POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Ii-eto XIV. Štev. 260
TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25—67 in 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280	Maribor, petek 15. novembra 1940	NAROČNINA NA MESEC Preieman v upravi ali no pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN; 11.409	Cena din 1*—
Irak, Afganistan, Indija?
Ameriška agencija CBS poroča iz Berlina, da Je bil SSSR stavljen predlog za svobodno pot na Indijo in delitev velikobritanskega imperija — Uradni komunike in glasovi nemških listov o berlinskih razgovorih — Razgovori so bili šele uvod ? — V Londonu pravijo* da je obisk podrl pogajanja s SSSR — V Moskvi zanikujejo sporazum z Japonci
Berlin, 15. nov. CBS Po Molotovljevem odhodu se je govorilo v diplomatskih Jtfogih, da sta Hitler in Molotov prišla do popolnega sporazuma o razdelitvi in-eresnih sfer v Evropi, Aziji in Afriki. Uradni komunike pravi, da je prišlo do obo-lestranskega sporazuma o vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in SSSR. Neuradni, vendar dobro informirani krogi pravijo, da ni več nobenega dvoma, da se je SSSR P°stavila na stran trozveze. Vse štiri velesile so sporazumne v gledanju na to, da le sedaj nastopil čas delitve nasledstva angleškega imperija. Rusija je stoletja Sanjala o dohodu na odprto morje. Sile osi so pripravljene Rusiji v korist objaviti fv°je nezainteresiranost v delu sveta, ki v glavnih obrisih obsega Iran, Afganistan 10 britansko Indijo. Poudarja se tudi, da bo Nemčija po vojni model socialistične države.
Odmevi obeska Molotova v Berlinu
stvo samo, da je bil ta sestanek v času, ko se dogodki razvijajo z dramatično naglico, priča, da je obisk daleč presegel običajni akt državnikov. Nemško-sovjet-ski odnošaji so doslej že večkrat rod li lepe sadove, zdaj se bodo še poglobili. Zadržanje sovjetske vlade do Anglije je jasno, zato je tembolj smešno, če so London nadeja, da bo ustvaril angleško-sov-jetsko sodelovanje. Osnova nemško-sov-jetskega pakta, sklenjena 1939, je trdna in se bo v okviru skupnih interesov držala dalje. Angležem je nerazumljivo, da upravitelji Nemčije in Sovjetske zveze brez predsodkov sodelujejo pri okrep'tvi miru za svoje narode. Iz berlinskih razgovorov so izšli nemško-sovjetski odnošaji znatno okrepljeni, dosežena je v vseh vprašanjih popolna soglasnost.
NEVTRALNE INFORMACIJE CURIH, 15. nov. Obisk Molotova in nje-
NEMšKI KOMUNIKE o RAZGOVORIH
BERLIN, 15. nov. DNB je objavil vče-rai sledeče uradno poročilo o razgovorih v Berlinu ob priliki obiska predsednika j^eta ljudskih komisarjev in zunanjega ™misarja SSSR Molotova: Za časa svojega bivanja v Berlinu, 12. in 13. novem-i ? E E, je imel predsednik sovjeta ljud-s,(*h komisarjev in ljudski komisar za zunanje zadeve Sovjetske zveze Molotov razgovore z voditeljem Nemčije in z zu-Panjim ministrom von Ribbentropom. Izgovori so potekali v ozračju medsebojnega zaupanja in so dovedli do so-S*asja glede vseh vprašanj, ki zanimajo rihčijo in Sovjetsko zvezo.
KOMENTARJI NEMŠKEGA TISKA BERLIN, 15. novembra. DNB. Ves tisk Ugotavlja k berlinskim posvetovanjem, a bo obisk Molotova utrdil na sol dni, rai«i bazi sodelovanje obeh držav. Dej-
, govega spremstva je bil včeraj končan, j Po poročilu berlinskega dopisnika tukajšnjega lista »Die Tat« včeraj v berlinskih krogih obiska Molotova niso več presojali kot dogodek velike važnosti, ampak bolj : kot začetek neke druge senzacije, ki bo j šele prišla °b drugi priliki. Dasi o vsebini razgovorov ni nič znanega, vendar se jim j prisoja značaj pripravnih posvetovanj. Razlog za tako pojmovanje leži v tem, ker ni bil navzočen italijanski zunanji minister Ciano, katerega bi bili za primer kakih dokončnih zaključkov gotovo klicali v Berlin. Iz istih razlogov gledajo tudi manj pesimistično na izglede, ki se nudijo Turčiji, katere poslanik je v ostalem včeraj obiskal nemško zunanjo ministrstvo.
ANGLEŠKO STALIŠČE
LONDON, 15. nov. CBS. V angleških vladnih krogih pravijo, da je Molotov s svojim obiskom v Berlinu in njegovimi sklepi zavrnil angleške poizkuse za pri" bližanje Sovjetski zvezi. Sedanji Molotov, ljev korak se primerja s sovjetsko-zavez-niškimj pogajanji pred avgustvom 1939. 1., ko je Sovjetska zv^za prvič zapustila zaveznike, še pred Molotovljevim odho. dom iz Moskve je bila Velika Britanija pripravljena pogajati se s sovjeti za de facto priznanje zedinjenja treh baltiških državic s Sovjetsko zvezo. Angleži so imeli v načrtu tudi sodelovanje s sovjeti na Daljnem vzhodu ter pri pomoči Kitaj, ski.
Reka Kalamar znova prekoračena
Grki poročajo o protiofenzivi, ki so jo pričeli na vseh frontnih odsekih — Naglo pritegovanje novih italijanskih čet na bojišče — Nad našim ozemljem so se včeraj zopet pojavila tuja letala, ki pa niso metala bomb
ODMEV NA DALJNEM VZHODU
ŠANGHAJ, 15. nov- Stefani. Obisk Molotova v Berlinu je sprožil živahne komentarje na Daljnem vzhodu. Listi pišejo, da utegne imeti ta obisk velik vpliv na razvoj dogodkov v Aziji. Angleži in Američani da so zaskrbljeni, ker se bodo stiki Tokia z Moskvo izboljšali. Spora-jzum, po katerem bo dobivala Japonska 1,800,000 petroleja iz Holandske Indije pa priča, da se hočeta London in Wa-shington le približati Tokiu.
ZNAČILEN SOVJETSKI DEMANTI
MOSKVA, 15. novembra. Tass. United Press javlja, da je med diplomatskimi krogi Sovjetske Rusije in Japonske dosežen sporazum glede razmejitve interesnih področij obeli velesil na Daljnem vzhodu. Moskva da bo zalo odpovedala vsako pomoč čangliajškovi vladi. Agencija Tass je pooblaščena, da vse te, vesli demantira kot prosto izmišljene,
PAPENOVA VRNITEV
SOFIJA, 15. nov. CBS. V turških krogih se je izvedelo, da je poslanik von Papen prosil vlado, da bi smel z letalom iz Berlina v Ankaro; odgovor pa je prišel prepozno ter se je von Papen poslu-ži' drugega prometnega sredstva-TURČIJA SE POSVETUJE
ANKARA, 15. nv. An. Ang. Ministrski svet se je sestal na sejo in proučil mednarodni položaj.
močnik zunanjega ' ministra, Welles, je dejal, da mu še ni nič znanega o tem, da je Španija zaprosila za posojilo za nakup življenjskih potrebščin.
VČERAJŠNJE ITALIJANSKO PORO-ČILO
“IM, 15. nov. Stefani. Italijanski glavni DanJe izdal včeraj sledeče poročilo o ak>žajii na grških bojiščih: V Epiru so Uj n3še krajevne akcije, ki so jih podali bombniki, razvile uspešno na pod-
ske čete hitijo z jugoslovanske meje proti jugu z namenom, da preidejo v protiofenzivo.
PRITEGNITEV ITALIJANSKIH ČET
ATENE, 15. novembra. CBS. Italijanske čete, ki so Dile doslej ob jugoslovanski meji, so dobile nalog, da prihitijo v hitrih
k«, v,	I UZ/T UV UopVOIIV »U t/ ,J	°	u	*
Kalibakija. Nekaj sovražnih napa- marših na jug, da bi zavrle grško napre-a°v na	k;m	dovanje	ter	prešle	v	protiofenzivo.	Vladni
pooblaščenec je izjavil novinarjem, da
0. «a področju Korče je bilo popolnoma bitii, sodelovanju letalstva, ki je iz-v<NJ!o
Ij. -j napade na sovražne čete ob Pres-vJl^eni jezeru. Naši bombniki so iz-"H napad na letališče Papaz na Argi-cj.;U> ‘n na prelaz ter je zadelo vojaške 0Je’ ^azeu tega je obsulo s strojniškim tC.nJeni sovražne oddelke. Sovražna le-(jj.a so metala bombe na Valono ter je „|,0 Pri tej priliki 6 mrtvih in 30 ranje-„ ’ dalje na Drač, kjer ni bilo niti tvar-škode niti Ntev Naša lovska letala ta,.v okolici Panteierije sestrelila dve le-' Bpa Blenheit, tretje letalo istega tipa j® bilo sestreljeno pri Cagliariju, g. “‘M, 15, nov. CBS Italijansko poro-,jr0 Pravi, da so angleška letala včeraj l«Uve naPadla Tarent ter ubila 1 civilista itj u,.ranll3 Od italijanske oborožene sile
napredujejo grške čete na vsej fronti in so sedaj že na več krajih na albanskem
ozemlju.
TUJA LETALA NAD JUGOSLAVIJO
BEOGRAD, 15. novembra. „Yreme“ in „Polilika“ javljata, da so obmejni opazovalci na jugoslovansko-grško-al-baiiški meji opazili včeraj ob 11. uri Iri tuja letala, ki so letela preko jugoslovanske obmejne vasi Medžidlija in dalje nad vrhovi Pcristera in Babe k albanski meji. Jugoslovanska lovska letala/so se dvignila, toda tuja so bila že za mejo.
Popolna demobilizacija v Romuniji
hiu
ranjenih 9 vojakov ter 2 ubita.
ji ".rojenm > vujhouv ici - uu*,n
JBANAšNJE GRŠKO POROČILO.
V0. ENE, 15. novembra. CNF Grška bj8!58 ie začela veliko ofenzivo na vsej *ke 0t* Jonskega morja do jugoslovan-s0	Po	48 urah nepretrganih bojev
vev^ke čete napredovale ob morju. Na Kg)	so	grške čete prekoračile reko
?itiamas’ Grške čete poskušajo orepre-{j0,%Ovražniku, da bi se reorganiziral v 0 utrjenih pozicijah na meji. Ifalijan-
BUKAREsTA. 15. nov. DNB. Z zakonom, ki ga je podpisal ministrski predsednik Antonescu še pred svojim odhodom v Rim, a je bil šele včeraj objavljen, se danes, 15. novembra ob 14. uri izvede demobilizacija celokupne romunske vojske na kopnem, na morju in v zraku
Ministrstvo državne obrambe pa ima pooblastilo, da v primeru potrebe zopet vpokliče rezerviste in izvrši tudi rekvi-zicije. Kakor znano, je bila romunska vojska mobilizirana ob priliki odstopitve Besarabije in severne Bukovine Sovjetski zvezi.
Španija Išče v Ameriki posoii&o
Serano Suner odpotoval v Pariz
MADRID, 15. nov. CBS. V uradnih krogih ni bilo mogoče dobiti nobenega pojasnila, zakaj je španski zunanji minister Serano Suiier nenadoma odpotoval v Pariz. V njegovem spremstvu je baron de la Torres, šef protokola zunanjega ministrstva.
WASHlNGTON, 15. nov. Reuter. Po informacijah iz diplomatskih vrst, išče španska vlada v Zedinjenih državah Severne Amerike posojilo 100 milijonov do
z nezadovoljstvom, zlasti glede na napade španskega tiska na Zedinjene države z ozirom na njihove odnošaje z državami Južne Amerike. Namestnik zunanjega ini-
larjev. Kakor se je izvedelo, sklep o tej nistra Sumner Welles je izjavil na kon-prošnji še ni bil sprejet, ker hočejo Ze- j ferenci z zastopniki tiska, da vlada se-rlinjene države počakati na to, da se sta- daj še preučuje vprašanje pomoči Španiji.
'.išče Španije do sedanje vojne v Evropi oopolnoma razčisti. Neke uradne osebnosti izjavljajo, da gledajo na merodajnem mestu na omenjeno špansko prošnjo
Razen tega je izjavil, da so španski f nančni problemi taki, da bi se moral z njimi baviti tudi Rdeči križ. WASHINGTON: 15. nov. Stefani. Po-
AMERIČANI RAZBREMENILI ANGLEŽF SAN JUAN, Porto Rico, 15. nov. CBS. Navzočnost ameriških vojnih ladij v zahodnoindijskih vodah je omogočila angleškim vojnim ladjam, da so odšle iz pa-trGrte službe okoli francoskih otokov Martiniquea in Guadaloupea. Zadnje dni je bila velika živahnost okoli teh otokov. Francoska šolska križarka »Jeanne d’Arc«, ki priznava vichyjsko vlado, se je pripravljala na obrambo.
NOVE VREMENSKE NEZGODE V ŠPANIJI
MADRID, 15. nov. DNB. Španijo je spet udarila vremenska ujma. Vihar z nevihto je pustošil po provincah ob Biskajskem zalivu in v Galiciji. Narasle vode so porušile mostove, mnoge kraje je zalila poplava.
KITAJSKI NAPAD NA INDOKINO
HANOJ. 15. nov- Domej. Francoske čete so odbile oddelek kitajskih čet, ki je napadel več vasi severno od Hajfonga. Francozi niso imeli Izgub.
BULLIT ODSTOPIL WASHINGTON, 15. nov. CBS. Wiliiam Bullit, ameriški veleposlanik v Franciji, je odstopil, vendar Roosevelt odstopa ni sprejel.
srditi
V pre:ek3i noči so nemška žetala v odgovor na sng ešk napad na Rlon: kovo zopet v vež em številu napadla London — Sstečssns so an$ eška ietaia na adla Berlin in druga nemška mesta — Nemški "napad na angiešk konvo j
NEMŠKA VOJNA POROČILA BERLIN, 15. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo javlja o napadu nemških zračnih sil na močno oborožen angleški konvoj. Ena trgovinska 6000tonska ladja je bila zadeta s štirimi bombami sredi krova-Dvignil se je ogenj sto metrov visoko. Istočasno se je ladja preklala na dvoje. Druga 500Gtotiska ladja je bila prav tako zadeta, visoki črni oblaki dima so pričali, da ladja gori. Protiletalske baterije z vojnih ladij, ki so spremljale konvoj, so neprestano streljale. Posebno se je izkazala neka križarka, ki je bruhala iz sebe protiletalske granate raznih kalibrov. Nemška letala so pa kljub temu drugič napadla in zadela neko SOOOtonsko ladjo v zadnji del krova. Ladja se je začela takoj potapljati. Dvajset minut po napadu je ladja izginila v valovih. Konvoj se je nato razpršil ter v cik-cak plovbi izginil z bojišča. Niti ena od zadetih ladij ni mogla spustiti reševalnih čolnov.
NOČNI NAPADI NA ANGLIJO BERLIN, 15. novembra. DNB. Nemška bojna letala so v noči od 14. na 15. močno napadla Anglijo v odgovor na napade na
I Monakovo, ko je tam govoril Hitler. Mi-j mo Londona so bili bombardirani vojaški objekti ter industrijske naprave po južni in srednji Angliji. Odvržene so bile najtežje bombe. Napadi so se nadaljevali vso noč. Velike eksplozije so povzročile požare po skladiščih surovin in tovarnah. Posebno so trpele tovarne letalskih motorjev v Coventryju.
ANGLEŠKI NAPAD NA BERLIN
BERLIN, 15. novembra. DNB. V noči med četrtkom in petkom so skušali angleški bombniki napasti Berlin v večjem obsegu. Zaradi močnega obstreljevanja se je le osem do deset’m letalom posrečilo, preleteti prestolnico. Nad mestom so bili sestreljeni štirje angleški bombniki, trije pa že na poti do tja. Polet je Angležem omogočilo lepo vreme. Bombe so padle v predmestja, nekaj tudi na mesto samo, a niso povzročile večje škode. Eno izmed sestrejenih letal je padlo na neko poslopje ter povzročilo večji požar, neka bomba pa je deloma porušila stanovanjsko poslopje. Ubite so štiri osebe, ena oseba je ranjena.
ANGLEŽI O NAPADIH NA LONDON
LONDON, 15. nov. CNP. štiri težke bombe so zadele neko bolnišnico v Londonu in ubile veliko števi!o ranjencev in bolnikov. V ostalem pa ni bilo hudih napadov. Podnevi je le malo sovražnih letal prišlo do Londona.' Nad Doverjem je 20 Spitfireov napadlo Junkerse, ki se že od septembra niso pojavili nad Anglijo. Pri tem napadu je bilo sestreljenih 15 letal. Veliko hujši pa je bil napad na Anglijo v teku noči. Nad Anglijo je prišlo zelo veliko letal, ki so metala zažigalne in eksplozivne bombe. Izgubljeni sta dve angleški letali.
POROČILO O NAPADIH NA NEMČIJO
LONDON, 15. nov. Reuter. Angleške letalske sile so izvršile tekom pretekle noči vrsto večjih napadov na razne važne cLjekte v Nemčiji in tudi na Berlin, na katerega so vrgla angleška letala veliko število najtežjih bomb in povzročile več razdejanj in požarov. Ponovno so bife napadene tudi razne nemške industrije in za vojskovanje važne naprave.
Boji v Sredozemlja ii Afriki
NEKJE V ITALIJI, 15. novembra. Posebni dopisnik agencije Štefani javlja iz severne Afrike, da so italijanska letala opazila včeraj popoldne med Aleksandrijo in Kreto velik konvoj angleških ladij. V konvoju je bilo 13 parnikov, oboroženih s protiletalskimi baterijami. Letala so napadla ladje in odvrgla na dve največji dva torpeda. Ladji sta bili zadeti, letala so se nepoškodovana vrnila.. Izvid-niška letala so malo kasneje ugotovila, da je ena ladja potonila, konvoj se je pa razpršil na vse strani. Včeraj popoldne so italijanska letala napadla tudi luko v Aleksandriji; zadet« je bila sovražna križarka in na njej je nastal požar. Mlad podporočnik je s svojim letalom napadel zvečer letališče pri Bagusu ter zadel angleški težki bomnik v. trenutku, ko se je
spuščal na tla. Tudi to letalo se je nepoškodovano vrnilo. Ponoči so italijanska letala napadla.luko v Aleksandriji ter bombardirala vojaške objekte v njej. Vsa letala so se vrnila.
KAIRO, 15. novembra. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo vzhodne armade poroča: Angleški bombniki so bombardirali italijansko oporišče za vodna letala na jezeru Tana v Abesiniji in uničili eno vodno letalo. V Rdečem morju so bili obme-tani z bombami vojaški cilji v Hanišu ter neka sovražna prevozna ladja. Sovražna letala so sinoči bombardirala Aleksandrijo in povzročila nekaj škode, človeških žrtev ni bilo. Na vseh ostalih frontah je vojaški položaj ostal neizpreme-njen.
Antonescov obisk v Rimu
smrt je pa še bolj sumljiva zaradi tega, ker je nastopila v trenutku, ko hoče Anglija potegniti Egipt v vojno. Prav včeraj bi bil moral Sabri paša imeti pred egiptskim parlamentom važen govor o politiki svoje vlade. Znano je, da se je Sabri paša vedno upiral angleškemu pritisku za potegnitev Egipta v vojno proti Italiji. Očito je, da je ta smrt zavita v skrivnost in ni izključen zločin.
izseljevanje Francozov iz Lorene
VICHY, 15. nov. AP. Francoska vlada je protestirala zaradi izgona Francozov iz Lorene. V tej provinci so dobili Francozi in francosko govoreči tujci izbiro, ali gredo v Francijo ali pa na Poljsko. Od 11. novembra pride vsak dan 7 vlakov s Francozi iz Lorene v ostale pokrajine Francije.
RIM, '15. nov. ZPV. Včeraj ob 10. uri dopoldne je prispel s posebnim vlakom v Rim romunski ministrski predsednik general Antonescu skupaj z zunanjim ministrom knezom Sturzo in ostalim spremstvom. Postaja Terni in ulice Rima so bile okrašene z romunskimi zastavami. Pri sprejemu so bili zbrani zastopniki političnega in vojaškega vodstva s fašističnim generalnim tajnikom Serenom na čelu. Nekoliko minut pred prihodom vlaka se je pripeljal na postajo tudi ministrski predsednik Mussolini v spremstvu zunanjega ministra grofa Člana. Mussolini je osebno pričakoval Antonesca, v mesto pa se je Antonescu peljal s Cia-
novim avtom. Romuni so se nastanili v vili Madama. Prebivalstvo Rima jim je priredilo navdušen sprejem. Antonescu je izvršil včeraj razne obiske, bil je v avdienci pri kralju in je vodil tudi že prve konference. Danes se bodo obiski nadaljevali. Antonescu odide s spremstvom iz Rima v nedeljo.
RIM, 15. nov. Stefani. Grof in grofica Ciano sta priredila sinoči banket na čast upravitelju Romunije, generalu Antonescu in zunanjemu ministru Sturzi. Navzoč-ni so bili člani italijanske vlade, Anto-nescovo spremstvo, romunski poslanik z osebjem in drugi odličniki Rima.
Eden o vojski Bližnjega vzhoda
LONDON, 15. nov. Reuter. Vojni minister Eden je govoril preko radia o položaju ia Bližnjem vzhodu ter med drugim naglasil: »Pred odhodom iz Egipta sem našim vojakom poudaril, da je bodočnost Bližnjega vzhoda v trdnih rokah. Zdaj vam lahko rečem, da je to zaupanje postalo še stvarnejše, kakor je bilo pred uekaj časa, ker se naši vojni efektiv! na Bližnjem vzhodu stalno krepe. Naša vojska v tem delu Sredozemlja ima najboljše, najmodernejše orožje, s katerim ume
sijajno manevrirati. Vsi se zavedajo svo-ie dolžnosti in prav dobro vedo, da z vsakim tednom, ki mineva, narašča naša moč. Naši vojaki se stalno izpopolnjujejo za dokončno zmago. Z njimi sodelujejo Francozi, Poljaki, čete iz Avstralije in Novega Zeianda, iz Južne Afrike, Indije, Palestine, Cipra in Malte. Naš častniški zbor je zelo dober, vojska je fizično in duševno v zdravem razpoloženju in pričakuje trenutka, ko bo zgrabila za orožje.
Nenadna smrt Hasama Sabri paše
KAHIRA, 15. nov. Reuter. Egiptski ministrski predsednik Hasan Sabri paša je včeraj umrl od kapi zadet prav v trenutku, ko je bil čitan v parlamentu prestolni govor kralja Faruka ob priliki otvoritve zasedanja parlamenta. Prenesli so ga takoj iz parlamenta v sobo za konference.
RIM,. 15. nov. Stefani. Lakonična brzo-
javka angleške uradne agencije je prinesla vest, da je včeraj v Kahiri utnrl egiptski ministrski predsednik Hasan Sabri paša. Ta vest je izzvala globok vtis in je treba sedaj pričakovati podrobnih poročil o tej nenadni smrti, ki se zdi zelo sumljiva, ker ni bilo nič znano, da bi bil egiptski ministrski predsednik bolan. Ta
POMANJKANJE NA MARTINIQUEU
WASHINGTON, 15. nov. DNB. Na mestnik zunanjega ministra Welles je potrdil, da so USA osvobodile del državnega denarja Francije, ki je bil svojčas zaple njen. Ta del bo uporabljen pa nabavo potrebščin živeža na Martiniqueu. Admiral Greensied se je vrnil z otoka in dejal, da je življenjsko stanje tam zelo resno. Hrane primanjkuje, treba je pomoči. Welles je dejal, da se ameriška vlada o tem ni posvetovala z Anglijo, da pa tudi ne bo delala zaprek pri transportu hrane na Martinique.
POVELJNIK ANGLEŠKIH SIL V AZIJI
SINGAPUR, 15. nov. Domej. Britski letalski maršal sir Robert Brook, novi poveljnik angleških oboroženih sil na Daljnem vzhodu, je z letalom dospel v Singapur. Prevzel bo vodstvo vseh angleških sil v Burmi, v malajskih državah, Hongkongu ter poskrbel za koordinacijo vseh angleških posesti na jugu Azije.
PREVAŽEVALCI LETAL
NEW YORK, 15. nov. DNB. Angleška vlada pripravlja posebno vežbanje za vse one Američane, tki bi hoteli služiti v angleškem letalstvu. Ti piloti bodo prevažali fetala iz tovarn na letališča v Kanadi in dalje v Anglijo. Taiko bo Anglija prihranila za frontno službo večje število svojih pilotov.
DELOVNA SLUŽBA V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 15. nov. DNB. Horia Sima je organiziral legionarsko službo del. Vodstvo je prevzel poveljnik legionarjev Stoj'konescu. Delavci bodo popravljali po potresu povzročeno škodo. V Bukarešti rekverirajo razpoložljiva stanovanja za žrtve, ki so ostale brez strehe.
MIZIE PRI PETAINU
ŽENEVA, 15. nov. DNB. Maršal Petain I je sprejel bivšega predsednika švicarske j zveze, Mizia.	[
Romanske dobave pe-
a IMemčijs
BUDIMPEŠTA, 15. nov. CBS. Navzlic dolgi in hudi zimi ter potresu je le*°s Nemčija že izvozila iz Romunije čez m*' lijon ton petroleja. Povečanje izvoza Je napovedano, vendar bo več rafinerij stalo zaradi poškodb, ki so nastale pri potresu. Kljub temu to ne bo motilo dobav, ker so rezervoarji polni. Nekatere družbe so morale že prenehati s produkcijo,
'majo vse rezervoarje napolnjene.
Razš'r!tev angleške i	blokade
i NEW YORK, 15. nov. DNB. Kakor pojoča »New York Journal American«, J®
| angleško blokadno ministrstvo objavilo sklep, da se uvede blokada tudi proti Sj* riji, Francoski Severni Afriki, LibenJ1! Portugalski Gvineji, Madagaskarju .1° Reunionu.	.	j
 	M
JAPONSKI NAPADI NA KITAJSKO \Jgfy TOKIO, 15. nov. DNB. Japonske letal' , ske sile so bombardirale v četrtek ind#' strijske naprave v okolici Mengceja 'fl Kokia na železniški progi iz Junana i*8 Katoi. Napadeni so bili tudi vojaški ob* jekti v južnem delu Kvantunga.
VARGAS OBIŠČE ROOSEVELTA
RIO DE JANEIRO, 15. nov. Stefan«-Predsednik Vargas je dejal, da se bo zval povabilu Roosevelta, naj obišč® USA. Dan odhoda še ni določen.
HORTHY OBOLEL BUDIMPEŠTA, 15. nov. DNB. Reg«*1 Horthy je obolel zaradi močnega prehlada. Na nasvet zdravnikov mora ostati dni v postelji.
BUILLIT V LONDON?
NEW YORK, 15. nov. DNB. Javljajo, da je bivšemu poslaniku USA v ParizUi Buillitu, ponudeno posianiško mesto v Londonu.
UTRJEVANJE V SOERABAJI BATAVI JA, 15. nov. Domej. Povelji^ holandskih čet v Holandski Indiji je lZ' javil, da se doikoneavajo dela za utrdite^ luke v Soerabaji. V luko bodo lahko Prl' plule tudi največje bojne ladje.
KNOXOVA IZJAVA BOSTON, 15.- nov. AP. Mornariški in1' nister Knox je izjavil, da bo »prihodnji!*
5 let pokazalo, če smo Američani sposob' ni biti svobodni ljudje«. DEMONSTRACIJE PROTI ŠPANSKEMU KONZULU HAVANA, 15. nov. CBS. Več sto študentov je demonstriralo proti novem11 španskemu konzulu Genaru Riestri, ki eden izmed voditeljev falangistov.
PRVO AMERIŠKO OPORIŠČE NEV/ YORK, 15. nov. CBS. Prvo P°' morsko oporišče, ki ga bodo USA zgfa' dile po sporazumu z Veliko Britanijo, & v Castries Santa Lucia v Zahodni Ifld*lk IZMENJAVA BLAGA NEMČIJE IN BOLGARIJE BERLIN, 15. nov. DNB. Vladna odbora Nemčije in Bolgarije sta se spora^ mela glede nadaljnje dobave blaga &
30. marca 1941. Po tem terminu bo lZ' menjava blaga ponovno regulirana.
MORGENTAU NA JAMAJKI . JAMAICA, 15. nov. Reuter. V KtatfgJ na Jamaico je dospel ameriški fin311?!, minister Morgenthau s soprogo. Ostal na oddihu več dni.
CHAMBERLAINOV PEPEL LONDON, 15. nov. CNP. Pepel pokoJ' nega Chamberlaina je bil položen k v«*' jiemu počitku v tla Westminsterske 0P® tije*. Opelo je izvršil canterburyjski na škof.	*
OBSODBE TEOLOGOV NE\V YORK, 15. nov. CBS. Osem dentov teologije, ki se niso hoteli Prl^ viti v obvezno službo v ameriški vojs*j je bilo kaznovanih z 1 letom in 1 dnevo* zapora.
LETALSKA NESREČA NA HAVAJJJ*
HONOLULU, Havaji, 15. nov.
Dva pilota ameriške mornarice sta ubila, ko je padel hidroplan s 1000 n* morje.
Mariborska napoved: Pretežno oblacn in vetrovno. Ponekod bo verjetno deževalo. Včeraj je bila najvišja temperah* 17.5, danes najnižja 13.2, opoldne l4-:■ Curih, 15. nov. Devize: Pariz 9-65’ London 17.11, Newyork 4.31, M"3 21.77}*, Berlin 172.50.
S
V	Španiji bivajo Katalonci, Baski in Kastiljci. Prvi in drugi so bili stalno zapostavljeni od Kastiljcev. Zato je bil boj med njimi vedno ostrejši.
Predstavnik Kataloncev je bil tudi odvetnik don Luis Companys. Rodil se je 1873 v Barceloni, politično je pripadal republikanski levici. Že leta 1910 je začel s Pristaši boj za samostojnost ožje domovine. Bil je večkrat zaprt. Francoski književnik Jean Richard Bloch pravi o njem, da je bil zelo izobražen, inteligenten, nervozen človek, ki mu usoda tudi v privatnem življenju ni prizanesla.
Dne 14. aprila 1931 je »senor presiden-te« s balkona mestnega magistrata v Barceloni proglasil katalonsko republiko P°d predsedstvom polkovnika Macie, ki
je dospel iz begunstva v Franciji in ga je narod izbral za prvega prezidenta. Com-panys je postal prvi načelnik svobodne Barcelone.
Leto nato je bil Companys poslan v madridski parlament, 1933 je postal minister španske mornarice, po smrti Macia pa drugi predsednik Katalonije. Med zloglasno vlado Gila Roblesa v Španiji je bil Companys odstavljen in obsojen na 30 letno težko ječo. Iz te ga je rešila ogromna zmaga demokratske fronte na volitvah 1936, ki je pometla z zadnjimi ostanki režima Primo de Rivere.
Dne 24. februarja 1936 je bil Compa-nys ponovno izvoljen za predsednika Katalonije. Kmalu nato je izbruhnila krvava državljanska vojna, ki je s tujo pomočjo
Kataloncev
prinesla zmago Francu. Mlada katalonska republika je stala v vseh dogodkih skupaj z Baski.
Domovina Gompanysa je postala skupaj z ostalo Španijo dežela na veliko ubitih in ranjenih ljudi, nesrečnih žena, osirotele dece, razdejanih mest in vasi. Izginila je republika Katalonija. Companys se je zatekel v Belgijo, ki je pa skoro delila usodo Katalonije. Ujeli so ga in vrgli znova v barcelonsko temnico Mon-juichu, kjer so ga nedavno po vojaškem prekern sodu ustrelili. Kratka vest je v listih javila smrt človeka, ki je pustil za seboj bogato, burno življenje, a je tudi vedel, zakaj živi. (Po »Varaždinskih Novostih«).
K ute ura
Zločin in kazen
Problem „nadčloveka“ je našel mnogo ljudi, ki so razmišljali o njem. Ze Heraklit se je bavil s lem, najbolj jasno pa nam je utemeljil obstoj člo-veka-boga Friderik Nietzsche s svojim „Uebermentschcm“ in evangelijem o Zarathustri. Njegova teorija je v veliki meri oplodila vso evropsko miselnost, četudi so pozneje dokazali, da »nadčlovek" ne more obstajati, če pa že, konča s samomorom ali v blaznici. Mnogo filozofov se je bavilo s tem problemom, pa tudi leposlovci ga obravnavajo: Goethe v „Faustu“ in „Werlherju“, nekoliko se ga dotakne Cankar v „Kralju na Betajnovi"1 najbolj jasno in prepričevalno pa nam dokaže zmoto samovoljnega odločeva-uja o lastni usodi in vlogi v življenju veliki mislec in največji prozaist duše-slovnega realizma, Fedor Dostojevski v „Zločinu in kazni", ki je poleg »Bratov Karamazovih" in Tolstega »Vojne in miru" največja umetnina svetovnega pripovedništva.
V »Zločinu in kazni" nam Dostojevski
ra šLudcnta Bazkolnikova, nadčloveka, tega nujno prihajoče — zločinca. Misleca ni zanimala socialna, niti pravna ?!ran zločina, kakor so jo na dolgo _ in široko opisovali evropski pisci. Dostojev-skl tudi ne vidi družbe, ampak samo
(Ob obletnici rojstva Dostojevskega)
jonov, ki jih prezira in sovraži. Tega se zave ■ in loži svoji prijateljici, prostitutki Sonji. Človek, ki dvomi o sreči, sploh nima pravice do sreče. Nadčlovek gre proti cilju, ne sprašuje, ne dvomi. . »Napoleon ... piramide, \Valerloo, pa takšna ničvredna skopulja z rdečo skrinjo pod posteljo ... Napoleon, ki se plazi pod posteljo stare babnice! Oh, kako ostudno I"
Njegovo trpljenje nima nobene zveze z moralo, v katero niti ne veruje. Čuti, da ni iz liste krvi, iz katere nastajajo Na-polenoni. Namesto da bi absolutno uveljavil svoj jaz, je le padel v čredo med slabiče. Slabiči pa morajo poslušati, ne ukazovali. Tako ni prestal niti prvega izpita. Polom ga je strl, in ker ni bil dovolj močen, da bi lahko sam nosil breme svoje slabosti in gorja, toži prijateljici Sonji. Razkolnikov trpi; razum je še tam, kjer je bil že pred umorom — »onkraj‘k Toda nekaj v njem ne more preko meje, čeprav je drzno uveljavil svoj jaz za ceno tujega življenja.
»Starka je bila zgolj pomota, kaj mi jp do nje! Bila je le bolezen. Preveč se
zločinca, ki greši proti njej. Važna mu je le reakcija v duši in zavesti zločinca. .Umor se zgodi takoj, že v prvih po-Dolgo časa ne vemo za razlog,
splošno moralo o »dobrem in slabem", *r*U zakon, kaj sme in česa ne sme,dahi Preizkusil svojo moč in zaigral Napolc-®“a, pravega ukazovalca, ki kratkomalo “avali na Toulon, napravi pokolj v Pari-pozabi celo armado v Egiptu, zapra-.Pol milijona ljudi na moskovski ekspe-,lc‘ji in se v Vilni odreže z dovtipom na '*stih. Takšnemu po smrti postavljajo spomenike ,kar pomeni, da je njemu vse do-pujeno. Ne, ti ljudje niso iz mesa in iz brona so...!
'ozneje .ko se že po umoru sreča s Preiskovalnim sodnikom Porfirijem, mu (azlaga svoje ideje, prežele z zanosom: človeštvo se deli v dve skupinli, v prvi «v ljudje ,ki žive v pokornosti, ker dru-kaee sploh ne znajo m ne morejo živeti.
‘Irugi pa so ljudje, drzni ukazujoči **°raj zločinski lipi. Pravi vodniki člo-jCstva, ukazovalci m veliki duhovi izha-{51° iz slednjih. Prezirajo povprečnost in ‘“oralne tradicije. Kršijo zakon, ki jim je !lasprotcn in svojim ciljem žrtvujejo milobe ljudi, če je treba. Vsak količkaj J?“I>ovprečeu človek mora bili nekaj zlo-Isicer se težko dvigne iz struje po-oviuh čred. »Za svojo idejo lahko brodi JJ® krvi in vendar najde v sebi dovolj ^Pravičila, da jo prelije", trdi Razkol m*
..Razkolnikov je „byronski" sebičnež, ki ll /ad do skrajnosti uveljavil svoj jaz. ,poslali tak človek, kakršnega si je L111 sijal: iz teorije preiti v prakso. V v “amen si izbere umor, torej prekršilev ■vredne morale" Hoče se nrenričatl če
mi je mudilo. Nisem ubil človeka, marveč 'načelo ...“ Tedaj spozna, da je eden iz črede ,ki ga je zločin odrezal od ljudi. OdJuji se selri in materi. Starko je ubil telesno, ona njega pa duhovno, zalo jo sovraži in še v sanjah maha po njej s sekiro.
Prijatelja mu ostaneta le dva: cinik Svidrigajlov in Sonja, ki je zaradi krščanske ljubezni nehote ubila svoje telo; la mu bere o Lazarjevem vstajenju od mrtvih. Razum Razkohiikovu lic dovoli', da bi se vrnil k »čredni morali"; obvisi nekje v zraku med svetom »onkraj dobrega in zlega" in svetom slabičev.
Pod Sonjinim vplivom se javi oblastem. Vse eno mu je, kaj bo z njim. Vest mu ničesar ne očita. Njegovo delo zanj ni bilo zločin, ampak koristna, zadeva. Sprejel je kazen, ki ga je terjal zakon, šel v Sibirijo, toda ni bil zadovoljen in miren. Hrepenel je po kesanju, po notranjih mukah. Toda tega ni bilo, ker si ni mogel nič očitali, vsaj glede moralne strani zločina.
Konec romana daje slutili, da lx> Razkolnikov dosegel s Sonjino pomočjo vstajenje in Veliko noč. Toda konec ni lak: 'Razkolnikov je v duhu takšen kakor v dnevu zločina. Kazen zakona zanj ni strašna, strašno pa je breme, ki ga nosi v lastni zavesti in ga ni zmožen prenašati, To je breme praznine, ki je »onkraj dobrega in zlega".-	I.	S.
Hrvatski narod le že dosti krvavel
Fotografije o razdejanjih Bitolja so zgovorna slika vojne. Zato je naravno, da balkanski narodi z napetostjo slede posvetovanjem v Berlinu. Sofijska »Zarja« smatra, da se tam razpravlja tudi o Balkanu. Doslej je bil ta del Evrope oču-van v miru in nemški krogi so stalno zatrjevali, da je tak tudi njihov interes. Glavna snov so bila gospodarska vprašanja. Dunav igra v tem že važno vlogo, ko bo zamrznil, pa naše železniške arterije.
Grški narod krvavi v zadnjih 25 letih že tretjič. Prvič v svetovni vojni, drugič v bojih s Turki v Mali Aziji, zdaj na mejah Albanije. Hrvatski narod je moral v bojih s Turki stoletja krvaveti. Pa tudi v vseh evropskih vojnah je bil prizadet, ostavljal je kosti na vseh bojiščih, dokler ni vzel usode v roke ter preko kmečkega gibanja afirmiral svoje težnje. In le so, da ostane izven velikega obračuna v Evropi, piše v uvodniku »Hrvatski Dnevnik«.
Neka' številk o plodnosti Jugoslavije
j. vreden, da postane nadčlovek, da lab s!;..st°pi »on kraj dobrega in zlega" in > F pri načelu »vse je dovoljeno". Pri-
Dr. Rasuhin, predstojnik oddelka za socialno politiko v banovini Hrvatski je prispeval za »Seljački Dom« zanimivo studijo o plodnem prirastku. Tako našteva 6 okrajev Hrvatske, kjer se je rodilo
Chamberlainov pogreb
Pepel bivšega min. predsednika Chamberlaina so položili včeraj v Westmin-sterski kapeli k večnemu počitku poleg groba pok. premierja Bonar Lawa. Krsto so nosili premjer Churchill, zun. minister Halifax, predsednik parlamenta Fitzmau-rice, sir John Simon, letalski minister Sinclair, podpredsednik vlade Attlee, finančni minister Wood, lord Stanhope ;n pokojnikov nečak Arthur Chamberlain. Kralja je zastopal vojvoda Gloucestersid. Molitve je opravil canterburyski nadškof.
po 15 do 20 dece na 1000 prebivalcev, 17 okrajev, kjer je bilo po 21 do 26 otrok na 1000 prebivalcev, 24 okrajev, kjer se je rodilo po 27 do 32 otrok na 1000 ljudi, 24 okrajev se ponaša z visokim številom novorojenčkov: 33 do 38 na 1000 prebivalcev! Še večji je prirastek v nadaljnjih 15 okrajih, kjer beležijo po 39 do 44 novorojenčkov na 1000 ljudi. Najbolj plodni so pa okraji Brčko, Tomislav grad, Livno, Prozor, Slunj, kjer pride 45 do 50, dalje okraji Bugojno, Derventa, Foj-nica in Korenica, kjer beležijo celo 51 in več novorojenčkov na 1000 prebivalcev! Kaj to pomeni, razvidimo iz primerov drugod: v Angliji se rodi na vsakih 1000 prebivalcev 17 otrok, v Franciji in Nemčiji 18, v Madžarski 26, Italiji 27, Bolgariji 33, Jugoslaviji splošno 34, Romuniji 35.
LORD HALIFAX angleški zunanji minister
»Do zadnjega moža bomo vztrajali na strani Anglije. Sedanja vojna se ne vodi zaradi nekaterih točk na zemljevidu, nego je boj dveh idej in idealov. Prizadevati se moramo za srečen izid te vojne za Anglijo, če želimo, da bo še vredno živeti dalje,« je dejal avstralski poslanik v USA Richard Casey.
švicarska zastava vihra na domu »Pro Po-lonie« v Jugoslaviji, piše »Neue Ziircher Zei-lung«. Družba zbira po Švici prispevke za poljske begunce, raztresene po raznih državah. S švicarskim denarjem vzdrževani dom v Jugoslaviji oskrbuje 20 poljskih mater in 50 poljskih otrok.
Težki časi za gospodinje terjajo, da se brigajo žene tudi za rezervne zaloge volne. Zato zbirajte vse odpadke volne, staro volneno blago in sploh vse, kar se da s pridom uporabiti in predelati za deco ali odrasle. Tako poziva »Neue Ziircher Zeitung« Švicarke, velja pa tudi za naše ženstvo v enaki meri.
Naslov »Connetable de la France« je dobil general de Gaulle. Tako so se imenovali poveljniki francoskih čet še v bivši kraljevini Franciji. Naslov je na mestu, ker ne pripada de Gaulle nobeni stranki in je le šef oboroženih sil svobodnih Franeozov.
Naj živi politika dobrega sosedstva! Tako je brzojavil predsednik Brazilije Rooseveltu ob zadnjem njegovem govoru in dodal: »Naj bi se Amerika izognila nevarnosti, ki danes bolj kakor kdaj koli prej preti obema ameriškima celinama.«
»Kitajska se bori tudi za Ameriko, zato ji je treba nuditi vsestransko pomoč. V zadnjih letih je dajala mornarica USA Kitajcem po 300 letal letno, sedaj je naročenih 7940 letal. Čangkajšek bo skoro dobil 4000 ameriških letal, njegovih.7000 pilotov se vežba v USA,« je izjavil ameriški viceadmiral John Tevvers.
Vislo bodo regulirali Nemci. V Gdansku se je sestal poseben odbor, ki bo od 1000 km plovne reke reguliral skoro dve tretjini Visle. Popravili bodo tudi kanal pri Bydgoszczu (Brombergu), ki so ga Poljaki na umiku razdejali.	/f
Prirodni sn socialni zakoni
Frirodni zakoni materialne, fizične podlage našega življenja še niso socialni zakoni. Organizmi, vključno človeka kot prirodni organizem se oblikujejo po prirodnih zakonih. Socialni zakoni so pa po svojem bistvu duhovni zakoni. Izvirajo iz najglobljega duhovnega bistva človeka. Prirodni zakoni delujejo od zunaj, a socialni od znotraj. Prirodnini zakonom se podrejajo vse tvarine, vse materialno, in deloma tudi naša telesnost. Prirodni zakoni pa ne bi smeli podrejati tudi človeka kot osebnosti, ki se zaveda svojega duhovnega bistva. Nasproti prirodnini zakonom stoji človek v današnji dobi tako, da si prizadeva neprestano podrejati jih sebi in jih v svoje svr-he izkoristiti. To mu na osnovi svoje duhovnosti tudi vedno bolj uspeva. Dokaz v to: moderna tehnika in zdravstvo.
V kolikor spoznava in se zaveda poedinec, da je njegovo najgloblje duhovno bistvo samo — resnični izvor vsem socialnim zakonom, v toliko se jim tudi podreja rade volje svobodno in mu ni treba k temu nobene sile ali grožnje od zunaj.
Po socialnih zakonih določajo in uravnavajo poedinci svoje medsebojne odnošaje. Po njih določajo, urejajo in spoznavajo tudi svoje odnose do večjih ali manjših skupnosti, ih do vsega občestva, to je do naroda in države Socilani zakoni postanejo tedaj istovetni z individualnimi, moralnimi zakoni poedincev.
Dragotin Kveder
Kako je pri Italijanih na albansko-grškem bojišču
& “mori starko.	_	I	~	•	     *	d-***	0».,»»,,,!	no	n»f	ali	vrlinv	medtem	ko	ski	rudarit.	Na	tisoče	italijanskih	tovornih
kosanja,
hit' P F' pri čin., L
sel,‘i • Namesto L
1„ Pustil nobenih sledov;
L !“ogel ničesar dokazati. Hkrati pa st «... Hal, da ni storil nič zlega in da zlo* 1? .sploh ni.
Čin	bilo	torej? Zakaj sc mu je
))i “otranjc ponesrečil? Ugotovil jo,
Posebni poročevalec United Press, Reynoia j .stočasno po pet ali šest vrhov, medtem ko •	1	je	teden	dni	zadržal	pri	'tali-1 jim je v Abesiniji zadoščal le en greben za
O ,	____________
so pričenja razplet drame. Po
se
zavzema vojna v Albaniji isti položaj, kakor j nove svobode jc čutil v operacije v Abesiniji. Razlika je le v tem, da le gnus” in slabost, ki mu je povrni- predstavlja grško ozemlje mnogo težje zapre-
. ..	   m.,	mestu zločina ke, kakor so bile v gorah Abesmije. Mimo te-
nihče mu ne ga so Grki opremljeni z moderno arilerijo ter jz najmodernejšimi puškami. Imajo najboljši ! material, s katerim razpolaga doslej Velika Britanlla.
zlo-
du
l,j Vl‘eden evangelija o nadčloveku, da ne da Snl°’ prekoračiti mejo »čredne morale", “* Napoleon, ampak eden tistih nuli-
Medtem ko so imeli Italijani v Abesiniji pred seboj prostrane planjave in doline, zadevajo na grških tleh na vrsto gorskih grebenov s strmimi pobočji. Zato morajo tu zasesti
Grki so svoje gore, posebno prelaze, oblah z gostimi žičnimi oviram, strelskmi jarki in strojniškimi gnezdi. Za njimi se skriva-'o položaji močne artilerije, ki je glavno ob-nnbno sredstvo. Da bi preprečili italijansko -radiranje, so Grki razstrelili vse mostove, ivinke gorskih cest so podminirali in ko so se Italijani bližati, so z električnim stikalom več milj daleč napeljane žice vrgli ceste v zrak.
Italijanski častnik, ki je bil tudi v španski državljanski vojni, mi j^ dejal, da uporabljajo Grki dinamit mnogo spretneje kakor astur-
ski rudarji. Na tisoče italijanskih tovornih parnikov pa dovaža zdaj material, da postavijo nove mostove in ceste. Italijanski delavci zasipajo jame, ki so jih napravile eksplozije dinamitov po gorskih cestah. Zdaj pošiljajo na fronto najtežje topove, ki bodo krili ofenzivne sunke pehote.
Kolo se je izkazalo kot najvažnejše prometno sredstvo v sedanji vojni na Grškem. Opazoval sem skozi daljnogled na tisoče Rersagli-erov, kako so se bližali fronti postavili naglo strojnice in stopili v akcijo. Potem so obkrožili hrib, na katerem se je zakopala grška pehota. Tudi motorna kolesa prihajajo praktično v poštev.
Gospodarske mesti
Proti privilegijem vojvodinskih mlinov
V	»Večermku« smo 4. t. m. opozorili na intervencijo vojvodinskih mlinov preko Združenja mlinske industrije v Beogradu na pristojnih mestih, da bi se predelovanje pšenice v moko dodelilo predvsem le onim mlinom, ki leže v pokrajinah, kjer je bila pšenica pridelana. Seveda ie iz povedanega samo ob sebi razumljivo, da pomeni ta zahteva praktično, da hočejo ti mlini predelovati pšenico skorai izključno le sami_ Poleg navedenega so zahtevali zastopniki beograjskega Združenja mlinske industrije, da se brišejo vse dosedaj izrečene kazni po uredbi o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom, češ da se bodo tako pojavile še nove količine blaga v promet, ki jih sedaj skrivajo iz strahu pred kaznijo.
Glede teh zahtev vojvodinskih mlinov m prinašajoč naše opozorilo, je zadnji Trgovski list« mnenja, da je treba proti takim naklepom ponovno najenergičneje protestirati. Izbris kazni bi pomenil sankcioniranje nepravilnosti. List pravi: »Silno značilno za razmere v državi je, da si upajo v isti sapi zahtevati vojvodinski mlini predpravice in dominanten položaj, hkrati pa amnestijo za grobo kršitev za-
konskih določb. Torej tisti, ki so kršili predpise, ki so škodovali v teh težkih časih ljudstvu, ki so iz profitarstva uganjali kaznive mahinacije, naj sedaj namesto kazni dobe še posebne privilegije in dominanten položaj na trgu! Oni pa, ki so vestno izpolnjevali predpise in trpeli zaradi tega škodo, naj bodo sedaj tako kaznovani, da bodo sploh brez eksistence!« Zato je treba, po mnenju lista zahtevati
na odločujočih mestih: 1. da se najtoč-neje izvajajo zakoni in uredbe, tako tudi uredba o preskrbi prebivalstva in -vojske s kruhom ter izrekajo rajstrožje in eksemplarične kazni; 2. da se ukinejo uredbe in spremene v toliko, da bodo ne samo v polni meri ustrezale potrebam države in naroda, temveč po svoji prirodi same onemogočale vsako brezvestnost.
Hrvatska gospodarska avtonomija
K današnji seji sveta za zunanjo trgo-i tral«. Isti list prinaša tudi vest, da sta vino v Beogradu, na kateri obravna- na seji sveta za zunanjo trgovino hrvat-vajo nekaj važnih gospodarskih vpra- ska delegata dr. Lamer in Kolar vložila šanj, posebno glede zunanje trgovine, pri-1 svoj veto proti načrtu uredbe o osnutku
pominja »Jutarnji list«, da je imel član sveta dr. Lamer pred odhodom v Beograd sestanek z banom. Na seji bo razložil stališče banovine. Znano je, pravi list, da banovina lojalno sodeluje pri vseh skupnih poslih, odločno pa brani avtonomijo Hrvatske na vseh področjih notranje trgovine. V zadnjem času skušajo ponovno obiti avtonomne pravice Hrvatske s spajanjem poslov zunanje in notranje trgovine in ustanavljanjem raznih »cen-
Privilegirane uvozne družbe. Banska oblast je namreč mnenja, da je skupna samo zunanja trgovina, ne pa trgovsko poslovanje. Po njenem mnenju bi bilo najbolje, da bi se tudi posli uvozne trgovine zaupali »Prizadu« in »Pogodu«, kot je to že urejeno v pogledu notranje trgovine in izvoza, puebno ker je v vprašanju samo nekaj najvažnejših vrst blaga (gumi, bombaž itd.).
NOV BANOVINSKI ODSEK Pri banski upravi je ustanovljen pose-beri odsek za uravnavano kmetijsko gO' spoda-rstvo in prehrano in sicer kot 6. odsek pri kmetijskem oddelku. Njegovo poslovanje začne s 15. nov., ko preidejo v. njegovo pristojnost vsi posl; dosedanje?® referata za uravnavano kmetijsko gospodarstvo pri odseku za poljedelstvo ;n živinorejo ter vsi posli nadzorstva nad ustanovami za organizacijo in pospeševanje kmetijstva. Odsek. za. poljedelstvo in živinorejo pa opravlja posle pospeševanja poljedelstva in živinoreje izven strogo organiziranih celot.
Zavarovance gozdnih delavcev
Opažamo, da niso vsi $nzdni delavci na področju dravske banovine zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. To ni v skladu z določili zakona n zavarovanju delavcev. S tem se povzroča škoda nezavarovanemu gozdnemu delavstvu in vsemu našemu gospodarstvu. Po določilih zakona o zavarovanju delavcev morajo biti zavarovani vsi gozdni delavci, pa naj opravljajo kakršno koli delo. Iz obveznosti zavarovanja so izvzeli samo poljedelski delavci (dninarji, hlapci), ki opravijo samo tu in lam kako delo v gozdu in je ves les, ki so ga pripravili, namenjen izključno le /a porabo v kmečkem gospodarstvu in ne za prodajo. Čim pa je les namenjen prodaji, nastopi zavarovalna ob-venteil. Zavarovanju so torej zavezani tudi poljedelski delavci (dninarji in hlapci, ki so v službi pri kmetih, ki sekajo les tudi za prodajo in zlasti še, ako sekajo les za lesnega trgovca.
Pozivamo vse delodajalce, predvsem lesne trgovce in gozdne posestnike, da takoj prijavijo Okrožnemu uradu vse svoje de-j iavce, ki so zaposleni v gozdovih in sploh I
v lesni produkciji. Delodajalec je osebno odgovoren za vso škodo, ki nastane nezavarovanemu delavcu ob obolenju, ob obratni nesreči ter v primeru delavčeve onemoglosti in slarosli. Pri zavarovanih delavcih prevzame vso lo odgovornost OtfŽD in je torej delodajalec rešen vseli skrbi in oproščen težkih bremen, ki ga utegnejo zadeli.
Vse gozdne delavce pa opozarjamo na velik pomen zavarovanja. Pravočasno naj poskrbe in. se pobrigajo, da bodo prijavljeni OliZl). V letih slarosli in onemoglosti bodo oslali nezavarovani delavci brez podpor in rent, v primeru njihove smi li pa bodo tudi družine oslale brez podpor in rent, ker se podpore za • onemoglost, starost in smrt dajejo samo zavarovanemu članstvu. OUZ1) bo uporabi! vsa zakonita sredstva, da se pravilno izvede zavarovanje gozdnega delavstva. Okrožni urad pa je trdno prepričan, da bo našel razumevanje pri delodajalcih in delavcih ter da mu ne bo polrebno seči »po strogih sankcijah zakona o zavarovanju delavcev.
Okrožni urad' za zavarovanje delavcev.
Bučno olje na razpolago
Tovarno bučnega olja imajo bučno olje že na razpolago. Trgovci na veliko in malo in zadruge, ki so lansko leto prejemali olje direktno iz tovarn, ga bodo letos dobili pri istih tovarnah in enake količine. Mali trgovci, ki so ga pa kupovali pri veletrgovcu, ga prejmejo letos islotam. kot lani. Tovarne in veletrgovci bodo delili olje sukcesivno, kot bodo prihajala naročila in sicer iste količine, kol so jih lani istim: prodajalcem v oktobru, novembru in decembru. Cene bodo določene! ri>ele v bližnjih dneh.
Novi železniški projekti
Zopet so pričeli graditi jadransko progo, ki je že dalj časa počivala. Sedaj sra-ui.io odsek Črna gora—Boka Kotorska. Te dni so bili v Nikšiču strokovnjaki, ki so pregledovali teren, da vidijo ali bi bilo mogoče izpeljati progo/preko Nikšiča. V ministrstvih razpravljajo sedaj tudi o načrtu. s katerim bi se mednarodna želez-
niška proga Budimpešta—Beogra d, ki za enkrat ne gre preko Novega Sada, menjala tako, da bi tudi Novi Sad ležal ob progi. Potrebno bo zgraditi železniški most preko Donave pri Novem Sadu 'n celo vrsto predorov. Verjetno bo ta načrt sprejet. Tudi v Sloveniji bi bilo nekaj novih prog zelo potrebnih.
staN.ii: narodni: banke
Najnovejši izkaz Narodne banke Oti 8*. t. m. zaznamuje povečanje zlatega zaklad® za 7.2 na 2491.8 milijona stabilizacijskih din dani 11)87.1), v stvarni vrčdinh:®. 3886.9 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago ,so v prvi čclrtihi novembra narasle za 25.9 na 107.8 milijona d m (lani 605.6). Pri meničnih in lombardnin posojilih ni bilo pomembnih sprememb m ludi eskont bonov za narodno obrambo se je v prvi četrtini novembra povečal i° za 12 na 591!) milijonov din.
Obtok bankovcev se je dvigni! za na 12.988 milijonov din (lani 9172), veznosti na pokaz pa so narasle le za 1 milijon din na 2817 milijonov (lani 16‘—)• Glede na stvarno vrednost zlate podlag.’ .1° znašalo 8. I. m. zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.22%-
til.1 ob-1
g Prva seja posvetovalnega odbora z® pospeševanje industrije, obrti in Irgftvih® v Beogradu je pod predsedstvom di-Andrcsa obravnavala nekaj važnih gospodarskih vprašanj. Dr. Andrcs jc opozorn na nalogo lega posvetovalnega organa, ki je: proučevanje vprašauj, nanašajočih so na pospeševanje industrije, obrti in domače delavnosti, slavljanje predlogov z® organiziranje strokovnih obrtniških tečajev in ocenjevanje strokovnih knjig m publikacij, namenjenih -izpopolnitvi in lia' predku industrije ter obrtništva.
g. Centralo za konopljo bodo kmalu ustanovili v Beogradu.	J -
g. 500 vagonov soli dobimo od Madžarske v zameno za tanin, kozje kože in sladkorno peso.
Tabela vrednosti prejemkov v naravi
11’50, 11 (8), popolna oskrba za služlahjN hišne sluge in podobno služabnišivo s stanovanjem 10, 9*50, 9 (7), brez stanovanja 9, 8‘50, 8 (6), zajtrk 2, 2. 2 (1’50), kosilo h
Kot smo že poročali, jc ministrstvo predpisalo ludi novo tablico denarne vrednosti prejemkov v naravi. Po novem se ta vrednost računa po vzorcu uradniškega zakona na 3 razrede: v 1. so vsa banovinska mesta, v 2. vsa okrajna, v 3. pa vsa oslala. Po novem velja denarni ekvivalent za popolno oskrbo samo za one osebe, za katere ne velja denarni ekvivalent, katerega ju, predpisal pristojni ban s svojo naredbo
o	minimalnih mezdah. Stanovanje v tvor-niški koloniji spada v ekvivalent. V prejemke se štejejo tudi vsi prejemki zavarovanca za njegovo družino. Tedenski ekvivalent je šestkratni dnevni, mesečni 25 in letni 300 kralni dnevni. Pri spodnji labcli denarne vrednosti prejemkov v naravi pomenijo prve tri številke draginjske razrede od 1. do 3., številka v oklepaju pa dosedanjo denarno vrednost:
Popolna oskrba za odrasle, s stanovanjem 15, 14, 13 (10), brez stanovanja 12,
6*50, 6 (4.50), večerja 4, 4„ 4 (3), obleka odrasle 3, 3, 3 (2;, za služkinje, hiš, slug® itd. 2*50; 2*50, 2*50 (2), obutev za odrast® 1*20, 1*20, 1'20 (1*20j, za služkinje ild. L. !> 1 (1*20), stanovanja: soba in obenem kutj*' nja 4, 3,- 2*50 (2*50), 1 soba in kuhinja 0'M 5, 4 (4), 2 sobi in kuhinja 10, 7,50, 0 (6h 3 sohe in kuhinja, 13,50, 10, 8 (8), vsaka h®-daljna soba 3.50, 2*50, 2 (2), posebna sob® z opremo 4.50, 3*50, 3 (3), ležišče v skup* ni spalnici 1. 1, 1 (1), kurjava: za .1 prosi«1 2, 1*80, 1*60, (1*60) ,za 2 prostora 3, 2/L 2*40 (2.40), za tri prostore 4, 3.60, 3.20 (3.20), za 4 prostore 5, 4*50 4 (4), razsvetli®: va zal 1 prostor 0*40, 0*40, 0*40 <0* 10), za * prostora 0*60, 0*60, 0*60 (0*60), za 3 prosim'® 0*80, 0*80, 0*80 (0*80), za -l prostore 1, L * (1).
groš«
KUB V M. A VRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
35
Spomnila se je svojega starega naglušnega strica, ki je s toliko težavo pred nedavnim prišel v London, da bi jo izročil J-immyiu v varstvo. Da, ta bi ji sedaj rekel, da si jc sama kriva svoje usode, že na sam poročni dan ie nekaj godrnjal
o	zakonskih zvezah, ki se sklepajo na hitro,
Kristina seje rahlo nasmehnila, ko se ga je spomnila. Pa tudi srečala se ne bosta, saj stric vendar ne živi blizu Upton House. Ko ji je prišel natakar iz restavracijskega vagoha povedati, da je kosilo pripravljeno, mu je brez besede sledila. Jimmy je namreč že v Londonu dal natakarju primerno napitnino, češ, naj zanesljivo povabi gospo Kristino na kosilo. Prav za prav jc Kristini kosilo kar dobro teknilo. Mož, ki je z njo sedel pri isti mizi, jo je neprestano opazoval. Sicer pa »e je zelo zadrževano obnašal. Ko je videl, da je Kristini vroče, je nekoliko odprl okpo. »Reči moram, da so sicer vozovi dobro zakurjeni, — je pričel razgovor.
Kristina ga je plaho pogledala.
Všeč ji je bil njegov obraz. Njegove ■ uri so ; > neprestano spominjale .limmyja.
—	Ali potujete daleč? — jo je vprašal.
Povedala mu jc, da se pelje samo do Osterwaya.
Nasmehnil se je.
— Tudi jaz grem tja. Ali morda poznate Upton House?
Kristina je zardela.
— Tam, sem doma, — je dejala. — Živim v Upton House.
— Kakšen slučaj! Slišal sem, da je na prodaj. Peljem se tja, ker ga nameravam kupiti.
Kristino je zaskelela v srcu jedka bolest.
— Da ... prodan bo. Prejšnji mesec je moja mati umrla ... Vse bo prodano.
— Ali vam je žal, da se morate ločiti?
— jo je sočutno vprašal.
— Da. — In v očeh so se ji zalesketale solze. Sram jo ze bilo. — Vse svoje življenje sem ondi prebila, svoje najlepše dni. — Mislila je na Jirnmyja in na dni, ko sta se podila po vrtu in lokah.
Tujec je s posebnim zanimanjem opazoval Kristino. Nekoliko se je zdrznil, ko je opazil, da ima na levici poročni prstan.
— Poročena je že, pa še tak otrok! — si je mislil.
Pa v črnino je odeta. Znabiti ji je mož umrl. Pozabil je, da mu je pravkar pove-,
dala, da ji je umrla mati.
Z zanimanjem jo je povpraševal po Osterwayu. Kakšno mesto je? Ali so ljudje družabni? Povedal ji je, da ima zelo rad družbo, čim več prijateljev.
Kristina mu je z navdušenjem pripovedovala, da so ljudje silno ljubeznivi. Kdor bi do poslušal, bi se mu moralo zdeti, da mora biti ta Ostcrway najmanj raj na zemlji. Med drugim mu je tudi priznala, da bi najraje živela v Osterwayu, ko bi le bila toliko premožna, da bi se mogla vzdrževati v Upton House.
Ko je zavil vlak na postajo, jo jc tujec smelo vprašal, če jo sme spremiti do doma'.
— Na postaji me čaka avto, — ji jc pojasnil. — Naročil sem ga, ker ostanem nekaj dni... Ce. se ne motim, leži Upton House na poti med postajo in vasjo?
— Da, približno pol ure... Prav rada bi šla z vami, toda na postaji me pričakuje prijateljica.
— Znabiti pa bi tudi ona hotela z menoj.
Kristini se je zdelo, da bo tako najbolj prav. Ko sta izstopila, se je nemirno ozirala po peronu, toda v Gladys Leighto-novi ni bilo ne duha ne sluha.
— Morda ni dobila brzojava. —- Vprašala je postajenačelnika, če je znabiti ni čakala neka dama. Ne, ta je ni videl.
Mož, s katerim sc je pripeljala iz Londona, jc stal potrpežljivo ob njej.
— Ali pojdete? Morda pa spotoma srečamo važo prijateljico.
Stopila sta k avtomobilu, v katerem
je že sedel nališpan šofer. Prve pol mili® je vozil avto zelo počasi, toda Gladye M bilo nikjer. Kristino je zaskrbelo. Zanesi® se je nanjo. In že je jela dvomiti, ali ie Jimmy sploh poslal brzojav.
K Upton House so se kaj nagilo pripc' ljali..
— Sodeč po prvih vtisih bi dejal, da» vas pričakujejo, — ji jc dejal spreui!#': valeč.
Vrtna vrata so bila odprta. Ko se ic avto ustavil, je priteJšla hišnica. Radost** no je sprejela Kristino, dočitn je zelo J1®' zaupljivo pogledala njenega spremljevab ca. Kristini je bilo nerodno, in že si -;e narahlo očitala, zakaj jc dovolila, da jo ie tujec spremil. Ko so že vstopili v hišo,?® je plaho vprašala:
— Ali bi mi ne hoteli povedati svoic' ga imena? Sicer se mi čudno zdi. da vas ne poznani... Jaz šem Wyattova. • t0 se pravi ChaMonerjeva, — jc Kristin® močno zardela.
— Jaz sen\ Kettering ... Alfred KettC' ring, — se jc zasmejal. — line Challon®1 mi je dobro znano. Moj najboljši prijat®*1 se piše Challoner.
Kristini je zastal dih.
— Znabiti Jimmy, — ga je plašno vPra' šala.
— Ne, ampak Horacij. Mlajšega brat®
ima, ki mn je inic Jimmy. Slišal sein,
da
je pravi nepridiprav, ki se ne loti n0 [ nega dela. Svojega brata zbada s Hor® cijem Velikim. Ali ga morda poznate-
(Dalj«-'
sti. Razburjenje je tem večje, ker so ne-[ Še o eni smrtni žrtvi poročajo v zvezi davno tuja letala spet preletela Bitolj, j z bitoljskim dogodkom. Po bom-bardira-
Vendar je bil alarm samo znak previdnosti, ker za zaskrbljenost ni bilo nika-kega povoda. Pač pa se sliši v mestu razločno streljanje topov in regljanje strojnic. Zato so si zlasti tuji časnikarji izbrali Bitolj za opazovanje dogodkov onstran grško-jugoslovanske meje. Večina poročil v tujih listih izhaja po usodnem bombardiranju iz Bitolja.
Nova smrtna žrtev v Bifoiju
Mesto Je sedajj središče zanimanja, kjer se zbirajo naši in tuja časopisni poročevalci Setala spet preletela Bitolj — Opazovanje dogodkov onstran meje
Zaradi dobljenih poškodb pri bombnem uapadu na Bitolj je v bolnišnici izdihnil uradnik mestnega predstojništva Stavra Josifovič. Niegov pogreb je pokazal strnjenost Bitoljčanov, ki so v izredno velikem številu spremili žrtev tujih bomb na zadnji poti.
Kljub temu, da se razburjenje prebivalstva še ni popolnoma poleglo in da se ftinog} izseljujejo na podeželje, je v mestu -se vedno zelo živahno. Posebnost mu daje prisotnost številnih naših in tujih časnikarjev, ki se zanimajo za najmanjše dogodke v zvezi z usodnim bombardiranem. Zanimanje za Bitolj je v vsej državi zelo veliko, kar dokazujejo nabrani Drispevki za bitolske žrtve. Doslej je °bčma prejela v ta namen 1,180.578 din, bombe pa so povzročile več kakor petkratno škodo, saj je doslej prijavilo 450 °seb nad 5 milijonov din škode.
Ze včeraj smo poročali, da se v Bitolju večkrat oglasijo sirene v znak nevarno-
Tuja
nju je med drugimi zapusti! mesto tudi bogoslovec Stojko Sudar iz Daruvarja, ki je v Bitolju študira! teologijo. Odpeljal se je z brzovlakom ter se je še med vožnjo s stopnic poslavljal od znancev. Na nekem ovinku je mladi bogoslovec padel z drvečega brzovlaka ter si razbil glavo. Kmalu po prevozu v bolnišnico je mladenič izdihnil.
Kmečko nadaljevalna šola v Križevcih
V torek zvečeer je bila v Križevcih svečano odprta dvoletna kmečko nadaljevalna šola. Voditelj g. Križman Jožef je uvodoma pozdravii zastopnike občine, cerkve in druge ter vse navzoče mladeniče, nakar je v obširnem govoru orisal pomen teh kinečko-nadaljevalnih šol za ta kraj, ki je izrazito poljedelski.
Zaradi posestva umoril mačeho
Kakor smo poročali, je bila 31. oktobra pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Cejju razprava proti 301etnemu Posestniku Francu Gosaku iz Planine pri Srečali, ki je obtožen, da je 7. avgusta 11 a Planini pri Zrečah z udarci s sekiro usmrtil svojo 52 letno mačeho Julijano 9°sakovo po zrelem preudarku in iz koristoljubja, da bi postal neomejen gospodar njenega posestva in se rešil preužit-*a. Na predlog branilcev, da bi se v pro-^su zaslišale še nove priče in da bi se 'zvršil ogled krajevnih prilik, je bila raz-
prava preložena in se je ponovno vršila včeraj. Pri včerajšnji razpravi so bile zaslišane nekatere nove priče, ki so obtoženca po večini razbremenjevale, vendar pa v razpravo niso prinesle popolne jasnosti. Obtoženec je tudi pri včerajšnji razpravi dejanje dosledno tajil. Senat' ie Franca Gosaka obsodil na 15 let robije, na trajno izgubo častnih pravic na 1500 din povprečnine in na povrnitev stroškov kazenskega postopanja. Branilca sta prijavila revizijo in priziv.
Martinovanje pri
Sv. Lenartu
Za Martinovo nedeljo je lenarški Sokol priredil veselico. Trud prirediteljev le obilo poplačal dober obisk. V častnem številu se je veselice udeležilo članstvo domačega društva, Sokoli sosednjih društev in čet, domačini in okoličani ter ne-*ai gostov iz Maribora. Dramatski od-Sek je odigral Nušičev »Svet«. Igra je dobro uspela, dasiravno st> pr1 njej sode-‘°vali igralci, ki so prvič igrali. Spretne-mu in veščemu režiserju Lucijanu ie llsPelo kljub raznim neprilikam, delo pripraviti v razmeroma kratkem času. Igral-ci so se v svoje vloge dobro vživeli in Požrtvovalno doprinesli svoj delež k pUpnemu uspehu. Omenimo naj Ano ‘Anica) in gospo Židanovo (Drina), ki so Jmia aplavdirali kar.na odprti sceni, pa Matijo (Ivan) ter škrateljčka Jelico (Bre-dn)- Sokolski salonski orkester je že v Pomorih zaigral par točk, po zadnjem dejanju pa je nadaljeval s koncertom pod laktirko sodnika Cvirna. Zadivljeni poslušali in se čudili, da mu je v 'ratkem času njegovega bivanja pri Sv. 7“enartu uspelo povzdigniti orkester do ■ višine in dovršenosti, da zadovolji ‘Jdi razvajenega poslušalca. Igranje or-estra je publika nagradila ne le z aplav-temveč tudi z nepričakovanimi bo-^tinti prispevki za note. Ko so se po 'Sinoči zadnji gostje poslovili, je bilo y.Sem žal, da je užitka polni večer tako "ltro minil.
,i 0 Na meščanski šoli v Mežici so morali |/uSi razred zaradi prevelikega števila dija-v deliti, šola je dobila 4 nove učne moči.
Ljubljana
a Narodna zbirka Ciril-Melodove družbe
izkazuje po dosedanjih vplačilih ljubljanskih podružnic že nad 70.000 din, Maribor je zbral 30.000 din, Celje 17.000 din, Kranj 10.000 din. Tako so samo la štiri mesta dala skoraj 130.000 din. Tudi v drugih manjših krajih je zbirka dosegla lepe uspehe. Ob zaključku zbirke bodo objavljene končne številke.
a Nevaren žepar se klali po Ljubljana, ki mu je padlo v roke že več žrtev. Tako je bila neki dami v cerkvi med mašo iz torbice izmaknjeua denarnica, na srečo samo z malo drobiža. Dijak S. Z. je na glavni pošli dvignil od doma mu poslani denar 1100 din, a zunaj pred ]>ošlo v trenutku, ko je odpiral dežnik, mu je žepar; ki mu je bržčas -"sledil, žo sunil iz žepa suknjo lislnico. Na isti način je g. Ivanu Pircu iz Ljubljane izginila v Daj-damu v gneči denarnica s 1118 din.
a Prešernovo proslavo bo priredila Kolo jugoslovanskih sester dne 2. dec. v ljubljanski operi. Na sporedu le prireditve pod naslovom „Iz Prešernovih dni“ bodo recitacije Prešernovih pesmi, dramski prizor, šolospevi in driigc Prešernovemu spominu posvečene točke.
BANSKO PALAČO BODO GRADILI
v Zagrebu. V novi palači bo 70 sob za pisarne ter več stanovanj. Za gradnjo je odobren proračun v znesku 20 milijonov din.
270 m DOLG MOST ČEZ SAVO
so pričeli graditi pri Jakuševou na rlr-vatskem. Železni most bo na lesenih podpornikih ter bo veljal okoli 4 milijone Jln 1.37 kj? TEŽEK KROMPIR je prinesel neki kmet iz okolice Karlovca na zagrebški trg. Seveda je abnormalna velikost in teža krompirja zbujala v Zagrebu veliko pozornost, posebno, če pomislimo, da je normalna težka krompirja 70 do 100 gramov.
V Križevcih bosta dva letnika, prvi in drugi. Po govoru je bil gojencem razložen šolski red. Reden pouk se začne v petek. Sledila je seja odbora pod predsedstvom g. Skuhale Franca. Odbor je v stalnih stikih z učiteljstvom in se živo zanima za delo v šoli in za na;:e-dek kmečke mladine.
PJui
p. Tržne cene v Ptuju. Živilski trg je slabo založen. Cene so sledeče: mleko po 2.50 din; smetana 10 din l<g; sir 6—8 din kg; surovo maslo 28—35 din kg; krompir 1.50 din kg; jajca 1.50—1.75 din kom.; fižol 4—5 din I. Domača ajdova moka je 3—4 din 1, koruzna ržena 3.50 in prosena kaša 2 din. Razno zrnje je od 2—3.50 din 1. Jabolka so od 503 din kg in suhe slive 7 din kg. čebula je 2,50 —3 din kg; česen 10 din kg; kislo zelje je din kg in kisla repa 2—2.50 din kg. Goveje meso I. 14—16 din; H. 12—14 din; telečja 14 din; svinjsko 16—20 din in slanina 22 din kilogram.
p. Davčna uprava ponovno opozarja davčne zavezance, da vložijo prijave za zgradarino najkasneje do 30. t. m.
p. Koncert. Pevski zbor železničarjev »Drava« iz Maribora priredi v soboto 16 t. m, v Glasbeni Matici koncert narodnih in umetnih pesmi.
p. Uradni dan zbornice TOl bo v Ptuju 21. t. m. v prostorih združenja trgovcev za mesto.
Paviljon hrastniških fotoamaterjev
ydion
nedeljo je bil slavnostno odprt pa-
ki ga je zgradil agilni hrastmšK'
oto-klub ter mu dal ime »Puharjev >m« Po prvoboritelju črno-bele umetno-
do, sti j ?risos
a ti e z u Puharju. Svečanosti so tvovali številni
m hrvaške zveze, je kaplan Skr jan c blagoslovil dom, nakar je bila odprta slo venska razstava del fotoamaterjev. Številni razstavljalci iz Ljubljane. Zagreba. Beograda, Maribora, Trbovelj, Celja, Ptu-
j>r°ni Slovenije in Hrvatske, med njimi v,a bjh zastopani tudi slovenska in hr-'’^ka zveza foto-klubov. jePredsednik kluba g Grešak Mirko Pozdravil • številne goste in se zalival !
Pomoč občini ter hrastniški industriji.
’ s° s svojimi prispevki pripomogli k dr^ritv- doma. ki je prvi te vrste v Z;‘vi. p0 govoru zastopnika slovenske
delegati fotoklubov j ja, Jesenic, Tržiča, Kranja, Konjic, Med-
vod in seveda tudi iz Hrastnika, so razstavili res reprezentativna dela. Razstava nosi naslov »1. razstava slovensk umetniške fotografije« in bo odprta še 14 dni.
Foto-paviljon »Puharjev dom« ima razstavno dvorano in prostore za strokovno knjižnico ter delavnico s temnico za razvijanje, povečavo itd.
VLOGE PO UREDBI O KONTROLI CEN SO PROSTE TAKS
Kakor objavlja banska uprava (referat za kontrolo cen), je ministrstvo financ izdalo tolmačenje, da so prijave, prošnje in potrdila, katere je vlagati v smislu čl. 2 uredbe o kontroli cen, oproščene plačevanja taks na podlagi točke 1 člena C taksnega zakona., ker se take rešitve izdajajo v iavnem interesu In ne v interesu prosilcev.
10 MILIJONOV OPANK BODO IZDELALI
V naši državi je po uradnih podatkih toliko stare gume, da bodo iz nje lahko izdelali okoli 10 milijonov opank. Doslej so naše tovarne izdelale samo .okoli '5 do 6 milijonov opank letno.
o. Papirniške delavce tovarne »Bratje Piat-nik« na Njivicah pri Radečah so začeli odpuščati zaradi racionalizacije obrata. Tovarna je redno zaposlovala 180 delavcev, a je odpustila sedaj 29 moči.
o. V davčni službi so bili premeščeni Dobravec Ferdo iz Maribora v Slovenjgradee, Leopold Lukec iz Litije v Metliko,. Miloš Su-bič iz Škofje Loke v Beograd, Peter Vesel iz Slov. Konjic v Maribor-okolica, Ladislav Puc iz Dravograda v Mokronog, Ivan Erceg iz Metlike v Ljubljano-okolica, Anton Lileg iz Ptuja v Gornji grad, Drago Stefančič iz Maribora v Slov. Konjice in Leon Tičar n Slov. Bistrice v Laško.
o. Garjavost se. je močno razširila med šolskimi otroci v Št. Jerneju na Dol. Zdravstvena oblast je ukrenila vse potrebno, da se bolezen zatre.
o. Prekmurske avtobusne vožnje so spet normalne, kot so .bile pred redukcijami. Avtobusi bodo spet vozili ob sredah, petkih-in sobotah proti Rogaševcem in Gornji Lendavi dvakrat dnevno. Redni avtobusni promet med Ledavo in Soboto bo tudi preko Beltinccv.
o. Sodni tolmač za madžarski jezik je postal FHip Pozvek, notarski urad., v_ Soboti.
o. V pošni službi, so premeščeni k pošti Ljubljana 1 kontrolorka Bernardina Urbančič s pošte Ljubljana 2, kontrolor Zdenko Vehovar/ doslej pri pošni direkciji v Ljubljani, k pošti na Viču, višja kontrolorka Pavla Uršič, doslej pri pošti Ljubljana 2 ,k pošti Ljubljana 1, višja kontrolorka Amalija Lenart, v Št. Vid nad Ljubljano.
PRAZNO LADJO SREDI MORJA SO NAŠLI
naši mornarji pred Kupari. Ladja je moderno opremljena za 20 potnikov in ima naslov »Antonieta Costa«, ki ima v Genovi matično Inko. Naše oblasti bodo skušale dognati, na kakšen način je prispela prazna ladja v naše morje in kje je njeni posadka.
n. V mostarskem rudniku je še vedno voda zaradi poplav v preteklem mesecu in zaradi neprestanega deževja. Večina rudarjev je brez dela. Zato jim je pristojni ban nakazal za prvo pomoč 50.000 din.
n. Zaradi zabave je skrunil zagrebške grobove neki 15-letni deček. Izkazalo se je, da " slaboumen.
n. Največ Zagrebčanov umre zaradi raka. Tako je v enem tednu podleglo raku '2 oseb, jetiki pa 10. Slika je skoraj vsak teden ista.
n. Pijani cestar je blizu Šibenika napadel orožnike, ki so ga z bajoneti v silobranu do smrti zabodli. Tudi trije orožniki so .bili v te] borbi težje ranjeni.
Cel|«
Gradnf a novega gimnazijskega posfi©p|a
Včeraj je bila komisija za zgradbo gimnazijskega poslopja za II. realno gimnazijo v Celju. Navzoči so bili; inšpektor prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani dr. Silvo Kranjec, kot zastopnik tehničnega oddelka banske uprave arhitekt N a v i n š e k, gospodarski referent banske uprave Mejač, kustos spomeniškega urada dr. Mesesnel iz Ljubljane, za mestno občino Celje župan dr. V o r š i č , katehet L u k m a n , ravnatelj Cer n e 1 č in F a z a r i n c ter inž. P>ri s to v še k in Brodnik. Za obe celjski gimnaziji sta bila navzoča direktorja Mravljak in Bračko. Predložen je bil idejni osnutek za novo zgradbo, ki bi se zgradila na prostoru stare gimnazije pri farni cerkvi. Podreti bi se morala stara gimnazija, kaplanija, mež-narija ter poslopje, kjer je muzej in Glasbena Matica. Enonadstropna fasada bi stala proti farni cerkvi in v Kapucinski ulici, trinadstropna stavba pa bi stala na vrtu, ki ga je imel v najemu trgovec Karbeutz in je last mestne občine. Šolske sobe bi gledale proti vzhodu in jugu, dvorišče pa bi bilo ob promenadni poti ob Masarykovem nabrežju. Mestna občina se je zavezala v teku petih mesecev dati na razpolago ta prostor in bo v tem času porušila vse navedene stavbe. Kustos za umetniški urad je na idejnem načrtu zahteval še neke izpremembe. Prostor med Posavčevo hišo in novo gimnazijo je namenjen za novo kaplanijo, ki bi jo morala zgraditi mestna občina. Oba direktorja celjskih gimnazij sta se ;:?o!i •z šolskih vidikov izrekla proti temu prostoru. Tudi je velika večina celjske jav nosti proti temu prostoru, ker je v Celju
dosti primernejših prostorov zlasti pri sedanji gimnaziji, v poštev'pa bi prišlo tudi bivše Pertinačevo posestvo. Vsa zfedeva se bo sedaj predložila banski upravi, ki bo izrekla končno besedo.
c Akademija Jadranske straže, ki je
kakor smo že poročali, dosegla lako velik in nad vse Časten uspeh, se v nedeljo ob 16'30 ponovi v Mestnem gledališču. Opozarjamo vse one. Id akademije še niso videli, da obiščejo v nedeljo gledališče, da se ob pelju, telovadbi, baletu in prizorih mladine navdušijo za lepoto, bogastvo in vrednost naše svobodne domovine. Cene so nizbe: predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar. '
* Novo moderno urejeno trgovino s potrebščinami, parfumerijo, kosmeličnimi in galanterijskimi izdelki, z gumo in sanitarnim blagom olvori jutri v Prešernovi ulici 11, poleg magistrala, dolgoletni so-trudnik v drogeriji F. Vrtovec, gospod Božič Drago.
c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, .18, V. m., ob 20. bo predaval prot. dr. Pavel Strmšek o ,,Šmarju in šmarskem sodnem okraju". Predavanje bo s skiopličnimi slikami.
c Za pril-Melodovo družbo so v Celju
zbrali v nedeljo nad 17.000 din.
c Celjski brivel in frizerji bodo zvišali cene. Zvišanje upravičujejo z naraslo draginjo in naredlx> o minimalnih mezdah, pa tudi brivske potrebščine so sc zvišale za 50 do 120%. Cene v lej stroki^ so v drugih mestih že davno višje, kakor v Celju.
c Novo opekarno gradi v, Trnovljah pri Celju induslrijalec g. Ivo Caler.
c Telefonske kable so pričeli polagali v Celju. Delo vrši mestna občina, stroške pa bo krila poštna uprava.
c Orožniški poročnik Vinko Bon je iz
Celja od(Kitoval na svoje novo službeno, mesto v Ljubljano.
Pilot mora imeti razgled!
2an*mivostt
Rastlina, ki je povzročila gospodarsko
revolucijo Ob 150 Setrsici pridelave sadr.orja iz sladkorne pese
Do prve polovice 19. stoletja je bila Evropa izključno navezana na uvoz trstnega sladkorja. Ljudstva Daljnega vzhoda so že od davna poznala sladkorni trs. Na Kitajskem in Japonskem so ga gojili v velikih množinah. Po karavanskih poteh je prišel sladkorni trst v Malo Azijo in na grške otoke. S posebno vnemo so ga gojili na otoku Cypiu. Vendar pa se tu sladkorni trst ni kdo ve kako obnesel. Okoli rta Dobre nade pa je prišel trst slednjič tudi v Ameriko. Antille so postale v kratkem času središče svetovne trgovine s sladkorjem.'Evropci, ki so z vsakim stoletjem postajali večji sladokusci ter so čedalje bolj uporabljali sladkor, so bili popolnoma odvisni od tujine. Amerika je bila popoln gospodar sladkorne proizvodnje.
Koncem 18. stoletja pa je bil storjen prvi poskus, ki je kmalu nato prinesel pravo gospodarsko revolucijo v proizvodnjo sladkorja. Že leta 1747 je Nemec Marggraff opozoril na izredno veliko količino sladkorja v pesi. Njegov glas pa se je v takratni dobi, ko se je vrstila vojna za vojno, izgubil. Amerika je še naprej vladala sladkorju. Šele po 40 letih so se poskusi s peso ■ponovili. F. Karel Achard. potomec francoskih hugenotov, ki so se priselili v Berlin, rojen 1753, je v tridesetem letu starosti kot fizikalni profesor na znanstveni akademiji nadaljeval Marggraffove poskuse. Kupil si je večje posestvo v Kaulsdorfu pri Berlinu, kjer je pričel gojiti sladkorno peso. Leta 1789 se mu je prvič posrečilo, da je izdelal iz pese sladkor, ki je bil užiten. Toda neugodne politične razmere, ki so za Friderika II. vladale v Prusiji, so znatno zavrle njegovo delo. Nadaljeval ga je šele po letu 1797, ko je zasedel Friderik III. prestol. Vladar je bil namreč zelo naklonjen Achardovim poskusom, ker je videl v njegovem delu veliko bodočnost. Z izdatno podporo je omogočil Achardu, da se je popolnoma posvetil poskusom pridelovanja sladkorja. Achard je s podporo vladarja kupil blizu Breslave veliko posestvo, kjer je pričel gojiti sladkorno pesov velikih množinah. Po dveh letih intenziv-
—»——BI——1
ŠEST VOJN JE DOŽIVEL
V	Nordstapelu v Sehleswig-Holsteinu je pred nekaj dnevi umri 98 letni starček, ki je doživel nič manj kot šest vojn. Še kot deček je sodeloval 1848 v vojni proti Danski, udeležil se je prusko-nem-ške vojne, v letih 1870-71 se je boril proti Francozom, pravtako v svetovni vojni 1914-18, v kateri so izgubili 'življenje trije njegovi sinovi.
ZA ASANACIJO MEST
je izdala Nemčija od leta 1935 14 milijonov RM. Večina tega kapitala je odpadla na asanacijo mestnih stanovanj za delavstvo. Koncem 1939 je bilo v Nemčiji 18 milijonov 325.000 stanovanj, za 200.000 več kot leta 1938. Od tega odpade na stanovanja v novih stavbah 4.9 milijona.
nega dela so se pokazali prvi uspehi A.chardovega dela: Prusija je pričela izdelovati svoj domač sladkor. Zadeva je vzbudila po vsej Evropi pravcato senzacijo. In polagoma se je pridelovanje sladkorja iz pese razširilo po vsej Evropi. Na trgu je nastala divja konkurenca med dvema vrstama sladkorja. Zmagal je slad
Po volitvah v USA. ko je bil tretjič Roosevelt izvoljen za predsednika, se je ameriško časopisje na široko razpisalo o -posameznih podrobnostih. Med drugim časopisi posebno naglašajo odločilno vlogo, ki so jo igrale žene-volilke in žene-kandidatinje. Statistika ugotavlja, da so v nekaterih zveznih državah USA voliv-no bitko prav za prav odločile žene. Tako se je od celokupnega števila volivcev v državi Illinois udeležilo volitev 56% žen, v Kaliforniji 54%, v Indiani 52% in v Kansasu 51% več kot moških.
Posebno agilne so bile žene v predvo-
Na vsaki japonski ladji je takoj za nje^ nim imenom še beseda »Maru«. Ladja, ki reže pod japonsko zastavo morje, se na priliko imenuje »Gosho-Maru«, ali »Asa-Maru«. Vse, kar je v kakršni koli zvezi s pomorstvom Japonske, končuje z besedo
kor iz pese, dočim se' je moral trstni sladkor polagoma umakniti iz Evrope.
Achard je na veleposestvu ustanovil poseben zavod za proučevanje sladkorne proizvodnje. Na zavodu so se pojavili učenci iz drugih držav. Ko je Achard umrl 1821 je novi sladkor že popolnoma osvojil Evropo.
mnogo več iznajdljivosti in privlačnosti kot moški agitatorji in govorniki. Žene so imele v volivnem boju mnogo več govorov in političnih konferenc kot moški. V Illinoisu je bilo zadnji teden pred volitvami nekaj nad 900 zborovanj z govori posameznih kandidatov, od tega odpade 650 zborovanj in govorov samo na žene.
V	filmskem ateljeju
— Tako. Tarzana že imamo, toda kje bomo dobili rjovenje leva!?
— Malenkost; gospod ravnatelj, pjkii-čite. onih dvajset statistov, ki že dva meseca niso dobili plače...
»Maru«. Japonska trgovska pomorska za stava se prav tako imenuje »Hino-Maru«. Kaj torej pomeni ta simbolična zaključna besedica?
»Maru« je simbol japonskega pomorstva, vendar si Japonci še sami niso povsem na jasnem, kaj prav za prav pomeni in od kod izvira ta beseda. Približno 4000 let stara legenda pravi, da je prišel za vlade cesarja Uangki-ja iz nebes poseben odposlanec, da bi naučil japonski narod gradnje ladij. Tega odposlanca imenuje legenda Hakudo-Maru. Iz hvaležnosti pa poslej Japonci dodajo vsaki ladji poleg njenega irtiena še zaključno besedico »Maru«.
Ko so Japonci gradili 1591 svojo prvo veliko ladjo, ki je bila za takratne razmere pravcata plavajoča palača, so jo imenovali Nippon-Maru. Toda tajinstveno besedo »Maru« nahajamo ne le v pomor-
Cud0V}t0 ^USiO.OVStVtf &yckove podob®
Po velikem uudu je Dila siednjič najde*
I	na znamenita podoba Van Dycka »Kfl-stus na križu«, ki je ieta in leta visela v cerkvi v Thermondu. Podoba je bila pr£' izbruhom vojne spravljena z ostalini' umetninami v kleteh katedrale St. Bavon v Gentu. Ko je prišel tudi Gent 10. maja letos v »vojno sfero«, ki je zajela vsa belgijska mesta, so naložili podobo na tovorni avto ter jo čez mejo odpeljali v Francijo. Na avtomobilu je bila tudi neka begunska družina. Ko je družina »prestopila« s tovornega avtomobila na ose..' nega, je poglavar družine izrezal podobo iz okvira, jo zvil ter pritrdil na streho avtomobila. Blizu St. Omara pa je nastala nevihta z nalivom in točo. Podobo so zaupali nekemu kmetu, v dobri veri, da^tt* ne bo znal oceniti njene vrednosti. Vračajoči se begunci so nato izvedeli, kaj^e j® | s podobo zgodilo, toda nič natančriejs* ; ega. Ko so se vrnili v Thermonde, so P°' vedali županu, kaj so na poti izvedeli. le' ta je organiziral ekspedicijo, ki naj bi iskala izgubljeno dragoceno podobo, ekspedicija se je po nekaj tednih praznih rok. župan je poslal je slednjič uspelo, da je našla onega ta, ki je podobo za malenkostno nino vrnil.
Spomin filmske iveicie
Slavna filmska igralka P^la Negn se J11 ločila s svojim petim možem, gruzinskim princem Mdivanijem. čez dober mesec se je možila šestič. Ko je v nekem mestu v državi Alabama (USA) prišla na magistrat v poročni oddelek, jo je vprašal uradnik:
— Ali ste že bili poročeni?
— Da.
— S kom?
Pola Negri je užaljeno pogledala uradnika, rekoč: — Gospod, ali sem mar na statističnem uradu? Povejte mi, ali seifl se prišla možit, ali radi tega, da bi mi v* preizkušali moj spomin!	__
—In zakaj so vam odpovedali službo? — Ker sem vedno pozabila umiti otro
stvu, ampak tudi drugod, tako n. pr. P|o raznih glasbilih, orožju itd. Verjetno J torej še več legend o besedi »Maru«. * ljudski veri se imenuje Asuminusora ru neko božanstvo, ki živi na dnu Torej nekak rimski Neptun. Temu božafl' stvu je posvečen krasen tempelj v SUJ na otoku Šiga-Šima. Iz spoštovanja d tega morskega božanstva pa dobi vsa*1 ladja še ime Maru.	<
Kljub tem dvem legendam pa je ‘'l° samimi Japonci sporno, ali resnično segata prvotni pomen besede »Maru«. Večina japonskih znanstvenikov trdi- d pomeni beseda »Maru« pojem za —
V	tej zvezi ugotavljajo, da so imele ne danje japonske ladje okroglo obliko, Pr:l tako, kakršno imajo še danes ladje n* Eufratu. Spoštujoč tradicijo pa Japonci ^ dandanašnji dodajejo k imenom sV‘01 ladij simbolično besedo »Maru«.
Prihod kanadskih čet v Anglijo
V Anglijo še vedno prihajajo novi in novi kontingenti kanadskih čet, ki se uvrščajo v redno angleško armado. Kanadske čete so izvrstno oborožene in Izvežbane
Ženski glasovi so bili odločilni
PRI VOLITVAH V USA SO ŽENSKE POKAZALE VEČJO AGILNOST KOT
MOŠKI
liln-em boju. Pri agitaciji so pokazale
Tajni simbol japonske pomorske sile
ke.
— Mama, prosim te, vzemi jo!
prinesla sreče
kmetu podkev ni prinesla sreče, nesrečo. Ko je kmet obiskal nekega -sv jega prijatelja na.vasi, mu je padla ^ glavo podkev, ki je bila pritrjena podboju. V trenutku ga je po glavi ob ^ kri in se je nezavesten zgrudil na *■ ' . bolnišnici so ugotovili resen pretres > žganov.
V	Nemčiji po vsakem po*©;-« tsr -c1 :io es iažijo vrhnjo ptozoiuo kablm* piioia,
kajti zanj je najvažnejši razgled
Podkev, ki ni
Malone po vsej Evropi velja običaj, da prinese podkev srečo. Kdor najde na priliko na cesti konjsko podkev, temu bo tisto leto sreča še posebno naklonjena. Pri kmetih take podkve varujejo kot posebne relikvije, mnogokje pa jih pritrdijo na vratni podboj. Iz Innsbrucka pa poro-' čajo o zanimivem slučaju, ko nekemu
tjarsbor
Obupen položaj brivsko-frizerskih pomočnikov
Prejeli smo:
V	današnjem težkem času, ko vsi čuti-
din na uro. Ker je ta mezda bila višja
posledice izrednih prilik ter neznosno draginjo, ko zlasti socialno šibkejši s«>ji trpijo občutno pomanjkanje najbolj Potrebnih reči, se pojavlja pereče vprašaje, kaj bo z brivsko-frizerskim pomož nim osebjem. Kaj bo in kako dolgo bomo se zmožni ostati v tem obupnem položaju?
Res je, da je banovinska uprava že dvakrat zvišala mezdo brivsko-frizerskim nameščencem. Toda poglejmo, kako se to v praksi izvaja. Naše mezde so v največ slučajih segale do 2.50 din na £■0, banovinska oblast jih je z uredbo “0* k t. 1. zvišala na 3.75 na uro. Čeprav le banovina izdala to uredbo, se naši Mojstri niso niti zmenili za to ter so šli enostavno preko tega, naše Mezde so ostale iste. Ko smo videli, da se ne upošteva niti uredba, ki jo je izdala banovinska oblast, in ko je postal naš itak že mi-zerni položaj še obupnejši, se še vedno jnsmo poslužili zakona, da bi dosegli to, kar nam po uredbi pripada, nego smo posojali našim gg. mojstrom kompromisno tešitev tega tako perečega vprašanja, na katero pa naši gg. mojstri zaradi svoje Neuvidevnosti niso hoteli pristati. Dali so enostavno izjavo, da smatrajo pogajanja za razbita. Med tem časom je 1. oktobra • !• izšla nova uredba banovinske upra-v®> katera je mezde zvišala sedaj na 4.—
V	Studencih ob potoku, ki loči občini Radvanje in Studenci, so razni posestniki Prodajali parcele, ki pa še do sedaj ni-jnajo stavbnega dovoljenja. To pa zaradi tega, ker je tam zaščitni pas in ker omejeni potok ni predpisano reguliran.
Sedaj so ti novi lastniki parcel v ve-«ki zadregi, kajti postavili so si tam že sasilna stanovanja in barake, ne dobijo Pa dovoljenja za zidavo stanovanjskih
V	Studencih se mnogo šušlja o uma-j*h;i nravstveni aferi, v katero je zapletenih po dosedanjih ugotovitvah pet Ijud-Skošolskih učenk, ki obiskujejo 4.—6. raz-studenške ljudske šole. Učiteljica je ?*učajno prestregla v šoli listek, na podžgi katerega je prišlo na dan, da je neki “tarejši moški zvabljal k sebi dekleta, izjeda pa, da je v afero zapletenih še več “Tugih moških. Oblasti preiskujejo vso Tadevo, ki je zbudila med studenškim prebivalstvom mnogo <3s»orčenja, zlasti pa ^ed starši mladih deklet.
fclefonskim naročnikom
Nov telefonski imenik, bo v kratkem iz-*alo poštno ravnateljstvo. Telefonski naočniki, ki žele izpremembo besedila v rjTcniku za 1. 1939, naj to spremembo spodijo v prijavi, kolkovani z din 5.—. V gtanje je treba prijaviti one naročnike, t so medtem umrli. Napačno objavljene 'Mise in eventualna preimenovanja ulic ™ javijo naročniki z nekolkovano prija-°- Vse vloge je treba poslati do 20. no-Cnibra, za Maribor jih sprejema glavna wsta. Fizične in pravne osebe, ki niso Z*|hi naročniki telefona, ne morejo biti r’občene v imeniku.
dobrodelna akademija
^ zimsko pomoč revni deci naših šol bo l ?°^>oto, 16. t. m., ob 20. v dvorani So-*Iškega doma na Aleksandrovi cesti.
deluje z izbranim programom mladina ro^' 'n šole Glasbene Matice. Z ozi-^1Tl. ria naklonjenost, ki so jo pokazali Uriborski gg. tovarnarji, se bo akade-jJJa Ponovila v nedeljo, 17. t. m., ob 20. y znižanih cenah z istim sporedom, n ‘^Pnice so v predprodaji pri g. Zlati ‘snik. — Zenska društva v Mariboru.
Hi?1' ^tf°j ie odtrgal palec na roki 31 letne-
*	Mar4?rSlCemu Pomo^n'ku Avgustu Pučniku
kakor prejšnja, smo se tudi pri ponovnih pogajanjih postavili na stališče nove minimalne mezde, ki se ne more znižati. In kaj se dogaja sedaj? Nekateri mojstri skušajo na vse načine delati na tem, da bi to uredbo zopet lahko izigrali. Vsa čast nekaterim gg. mojstrom, ki so to minimalno mezdo izplačali, ali teh je zelo malo. Nekateri mojstri skušajo dajati tedenski neplačan dopust, še bolj sramotno pa delajo nekateri, ki nagovarjajo pomočnike, češ jaz vam plačam 700.— din, a vi mi podpišite, da ste v redu prejeli minimalno mezdo; drugi zopet grozijo, češ če hočete delati za staro mezdo, dobro, če pa ne, pa lahko greste in bom delal sam. Teh je na žalost največ. Vemo za slučaj, da je delala neka pomočnica za 300 din na mesec. Kako je
Mestno avtobusno podjetje je svojč^s ukinilo progo Maribor—Št. Ilj. Na (tej progi je vozil avtobus okrog poldne. Ob tem času pa se vožnja z avtobusom ni obnesla, ker skoraj istočasno vozita kar dva vlaka proti Št. liju, od katerih se eden vrača ob pol dveh v Maribor. Prizadeti prebivalci pa bi želeli, da bi zjutraj vozil avtobus in sicer tako, da bi odhajal iz Maribora ob 8., iz Št. lija pa bi se vračal ob pol 9. ali 9. Takrat narn-
hiš.
Pred dnevi je bila na licu mesta komisija, kjer so se bivši posestniki zavezali, da bodo potok zregulirali pred-pisno, reveži pa, ki so si s težko prislu-ženim denarjem kupili ta majhen košček zemlje, upajo, da jim bo potem oblast dovolila zidavo ter so vložili tudi tozadevno prošnjo.
m Ostavko je podal na službo pri
mariborski mestni občini inž. arh. L. Mušiči, ki jo bil sprejet v službo mestno občine ljubljanske kot pragmatični uradnik.
m V znanem davčnem sporu med mariborsko in košaško občino sta davčni upravi za Maribor mesto in Maribor okolico odločili, da mora mariborska mestna občina plačati za vsa leta nazaj znesek 123 tisoč din.
m. Humoristični večer v Ljudski univerzi.
Drevi ob 20. se bodo predstavili mariborski publiki trije veseli gospodje: urednik »Tote-ga lista« Božo Podkrajšek, pisatelj Ivan Rob in Fran Milčinski — Ježek. Izvajali bodo svoja vesela dela. Predprodaja vstopnic pri g. Zlati Brišnik.
m. Ponovitev Igre »Dve nevesti« bo v krčevinski šoli v soboto 16. nov. ob 20. na sploš no željo občinstva, ki pri zadnjih predstavah zaradi napolnjene dvorane ni dobilo prostora. Prireditelja sta Sokolsko društvo Maribor III. ter občinski odbor Rdečega križa v Košakih: m Strelski odsek Sokola III. Krčevina-Košaki bo priredil v nedeljo, 17. novembra, ob 15. v mali dvorani Narodnega doma čajanko z razdelitvijo daril tekmovalcem v društvenih strelskih tekmah.
m. Redek lovski plen. Rudolf Hadner, lovec v revirju mariborskega trgovca Vaclava Vo-šineka v Pekrah, je ustrelil redek eksemplar male droplje samice, ki jo bo nagačil mariborski preparator Franc Walner.
ona s to napitnino, kajti plačo tega niti imenovati ne moremo, izhajala, to sama najbolje ve. Sigurni smo, da je bilo takih žalostnih slučajev nešteto. V bodoče pa bomo vsako tako izkoriščanje javno ožigosali; naj javnost ve, kaki ljudje so naši mojstri. Mojstri dobro vedo za stari pregovor, ki pravi »kjer ni tožnika, ni sodnika«, toda naj si naši gg. mojstri zapomnijo, da bo tožnikov sedaj nič koliko, zahtevali bomo, če ne drugače, z zakonskim potom to, kar nam je tudi potrebno. Nihče nam ne more vzeti tega, kar je naš zaslužek, katerega mi nujno potrebujemo, ker hočemo, če moramo pošteno delati, tudi vsaj toliko zaslužiti, da bomo živeli kakor ljudje.
Združenje brivsko-frizerskih pomočnikov (-ic) v Mariboru.
rm
v>
j	številko	„Večernika“	—
oddajte velike in male oglase še danes
V-i
m Na živinski sejem v Mariboru 12. nov. so pripeljali 10 konjev, 18 bikov, 170 volov, 775 krav, 11 telet, skupaj 78(5 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli 8'25 d» 9'25, poldcbeli voli 7—8, voli za klanj« 6.50—8, klavne krave, debele 7 do 8, plemenske krave 7'50—8'50, krave za klobase 5 do 6'50, molzne krave 7—9, breje krave 6—7'50, mlada živina 7 do 9, lelela 9—11. Prodanih -je bilo 362 komadov. Cene mesu:, volovsko I. vrste 16 do 18, II. vrste 13 d«. 15 ,meso krav telic in bikov 12 do 18, telečje I. vrste 16 do 18, II. vrste 14 do Iti svinjsko meso 20 do 22 din kilogram.
m Nočno lekarniško službo od 9. d« vključno 15. novembra bosta vršili lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01, ter lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79.
Harodno gledališče
Petek, 15. nov.: zaprto.
Sobota, 16. nov., ob 20: »Na cesaričin ukaz«. Red C.
Nedelja. 17. nov .ob 15.: „Nenavaden človek". Znižane cene. Ob 20.: „Na cesaričin ukaz".
Konec tedna v Narodnem gledališču. V
soboto, 16. t. m. bo prva, v nedeljo zvečer pa druga jronovitev letošnje glasbene novosti, Granichsladlenove melodiozne o-perete „Na cesaričin ukaz", v nedeljo popoldne pa 1x3 ob znižanih cenah kot po-13oldanska predstava Senečičcva izborno uspela tragikomedija „Nenavaden človek".
CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 20. nov., ob 20.: „Nenavadcn človek". Gostovanje mariborskega gledališča.
Kino
* Grajski kino. Danes veliki Jjubavni film ..Spomin na ljubezen". Borba dveh žen za ljubljenega moža. V petek ob 20'45 uri nastopa s svojimi najnovejšimi eksperimenti „Svengali“. — Pride Danko Pišta.
* Esplannde kino. Izborni pustolovni in ljubavni film napele vsebine „Dr. X. X." z Gustav Frohllcnom.
* Kino Union. Od danes „Geronimo“ ve-lefilm. Napela vsebina. Preston Forsler, Ellen Dre\v in Thumder Glored v glavnih vlogah.
* Zvočni kino Pobrežje 16. in 17. nov. „Kapetan Džek“ z dodatkom žumala in 'smešni ce.
•"mmmammarnucmmmammmmmmmammmmmmmmm
Gibanje cen na živilskem trgu
Jz zadnjega uradnega poročila mestnega tržnega nadzorstva prinašamo nekatere cene najnujnejših življenjskih potrebščin. Cene se v primeri s prejšnjim tednom v glavnem niso izpremenile, močno pa so porasle cene na perutninskem trgu.
Na zelenjavnem trgu stane krompir 1.60 din, merica 11 din, čebula 2—3 din, česen 8 do 12 din, zelje 0.50—3 din glava, kislo zelje 5 din, repa 2—5 kom. za dinar, kisla repa 3 din, karfijola komad 1.50—10 din, ohrovt komad 0.20—2 din, hren 7—9 din, buče kom.
0.50—4 din, paradižniki kup po dinarju, glavnata solata in endivija 0.50—1.50 din komad, motovilec, radič in špinača po dinarju kupček, koleraba 2—5 komadov po dinarju, cena luščenemu grahu je'porasla na 15 din za liter, redkve 0.25—0.50 din komad, pesa kupček po dinarju.
Na sadnem trgu prodajajo jabolka kg po 5 —12 cfin, hruške 10—16 din, grozdje po 16— ltjf din, orehe cele 14—16 din, luščene 44 din, kostanj 2—4 din, pečen 6—8 din za liter, šipek 3 din.
Na ribjem trgu so karpi po 16 din, belice po 9—10 din, ščuke po 20 din, morske ribe po 16—32 din.
Cene mleku In mlečnim Izdelkom so se gibale sledeče! smetana 12.50—15 din, mleko 3—3:50 din, surovo1' maslo 36—40 din, čajno maslo 50 din, domači sir 12 din, jajca 1.75 do
2	din za komad, konservirana 1.50 din.
Perutninski trg je bil jako dobro založen, kljub temu pa so se cene precej dvignile. Kokoši so po 28—35 din za komad, piščanci po 30—80 • din za par, gosi 60—80 din, purani •4(k—85 din, race 20—25 din, domači zajci 12
Težek položaj posestnikov ob potoku v Studencih
Tudi v Št. lij bi lahko vozil avtobus!
Je znamke „AdIcr“ s tov. štev. 1244315, vredno 151X1 din.
Soorf
Kakšna bo slovenska boksarska reprezentanca
V nedeljo ob pol 10. bo v dvorani Sokolskega doma velika revija slovenskih boksarjev. Prvič bodo nastopili člani novo ustanovljenega odseka ISSK Maribora v dvoboju z Bratstvom z Jesenic, v okviru izločilnega tekmovanja za sestavo slo-
CETRTO POVRATNO KOLO V LIGI
V nedeljo sc bo odigralo v slovenski nogometni ligi četrto kolo spomladanskih tekem, in sicer v Mariboru Železničar— Ljubljana, na Jesenicah Bratstvo—Maribor, v Trbovljah Amater—Kranj, v Ljubljani Mars—Olimp. Mariborska tekma bo odločilna za prvo mesto.
SK SLOVAN V GUŠTANJU
bo priredil kot-zaključek letošnje nogometne
reč ni v nobeni smeri primernega vlaka, ker vsi vlaki vozijo zgodaj zjutraj, kar je posebno v zimskih mesecih prikladno samo za šolarje in ljudi, ki se vozijo na delo, ne pa tudi za kmete, ki ne morejo tako zgodaj z doma. Zato bi bilo želeti, da bi se uvedla avtobusna vožnja ob omenjenem času vsaj ob sredah, sobotah in nedeljah. Mogoče bi se tokrat avtobusna proga Maribor—Št. lij le obnesla.
m. S trobojnicami okrašene smrečice so
oznanile danes zjutraj Mariborčanom, da je zapadni dgl stavbe novega Hutterjevega bloka pri mestnem parku pod streho. Gradnja tega dela je poverjena mariborskemu stavbenemu podjetju inž. Šlajmer- inž. Jelengc, v prnihodnjih dneh bo zgradba pod streho tudi v ostalih dveh odsekih.
m Posnemanja vredno. G. Ivan Grosek, veletrgovec in posestnik v Rošpohu, jc daroval za revno šolsko deco v Kamnici znesek 1000’— din, za kar se mu upravilolj-stvo šole prisrčno zahvaljuje ter prosi tudi druge, da ga po svojih močeh posnemajo.
m. S flobertovko se je igral 15 letni posestnikov sin Crmek Josip iz Rošpoha. Orožje se mu je sprožilo ter ga je krogla zadela v dlan roke.
m. Celo petrolejsko svetilko, ki je bila nameščena na križišču Radvanjske ceste in Fo-chove ulice kot znamenje, da popravljajo cesto, je neznani dolgoprstnež odnesel.
m. Dve suknji in nahrbtnik z raznimi predmeti so ukradli delavcema Janezu in Alojzu Lubecu, ki sta zaposlena pri zgradnji nove gimnazije v magdalenskem predmestju.
m Žena je odšla od doma šoferju Janku Menhartu ter odpeljala s sclx)j .tudi 13 letnega sina Milana Kušiča. Mož jo pogreša že od 5. novembra.
m. Več perila so odnesli predilki Pesek Barbari iz Masarykove ulice, ki ga je pustila preko noči na dvorišču, da bi se posušilo. Škoda znaša okoli 250 din.
m. Belo platneno rjuho je nekdo izmaknil z okna igralki na citre Ani Kolarjevi v Cvetlični ulici,, ki trpi okoli 100 din škode.
m Starši pogrešajo 16 letno dijakinjo Terezijo Refolnik, ki je odšla 14. novembra v šolo, a se ni več vrnila. Mati sumi, da je morda pobegnila z nekim 36 letnim moškim iz Slov. Konjic, s katerim sta sc večkrat sestajala.
m Moško kolo brez lastnika je našel stražnik pred gostilno Golob na Glavnem trgu. Ima cvid. štev. 2-24859.
m Zimski plašč, hlače in drugo jc nekdo ukradel krojaškemu mojstru Ludviku Zupaniču iz njegove delavnice v Barvarski ulici. Skupna škoda znaša 1700 din. Ker je istočasno izginil tudi njegov 19 letni pomočnik K. J., ki sc tekom šeslih dni še ni povrnil, pada sum tatvine nanj.
m Kolo je izginilo avtomehaniku Francu Lešniku iz Jerovškovc idioe v Stolni ulici.
venske boksarske reprezentance, ki bo prihodnjo nedeljo tekmovala s hfvalsko v Zagrebu, pa bodo prišli v Maribor tudi najboljši boksarji ZSK Hermesa iz Ljubljane in SK Trbovlje iz Trbovelj.
sezone v soboto 16. novembra, s pričetkom ob pol 8. uri zvečer v Sokolskem domu v Gu-štanju veliko plesno veselico. Sviral bo znani dijaški jazz iz Maribora. Za zabavo1 in okrepčilo bo preskrbljeno.
s Sekcija ZNS v Mariboru (službeno). K
nedeljskim lekmani so delegirani sledeči gg. sodniki: Železničar—Ljubljana, sir.sod, Hobacher in Orel, Rapid-Slavija (jun.) Grošelj.
gjUJSKI KINO CIlEkl^ Ali
“»ne* ob 20.4S uri in nedeljo	»O VCnVjALI«
v.
novembra ob 10.10 uri
Umazana afera
Sah
Usodna partija Lilientahl-Bondarevski
»ČE BI ŠEL BONDAREVSKI SPAT, BI BIL PRVAK SSSR«
Letošnji turnir za prvenstvo SSSR 1940 v Moskvi je bil dramatičen kot malokateri turnir sploh. Napet in poln presenečenj, ki se jim je začudil ves svet. Že v prvi polovici turnirja sta kot glavna favorita odpadla velemojstra Botvinnik in Keres. Na vrh tabele so vdrli Bondarevski, Lilienthal, Smislov in Bo-leslavski. Polagoma sta odpadla še Smislov in Boleslavski. Aled Lilienthalom in Bondarev-skim pa se je razvila gigantska bitka za prvo mesto. Oba sta podirala svoje nasprotnike, in tik pred koncem je prevzel vodstvo Bon-Jarevski sam s točko naskoka. Že je zasanjal Rus iz Rostova na Donu o najvišji šahovski časti v svoji prostrani domovini. V zadnjem kolu se je srečal z Lilienthalom. Za zmago in najvišjo čast je potreboval samo pol točke. V ostri francoski partiji je Bondarevskemu uspe-
lo,	da je do prekinitve ohranil ravnotežje, da-si je bil v težki poziciji. Partija je kazala na remis. Toda Bondarevski je zagrešil napako, ki se mu je naslednji dan, ko sta z Lilienthalom spet sedla za šahovnico, kruto maščevala Doma je namreč vso noč analiziral prekinjeno partijo, ne da bi vsaj za nekaj ur zatisnil utrujene oči. Zjutraj je sedel za šahovnico zbit in izčrpan, toda trdno prepričan, da je že prvak SSSR. Glava je bila polna variant in nemara tudi prezgodnje slave. Nemirno so mu plesale pred očmi figure. Poteza. Bila je napak! Lilienthal pa je nato partijo v končni-
ci z lahkoto dobil. »Ko bi šel Bondarevski zvečer, ko je partijo prekinil lepo spat, bi verjetno partije ne izgubil ter bi bil šahovski prvak SSSR!« je napisal velemojster Flohr v moskovskih »lzvestjih«. Torej zares usodna partija'
Poglejte sedaj še partijo. Radi tesnega prostora jo, žal, objavljamo brez glos.
166.	Francoska obramba (19. kolo šampionata SSSR 1940 v Moskvi) Beli: Lilienthal	črni:	Bondarevski
1. e4, e6 2. d4, d5 3. Sc3, dxe4 4. Sxe4, Sbd7 5. Sf3, Le7 6. Ld3, Sgt'6 7. Sxf6 + , Lxf6
8.	0-0, c5 9. c3, cxd4 10. cxd4, 0-0 11. Dc2, g6 12. Lf4, Sb6 13. Le7, De7 14. Le4, Sd5 15. Lxd5, exd5 16. Le5, Lf5 17. Lxf6, Dxf6 18. Db3, Le4 19. Se5, Db6 20. Dxb6, axb6 21. Tfcl, Tfc8 22. a3, Lf5 23. g4, Le6 24. h3, f6 25. Sd3, g5 26. 43, K" 27. Kf2, Ke7 28. Ke3, Kd6. 29. Txc8, Txc8 30. h4, h6 31. hxg5, hxg5 32. Thl, Te8 33. Kd2, Ld7 34. Th6, Tf8 35. Sel, Ke7 36. Se2, Tf7 37. Se3, Le6 38. Kc3, Kd6 39. Kb4, Ld7 40. Sf5+, Kc7 41. a4, Le6 42. Sg3, Ld7 43. Sh5, f5 44. Sf6, fxg4 45. Sxd5 + , Kb8 46. fxg4, Lxg4 47. Sxb6, Tf2 48. b3, Ldl, 49. d5, Kc7 50. a5, Td2 51. Th7+, Kb8 52. d6, Td4+ 53. Kc5, Th4 54. d7, Kc7 55. d8D+ in- črni preda, ker izgubi figuro.
„Nemški elitni turnir11 na Poljskem
Pod tem naslovom je pričel v začetku tega meseca v Krakovu turnir dvanajstih nemških mojstrov. Ated njimi -je tudi E. F. Bogoljtihov. Prva tri kola so bila odigrana v Krakovu, naslednja v znamenitem kopališču in letovišču Krynici, 7. in 8. kolo bo odigrano v Radomu, zaključna kola pa v Varšavi, kjer bo tudi razdelitev nagrad. V dosedanjih šestih kolih je bilo precej presenečenj, največje pa v tem. da je^,letošnji prvak Nemčije Gregor Kienin-ger popolnoma odpovedal ter je stalno na kon cu tabele. Poraz za porazom doživlja. Šahovski reporterji vrtajo za vzrokom, a niso še ničesar »odkrili«. Do 6. kola je bil v vodstvu Bogoljubom, dokler ni nepričakovano izgubil proti krakovskemu mojstru Alrossu. Bogoljubov sc je v tej partiji izkazal starega lahko-
mišljenca. Remis je imel v rokah, pa je toliko časa izzival, da je slednjič izgubil. Po 6. kolu je stanje naslednje: Kobler in Richter 4, Ahaues, Bogoljubov in Miiller 3 in pol, Blii-mich, Lokvenc, Mross in Eisinger 3, Rellstab ih Gilg 2, Kieninger 1 in pol točke.
S	turnirja, ki je še v teku, prinašamo naslednje partije:
167.	Siciljanka (ti. kolo v kopališču Krynica)
Beli: Mross	črni:	Bogoljubov
1. e4, c5 2. Sf3, d6 3. d4, cxd4 4. Sxd4, Sffi 5. Sc3, e6 8. Le2, Le7 7. 0-0, a6 8. Le3, Dc7
9.	f4, Sbd7 10. Dd2, b5 (tkz. Canallova va-riantfl) 11. f5, Sc5 12. fxe6, fxe6 13. Lf3, b4 14. Sce2, e5 15. Sb3, Scxe4 16. Lxe4 Sxe4
17. Dd5, Lb7 18. Df7+ (beli ima za žrtvovanega kmeta precej izgleden napad), Kd7 19. Df5 + , Kd8 20. Tadl, Lf6 21. Sd2, Dd7 22. Dh5, Dc6 23. Dg4, Ke7 (B. hoče za vsako ceno zmagati) 24. Txf61, gxf6 25. Dg7 + , Ke6 26. Sf3! (zmagovita poteza, ki zlasti grozi Sd4-t-), Dc8 27. Sed4+, exd4 28. Sxd4 + , Kd5 29. Df7+, Kc5 30. Se6 + , Kc6 31. Sd4 + , Kb6 32. Sb3 + , Kb5 33. Sd4+, Kb6 34. Sf5-t ! (to je konec), Ka5 35. a3!, bxa3 36. Tal, Sc5 37. Sxd6, Dc6 38. Txa3 + , Sa4 39. Txa4+!, Dxa4 40. Dc7 + , Kb4 41. I)c34- mat.
Velemojster E. F. Bogoljubov
Brzopotezili turnir SSZ
Za letošnjo šahovsko sezono si je Slovenska šahovska zveza, ki ji predseduje agilni dr Bajec, sestavila obširni program, s katerim bo močno poživila slovenski šah. Kot uvod v program je bil v nedeljo v Ljubljani medklubski brzopotezni turnir, ki se ga je udeležilo 14 šahovskih moštev. V predfinalu v dveh skupinah je nastopilo po 7 moštev, v finalu pa skupno 8( in sicer po tri prvo plasirani iz obeh skupin. Po izredno, napeti borbi je zmagal Ljubljanski šah? klub s 30 točkami ter si osvojil pokal SŠZ, na drugo mesto se je plasiral Centralni šah. klub z 28 iz Lj., tretje Šah. sekcija SK Železničarja iz Maribora z 21 in pol točkami, nato Celjski šah klub z 18 in pol, ŠK Triglav s 16. Š. sekcija Železničarja, ki je nastopila v postavi Mohorčič, Regoršek, Babič, Vidovič, Ketiš, Ajlec, Ma-
rotti in Golež, je dosegla odličen uspeh. Med drugim je Mohorčič premagal Milana Vidmarja ml. in Šorlija, Vidovič pa Furlanija.
7.,
Ul i
mm
i *	.
w. "iS
• Pi «
3 feš'
gg l
š. V Poznanju je bil pred nedavnim Pr,re' jen manjši turnir, na katerem sta skuf>n s 5 in pol točkami zmagala znana nemška mojstra Ahaues in Elstner.
20. šahovski oreh
Že v 5. šahovskem orehu smo vam predstavili slavnega komponista H. Mattisona i Rige Gotovo vas je navdušil s svojo bleste---- čo kompozicijo. Poglejte danes drugo njegoyo mojstrsko delo. Beli: Kg2, Tg5, Lh4 in kmet i)a a3. Črni: Kb5 ^ kmetje na a5, c« c5 in c6. Beli ha potezi remizi«. Na prvi pogled boste rekli, dajo ni mogoče. Kdo
ni.	,	•	•	•	naj vendar zausta
Beli na potezi remizira	viJčrnega Umeta
na c2, ki se utegne vsak hip izpremeniti v damo, ki^bo odločila boj v prid črnega. Poskusili boste Txg5-1- in nato Lg5, pa boste spoznali,	da	S	tem	niste	ničesar opravili, kajti črni	kralj	poseže	nato	odločilno v igro. Ka)
torej? Poskusite!
Rešitev	19.	šahovskega oreha ...
1.	h31, c5 2. Kbl, c4 3. Ka2!, c3! 4. Kb3B
(4. Kxa3, Kg3! in remis: 5. f5, Kf4 6. f6, Ke' 7. f7, c2 itd.), a2 5. Kxa2, Kg3 6. f5, Kf4 ?• f6, Ke3 8. f7, c2 9. f8D, clD 10. Dh6+ •«
beli dobi.,	,	-
Ne, tako lahak in enostaven pa Grigoi-jev sj>et ni i Prejeli smo celo kopico Test" Lev, točno 35. Toda niti ena popolnoma ne ustreza. Večina reševalcev je našla ■z® črnega najslabšo obrambo, skoraj vsi_P? so neusmiljeno pobrali kmeta na a3. Poglejte sedaj rešitev, pa bosie videli, kalm čudovito obrambo je našel Grigorjev za črnega. Ker nihče ni pravilno rešil, ostar ne ilagrada za prihodnjič.
Kupon za šahovsko nagrado
„Večernik“, 15. novembra 1940
MALI OGLASI
CIlNC MALIM OULASOM v malin oclaslb Manc vsMta Deseda 51 uut nalmaniša unstcjbinn ta ic ofclase le din 10.— Dražbe, preklici dopisovanja in ženltovanjski oglasi din 1.— uo besedi Naj-manisl znesek za ic oglase le din	Debelo	tiskane	besede	se	računajo	dvojno.	Oglasni	davek	za
enkratno obiavo znaša din 2— Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ca ie vposlatl v oismu skupaj z naročilom ali pa oo poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. -Za vse oismene odcovore dede malih oglasov se mdra priložiti Znamka za 3 din.
kam, kje?
AKO HOČEŠ
dobrega razvedrila, pridi v hedel.io v, gostilno »Kren«, boš se sigurno dobro zabaval. — Dobra vina, pristne prleške gibance, vse po zmernih ce-iiah. Se priporoča Klemenšak 20020-1
nov redilni prašek za svinje pospešuje apetit in hitro zde-beljenje. Uspeh zajamčen 1 1 zavitek RED IN A stane din 8’ —. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zav. din 11'—
DROGERIJA KANC
Maribor, Tyrševa ulica i
NOVA DAMSKA KAPELA od jutri, sobote, naprel stalno vsak večer v restavraciji »Ljutomer« na Rotovškem tr-gu, Stibler.	20041-1
OOSTLNA DERMASTJA
Aleksandrova 18. vsako so-hoto in nedfelio, kakor tudi ob brezttleshih dnevih jetrnice, krvavice in pečenice. Prvovrstna vina.	19818-1
SLUŽBO POBI
ČEVLJARSKI POMOČNIK in valenec se sprejme. Naslov v o ul. odd. lista
20009-2
SLUŽBO IŠČE
TRGOVSKI POMOČNIK
želi službe v skladišču ati slično. Naslov v ogl, odd.
STANOVANJE ODDA
STANOVANJE
Z velikim vrtom, ob' glavni cesti, se odda družini brez otrok. Porudbe na »Vcčer-nik«. Ptui.	20032	5
STANOVANJE
soba in kuhinja, sončno, se takoj odda pošteni, mirni stranki. Dravska 10, Benet.
............. 20036-5
PREHRANA
GOSPOD
se sp-reime na stanovanje in hrano. Ob jarku 6, pritličje, desno	20016-7
SOBO ODDA
GOSTILNA »EVROPA« Studenci — vsak večer koncert damske kapele, v nede Uo od pol 16. ure dobre krvavice. pečenice in ostale spe-specialitete. Sobe za t u j c e.
.     2000-8
POSEST
1	11 let obstoječo
TRGOVINO
takoj prodam ali sprejmem družabnika(co). Varila naložba, dobra eksistenca. Takojšnja udeleždia. Vpraša se Fo-chova 13 trgovina. 2003CF11
Kupim novo
STANOVANJSKO HIŠO
Ponudbe pod »Gotovina« na ogl. odd. »Večernika«.
20022-11
-■   ■ - ■  -
*	TRGOVINA
s špecerijo, dobro idoča. v centru mesta, se radi selitve ugodno odda. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 20015-11
POHIŠTVOOPREMA
Prodam'
SOBNO KREDENCO
in ogledalo (psiho). Pivovarna, Aleksandrova cesta 3-1.,
RAZSTAVA PISARNIŠKEGA POHIŠTVA
od 15,—25. novembra 1940 Maribor, Prešernova ulica 4. Ogled neobvezen. — Remec
&	Co.. Kamnik. 20010-17
OTROŠKA POSTELJA
in otroški športni voziček poceni na prodai Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20028-17
Prodaja sc
SPALNICA
ter druge različne stvari. — Sodna Ul 32-11	20007-17
ŽENSKI KOTIČEK
NOGAVICE
rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26. poleg tržnice.
__	  16799-18
POSKUSITE TUDI VI!
Kvalitetno najboljši sladek rženi kruh iz pekarne Rakuša. Koroška cesta 24 19031-18
»Večernika«.
20027-3 Arzenšek.
20034-17
BELI KROMPII!
po din 140'- - za 100 kg in beli krompir „Krcsnik“ (SchniTlocke) po din 170'--za 100 kg; apneni prah po din 26'	/.a 100 kg iif pri-
sten med oddaja Kmetijska družba, Melje, tel. ‘20-83.
19944-18
JAVNA ZAHVALA
astrološki specialistki Mine Felicitas Sodna ul. 26 za točne in dobre nasvete Irt splošno tolažbo. Vsakomur, ki je v posebni duševni ali materialni stiski najtopleie priporočam specialistko. — Josip Solicr.	20017-18
IZGUBLJENO
Izgubil se je
BELI MAČEK
s sivim repom. Slomškov trg
11.	20039-27
GRAJSKI KINO
TELEFON 22-19
Od sobote 16. do vključno četrtka 21. novembra
Premiera največjega glasbenega filma, prekrasnih pesmi, ginijive ljubavne vsebine
doktePJšta
Nekronani ciganski kralj Ciganska ljubezen
Romantično in bttrno življenje velikega umetnika in velikega ljubavnika, slavnega komponista, katerega pesmi poje in igra ves svet. — Glavni igralci tega največjega filma letošnje sezbne so:
btiiSmtii Jmtot Pat jtultavzfkatpit
39.500 gledalcev je navdušeno gledalo ta film v Balkan Palače kinu v Zagrebu. 2e 16 dni igra ta film v Beogradu v Urania kinu pri razprodanih predstavah.
Oglejte si slike tega filma in kupite vstopnice v predprodaji.
  •   #
Od petka 22. do vključno srede 27. novembra
Vas bo razveselil lažni zdravnik v filmu
Ha j>ktoaam utadu
VLASTA BURIAN.
Velika sijajna veseloigfa, najveselejši češki film.
Izd ia In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se oe rračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 23-67, in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.