziv v domačem kraju Miklavžu. V svojem zahvalnem nagovoru je povedal, da vse življenje nosi s seboj rojstni kraj, se vrača v mladost in otroštvo, in če ti rojaki dajo priznanje za delo, ki si ga opravil, boljšega
Ta teden
Dvignimo čaše!
Ob koncu leta se ozremo nazaj. Pod drobnogled vzamemo doživeto in storjeno, kritično ocenjujemo neuresničeno. Veliko sprememb je bilo v letošnjem letu, doživeli smo reformo šolstva, zdravstveno in davčna reformo, formalno smo se pripravljali in oboroževali za Evropo.
Pa formalne spremembe niso dovolj. Krepko bo treba spremeniti miselnost, naučiti se bomo morali lekcije, da nihče ne bo več mislil namesto nas, da nihče ne bo urejal stvari namesto nas, sami se bomo morali postaviti zase. Ko bo država del svoje samostojnosti podredila skupnim evropskim ciljem, se bomo državljani morali naučiti praktične, individualne samostojnosti. Z Evropo nas bo pričel loviti čas, ki tiktaka izven naših hribčkov in logov. Marsikaj se ne bo znalo ali moglo prilagoditi in bo propadlo. Kar ne bo zdržalo tempa, ne bo ustrezalo zahtevam, bo zamrlo. Treba se bo začeti boriti na vseh ravneh in vsak od nas. Naučiti se bomo morali povedati svoje mnenje in se postaviti zase tako pri zdravniku, v trgovini, v šoli, v cerkvi in na uradih. Tisti, ki bodo otroke vzgajali po stari praksi: 'Janezek in Metka, bodita tiho in poslušajta!', jih bodo onesposobili za življenje. Pogovarjati se bo treba začeti v družini, vedeti, da vprašati ni greh, da je precej bolje biti neumen pet minut kot vse življenje. Družina bo bolj kot kdajkoli lahko nudila oporo v času. Treba se bo izobraževati in delati. Ne delati tiho in brez razmisleka, ampak v dialogu: s partnerjem, z delodajalci, z Ljubljano, z Brusljem. Predvsem od nas samih je odvisno, ali naj se časa, ki prihaja, bojimo ali se ga veselimo. Prihaja nova konkurenca v kapitalu, delovni sili in intelektu. Ker smo na robu dogajanj, se nas to morda ne bo tako hitro dotaknilo kot središč, vendar prej ali slej se bomo z Jutri soočili tudi pri nas.
Ce bomo ostali zvesti sebi in sledili tradiciji prleškega človeka, ki ga odlikuje dobrodušnost, svobodomiselnost, pridnost in delavnost, prirojena trma, ironičen humor s kančkom depresije, zdrava pamet in sončen pogled na svet, si opolnoči lahko z mirnim srcem nazdravimo. Na zdravje, na prihodnost, na nas!
viki klemenčič ivanuša
Podelili naziv častnega občana
Potem ko nekaj let najvišje priznanje Občine Ormož, naziv častnega občana, ni bilo podeljeno, so v petek zvečer na slovesnosti v ormoškem gradu naziv častni občan podelili Frančku Bohancu za nadvse bogat življenjski literarni opus.
človek ne more doživeti. Povedal je tudi, da upa, da bodo v prihodnosti tudi taki intelektualci, ki se bodo darovali in bodo ostajali v Ormožu, da Ormož ne bo le prehoden, ampak bo kulturno in športno živel.
Srebrno plaketo je prejela Ribiška družina Ormož ob svoji 50. obletnici obstoja in konstantne skrbi za ohranitev naravnih vodotokov. Preprečevali so onesnaženje vod, osveščali potencialne onesnaževalce, opravili izjemno veliko prostovoljnega dela pri neposrednem čiščenju voda in gospodarjenju z njimi. V imenu društva je plaketo prevzel predsednik Srečko Voršič.
Bronasto plaketo je prejel Stanko Pignar, dolgoletni predsednik KS Podgorci. Krajani ga cenijo zaradi njegovega zavzetega dela pri urejanju infrastrukture kraja, sodelovanju v občinskem svetu kot svetnik in posluha za razvoj svojega kraja.
Priznanja je vročil župan Vili Trofenik, ki je nato navzoče povabil na novoletni sprejem v svoje reprezentančne prostore. Po čestitkah nagrajencem je spomnil, da je to zadnji dan samostojnosti, ki ga praznujemo v takšnem smislu, kot je bil zamišljen. Seveda bo ta dan prihodnje leto tudi praznik, vendar v drugačnem kontekstu. Zaželel je, da bi znali in zmogli izkoristiti priložnosti, ki se nam bodo ponu-
Foto vki
Častni občan je postal Franček Bohanec (v sredini), srebrno plaketo za leto 2003 je v imenu Ribiške družine Ormož prejel Srečko Voršič (levo), bronasto pa Stanko Pignar (desno).
dile z vstopom v Evropo.
V umetniškem programu sta nastopili mezzosopranistka Saš-
ka Kolarič in prof. Metka Žižek, ki jo je spremljala na klavirju.
vki
Križevci • Seja občinskega sveta
Podražili vrtec
Na 9. redni seji občinskega sveta občine Križevci pri Ljutomeru so svetniki obravnavali tudi novo ekonomsko ceno vrtca Križevci.
Trenutna cena znaša 58.713 tolarjev. Po izračunu ravnatelja šole Križevci, v okviru katere deluje vrtec, bi nova cena znašala 66.172 toalrjev, ker pa 22. člen pravilnika o metodologiji za oblikovanje programov v vrtcih določa, da je ekonomsko ceno mogoče zvišati za največ 10 odstotkov, je občinskemu svetu predlagal ceno 64.584,30 tolarjev. S tem seje strinjal tudi odbor za družbene dejavnosti, obenem pa podal še nekaj predlogov, s katerimi bi razbremenili starše. Ker so se svetniki z vsem predlaganim strinjali, bodo v letu 2004 lahko starši za daljšo odsotnost otroka zaradi bolezni zaprosili za znižanje plačila otroškega varstva, v času počitnic - julija in avgusta - pa bodo oskrbo plačevali samo za dneve, ko bo otrok v vrtcu. K temu so dodali še sklep, da bo vrtec Križevci po novem letu odprt do 16. ure, vendar pa se zaradi tega cena oskrbe ne sme povišati.
Prav tako pa so svetniki potrdili tudi nadstandardni program v osnovni šoli Križevci, katerega so v šoli že izvajali, omogoča pa pripravo druge malice za učence. Ukinitev tega programa bi pomenila povišanje cen šolske prehrane, zato je ravnatelj šole občinski svet zaprosil za podaljšanje programa. Svetniki so se s tem strinjali, občina pa bo za program nadstandarda v osnovni šoli Križevci iz letnega proračuna namenila milijon 650 tisoč tolarjev.
nšk
Foto: Zš
Haloze, Slov. gorice • Analize mladega vina
Pomoč pri negi vina
Strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj že dobrih deset let na terenu opravlja kemične analize vina. Letošnje so začeli sredi novembra po vinorodnih področjih Haloz in Slovenskih goric.
Foto: TM
Miran Reberc, kmetijski svetovalec, med opravljanjem analize vina na terenu.
V vinu izmerijo prosto žveplo, nepovreti sladkor in skupne ti-tracijske kisline. Odziv kletarjev je vse večji, vina pa vse boljša in vse manj je klasičnih napak pri kletarjenju.
Kmetijska svetovalca Mirana Reberca in Zvonka Piška (na terenu analize opravlja tudi An-
drej Rebernišek) smo zmotili pri opravljanju analiz vina v Cirku-lanah, kjer je blizu 20 vinogradnikov prineslo v analizo mlado vino. Sicer je to za vinogradnika najcenejši strokovni nasvet v njegovem domačem okolju, poudarja Reberc in ob tem dodaja, da v največji meri stroške analiz
vina na terenu pokrijejo občine, sicer pa jim pri pripravi analiz veliko pomagajo vinogradniška društva.
Z analizami mladega vina bodo končali z decembrom, pove Z. Pišek, v januarju pa bo na vrsti že druga analiza vin.
T. Mohorko
Ormož • Kovinarstvo Edija Voljča
O preteklosti in prihodnosti
Eden najuspešnejših ormoških obrtnikov je gotovo Edi Voljč. Mojster je že deset let upokojen, a kar je začel, se nadaljuje in raste s sinovoma Borisom in Andrejem.
Obrtno dejavnost je Edi Voljč začel leta 1965. Pravi, da tisti časi obrtnikom niso bili naklonjeni in ni mogel najeti kredita, da bi si nakupil potrebno opremo za delo. Zato se ima v veliki meri zahvaliti ženi Anici, ki je kot zaposlena lahko najela kredit in mu zanj kupila prvi vrtalni stroj. Tako je lahko začel delati. V šali hudomušno pove, da če se kaj pozna, ji vrednosti kredita najbrž ni nikoli vrnil. A nikoli ni prepozno in praznični dnevi so kot nalašč za kakšno presenečenje ...
Izučil se je pri bratu Franč-ku, in ker, kot pravi, ni imel ne žeblja, da bi ga zabil, in ne kam zabiti, pa tudi s čim ne, je začel delati kot gradbeni klepar in je obnovil številne cerkvene zvonike po Sloveniji in Hrvaški. Vseh skupaj je okoli 60. Zgradil je tudi nekaj novih in znamenitih objektov. Najbolj je ponosen na baročno kupolo na ljubljanskem hotelu Union ter na katedrali v Gornjem Gradu
in Djakovem. Obnavljal je tudi ormoško cerkev. Pravi, da ni imel nikoli vrtoglavice in v dokaz mi je pokazal album slik iz tistega časa. S sodelavci ne le da so plezali po vrhovih stavb, tudi zabavali so se na vrtoglavi višini.
Edi Voljč se z veseljem spominja svoje prve delavnice, ki je bila v prostorih na mestu današnje avtobusne postaje. Po devetih letih je uspel od Tovarne Jože Kerenčič kupiti poslovne prostore in v njih je začel izdelovati kmetijsko mehanizacijo: brane, puhalnike za seno ličkarje, depozitorje, s krmilni ki in napajalniki pa so oprem ljali farme za vzrejo piščancev. Rad se spominja tistih časov, ko je za zaposlene vsako leto pripravil kakšen poletni izlet. Ker so bili poslovni prostori pretesni je pričel gradnjo novih na Hardeku. V tistem času je pričel sodelovati s podjetjem Gorenje. Ker so bili izdelki dovolj kvalitetni in konkuren-
Edi Voljč v družbi sina Borisa. Za popolno družinsko sliko je manjkal sin Andrej, ki je bil v času pogovora zaseden z družinskimi zadevami - pred nekaj dnevi se je namreč družina povečala.
čni, se je sodelovanje ohranilo vse do danes, ko na približno 500 kvadratnih metrih poslovnih prostorov, ki so že spet pretesni, izdelujejo drobne kovinske izdelke za Gorenje, Schiedel, Cererro Optyl, Mariborsko livarno in Termotehno. Opravijo tudi kakšna manjša
individualna dela, a večinoma izdelujejo serijsko. Stroji, za katerimi dela 12 zaposlenih, so v precejšnji meri nastali po zamisli Edija in njegovih sinov. Gotovo je eden srečnejših obrtnikov, saj se mu ni treba ukvarjati z mislijo, kdo bo nadaljeval, kar je začel. Sin Andrej, ki je
Smeh za zdravje in srečo
• Smeh prinaša upanje, ki ga bolni otroci potrebujejo na poti do zdravja in sreče. Druženje z vedro kiovneso in sredstva za nakup potrebne opreme šestnajstim ustanovam, ki skrbijo za bolne otroke, so naše darilo malim bolnikom ob novem letu. In izpolnitev zaobljube, da bomo skrbeli za zdravje in kakovost življenja.
Srečno in nasmejano 2004.
Lek farmacevtska družba d. d. www.lek.si
tudi direktor firme KEV, d.o.o., je strojni inženir, Boris pa tehnik. Ne manjka jima zamisli, zato so v bližini že kupili gradbeno površino, kjer bo v prihodnjih letih stala nova hala. Skupno družinsko podjetje je nastalo leta 1993.
Edi Voljč pravi, da bi potrebovali še več dobrih kadrov, hkrati pa poudarja, da današnji čas narekuje, da se izdelki izdelujejo z najmanjšo možno udeležbo delovne sile, saj ta znižuje konkurenčnost. Zato je veliko strojev skonstruiranih tako, da dela brez človeškega nadzora. Ves čas se je bilo treba prilagajati novim izdelkom, novim izzivom, ki jih je prinašal čas. Mojster daje veliko poudarka na strokovno izpopolnjevanje in sejme, kjer se da marsikaj naučiti. S ponosom pokaže stroj za avtomatsko varjenje in izsekovalni stroj za cevne gorilnike, ki sta plod domačega znanja. Ker gre za specifične stroje, jih potrebe same usmerjajo k razvijanju novega.
Edi Voljč je bil ves čas zelo aktiven v svoji stanovski organizaciji. Skupaj s Frančkom Zemljičem sta soustanovitelja samostojnega združenja obrtnikov v Ormožu in postal je njegov prvi podpredsednik in drugi predsednik. Zelo se je angažiral tudi pri gradnji doma društev v Ormožu, kjer ima sedaj svoje prostore obrtna zbornica, pa tudi pri adaptaciji počitniške hiše na Pagu, ki je v lasti zbornice. Domači obrtniki so se mu oddolžili z zlatim priznanjem. Njegovo delo je bilo cenjeno tudi s strani Zveze obrtnih združenj Slovenije, saj so mu namenili bronasto medaljo za zasluge.
Pri številkah o plači je Edi Voljč tak kot vsi obrtniki, ne govori rad o njih in jih skrije kot kača noge. Pove pa, da so zaposleni plačani malo nad kolektivno pogodbo in da se da z delom marsikaj doseči. Seveda je pri tem treba pozabiti na jahte in mercedese, se malo zadolžiti, delati - in razvoj gre naprej.
viki klemenčič ivanusa
Na borzi
Gibanje tečajev na ljubljanski borzi je potekalo popolnoma v prednovo-letnem vzdušju. Prometa ni bilo veliko, trgovanje je potekalo mirno, brez večjih pretresanj na posameznih delnicah. Padanje tečajev, o katerem smo poročali prejšnji teden, se je umirilo. Sledila je zmerna rast in v sredo je indeks SBI20 pristal pri vrednosti 3930 točk.
V borzni kotaciji so bile najprometnejše delnice Krke, katerih enotni tečaj je porasel za 2%, posli z njimi po so potekali vse do vrednosti 52500 tolarjev. Tudi večina ostalih prome-tnejših delnic je porasla. Pivovarna Laško je porasla za 1%. Za delnico boste morali trenutno odšteti 7272 SIT Podobno se je dogajalo z Mercatorjem, ki trenutno stane 33069 SIT na delnico. Petrol, ki je v zadnjih dveh tednih zabeležil velike padce, se je umiril in porasel za 2% na 56722 SIT
Na prostem trgu je bilo največ akcije pri investicijskem skladu Triglav steber 1. Vodstvo je objavilo namero za preoblikovanje ID-ja v vzajemni sklad v prihodnjem letu. Omenjena poteza bi pomenila pozitivno stvar za delničarje. Če bi se preoblikoval v vzajemni sklad, bi začel "kotirati" po knjižni vrednosti premoženja, ki ga ima. To bi glede na delnico pomenilo okoli 360 SIT Omenjena novica je seveda povzročila močan porast vrednosti delnice, saj se je v dveh dneh povzpela z 260 na 290 SIT, kar je pomenilo več kot 10% porast. Trenutno se posli sklepajo pri ceni 285 SIT na delnico. Pri tej ceni se premoženje ID torej še vedno prodaja s precejšnjim diskontom. Vprašanje ostaja le, kdaj v letu 2004 bo do preoblikovanja dejansko prišlo.
Precej zanimivo je bilo trgovanje z delnico Krone Senior, katere enotni tečaj je porasel za 4,5% na 118,30 SIT, kar pomeni, da je skoraj izničila vse padce zadnjih dveh tednov. Tudi trgovanje na ostalih pidih je bilo pozitivno, kar je potegnilo indeks PIX navzgor 3,8% na nov rekord pri 3373 indeksnih točkah. Precej očitno je, da so se v zadnjem mesecu ID-ji in Pid-i odrezali precej bolje kot delnice v kotaciji.
Do konca leta bo verjetno sledilo umirjeno trgovanje brez pretresov. Podobno pričakujemo za prve tedne v novem letu.
Gregor Koželj Ilirika, BPH, d.d. gregor.kozelj@ilirika.si
foto vki
Evropska unija in mi
Evropski trg preplavljajo kitajske igrače
Novoletne jelke, peneče vino, purani, igrače in parfumi so stvari, kijih večina ljudi povezuje z božičem in novim letom, z njimi pa je tesno povezana tudi svetovna trgovina. Tako večina igrač v Evropsko unijo prihaja s Kitajske, medtem ko so evropske države neto izvoznice parfumov in penečih vin, je pokazala najnovejša raziskava evropskega statističnega urada Eurostat.
Leta 2002 je uvoz igrač v EU znašal kar 11,5 milijarde evrov, od tega največ s Kitajske (57 odstotkov), sledita pa Japonska (14 odstotkov) in ZDA (sedem odstotkov). Na četrtem mestu je Tajvan, peta pa Madžarska, predvsem na račun visokega deleža video iger, katerih delež med darili tudi sicer vse hitreje narašča in je v letu 2002 znašal že 21 odstotkov vse trgovine z igračami. EU je sicer največ video iger uvozila z Japonske, sledi pa ji Kitajska.
Na drugi strani pa je EU neto izvoznica že omenjenih penečih vin in parfumov. Iz Francije izvira 56 odstotkov vsega izvoza penečih vin in 75 odstotkov vsega izvoza parfumov iz unije v letu 2002. Na drugem mestu pri penečih vinih je bila Italija (12 odstotkov izvoza iz EU), na tretjem pa Španija (osem odstotkov), medtem ko je na področju parfumov Franciji sledila Nemčija z 19 odstotki.
V. Havel načrtuje evropsko kulturno avenijo
Nekdanji češki predsednik Vaclav Havelpripravlja projekt "evropske kulturne avenije", poimenovane "ArcadEuropae", ki naj bi se nahajala v bližini praškega gradu in ob kateri naj bi stalo 25 hiš, te pa bodo simbolizirale razširjeno Evropsko unijo. Gre za "arhitekturno fantazijo", kipa ni neuresni-čljiva, je povedal nosilec projekta Vaclav Pavlas, ki je dodal, da je približno 30 arhitektov iz sedanjih in prihodnjih članic Evropske unije že izrazilo pripravljenost za sodelovanje pri "prvem pravem evropskem urbanističnem projekti. Vsako od 25 hiš "evropske kulturne avenije", ki jih bo prekrival ogromen steklen obok, za katerega bosta poskrbela češka arhitekta Borek Sipek in Pavel Rek, bo zasnoval eden ali več arhitektov izposamezne članice, torej tudi iz Slovenije. V hišah bodo delovali kulturni in informacijski centri držav članic razširjene unije, po Havlovih zamislih pa bodo gostile tudi umetnike iz teh držav, ki bodo prišli ustvarjat v Prago.
Poljska jajca ne izpolnjujejo normativov EU
Tradicionalna poljska jajca nepravilnih oblik se ne bodo več mogla pojavljati na mizah poljskih uporabnikov, ko bodo v tej državi začela veljati stroga pravila Evropske unije. Ta strogo določajo, katere kategorije jajc so dovoljene v državah članicah, so pisanje poljskega tabloida SuperExpress pred dnevi povzele nekatere tuje tiskovne agencije. Med drugim predpisi EU določajo, da morajo jajca znesti kokoši, pomembna pa je tudi velikost jajc, saj unija opredeljuje štiri kategorije jajc glede na težo in obseg. V kategorijo izredno velikih jajc (XL) bodo spadala jajca, težja od 73 gramov z obsegom nad šest centimetrov. Sledili bosta kategoriji velikih (L) in srednje velikih jajc (M), jajca z oznako S, torej majhna, pa bodo tista, ki bodo lažja od 53 gramov in katerih obseg bo manjši odpet, toda večji od 4,5 centimetra, so še poročali tuji mediji.
Cenejši letalski ponudniki se združujejo
Več evropskih ponudnikov poceni letalskih prevozov se želi še pred novim letom organizirati v vseevropsko združenje, s čimer želijo okrepiti moč lobiranja, so zabeležile tuje tiskovne agencije. Za sedaj naj bi se v Evropsko združenje poceni letalskih prevoznikov povezala podjetja Ryanair, Vo-lare Web, Sky Europe, Sterling in TUI-Tochter hlx. Na ta način bi radi omenjeni ponudniki poceni letalskih storitev izboljšali svoje nastopanje in okrepili svoj vpliv na ravni Evropske unije. Enega samega podjetja nihče ne sliši, menijo predstavniki podjetij, ki se zavedajo, da imajo kljub hudi konkurenci veliko "skupnih tem". Skrbi pa jih, da bi jih zaradi njihovih interesov ostale organizirane letalske družbe zdrobile. Na mednarodni ravni namreč obstajajo že Zveza evropskih regijskih letalskih družb, Zveza evropskih letalskih družb in Mednarodna zveza letalskih prevoznikov.
Leto 2004 bo še posebej športno
Leto 2004 bo Evropska unija zaznamovala tudi z namenjanjem večje pozornosti športu. S1. januarjem 2004 se namreč začenja evropsko leto izobraževanja skozi šport (EYES), v okviru katerega želi EU krepiti vzgojne vrednote športa in tesneje povezati svetova športa in izobraževanja. Namen kampanje EYES je pokazati, da šport poleg navdušenja in tekmovalnosti spodbuja tudi vrednote, ki pripomorejo k boljšemu izobraževanju. Evropska komisija tako pričakuje, da se bosta slogan evropskega leta izobraževanja skozi šport "Premakni telo, pretegni duha" in njegov logotip pojavila na skoraj 200 dogodkih. "Evropsko leto izobraževanja skozi šport se bo odvijalo v za (evropsko) mladino zelo pomembnem času," je prepričana evropska komisarka za izobraževanje in kulturo Viviane Reding. "Več velikih dogodkov, posebej evropsko nogometno prvenstvo na Portugalskem ter olimpijske in paraolimpijske igre v Atenah, bo Evropo postavilo v središče mednarodnega športa," je med drugim šepo-vedala Redingova.
Anemari Kekec
Ptuj • Ob dnevu samostojnosti
Za dvig kakovosti življenja vseh
V kulturni dvorani ptujske gimnazije je bila 26. decembra osrednja proslava ob dnevu samostojnosti v mestni občini Ptuj. Slavnostni govornik je bil župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, v kulturnem programu pa so nastopili člani Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom dirigenta Štefana Petka in dramska igralka Nataša Burger.
"Priznati moramo, da smo v teh letih slovenske samostojnosti storili veliko dobrega. Po mnogih kazalcih razvitosti sodimo med razvitejše države tega sveta. V prihodnje pa se bomo morali predvsem naučiti, kako to samostojnost oplemenititi z dvigom kakovosti življenja slehernega državljana in državljanke. Osebno sem si ob različnih nenavadnih političnih ali gospodarskih projektih, ki niso predstavljali najboljših rešitev za našo mlado državo, velikokrat zastavil vprašanje, ali smo se v teh trinajstih letih naše samostojnosti sploh zavedali, kaj pomeni biti neodvisen in samostojen. V mnogih dejanjih smo se namreč obnašali podobno kot takrat, ko smo kot pubertetniki sanjali, kako bo jutri vse drugače, ko bomo stari 18 let. Ob praznovanju osemnajstega rojstnega dne smo se seveda počutili zelo ponosno, pomembno in mnogokrat samo vase zaverovano. Realnost vsakodnevnega življenja pa nam je hitro pokazala, da
je za uresničitev pubertetniških sanj potrebno še veliko več kot zgolj 18. rojstni dan. Samostojnost pomeni namreč predvsem zrelost in odraslost, pa tudi svobodo in neodvisnost, ki jo pripisujemo človeku, ki ga imamo za samostojnega. Samostojnemu človeku torej ne pišejo zakonov in pravil življenja drugi, ampak se zanje s polno odgovornostjo in razumom odloča sam. Tak človek - državljan - se seveda zaveda, da ne more živeti brez vrednot - in to ne poljudnih, muhastih, sebičnih in neodgovornih, temveč predvsem vrednot, ki temeljijo na uporabi pameti in razuma, moralne odgovornosti in pravičnosti. Resnično svoboden in samostojen človek ni tisti, ki samostojnost in svobodo pojmuje kot anarhijo, neodgovornost, še manj tisti, ki je sebičen in prezira druge ljudi, temveč le tisti, ki se zaveda, da je hkrati odgovoren za druge in zase. Hitro lahko ugotovimo, da vzporednic med samostojno človeško osebnostjo in državo
Foto: Črtomir Goznik
Pihalni orkester Ptuj je v svojem letošnjem zadnjem nastopu zaigral splet najbolj znanih Sinatrovih melodij in znanih novoletnih melodij
ni naključna. Samostojen in zrel narod je samostojen samo toliko, kolikor so samostojni in zreli ljudje, ki ga sestavljajo," je med drugim povedal ptujski župan dr. Stefan Čelan na osrednji proslavi ob dnevu samostojnosti v mestni občini Ptuj.
V vlogi učiteljice gospe Mar-garite je dramska igralka Nataša Burger spomnila na marsikate-
ro življenjsko resnico, Pihalni orkester Ptuj je zaigral splet najbolj znanih Sinatrovih melodij in splet znanih novoletnih melodij, Mladen Delin, ki poučuje klavir na ptujski glasbeni šoli, pa je zapel že legendarno pesem Silve-strski poljub Jožeta Privška, ki jo že več desetletij prepeva Alfi Nipič.
MG
lir Goznik
Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan: "V vseh letih slovenske samostojnosti smo storili veliko dobrega."
Cerkvenjak • Seja občinskega sveta
Sprejeli proračun za leto 2004 in 2005
V petek, 19. decembra, so se cerkvenjaški svetniki sestali na 7. redni seji.
Brez amandmajev so sprejeli proračuna občine Cerkvenjak za leto 2004 in leto 2005. Prihodki za leto 2004 znašajo 245 milijonov tolarjev, za leto 2005 pa 262 milijonov tolarjev. Soglašali so s predvidenimi investicijami, ki jih je v prihodnjih dveh letih več na področju šolstva, kulture in športa, manj pa na področju komunale.
V nadaljevanju so sprejeli spre-
membe in dopolnitve odloka o nadomestilu za stavbno zemljišče, ki so ga uskladili z zakonom. S sklepom pa so tudi za 10 odstotkov povečali vrednost točke za odmero nadomestila.
Svetnikom je bilo podano tudi končno poročilo o energetski zasnovi občine Cerkvenjak, ki ga je izdelalo podjetje Eko Colsul-ting, d.o.o., iz Ljubljane.
Zmago Šalamun
Veržej • 12. redna seja občinskega sveta
Sapard obrnil proračun na glavo
Konec novembra so člani občinskega sveta občine Veržej na deseti redni seji v prvi obravnavi sprejeli proračun za leto 2004. Takrat so za prihodnje leto predvideli prihodke v višini dobrih 214 milijonov tolarjev ter odhodke v višini nekaj manj kot 230 milijonov tolarjev.
Glede na proračun letošnjega leta so predvideni prihodki v občini Veržej prihodnje leto višji za blizu 30, odhodki pa za skoraj 40 odstotkov. Pred božičnimi prazniki pa so se člani občinskega sveta občine Veržej zbrali še na zadnji letošnji seji ter dokončno potrdili proračun za prihodnje leto, vendar je prišlo do velikih sprememb. Člani sveta so sprejeli predlog župana občine Veržej Draga Legena, da prihodki znašajo dobrih 241 milijonov tolarjev, odhodki pa nekaj več kot 256 milijonov tolarjev.
"Do sprememb od prvega do drugega branja proračuna za prihodnje leto je prišlo predvsem pri postavki izgradnje občinskih
cest, kjer predvidevamo, da bi se lotili izgradnje dovozne poti do vzgojno-izobraževalnega zavoda Veržej ter Salezijanskega doma. Ta investicija je vredna 50 milijonov tolarjev, vendar bomo v projekt izgradnje te poti šli le, če bomo dobili denar z mednarodnega razpisa Sapard v višini 27 milijonov tolarjev. Prav ta investicija je bila ključna, da so se tako prihodki kot tudi odhodki zvišali. Za leto 2004 predvidevamo tudi rekonstrukcijo vodovodnega omrežja v naselju Veržej, zato smo se tudi za to investicijo prijavili na mednarodni razpis Sapard. Če bi uspeli na omenjenem razpisu, bo sledilo še pobiranje nekaterih prispevkov za
vodovodni sistem od občanov. Vse skupaj smo seveda zajeli v proračun za leto 2004, v primeru, da na razpisu za pridobitev sredstev ne bomo uspeli, pa bo proračun uravnovešen ter v višini, kot je bil letošnji," je povečanje proračuna obrazložil župan občine Veržej Drago Legen.
Za obnovitev vodovodnega omrežja v naselju Veržej (še vedno imajo namreč položene salonitne cevi) je v proračunu za prihodnje leto namenjeno 68,15 milijona tolarjev. Razpis Sapard, če bo seveda ta projekt sprejet, bo za to investicijo prispeval 75 odstotkov oz. 42,95 milijona tolarjev, 13,6 milijona tolarjev naj bi prispevali prebivalci Veržeja,
preostalo pa bi dodali iz taks.
Za prihodnje leto se v občini Veržej predvideva še poplačilo tretje faze kanalizacijskega omrežja v Banovcih (12,5 milijona tolarjev), rekonstrukcija gasilskega doma Bunčani (2 milijona tolarjev), sofinanciranje zbirnega centra Ljutomer in sanacija deponije (2,7 milijona tolarjev), ureditev večnamenskega prostora turističnega društva Banovci (2 milijona tolarjev), sofinanciranje adaptacije župnijske cerkve in župnijskega urada (2,5 milijona tolarjev) ter sofinanciranje zbirnega centra Puconci (2 milijona tolarjev).
Miha Šoštarič
Ptuj • Podpis pogodbe o gradnji OS O. Meglic
Od dogovorov k dejanjem
V pisarni ptujskega župana dr. Štefana Čelana je bilo 23. decembra se posebej slovesno. Z direktorjem Gradbenega podjetja Ptuj Samom Majcenovičem je v imenu mestne občine Ptuj podpisal pogodbo za začetek rekonstrukcije in obnove I. faze izgradnje OŠ Olge Meglič v vrednosti 134 milijonov tolarjev.
V tej fazi - delati bodo pričeli 5. januarja - bodo porušili najbolj dotrajan in nevaren del objekta, obe telovadnici in zgradbo, kjer je bila {e do lani knjižnica. Obnovili bodo kuhinjo po zahtevah HACCP in sanitarije. Vsa dela I. faze naj bi bila končana do 30. aprila 2004. V začetku leta 2004 bodo izvedli tudi razpis za drugo fazo, v okviru katere bodo zgradili telovadnico in knjižnico.
Kljub začetnim težavam pri izvedbi projekta je zmagal trezen pogovor v prostoru, je ob podpisu pogodbe povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Investicija bo omogočila normalne pogoje za kakovostno opravljanje dela, mladim bo nudila dostojne pogoje za izobraževanje. "Pri izbiri izvajalca nismo bili pozorni samo na ceno, ki je morala biti dovolj ugodna, ampak tudi na izkušnje, ki jih imajo podjetja pri posegih v stare zgradbe. Taki posegi so namreč dokaj zapleteni, izbrali smo podjetje, ki ima reference tudi na tem po-
Pogodbo o izgradnji prve faze OŠ Olge Meglic sta podpisala Samo Majcenovič, direktor Gradbenega podjetja Ptuj, in dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj. Prva faza bo stala 134 milijonov tolarjev.
dročju," je še povedal ptujski župan ob podpisu pogodbe. Vsem se je za sodelovanje in pomoč pri omenjenem projektu zahvalil, še posebej ravnatelju Ervinu Hojkerju, ki je pokazal veliko mero konkstruktivnosti.
Gre za zgodovinski trenutek za šolo in upam, da tudi za mesto, je po podpisu pogodbe povedal Ervin Hojker. Z ob-
novo in rekonstrukcijo je šoli zagotovljeno, da bo obstajala še naprej. Skupaj z izvajalci se bodo trudili, da bo tudi v času investicije pouk potekal kvalitetno. Šola načrtuje tudi ureditev računalniške učilnice. Za njeno opremo bodo poskušali sredstva zagotoviti sami. Izdali so koledar s podobami iz življenja in dela svojega mesta v nakladi 2000 izvodov. Z nje-
Ptuj • S 13. seje sveta obcine
Proračun pod streho
Na zadnji in obenem 13. seji sveta v letu 2003 so se ptujski mestni svetniki sestali 22. decembra.
Razpravljali so o enajstih točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. V osrednji so sprejeli predlog odloka proračuna mestne občine Ptuj za leto 2004 v višini 5 milijard 145 milijonov 680 tisoč tolarjev. Hkrati s predlogom proračuna so sprejeli letni program prodaje stvarnega premoženja mestne občine Ptuj za leto 2004 v vrednosti več kot pol milijarde tolarjev in program prodaje finančnega premoženja občine, s katero naj bi iztržili okrog 3,2 milijona tolarjev. V letu 2004 naj bi končno prodali tudi počitniški dom v Biogradu na morju, ocenjena vrednost je nekaj nad 60 milijonov tolarjev. S prodajo stanovanj na Prešernovi 1, 7, 9. in 11, v Cankarjevi 9, Vošnjakovi 1 in Jadranski 18 naj bi pridobili nekaj manj kot 63 milijonov tolarjev, prodaja garaž naj bi prinesla slabih 27 milijonov tolarjev, poslovnih prostorov 110 milijonov. Največ pa naj bi iztržili s prodajo zemljišč, skoraj 489 milijonov tolarjev.
Podprli le dva amandmaja
Predhodno so ptujski svetniki na dveh sejah razpravljali o delovnem osnutku proračuna, pri čemer so poudarjali, da bodo o njem razpravljali tako dolgo, dokler ne bodo vedeli,
kakšen bo proračun za leto 2004: razvojni, evropsko naravnan ali uravnotežen. Od sedmih vloženih amandmajev sta bila potrjena le dva. Odbor za finance je tudi s podporo odbora za gospodarstvo uspel ohraniti prvotno namenjena sredstva za vzdrževanje oziroma nakup opreme za igralnice in postavitev zunanjih hišic v ptujskem vrtcu v višini 16 milijonov tolarjev, za osem milijonov tolarjev so se zato znižala sredstva za tribune in dokumentacijo pri prvi fazi investicije tribune z razsvetljavo na ptujskem stadionu. Na predlog odbora za gospodarstvo pa je bil sprejet amandma, s katerim so se stroški prevajalskih storitev v višini milijona tolarjev prenesli na postavko promocija Ptuja, s čimer se je ta povečala na štiri milijone tolarjev.
Svetnik SNS Peter Letonja
je vložil dva amandmaja, v razpravi je enega umaknil, z drugim pa je predlagal, da se iz postavke od prodaje stavbnih zemljišč nameni 150 tisoč tolarjev za novo postavko Spominsko obeležje na Vičavi, kjer je padel prvi strel v boju za samostojno Slovenijo. V stranki SNS sprašujejo ptujskega župana in mestni svet, kdo ne zmore v političnih krogih oceniti pomena ptujskih dogodkov.
Z dvema amandmajema je poskušal uspeti tudi Milan Pet-
ek (SDS). Predlagal je, da bi se zagotovilo 20 milijonov tolarjev za investicijsko obnovo kulturne dvorane v Grajeni, ki v letu 2004 praznuje 800. obletnico prve omembe kraja, za devet milijonov pa naj bi se povečala sredstva za preplastitve, modernizacijo in obnovo cest v primestni četrti Grajena, kjer je še okrog 40 odstotkov cest makadamskih.
Z na seji vloženim amandmajem ni uspel tudi svetnik SLS Maks Lecnik, ki je zavzel, da bi OŠ Breg namenili sredstva v višini šestih milijonov tolarjev za ureditev učilnice za naravoslovje, biologijo in kemijo, opremo učilnice za drugi razred devetletke in preureditev tehnične delavnice, da bi pridobili tudi učilnico za tretji nivo matematike. V proračunu za leto 2004 je za OŠ Breg zagotovljenih 15 milijonov tolarjev za obnovo strehe. Proračun za leto 2004 pa je prisluhnil potrebam in zahtevam po ureditvi pogojev za devetletko v OŠ Olge Me-glič, za katero je zagotovljenih 207 milijonov 500 tisoč tolarjev, in 186 milijonov 550 tisoč tolarjev za OŠ Ljudski vrt, saj vsega ni mogoče urediti čez noč.
Svetniški skupini SDS in Nove Slovenije predloga proračuna nista podprli tudi zato, ker se zadeve (predlogi) ne obravnavajo z enakimi vatli, je v
govo prodajo naj bi zaslužili za nakup dveh računalniških kompletov.
V imenu Gradbenega podjetja Ptuj, ki je bilo med štirimi ponudniki za izvedbo del prve faze obnove in rekonstrukcije OŠ Olge Meglič najugodnejše, se je za zaupanje zahvalil direktor Samo Majcenovič. "Želim si čim več takih dogodkov. Skozi te bomo namreč lahko tudi dokazali svojo kvaliteto in upravičili svoj obstoj. Če se bo trend razvoja nadaljeval, bomo imeli tudi večje možnosti za obstoj in boljše poslovanje."
Gradbeno podjetje Ptuj, ki trenutno zaposluje 85 delavcev, se je, kot kaže, izvleklo iz najhujšega. Razultate poslovanja v zadnjih letih nenehno izboljšujejo. Letošnja realizacija bo dosegla okrog 1,7 milijarde tolarjev. V tem letu so za investicije v izboljšanje opreme in s tem konkurenčne sposobnosti vložili okrog 280 milijonov tolarjev. Med drugim so izgradili in uredili novo separacijo v Pleterjah.
MG
imenu svetniške skupine povedal Rajko Fajt. Rahlo se je zapletlo tudi pri glasovanju za proračun, ker je bila za nekatere svetnike pomembnejša razprava na občinskem hodniku kot v sejni dvorani. Po prvem glasovanju naj bi bilo za proračun 14 oziroma 15 svetnikov, številka štirinajst se je povedala na glas, petnajsti glas (glas Lidije Majnik) pa ne, zato so glasovanje prekinili, da bi le-tega omogočili tudi tistim na hodniku, ki jim je "minute na hodniku potrebno odšteti od plačila", je predlagal župan. Po vnovičnem glasovanju je proračun, ki ga po statutu mora potrditi večina svetnikov, bil sprejet z 18 glasovi za in sedmimi proti.
Med pobudami, predlogi in vprašanji velja omeniti razpravo Marije Magdalenc (ZLSD), ki je predlagala, da se nemudoma ustanovi komisija za dodelitev koncesij in da se takoj prične z aktivnostmi za prodajo nepremičnega in finančnega premoženja. Prav tako bi bilo treba pospešiti denacionalizacijo za zemljišča pri OŠ Ljudski vrt, da bi bili lahko pravočasno opravljeni vsi potrebni nakupi zamljišč, da ne bo prišlo do nepotrebnih zepletov pri načrtovani investiciji. Na predlog Milana Petka (SDS) pa so svetnice in svetniki v pregled dobili seznam pobud in vprašanj, ki so jih imeli v letu 2003.
Ptujski mestni svetniki so na 13. seji z 19 glasovi za od 22 navzočih svetnikov izglasovali soglasje k imenovanju dr. znanosti s področja kemijske tehnologije Bojana Pahorja za direktorja ZRS Bistra Ptuj, katerega mandat se pričenja s prvim januarjem leta 2004.
Od tod in tam
Ormož t Dedek Mraz le prišel
Kljub znanim zapletom je dedek Mraz nasel pot tudi v Ormož. Potoval je po vseh krajevnih središčih, v ponedeljek pa se je ustavil še v športni dvorani na Hardeku. Letos je bil še posebno lep, spremljali pa so ga zajčki, snežinke in medved, pri razdeljevanju daril pa so pomagale tudi vzgojiteljice. 1014 otrok v občini se je veselilo darila, v katerem je bila igra Spomin, palerina za deževne dni in najpomembnejše - sladkarije.
vki
Markovci t Blagoslov konjev
Pred cerkvijo sv. Marka v Markovcih so na Štefanovo po starem cerkvenem običaju blagoslovili konje iz okoliških vasi. Pobudnik blagoslova konjev je že nekaj let konjeniški klub iz Nove vasi pri Markovcih. Blagoslov je opravil tamkajšnji farni župnik Janez Maučec.
MZ
Križevci t Žegnanje konj
Občina Križevci pri Ljutomeru ter tamkajšnji konjerej-sko in kulturno društvo so minuli petek pripravili žeg-nanje konj. Prireditev, ki je povezana s praznovanjem svetega Štefana, zavetnika živali, je obiskalo več kot 500 ljudi, organizatorji pa so žegnanje pripravili v okviru priprav na praznovanje 130. obletnice prvih kasaških dirk, ki so bile prav na območju občine Križevci. Žegnanje več kot 20 konj, ki so se tokrat s svojimi lastniki zbrali pred poslovno-stanovanjskim objektom v Križevcih, je opravil tamkajšnji župnik Štefan Vinkovič, v kulturnem programu pa so nastopili Vaški fantje iz Ključarovcev ter godba na pihala Štefanec. Žegnanje konj v Upravni enoti Ljutomer so pripravili še v Pristavi v občini Ljutomer ter na Razkrižju.
Miha Šoštarič
Zavrč t Zahvala RK
Občinska organizacija RK Zavrč je nakazala OŠ Zavrč 30.000 SIT za nakup knjig namesto novoletnih čestitk, za kar se ji vodstvo šole iskreno zahvaljuje.
Benedikt • Gradnja večnamenske dvorane
Število otrok raste
Občina Benedikt je ena redkih slovenskogoriskih občin, kjer se lahko pohvalijo z rastjo števila prebivalstva. Pred dobrimi 5 leti, ko je občina nastajala, jih je imela okrog 1850, danes jih ima skoraj 2200.
Foto: Zmago Šalamun
V Benediktu je že viden tloris športne dvorane, izvajalec je že naredil temelje in talno ploščo, stoji pa tudi že nekaj stebrov za ostrešje
Podatek kaže, da se je v zadnjih petih let v občino preselilo nekaj ve~ kot 300 ljudi. Z ve~anjem števila prebivalcev pa se veča tudi število otrok. Vsako leto vpišejo od 10 do 15 otrok več kot prejšnje leto. To pomeni, da je priseljenost v Benediktu sorazmerno velika. Tako so letos ob prehodu na devetletno šolanje v enoiz-menskem ciklusu morali šolo razseliti na tri lokacije. Tako imajo učenci pouk v šoli, vrtcu in kulturnem domu.
S strani države - Ministrstva za šolstvo, znanost in šport - imajo odobren projekt izgradnje večnamenske dvorane, dozidavo osnovnošolskega prostora in adaptacijo starega dela. Investicija naj bi potekala
v letih od 2004 do 2008. V prvi fazi bodo zgradili večnamensko dvorano, zunanje igrišče in uredili okolje ob telovadnici in igrišču. Vrednost tega dela znaša 359 milijonov tolarjev. K tem sredstvom je treba prišteti še sredstva izdelave projekta, nadzora, inženiringa, nabave opreme, nakup zemljišča, izgradnja komunalne infrastrukture, in če vse to seštejemo, bo investicija, ko bo maja 2005 končana, vredna okrog 450 milijonov tolarjev.
Za pogodbeno vrednost 359 milijonov tolarjev je izbran izvajalec Lipa Lenart. Ta je že pričel delati, saj so za večnamensko dvorano narejeni temelji, talna plošča in nekaj stebrov za ostrešje. Po besedah župana občine Benedikt Milana Gumzarja je skrajni rok za dokončanje maj 2005. Gradnjo pa želijo pospešiti, saj si želijo, da bi odbojkarice OK Benedikt jeseni prihodnje leto lahko kakšno tekmo odigrale doma; tudi če ne bi v dvorani imeli vse potrebne opreme za vso športno dejavnost, pa bi kupili tisto, ki je nujno potrebna, da bi lahko igrale doma.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Mirko Lebarič - častni član
Na čelu upokojencev kar 16 let
Občni zbor Društva upokojencev (DU) Ljutomer je sprejel sklep, da se častno članstvo v društvu dodeli Mirku Lebariču iz Precetincev v občini Ljutomer. Častno članstvo je najvišje priznanje omenjenega društva, Lebariču pa je naziv podelil podpredsednik DU Ljutomer Milan Rožman.
Mirko Lebarič je bil zelo uspešen predsednik DU Ljutomer kar šestnajst let (1987-2003),
v začetku letošnjega leta pa je vodenje društva predal Mariji Gjerkeš Dugonik. V času
Foto: Miha i
Mirko Lebarič (drugi z leve) ob podelitvi naziva častni član DU Ljutomer
predsedovanja je Lebarič uspel društvo zelo dobro organizirati na vseh področjih (stanov-njskem, socialno-varstvenem, športnem, izletniškem, pri letovanjih in družabnih srečanjih ...), z ustanovitvijo literarne sekcije in prleške godbe pa je še obogatil kulturno dejavnost ljutomerskih upokojencev. Zaradi izjemnih izkušenj je v društvenem delu zelo aktiven organizator in povezovalec z drugimi društvi in organizacijami. Društva je uspel povezati v Skupnost upokojenskih organizacij Štajerske, kjer je že deset let predsednik, prav tako pa je med tistimi, ki so povezali pomurska upokojenska društva. Ves čas predsedovanja DU Ljutomer je Lebarič sodeloval v organih Zveze društev upokojencev Slovenije v Ljub-
ljani, aktivno pa je sodeloval tudi pri ustanavljanju Demokratične stranke upokojencev in povezoval društvo s političnim dogajanjem. Mirko Lebarič je od leta 1994 član občinskega sveta občine Ljutomer, kjer mu teče že tretji mandat.
Na mednarodnem področju je leta 1997 podpisal listino o pobratenju DU Ljutomer z "Udrugo umirovljenika Medji-murske županije" iz hrvaškega Čakovca, za svoje delo pa je prejel številna priznanja. Med največjimi, poleg častnega članstva v DU Ljutomer, je vsaka-kor velika plaketa za izjemne zasluge za delo v upokojenskih organizacijah, ki mu jo je ob 50-letnici delovanja DU Ljutomer podelila Zveza društev upokojencev Slovenije.
Miha [ostari~
Hrastovec • Zavod Hrastovec -Trate
Izobraževanje animatorjev
V ponedeljek, 22. decembra, je v Zavodu Hrastovec - Trate zaključilo izobraževanje 22 slušateljev izobraževalnega programa "Animator v javnem socialnovarstvenem zavodu".
Slušateljem je na zaključku spregovoril tudi direktor Zavoda Hrastovec — Trate
Izobraževanje "Animatorjev v javnem socialnovarstvenem zavodu" je potekalo v Zavodu Hrastovec - Trate, slušatelji pa so bili iz Zavoda Hrastovec -Trate, Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma Lukavci in iz Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Potekalo je v petih sklopih od 17. oktobra do 12. decembra. Vodja programa je bil profesor defektologije Srečko Šalamun.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Razkrižje t Božična noč na prostem
že od leta 1998 domačini in člani Turistično narodopisnega društva na Razkrizju pripravljajo predstavo Božična noč. Tudi letos je na sveti večer ter v soboto, 27. decembra, ob Ivanovem izviru več kot 100 domačinov na prostem predstavilo prizore iz svetega pisma, dogajanje pa so popestrili tudi pevci domačega cerkvenega pevskega zbora. Kot leta poprej je predstava tudi letos v Razkrižje privabila številne goste iz vseh koncev Slovenije, kar je zagotovo nagrada za domačine, ki predstavo pripravljajo brez kakršnega koli plačila. Tudi vstopnine ni, zbirajo le prostovoljne prispevke. Predstavo božična noč si lahko pri Ivanovem izviru na Razkrizju ogledate še v soboto, 3. januarja, ob 18. uri.
nsk
Markovci t Božiček na obisku
Tudi v občini Markovci je v predbožičnem času otroke obiskal Božiček. Obdarovanje predšolskih otrok že nekaj let zapored v sodelovanju s tamkajšnjim vrtcem prireja občina. Letos so vzgojiteljice vrtca za najmlajše pripravile zelo lepo darilo, saj so pred prihodom Božička zaigrale igro Sneguljčica in sedem palčkov. Pravljica, ki so jo odigrale markovske vzgojiteljice, pa ni navdušila le najmlajših, ampak so si jo z zanimanjem ogledali tudi starejši. Kot nam je zaupal markovski župan Franc Kekec, je bil nad doživeto odigrano predstavo zelo navdušen. Ob tej priložnosti pa župan vzgojiteljicam in Božičku izreka tudi iskreno zahvalo, da so se s takšno vnemo potrudili za najmlajše v občini.
Mojca Zemljari~
Ptuj t Veseli Božiček
člani Mladega foruma (MF) ZLSD Ptuj so v sodelovanju s svojo matično stranko na predbožični dan pred Merca-torjevo Blagovnico na Ptuju otroke razveseljevali z bonboni, sadjem in majhnimi darilci. Tiste malo starejše je "Veseli Božiček", kot so forumovci poimenovali svoj projekt, pogrel s toplim čajem in kuhanim vinom. Vodja projekta je bila Petra Kurnik, predsednica MF ZLSD Ptuj Simona Muršec pa je povedala, da želijo s takšnimi projekti izkazati pozornost do otrok in v ljudeh vzbuditi občutek za medsebojno solidarnost.
Mojca Zemljari~
Foto:
letale • Prenovili 111 let staro šolsko poslopje
Odprli novo pošto
V zgodovini občine Žetale bo 23. december 2003 zapisan kot dan, ko so po dveh letih celovito prenovili 111 let staro poslopje nekdanje {ole in slovesno odprli sodobno urejene poslovne prostore po{te 2287 @etale.


Id
J 'I
/ r»
Foto: M. Ozmec
Novih prostorov so veselijo tudi upravnica poste Marta Topo-lovec ter poštarja Anton Seruga in Jani Vogrinc.
Nove postne prostore so uredili v pritličnem delu, v prvem nadstropju pa so že pripravljeni prostori za ob~insko upravo, krajevni urad in policijsko pisarno. Potrebno jih je le še opremiti, zato predvidevajo, da bodo lahko preseltev opravili sredi prihodnjega meseca.
Kot je na slovesnosti ob odprtju dejal župan občine Žetale in poslanec v državnem zboru Anton Butolen, so se za ustreznejše prostore pošte v Žetalah
dogovarjali že nekaj let, saj so bili dosedanji zelo utesnjeni. Do konkretne realizacije pa je prišlo, ko se je pred dobrima dvema letoma z zgraditvijo nove šole sprostilo poslopje stare žetalske šole. Da bi 111 let star objekt rešili propadanja, so celotno poslopje lani obnovili.
Pri načrtovanju in izvedbi sanacije so bili glede na razpoložljiva sredstva zelo skromni, sicer pa so v celoti zamenjali ostrešje in vse instalacije, nekdanje razre-
de zmanjšali ter s pregraditvami in znižanjem stropov prilagodili novim potrebam, celotno stavbo pa tudi opleskali. Občino je ta investicija veljala le okoli 26 milijonov. Po poprejšnjih dogovorih so v pritličnem delu stavbe Pošti Slovenije prodali okoli 65 kvadratnih metrov za potrebe nove poštne poslovalnice.
Direktor poslovne enote Pošte Maribor Borislav Zupanc je v slavnostnem nagovoru dejal, da je bila v Žetalah pošta us-
. Ozmec
tanovljena že leta 1897. Njen ustanovitelj je bilo Trgovinsko ministrstvo na Dunaju, ob ustanovitvi je imela naziv Schiltern, od leta 1919 pa nosi naziv Pošta Žetale. Najprej je poslovala v hiši Žetale 3, ki je bila last družine Berlisk, leta 1941 so jo preselili v Filipičevo hišo v Žetalah 12, od leta 1954 pa je celih 49 let poslovala v zgradbi, ki je v upravljanju občine Žetale.
Ob pomembni pridobitvi za pošto in občane žetalske občine se je posebej zahvalil županu Antonu Butolenu, ki si je nenehno vztrajno prizadeval za za rešitev dosedanje prostorske stiske in uspel. Da pomenijo novi poštni prostori tudi boljše in kvalitetnejše pogoje, pove podatek, da je do sedaj pošta poslovala na dobrih 20 kvadratnih metrih, v novih prostorih pa jih imajo na voljo okoli 65. Poleg osrednjega prostora za stranke z enim univerzalnim okencem so uredili še prostore za razporeditev pošte, za osebje in sanitarije. Prenova je Pošto Slovenije veljala dobrih 13 milijonov tolarjev, okoli 3 milijone pa je veljala še oprema, tako da je celotna vrednost njihove investicije okoli 16 milijonov V poštni poslovalnici so zaposleni le trije poštni delavci - upravnica Marta Topolovec ter pismonoša dostavljalca Jani Vogrinc in Anton Seruga, delovni čas pa ostaja nespremenjen.
Vrvico sta prerezala gen. direktor Pošte mag. Alfonz Podgorelec (desno) in župan Anton Butolen.
Ljutomer • Podjetniški inkubator ostaja prazen
Prostori so - podjetnikov ni
Z vidika tržnega delovanja je območje severovzhodne Slovenije manj razviti del naše države. Ubada se s številnimi razvojnimi problemi, mednje pa v prvi vrsti sodi nerazvitost malega gospodarstva, ki ga pogojuje visoka stopnja brezposelnosti.
V Pošti Slovenije posvečajo vse večjo pozornost pogostosti dostave pošte v naselja, ki so odmaknjena od pošt. Na sedanjem območju pošte Žetale živi v 386 gospodinjstvih 1071 prebivalcev, od tega je v dostavo 6 krat na teden vključeno le 125 gospodinjstev, v 114 bolj oddaljenih gospodinjstvih je dostava pošte zagotovljena 5 krat na teden, trikrat na teden pa jo dostavljajo v 147 gospodinjstvih.
Kljub mrazu so slovesnost popestrili še s kulturnim programom, v katerem so nastopile pevke ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale pod vodstvom Valentine Vidovič ter učenci in plesni krožek Osnovne šole Žetale pod vodstvom mentorice Jožice Prevolšek.
Potem ko je novo pridobitev blagoslovil še farni župnik Stefan Zver, sta vrvico pred vhodom v nove poštne prostore svečano prerezala generalni direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Pod-gorelec ter župan občine Žetale in poslanec Anton Butolen. V prostorih nove sejne sobi občine Žetale pa so ob tej priložnosti pripravili razstavo likovnih del haloških motivov udeležencev 3. mednarodnega slikarskega ekstempora, ki je potekal v Žetalah junija letos, na njem pa je sodelovalo 85 slikarjev iz vse Slovenije.
M. Ozmec
Novih delovnih mest skorajda ni, mlad ambiciozen kader odhaja iz nerazvite regije, zelo malo je takšnih, ki bi lahko samostojno pričeli podjetniško pot. Raziskave so pokazale, da je težava
v človeškem potencialu, nezmožnostih financiranja uresničitve poslovnih idej in težke dostopnosti do poslovnih prostorov. Zaradi nakopičenja gospodarskih problemov se je pojavila pot-
reba po ustanovitvi podjetniškega inkubatorja kot pomembnega pripomočka pri razvoju podjetništva, ki se pojavi na trgu v povezavi z državnimi in drugimi institucijami.
Ptuj, Zavr~ • Iz dela dekanijske Karitas
Po uspelem koncertu
V torek, 16. decembra, so se pri sv. Marjeti v Gorišnici zbrali predstavniki župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije na svojem rednem mesečnem srečanju, zadnjem v letošnjem letu.
Pogovarjali so se predvsem o tednu Karitas in dobrodelnem koncertu dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč, ki je bil 28. novembra v refektoriju minoritskega samostana. Sredstva, zbrana s koncertom, vsako leto namenijo za ljudi v stiski. Letošnji izkupiček je znašal kar 1.095.000,00 SIT, za kar se vsem, ki so z nakupom vstopnice, prostovoljnim ali sponzor-skim darom pripomogli k takšni vsoti, iskreno zahvaljujejo. Sodelavci Karitas se iskreno zahvalju-
jejo tudi vsem nastopajočim na koncertu, ki so se svojim honorarjem odpovedali v korist in za potrebe Karitas.
V imenu vseh deležnih pomoči pa se zahvaljujejo tudi vsem, ki so v tednu Karitas darovali v košare prehrambene artikle ali svoje darove oddali po župnijskih Karitas, pa tudi vsem poslovodjem in lastnikom trgovin, ki so omogočili postavitev košar in zbiranje artiklov v trgovinah.
S srečanja pri sv. Marjeti v Go-
rišnici še sporočajo, da v župnijski Karitas Sv. Vid v Vidmu potrebujejo spalnico in kuhinjske elemente.
Ljubezen je edina stvar, ki se s tem, ko jo razdajamo, pomnoži. Sodelavci Dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč se vsem, ki jim čez vse leto pomagajo, zahvaljujejo za pomoč in jim v letu, ki je pred nami, želijo vse dobro, obilo ljubezni, miru in sreče.
Angela Trafela
Prav zaradi tega je občina Ljutomer skupaj z Regionalno razvojno agencijo Mura iz Murske Sobote, mestno občino Murska Sobota ter občino Odranci ustanovila družbo Mrežni pomurski podjetniški inkubator, katere namen je pospeševanje podjetništva in gospodarskega razvoja. Celotni projekt je vreden 5,6 milijona evrov, od tega so dva milijona evrov pridobili iz Ev-ropke unije, 1,4 milijona evrov je prispeval nacionalni program, 500.000 evrov so pridobili iz regionalnega programa, 1,7 milijona evrov pa prispevajo lokalne skupnosti. Regionalna razvojna agencija Mura sodeluje z osnovnim vložkom 1.050.000 tolarjev in ima 50-odstotni delež, mestna občina Murska Sobota je prispevala 630.000 tolarjev osnovnega vložka in ima 30 odstotkov, občina Ljutomer s 315.000 tolarji ima 15-odstotni delež, občina Odranci pa s 105.000 tolarji pet-odstotni delež. V sklopu inkubatorja so bile zgrajene tri zgradbe, in sicer v Murski Soboti, Ljutomeru ter Odrancih. Zgradbi v Murski Soboti in Odrancih sta že polno zasedeni, za ljutomer-
sko v velikosti 800 kvadratnih metrov, katere adaptacija je stala 350.000 evrov, pa ni zanimanja. Ker ni zanimanja za prleške podjetnike, pričakujemo, da bodo v Ljutomeru podjetniški inkubator napolnili podjetniki iz Pre-kmurja in Podravja, za kar pa bo potrebna dodatna animacija. Razpisani krediti, garancije, opremljenih 12 pisarn in tehnična pomoč so, kot vse kaže, preslaba motivacija, da bi se prleški podjetniki odločali za nove podjeme. Iz te izkušnje lahko sklepamo, da za nerazvitost in gospodarsko recesijo Prlekije niso krive občine in podporne institucije, pač pa pomanjkanje podjetnih ljudi," je dejal direktor Prleške razvojne agencije Goran Soster.
Prostori so namenjeni novim podjetjem oz. podjetjem, mlajšim od 3 leta. Polna tržna cena za najem kvadratnega metra znaša 10 EUR. Prvo leto podjetje plača 30% tržne cene, drugo leto 50% tržne cene, tretje leto 80% tržne cene, četrto in peto leto pa polno tržno ceno. Po petem letu mora podjetje zapustiti varovalo inkubatorja. V ceno je zajet najem prostora, infrastrukturna oprema (energija, voda, plin, ogrevanje, telekomunikacije), najem pisarniškega pohištva, osebni računalnik, tskalnik, telefon in dostop do interneta, dostop do konferenčne sobe, kuhinja, parkirišče, varovanje objekta, čiščenje in dostop do fotokopirnega stroja. V ceno je zajeta tudi finančna pomoč, svetovalne storitve in ostala podpora.
Miha éostari~
in tam
Ormož • Silvestrovanje na prostem
Občina Ormož pripravlja, kot že leta poprej, silvestrovanje na prostem. Od 22.00 naprej bo obiskovalce zabaval narodnozabav-ni ansambel Štirje kovači. Opolnoči bo kratek nagovor župana Vilija Trofenika, pet minut čez dvanajsto pa je načrtovan ognjemet.
Dan poprej, 30. decembra, ob 14.00, pa bo v domu kulture v Ormožu silvestrovanje za otroke. V kulturnem programu bosta nastopila priljubljena Spi-di in Gogi ter KD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje. Manjkal ne bo niti dedek Mraz.
Podgorci • Izdelali jaslice
Mladi Podgorčani so letos adventni čas še posebej intenzivno doživeli, saj so med prijetnim druženjem nastajale jaslice. Šest mladih družin iz Podgorcev se je že od začetka novembra družilo in ob večerih so poskušali izdelati svoje jaslice. Pobudo za to akcijo je dala Natalija Volmut in pri njih so se prijatelji tudi zbirali. Vsi pari imajo po dva otroka, tako da je bilo dogajanje živahno in pestro. Pred podgorsko kapelo so postavili 7 krat 4 metre veliko prizorišče s hlevčkom in mestom Betlehem v ozadju. Na sveti večer so v družbi Ljudskih pevk iz Podgorcev dokončali jaslice in prepevali božične pesmi.
vki
Lenart • Silvestrovanja na prostem
Osrednje silvestrovanje na prostem se bo v Lenartu na Trgu osvoboditve pričelo ob 22. uri. Za praznično vzdušje^ bo skrbel ansambel Jožeta Šeruge. Kmalu po polnoči bodo Lenarčani lahko občudovali mogočen ognjemet. Z udeleženci prireditve bo v novo leto nazdravil podžupan občine Lenart Franc Krivec.
Sv. Trojica • Skupaj v novo leto
Na prostem bodo letos sil-vestrovali tudi pri Sv. Trojici. Organizator letošnjega silvestrovanja je KS Sv. Trojica. Praznovanje se bo pričelo po 20. uri, ob polnoči pa bo tudi krajši kulturni program z Anito Kralj in Vanjo Fekonja. Zbrane bosta pozdravila župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin in predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko.
Cerkvenjak • Silvester pred občino
V Cerkvenjaku bodo sil-vestrovali na ploščadi pred občinsko stavbo od 22. do 2. ure zjutraj. Silvestrovanje organizira društvo vinogradnikov Cerkvenjak v sodelovanju s turističnim in kulturnim društvom, društvom kmečkih žena in deklet, Aeroklubom Cerkve-njak, gasilskim društvom in društvom upokojencev. Za dobro voljo bo poskrbela skupina Štajerband. Ob skoku v letu 2004 pa si obetajo tudi nekaj svetlečih iskric na cerkvenjaškem nebu.
ZS
torek • 30. decembra 2003
Od tod in tam
ŠtajmkiTEBlUK 9
Ljutomer • Druga obletnica doma starejših
"Učeča se ustanova"
S sredstvi Ministrstva za družino, dom in socialne zadeve (v višini 70%) ter občin Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej (preostalih 30%) je bil v Ljutomeru zgrajen Dom starejših občanov, ki so ga uradno odprli 3o. novembra 2001. Prve stanovalce je dom, ki sprejme 148 ljudi, sprejel že nekaj dni prej, polno zasedenost pa dosegel v prvi polovici leta 2002.
Ob drugi obletnici delovanja Doma starejših občanov v Ljutomeru je direktor tega javnega socialno-varstvenega zavoda Boris Sunko pripravil posvet, na katerega je povabil ustanove, zavode ter centre, s katerimi so v teh dveh letih sodelovali.
Ljutomerski dom za starostnike ima tako 148 postelj - 50 na stanovanjskem ter 98 na negovalnem delu. ""Na stanovanjskem delu je 10 enoposteljnih in 20 dvoposteljnih sob, na negovalnem delu pa dve triposteljne, 43 dvoposteljnih in ena enoposteljna soba. Trenutno je v na{em domu 75 stanovalcev iz {tirih ob-~in, ki so sofinancirale izgradnjo doma, iz drugih krajev severovzhodne Slovenije prihaja 48, iz drugih slovenskih krajev pa 25 stanovalcev Osnovno oskrbo potrebuje 52, delno oskrbo 42, popolno oskrbo pa 54 ljudi. Trikrat tedensko ima v na{em domu ordinacijo tudi dr. Miro Lasbaher iz ljutomerskega Zdravstvenega doma. Za prijetno bivanje ter dobro počutje stanovalcev skrbi 65 zaposlenih, katerim pomagajo tudi prostovoljci ter ljudje, ki so zaposleni prek programa javnih del," je na posvetu dejal direktor Sunko. Dom starej{ih občanov Ljutomer po zakonu o socialnem varstvu izvaja institucionalno varstvo starej{ih, pomoč na domu, naloge, ki obsegajo pripravo okolja, družine in posameznikov na starost ter gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena višji kvaliteti življenja in varstva starejših občanov Glede na vire financiranja se ce-
Foto: Miha Soštaric
Boris Sunko - direktor Doma starejših občanov Ljutomer.
lotna dejavnost Doma starejših občanov Ljutomer deli na socialno oskrbo (55%), zdravstveno nego (37%) ter drugo, tržno dejavnost (8%). V dveletnem delovanju ljutomerskega doma za starejše so se povezovali s številnimi društvi, vrtci in šolami, uvedli pa so tudi skupine za samopomoč, ki jih vodijo predstavniki območne organizacije Rdečega križa Ljutomer. Za opremo v domu so morali vzeti kredit (12% vrednosti investicije), ki še ga vedno odplačujejo, sicer pa je direktor Boris Sunko ocenil minuli dve leti kot uspešni. "Naša ustanova je že prvo leto svojega delovanja zaključila brez izgube, z našim delom pa so tako stanovalci kot tudi njihovi svojci zadovoljni. Zelo hitro nam je namreč uspelo vzpostaviti organiziranost in funkcioniranje služb, moram pa poudariti,
da so zaposleni zelo prijazni ter dostopni vsem stanovalcem." V dveletnem prehojenem obdobju so se pojavljali tudi številni problemi. Najprej so odpravljali napake pri gradbenih in obrtnih delih ter zagotavljali normalno delovanje naprav, dalj časa se jim ni uspelo dogovoriti z Zdravstvenim domom Ljutomer o izvajanju osnovne zdravstvene dejavnosti v domu, težave so se pojavljale tudi z neizkušenostjo kadra, nekaj problemov pa so imeli tudi s sprejemanjem stanovalcev. Vse probleme so uspeli rešiti ter so se že uzrli v prihodnje. Naslednje leto bo vodstvo Doma starejših občanov Ljutomer uvedlo hišne standarde kakovosti ter jih poskušalo uskladiti z zahtevami sistema kakovosti ISO 9001, želijo pa si postati "učeča se ustanova".
Miha Šoštarič
Spodnja Polskava • Ob dnevu samostojnosti
Slovenska samostojnost ni samo zgodba o uspehu
Letos so osrednjo občinsko proslavo ob dnevu samostojnosti v občini Slovenska Bistrica pripravili v krajevni skupnosti Spodnja Polskava.
Obiskovalce so pred telovadnico, ki je bila polna, proslave so se udeležili številni krajani, predstavniki občine, državnega zbora in državnega sveta, šol, občinski svetniki in predsedniki posameznih krajevnih skupnosti v občini, najprej pozdravili godbeniki PGD Spodnja Polskava. Osrednji govornik je bil Milan Mom, predsednik spodnjepolskavske krajevne skupnosti.
V svojem nagovoru je poudaril, da smo se Slovenci z de-cemberskim plebescitom pred trinajstimi leti zavezali drugačni, bolj svobodni, bolj ustvarjalni in odgovorni družbi. S tem smo se zavedali, da bo prehod v novo državo zahteven, ugasnil bo milijonski trg nekdanje skupne države in mogoče se bo postavilo vprašanje gospodarskega preživetja nove države in z njo povezanih nešteto osebnih in življenjskih usod.
Povedal je še, da si ni potrebno zatiskati oči, da je slovenska samostojnost zgolj in samo opevana zgodba o uspehu, to je tudi pripoved o stiskah, krčenju nekaterih do nedavnega še samoumevnih pravic, o naraščanju obmenitev in tudi žal o tistem, kar je zapisal že Prešeren, da "človek velja toliko, kor plača".
Zamislil se je tudi o tem, kako bo s Slovenijo ob vstopu v Evros-ko skupnost, še posebej z vidika domovinske vzgoje namenjene mladim, kjer nam vsa leta samostojnosti ni uspelo dodelati teh vsebin in ob tem zaksrbljenost, koliko Slovenije in slovenskega bo potem še ostalo. Ker pa
Sedem (ne)pomembnih dni
Leto izzivov
Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kofi Anan je označil leto 2003 za leto razkolov, pri čemer je se posebej mislil na resne delitve in nesoglasja varnostnega sveta ob vojaški intervenciji ZDA in Velike Britanije v Iraku. Lahko pa bi tudi rekli, da je bilo to leto leto velikih izzivov. Človeštvo je bilo nasploh soočeno z mnogimi čisto novimi vprašanji in dilemami.
Anan govori o najnižji točki zaupanja v skupno urejanje mednarodnih odnosov. Konec nekdanjih svetovnih in zlasti tudi evropskih delitev ne spremlja nova kvaliteta mednarodnih odnosov. Svet nima jasne (pozitivne) alternative za življenje v razmerah, ko se ni treba povezovati, sodelovati in prijateljevati predvsem zaradi obrambe pred sovražniki in zaradi nenehne nevarnosti vojaškega spopada, kar je dolga desetletja karakteriziralo življenje po drugi svetovni vojni. Zdi se, da se še zlasti Združene države Amerike, kot najvztrajnejši zagovornik demokracije in svobode ter spodbujevalec globalnih in prelomnih družbenih sprememb v zadnjih
letih, ne znajdejo najbolje v na novo nastalih razmerah. Žal ni samo občutek, da propada druge, antagonistične velesile niso doživele in ne doživljajo kot enkratno zgodovinsko priložnost za vzpostavljanje novega, drugačnega svetovnega reda, ki ne bi temeljil predvsem na moči in premoči ene ali majhne skupine držav. Obsedenost z lastno veličino (in vsemogočnostjo) pa seveda nujno povzroča različne zablode in napačna sklepanja, kar se je navsezadnje pokazalo tudi ob letošnjem ameriškem ignoriranju Združenih narodov in njihove volje ob odločanju za poseg v Iraku, pa tudi ob marsikdaj preveč solističnem (in enostranskem) bojevanju proti terorizmu. Iraška epizoda (z vsemi svojimi posledicami) je po svoje tudi nov dokaz, da se zgolj z vojnimi sredstvi, se pravi s politiko sile, ne da urejati zapletenih mednarodnih zadev. Prav tako kot je jasno, da nekaterih mednarodnih pravnih norm ni mogoče kratkomalo spreminjati zgolj s (samo)voljo ene ali skupine držav, brez poprejšnjega širšega, kvalificiranega mednarodne-
ga soglasja v okviru Združenih narodov. S tega vidika svet pravzaprav šele čaka resnejša razprava in iskanje odgovora na vprašanja, kdaj in pod kakšnimi pogoji je mogoča (in upravičena) vojaška intervencija proti neodvisni državi, v kakšnih okvirih in s kakšnimi merili se določa (ne)demokratičnost določenega režima in kdaj so za njegovo odstranitev dovoljena tudi najbolj drastična sredstva. Če glede tega ne bo jasnega dogovora in resničnega sodelovanja vseh demokratičnih sil, se kaj lahko zgodi, da se bo svet čedalje bolj pogrezal v najrazličnejša subjektivna odločanja in anarhijo ter splošno nestabilnost.
Ravno trenutne razmere v Iraku kažejo, kako se lahko tudi najboljši nameni sprevržejo v svoje nasprotje, če posamezne akcije niso do konca in vsestransko pretehtane in utemeljene. Američani počasi dojemajo, da jih mnogi Iranci - po vsem, kar se je zgodilo in kar se dogaja - ne sprejemajo kot osvoboditelje, ampak kot okupatorje. Med ameriškimi nasprotniki niso samo privrženci nekdanjega diktatorja Sadama Huseina. Prej ko bodo Američani dojeli, da dogajanj v Iraku (in širše) ni mogoče ocenjevati črno-belo, bolj bodo čutili potrebo, da iraško krizo in druge svetovne probleme rešujejo v participaciji z naj-
Kulturni program so ob mal~kih iz vrtca in u~encih osnovne {ole prispevali {e pevci mo{kega pevskega zbora Obrtnik in ~lani KUD Mati~ek Spodnja Polskava.
je optimist, je menil, da nas bo tudi tokrat, kot vedno, preveval tisti duh, ki nam je stoletja dolgo pomagal vztrajati na tem nemirnem prostoru in da bo tako tudi v prihodnje.
Lepo zasnovan je bil tudi kulturni program. Nastopili so malčki iz spodnjepolskavskega vrtca, šolarji osnovne šole Antona Ingoliča, nastopil je nonet Vivere, folklorna skupina KUD Stefana Romiha iz Črešnjevca ter moški
pevski zbor Obrtnik Spodnja Polskava. Brez dvoma pa je potrebno pohvaliti tudi KUD Matiček Spodnja Polskava in Herto Žagar - režiserko prireditve. Vezno besedilo med posameznimi točkami, izbrani teksti iz Slave vojvodine Krajnske Janeza Vaj-kada Valvasorja, so bili domiselno zbrani. Zveneli so prijetno in tudi domoljubno.
Vida Topolovec
širšim možnim krogom držav in ob upoštevnaju mnenj, ki ne bodo vselej že vnaprej uglašena na isto, ameriško noto.
V Iraku se doslej ni potrdilo kar nekaj ameriških tez, ki so pravzaprav odločilno vplivale na sklep o vojaškem posegu. Ni zaslediti evforičnosti Iračanov, s katero so Američani računali tako rekoč na vsakem koraku. Bles-tečo začetno vojaško zmago, ki tako rekoč ni zahtevala žrtev na ameriški strani, zdaj spremljajo nenehni incidetni, ki so pobrali že preko 400 ameriških življenj. Gre zgolj za terorizem in osamljene akcije ostankov Husseino-vih sil ali pa za kaj drugega? Američani še vedno ne razpolagajo z nikakršnimi otipljivimi dokazili o iraških sredstvih za množično uničevanje, ki so bila poglavitni vzrok in povod za ameriško vojaško akcijo v Iraku. Še vedno ni čisto natančno jasno, za kaj bodo sodili pravkar aretiranemu iraškemu diktatorju Sa-damu Huseinu in prav tako ni jasno, kako bo njegovo zajetje vplivalo na stabilizacijo razmer v Iraku. Z malo ironije bi lahko rekli, da bi bilo še najbolj prepričljivo sojenje, če bi mu sami Iračani sodili zaradi katastrofalne, pravzaprav izdajalske slabe obrambe v času ameriško-angleškega napada na Irak ...
Jak Koprivc
Ptuj • Prednovoletno srečanje borcev
Resna razprava
V torek, 16. decembra, so se sestali člani organov Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj skupaj s predsedniki osnovnih organizacij.
Najprej so se poklonili pred kratkim umrlemu tajniku območnega združenja Francu Simeonovu, nato pa v sproščenem pogovoru spregovorili o dosedanjem delu in načrtih.
Ugotovili so, da so po utrditvi vodstva območnega združenja sredi letošnjega leta sedaj na vrsti osnovne organizacije, ki jim bo potrebno nameniti več pozornosti. To še zlasti zato, ker se članstvo stara, biološka ura opravlja svoje. Ideje, za katere so se v mladosti žrtvovali, pa še vedno živijo. Zato je potrebno narediti vse, da spomin ne bo zbledel. Že v letošnjem letu so jim prisluhnili nekateri župani sedanjih občin in poskrbeli za spominska obeležja in spomenike na njihovih območjih. Zastavljene naloge bodo v prihodnjih letih nadaljevali. Še več, v počastitev 60. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom v letu 2005 bodo izdali fotomonografijo Ptuj z okolico v 20. stoletju. Imenovan je uredniški odbor, pripravljajo pa tudi že vsebinsko zasnovo. Po prvih razpravah v strokovnih krogih je potrebno zajeti vso obdobje od začetka prejšnjega stoletja prve in druge svetovne vojne pa vse do osamosvojitve leta 1991, skratka narodnoobrambna dogajanja.
Pozdravili so pripravljenost Pokrajinskega muzeja Ptuj, Zgodovinskega arhiva Ptuj, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in posameznikov, ki bodo strokovni nosilci te ideje. Tudi proslavam in prireditvam bodo posvetili vso pozornost.
Posebno pozornost posvečajo tudi pomlajevanju organizacije, saj so v svoje vrste na srečanju sprejeli deset novih članov. Nekateri se vprašujejo, kako je to mogoče. Naj povem, da Združenje borcev in udeležencev NOB Slovenije v svoje vrste sprejema tudi mlajše, po vojni rojene.To so zagovorniki VREDNOT NOB. In teh je na ptujskem območnem združenju že okrog šestdeset.
Stanko Lepej
Ljutomer • Otroški parlament
Mladi o odnosih
Občinska zveza prijateljev mladine Ljutomer je pripravila medobčinski parlament učencev, ki se ga je udeležilo 15 učencev iz sedmih osnovnih šol upravne enote Ljutomer, razpravljali pa so na temo Humani medsebojni odnosi in zdrava spolnost.
Po razpravi so izbrali Ano Murekar in Sandro Slokan iz osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci, ki bosta območje upravne enote Ljutomer zastopali na nacionalnem parlamentu februarja v Ljubljani.
Miha [o{tari~
Skorba • Premiera KD skorba
Dve nevesti v skorbljanščini
Mlada gledališka skupina KD Skorba se je letos lotila komedije Cvetka Golarja Dve nevesti, v domačem narečju pa je igro zapisal Ivan Ogrinc.
V domu krajanov v Skorbi so veseloigro - letos pod režiserskim vodstvom Marije Černila - premierno predstavili 14. decembra in tako zaokrožili 20-letno tradicijo igranja te ljubiteljske gledališke skupinee. S
predstavo v skorbljanščini so še posebej navdušili domače občinstvo, pred koncem leta imeli kar nekaj ponovitev.
Ivanu Ogrincu, ki je opravil mnoga tehnična dela in poskrbel za celotno organizacijo,
je k sodelovanju v ljubiteljsko gledališko skupino letos uspelo pritegniti še nekaj mladih igralcev iz Skorbe in bližnje okolice. Po dobrem sodelovanju z režiserjem Silvom Vuča-kom je letos v Skorbi dobila
Ustvarjalci letošnje gledališke predstave Dve nevesti v Skorbi.
Ptuj • Priznanje Valterju Pliberšku
Za zdrav duh v telesu
V novembru so v Novi Gorici podelili priznanja Zveze športnih pedagogov Slovenije in med letošnjimi dobitniki priznanja je bil tudi učitelj telesne vzgoje iz OŠ Cirkulane - Zavrč, Valter Pliberšek.
Valter je leta 1964 končal učiteljišče v Mariboru. Leta 1965 se je zaposlil na Osnovni šoli Žetale, kjer je poučeval predvsem telesno vzgojo in biologijo. V kraju je bil zelo dejaven, saj so v času njegovega službovanja v Žetalah prav na njegovo pobudo in z njegovo pomočjo dobili prvo asfaltirano rokometno igrišče v Halozah, preuredil je dvorano v večnamenski prostor in nabavili so prve pripomočke za pouk telesne vzgoje. Od takrat so otroci v Žetalah poznali telovadnico in njen po-
men. Tri leta zapored je organiziral krajevno proslavo ob 8. marcu, deset let zapored ob dnevu mladosti, tri leta ob dnevu republike, velikokrat pa tudi pustovanje. V Žetalah je bil mentor smučarske sekcije, planinske skupine in športnega društva Žetale.
Leta 1975 je postal ravnatelj osnovne šole Cirkulane, to delo je opravljal do leta 1991. V Cirkulanah je nadaljeval svoje poslanstvo in se odlikoval pri uveljavljanju številnih novosti pri razvoju šolstva. Tudi
Ptuj • Božični koncert za cerkev
Spet je tisti čas ...
V torek, 30. dec^^^^a, bo ob 19. uri v refektoriju mi-noritskega samostana Božični koncert Ptujskega none-ta OOZ in vokalne skupine Kor.
Prazniki so tu. Iz domov se širijo mamljive vonjave po božičnih dobrotah. Naravo je zajel prijeten mir. Ljudi prežema posebne vrste sreča. Spet je tisti čas v letu, ko se ozremo, shranimo dobro in pozabimo slabo. Spet je tisti čas...
Tudi pevci Ptujskega noneta OOZ in vokalne skupine Kor so del tega, pripravljajo se s pesmijo, veselijo se s svojimi poslušalci.
Božične pesmi so nekaj posebnega, izražajo veselje, upanje na boljše, pravzaprav nas nekako pomirijo. Te občutke bi želeli pevci deliti z Vami, zato Vas vabijo na Božični koncert.
Prostovoljne prispevke namenjajo dokončanju minoritske cerkve sv. Petra in Pavla.
Ur
Valter Pliber{ek
šolska stavba je bila obnovljena. Cirkulane so dobile drugo asfaltirano rokometno igrišče v Halozah. Leta 1980 so pod njegovim vodstvom v Cirkulanah obeležili 200-letnico šolstva. V teh letih še je naprej razvijal planinstvo, saj je bil organizator mnogih planinskih pohodov in tekmovanj. Planinsko društvo Ptuj mu je podelilo priznanje za njegov velik prispevek k razvoju planinstva, predvsem med mladimi. Dejaven je bil tudi v taborniški organizaciji, kjer je delal z mladimi na mnogih letnih in zimskih taborih, organiziral taborniške mnogoboje in orientacijske teke, šolo plavanja in smučanja. Bil je tudi načelnik
priložnost režiserka iz gledališke skupine KD Videm Marija Černila, ki je z velikim veseljem pomagala mladi gledališki skupini. Že sam tekst v domačem narečju ji je predstavljal izziv in z veseljem se je spoprijela s skorbljanščino, je Černi-lova povedala po premieri, ob tem pa ni skrivala zadovoljstva nad uspešno odrsko uprizoritvijo svoje mlade gledališke ekipe v Skorbi.
Veseloigra je zanimiva, morda nekoliko krajša, kot smo jih vajeni, v njej pa ne manjka komičnih zapletov, zanimivih razpletov in seveda srečnega konca.
V predstavi Dve nevesti igrajo: Drago Brumec, Anita Polanec, Tanja Furek, Vesna Mohorko, Uroš Krajnc, Gorazd Zagoranski, Damjan in Emil Ogrizek, Špela Horvat, Mitja Furek in Janko Polanec. Režija: Marija Černila. Šepetalki: Nada Golob in Alenka Markež. Maska: Barbara Kokol. Razsvetljava: Marjan Zelenko. Tehnična dela: Ivan Ogrinc. Ostali sodelavci: Dragica Kozel, Aleksandra Kamenšek, Danilo Leljak.
Tatjana Mohorko
in starešina taborniškega odreda Ptuj ter velikokrat taborovo-dja na letnih taborih v Kaštelu. V počitniški koloniji občine Ptuj v Biogradu n/m je bil tudi upravnik, večkrat pa pedagoški vodja in vodič.
V	času svojega ravnateljeva-nja je bil v okviru takratne občine Ptuj več let predsednik oziroma član organizacijskega odbora za tekmovanje Mladi v SLO. Vsa ta leta je na teh tekmovanjih sodeloval v komisiji za ocenjevanje in pripravil orientacijski pohod. Organiziral je tudi regijsko tekmovanje in ga tudi vodil.
V	Ribiški družini Ptuj je aktivno deloval z mladimi ribiči in bil tudi mentor skupine mladih ribičev na republiškem taboru v Mozirju in Metliki.
Danes Valter Pliberšek poučuje športno vzgojo v Cirkula-nah in Zavrču. V pouk vnaša nove oblike in metode dela ter poskrbi za individualizacijo in diferenciacijo dela z učenci. Njegov odnos do učencev je pristen, s svojim zgledom pa prispeva k pravilnemu razvoju mlade generacije.
Kot športni pedagog uspešno dela v sodelovanju z občino Gorišnica na področju juda. Učenci so pod njegovim mentorstvom dosegli veliko uspehov na državnem prvenstvu.
Valter je tudi mednarodni atletski sodnik. Bil je tudi predsednik temeljne telesnokulturne skupnosti občine Ptuj in prejemnik bronastega in srebrnega Bloudkovega priznanja.
V	šolstvu dela že 38 let in ima naziv mentor in svetovalec.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Koledniki prihajajo
Dobre želje in novoletna voščila se izražajo po različnih poteh: mnogo je pisnih voščil, ki so vročena klasično, po pošti, vse več je takih, ki brzijo po elektronski pošti ali pa dosegajo naslovnika po mobilnih telefonih. A najlepše je voščilo iz oči v oči, iz ust do ušes, spremljano s stiskom rok ali prijaznim objemom.
V mnogih slovenskih krajih so ohranjeni koledniški obhodi v božično-novoletnem času, posebno pred 6. januarjem, praznikom sv. Treh kraljev. Obisk kolednikov, ljudskih voščil-cevzdravja, dobre letine..., naj bi k hišiprineselsrečo, koledni-kompa hišni gospodarji izročijo darilce v zahvalo. Po izročilu koledniki niso jemali denarja, marveč kakšno jajce, klobaso in še kaj za pod zob. Pesmi kolednice imajo zato primerno obliko: začno s pozdravom, sledi mu voščilo, nato prošnja za dar in zahvala ter poslovilne besede. Koledniki so po ljudskem izročilu odrasli fantje, včasih možje in fantiči, novoletnemu petju od hiše do hiše se dekleta niso smela pridružiti. Pesmi, kolednice so bile največkrat večglasno zapete ali pa tudi govorjene.
Ce želite presenetiti prijatelje, sosede, domače z izvirno kole-dniško pesmijo, priporočam novo, drobno, zelo lično knjižico Zmage Kumer Koledniki prihajajo, ki je te dni izšla pri Mohorjevi družbi iz Celja.
Knjiga ličnih platnic in ilustracij izpod čopiča Maje [ubic ima triinosemdeset strani. Po avtoričinem predgovoru, ki pojasnjuje izvor in pomen koledovanja, so štiri poglavja: Novoletna govorjena voščila, Novoletne kolednice, Tepežnice in Trikraljev-ske kolednice. V dodatku so še Prošnje pesmi za vreme. Pesmim je dodan notni zapis, manj znane, stare in narečne besede pa so pojasnjene pod besedilom. Knjiga Koledniki prihajajo je primerna za obdarovanje in praznično jabo.
Tudi sama voščim, cenjeni bralci Štajerskega tednika, z besedami iz omenjene knjige:
Voščim vam srečno novo leto, / da bi ga zdravi, veseli / vča-kali še danes leto, / z dobrimi prijatelji, / doma pri družini / in v miru po svetu.
Liljana Klemenčič
Miklavž • Božični koncert
Pripeli so si novo ozvočitev
Pri Miklavžu so nedavno organizirali praznični koncert, ki je napolnil tamkajšnjo osnovnošolsko telovadnico.
Nastopili so pevci otroškega pevskega zbora Tilen in pevci mladinskega pevskega zbora Sanje OŠ Miklavž pri Ormožu. Ob tej priložnosti so jim na pomoč priskočile tudi pevke, ki so končale osnovno šolanje minulo šolsko leto. Praznično obarvane pesmi je z različnimi instrumenti spremljala skupina mladih glasbenikov. Nastopili so tudi člani Miklavževskega okteta z gostjami. Še posebno lepo so zvenele skupne pesmi, ko so se združili zvonki otroški in polni ženski glasovi, vse skupaj pa je zaokrožil volumen članov okteta. V zaključni pesmi so nastopili tudi plesalci
šole, ki so se jim pridružili tudi obiskovalci. Največje breme organizacije je nedvomno nosil Leon Lah, ki je zborovodja vseh naštetih ljubiteljev lepega petja. Poleg tega je prispeval še instrumentalno in vokalno spremljavo.
Zbrane starše in krajane je na prireditvi nagovoril tudi ravnatelj Vlado Hebar, ki jim je voščil prijetne praznike ter se zahvalil za prispevano vstopnino, saj so iz izkupička mladi ljubitelji glasbe kupili ozvočenje, ki so si ga zelo želeli in pri svojih nastopih in koncertih tudi potrebovali.
vki
Mladi in nekoliko starejši miklavževski pevci so ogreli srca poslušalcev z božično-novoletnim programom.
rolo vki
Ptuj • Za nami je pestro kulturno leto
Največji poudarek 110-letnici muzeja
Na Ptujskem se izteka bogato kulturno leto, vsebinsko vsestransko, pe~at pa mu je dajalo proslavljanje visokega jubileja Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je potekalo vse leto.
Prav je, da se spomnimo vsaj nekaterih odmevnejsih dogodkov, ki so bolj kot sicer obogatili kulturno življenje Ptuja.
Muzejsko proslavljanje je predstavilo celotno dejavnost zavoda, zvrstilo pa se je preko petdeset prireditev, razstav, novih zbirk, koncertov, strokovnih srečanj.
Ptuj, Ptujski nonet, Pihalni orkester Ptuj in po dolgih letih je zaigral tudi ptujski Big band. Nastopilo se je seveda več komornih zasedb, ki so popestrile slovesnosti ob odprtjih (nazadnje Ljubljanski godalni kvartet).
Ptujski muzej je na siroko odprl vrata tudi obiskovalcem, po-
tem letu obogatil bibliobus, ki s 5000 knjižnimi enotami že obiskuje bralce po Ptujskem.
Ptujska pravlji~arka in knjižni-~arka Liljana Klemen~i~ je prejela Čopovo diplomo, Vladimir Kajzovar, vodja potujo~e knjižnice, pa Čopovo priznanje. Ravnateljica knjižnice Tjasa Mrgole
ogledalo okrog 12.300 gledalcev, nastopilo pa je skoraj 5.800 na-stopajo~ih. Komorni moski pevski zbor je slavil petdesetletnico in ob tej priliki izdal zbornik o slovenskem petju na Ptuju od ~asov ~italnice naprej, ki je avtorsko delo Jožeta Kodri~a.
Zelo popularne so postale li-
V Trnovski vasi so se mladi že navadili na bibliobus
Restavrator Roskar je prikazal metodo pozlačevanja
V Miheličevi galeriji na Ptuju je bila razstava vsak mesec. Ne gre zgolj za čiste slikarske razstave, temveč za povezave likovnih in drugih umetnikov - Poson-čnice, Zven maske, fotografske mojstrovine Bojana Adamiča (v sodelovanju z Bistro Ptuj), Mihe-ličev kurent dr. Milčeta Komela, razstava treh ... Na gradu smo si ogledali razstavo Ptuj v 1. polovici 19. stoletja. Zanimiva je bila
tudi razstava tapiserij Marija Preglja.
Dobili smo novo glasbeno zbirko z znamenito rimsko tibio (rimska pisčal) in novo stalno zbirko Ptuj in okolica v 20. stoletju. Pred dominikanskim samostanom je dobil svoje mesto tudi ustanovitelj ptujskega muzeja Franc Ferk. Njegov doprsni kip je izdelal ptujski kipar Viktor Gojkovič.
Muzejski jubilej je bil obeležen tudi z eminentnimi glasbenimi koncerti. Ob tej priliki so na Ptuju gostovali: Slovenska filharmonija, Pihalni orkester Slovenske vojske, koncert je poklonil tudi operni pevec Janez Lotrič, odzvali pa so se tudi domači ustvarjalci: Komorni moski zbor
kazal je delovanje restavratorskih delavnic in bil gostitelj slovenskega etnoloskega, muzejskega in arheoloskega drustva Slovenije.
Ptujčan Marko Sluga je ptujskemu muzeju podaril del svoje zbirke pohistva, slik in drugih predmetov, ki segajo v obdobje 19. stoletja, na novo pa je bila odprta restavratorska in konser-vatorske delavnica za kovino. Obnovljena je bila tudi grajska kapela, ki skupaj z viteško dvorano že nudi civilne in cerkvene poroke.
Ob jubileju je muzej izdal zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj, ogledali pa smo si lahko tudi nov film.
Številne prireditve je pripravila tudi Knjižnica Ivana Potr~a na Ptuju, v njihovi slavnostni dvorani so se predstavili zanimivi gostje: Rajko Šugman je v knjigi predstavil svojega brata Zlatka, letošnjega Prešernovega nagrajenca, ogledali smo si razstavo miniaturnih knjig, mineralov, doživeli smo pravljice za odrasle, poslušali svetovno popotnico Benko Pulko in številne druge zanimive goste. Knjižnico je v
Juki~ je bila slavnostna govornica na slovesnosti ob kulturnem prazniku, veliko oljenko je prejel Pokrajinski muzej Ptuj, ol-jenko pa ptujski slikar Julij Ošlo-vnik.
Gledališ~e Ptuj je nadaljevalo s festivalom monodrame, letošnji zmagovalec je bil Gregor Čušin, igralec Mestnega gledališ-~a ljubljanskega, ter s festivalom komornega gledališ~a. Že drugi~ je zmagala predstava ljubljanske Drame, letos je to bila predstava Thomasa Bernharda Izboljše-valec sveta.
Zelo pestra je bila tudi dejavnost ljubiteljske kulture v okviru Obmo~ne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti ter Zveze kulturnih društev Ptuj, ki je letos bila ustanovljena za Mestno ob~ino Ptuj. Na Ptuju je bil simpozij o narodnih domovih na Ptuju, Mariboru in Celju, ptujski pa je letos dobil novo fasado.
Ljubiteljska kultura je pripravila ve~ kot 70 prireditev, ki si jih je
Ob Ferkovem spomeniku direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ales Arih in ptujski župan dr. Štefan Čelan
Velika Nedelja
Pripravili Muco Copatarico
u~inkoy organizatorju pa je prinesel kar zajetno finan~no izgubo.
V letošnjem letu naj bi slovenske ob~ine sprejele lokalne programe za kulturo, nekaterim je to uspelo, v Ptuju naj bi ga sprejeli spomladi leta 2004, koliko pa bodo ti programi izboljšali
delo v kulturi, pa je težko re~i. Takšnih ali podobnih programov so kulturniki pisali že dosti, svoje poslanstvo pa so in še rešujejo s svojo inovativnostjo in s pomo-~jo sogovornikov, ki jih najdejo v politiki in predvsem v gospodarstvu.
Franc Lačen
terarne arene, ki predstavljajo doma~e ustvarjalce. Letos so se predstavili: Romana Ercegovi~, Jože Križan~i~, Stojan Kerbler, Mirko Pihler, Zdenko Kodri~. Prvi~ pa je bil ob Prešernovem rojstnem dnevu organiziran Žve-glin sejem.
V razstavno dejavnost se je bogato vklju~ila galerija Tenzor (letos so prvi~ sodelovali z Mi-heli~evo galerijo), ki daje v svoji vsebini možnost predvsem mlajšim umetnikom.
Ob številnih kulturno-umetniških društvih pa je v kulturno poslanstvo tudi letos posegel Klub ptujskih študentov z odmevnim festivalom novega slovenskega filma ter s prireditvami pod naslovom Mladost v prastarem mestu.
Radio Tednik Ptuj je letos pripravil program kulturno-zabavnih letnih prireditev pod naslovom Poletje ob Dravi. Program je bil najverjetneje preambiciozno zastavljen, saj ni obrodil želenih
Mladi člani Kulturnega društva Simon Gregorčič iz Velike Nedelje so za letošnje praznične dni naštudirali prikupno predstavo Muca Copatarica. Nastopili so Tomaž, Tina, Ana ter po dva Roka in Anji, ki jih je skozi zgodbo kot pripovedovalec vodil režiser predstave Tonček Žumbar. Odraslo ekipo so sestavljali še Metka Žumbar, Sanja Žumbar in Janja Cvetko.
Pa brez zamere
Obra~un
Novoletna poslanica
Tako. Leto je okoli in čas je za refleksijo preteklega leta ter pogled ali dva v prihodnost. Seveda na tem mestu ne bomo tratili časa z nekimi velikopoteznimi željami, kisi jih večina ljudi tako rado zastavi ob tovrstnih koledarskih prelomnicah. Te želje namreč velikokrat ostanejo to, kar so — le neki dobronamerni in (kot smo rekli) večinoma krepko prenapihnjeni pobožni sklepi, ki se skoraj nikoli ne uresničijo. Čeprav zvenijo lepo in vam nikakor nočemo reči, da pa od zdaj naprej raje ostanite na realnih tleh ter, če res hočete kaj spremeniti, to počnite raje v majhnih korakih, ne pa z nekimi hudo radikalno-idealističnimi utopičnimi prelomi, se tukaj te metode ne bomo poslužili. Kajti še predobro vemo, da je (kar se spreminjanja samega sebe tiče) navada železna srajca, pa tudi z leti opazovanja samega sebe ter drugih ljudi človek spozna stvar ali dve o človeški psihi in obnašanju. Zatorej brez idealiziranja preteklega in utopističnega snovanja/pričakovanja prihodnjega, zgolj na kratko pogled ali dva v preteklost.
Najprej politika. V preteklem letu smo dobili tako težko pričakovano ter opevano zeleno luč za vstop med civilizirane narode, po kateri smo hlepeli že od takrat, ko nas je bridka usoda odtrgala od prsi matere Evrope ter nas zadegala nekam tja dol na zabačeni Balkan. Odprla so se nam vrata v EU in Nato. Nekje, nekdo v vrhu teh dveh združb je ugotovil, da bi bilo iz pač nekega razloga koristno, ko bi nas imeli zraven. Krasno. Predvsem za politike, ki si bodo na prsi nabili zasluge za uvrstitev naše deželice v ta dva kluba. Povsem drugo vprašanje pa je, če bo tudi ljudstvo po vstopu kazalo take znake zadovoljstva, kot jih sedaj, ko politikom še nekako uspeva pri življenju ohranjati mit o paradižu, ki nas čaka na oni strani Schengena in na drugi strani puškine cevi Nata. Prav kmalu bomo videli.
Notranjepolitična cirkuška arena. Za glavne izpade naših dragih, modrih in nasploh superiorno inteligentnih (tisti, ki si drzne v to dogmo podvomiti, je takoj nasprotnik osamosvajanja, zarotnik in hudodelec) voditeljev sta predvsem proti koncu leta poskrbeli grožnji z Balkana, tega uročene-ga in od vseh pozabljenega koščka sveta, ki že od nekdaj v biti ogroža vse, kar v sebi nosi vsaj kanček plemenitega slovenstva — najprej neki južnjaški sovražniki naše države, ki kar naenkrat hočejo postati Slovenci ter od znotraj najedati kleno srce slovenske samobiti, potem pa še neki muslimani, napol teroristi, ki bi pa v beli Ljubljani oholo postavili neko džamijo ali nekaj takega, kar itak ne bi bilo nič drugega kot skrivališče teroristov in Al Kaide. Groza. Ali sledi popolno iztrebljenje pristnega slovenskega naroda, bomo videli v naslednjem letu. Razmere so res nevarne, kajti tiprotidržavni in protinacoinalni elementi so se infiltrirali praktično povsod - celo v časopis, ki ga berete. Če ne verjamete, poglejte na konec tega teksta in videli boste, da vam že dobra tri leta pamet soli človek, ki se piše na -ič. Strašljivo. Grozljivo.
Še malo športa. Preteklo leto, gledano na splošno, ni bilo kaj prida uspešno. Res, vsa čast plavalcem in nekaj ostalim redkim izjemam, a če pogledamo fuzbalerje, košarkarje, ro-kometašice, smučarje, skakalce in tako dalje, vidimo, dapo-gled nazaj na preteklo leto ni najbolj rožnat. Še posebej, ker je bilo leto 2002 tako uspešno. Če bo prihodnje leto bolj podobno preteklemu ali pa morda letu pred tem, bomo videli, precej jasen pokazatelj pa bo že evropsko rokometno prvenstvo, ki se v januarju začenja na naši grudi. Za slovensko šibko samozavest (dejstvo, ki si ga malokdo želi ali upa priznati) bi bil kakšen boljši športni dosežek vsekakor dobrodošel.
Drugače pa itak sami najbolj veste, kakšno je leto, ki za vami. Če je bilo dobro, krasno, kar tako naprej, če pa slabo, vam še vedno ostane zgoraj omenjeno sprejemanje trdnih sklepov, kaj vse boste v novem letu spremenili. Kajti največkrat ni problem v samih sklepih, ampak v realizaciji le teh. No, pa srečno.
Gregor Ali~
Foto: Fl
Ormož • Dobra volja za volanom
Spretnostna vožnja posebne sorte
Na opuščeni ormoški žagi sta se v spretnostni vožnji pomerili najstarejša znana voznica pri nas, 95-letna Rozalija Valas iz Ljubljane, in 87-letna sestra Zofija iz Ormoža. Domačinka je bila za kakšno stotinko sekunde hitrejša.
Sestro Zofijo danes pozna vesoljna Slovenija kot nuno, ki v častitljivi starosti vozi svoj ol-dtimerski VW hrošč po cestah Slovenije. Je članica društva Joc-hana Janeza Pucha iz Ljutomera, ki združuje ljubitelje starih vozil. Ti so jo radi sprejeli medse, saj je vedno dobre volje, se rada pošali in pred potjo tudi pomoli za varno vožnjo. Takšna do-
datna varnost pa je voznikom vedno dobrodošla. Pomerila se je že na številnih spretnostnih vožnjah in sodelovala na relijih. Njeni someščani jo imajo radi in so nemalo ponosni nanjo, zato ji pri različnih opravilih, ki jih je treba opraviti okrog avtomobila, radi pomagajo. Znana je po tem, da se ne vozi rada sama. Na tokratnem tekmovanju je ob
njej sedel Franc Krnjak.
Rozalija Valas je najstarejša aktivna voznica pri nas, za katero so uspeli izvedeti snemalci filma, ki je ob dirki nastal in bo prikazan 4. januarja na TV Slovenija. Za razliko od sestre Zofije gospa Rozalija rada vozi nove avtomobile. Po cestah med Ljubljano in [entrupertom, kjer je največkrat na poti, se vozi
Sodniško oko in ura Bojana Šulka sta bila neizprosna
Najstarejša voznica Rozalija Valas iz Ljubljane se je v spretnostni vožnji pomerila s sestro Zofijo. V ozadju tekmovalni vozi-
Skupaj še bolje!
Skrbimo, daje vaš dom poln topline. Smo l<al<ovost, na lotero se lalil<o zanesete, in l^ot član velike družine smo svoje storitve še izboljšali.
PLINARNA MARIBOR
SKUP/NAOISTRABENZ
z novim Renaultom cliom. Ker ni včlanjena v nobeno avtomobilsko društvo, je doslej ostala skrita širši javnosti. Vozi sicer previdno, toda kazni je plačala že v vseh slovenskih regijah.
Sestro Zofijo kazni marsikdaj reši njena obleka, saj ji policaji včasih pogledajo skozi prste. Rada malo preveč pritisne na plin, a edinikrat, ko je zares plačala kazen, se ji je zelo mudilo, saj je peljala župnika na mašo. Nasploh je bila pogosto "šofer-ka" svojih predpostavljenih, to pa danes ni več potrebno, saj ima večina župnikov svoje av-
tomobile. Prepričana je, da jo varuje njen angel varuh, saj težje prometne nesreče ni imela, nekaj manjših pa že. Zabavno je bilo, ko je vozila metliškega župnika in je imela v avtu na eni strani podobo sv. Jožefa, na drugi pa sv. Krištofa. S sopotnikom sta klepetala, da se jima s takšnimi varuhi ne more nič zgoditi. Kljub temu sta zletela s ceste in to zato, "ker je sv. Jožef držal, sv. Krištof pa je spustil".
Prekaljeni voznici sta se pomerili na krajši progi, ki so jo označili s storžci in je vsebovala levi in oster desni ovinek,
parkiranje v predvideni prostor naprej in parkiranje bočno vzvratno. Progo je postavil Bojan [ulek iz društva J. Janez Puch, meril je tudi čas in skrbel, da je tekmovanje potekalo po pravilih. Obe tekmovalki sta preizkušnjo odlično prestali. Na koncu pa se je izkazalo, da je bila hitrejša domačinka — sestra Zofija. Kljub temu velja poudariti, da sta bili obe zelo spretni, druži pa ju še ena skupna lastnost - obema so starši dali ime Rozalija.
vki
Markovci • Se bodo pogrele svoje pečice
V decembru najbolj zadiši
članice Društva podeželskih žena občine Markovci so se v soboto, 13. decembra, v prenovljenem gasilskem domu v Sobe-tincih zbrale na četrtem rednem občnem zboru. Zbor, ki ga vsako leto pripravijo v drugi vasi, so letos organizirale članice aktiva Sobetinci in Borovci.
Po podanih poročilih za leto 2003 so ženske izvolile novo vodstvo. Po štiriletnem mandatu se je od predsedovanja društvu poslovila Marta Lešnik iz Prvencev, ki je v nagovoru povzela delo društva v minulem letu, ob bližajočih se praznikih pa dejala, da prav v decembru po hiši najlepše diši in da nobeno pecivo iz škatel ne more nadomestiti vonja pravkar pečenih keksov, peciva in potic.
Zbrane članice so na sobotnem volilnem občnem zboru za novo predsednico soglasno podprle Slavico Vincek iz Stojncev, na mesto strokovne tajnice so izvolile Slavico Strelec, za bla-gajničarko pa je bila imenovana Vlasta Golob. Sicer pa so bile v upravni odbor izvoljene tudi Ivanka Bezjak, Nada Salihovič, Anica Horvat, Jožica Forštnarič, Neža Majcen, Kristina Horvat, Silva Pilinger, Jožica Hameršak in Darinka Meznarič.
Ob koncu uradnega dela so
Nekdanji predsednici Marti Lešnik (v sredini) se je za njeno štiriletno požrtvovalno delo zahvalila pobudnica ustanovitve društva Slavica Strelec (levo), Slavici Vincek (desno) pa sta Lešnikova in Strelčeva zaželeli veliko uspeha pri vodenju društva v naslednjih letih.
zbranim zapeli pevci vokalne zasedbe Kor, sicer pa so za kulturni program poskrbeli domači otroci in mladina. V dobrem razpoloženju in ob zvokih žive glasbe
pa so članice Društva podeželskih žena občine Markovci svoje druženje zaključile v poznih večernih urah.
Mojca Zemljarič
Ljutomer • Pobrateni z Wermsdorfom
Odprli razstavo
Občina Ljutomer je bila doslej pobratena s srbskimi Užicami in češkim Fulnekom, pred koncem leta pa je pobratenje sklenila še z nemškim mestom Wermsdorf.
Omenjeno nemško mesto, ki leži v neposredni bližini Leipziga v nekdanji vzhodni Nemčiji, in prleška prestolnica sodelujeta in izmenjujeta stike že vrsto
let, tokrat pa so se odločili, da dokončno podpišejo listino o pobratenju. Ljutomerski župan Jožef [pindler je bil ob občinskem prazniku Wermsdorfa gost
Zupan občine Ljutomer Jožef Špindler, direktor Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer Andrej Vršič in župan Wermsdorfa Dieter Bernd Lehmann ob otvoritivi razstave o Wermsdorfu.
tamkajšnjega župana Dietra Ber-nda Lehmanna, slednji pa je v decembu obiskal Ljutomer. Ob obisku Lehmanna, ki že enajst let kot župan vodi Wermsdorf, je osebje ljutomerskega Zavoda za kulturo in izobraževanje na čelu z direktorjem Srečkom Pa-vličičem pripravilo razstavo, na kateri so razstavljeni eksponati, značilni za to mesto, prav tako pa se obiskovalci razstave lahko seznanijo z dejavnostmi tega nemškega mesta. Wermsdorf, ki je znan predvsem po ribogojniš-tvu ter vzreji gosi, je s svojo okolico središče ribogojništva v Nemčiji. Ta gospodarska panoga ima 500-letno tradicijo, letno pa vzgojijo več kot 600 ton rib. Poleg rib je Wermsdorf "gosje dvorišče" Nemčije, saj tam vzredijo 60 odstotkov vseh gosi, kolikor jih letno pojejo v Nemčiji.
Miha Šoštarič
Tednikova akcija • Trgovka 2003
Marija Kocmut - trgovka iz Pikapolonice
Marija Kocmut je simpati~na in komunikativna trgovka zaposlena v trgovini Pikapolonica na Ptuju. V tem poklicu je dvanajst let in pravi, da si sedaj želi delati kot koordinator.
je, sčasoma pa s fantom nameravava imeti tudi otroke."
Kje se vidiš ti čez nekaj let?
"Menim, da sem v trgovskem poklicu že dovolj dolgo, da sem se naučila nekaterih stvari. Sedaj bi rada začela na novo. Čeprav sem poslovodkinja in sem zadovoljna s svojim delom, pa se ne vidim v tej vlogi celo življenje. Podjetje, kjer delam, ima osem trgovin v Sloveniji in razmišljam, da bi se začela ukvarjati s koordiniranjem v našem podjetju."
Misliš, da ti bo težko narediti takšno spremembo in se preusmeriti na drugo področje?
"Najbrž mi bo, saj rada delam z ljudmi. Lepo je videti stranke zadovoljne. Najbolj všeč pa mi je to, da v našem poklicu vidiš, kako otroci hitro odraščajo. Zdi se mi, kot da vsi tisti, ki so še včeraj izbirali igrače zase, imajo naenkrat svoje otroke."
Po čem se razlikuje tvoje delo od dela v drugih trgovinah?
"Pri nas je poklic trgovke pravzaprav sekundarnega pomena. Sebe in sodelavke osebno bolj vidim kot svetovalke. Redkokatera stranka, ki pride v našo trgovino, točno ve, kaj bo kupila. Večinoma pridejo ljudje, ki pač hočejo kakšnega otroka osrečiti in potrebujejo nasvet trgovke. Potem mu pač svetujemo glede na starost in spol otroka. Opažam, da so ljudje res lačni informacij."
S čim se ukvarjaš v prostem času?
"Ob študiju in delu mi ne ostaja veliko prostega časa. Zelo rada kolesarim, smučam, se kotalkam, poleti pa se rada odpravim lenarit na morje."
Dženana Beéirovié
Marija Kocmut - trgovka iz Pikapolonice
Njeno delo jo veseli, najbolj všeč pa ji je to, da opravlja bolj poklic svetovalca kot trgovca, saj je zelo malo strank, ki natančno vedo, po kaj so prišli.
Kakšno šolo si končala in kakšne so tvoje poprejšnje delovne izkušnje?
"Končala sem poklicno trgovsko šolo. Takoj za tem sem se zaposlila v majhni trgovini na Destrniku. Tam sem bila zaposlena le kratek čas, saj je šlo za trgovino s prehrano, to pa mi ni bilo najbolj všeč. Potem sem šla s kolegico delat v Avstrijo. Tam sem delala kakšnih pet mesecev. To je bila zelo koristna izkušnja, saj sem tam imela možnost izpopolniti svoje znanje nemškega jezika. Ko sem prišla domov, sem se zaposlila v papirnici Petlja, kjer sem delala tri leta. Nato pa sem na sestrino pobudo to delo zapustila in se zaposlila v trgovini Pikapolonica. Tu sem pa že približno devet let."
Kaj se je spreminjalo v trgovini Pikapolonica v teh devetih letih, odkar delaš tam?
"Ko se je pred devetimi leti rodila zamisel za takšno trgovi-
no, je bila ta res potrebna. Na Ptuju ni bilo namreč niti ene trgovine, ki bi bila specializirana za otroške igrače in opremo. Spremenili pa smo tudi lokacijo trgovine in jo povečali. Mislim, da se je čas prinesel veliko koristnih sprememb."
Kakšne spremembe opažate sedaj, ko ste se preselili na novo lokacijo?
"Po mojem mnenju je bila ta selitev prava odločitev v pravem trenutku. Nova trgovina je veliko večja, zato je tudi veliko več strank, ki prihajajo k nam. Prej je bilo tako, da sem skoraj vse stranke poznala, sedaj pa jih je toliko, da je to nemogoče. Dela je veliko več, zato se tudi kolektiv širi. Zaposlenih nas je pet, jaz kot poslovodki-nja in še štiri trgovke."
Kakšni so tvoji cilji in načrti za prihodnost?
"Po treh letih dela v trgovini Pikapolonica sem se vpisala v poslovodsko šolo in jo uspešno opravila. Trenutno sem absolventka višje komercialne šole v Mariboru. Moj primarni cilj je uspešno zaključiti šolan-
Lujzek • Dober den vsoki den
Zodjic se sre-cuvlemo v totem leti, si podovle-mo roko z novim, kije pred nami, s tistimi, ki so za nami,
ki jih mamo radi, pa če glih so včosik provi gadi. Gadi, ki nas pičijo tam, kak nam paše, pa če so prozne ali pa pune vinske flaše. Želim vam, da bi se drugo leto radi meli, da bi več molili kak pa kleli, pune mošje dnara meli, da bi bli zdravi in nasploh lidje ta pravi. Da bi človik bija človeki človik in ne vuk in bi doživeli v novem leti malo muk, vseeno pa kokšen dober fu...
Fuš je po zakoni prepovedano stvor, če delaš brez
zakonskega žegna, zaslužek ftekneš v svoj žep, držovi ne doš nič dovka, ob tebi pa kokšna gospa ali pa gospodična jovka. Se deca rodijo in smejijo, ki otroške doklode dobijo in se novega bratca ali pa sestrice veselijo. Kak mi je reka ovi den moj stori znonec, ki ma pred hišo vejki klonec, duma pa boj prozen kak puni lonec, oni brezposelni bojše živijo kak tisti, ki v službo hodijo. Vete, jaz toga ne zas-topim, saj kak zemljerilec, ki živim od dela do zore do mraka na njivi, v gorici in na Mici, boj žmetno živim in si želim, da še nebi bija tak hitro hin...
Vam že v naprje povem, da bomo mali zemljorilci in navodni delavci tudi v Evropski zvezi, še boj kaj zaj -jebena stranka, kak se to
po domočem reče, se skuha ali speče, najbojše porcije pa pojejo delodajalci, mi ta mali pa ostonemo s suhimi krajci. Če glih nam politiki oblublajo bojše cajte, cele in ne raztrgane srajce, sem jaz pesimist, ki zaenkrat {e nema glist, lehko pa pride demokracist, ki ti gliste predpi{e in te pod nosom obri{e, namesto tebe, ki se ti v živleji jeb...' Je bela cesta vglajena, skoz celo vas napravlena.'
Za zodjo srečaje v totem puklastem leti, sen vam misla kaj boj pametnega napisati pa vidite, da mi to neje uspelo, vse je boj črno kak belo, prizadevajte si, da bo obratno, da nemo vozili vzvratno, pač pa naprej v nove cajte, fejst garajte, radi se majte in dosti se smejte. Srečno v leti 2004 vam želi LUJZEK.
7
Trgovka^
(trenutni vrstni red prvih 10)
Mateja Kelc, Unlimited, Ptuj Martina Čeh, Pelorna Rž, Platana, Ptuj M^da Kr^nc, Firenze, Super mesto, Ptuj Rozika Vrhovšek, Era Petlja Panorama, Ptuj Lidija Rilitarič, Seka, Natura, Videm pri Ptuju Sabina Granda, Presta Ptuj Sabina Vimer, Amalija, Podgorci Sor^ja Zrimšek, Firezce, Super mesto, Ptuj MarUa Kocmut, Pikapolonica, Ptuj
Andreja Bezjak, Bike ek, Jadranska, Ptuj ^------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno trgovko 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj
Kupon velja do torka, 6.1.2004
Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
FIAT BRAVA 1,6 SX	1997	1.260.000	- Brezplačen
FORD MONDEO 1.8 KAR	1994	700.000	preizicus
MERCEDES A160 AVTOM.	1999	2.410.000	- 105 točk
R CLIO DYN 1,5/80 SV	2002	2.300.000	kontrole
R LAGUNA EXP. 1,9 dCi	2002	4.090.000	na vozilu
R LAGUNA EXP. 1,9 dCi	2002	4.090.000	- Tehnična
R LAGUNA GT 1,8 EXP	2003	4.380.000	kontrola
RENAULT 19 1,8 RTI	1994	560.000	po 2000
RTWINGO EXP 1,2	2001	1.450.000	prevoženih kilometrih
Testna vozila			- Pomoč na cesti, vleka ali
CLIO EXP 1,5 DCI 5V	2002	2.150.000	popravilo
KANGOO PRIV. 1,5 DCI 80 KM 2003		2.950.000	- 3 mesečna
LAGUNA GRA. PRIV. 2,0 16V	2002	4.400.000	tehnična
RTWINGO DYN 1,2 16VAVT	2002	1.850.000	garancija
R KANGOO 1.5 65 KM	2002	2.650.000	(za določena vozila)
MEGAN BREAK AIR 1,9 dCi	2003	2.990.000	
			
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si			
RENAULT
v
Štajerski
TEDNIK
in

Ta teden prejmeta osem brezplačnihi obiskov Centra aerobites—
ime in priimek:
Milja Kovačič
(aslov:	^_
Oresjje 100,8850 Pttg
ime in priimek:
Zala Sobotič
Sp. Jablane 38,8386 Cirkovce
Nagrajenca premeta nagrade po pošti.
Ravnatelj je obiskal učence z namenom, da ugotovi, koliko so se že naučili. Matejo je vprašal: "Povej mi, koliko je pet krat pet!"
"Šestindvajseti' je kot iz topa odgovorila Mateja. Razredničarka pa je zardela in poskusila popraviti slab vtis, ki ga je naredila Mateja, zato je rekla ravnatelju: "Ni bilo slabo! Samo za tri je zgrešila!'
***
Nekega dne, ko je tovari-šica vstopila v razred, je na tabli z majhnimi črkami pisalo "penis". Z ostrim pogledom je pogledala po razredu, da bi našla krivca, vendar brez uspeha. Vzela je gobo v roko in pobrisala	tablo.
Naslednji dan, ko je vstopila v razred je na tabli spet pisalo "penis", tokrat z malo večjimi črkami. Spet je med učenci iskala krivca in spet brez uspeha. Ni ji preostalo nič drugega, kot da pobriše tablo. To se je ponavljalo vsako jutro in vsakič je "penis" pisalo z malo večjimi črkami kot prejšnji dan. To se je ponavljalo kak teden. Nato pa je na tabli nekega dne ni čakal napis "penis" pač pa: "Bolj kot ga drgneš, večji je.'
***
Jaka je med poukom prišepnil sošolcu Petru: "To je pa res svinjarija! Mi učenci opravimo vse delo, učitelji pa za to mastno zaslužijo!'
***
Peter vpraša sošolca Milana:
'Milan, kaj ti misliš, ali bo naša učiteljica prišla v nebesa?'
"Kjepa! Zmaji letijo na višini največ 200 metrov!" ***
'Kaj se zgodi, če srebro dalj časa leži na prostem'?' vpraša profesor kemije. "Sigurno ga kdo ukrade!'
se oglasi pameten dijak.
***
Ženska se je hotela ločiti, toda sodnik ni dovolil ločitve.
"Ni mogoče!' je dejal. 'Kako ni mogoče, ko sem pa še devica!' "Kako ste lahko devica, ko ste pa že tretjič poročeni?' "Enostavno! Prvič sem se poročila s Francozom, drugič z muslimanom, tretjič pa s komunistom!' "Razumem, da ste med zakonom s Francozom in muslimanom ostali devica, toda s komunistom?' "Komunisti samo govorijo
in nič ne naredijo!' ***
»Zakaj pravzaprav vedno govorimo le o materinem jeziku?«
»Zato ker oče tako ali tako nima nobene besede.«

Odgovori na premoženjska vprašanja
vprašanje: Privarčevala sem 3,3 mio SIT. Vsak mesec dodam 320 tisoč SIT, tako da bom čez dve leti imela se enkrat toliko. Imam stanovanje v vrednosti okrog 9 mio SIT. V začetku leta 2007 nameravam z omenjenimi zneski kupiti hiso na ključ. Zal se bom morala se zadolžiti pri banki za cca. 4 mio SIT za dobo 10 let. S tem posojilom in se z vložkom v skladu 2 mio SIT bom kupila parcelo in hiso podkletila. S taksno finančno konstrukcijo imam pogum pa tudi željo, da izpeljem zastavljeni cilj. Menim, da se tudi z malim da narediti veliko. Vas pa ljubeznivo naprosam, da me poučite o tistem, kar sem spre-
Kar se tiče zbiranja finančnih sredstev za hiso, lahko proces bistveno pospesite, če do sedaj privarčevani znesek vložite v kakšno bolj sofisticirano finančno naložbo. Kot lahko sklepam, ste svoj denar do sedaj nalagali na banko. Če spadate med bolj uravnoteženo — konzervativno vla-gateljico, vam svetujem, da si pois-čete sklad z garantiranim donosom PLUS — npr. Garant 3+, ki ga dobite na globalnem trgu. Če pa spadate med bolj dinamične tipe vlagatelja, pa vam priporočam tudi kaksno alternativno naložbo, kot je npr. hedge sklad (all weather investment) — npr. Globe one "all in one", kjer boste dobili povprečni letni donos med 20 in 30 odstotki - vezano na evro, ob prodaji pa vas dobiček NE BO OBDAVČEN, kot bi bil sicer, če podobno naložbo naredite s kaksnim slovenskim vzajemnim skladom in sklade prodate pred iztekom treh let. (Taksne naložbe je najboljse urediti s pomočjo profesionalnega svetovalca.) Tako vam na koncu ne bo treba najemati posojila na banki, ker boste svojo hiso lahko v celoti plačali iz lastnega žepa.
Lahko pa se odločite tudi za tako imenovano VINKULACIJO, ko imate sredstva naložena v skladu, ki garantira v korist banke. Prav pride (tudi v vasem primeru — kredit za 10 let) v primeru, ko denarja ne potrebujete vsaj tri leta. (Ker imate stanovanje, lahko npr. stanovanje prodate, sredstva naložite v zgoraj opisane možnosti, vi pa do nadaljnjega plačujete najemnino.) To pride prav predvsem, če je donos naložbe nad 20 odstotki, obresti za kredit pa med 6 in 7 odstotki. Pri vikuliranih kreditih plačujete samo obresti, glavnico plačate ob izteku kredita.
Pa se eno opozorilo: ali ste pri izračunu finančne konstrukcije upostevali tudi ceno notranje opreme in stroske, ki bodo nastali z vzdrževanjem hise ter novimi davki na nepremičnine? Vse to bo zahtevalo denar iz vasega žepa. Upostevati morate tudi, kako stabilni so vasi obstoječi prihodki in kako se bodo le-ti gibali v prihodnosti (da ne izgubite obstoječe službe oz. posla). Skratka, naredite bilanco in analizirajte denarni tok pred morebitno izgradnjo hise in po njej. Če potrebujete pomoč, se lahko obrnete name, finančne seminarje za povečanje finančne pismenosti pa organiziram vsak torek na Ptuju.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
^Donos
premoženjsko svetovanje
Prejeli smo
Nevtralizacija
odpora
Kidri~evega
(odgovor Radovana Tavzesu, Št. tednik, 23. 12. 2003)
V "Forumu proti sežigalnici" smo ogorčeni nad stališči in mnenji državnega sekretarja Ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPE) mag. Radovana Tavzesa v zvezi s pojasnili glede "nevtra-lizacije odpora Kidričanov" proti sežigalnici odpadkov v njihovem kraju, o čemer so se odločili na referendumu z več kot 92-odstotno podporo.
Javnost opozarjamo na vrsto polresnic in netočnosti, ki si jih dovoli g. Tavzes in s tem vsiljeno politizacijo vprašanja izgradnje sežigalnic nasproti vsem, ki svojih argumentov ne moremo predstaviti tako, kot nam zagotavlja zakonodaja (o javnosti informacij javnega značaja, o okoljski presoji naložb, o izvajanju javnih služb varstva okolja in podobno). Naštejmo jih po vrsti:
1. Ni res, kot trdi državni sekretar Tavzes, da je MOPE v komunikaciji s Kidričani odgovorili na vsa vprašanja: tako denimo nikoli nismo prejeli nobenega odgovora, postavljenega g. Vu-čerju iz Agencije Republike Slovenije za okolje glede delikatne presoje vplivov na okolje, zastavljenega javno v reviji Dialogi, v časopisu Večer in po telefonu od junija letos do danes!
2.	Ni res, da MOPE o aktivnosti glede sežigalnice obvešča javnost. Prvi osnutek Operativnega programa ravnanja z odpadki je MOPE preprosto dal na internet: temu se ne reče delo na očeh javnosti in še manj obveščanje z "željo po javni razpravi". Smešno in absurdno! Kje je tu prišlo do kakšnega pogovora, je znano samo njemu. Očitno bi rada oblast le vnaprej ugotavljala, s čim se kdo ne strinja, pa še to le zato, da bi vnaprej predvidela za-vrnitvene odgovore. Tega nihče ne more imenovati demokratični postopek, to je uradniška zloraba javnega zanimanja za urejanje javnih zadev! Nikakor ne bomo sprejeli Tavzesovega degradiranja javne razprave na spletno zbiranje pripomb "zainteresirane javnosti"!
3.	V Kidričevem je prikrito in skrito ravnanje že stvar navade, primer je seveda lahko tudi elektroliza C v Talumu (izgrajena brez okoljevarstvenega soglasja, brez družbenoekonomske presoje upravičenosti), čeprav gre za podjetje v državni lasti. Ravno trditev g. Tavzesa, da sežigalnice še niso začeli umeščati v prostor, je neverjetno lep primer zavajanja javnosti! Če je res, da "za umeščanje pogoji sploh še niso izpolnjeni", nam naj g. Tavzes razloži, če ve, kakšna sežigalnica potem nastaja v Talumu, da o tem javno govori generalni direktor Taluma, nazadnje v Večeru (21. 11. 2003). Kdo zdaj zavaja javnost: LDSov direktor Taluma ali LDSov državni sekretar? Očitno je le, da nas zavaja oblast.
4.	Trditev, da tuji strokovnjaki, ki jih je izbral MOPE in so
Duševno zdravje
Odnos do starej{ih
Ali nas družba vzgaja v duhu odgovornosti do starejsih?
Menim, da v razmisljanju o tem, moramo izhajati iz vrednot družine, ki pa žal pri nas nima več taksne vrednosti, kot jo je imela včasih in tudi družinsko življenje žal nima posebnega pomena, saj je v zadnjih desetletjih doživelo korenite spremembe tudi v skodo ostarelih. V življenju starejsih ljudi igrajo zakonski partner, otroci in bližnji sorodniki zelo pomembno vlogo. Včasih je bilo samoumevno, da človek preživi svoje pozno življenjsko obdobje v krogu domačih, danes pa so starejsi ljudje prisiljeni živeti večinoma sami zase. Iz tega pa izvirajo stevilni dusevni problemi.
Najpogostejsi so nevrotični simptomi, kot so: potrtost, nemir, tesnoba, težave z zapomnljivostjo in spominom ter občutki osamljenosti.
Prav osamljenost in preveč prostega časa sta v starosti naj-pogostejsa vira dolgočasja, resignacije in nezadovoljstva.
Prosti čas je v starosti rezultat prisile, saj starejsi sami ne odločajo po svoji volji za prosti čas, pač pa o tem odločajo
Ker se prosti čas ne izmenjuje z delovnim časom, izgublja za ljudi psiholosko privlačnost.
Namesto priprave in postopnega prehoda nastopi celodnevni prosti čas iznenada. V tem smislu so bili starejsi ljudje včasih na boljsem, saj se je doma vedno naslo kaksno primerno in koristno delo, ki so ga opravljali do pozne starosti.
Medtem ko družba oblikuje in ustvarja pogoje za razne vrste aktivnosti mlajsih in njihovo dejavnost tudi spodbuja, vodi in kontrolira pa po drugi strani pričakuje od starejsega človeka, da v starosti, po upokojitvi samoiniciativno razvije določene aktivnosti.
Najbolje bi bilo ustvariti taksne življenjske pogoje za sta-rejse ljudi, ki bi jim dovoljevali obdržati njihovo življenjsko kontinuiteto. Zabava, igra ali podobno zapravljanje prostega časa starejšim ljudem še ne nudi potrebnega zadovoljstva; posebno, če se to odvija v nekakšnem izoliranem svetu starejših ljudi. Tudi nobena skrivnost ni, da razne aktivnosti med seboj še zdaleč niso enakovredne. Če nekdo nekaj dela ali se sprehaja zato, da prebije prosti čas, je to povsem nekaj drugega, kot če plete jopico ali popravlja stolček za vnuka; smiselna aktivnost je za človeka veliko več vredna.
Ugotovljeno je, da imajo najmanj težav v starosti poročeni starejši ljudje, ki živijo v harmoniji s svojimi otroci (čeprav ne skupaj z njimi) v svojem domačem okolju in to dajem v razmislek.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
po našem poznavanju v strokovnih krogih anonimni, podpirajo sežigalnice, mogoče drži. Toda ob obisku nekaterih drugih tujih strokovnjakov v Sloveniji se je izkazalo nasprotno: dr. Paul Connet, legenda ameriških okol-jevarstvenikov, Ralph Ryder, urednik revije CATs (Communities against toxics - Skupnosti proti strupom) in eden glavnih nasprotnikov sežigalnic v Veliki Britaniji, Arne Sshoevers, so izrekli jasen in verodostojen "ne" sežigalnicam! Celo na Politehniki v Novi Gorici na smeri Znanosti o okolju predava ameriški profe-soer dr. S.A. Katz, ki slovenskim študentom odsvetuje gradnjo sežigalnic! Toliko o mnenju tujih strokovnjakov!
5.	G. Tavzes omenja presojo vplivov na okolje, nikoli pa nam je nihče ne pokaže. Zanimalo bi nas, zakaj Republika Slovenija ne premore nobene študije o kancerogenih dioksinih in še manj upošteva rezultate tujih raziskav, ki ugotavljajo, da so to smrtno nevarni polutanti! G. Tavzesa bi radi spomnili, da po 72. členu naše ustave smemo uveljavljati pravico do zdravega življenjskega okolja in on ni ta, ki nam bi jo lahko vzel!
6.	"Krajani pogosto niso bili pripravljeni na dialog" je nova škandalozna provokacija državnega sekretarja, o čemer bi smeli in morali obvestiti pristojne, saj gre za politično funkcijo in je zato njegova odgovornost predvsem politična. Kidričani so bili na referendumu leta 2001 z več kot 92 odstotki enotno proti sežigalnici. Leta 2003 v prvem osnutku Operativnega programa prebiramo, da se je treba pripraviti na "nevtralizacijo odpora", glede česar MOPE od nas pričakuje pripombe, g. Tavzes pa govori o tem, da nismo pripravljeni na dialog! Farsa in tragika v enem! Kot če bi na smrt obsojenega rabelj peljal na eksekucijo (nevtralizacijo njegovega odpora!) in ga po poti obtožil, da ni za dialog in mu ponujal knjigo pripomb!
Če sklenemo: da ministra za okolje in prostor g. Janeza Kopača pričakujemo, da ustavi vse postopke v zvezi z izgradnjo sežigalnice v Kidričevem, ker ocenjujemo, da z njimi krši vsa pravila demokratičnega ravnanja ter upoštevanja državljanskih in ustavnih pravic Kidričanov. Če g.
Tavzes ne bo podal prepričljivih odgovorov na zgornje ugotovitve, politično nesprejemljive izjave pa eksplicitno umaknil, bomo javno predlagali, da odstopi s svojega položaja zaradi strokovnega prikrivanja, poniževanja javnega zanimanja, dušenja demokratičnega dialoga in politične neodgovornosti. Ta odgovor na zavajanje državnega sekretarja Tavzesa naslavljamo tudi na LDS, ki že skoraj celo desetletje forsira g. Tavzesa za državnega sekretarja, z opozorilom, da zaradi politično nesprejemljive drže vodilnih posameznikov MOPE okoljsko ne škoduje samo prebivalcem Kidričevega in Slovenije, ampak tudi politični stranki, ki je za politično diletantstvo "svojih ljudi" tako vztrajno slepa, da ji je pomembnejša lojalnost stranki kot uresničevanje zakonskih obveznosti varstva okolja.
Forum proti sežigalnici v Kidričevem:
zanj ^^anko Curin
Čigava je vaška brunarica?
(Odgovor na pismo Alena Salihovica; Št. tednik, 11. 12. 2003, str. 20)
Od nas pričakujete odgovor, ne pa kritike na vprašanje: "Čigava je vaška brunarica?", zato naj tako bo.
Veliko je bilo napisano o prihajajočem letu, vstopu v EU, človekovih vrlinah, vasi Zabovci in njenih vaščanih. Ob tem se mi poraja vprašanje: "Kako v EU?" Z neargumentiranimi lažmi o društvu in ljudeh, ki so naredili toliko prostovoljnega dela za dobrobit družbe? O društvu, ki lahko vsako svojo potezo argumentira, o ljudeh, ki imajo kaj pokazati in se za to tudi pohvaliti.
Tako ne! S provokacijami in lažmi v EU? Kvečjemu na sodišče.
Preidimo raje kar na odgovore.
Brunarica, katero si je ŠRD Za-bovci kar prilastilo.
Društvo si ni ničesar prilastilo, temveč je od občine igrišče dobilo v upravljanje v surovem stanju. Zdaj nam lahko zavidajo še posebej tisti, ki so bili prepričani, da se naše sanje ne bodo uresničile.
Kdo se lahko veseli njene uporabe, o tem, kdo je po godu up-
ravnemu odboru ŠRD Zabovci in kdo je pripomogel k izgradnji športnega parka.
O tem se bomo z g. Alenom Salihovič pogovarjali v drugih ustanovah. Sovaščanom pa zagotavljamo, da je športni park Zabovci dobil v najem vsak, ki je to želel, razen če je bil termin predhodno že zaseden. ŠRD Zabovci je kot upravitelj parka postavilo najemniku ne-jemne pogoje. Eden od teh je, da klubski prostor ni v najem, je pa vse ostalo, kar spada k športnemu parku (igrišče, terasa brunarice, sanitarije, prostor za pečenje). Te pogoje je sprejel upravni odbor društva s sklepom o najemu športnega parka na redni seji upravnega odbora. Ti pogoji se od potrditve naprej niso kršili in tako bo tudi ostalo do spremembe sklepa. Tisti, ki pravi, da športnega parka pod zgoraj navedenimi pogoji ni dobil, laže! O zelo revni razvitosti razmišljanja samo toliko: ne vemo, kako revno razvitost razmišljanja ima človek, ki lahko napiše toliko provokacij in laži, ne da bi se prepričal o resnici in argumentiranih dejstvih.
Še odgovor predsednika.
Moja vloga pri odločanju o najemu brunarice je enaka vlogi vseh ostalih članov upravnega odbora. Kot predsednik se ne morem izogniti dejstvu, da vi, g. Aleš Salihovič, ne veste, kdo je lastnik brunarice, kdo upravitelj in na koga se lahko obrnete. Javno lahko povem, da se z našim sklepom strinja tudi vaška uprava, ker tako kot mi težijo k zavarovanju zasluženih članskih prostorov. Na koncu bi še dodal, da vi, g. Salihovič, in vam podobni v mojem mandatu na žalost nimate niti ene same prostovoljne ure na športnem parku Zabo-vci, ravno v mojem mandatu pa se je brunarica začela graditi in tudi dogradila.
Ja, človek se vpraša, kje je pravica in ponos. Žalostno, toda resnično ni niti enega niti drugega, kajti v tem primeru bi v Tedniku brali pohvale ŠRD Zabovci za vložen trud in prostovoljno delo, ne pa laži in provokacije.
Ja, ja, Evropa, prihajamo!
Upravni odbor ŠRD Zabovci
Roman Bračič (predsednik ŠRD Zabovci)
31. oktobra 2003 smo izvedli žalostno in nam nedoumljivo novico, da nas je za vedno zapustila ga. Petrovič.
Rodila se je 1. 3. 1947 na Ptuju in svoje otroštvo preživela v Halozah oz. Zg. Pristavi, svoj pečat pa je pustila ne le doma, temveč marsikje in na mnogih ljudeh. Ne moremo opisati bolečine v srcu in ne moremo zapolniti praznine, ki jo je zapustila za seboj.
Bila je velik človek po srcu in po duši, ker pri njej niso štele le besede, močno jih je podkrepila z resničnimi dejanji. Gonilna sila vaškega utripa, neutrudna organizatorka, zvesta vinogradnica in članica lovske družine, čudovita mati - vse to je bila. A za povrh vsega je leta 1979 ustanovila tudi FD Rožmarin in mu bila predsednica, mentorica, pobudnica in vodilna sila. Vse do svoje smrti, skoraj 25 let. Z vsem svojim bitjem je bila predana folklori. Na tem področju je ogromno storila z vsem svojim neutrudnim
delom. Mladim plesalcem in plesalkam ter ostalim članom društva je bila velika vzornica, saj nas ni le veliko naučila, temveč nam je vdahnila željo in občutek, da lahko postanemo vse, kar si zaželimo. Mnogim ljudem je pomagala in jih razumela. A za svoja velika dejanja ni zahtevala zahval, za svoja razdajanja in trud ni zahtevala plačila.
Vsa priznanja, ki jih je prejela, so veliko premalo. Na področju kulture in še na vseh drugih, kjer je delovala, je za njo ostala velika praznina, praznina, ki se je ne da zapolniti.
Ob vsem prizadevanju za boljši jutri mnogih ljudi v Halozah pa je pozabila nase. Bolezen v njej je rasla in ji vse bolj zavzemala telo, vse dokler ji ni vzela zadnjega diha. A ona tega nikoli ni pokazala. Tiho je odšla.
Storila si veliko stvari, pa čeprav si bila le majhen haloški človek.
Za vedno boš živela med nami, trdna haloška korenina, zgodba o tebi in tvojem življenju bo potovala do večnosti, postala si legenda. Zbogom! Tvoj duh naj nežno plove nekje med griči ha-loškimi. In tvoja duša končno naj občuti mir.
V imenu FD Rožmarin, Dolena: Maja Glaser
Haioška planinska pot že 20 let - 4. nad.
Bližje soncu tudi doma
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Z gospodom Emeršičem smo pogovor zaključili ob pogledu na prihodnost Haloške planinske poti, ki je dodobra zaznamovala življenje haloškega človeka ob njej. Naš sogovornik ob tem poudarja: "Pohodništvo dobiva v Evropi nove razsežnosti, saj si sodobni človek želi v prostem času zlasti sprostitve v naravnem okolju. Haloze pa lahko ponudijo prav tovrstne aktivnosti. Haloški človek je prijazen in gostoljuben. V prihodnje bi bilo potrebno poskrbeti zlasti za prenočišča, saj si pohodniki na dolgi poti želijo primernega počitka". In tega smo bili deležni tudi mi. Pravijo, da prazen žakelj ne stoji pokonci. Prepoln pa se lahko prekucne, zato jo tudi mi raje mahnemo naprej.
Haloška planinska pot poteka sedaj po prvem grebenu, visoko nad staro strugo reke Drave. Pogledi so nadvse obširni. Praktično je pred nami celotno Dravsko in velik del Ptujskega polja. V ozadju se dviguje mogočni masiv Pohorja, za katerim se skriva greben Kozjaka. Ob lepem
V Gradlščah pred kmečkim turizmom Emeršič
vremenu vidimo visoke stolpnice Maribora in prepaden Meljski hrib. Številne cerkvice nas pozdravljajo iz Slovenskih goric, ki se kot valovito morje vlečejo tja daleč na vzhod. Tik pod našimi nogami pa še pogled na krajinski park Šturmov-ci, od koder se občasno zasliši ptičji glas. Zasanjani od lepot pokrajine, po kateri
Nagradno turistično vprašanje
Tudi v LTO Ptuj in TD Ptuj počasi zaključujejo pregled uresničevanja aktivnosti v letu 2003. Svojim članom so te dni zepredstavili najpomembnejše aktivnosti v letu 2004.
V	svoje delovanje vnašajo nove aktivnosti in kvalitetne izboljšave. Ptujsko spletno turistično stran bo v kratkem mogoče prebirati tudi v angleškem jeziku. Priprave na kurentovanje 2004 so v polnem teku, dogajanje bo potekalo od 14. do 24. februarja. Konec aprila bo v partnerskem mestu Burghausenpotekal slovenski teden v okviru velike krajinsko-arhitekturne razstave. Predstavili se bodo ptujski fokloristi, OŠ Mladika, Pihalni orkester Ptuj, cirkovška foklora, harmonikarji iz Hajdoš in še nekateri drugi. Izvedli bodo tudi nekaj delavnic.
V	Turističnem društvu Ptuj bodo v letu 2004 intenzivirali aktivnosti pri urejanju okolja, vključili se bodo v slovenska in mednarodna tekmovanja v urejanju okolja. Ena od prednostnih nalog v novem letu je tudi utrjevanje sodelovanja z LTO Ptuj, po večletnih prizadevanjih naj bi v letu 2004 mesto dobilo tudi turistični vlak.
LTO Ptuj v sodelovanju z mestno občino Ptuj tudi letos pripravlja javno silvestrovanje na Mestnem trgu na Ptuju, ki se bo pričelo ob 21. uri z mehansko glasbo. Med 22. in 23. uro se bo z nastopom v zivo oglasil anasam-bel Kopije iz Cirkovc. Nekaj minut po polnoči bo občanom mestne občine Ptuj vse najboljše v novem letu zaželel ptujski zupan dr. Štefan Čelan. Po županovem voščilu bo nebo nad mestom osvetlil ognjemet. Zatem bodo oder zavzeli člani ptujskega ansambla Pop Corn.
Na predzadnje nagradno turistično vprašanje o tem, kolikokrat doslej so bile Terme Ptuj proglašane za naj kopališče v Sloveniji, pravilnega odgovora nismo prejeli. To se je zgodilo dvakrat. Danes vprašujemo, katero obletnico delovanja bo v letu 2004praznovalo Turistično društvo Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za obisk Termalnega parka Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 9. januarja 2004.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero obletnico delovanja bo v letu 2004 praznovalo Turistično
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Termalni Park
Terme Ptuj
se vije naša pot, sestopimo v vas Dravci. že od daleč nas pozdravlja največji halo-ški klopotec. V njegovi neposredni bližini nas vabi Rekreacijski center Vrček, kjer si lahko privežemo dušo in si pobliže pogledamo svet ob reki Dravi. Nas pa čaka še vzpon čez Varejo na Dravinjski Vrh. V prikupni hiški na vrhu griča obdani z vinogradi nas namreč že pričakujejo Kole-dnikovi, kjer sta gostoljubje in prijazna beseda planincem doma že od nekdaj.
Med tem, ko si pred hišo ogledujemo nenavadno veliko drevo figovca, se nam iz vinograda približuje ga. Ivanka Koled-nik. Seveda nas povabi v hišo, za katero bi lahko rekli, da ima enega najlepših razgledov v Sloveniji. Videm in daljna okolica se razprostirata tik pod našimi nogami. Ob kozarčku domačega se hitro zapletemo v prijeten pogovor. Ob tem se ga. Ivanka spominja začetkov Haloške planinske poti: "Z namero, da se preko Haloz spelje planinska pot, nas je seznanil veterinar Dušan Peček. Z veseljem smo sprejeli kontrolno točko in tako do danes sprejemamo tudi številne planince in pohodnike, ki hodijo po tej poti."
Nadaljevanje prihodnjič
Uroš Vidovič
SILVESTROVANJE V KOPALNIH PLAŠČIH
PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, Sport izleti, odličen program!
do 25.4y2D/POL 12.590 ŽUSTERNA, Senikov klub
3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
do9.472D/POL od 13.990
ROGAŠKA SLATINA
Sončkov klub, 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti do 25.4y2D/POL od 13.990 LENDAVA, Sonikov klub
3* Lipa, begata vsebina: kopanje, večeija v goricah, sprehod...
do 29.2y2D/POL 14.990 PORTOROt Sonîkov klub
3* Lucija, bogata vsebina, dobrodelna akcija - prispevajte vsaj 1000 SIT
do8.472-3D/NZ od 17.990 GRAN CANARIA
2* bungalov, letališka pristojbina doplačilo, polet z Brnika
3.177D/N	79.900
KRIŽARJENJE PO NILU
potovanje in križarjenje, 5* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje
23.1., 13, 20.2780 149.900 PEKING IN XIAN
8-dnevno potovanje z odličnim slovenskim vodenjem
O, 27.2780 199.000
SONČEK
PTUJ,Slomikova5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 OSO 22 EUROPARK, 02/33 00 915
\j TUl potovalni center
Ptuj • Pogovor z Bojanom Medenom
Prioritete si mora izbrati vsak sam
V Termah Ptuj je 16. decembra zasedal kolegij Slovenske turistične organizacije, ki ga je vodil generalni direktor Bojan Meden.
"Ptuj je gotovo eden izmed pomembnih slovenskih turističnih krajev, ki je zelo veliko prisoten v naših promocijskih aktivnostih. Na kolegiju smo se pogovarjali o čisto operativnih aktivnostih, ki jih bomo izvajali v začetku leta 2004, vzeli smo si tudi nekaj časa za ogled najpomembnejših turističnih zanimivosti, predstavitev nekaterih projektov in tudi aktivnosti," je o tem, zakaj so si za mesto kolegija izbrali Ptuj, povedal generalni direktor STO Bojan Meden.
Po delu kolegija si je vzel tudi nekaj časa za pogovor z novinarji. Začetek leta 2004 bo tudi za STO zelo intenziven, med drugim se zaključuje razpis za kreativne rešitve kot podpora vstopanju Slovenije v EU, iz tega izhajajo številne različne aktivnosti, v katere bo vključena STO.
[t. tednik: Kakšna je vloga Slovenske turistične organizacije pri razvoju slovenskega turizma?
B. Meden: 'V bistvu delujemo na treh stebrih. Najbolj obširen je promocija oziroma podpora trženju slovenskega turizma na tujih trgih. To vključuje sodelovanje s tujimi touroperatorji in s tujimi agencijami, tudi sodelovanje na sejmih, borzah, vključno s sodelovanjem preko turističnega portala; to pa v bistvu že predstavlja drugi steber, ki postaja vse pomembnejši in se nadgrajuje. Turistični portal je zlasti za številne manjše ponudnike, in tudi ponudnike s Ptujskega, lahko zelo pomemben in tudi upam učinkovit promocijski in prodajni kanal. Tretje področje našega delovanja pa se nanaša predvsem na angažiranje pri razvoju turističnih produktov. Nadaljujemo aktivnosti na področju ustanovitve kongresnega urada, welnessa, pričeli bomo prve aktivnosti pri formiranju ponudbe kolesarskega turizma, pohodništva. V aktivnostih, ki sem jih omenil se lahko najde tudi Ptuj, vrata so odprta. Naš namen je, da pospešujemo oziroma podpiramo tovrstne aktivnosti na posameznih območjih v državi."
[t. tednik: V katere projekte in na kakšne načine pa v program STO vključujete lokalne partnerje in ponudnike?
B. Meden: "Naš osnovni koncept je, da se čimbolj naslonimo na tiste, ki direktno živijo od turizma, od tega je odvisno tudi delovanje STO. Osnovne povezave imamo s podjetji kot tudi z lokalnimi in regijskimi turističnimi organizacijami. Mi bi sicer želeli, da bi imeli opravka predvsem z nekaj ali manjšim številom večjih organizacij, ker to omogoča učinkovitejše delo. V trenutnih razmerah pa relativno dobro sodelujemo s celo mrežo lokalnih turističnih organizacij na različnih področjih, pri promociji v tujini, tudi pri portalu imamo oskrbnike za posamezne regije. Ptuj se s svojo ponudbo lahko vključuje na področju welnessa, zgodovinskih mest oziroma kulturne dediščine, golfa, pohodništva, kolesarstva."
[t. tednik: Kaj pa lahko slovenski turizem pričakuje od grozdenja?
B. Meden: "V lanskem letu smo se uspešno skupaj z 18 ponudniki vključili v koncept grozdenja pri ministrstvu za gospodarstvo s projektom za ustanovitev kongresnega grozda, za ustanovitev welness grozda pa za zdaj še neuspešno. To je ena od oblik, ki omogoča tudi podporo države, zlasti v začetne faze ustanavljanja bodisi nekega izdelka oziroma aktivnosti. S kongresnim grozdom gremo sedaj v drugi razpis, pri welnessu bomo poskusili znova, v letu 2004 pa računamo že na to, da bomo vzpostavili
Bojan Meden, generalni direktor Slovenske turisti~ne organizacije.
prve zametke verige welness hotelov v Sloveniji."
[t. tednik: Katere dejavnosti bodo osrednje v letu 2004, ki je na nek način tudi prelomno leto zaradi vstopanja v EU?
B. Meden: "Ob osnovnih aktivnostih iz našega programa, ki smo ga v prvem decembrskem tednu tudi potrdili, bo poseben pečat našim aktivnostim dajal vstop v EU. Objavili smo razpis za dodatne aktivnosti, za krativne rešitve teh aktivnosti. Razpis bo zaključen 5. januarja 2004. Upamo, da bomo dobili marsikatero odlično idejo, ki jo bomo tudi uresničili. Koncept je, da bi Slovenijo kot državo ne samo kot turistično območje bolj intenzivno promovirali, vendar skozi turizem, in jo s tem naredili bolj prepoznavno, da izkoristimo obdobje, v katerem bo Slovenija že tako deležna večje pozornosti. Mnenja smo, da je to pravšnji čas, ki bi ga bilo velika škoda zamuditi. K tem aktivnostim bomo povabili tudi druge državne institucije. Za prihodnje leto povečujemo sredstva za osnovni program za več kot 3 odstotke, za posamezne projekte pa smo si uspeli prav tako zagotoviti denar. Predvsem gre za t. i. perspektivne trge, kjer bomo koncentrirali aktivnosti, zlasti na področju Rusije, Skandinavije, Velike Britanije, Francije, tudi Izraela. To je en dodaten projekt, dodaten projekt pa je tudi razvoj informacijskega sistema in nadgradnja akcije za povečanje prepoznavnosti Slovenije, zlasti v EU."
[t. tednik: Kako kot dober poznavalec turizma v Sloveniji doživljate Ptuj in njegovo turistično ponudbo in v kateri smeri bi se moral v bodoče razvijati ptujski turizem, da bi bil uspešen?
B. Meden: "Ptuj je eden najbolj atraktivnih ciljev v slovenskem turizmu v sklopu kulturne dediščine in zgodovinskih mest. To je en del, drugi del, ki se razvija in dograjuje, pa je na področju welnessa in prireditev. Malokatera prireditev ima tak značaj in takšen sloves kot kurento-vanje. Ptuj lahko turizem razvija bodisi sam ali v povezavi s širšim okoljem, prioritete za svoje delovanje pa si mora postaviti vsak kraj sam. Priložnost ima na področju welnessa v povezavi s širšim okoljem, na področju kulturne dediščine in obiskov skupin, saj gre mimo Ptuja malokatera avtobusna skupina tranzitnega turizma. Ptuj ima zagotovo v turistični dejavnosti večje možnosti, kot jih trenutno izkorišča. Glede na to, da v tem okolju deluje kar nekaj zagnanih turističnih profesionalcev, je upravičeno pričakovati, da bo v bodoče v turizmu delal smelejše korake."
MG
16 ŠtajmkiTEDlHÍK
Odraslim prepovedano
torek • 30. decembra 2003
TOP 100 HITOV
ZA LETO 2003!
1.	WHERE IS THE LOVE — Black Eyed Peas & Justin Timberlake
2.	WHITE FLAG — Dido
3.	CRAZY IN LOVE — Beyonce & Jay - Z.
4.	CHIHUAHUA — DJ Bobo
5.	IN DA CLUB — 50 Cent
6.	ALL THE THINGS SHE SAID — T.A.T.U.
7.	NEVER LEAVE YOU — Lumidee
8.	BRING ME TO LIFE — Evanescence
9.	SUNRISE — Simply Red
10.	AICHA — Outlandish
11. BEAUTIFUL — Christina Aguilera, 12. SORRY SEEMS TO BE THE HARDEST WORD — Blue & Elton John, 13. KA CHING — Shania Twain, 14. RISE & FALL — Craig David & Sting, 15. I_M WITH YOU — Avril Lavigne, 16. FEEL — Robbie Williams, 17. BREATHE — Blu Cantrell & Sean Paul, 18. LOSE YOURSELF — Eminem, 19. AMERICAN LIFE — Madonna, 20. GET BUSY — Sean Paul, 21. ALL I HAVE — Jennifer Lopez & LL Cool J., 22. IN THE SHADOWS — Rasmus, 23. PICTURE — Kid Rock & Sheryl Crow, 24. BABY BOY — Beyonce & Sean Paul, 25. TAKE ME TONIGHT — Alexander, 26. I KNOW WHAT YOU WANT — Busta Rhymes & Mariah Carey, 27. IGNITION — R.Kelly, 28. ANYTIME ANYPLACE ANYWHERE — Nena & Kim Wilde, 29. CRY ME A RIVER — Justin Timberlake, 30. I DROVE ALL NIGHT
—	Celine Dion, 31. FOREVER AND FOR ALWAYS — Shania Twain, 32. U MAKE ME WANNA — Blue, 33. SOMETHING BEAUTIFUL — Robbie Williams, 34. HOLLYWOOD — Madonna, 35. ARE YOU READY FOR LOVE — Elton John, 36. SHAKE YA TAILFEATHER — Nelly & P.Diddy & Murphy Lee, 37. IF YOU COME TO ME — Atomic Kitten, 38. FEEL GOOD LIES — Pink, 39. UNWELL — Matchbox 20, 40. SPIRIT IN THE SKY—Gareth Gates, 41. IF YOU_RE NOT THE ONE — Daniel Bedingfield, 42. SLOW — Kylie Minogze, 43. WE HAVE A DREAM — Various — Deutchland Sucht Der Superstar, 44. MOVE YOUR FEET — Junior Senior, 45. MANDY — Westlife, 46. UN EMOZIONE PER SEMPRE — Eros Ramazzotti, 47. MISS YOU — Aaliyah, 48. YEAR 3000
—	Busted, 49. I BELIEVE IN A THING CALLED LOVE — Darkness, 50. HEY YA — Outkast, 51. FAMILY PORTRAIT
—	Pink, 52. MAKE LUV — Room 5 & Oliver Cheatman, 53. COME UNDONE — Robbie Williams, 54. ROCK WITH YOU — Ashanti, 55. HOLE IN THE HEAD — Sugababes, 56. NO ANGEL — No Angels, 57. LIKE GLUE — Sean Paul, 58. STUCK — Stacie Orrico, 59. PIMP — 50 Cent, 60. THANK YOU BABY — Shania Twain, 61. LOVE_S DIVINE — Seal, 62. ONE HEART - Celine Dion, 63. CLOCKS — Coldplay, 64. WHY DON_T YOU & I — Santana & Alex Band, 65. FUR DUCH — Yvonne Catterfield, 66. ME AGAINST THE MUSIC
—	Britney Spears & Madonna, 67. TONIGHT / MISS YOU NIGHTS — Westlife, 68. ROCK YOUR BODY—Justin Timberlake, 69. ALL ABOUT LOVIN YOU — Bon Jovi, 70. SING FOR THE MOMENT — Eminem, 71. GUILTY — Blue, 72. SAY GOODBYE — S Club, 73. MUNDIAN TO BACK KE — Panjabi MC, 74. TROUBLE — Pink, 75. SWEET DREAMS MY LA EX — Rachel Stevens, 76. BORN TO TRY — Delta Go-odrem, 77. IT_S MY LIFE — No Doubt, 78. ICH KENNE NICHTS — RZA & Xavier Naidoo, 79. LIBERTINE — Kate Ryan, 80. 03 BONNIE & CLYDE — Jay — Z & Beyonce, 81. TO LOVE A WOMAN — Lionel Richie & Enrique Iglesias, 82. STOLE — Kelly Rowland, 83. THE FIRST CUT IS THE DEEPEST — Sheryl Crow, 84. MESMERIZE — Ja Rule & Ashanti, 85. THIS IS YOUR NIGHT — Clay Aiken, 86. FIGHTER — Christina Aguilera, 87. SCANDALOUS — Mis Teeq, 88. LIFE FOR RENT — Dido, 89. HEY WHATEVER — Westlife, 90. MUSIC IS THE KEY — Sarah Connor & Naturally 7,, 91. I BEGIN TO WONDER — Dannii Minogue, 92. SENORITA
—	Justin Timberlake, 93. STRENGHT OF A WOMAN — Shaggy, 94. BUMP BUMP BUMP — B2K & P.Diddy, 95. J NE AN MARRE - Alizee. 96. SOMEDAY — Nickleback, 97. MARIA — Scooter, 98. 21 QUESTIONS — 50 Cent, 99. DRIFT AWAY—Uncle Kracker, 100. RUBBERNECKIN — Elvis Presley & Paul Oakenfold.
Pripravil: David Breznik
Kdo je glavna igralka v filmu Ločitev po francosko? Odgovor:_
K
"n
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Eva Kamenšek, Dražene! 49/a, 2251 Ptuj. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Odgovore pošljite do ponedeljla, 1. septenàn, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni koti~ek
Petar Grašo - Sporke riči
Croatia Records, Nika, 2003, www.petargraso.com
ski), dva videospota (za pesmi Sve nas manje ima tu ter Ni mrtvu sri}e). Oba ploš~ka sta seveda zaš~itena pred kopiranjem, tako da se bodo pirati oziroma peka~i lahko obrisali pod nosom.
Sicer pa gremo še malo k pesmim. Resnici na ljubo niso pesmi ni~ posebnega, ~e ste pa~ ljubitelj te scene. Skladbe so namre~ v zna~ilnem, prepoznavnem slogu, lahkotno ljube-
zenske in take, da pritegnejo. Ne bi pa mogli govoriti o kakšnih hudih presežkih. Ob izdatni medijski podpori bo album seveda izpljunil nekaj hitov. Tako tudi že poznamo na primer pesem Jedina. Sicer pa med pesmimi Još uvik slipo vi-rujen, Godinu ljubavi, Vera od suvog zlata in drugimi morda najbolj izstopa prav naslovna pesem [porke ri~i, ki se na albumu nahaja kot tretja. Gre za lahkoten pop s pravo mero globine in bo vše~ tudi tistim zahtevnim ušesom, ki hrvaške glasbe ne marajo preve~. Sicer pa so vse pesmi v prepoznavnem dalmatinskem nare~ju, kar da celotnemu albumu seveda poseben pe~at. Grašo ostaja zakon.
Grega Kavčič
Dalmatinski lover je spet zunaj. Spet lovi ženske poglede in spet želi na vrh priljubljenosti. Ali pa samo malce oja-~ati svojo visoko pozicijo med hrvaško žvrgole~imi estradni-ki. Obširna promocijska akcija ob izidu novega albuma [por-ke ri~i se je iz rodne Hrvaške seveda dodobra preselila tudi v Slovenijo. V glasbenih trgovinah nas poleg drugega reklamnega materiala tako ~akajo tudi tako imenovani stendiji, karto-nasti Petri Graši v naravni velikosti. Tip v kavbojkah in ~rni sraj~ki brez rokavov, dovolj razprti, da se vidi, da je prav po južnjaško kosmat. Mamice morajo kar omedlevat, ko hodijo po veleblagovnicah mimo glas-
benega oddelka z nabito polnimi nakupovalnimi vozi~ki.
Njegov fotogeni~ni obraz krasijo ~rna o~ala, tako da na trenutek že skorajda spominja na reklamo za 3. del filma Matrica s Keanujem Reevesom. Frizurica na gobico in rahla ne-obritost dasta samo še piko na i. In tu je Petar Grašo s svojim novim albumom, lepim glasom, lepimi melodijami in fino produkcijo.
Album je vsekakor poseben, saj gre za dvojni CD. Na prvem ploš~ku je tako 10 pesmi, na drugem pa štiri bonus pesmi, galerija fotografij (da se vam pocedijo sline, ~e ste ženskega spola, in da se vam porodi vsaj kan~ek zavisti, ~e ste mo-
Filmski kotiček
Ločitev po francosko
Le Divorce; komedija, drama, romantični
Ko se dve sestri Ameri~anki zapleteta v pariške spletke in tr~ijo kultura in ~loveške strasti, je rezultat komedija manir in morale, denarja in poroke, seksa in sestrš~ine, ki razgrinja, kako je biti Ameri~an v tujini.
Francija postane kar naenkrat dežela, hudo druga~na od Amerike, z zelo ~udnimi in ve-~inoma proti glavnim likom (seveda Ameri~anom) nastro-jenimi ljudmi. Gre za zgodbo, ki je v svoji osnovi zastavljena tako, da bo prikazala vse najslabše lastnosti Francozov in na nasprotni strani vse najboljše Ameri~anov. Ni~ ne re~em, morda boste tudi pri Ameri-~anih v tem filmu našli kar nekaj napak, toda zgodba je spet tako spretno zavita, da te napake prekuje v slabosti, ki so jih znali izkoristiti pretkani Francozi.
Imamo dve privla~ni mladi Ameri~anki Roxeanne (Naomi Watts) in Isabele (Kate Hudson). Roxeanne živi v Parizu in je pisateljica, poro~ena s
Francozom iz vplivne in bogate družine Charlesom-Henrijem (Melvil Poupaud). Nestanovitni Francoz zapusti svojo no-se~o(!) ženo in h~erko, ravno ko na obisk pride Isabel. Kultivirani Ameri~anki ne zneseta svojega srda nad prevarantom, temve~ njegovo podlo dejanje skrivata pred njegovo družino. A glej si ga zlomka, kot da Francoz ni storil že dovolj hudega, se mu sline pocedijo še po sliki, ki jo je Roxeanne prinesla iz Amerike in je njena družinska dediš~ina. In kot je v navadi v "stari Evropi", se na stran požrešnega Francoza postavi vsa njegova družina, ki pa kljub temu še vedno prijazno sprejema tudi Roxeanne in njeno družino. Pa~ tipi~na francoska zahrbtnost, kajne? A stvar postane še hujša, ko se Isabele zagleda v šarmantnega Charles-Henrijevega strica in mu, kot se za naivno Ame-ri~anko spodobi, podleže na celi ~rti. Pretkani politik Edgar (Thierry Lhermitte) zna to seve-
da izkoristiti in ne traja dolgo, preden Isabela postane njegova uradna ljubica. Vsi vedo za to prešuštniško afero (še celo Edgarjeva žena), a vsi to lepo tolerirajo. Ameriškim konzervativcem in moralistom se bi zameglilo pred o~mi (~etudi sami na skrivaj po~nejo iste stvari). No, seveda pote~e še kar nekaj ~asa, preden naivni Ameri~anki dotrpita svoje ljubezenske muke ter pokoro in kon~no pri~neta razumevati, da bosta morali poiskati malce druga~ne partije. Njuno stalno pogledovanje navzgor, proti sliki svetnice ter zavetnice žensk in simbolu vsega neoma-deževanega, postaja po~asi že prav ogabno osladno.
Če ste že bili kdaj v Franciji in tam morda tudi spoznali nekaj ljudi, potem lahko film razumete zgolj kot veliko žalitev. Žalitev za Francijo in za Francoze. Seveda obstajajo tudi taki Francozi, kot so naslikani v tem
CID
Ločitev po francosko
Le Divorce
Komedija, drama, romantični.
Dolžina: 117 min. Režija: James Ivory. Producent: Ismail Merchant, Michael Schiffer. Scenarij: Diane Johnson, Ruth Prawer Jhabvala, James Ivory. Igrajo: Kate Hudson, Naomi Watts, Jean-Marc Barr, Sto-ckard Channing, Glenn Close.
filmu, ampak zagotovo bi tudi v Ameriki našli takšne Ameri-~ane. Na~in, na kakršnega so predstavljene francoske ženske, pa je absolutno nesprejemljiv in morda lahko služi zgolj kot uteha kakšni lahkoverni Ameri~anki, da se bo po~utila malce bolj samozavestno, ko bo videla, kako da je ona sama po duši veliko lepša od teh nadutih Francozinj.
Lo~itev po francosko lahko zadovolji le lahkoverne Ameri-~anke, željne francoskih avantur in šarmantnih ljubimcev. Filmov o na primer Franciji ali kakšni drugi državi, ki ni ZDA, pa naj, prosim, ne snemajo ve~ Ameri~ani.
Grega Kavčič
Srečno 2004
vam želimo
sodelavci Centra interesnih dejavnosti
torek • 30. decembra 2003
Nagradna križanka
ŠtajenkiTEBHiK 17
[T		T		T			T		T			
		y		¥			T		ÏÔ			
		ÏÏ		Ï4		M	ÏÏ		Ï7			
		Ï9		M					K			
[m		25		RADIO-TEDNIK PTUJ								
Horoskop
OVEN
Pred vami je odličen teden, saj boste bolj vitalni, zdravi, samozavestni in ravno zaradi tega bolj komunikativni, kot ste bili. Zato boste tudi bolj uspešni v poslovnih zadevah. Vaš najboljši dan bo torek.
BIK
V teh dneh bo vaša notranja moč zasijala z vso močjo tudi navzven. Delovali boste kot protiutež ali pa pomoč nekomu, ki bo v stiski. V ljubezenski zvezi se bodo razmere umirile, vsak dan bo lep{e.
DVOJČKA
^^ Pred vami je dinamičen, a tudi silno vitalen teden, f	Vaša energija bo brez-
mejna, toda ker bodo na delu tudi preveč agresivne sile, se varujte prepirov na delovnem mestu in nesreč tako na poti kot doma.
KUPON NAGRADNE KRIŽANKE
RAK
Pred vami je stresen teden predvsem na poslovnem polju, saj boste občutili nestrpnost in naveličanost zaradi negotovih razmer na teh poslovnih poljih. Nikar se ne prenaglite s pomembno odločitvijo.
LEV
Razmere v poslu bodo nekako v nasprotju z vašimi željami, zato boste v prihodnjih dneh slabe volje in nerazpoloženi, bo pa že v četrtek boljše, saj vam bo ta dan prinesel pomiritev in izboljšanje.
DEVICA
V	teh dneh bodo konflikti in napetosti pri poslovnih partnerjih ali sodelavcih glede posla prisotni vsak dan. Lahko se razvijejo v
precej hud prepir. V taki situaciji se poskušajte po svojih močeh prilagajati.
TEHTNICA
Pred vami je zelo lep teden, saj boste zdravi in živahni - prav dobrodošla sprememba po dolgotrajnem "dolgčasu", ki vas je spremljal zadnje dni. Razvezal se vam bo tudi jezik. V petek boste imeli prijeten dan.
ŠKORPIJON
Pred vami so razigrani dnevi. V petek in soboto se boste zelo krasno zabavali, toda nikar na ra~un drugih, čeprav boste morda dobili priložnost. V ponedeljek boste v službi dobili pomoč, v sredo bodite pozorni.
STRELEC
Pred vami je na žalost nič kaj prijeten teden, saj vas lahko virus vrže v posteljo. Pazite nase, v osebnem življenju pa nadzirajte strasti, da ne bo počilo, saj bo v teh dneh velika dinamika v partnerskih odnosih.
KOZOROG
V	službi se bo nakopičilo veliko dela in lahko se zgodi, da vam naprtijo {e novo, bolj odgovorno nalogo. Ne skrbite, da ji ne
bi bili kos. Odnosi v družini ali v ljubezenski zvezi se bodo začeli izbolj{evati.
VODNAR
Na obzorju se bodo pojavile nove delovne naloge in dolžnosti, ki bodo od vas zahtevale precej{nje napore. V osebnem življenju boste v petek in soboto zelo občutljivi, zato pretita tako stres in prepir.
RIBI
Še nekaj dni bo vaša zaveznica zvezda Venera, ki vam bo prinesla izbolj{a-nje v ljubezenski zvezi. V soboto se posvetite izbo-lj{avam v domačem okolju. V službi se vam bo nabralo veliko dela.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
Kuharski nasveti
Med
Med je bil tisočletja edino sladilo, ki ga je danes nadomestil sladkor. Danes ga uvrščamo med visoko kalori~no hrano in ga uporabljamo kot dopolnilo k hrani in pijači.
Namig za darilo ob bližnjih prazniidii I V vrtu
Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
Med povečini cenimo zaradi naravnih sladkorjev, mineralnih snovi, katerih koli~i-na in vrsta je odvisna od vrste medu. Najpogosteje med vsebuje kalcij, kalij, fosfor, železo, magnezij, natrij in se druge minerale v manjših odstotkih. V medu cenimo tudi encime, protibakterijske snovi, kisline, vitamine in aminokisline.
Pri pripravi jedi uporabljamo cvetlični med, katerega nektar izvira iz različnih rastlin, akaci-jev med, ki ga cenimo zaradi njegove svetle barve in značilnega vonja in okusa, lipov med, ki je prav tako svetlo rumene barve z okusom in vonjem po lipi, ajdov med, ki ga danes povečini uporabljamo v zdravilne namene, gozdni med, ki vsebuje veliko mineralnih snovi in vitaminov in se ponaša s tipično rjavo barvo, in kostanjev med, ki rahlo greni in ga za pripravo peciva ne uporabljamo.
Danes je med nepogrešljiv dodatek v alternativni pripravi jedi in pri pripravi medenega peciva. Nekatere vrste medenega peciva veljajo za slovensko posebnost. V novejšem času iz medu proizvajamo tudi slaščice, ki so cenjene v alternativni prehrani. Pri segrevanju nad 45° C med izgubi nekaj arome, zmanjša se mu tudi njegova zdravilnost. Kristalizacija medu, ki nastopi določen čas po točenju, je naravni pojav, ki ga s segrevanjem lahko odpravimo.
Barva medu je odvisna od rastline oziroma cveta in se giblje od svetlo rumene do zlato rjave barve. Bolj ko je med svetel, nežnejšega okusa je.
Med danes najpogosteje uporabljamo pri pripravi slaščic, medenih pit, medenjakov in drugih medenih slaščic. Z dodatkom medu ne dobimo samo okusnej-šega in aromatičnega peciva, ampak je pecivo, v katerem je kot
di tega pri pripravi medenjakov in drugih medenih slaščic dobrodošel.
Najpogostejša drobno pecivo, pri katerem kot sestavino uporabljamo med, so zagotovo mede-njaki. Danes poznamo številne recepte za pripravo teh priljubljenih drobnih kolačkov, za katere velja, da s starostjo postanejo vse mehkejši. V bistvu za pripravo medenjakov ločimo dva osnovna recepta, in sicer pri prvem
sestavina tudi med, tudi trdnejše in ima zato tudi daljši rok trajanja. Zaradi svojega aromatičnega okusa je med dobrodošla sestavina tako slaščic kot tudi likerjev in drugih izdelkov, kot so marmelade in džemi.
Za pecivo uporabljamo najpogosteje kakovostni cvetlični med. Sicer pa bo danes v široki ponudbi medu vsak zagotovo našel kaj zase. Cvetlični med ima nekoliko bolj mili okus in je zara-
Mokri smrček
Vprašanje bralca Ivana iz Ormoža: Tudi pri živalih se srečujemo z najrazličnejšimi oblikami stresa. Kako se manifestirajo, zanima bralca Ivana.
Odgovor: Sodoben način življenja tako pri ljudeh kot pri živalih (intenzivna proizvodnja mesa, mleka, jajc, krzna itd.) je skozi stranska vrata zraven pozi-tvnih lastnosti prinesel tudi negativne pojave: stres, anomalije, slabosti, bolezni, ki se na tak ali drugačen način odražajo v obnašanju živali, samem zdravstvenem stanju, počutju kakor tudi kvaliteti življenja.
Znane so številne tehnopatije (bolezni sodobne tehnologije v intenzivni živinorejski proizvodnji) kakor tudi etopatije (motnje v obnašanju živali). Skupni imenovalec vseh omenjenih sodobnih anomalij, katerih ceno plačujejo ekonomske kategorije živali (prašiči, perutnina, kunci ...) je zaslužek.
Pri hišnih ljubljencih poznamo številne motnje v obnašan-
uporabimo večjo količino jajc, ki jih penasto umešamo skupaj s kristalnim sladkorjem in nato sestavine prilijemo k moki, ki smo ji predhodno že dodali med, mleti cimet, mlete klinčke ter ra-hljalno sredstvo, ki je najpogosteje soda bikarbona. Pri drugem osnovnem receptu zmešamo osnovne sestavine; to so: moka (lahko je mehka ali mešanica mehke in ostre moke ali mešanica mehke in ržene moke), med,
ju živali, ki so posledica stresa. Največkrat je glavni stresor za žival njegov lastnik - okolje, v katerem mora žival prebivati (premajhne kletke za ptice, premajhni boksi za pse, prekratke verige, pomankanje prostora, svetlobe, premalo gibanja, prekomeren ropot, sodoben način prehrane živali, prekomerno izkoriščanje živali za dosego določenih ciljev, zanemarjanje preventivnih zdravstvenih pregledov in posegov, opuščanje pomoči bolnim in poškodovanim živalim, samota in zapu-ščenost živali in še bi lahko naštevali.
Živali, ki so izpostavljene stalnim stresom (pes na kratki verigi) postanejo nezaupljive, preplašene in velikokrat napadalne. Prisotnost stalno delujočega stresa se odraža v spremenjenem vedenju živali (plašnost, agresija, apatija), nadalje z izgubo ali povečanjem apetita, prebavnimi motnjami, nezmožnostjo zadrževanja urina ali blata, namernim uriniranjem, defekacijo in poškodovanjem opreme v stanovanjih, izpadanjem dlake, perja (nekatere okrasne ptice, ki nimajo družbe, si popolnoma populijo perje), najrazličnejšimi alopeci-jami na koži, padcem splošne
mleti cimet, soda bikarbona, manjša količina jajc (kar pomeni na kilogram moke dve do tri jajca), mleko in maslo ali margarina. V tem receptu maslo skupaj z medom in mlekom segrevamo, in ko se sestavine utekočinijo, jih dodamo k moki.
Pri oblikovanju medenjakov je pomembno tudi, da če jih izrezujemo z modeli, testa ne raz-valjamo prenatanko, saj s tem pečene medenjake preveč izsušimo in se kasneje ne zmehčajo. Če jih oblikujemo v manjše bombice, pazimo, da niso predebele, saj jih s težavo spečemo. Večino medenega peciva, tako tudi medenjake, pečemo pri temperaturi 200 do 220° C osem do deset minut.
Večina medenjakov po peki, ko se ohladijo, prelijemo s čokoladno glazuro ali drugimi oblivi. Če pripravljamo medenjake za daljši čas, jih je bolje premazati z belim ledom, ki s shranjevanjem ne izgublja na kvaliteti. Pri čokoladni glazuri moramo paziti, da jih ne hranimo na pretoplem, saj se medenjaki pri shranjevanju radi med seboj sprimejo.
Med pa lahko uporabimo tudi pri pripravi mesnih jedi, še posebej je dobrodošel kot sestavina premazov perutnine pred peko. Meso je po peki zaradi dodatka medu bolj hrustljavo zapečeno in poveča se mu aroma.
Vsem bralkam in bralcem rubrike kuharski nasveti želim zraven zdravja in sreče v novem letu čimveč kuharske inovativnosti ter zadovoljstva pri pripravi jedi.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
odpornosti organizma in še bi lahko naštevali.
Z izboljšanjem življenjskih pogojev ter poklanjanjem večje pozornosti našim hišnim prijateljem se bomo zagotovo lažje izognili številnim stresorjem in pripomogli k večji kvaliteti življenja tako živali kot njihovih lastnikov.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM-V
8 02/ 771 00 82
Vrtna narava pri zimskem počitku
Medtem koje zelena narava komaj legla k zimskemu počitku in čaka le, da jo ode-ne snežna odeja, se je noč že pričela krčiti, dan pa naraščati. Kmalu po zimskem počitku se bosta narava in vrt ob več svetlobe, vlage in sončne toplote - osnovnih dejavnikih rasti - prebudila v prihajajočo pomlad.
V	SADNEM VRTU nadaljujemo z zimskimi opravili pri sadnem drevju: obdelavi drevesnih kolobarjev, gnojenju z organskimi gnojili in rezjo starejšega drevja, le če zemlja in les niso v zmrzlem stanju. Drevesa, ki jih nameravamo pre-cepiti in požlahtniti z boljšimi sortami, čimprej, vsekakor pa v fazi globokega zimskega mirovanja, močno obrežemo. S krajšanjem ogrodnih vej za najmanj eno tretjino preprečimo pretok rastlinskih sokov v tiste dele vej, ki jih bomo zaradi precepljanja odstranili. Spomladi, ko bodo drevesa prešla v muženo stanje, pa cepilne glave skrajšamo le toliko, da bo cepljenje izvedeno v sveže zalubje. Pozimi, v času mirovanja sadnega drevja, pa si naberemo cepiče. Z rezanjem cepičev še nekaj dni počakamo, da mladike premrz-nejo in da se v njih dogodi preosnova, sredi januarja, v dneh, ko mladike niso v zmrzlem stanju, pa narežemo cepiče, najprej sadnih plemen koščičarjev, kaki teden kasneje pa peškarjev. Cepiče shranimo v hladen in temen prostor, kjer jih hranimo v podaljšanem stanju zimskega mirovanja do časa cepljenja, ko podlaga že prične vegetirati.
V	OKRASNEM VRTU okrasnim rastlinam, ki prezumujejo na prostem, ni potrebna nega. Zimzelene listavce in iglavce v času sneženja po potrebi otresemo, da jih težak in moker sneg ne polomi, ter od časa do časa pregledamo stanje varoval, s katerimi so rastline zavarovane pred poškodbami.
Z vrtne trate, kamor smo posadili čebulice zvončkov, pograbimo listje, nanešeno z jesenskimi vetrovi. V letošnjih vremenskih razmerah, dolgi in topli jeseni, so kalčki čebulic že tik pod plastjo travne ruše, na svetlo pa bodo pokukali izpod snega že po prvi občutnejši odjugi. Pod listjem bo njihov razvoj moten, če pa listje grabljamo, ko so že vznikli, pa jih z grabljami poškodujemo.
V	januarju posvetimo več pozornosti rastlinam v prezimovališču. Zalivamo jih le po potrebi, preden bi se presušila koreninska gruda, oziroma bi rastlina pričela veneti. Pršenje po listih vršimo le tistim, ki to prenesejo, sicer pa med rastline postavimo posodo z vodo, da se tako osvežujejo z vodnimi hlapi. Pri negi rastlin, da jih zavarujemo pred obolelostjo, je najpomembnejše sprotno odstranjevanje suhega in porumenelega listja, ki je sicer odpadlo na tla, dobra podlaga za razvoj plesni.
V	ZELENJAVNEM VRTU smo minulepredzimske dneve izrabili za opravila na prostem pri obdelavi gredic, spravilu pozne zelenjave, negi in zavarovanju zelenjadnic, ki bodo prezimile na prostem, spravilu ostankov vrtnin in njihovem kompostiranju. Orodje, lopate, motike, grablje, vile in drugo vrtno orodje očistimo, kovinske dele naoljimo in pospravimo v ustrezno hrambo za orodje, da preprečimo korozijo kovinskih in trohnenje lesenih delov. Poškodovano orodje v zimskem času popravimo in po potrebi naostrimo rezila, dotrajano pa zamenjamo, da ne bo zadrege ob začetku nove sezone.
Redno pregledujemo stanje pridelkov, hranjenih v kleteh, shrambah, zaprtih gredah in zasipnicah in sproti odstranjujemo, kar je načeto propadanju ali je pričelo gniti. Med zelenjavo v vlažni hrambi se sčasoma pojavijo polži, ki jih uničimo z nastavitvijo strupenih vab.
Miran Glu{ič, ing. agr.
Ú.-1.Í.
1-Četrtek è	2-Petek #	3-Sobota	4-Nedelja
5-Ponedeljek	6-Torek	7-Sreda	
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
ytM
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Skupaj bomo zmogli!
Tako kot večina ljudi tudi športniki v tem času (razen redkih izjem, npr. smuiarski skakalci in nogometa{i v Angliji) ve-ćinoma poćivajo in nabirajo moći za naslednje leto, ko tudi {portnike s širšega ptujskega območja čaka trdo delo.
Leto 2003 bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini nogometnega kluba Drava, saj so ptujski nogometaši dosegli največji uspeh v 70-letni zgodovini in se uvrstili v 1. ligo. Casa za proslavo ni bilo veliko, saj so se takoj lotili priprav in nato še tekmovanja v 1. ligi, izjemno težko delo pa jih čaka tudi v spomladanskem delu prvenstva, ko bodo poskušali z vsemi silami zadržati prvoligaški status.
Status prvokategornikov pa imajo tudi kolesarji KK Perutnina Ptuj, ki so s profesionalno ekipo dosegli številne zmage in odlične uvrstitve tako na tekmovanju v Sloveniji kot tudi v tujini. Posebej lahko omenimo Mitja Mahoriča za zmago na dirki Po Sloveniji in Rada Rogina, kije v Franciji na dirki Tour de'Avenierprikolesaril do drugega mesta.
Leto 2003je bilo tudi rokometno leto, saj sta se kar dve naši ekipi uvrstili v 1. ligo; rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuja in rokometaši Ormoža. Oboji so se v jesenskem delu prvenstva že dodobra ogreli in lahko z optimizmom zrejo v leto 2004. Podobno velja za stare znance slovenske rokometne scene, ro-kometaše Velike Nedelje, ki bi potrebovali le ščepec športne sreče, ki jih v tej sezoni ni spremljala. Ali lahko tudi Gorišničani presenetijo v 1. B-ligi in se zavihtijo še više, pa bomo budno spremljali od januarja naprej.
Odbojka je šport številka ena v Benediktu oz. Lenartu. Odboj-karice Benedikta kljub spremembam v ekipi in težavam s poškodbami še naprej trdno ostajajo tik pod vrhom, v podobni situaciji pa so tudi odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice, ki letos s kakovostnimi okrepitvami merijo zelo visoko. V najtežjem položaju so odbojkarice Ptuja, ki bodo trdno prikovane na dno pričakovale začetek odločilnih tekem vplay-outu. Napake v kadrovanju pred in med sezono pač terjajo visok davek.
Vprvoligaški konkurenci tekmuje še kar nekaj naših ekip, ki jih redno spremljamo, omenimo samo igralce in igralke namiznega tenisa, strelce Kidričevega in Ptuja (slednji so se šele letos uvrstili v najvišjo slovensko ligo). Dve ekipi sta osvojili tudi naslov državnega ekipnega prvaka, in sicer teniške igralke Ptuja in judoisti Impola iz Slovenske Bistrice, kar je seveda spoštovanja vreden dosežek. Med judoisti smo imeli v 1. ligi celo rekordno število predstavnikov (Impol, Ptuj, Gorišnica in Juršinci), kar kaže na dobro delo v tej disciplini in nasploh v borilnih veščinah, saj tudi kickbokserji že tradicionalno posegajo po najvišjih mestih celo na svetovnih prvenstvih. Letos je to uspelo dvema: Nadji Šibila in Marcelu Fekonji.
Na tem mestu morda nisem omenil prav vseh, ki bi si to zaslužili, dobre želje v novem letu pa namenjam vsem ljubiteljem športa, še posebej pa športnicam in športnikom. Naj vam leto mine brez poškodb in naj vas spremlja športna sreča, kjerkoli že tekmujete. Ustvarjalci Štajerskega tednika se bomo z vami veselili ob vseh uspehih in vas spodbujali ob spodrsljajih, saj za dežjem spet posije sonce. Srečno 2004!
Sport leta 2003 v sliki - 2
Kolesarji KK Perutnine Ptuj so nas vso sezono razveseljevali z dobrimi rezultati; med posamezniki sta izstopala Mitja Mahorič (zmagovalec dirke Po Sloveniji) in Rado Rogina (na ugledni dirki Tour de'Avenier je osvojil drugo mesto).
^^^^	Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznil< Nastja Čeh (levo, v družbi brata Aleša) je uspešno nastopal za Malonogometaši KMN Vitomarci Ptuj so se uvrstili v prvo ligo, slovensko nogometno reprezentanco in za ekipo belgijskega
kjer se po prvem delu prvenstva nahajajo na 3. mestu.
Cluba Bruggea, s katero je nastopal celo v elitni Ligi prvakov.
I	AL d.o.n.	I
lALiojL telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Srečno 2004!
Tenisačice TK Ptuj so ponovno vrnile naslov ekipnih državnih prvakinj na Ptuj.
Foto: TK Ruj
Kickboksarja Nadja Šibila ...
Foto: Daniio Kiajnšel<
Wako organizacije osvojila na- Strelci SD Kidričevo so postali prvaki 1. državne lige v streljanju slov svetovnega prvaka. z zračno pištolo.
Nogomet • Pogovor z Miranom Emeršičem
Igralci so si sami ustvarili pritisk
Nogometaši Aluminija so po prvem delu prvenstva v 2. SNL pristali v zlati sredini. Z manjšim {tevilom ekip v drugi ligi je tekmovalni ustroj nekoliko druga~en, sama liga pa ni ni~ boljša ali slabša, kot je bila tista s 16 klubi.
Da pa Kidričani niso višje, je več razlogov. Prvi je vsekakor ta, da je ekipa doživela pomladitev, drugi je malo neizkušenosti, tretji razlog pa so vsekakor poškodbe ključnih nogometašev. Predvidevamo, da kakšnih sprememb v igralskem kadru ne bo, saj za to ni potrebe, seveda če se vrnejo v tekmovalni pogon igralci, ki so se poškodovali.
Jesenski del tekmovanja je trener Aluminija Miran Emeršič strnil takole: "Z vsem v tem delu prvenstva moramo biti zadovoljni, čeprav nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti bolje. Že na začetku smo imeli težave s poškodbami, in sicer: kapetana Sam-bolca, Pekeza, Plošinjaka, kar se je vsekakor odrazilo na igranje. Priložnost so dobili mlajši nogometaši, ki so jo tudi izkoristili."
Nogometaši Aluminija pa bi bili gotovo višje, če ne bi imeli "razprodaje točk" na domačem igrišču. Presenetljivo dobro in
učinkovito pa so igrali v gosteh. "Igralci so si seveda želeli zmag in točk tudi na domačem igrišču. Ne bi mogel reči, da je kdo na njih vršil kakršen koli pritisk. To so si naredili sami in njihova želja. Kot da so v Kidričevem igrali v nekakšnem krču, na gostovanjih pa so se otresli vsega, kar jih je motilo in moram reči, da smo igrali precej dobro in uspešno nabirali točke. No, potem smo tudi doma dočakali zmago in je bilo nekoliko lažje," je nadaljeval Miran Emeršič.
Aluminij ima mlado ekipo in je lahko brez skrbi glede uvrstitve. Veliko boljši so od nekaterih ekip, ki so za njimi, na vrh pa praktično ne morejo. O napovedi drugega dela prvenstva pa nam je strateg Aluminija dejal: ^"Vseka-kor bomo z vrnitvijo naših izku-šenejših igralcev veliko pridobili. Mlajši so si nabrali že tudi nekaj izkušenj. Ko se bomo dobro pripravili, bo seveda potem igrati ve-
Miran Emeršič, trener Aluminija
Foto: Danilo Kaljnšek
liko lažje, saj bo povečan igralski fond. Mislim pa, da se da premagati vsako ekipo. Napovedi so nehvaležna stvar. Normalno pa je, da tako kot vsak trener želim svo-
jo ekipo videti višje na prvenstveni razpredelnici. Če bo tako, pa bo pokazal čas, predvsem pa konec prvenstva v 2. SNL."
Danilo Klajnsek
Košarka • Pogovor z Brankom Veršičem
S pravilnim pristopom lahko premagamo katerokoli moštvo v 2. ligi
članska košarkaška ekipa Ptuja se je letos prebila v višjo 2. SKL - vzhod. Z dobro strategijo so mo{tvo pred sezono primerno okrepili, takoj po za~etku prvenstva pa so se za~ele pojavljati nekatere težave z igralci, poškodbami in drugimi stvarmi, ki pa~ sodijo k samemu športu.
Stanje v članski ekipi sicer ni rožnato, ni pa nepopravljivo, saj so v klubu sposobni igralci kot tudi uprava, ki imajo željo, znanje in motivacijo, da se bo na Ptuju igrala atraktivna in kakovostna košarka. Žal se kot v vseh ostalih športih tudi tukaj pojavljajo nekatere težave, ki so v končni fazi tudi pogojene s finančnimi omejitvami. KK Haloze Ptuj dela aktivno z vsemi selekcijami od članov do mlajših dečkov, s šolanjem mladih se trudijo Matjaž Damiš, Zlatko Marčič, Dušan Lubej in Boštjan Rojko. Cilj kluba je izoblikovati člansko ekipo, ki bo temeljila na domačih igralcih, zato je veliko število košarkarjev v mlajših selekcijah nujno potrebno. Pri svojem delu se povezujejo tako z osnovnimi kot srednjimi šolami, kar že daje pozitivne rezultate. Na Ptuju imamo zelo perspektivno kadetsko ekipo, ki igra v prvi ligi in daje slovenske reprezentante. S kontinuiranim delom lahko čez nekaj let dobimo zelo kvalitetno člansko ekipo, ki pa bo lahko zaživela le s podporo regionalne in lokalne skupnosti. Ob koncu 1. dela sezone je nekaj več besed o delu in rezultatih članske ekipe povedal Branko Veršič, trener članov in predsednik kluba.
Tednik: Po polovici sezone ste na 8. mestu na prvenstveni lestvici. Kako ste zadovoljni s tem položajem?
To mesto je daleč pod našimi pričakovanji. Če bi znali igrati kolektivno igro tako v obrambi kot v napadu, bi bilo naše razmerje zmag in porazov (3-6) obratno. Imeli smo tudi nekaj smole, da smo tekme doma izgubljali z ne-
kaj točkami razlike, neverjetno smolo pa smo imeli s poškodbami. Poškodovali so se Osenjak, Siračevski in Lovše, zato smo morali tri kroge igrati s sedmimi igralci, med njimi tudi dvema, ki ne igrata veliko, kar je bil "hendikep" za našo ekipo.
Tednik: Katera končna uvrstitev bi bila optimalna in hkrati še dosegljiva?
Po sestanku, ki smo ga imeli prejšnji teden imamo cilj, da se poskušamo utrditi med 4. in 7. mestom. Kar bi bilo več, bi bilo fenomenalno, manj pa grozno razočaranje. Pred sezono smo imeli cilje za uvrstitev tik pod vrhom, nekje med 2. in 6. mestom, saj smo v pripravljalnem obdobju premagovali tekmece iz 1. B-lige, kasneje pa se je vse začelo malo podirati.
Tednik: Velik problem je "kratka klop", saj včasih nimate ustreznih zamenjav.
Problem izhaja iz dejstva, da ekipo zaokrožujemo z mladinci. Teh pa zaradi tega, ker nočejo sedeti na rezervni klopi in čakati na priložnost, ampak hočejo imeti določeno minutažo, ni. Na začetku sezone smo imeli 14 igralcev, mnogi tukaj niso videli svoje priložnosti in so odšli. Mi z devetimi ali desetimi igralci lahko zelo dobro odigramo to ligo, seveda če ni poškodb ali službenih obveznosti. Je pa drugi problem, da nekateri igralci na igralnih mestih nimajo konkurence. To je tisti av-tomatizem, ki na treningih in tekmah vodi v napredek, saj vedno obstaja nekdo, ki te želi zamenjati. Pri nas je problem predvsem na mestu organizatorja igre in cen-
Foto: Uroš Grame
Branko Veršič
tra. To smo se z igralci tudi pogovarjali na sestanku, da se morajo v tem primeru oni sami angažirati, da so maksimalno pripravljeni.
Tednik: Razmišljate o nakupu dodatnih igralcev?
Ne. Vsi kvalitetni tekmovalci zahtevajo denar, to pa ni v skladu z našo politiko.
Tednik: Kako je možno privabiti igralce, ki ne bodo plačani, hkrati pa se od njih pričakujejo zmage?
Ti fantje igrajo iz lastnega veselja, ljubezni do tega športa. Na parketu smo štirikrat na teden, kar zahteva od človeka ogromno energije. Igralci imajo svoje službe, nekateri hodijo v šolo, v ta šport se vlaga ogromno prostega časa. Ker pa gre za tekmovalno ligo, se pričakuje tudi resen odnos. Žalostno dejstvo je tudi to, da mora klub ogromne zneske nakazovati na zvezo za prijavni-ne za lige in organizacije tekem. Slabe tri milijone tolarjev porabi-
mo, še preden karkoli začnemo delati. Do sedaj še nismo uspeli najti sponzorja, ki bi bil pripravljen namensko vlagati v razvoj košarke na Ptuju, realnost pa je, da rezultatov brez denarja ni mogoče doseči. Če gledamo kakovost posameznih ekip, smo primerljivi tudi s 1. B SKL, kar smo v pripravljalnem obdobju tudi dokazali, s finančnega vidika pa so to le sladke sanje.
Tednik: Katera je najšibkejša točka ekipe?
Graditi moramo kolektivno igro. Individualne sposobnosti naših igralcev niso problem. To je prej naša kvaliteta. Ti igralci so se individualno že drugod dokazovali in so odlično podkovani v osnovnih elementih košarke, saj so šli skozi šolo košarke. Ampak, če na igrišču ne bodo razmišljali eden o drugem, če igralci na klopi ne bodo spremljali tekme, ne bomo zmagovali. Je pa res, da nismo imeli jasno izoblikovanih ciljev, tako da bi nas zmage tudi porazi dodatno motivirali. bomo to uspeli popraviti, bomo rezultatsko uspešnejši, sicer pa je meni kot trenerju bolj pomembno, da fantje dajo na igrišču vse od sebe. Če bi na primer dali na tekmi proti Jančam maksimum, pa tudi če zgubimo za 10 ali 20 točk, ti gledalci ploskajo. Tu je veliko elementov, ki odločajo o zmagi, ampak verjamem, da z individualno kvaliteto, ki jo imajo naši igralci in s pravim pristopom, lahko premagamo katerokoli moštvo v 2. ligi
Tednik: Tudi Janče?
Tudi Janče.
Uroš Gramc
Karting • Alex Damiš
10 zmag na 16 dirkah
ALEX DAMIŠ, državni prvak za leto 2003 v razredu A 100 junior-ji, je po svečani proglasitvi v Ljubljani v razgovoru povedal: ^"Vse je bilo v znamenju devet, leta 1999, star 9 let, sem si skupaj s starši na Kartodromu v Hajdo-šah v živo ogledal spomladansko dirko, kar je bilo dovolj, da sem kmalu zatem pričel voziti." Istega leta - v avgustu - je na dirki že vozil v razredu N 60 ccm in se uvrstil na 13. mesto. Z vožnjami v tem razredu je nadaljeval še naslednje leto in nato prestopil med mladince in si ob koncu tekmovalne sezone privozil odlično 2. mesto in naslov vice prvaka 2002. Dosežki so mu dajali še večjo vzpodbudo in tako letošnji uspeh ni izostal. V domačem kraju se je kaj hitro razvedelo in z navdušenjem so ga sprejeli, še zlasti je v ponos med svojimi sovrstniki. V šoli se uvršča med odličnja-ke in mu športna dejavnost ne obremenjuje vsakodnevnih obveznosti. V to športno panogo ga je vpeljal oče, ki mu ni samo oče, temveč tudi odličen mehanik, ki mu vsakokrat pripravi tekmovalni stroj za uspešne vožnje, saj je na 16 dirkah 10-krat zmagal v državnem prvenstvu, prav tako pa tudi za mednarodni pokal CRO-SLO. Že sedaj mu misli uhajajo v prihodnje leto, v novo
Alex Damiš, AMD Ptuj
tekmovalno sezono, kjer želi ubraniti doseženi naslov, želi pa si tudi nastopov v tujini na mednarodnih dirkah, ki mu bodo bogatile izkušnje.
Hvaležen je vsem: očetu - mehaniku, mami, ki ga vzpodbuja in mu daje nasvete, dedku in babici in vsem, ki mu ob moralni podpori tudi materialno pomagajo, za kar se jim oddolžuje s svojimi tekmovalnimi dosežki. Ob tej priložnosti želi vsem ljubiteljem kartinga zdravo in uspehov polno novo leto 2004.
anc
Namizni tenis na Polenšaku
športno društvo Polenšak je v petek, 19.12. 2003, pripravilo že 8. tradicionalni turnir v namiznem tenisu v dvorani gasilskega doma na Polenšaku. Kljub temu, da je turnir potekal na amaterskem nivoju, smo lahko spremljali zanimive dvoboje devetih igralcev iz kar petih občin. Na koncu je zmaga pripadla Vladu [eguli, drugi je bil Dušan Masten (oba SD Polenšak), tretje mesto pa je zasedel Danilo Horvat iz Stojncev.
S tem smo tudi v društvu zaključili s tekmovanji, ki se jih je skozi leto zvrstilo kar nekaj. Ker pa imamo na Polenšaku tudi terene za smučanje oz. če bo narava radodarna z snegom, bo naš program tudi skozi zimsko sezono zelo pester, saj bomo organizirali tekme v alpskem smučanju, prav tako pa je v planu otvoritev nove 25-metrske skakalnice, ki bo poleg smučišča v Bratislavcih dodatno popestrila zimske aktivnosti šD Polenšak. Vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k uspešnemu delovanju šD Po-lenšak, se iskreno zahvaljujemo, obenem pa Vam želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2004!
VŠ
Šahovski kotiček
Gregor Podkrižnik prvak Ptuja v pospešenem šahu za leto 2003
Z desetim turnirjem v pospešenem šahu (tempo igre 15 minut za igralca za partijo) se je zaključil ciklus turnirjev za naslov prvaka šahovskega društva Ptuj v pospešenem šahu za leto 2003. Na desetem turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Janko Bohak 6,5 točke, Boris Žlender in Jože Čič po 4,5 točke, Edvin Ramadani, Ivan Krajnc, Martin Majcenovič, Dušan Majcenovič in Damir Žerjavič po 4 točke itd.
V celoletnem ciklusu, v katerem je sodelovalo skupno 39 igralcev, je prvo mesto zasluženo osvojil mojster Gregor Podkriž-nik in tako postal društveni prvak v pospešenem šahu za leto 2003. Gregor Podkrižnik je dosegel na petih turnirjih skupno 96 točk, enako število točk je dosegel tudi drugouvrščeni veteran Janko Bo-hak, vendar na sedmih turnirjih. Na naslednja mesta so se uvrstili:
Viktor Napast 89 točk (7 turnirjev), Jože Čič 84 točk (10 turnirjev), Boris Žlender 74 točk (9 turnirjev ), Martin Majcenovič 74 točk (10 turnirjev), Igor Iljaž 43 točk (6 turnirjev), Karel Žajdela 27 točk (6 turnirjev), Viktor Pernat 21 točk (2 turnirja), Dušan Klajderič 19 točk (6 turnirjev).
Končuje se tudi ciklus turnirjev v hitropoteznem šahu. Na predzadnjem turnirju v ciklusu je zmagal Robert Mihalič pred Zlatkom Roškarjem, Jožetom Čičem in Viktorjem Napastom. Po 11 turnirjih ciklusa je v vodstvu Zlatko Roškar s 112 točkami (9 turnirjev) pred Viktorjem Napastom s 106 točkami (9 turnirjev), Gregorjem Podkrižnikom z 98 točkami (5 turnirjev), Robertom Mihaličem z 92 točkami (8 turnirjev), Dušanom Majcenovičem z 82 točkami (8 turnirjev), Jožetom Čičem z 72 točkami (9 turnirjev) itd.
Zadnji turnir v ciklusu je "novoletni hitropotezni turnir", ki bo v petek, 2. januarja, ob 9. uri.
Ljubitelji šaha vabljeni!
Janko Bohak
torek • 30. decembra 2003
Sport, oglasi
ŠtajenkiTEBHlK 21
IV. DP KZ Slovenije
Pet naslovov ostalo na Ptuju
v soboto, 13. decembra 2003, je bilo na Ptuju v Športni dvorani Mladika četrto državno prvenstvo Kendo zveze Slovenije. Nastopilo je čez trideset tekmovalcev v japonskem mečevanju kendo (športno mečevanje) in iai-doju (tradicionalno mečevanje). Pet naslovov je ostalo na Ptuju v rokah članov društva Akademije borilnih športov Ptuj, ki je bila tudi izvajalec tekmovanja.
DP-ja so se udeležili mečevalci iz treh klubov: kendo klub Iss-Hogai Velenje, {portni klub ken-do-iai Duplje in dru{tvo AB[ Ptuj. Otvoritveni govor je imel Silvester Vogrinec, predsednik Kendo zveze Slovenije in strokovni vodja dru-{tva AB[ Ptuj. Na tekmovanju je bila opazna razlika v kvaliteti mla-j{ih (po stažu treniranja) in stare-j{ih mečevalcev. Najbolj zanimiva je bila finalna borba med člani, ki je {ele po dveh podalj{kih odločila o zmagovalcu. Na tekmovanju so sodili: Silvester Vogrinec, Goran Duplančič, Vjekoslav Mautau-{ič in Edvard Gnjezda. Prvenstvo je bila odlična preizku{nja za tekmovalce, ki se odpravljajo na evropsko prvenstvo EKF (European Kendo Federation), ki bo za leto 2004 v Budimpe{ti. Izvajalec se za organizacijsko pomoč zahvaljuje Športnemu zavodu Ptuj in za sofinanciranje Mestni občini Ptuj.
Rezultati:
lAI-DO
KATA, tehnika (malčki): 1.
Matic ČEH, 2. Lovro MEDVED, 3. Robert VOGRINEC (vsi Ptuj)
Finale na DP med člani: E. Gnjezda in R. Markež.
KATA (st. dečki): 1. Jure KO-REZ, 2. Dejan KOREZ, 3. Nejc CIGLAR (vsi Ptuj)
KATA (članice): 1. Polona ZOR-MAN (Ptuj)
KATA (člani): 1. Robert MAR-KE@ (Velenje), 2. Teodor MERC (Velenje), 3. Denis MARASOVIČ (Ptuj), 3. Mitja KOLAČKO (Velenje)
TAMESHIKIRI, test sekanja (člani): 1. Denis MARASOVIČ (ptuj) in Jernej MAZE (Velenje), 2. Aljoša ŠROT (Velenje), 3. Robert MARKE@ (Velenje) KENDO
SHOBU ITTO, boji (st. dečki):
1. Jure KOREZ, 2. Dejan KOREZ, 3. Nejc CIGLAR (vsi Ptuj)
SHOBU ITTO (članice): 1. Andreja POLAJNAR (Duplje), 2. Polona ZORMAN (Ptuj)
SHOBU ITTO (člani): 1. Robert MARKE@ (Velenje), 2. Edvard GNJEZDA (Duplje), 3. Teodor MERC (Velenje)
ur
Solski šport
KOŠARKA
Zmagovalci medobčinskega prvenstva osnovnih šol v košarki za učence 7. in 8. razredov so pričakovano igralci Olge Meglič Ptuj, ki so v finalni skupini prepričljivo premagali mestna rivala Mladiko in Ljudski vrt.
Silovit začetek varovancev Dušana Lubaja, še boljše nadaljevanje in rutinirano v končnici, bi v kratkem povzeli finalno predstavo. Ljudski vrt tokrat nerazpolo-žen in nedorasel tekmec. Slaba obramba, v napadu nihanja od kolektivnih rešitev k posamičnim, izgubljen skok in na drugi strani so Bilič, Kokot, Pintarič in Andrič neovirano prihajali pod koš in tudi zadeli.
Izidi - finale učenci: Olge Me-glič - Mladika 68 : 13, Ljudski vrt
- Dornava 34 : 34 po podaljšku 42 : 35.
Za 3. mesto: Mladika - Dornava 13 : 34
Za 1. mesto: Olge Meglič -Ljudski vrt 69 : 20
Končni vrstni red - učenci: 1. OŠ Olge Meglič, 2. OŠ Ljudski vrt, 3. OŠ Dornava, 4. OŠ Mladika.
Zmagovalna vrsta: Peter Kokot, Siniša Bilič, Gregor Križan, Gregor Hrnčič, Vratko Breg, Nejc Raj, Miha Andrič, Karlo Pintarič, Žan Bedenik, Uroš Krajnc, Adri-jan Grgič, Robi Novak, Gašper Turk. Trener: Dušan Lubaj.
Izidi - u~enke: OŠ Olge Meglič: OŠ Gorišnica 18 : 10 (tekmovanja sta se udeležili samo 2 ekipi).
Obe ekipi se uvrščata v nadaljnje tekmovanje.
Ivo KORNIK
OŠ Olge Megli~ - medob~inski prvaki OŠ v košarki
SILVESTRSKI TEK V KIDRIČEVEM
športno društvo Kidričevo bo tudi letos organizator silvestrskega teka. Pri~etek bo ob 17. uri, tako da se ga bo lahko udeležilo še večje število tekačev kot prejšnja leta. Tekmovali bodo v moški in ženski konkurenci, pomerili pa se bodo tudi otroci do starosti 14 let. Za prve tri uvrščene je organizator pripravil pokale. (DK)
PONUDBA
RABUKiMII
VOZIL
Znomko
lllllPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
FIAT PUNTO 55 S FIAT PUNTO 55 S DAEWOO LANOS 1 .5 RENAULT SAFRANE 2.2 i FORD ESCORT 1 .6 i CLX FIAT PUNTO 1.2 BMW 528 I A^LFA ROMEO
^T DUCATO 2.8 MAXI
grafitni radio radio klima
Ugoden boncni kredit - iecising Store zo novo - store zo store
KMETIJSKA ZADRUGA "ORMOŽ" z.o.o. Ptujska cesta 12,2270 ORMOŽ Telefon: 02/741-58-00
Vsem cenjenim članom in ostalim partnerjem Kmetijske zadruge Ormož, se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
Leto, ki prihaja naj prinese obilo uspehov, zdravja in sreče.
ZAUPATI V ZADRUGO ORMOŽ JE DOBRA NALOŽBA
razliaiih Jelkov "^za gospodinjstvo, ogrevanje, obnovo doma, orodja ^ ^in še in še
Obiščite nas in in se prepričajte somi!
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj
RogoîniSka 7, tel: 02^749 IB CO
muff
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM 3 tedne starega bikca, crno-belega za nadaljnjo rejo.Tel. 755 86-81._
Prodajo prašiče, težke od 160 kg dalje, mesnate in samo domača hrana. Tel. 02 758 28 01._
Bikce simentalce za hlevljanje kupijo. Tel. 041 533 792, 751 29 71.
PRAŠIČE, težke 150, 170 in 200 kg, prodam. Tel. 751-18-01.
Prodajo dve telički črno-beli za nadaljnjo rejo. Tel. 769 35 41._
PRODAM TRAČNO žago, stroj za oblanje, 2 soda 400 l, pant žago. Tel. 761-09-40._
SVINJE, domače reje, težke od 200-280 kg prodam. Tel. 754-60-80.
Prodajajo kokoši za zakol ali nadaljnjo rejo, stare 14 mesecev, 100 sit kos. Tel. 719 49 01.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
TRGOVINA Z LESOM, šKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.

OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve za s.p. in d.o.o. Gorazd Tušek, s.p., Medribnik 27, Cirku-lane tel. 031 811-297.
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolarič, s.p., PE.,Gubčeva 23 -ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
AGRILIA FRS, d.o.o., Trstenjakova 5 a, Ptuj: računovodstvo, fi-nančništvo, svetovanje. Tel. 041 440-754.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
TESARSTVO BRUNARICE KNA-UF ADAPTACIJE Šešerko Silvester, s.p., Senešci 2 a, 2274 Velika Nedelja, 031 810 346.
Astrologija, regresija, bioterapija. Odprava blokad ASTROLOGINJA GORDANA 041 404-935, GORDA-NA - ALENA 090-41-26. JASNOVIDNOST.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
FIAI MAREA 1,8 ELX WEEKEND	1997	1.140.000	PR LASI.
OPELFRONTliKA2,2raiRS	2000	4.260.000	PR LASI.
RENADIIMEGANE SCENIC 1,6 RN	1996	1.260.000	SERVK.
SUZUKI BALENO 1,3 GL	1996	690.000	PR LASI.
FIAI BRAVA 1,412V	1996	1.070.000	KOV. ČRNA
RENAUIIRS CAMPUS	1993	290.000	5VRAT
PEUGEOT PARTNER l,4i	1998	1.020.000	SERVO VOLAN
RENAUIÏR5 CAMPUS	1991	175.000	BELA
RENAUIl 0101,2	2000	1.260.000	SERVKNIIGA
FIAI PUNTO 55 S	1994	470.000	RADIO
SEAT CORDOBA 1,4 SXE	1996	790.000	PR LASI.
FIAT BRAVA 1,6 16V SX	1997	1.090.000	SERVK.
VOLKSWAGEN VENTO 1,8 a	1995	840.000	SERVO VOLAN
ŠKODA OdAVIA 1,9 SLXTDI	2000	2.430.000	PR LASI.
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	4.070.000	SERVK.
FORD MONDEO 1,8 GLX	1995	940.000	KLDMA
FIAT BRAVO 1,4 S	1998	1.060.000	RDEČA
OPEL ASIRA 1,4 IGL	1995	660.000	AIR BAG
AUDI A41,6	1997	1.840.000	SERV KNJIGA
ŠKODAFEUOA 1,3 GLH	1998	785.000	SERV KNJIGA
FORD FIESIA 1,251 FLAIR	1996	750.000	PR LASI.
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 16V	1998	1.670.000	PR LASI.
RENAUIl R5 CAMPUS	1990	140.000	RDEČA
PEUGEOT 306l,6HUSKy	1999	1.520.000	PRLASr.
DAIHATSU TERIOS 1,3	1997	1.370.000	KOVVIJOLA
PEUGEOT 406l,8l6VSL	1996	1.120.000	KOV MODRA
RENAUIl R5 FIVE	1995	370.000	BELA
VOLKSWAGEN GOLF 1,416V ŠKODA OCIAVLi 1,9 SLXTDI	1998	1.780.000	PR LASI.
	1999	2.080.000	SERV KNJIGA
FIArTIP01,6lESX	1993	295.000	SERVO VOLAN
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60.
v
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
J
H
7
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec
Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,e»l04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749-34-25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Marjana Gobec
(02) 749-34-20,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Torek, 30. december
14.00 v domu kulture Ormož, silvestrovanje za otroke s kulturnim programom in
prihodom dedka Mraza 18.00 v cerkvi na Polensaku, žive jaslice 19.00 dvorana v Cirkovcah, koncert New Swing Quarteta 19.00 refektorij minoritskega samostana na Ptuju, Božični koncert 19.30 SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, Stara dvorana, za izven
Sreda, 31. december
17.30	SNG MB, Hrastač-silvestrska predstava, VelDvo, za izven
18.00	SNG MB, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Stara dvorana, za izven
21.00	Mestni trg na Ptuju, Silvestrovanje z ognjemetom
-	Ormož, Silvestrovanje na prostem
-	Destrnik, Silvestrovanje na prostem
Četrtek, 1. januar
V večnamenski dvorani v Cirkulanah, Novoletni ples
KINO Ptuj
30. december, 20.00, Kajmak in marmelada.
1., 2., 3. in 4. december, 18.00, Reševanje malega Nema. 20.00 Kajmak in marmelada.
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena, v našem domu pa ostala je praznina in velika, bridka bole~ina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
Janeza Ribica
IZ STANEČKE VASI 13
6. 11. 1919 - 19. 12. 2003
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mi ob boleči izgubi stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za izraženo sožalje, cvetje, sveče in darovane svete maše. Najlepša hvala sosedi Dragici za nesebično pomoč ob njegovi bolezni.
Zahvaljujem se govorniku g. Rakovcu za ganljive besede slovesa, gospodu župniku Janku Frangežu za tolažilne besede in lepo opravljen obred, pogrebnemu podjetju MIR in njihovim pevcem, godbeniku za odigrano Tišino in cerkvenemu pevskemu zboru za ubrano petje. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Z bolečino v srcu žena Marija
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
f!li
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 113, poplačila starih kreditov.
VIVA posredništvo, Matej Praprotniks.p., Pivkovaul. 19,2250 Ptuj,
tel.: 02/7710 955, GSM: 041/325 923
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
Jože Voglar s.p.
ZabovcI 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91,6SM: 041/ 226-204
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO
Dunajska 48, PP 653, 1000 Ljubljana, Slovenija
URAD ZA PROSTOR
Sektor za gradbene zadeve
Telefon: (01) 47 87 126 1 Telefaks: (01) 47 87 125
Številka: 351-09-253/2003 BB/HČ Datum: 19.12.2003 Dato: javno naznanilo
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska cesta 48, Ljubljana, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UR. list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02), v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dogradnjo stikališča RTP 110 kV - razširitev usmer-niške zgradbe za usmerniško skupino X na zahtevo investitorja Talum d.d.,Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
I.	Osnutek gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dogradnjo stika-lišča RTP 110 kV - razširitev usmerniške zgradbe za usmerniško skupino X, Poročilo o vplivih na okolje za razširitev usmerniške zgradbe za usmerniško skupino X Talum Kidričevo s povzetkom in sklepno oceno z dopolnilom, ki ga je v juliju-avgustu pod referatom št.: 1617 izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar in Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja: TALUM KIDRIČEVO Razširitev usmerniške zgradbe za usmerniško skupino X, ki ga je pod št. ITAL.U-C502/024B v maju 2003 izdelal IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring, Hajdrihova 4, Ljubljana, bodo
javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev
od 05. do 19.01.2004 v sejni sobi uprave Taluma, Tovarniška cesta 10, Kidričevo
in sicer
ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9.00 do 14.00 ure, in ob sredah od 9.00 do 17.00 ure
II.	Javna obravnava z zaslišanjem investitorja Talum d.d.,Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, bo
v torek, dne 13.01.2004 ob 11.00 uri v sejni sobi uprave Taluma, Tovarniška cesta 10, Kidričevo
III.	Mnenja in pripombe se lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih poteka javne razgrnitve do konca javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje, prostor in energijo do konca javne predstavitve, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi.
mag. Sanja TRAUNŠEK, univ.dipl.inž.arh.
DRŽAVNA PODSEKRETARKA
1	Povzetek in sklepna ocena, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje za razširitev usmerniške zgradbe za usmerniško skupino X Talum Kidričevo.
2	POVZETEK IN SKLEPNA OCENA
Razširitev usmerniške zgradbe za usmerniško skupino X (10) bo potekala na območju industrijske cone TALUM. Obstoječi objekt usmerniških naprav, ki deluje kot usmerniška podpostaja 110 kV stikališča 110/10 kV Kidričevo, je lociran na južnem robu kompleksa TALUM v neposredni bližini objektov elektrolize C in 110 kV stikališča RTP 110/10 kV Kidričevo. Podaljšek usmerniške zgradbe za eno enoto je predviden na vzhodni strani obstoječega objekta. Zaradi razširjene proizvodnje na elektrolizi C in povečane proizvodnje aluminija, je narasla potreba po električnem toku in sicer iz prejšnjih 180 kA na 210 kA. Obstoječim usmerniškim enotam je potrebno dograditi še peti blok, ki bo zagotavljal nemoteno obratovanje in povečal zanesljivost odjema električne energije.
2.1 Obseg posega v okolje
V novem dograjenem prizidku usmerniške podpostaje se vgradijo sledeče
naprave:
-	Usmerniški transformator z oljnim lovilcem in oljno jamo;
-	Kompenzacijska enota;
-	Tiristorski usmernik;
-	Prenapetostna zaščita;
-	Krmilni panel.
Med stikališčem (polje =AE16 - 119 kV transformatorsko polje št. X) in na novo vgrajeno usmerniško enoto bo potrebno položiti nov 110 kV kabel dolžine cca. 330m.
Potencialno nevarnost za okolje predstavlja le usmerniški transformator, ki vsebuje transformatorsko olje. Pod transformatorjem z njegovimi pomožnimi napravami bo oljni lovilec in oljna jama, ki bo sposobna sprejeti celotno količino olja iz transformatorja, poleg tega pa bo imela še 30 % dodatne prostornine za eventuelne meteorne vode. Oljna jama bo grajena vodotes-no, lovilec olja in ohišje transformatorja bo oblikovano tako, da se bo nenadzorovan iztok olja v vsakem primeru usmeril v oljno jamo. Oljna jama se bo nadzirala v skladu s pravilnikom, ki je v veljavi tudi za obstoječe transformatorske enote s podobnimi oljnimi jamami na objektu. Obstoječa usmerniška zgradba se bo s prizidkom na vzhodni strani povečala za površino 16 m x 12,5 m. Višina konstrukcij in naprav bo ostala ista. Priključni 110 kV kablovod bo prečkal makedamsko dovozno cesto in bo dolg približno 330 metrov. Položen bo v izkopane jarke standardne globine 0,80 metrov. Globina jarka lahko varira glede na teren, vendar ne sme biti globlje od 1,20 metra.
Na območju trase kablovoda so speljani komunalni vodi elektrike, vodovoda, kanalizacije in telefona. Del trase dovozne ceste se bo prestavil za nekaj metrov bolj vzhodno, kjer bo postavljena tudi nova ograja. Pred transformatorskimi boksi se podaljša sistem prostozračnih zbiralnic, ki služijo kot možnost zasilnega napajanja katerekoli transformatorske grupe v primeru, da se okvari pripadajoči 110 kV kabelski priključek ali izpade eden od transformatorjev. Za potrebe namestitev pomožnih zbiralnic, povezav na transformator, kabelskih končnikov in prenapetostnih odvodnikov se razširi plato pred novim transformatorjem in dogradi ustrezne jeklene portale in podstavke.
2.2	PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE PREDVIDENEGA POSEGA
Po predpisani metodologiji za pripravo poročil o vplivih na okolje smo izdelali opis in oceno obstoječega stanja obremenjenosti okolja na območju industrijske cone TALUM, opis in oceno pričakovanih vplivov na okolje med gradbenimi deli in po razširitvi usmerniške podpostaje. Razširitev usmerniške podpostaje bo potekala v okviru industrijske cone TALUM. Na območju posega ni registrirane zaščitene naravne in kulturne dediščine, pa tudi varstvenega pasu za podtalnico in zaloge pitne vode na tem območju ni. Objekti usmerniške podpostaje niso vir emisij škodljivih snovi, zato pri normalnem obratovanju ne oddajajo škodljivih snovi in ne onesnažuje zraka, vode in tal. Redno vzdrževanje in kontrola opreme in delovanja po predpisanih postopkih zagotavlja ekološko bolj prijazno delovanje, pa tudi nova oprema je z ekološkega vidika mnogo bolj sprejemljiva.
2.3	SKLEPNA OCENA PRIČAKOVANIH VPLIVOV NA OKOLJE OBRAVNAVANEGA POSEGA
Sestavine okolja
Med gradnjo Obratovanje Ocena vpliva posega
1.	Naravno okolje	1	0	sprejemljiv
2.	Varstvo zraka	2	0	sprejemljiv
3.	Varstvo voda in tal	1	0	sprejemljiv
4.	Varstvo pred hrupom	2	2	sprejemljiv
5.	Elektromagnetno sevanje sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv
6.	Odpadki	2	0	sprejemljiv
7.	Kulturne vrednote	0	0	sprejemljiv
8.	Krajinske in vidne kakovosti 0	0	sprejemljiv
9.	Družbena sprejemljivost sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv Stopnja vpliva:
0	- vpliva ni
1	- neznaten vpliv
2	- zmeren vpliv
3	- velik vpliv
4	- nedopusten vpliv.
Iz pregleda ocen pričakovanih vplivov na okolje obravnavanega posega lahko zaključimo, da je razširitev usmerniške podpostaje Kidričevo v okviru industrijske cone TALUM sprejemljiv in dopusten poseg v okolje.
Referat izdelali: mag. Zalika RAJH-ALATIČ, univ. dipl. inž. kem.
dr. Igor ČUHALEV, univ. dipl.fiz. Marko PATERNOSTER, inž. el. energ.
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJIUV
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02I22-B2 335 Garancija: pokojnina, plai^. kartice...
Mensa d.o.o.. CankaTjeva 21. Maribor
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob IMariborski c.) tel.: 062 786 710
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
[FasDgwoEoaJM ©csuKi m wiasňT m [?w©

iT H
ItUILUI
ARNUŠ
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRAIA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsi
IvanArnuš
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.)
Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
^ajmanjše obresti v mestu zal
mm
[Garancija: plača, pokojnina, karticej
Maribor, Razlagova 24 02/22 80110
mmn^Wf^
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549 372-605
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorišnica
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
V Ptuju oddajo v najem 120 m2 (možnost 2 x 60) poslovnih prostorov, primernih za storitveno dejavnost, pred-stavni{tvo ali pisarne. Tel. 745 26 51.
PRODAM MAJHNO POSESTVO s staro hi{o na Destrniku, zemlji{~e je tudi predvideno za ve~ gradbenih parcel, ponudbe na naslov: Ivan Markež, Jane-žovski Vrh 43, 2253 Destrnik.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
STANOVANJSKO HIŠO s pripada-jo~im objektom v Borovcih prodam. Tel 041 755-460._
HIŠO z zemljo, zazidljiva parcela cca 1 ha, v Stano{ini pri Podlehniku. Terezija Martinjak, Kokra 39, Preddvor, tel. 04 25 51 014.
PRODAM VEČJO HIŠO (pri Roku) in poslovni prostor 39 m3 na Ptuju v Drava centru. Tel. 783-16-81.
DOM - STANOVANJE
Nujno i{~em (z dvema {oloobvez-nima otrokoma) staro hi{o v najem, z eno ali dvema uporabnima sobama. Relacija Stojnci-Budina. Naslov v upravi.
DELO
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ro~nih del. Material dobite domov. Izpla~ilo pri prevzemu izdelkov. Infoko-merc, Radovan Male{ev, s.p., Šercer-jeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
RAZNO
Prodajo televizor. Mirko Širovnik, Videm pri Ptuju 77, Videm, tel. 764 00 17, 041 964 204.
KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag,
še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je nau~iti se živeti brez njega.
SPOMIN
Minevata dve leti, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedek
Martin Ojsteršek
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 113
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Zelo te pogrešamo tvoji najdražji
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
Janeza Kralja
IZ PLACEROVCEV 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem, sodelavcem podjetij Gradis Gradnje Ptuj, Spic Maket Tuš Han, d.o.o., Markovci, Pika Poka, d.o.o., in Boxmark Leather Kidričevo. Zahvaljujemo se tudi Zasebni ambulanti dr. Darije Pribožič ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Olga in hčerke z družinami
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 74. letu starosti zapustil dragi oče, dedek in tast
Franc Zupanic
S SP. HAJDINE 25
čutimo globoko dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše, hvala za dragocene besede tolažbe, pisna in ustna sožalja.
Iskrena hvala gospodoma župnikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu in za darovano sveto mašo, pevcem PGD Haj-doše za čutno odpete žalostinke, gospodu Ivanu Ogrincu in gospe Silvi Brodnjak za ganljive besede slovesa, PGD Hajdina, Društvu upokojencev Hajdina in vsem, ki ste se od blizu in daleč prišli poklonit njegovemu spominu in ga v tako velikem številu spoštljivo pospremili k poslednjemu počitku. Vsem, ki ste nam nesebično pomagali, še enkrat iz srca hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
O POZORILO ! Obve{~am, da ne pla~-ujem stro{kov, ki jih povzro~a Marjetka Krajnc iz Sagadinove 30. Jure Klep, Sagadinova 30, Ptuj._
PRODAM nov elektri~ni pisalni stroj. Tel. 031 669-525.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, ' popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zeio ugodne cene! 788-56-56
DELNICE PERUTNINE PTUJ IN TELEKOMA KUPIM, takoj{nje pla~ilo v gotovini, tel. 031 739-767.
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
D

V mesecu decembru vam nudimo božicno-novoletne gotovinske popuste na vsa kolesa in opremo! Novo: Hitri kredit NLB. Tisoc idej za najlepša darila! Kolesarski center Bike ek, Jadranska 20 Ptuj. Tel.: 771-24-41
Življenje tvoje preprosto in delovno je bilo, a dobrote tvoje ostale nepozabne so.
SPOMIN
1. januarja mineva 10 let, ko je prenehalo biti dobro srce dragega
Janka Krambergerja
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ... Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
SPOMINI
V prazničnih decembrskih dnevih nam misli hitijo k našim dragim, ki počivate na majšperskem pokopališču
Ceciliji Korže
Antonu - Zvonku Topolovcu Jakobu Topolovcu
in
Angeli Topolovec - Gaži.
Spomin je edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, in edina luč, ki ne ugasne.
Pogrešamo vas vsi vaši
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel, podal si nam roko in nam srečo zaželel, nato pa za vedno nam odšel. Le duša in srce to ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
SPOMIN
1. januarja 2004 mineva žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil
Jože Breznik
IZ STRAJNE 30
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče ter ga ohranjate v lepem spominu.
Hčerka Jožica z družino
Čeravno si neznane nam nebeške prestopila prage;
iščoč povsod podobe tvoje silhueto, še vedno v dušah naših izgube strašne dejstvo ni sprejeto;
kjerkoli si, za vedno z nami so besede tvoje blage.
In upanje ostaja - v naših srcih vpeto!
V SPOMIN
4. januarja minevajo tri leta, odkar te je bolezen odtrgala od nas, draga žena, mama, babica, tašča in sestra
Frančiška Slodnjak
IZ DORNAVE 82
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu ter ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Hvala vsem za tolažbo.
Tvoji najdražji
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini
zvesto spremljajo človeka.
SPOMIN
3. januarja mineva 10 let, odkar je tiho zaspala draga žena, mama, tašča in
babica
Marija Bezjak
IZ FORMINA 39
Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Tiha nema je gomila, kjer počivaš ti.
SPOMIN
Mineva leto bolečine, odkar si odšla od naju, draga
Valerija Tomašič
22. 12. 2002 - 22. 12. 2003
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem prezgodnjem grobu ter se je spominjate z lepo mislijo in prižgano svečko.
Mož Emil in hčerka Mateja
Kdo pozabil bi gomilo, kjer zlato spi srce, ki nas ljubilo do zadnjega je dne.
SPOMIN
V teh dneh mineva 10 let, odkar si nas zapustila, draga mama, babica, prababica in tašča
Nada Ratek
IZ DORNAVE 99
Tvoji najdražji
Mar prav zares odšla si tja v neznano?
Kako je mogla, ko smo mi še tu?
Nositi moramo vsak, svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage botre, tete, sestre in sestrične
Slavke - Proslave Podturič
IZ JUROVCEV 16, VIDEM PRI PTUJU
roj. 28. 8. 1924 - 16. 12. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in izrekli iskreno sožalje. Hvala patru Benjaminu za opravljen cerkveni obred, g. Kozelu za besede slovesa, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju MIR ter prijateljem društva diabetikov iz Ptuja.
Vsem in vsakemu posebej HVALA.
Žalujoči: nečak Vlado z družino, sestra Milica in sorodniki
Ptuj • V termah petmilijonta obiskovalka
Mihaela leto dni brezplačno
V ptujskih Termah so v ponedeljek, 22. decembra, dočakali svojega petmilijontega obiskovalca. Ta sreča je nekaj pred 10. uro doletela 19-letno Mihaelo Velenšek iz Lokrovca 33 pri Celju, ki je prišla v Terme v spremstvu svoje mamice.
Ko se je številka na blagajniškem števcu bližala petim milijonom, so o tem obvestili tudi novinarje, ki so skupaj z direktorjem Term ~akali na dogodek skoraj debelo uro. Po osmi uri, ko se je zgrnila ve~ina jutranjih kopalcev, so se namre~ okoli devete prihodi spet zred~ili.
Pa se je le zgodilo 12 minut pred 10. uro, ko se je na vhodu pojavilo mlado dekle z mamico. Ko je blagajni~arka potrdila, da gre za 5-milijonto obiskovalko, je k dekletu stopil direktor Term Andrej Klasinc ter ji sporo~il veselo novico. Pre-sene~enje Mihaele Velen{ek je bilo o~itno, {e bolj, ko je prejela celoletno vstopnico za termalni park in povabilo na ve~erjo za vso družino.
Andrej Klasinc je povedal, da je Mihaela tudi njihov 210.000.
Foto: M. Ozmec
Mladi Celjanki Mihaeli Velenšek je kot petmilijonti obiskovalki čestital direktor Andrej Klasinc.
obiskovalec v letošnjem letu, prvi~ po 28 letih pa se je zgodilo, da imajo letno ve~ kot 200 tiso~ obiskovalcev. V nagradni iger ptujskih Term je od 15. oktobra sodelovalo 26.000 obiskovalcev, ki so izpolnili kupone, zato je Mihaela med njimi izžrebala okoli 100 takih, ki bodo prejeli posebne nagrade.
V januarju 2004 bodo nadaljevali nove akcije, v dopustniškem
~asu pa pripravljajo posebno presene~enje.
-OM
^mttAnOMi
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinsld pogoni -kljnčavničarskadela
-	manjša gradbena dela
Foto: M. Ozmec
Med 26.000 prispelimi kuponi je Mihaela izžrebala blizu 100 dobitnikov nagrad.
9. POHOD PO POTI IVANA POTRČA IN MATIJA MURKA
Leto je spet naokoli, zato vas ponovno vabimo na naš pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka, ki bo 2. januarja 2004.
Veseli smo, da se ga udeležuje vsako leto več pohodnikov, kar dokazuje, da smo vas prepričali, kako pomembno je leto začeti aktivno in storiti kaj zase in svoje dobro počutje.
Zbor udeležencev bo na dvorišču KNJIŽNICE IVANA POTRČA ob 9.00, od koder bomo po krajšem kulturnem programu startali na pot po standardni trasi. Obiskali bomo rojstno hišo Ivana Potrča na [tukih ter Murkovo domačijo na Drstelji.
Zaključek poti bo na kmečkem turizmu Lacko, kjer bo možno dobiti tudi okrepčilo, za katero se bo treba prijaviti na startu.
Pohod bo ob vsakem vremenu, zato potrebujete primerno zimsko pohodniško opremo. Prinesite s seboj čim več lepših želja ob novem letu in na veselo snidenje v našem lepem in starodavnem mestu. Veselimo se druženja z vami.
Za dodatne informacije vamje na voljo telefon 02 712 9171,zvečer.
Viktorija Dabič, predsednica društva Zreli vedež

O.O--
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
STE BiLi POŠKODOVANI
^ ^ NEZGODI?
PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL.<
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

Osebna kronika
Rodile so: Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora - Simona; Marjanca Bombek, Bukovci 17, Markovci - Teo; Sabina Ribi~, Arbajterjeva 5, Ptuj - Aj{o; Gabrijela Jaunik, Kukava 8, Jur{in-ci - Moniko; Vesna Kmetec, Ul. 25. maja 15, Ptuj - Taia; Olga Denac, Ormoška c. 39, Ptuj - Miha; Mojca Žaucer, Cadram-ska vas 7, Polj~ane - Nejca; Irena Bezjak, Osluševci 51la, Podgorci - Tea; Biserka Mlakar, Pristava 26la, Gorišnica - Anejo; Marjeta Svenšek Kristovi~, Stojnci 21lb, Markovci - Kajo; Lilja-na Javornik, Cadram 61, Oplotnica - Mihaela III.; Nataša Bela, Šarhova 5, Zg. Polskava - Brino; Suzana Topolovec, Videm 3lg - Žana; Veronika Leskovar, Kicar 19lb, Ptuj - de~ka. Poroka - Ptuj: Silvo Krajnc in Alenka Žebula, Moškanjci 8. Umrli so: Ana Kmetec, Vareja 52, rojena 1924 - umrla 17. decembra 2003; Maksimiljan Vajda, Stojnci 3, rojen 1930 - umrl 19. decembra 2003; Martin Cokl, Zg.Pristava 34, rojen 1928 -umrl 20. decembra 2003; Janez Ribi~, Stane~ka vas 13, rojen 1919 - umrl 19. decembra 2003; Franc Boben, Kal 11, Ivan~na gorica, rojen 1932 - umrl 18. decembra 2003.
Črna kronika
Trije mrtvi pod vlakom
21. decembra ob 21.58 uri se je na lokalni cesti izven naselja Cirkovce zgodila prometna nesre~a, ko je voznik osebnega avtomobila Fiat uno D.M., star 26 let, iz Ptuja na naosvetljenem delu ceste pripeljal do prehoda ceste ~ez železniško progo brez zapornic ali polzapornic, ozna~en s prometno signalizacijo, pred prehodom pa se ni ustavil. V tem ~asu je pripeljal tovorni vlak. Prišlo je do silovitega tr~enja v levo bo~no stran osebnega avtomobila. Avtomobil je po tr~enju odbilo na travnik. V njem sta na kraju nesre~e ob vozniku umrli še potnici L.K. in V.P., obe stari 19 let, iz Ptuja oz. okolice, poškodovani potnik J.S., star 22 let, iz Ptuja pa je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico.
Vlak se je iztiril
23. decembra ob 17.30 uri je prišlo na železniški postaji Slov. Bistrica do iztirjenja tovornega vlaka, ki je bil sestavljen iz 17 vagonov, natovorjenih z glinico. Vlak je pravilno pripeljal na postajo, kjer mu je signalizacija dovoljevala vožnjo skozi prehod. Zaradi tehni~ne okvare, po vsej verjetnosti zaradi dotrajanosti ležaja na levem kolesu zadnje osi na 10. vagonu, je pri kretnici prišlo do udarca in zloma ležajnega ~epa, kar je povzro~ilo, da se je zadnja os tega vagona premaknila v desno, tam udarila ob tire, vagon je zaneslo na desno, naslednja dva vagona pa sta se popolnoma iztirila in padla s proge ~ez majhen most na makadamsko cesto. Ostali vagoni so zaradi premika kretnice obstali na desnem tiru. Škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 600 mio SIT, ob poškodbi kretniškega pogona in vozne mreže pa je bil popolnoma uni~en del proge, peron postaje in prehod za potnike ~ez železniško progo.
Tr~enje zaradi nepravilne strani vožnje
27. decembra ob 12.00 uri se je izven naselja Svetinci v bližini stan. hiše štev. 19 zgodila prometna nesre~a zaradi nepravilne strani vožnje. Voznik osebnega avtomobila A.K., star 23 let, doma iz okolice Ptuja je z vozilom zapeljal v desnem ovinku v levo izven voziš~a na bankino in z levim bo~nim delom tr~il v steber prometnega znaka. Po tr~enju je zapeljal na nasprotno smerno voziš~e, po katerem je pravilno nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila B.Š., stara 34 let, iz okolice Ptuja. V tr~enju obeh vozil je voznica B.Š. utrpela hude telesne poškodbe.
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
Življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Takšno, kot si ga Izberete, takšno, kot si ga želite.
ZAVAROVALNICA MARIBOR Icinkaijm 3.2507 Miribor
Kakršno bo vreme prvi dan,	2/6
tak bo veliki srpan (suh ali moker).
1/3
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo oblačno. Padavine se bodo še nekoliko okrepile. Največ jih bo v zahodnih hribovitih krajih. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 800 in 1100 m.. Temperature bodo od 0 do 7, ob morju do 12 stopinj C.
Obeti
V sredo bo oblačno, padavine bodo oslabele. Meja sneženja se bo spustila do nižin. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja in delno se bo zjasnilo. V četrtek bo na Primorskem pretežno jasno, burja bo oslabela. Drugod bo oblačno, vendar suho vreme.
E R A

Wíé



Naj Vam leto 2004 srečno tece, naj vsak dan bo nasmejan. Erini