os e VSE M ZGODOVINO St. I ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje ' Aleksander Žižek BEGAVČKA 5 Zakaj neki so se irharski pomočniki v velikem loku ogibali mesta ob Savinji? Die Ausreißer ... oder: Warum Weißgerbergesellen einen weiten Bogen um die Stadt an der Savinja machten Andrej Studen USTAVITE, USTAVITE ŽELEZNEGA SLONA 14 Prihod južne železnice v naše kraje Stoppt, stoppt den eisernen Elefanten! Die Ankunft der Südbahn in unsere Gegenden Marjan Drnovšek AMERIKA: RAJ ZA ŽENSKE 20 Amerika: ein Paradies für Frauen Tadeja Tominšek Rihtar PILI SMO VODO, POLNO ŠKODLJIVEGA MRČESA 31 H kulturni zgodovini ljubljanskega vodovoda in kanalizacije pred prvo svetovno vojno Wir tranken Wasser, voll schädlichen Ungeziefers Zur Kulturgeschichte der Laibacher Wasserversorgung und Kanalisation vor dem Ersten Weltkrieg Darja Keréc NEKAJ MALEGA O MADŽARIH, GROFIH IN ŠE ČEM 55 Ein kurzer Beitrag über Ungarn, Grafen und ähnliches mehr Tone Ferenc KAJ JE BILA TA ŽENSKA? 67 Was war diese Frau? Darja Mihelič J'ACUSE 72 ali Kako popraviti po vojni storjene krivice? J'ACCUSE ... oder: Wie kann nach dem Krieg begangenes Unrecht wiedergutgemacht werden? S knjižne police 86 a ii3sO>»oooooo<>o^ooo>o>>¿vi>p^>g>oo>?»n^oo.«>ry?>¿^^ ::i Aleksander Žižek BEGAVČKA* Zakaj neki so se irharskipomočniki v velikem loku ogibali mesta ob Savinji? Celje je vseskozi tudi v gospodarskem pome- nu predstavljalo center za precej razsežno ozemlje nekdanje celjske četrti, tako da so v me- stu vse do razglasitve obrtne svobode (1859) de- lovali številni cehi, celjski mojstri pa so ponosno in ljubosumno varovali svoje dostojanstvo "mestnih rokodelcev". Z vse večjo specializacijo obrti je postajala struktura cehovske delitve, kakršna je bila v ve- ljavi od srednjega veka dalje, preohlapna. Še včeraj enotno oblikovana obrtna združenja so "razpadala" zaradi delitev znotraj obrtne pano- ge. Táko pot je konec srednjega veka ubralo tudi usnjarstvo1. S predelavo kož so se ukvarjali obrt- Oprosti mi. France Bevk Podatke o različnih podzvrsteli usnjarstva in drugih obrteh je moč najti v odlični knjigi Reinholda Reitha: Lexikon des altan Handwerks (Vom spaten Mitelaltcr bis ins 20. Jahrhundert). Verlag C H Beck, München 1990 Za usnjarje gl geslo "Gerber", str 84-91. Na tem mestu se želim zahvaliti še kolegici Mariji Poči- vavšek, ki mije dala na razpolago vodnik po muzejski zbirki švicarskega mesta Stein am Rhein, iz katerega sem uporabil tudi nekaj ilustracij. (Peter Bretscher Mu- seum Lindwurm Stein am Rhein; Bürgerliche Wohnkul- tur und Landwirtschaft im 19 Jahrhundert. Stein am Rhein 1994). niki različnih panog kot naprimer: usnjarji2, ki so za strojenje težkih, velikih kož uporabljali rastlinsko eresio (hrastovo ali smrekovo lubje), njihove izdelke pa so uporabljali za izdelavo podplatov, čevljev in konjsko opremo (sedla, brzde...), in irharji? ki so strojili finejše kože (ovčje, kozje, telečje) za oblačila, pri strojenju pa so uporabljali mineralni galun. Posebna znanja in postopke je zahtevalo tudi impregniranje us- nja (z maščobami, voski) in izdelava pergamen- ta. Za moj zapis je zlasti pomembna razlika med usnjarji in irharji ter ločeno cehovsko organizi- ranje obeh panog4. Za obe usnjarski panogi je veljalo, da je bila pot do mojstrstva dodobra ote- žena, dosego mojstrskega naziva pa je bolj kot "stanovsko ljubosumje" ovirala precej visoka za- četna investicija. Nemški izrazje Rotgerber ali Lohgerber. Weißgerber Andreas Gubo v svojem delu Geschichte der Stadt ••• (Gradec 1909) na strani 289 za leto 1756 omenja potr- ditev cehovskih privilegijev nanovo ustanovljenega skupnega usnjarskega ceha (Lederer- und Rotgerberu- nion), ki bi lahko pomenil vnovično združitevvseh "us- njarskih poklicev " v mestu Žal listine, kije bila v Gubo- vem času v zasebni lasti družine Herzmann (usnjarji), v zbirki ZAC ni VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE Pri obeh zvrsteh usnjarstva so mojstri nabav- ljali surovine (kože) pri mesarjih5 ali na teden- skih sejmih, kjer so svoje izdelke tudi prodajali. Obdelava kož je tako pri usnjarjih kot pri ir- harjih potekala v treh fazah: najprej so kože te- meljito oprali v vodi (v tekoči vodi/potoku ali posebnih kadeh), jih nato delno očistili (ostrga- li) ostankov mesa in tolšče. Sledilo je namakanje kož v lugu iz apna in pepela, kar je spodbudilo odstopanje dlake. Dlako in ostanke mesa so na- to natančno odstranili (ostrgali) ter kože nato še enkrat izprali, nategnili na ogrodje in zvaljali. V drugem delu so kože najprej zložili v kadi in jih za nekaj dni namočili v močno raztopino eresia, ki jih je prepojilo in rdečerjavo obarvalo. Tako pripravljene kože so nato naložili v strojilne ja- me (usnjarji) oziroma kadi (irharji), kjer jih je olužilo namočeno eresio (zmleto lubje) oziro- ma galun (irharji) - ta proces je trajal več mese- cev (za težje kože v usnjarstvu dlje - do 3 leta, za manjše kože drobnice pa do 3 mesece). Usnjarji so bili zaradi velikih količin eresia (lubja), ki so ga porabili pri strojenju (za 1 cent kož so uporabili kar 4 do 5 centov eresia) navezani na zadostne rezerve te surovine. Usnjarstvo se je tako razmah- nilo zlasti v pokrajinah, bogatih z gozdom. Irharji so galun spočetka dobivali iz Levanta, kasneje pa iz Italije. Strojenju je sledila dokončna obdelava (sušenje, površinska obdelava - glajenje). Tako usnjarstvo kot irharstvo sta precej obre- menjevala okolje. Smrad in onesnaževanje vode sta delavnice tovrstnih obrtnikov pregnala na obrobje mest - najpogosteje na kraj, kjer je reči- ca ali primeren potok zapuščal mestno ozemlje. Delo v obeh obrteh je bilo zelo težko zlasti za pomočnike in vajence, ki so se v smradu in mo- kroti učili tega poklica sprva 2 do 3, kasneje (18. st.) pa celo do 5 let. Medtem, ko je Celje sredi 18. stoletja6 premo- glo 7 usnjarjev (z zadostnim številom domačih vajencev in pomočnikov), ki so imeli svoj ceh, 5 Obrtni red Karla VI iz 1732 je v svojem § 13 med obrt- nimi zlorabami navajal med usnjarji in irharji poseb- no nizkotno navado strojenja pasjih in mačjih kož, od- važanjepoginulih živali (za kasnejše odiranje) ter dru- ženje s konjederci 6 Podatek je iz Schleejevega elaborata za celjsko okrožje CScIileeisches Opus des Cillier CreissAnno 1753 et 1754 - Extract der Gewerb Steuer Bey der Landtsfurstlichen Statt Cilly), Štajerski deželni arhiv v Gradcu (dalje- ŠDA) arhivski fond K & K (Reprezentanca in komora) Sach 112/VI JrtttS. t. •, #' .cáPÍ Zapis ustaljenih pogovornih obrazcev usnjar- jev: pozdrav dveh pomočnikov, zahvala potujo- čega pomočnika za "darilo " (podporo), pomoč- nikov pozdrav mojstru (ZAC, ZOL51 Usnj 18. Stoletje). sta bila mestna irharska mojstra Janez Rieser in Andrej Pilz vključena v graškega, irharskega. Šte- vilčno razmerje med obema obrtema je bilo na- mreč tudi drugod približno 3 proti 1 v korist us- njarjev, saj je irharstvo s prodorom sukna že od 16. stoletja dalje doživljalo svoj zaton. Star običaj obveznega popotovanja pomočni- kov za poslom se je pri usnjarjih ohranil še dol- go potem, ko je obrtno pravo to navado v dru- gih obrteh že opustilo (do konca 19. st.). Prav potujoči pomočniki so bili v manj razširjenih obrteh nujno potrebna okrepitev maloštevilne domače delovne sile. Celjska irharja Rieser in Pilz sta bila tako večinoma navezana na redke potujoče pomočnike, ki so si Celje izbrali za kratko postajo na svojem "učnem" popotova- nju. Posebnih težav7 oba celjska mojstra s svojim cehom v Gradcu očitno nista imela - vsaj spisi v VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE konvolutu o kaznovanju ubežnih irharsklh po- močnikov8 o tem ne poročajo; če pa vsaj malo poznamo cehovsko organizacijo, ugotovimo, da so oddaljenejši mojstri poslovali s cehom po na- čelu "daleč od oči - daleč od srca" - po načelu, ki ga je sprejela tudi "centrala", če so vsaj kdaj pa kdaj plačali predpisano naklado in se pokazali na kakšnem sestanku. Cehovski sestanki so ponavadi potekali po us- taljenem redu in v primerno sproščenem ozrač- ju, ki je značilno za ljudi, ki se že dolgo poznajo in ki jih povezujejo skupni cilji ter druži pripad- nost istemu rokodelstvu. Primerno razpoložena druščina se je po glavni maši z zadostno mero dostojanstva podala reševat različne zadeve, po- vezane z obrtjo in upravo, sestanek pa so izrabili tudi za izmenjavo izkušenj in temeljit pogovor, za katerega je med letom posebej v večjih cehih zmanjkalo priložnosti. Vnaprej določen dan za "cehovsko skupščino" je bil pri cehih, ki so po- krivali večje ozemlje (in takih je bila večina), tu- di edina priložnost za srečanje z mojstri in pomočniki iz odda- ljenejših krajev. Po vsem opisanem bi lahko upravičeno sodili, da je šlo pri cehovskih srečanjih za netrav- matične, prijetne dogodke, ki so učinkovito razbijali garaški in monotoni rokodelski vsak- dan - bile pa so tudi izjeme. Celjski mestni svet je 16. juni- ja 1752 slišal in ukazal zapisati pritožbo mestnega irharskega mojstra Pilza, ki naj bi ga na ce- hovski skupščini v Gradcu žalili in poniževali zaradi dveh ubež- nih pomočnikov, ki sta se na svojem pomočniškem potovanju ustavila v Ce- lju, zaposlila pri njem in mojstru Rieserju ter na koncu oba pobegnila v Gradec. Ubežnika so v Gradcu predstavili kot žrtvi trpinčenja, ki sta bili v pobeg naravnost prisiljeni. V pritožbi, ki jo je podpisal tudi mojster Rieser,'; sta oba celjska ir- 7 Pričevanji graških mojstrov Hofmanna in Mcisncrja o precej konjliktnih in trmastih celjskili mojstrih je treba zaradi dogodka samega jemali z rezervo, čeprav po drugi strani ne moremo trditi, da sta bila celjska irhar- ja poslušni in ubogljivi ovčki - " v želodcu " soju imeli celo celjski pomočniki drugih obrtnikov. 8 ŠDA. K & K Sadi 99. 9 Skupščine ceha se zaradi bolezni ni udeležil. harja potožila, da bosta tudi brez drugih kazni uničena že zato, ker k njima po tem dogodku ne bo več nobenega pomočnika10 - prav slednje, namreč gospodarski propad obeh celjskih moj- strov naj bi bil tudi cilj graškega ceha. 25. junija 1752 je celjski mestni svet" na Re- prezentanco in komoro Vojvodine Štajerske v Gradcu naslovil spomenico, s katero je protesti- ral proti odločitvi o kaznovanju celjskih irharjev ter proti obtožbam o maltretiranju potujočih ir- harskih pomočnikov v Celju. Svetniki so potožili tudi nad obnašanjem pomočnikov, ki lenarijo, po svoji volji prekinjajo delo, organizirajo celo nekakšna "pomočniška razsodišča" in nasploh delajo proti obrtnemu redu12. Po tem precej ostrem uvodu so svetniki citirali del 15. člena "obrtnega reda", ki prepoveduje pomočniku zapustiti delavnico (mojstra), če ni prej izgotovil usnja, ki ga je imel v delu, ali če v ta namen mojstru ni priskrbel zamenjave13. Luženje kož v apnu ali pepelu Mestni svet je v svojem dopisu končno podal še svoje videnje zadeve. Pred časom je namreč irharski pomočnik pri mojstru Pilzu Karel Kier- wäger iz Amstättna ne samo sam zapustil delav- Medtcm jima je pobegnil še en pomočnik, neki Benedikt iz Avstrije. Podpisniki so bili Lenart Barbollan (sodnik), Jurij Her- zog Andrej Wolf, Anton Schiferl, Janez Jurij Čik (Tschikh), Ignac Moser, Jožef Krcin in Franc Ksaver Svet. Ta formulacija je precej nejasna - v nekaterih primerih (npr. glede pomočniških razsodišč) se nanaša na že ci- tirani obrtni red (Handwerksgenerale, Fundamental- patent) Karla VI. izleta 1732, v konkretnem primeru § 1.5pa verjetno na cehovska pravila usnjarjev. VSE ZA ZGODOVINO 8 ZGODOVINA ZA VSE nico, temveč k temu nagovoril tudi pomočnika pri Janezu Rieserju, Antona Raaba iz Češke14. Mestni svet je oba pomočnika poklical predse, opozoril na Rieserjevo bolezen in ju skušal pre- pričati, da se vrneta na delo ter izgotovita začeto usnje, ker pa ju prepričevanje ni ganilo, so ju za- prli v rotovž. Sledeč § 15 in navodilom graškega ceha (sklicevali so se na nek precedenčni pri- mer iz leta 1747), je dal mestni sodnik oba po- močnika pretepsti15, po tepežu pa sta obljubila, da bosta delo dokončala. Namesto nazaj v delav- nico, sta jo ubežnika pobrala v Gradec. Celjski magistrat je na iniciativo obeh mojstrov že pisal graškemu cehu, naj izroči ubežnika in da zadoš- čenje mojstroma. Graški irharji so kot odgovor na te zahteve oba celjska mojstra pozvali v Gra- dec na letni cehovski sestanek, kjer so Pilza žalili v prisotnosti pomočnikov. Ubežnika so takoj ob prihodu v Gradec zaposlili brez potrebnih pa- pirjev (priporočil), in sicer Karla v Gradcu, Anto- na pa v Voitsbergu. Rieser in Pilz sta bila v tem času popolnoma brez pomočnikov, vzrok za to pa je bil složen nastop celjskih pomočnikov, ki so (v gostilni) posvarili vsakega nanovo dospelega, da se "ne bo delalo", dokler ne kaznujejo Pilza, ki so ga "iz- brali" za glavnega krivca zlorab nad potujočimi pomočniki. 8. julija 1752 je graški okrožni glavar grof Franc Krištof pi. Webersberger16 (verjetno tudi zaradi ostre note celjskih svetnikov) zaslišal graška-irharja Antona Hofmanna in Ambroža 13 Prevod 15. člena v celoti: "Mojstrovi svobodni volji je prepuščeno dajanje vina pomočnikom. Noben pomočnik si med tednom ne sme vzeti prosto ali oditi Če hoče pomočnik oditi, mora to povedati v nedeljo po zajtrku in oditi z mojstrovim do- voljenjem Oditi ne sme noben pomočnik, ki prej ni iz- gotovil usnja, ki ga je imel v delu, ali pa zase ni dobil nadomestila (drugega pomočnika) - kršilec tega določi- la izgubi za kazen (tedensko) plačo Mojster brez ute- meljenega vzroka ne sme odpustiti pomočnika med ted- nom, kršilec mora pomočniku izplačati celotedensko plačo Predčasno končanje delavnika se kaznuje z od- vzemom dnevnega zaslužka. " 14 Rojen v Češki Lipi. 15 Tepel ga je celjski četrtni mojster Funkcija četrtnega mojstra je bila povezana s požarno obrambo mesta, ki so ga zaradi lažje organizacije gašenja razdelili na po- samezne "četrti" V začetku 18 st. so v Celju imeli dva četrtna mojstra (A Gubo, n. d, str. 261), kiju je imeno- val mestni svet. V spisih primera Kierwager-Raab se te- pežkarja ne omenja z imenom in priimkom, temveč le s "funkcijo" 16 Njemu je Reprezentanca in komora naložila izvedbo preiskave. Meisnerja17, ki sta osvetlila dogajanje na spor- nem cehovskem sestanku. Na cehovski skupščini so po njunih besedah zaslišali obe strani - mojstra Pilza in oba pomoč- nika, obtožbo (pomočnika) pa je zastopal Mei- sner. Člani ceha so menili, da pomočnikov ne bi smeli pretepati in so mojstru Pilzu naložili plači- lo denarne kazni (2 goldinarja in 24 krajcarjev), ki pa je "obtoženec" ni hotel plačati, dokler za svoj pobeg ne bosta kaznovana pomočnika, kar pa po Hofmannovem in Meisnerjevem mnenju ni bilo smiselno, saj sta pomočnika nastopala kot tožnika. Pilz je sestanek zapustil, ne da bi pla- čal kazen, pomočnika pa so morali nekje zaposli- ti, dokler se stvar ne razjasni. Karel Kierwäger je tako dobil delo pri Hofmannu v Gradcu, Raab pa pri Zisserju v Voitsbergu. Mojstra sta obenem skr- bela, da pomočnika nista zapustila dežele. Ob koncu zaslišanja sta graška mojstra ošvrk- nila še obnašanje svojih celjskih kolegov, ki da sta precej svojeglava (zlasti Pilz) in svoje po- močnike držita precej na kratko, cehu pa z ne- nehnim pravdanjem in pritoževanjem povzro- čata več preglavic in stroškov kot pa v skladnico "nakaplja" iz njunih prispevkov. S temi pričevanji je nastajal mozaik dogodkov, ki so dva rokodelska pomočnika pahnili v pre- cej obupno dejanje. Obrtno pravo je taka deja- nja strogo kaznovalo, odhod "po francosko" pa je pomočniku zagrenil tudi ponovno zaposlitev, pogoj zanjo je namreč bila predložitev doku- mentov (pomočniškega pisma in rojstnega li- sta), ki so po pobegu seveda ostali mojstru18. 20. julija 1752 so preiskovalci zaslišali Karla Kierwägerja (Pilzev pomočnik iz Amstättna), ki je potožil, da ga je celjski mojster prikrajševal ce- lo pri jedači (jed je dobival precej neredno) in mu očital pohajkovanje z drugimi pomočniki. Pilz očitno ni bil zadovoljen s pomočnikovim delom in ga je ob vsaki priložnosti zmerjal, za nameček pa mu je odtegoval tudi plačo (z ženo sta si ga pogosto "podajala", izplačal pa ga ni niti eden niti drugi). Zaradi vsega tega se je v nede- ljo pred Jurjevim19 odločil, da odide. Mojster ga 17 Cehmojster je bil bolan. 18 Zaposlitev pomočnika brez potrebnih papirjev obrav- nava § 2 obrtnega reda iz 1732, ki za ta prekršek za- grozi z denarno kaznijo do 20 tolarjev (glede na višino globe je bil postopek v zvezi s tem prepuščen že uprav- nemu/političnemu oblastvu) VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 9 seveda ni hotel pustiti in mu je bojda rekel, da ga bo že "dobil". V ponedeljek je Pilz ženo poslal k sodniku BarboUanu in pomočnika prijavil. Sodnik je Kar- la zaslišal, soočil z "mojstrico" ter od njega zahte- val, naj dela naprej. Karel je to odklonil, sodnik Odstranjevanje dlake in maščobnili delcev pa mu je zagrozil s tepežem, galejo in prisilno vojaščino, če se ne spametuje20. Tedaj je bil pred sodnikom v isti zadevi tudi irharski pomočnik pri mojstru Rieserju Anton Raab, ki ga Kierwàger prej ni poznal, niti ni ve- del za obtožbo, ki ga je bremenila. Oba so po za- slišanju zaprli21, v zaporu na rotovžu pa dva dni nista dobila nobene hrane22. Ves čas so ju silili Jurjevoje 23 aprila (leta 1752 je ta dan padel na nede- ljo), omenjena nedelja pa je bila 16. aprila CA J Stipišić Pomoćne povijesne znanosti • teoriji i praksi; Školska knjiga, Zagreb 1991. Omenjene kazni so predpisane za 'puntarske pomoč- nike" v §§ 2 in 5 obrtnega reda iz leta 1732- "§ 2. Pomočnika, ki seje zaradi svojega slabega vede- nja ali slabe družbe začel puntati in hujskati (druge), je treba glede na okoliščine (težo prestopka) kaznovati z (mestnim, krajevnim) zaporom (Gcfängniß), poslati v prisilno delavnico (Zuchthaus) ali pa zaposliti pri gradnji utrdb . " "5 5... V primeru pomočniškega punta ali nemtrov lah- ko zadene puntarje poleg v § 2 omenjenih zapornih kazni in prisilnega dela tudi telesna ali celo smrtna ka- zen . " To naj bi se zgodilo zaradi sorodstvenih vezi sodnika Barbollana in mojstra Pilza (sodnikov svak) Sodnik Barbollan je mojstroma prepovedal pošiljati hrano zaprtima pomočnikoma, zahteval pa je tudi. da pomočnikoma odtegneta denar za stroške zapora (ŠDA, R & K Sack 99; Zaslišanje Andreja Pilza 24. 7 1752) nazaj na delo, kar sta odklonila, dokler jima moj- stra ne izplačata zaslužka za že opravljeno delo in oskrbo (jed). Po dveh dneh (v sredo; op. avt.) ju je prevzel četrtni mojster, jima najprej grozil s tepežem ter ju kasneje res pretepel s palico, pri čemer je Karel dobil 20, Anton Raab pa 12 udar- cev. Sluga ju je po tepežu znova zaprl in jima za- grozil, da ju bodo tepli vse dot- lej, dokler se ne vrneta na delo. Končno sta privolila v vrnitev na delo, k mojstroma pa ju je odpeljal kar četrtni mojster. "Skesancema" sta mojstra pre- povedala hoditi v gostilno in obljubila, da jima bodo kuhali kar doma. Te obljube Pilz ni iz- polnil, saj naj bi Karel dobil za malico tisti dan le pijačo. Ko si je hotel hrano prinesti iz gostil- ne, mu je mojster odgovoril, da za to potrebuje dovoljenje so- dišča. Kierwàger je po vsej sili hotel, da pride zadeva pred ceh, Pilz pa je izjavil, da ga "ima raje tam (na rotovžu, v zaporu; op. avt.), kot pa ga išče pri cehu" (v Gradcu; op. avt.). V četrtek je Kierwàger sicer delal, vendar je bil od udarcev ves razbolen. Zbal se je, da bo z njim kaj narobe, zato je pono- či skrivaj odšel proti Gradcu po cehovsko zašči- to. Na begu se mu je pridružil tudi Rieserjev po- močnik Raab, s katerim sta se za pobeg dogovo- rila po delu (v četrtek ?). Kierwäger je v Maribo- ru zaradi boleče noge en dan počival, medtem ko je Raab nadaljeval pot in se že pred zglasitvi- jo pri cehu zaposlil v Voitsbergu. Tri dni kasneje (23. julija 1752) je svojo zgod- bo razkril še Anton Raab. Ta je od doma dobil nujno sporočilo, naj se vrne, zato je od Rieserja skušal dobiti dovoljenje za odhod v nedeljo po- poldne, saj ga dopoldne ni bilo doma. Če bi mu mojster dovolil, bi že v ponedeljek od ceha (!) dobil "odpustnico". Namesto dovoljenja za od- hod mu je mojster ponudil povišico, ki pa je ni mogel sprejeti, ker se mu je mudilo domov, še več: v ponedeljek zjutraj je mojster od Raaba zahteval, naj ostane. Po njegovem mojster z njegovim odhodom ni bil oškodovan, saj sta zanj poleg njega delala še dva pomočnika. Rieser ga je prijavil mestnemu sodniku, ki ga je zaslišal in mu ukazal, da mora delati, dokler ne pride nov pomočnik. Skupaj s Karlom sta bila nato zaprta na rotovžu, ker sta VSE ZA ZGODOVINO 10 ZGODOVINA ZA VSE odklonila delo, dokler ne dobita zaostalega pla- čila - Antonu je mojster bojda dolgoval celo za hrano. Četrtmojstrovo pretepanje v sredo je na rotovškem dvorišču opazovala precejšnja gruča ljudi (med firbci po izjavah ubežnikov ni bilo nobenega izmed irharskih mojstrov), ob "preda- ji" pomočnikov mojstroma pa je četrtni mojster zagotovil, da se lahko Pilz in Rieser ob vnovični neposlušnosti pomočnikov takoj pritožita sod- niku. Raab je po prihodu v delavnico doživljal vedno nova poniževanja, med drugimi pomoč- niki pa nikoli ni imel nobenega prijatelja, zato se je navezal na Karla, s katerim sta sklenila s svoji- mi težavami seznaniti ceh. 24. julija 1752 sta svojo plat zgodbe povedala še oba celjska mojstra. Andrej Pilz je seveda trdil, da je s pomočniki vedno ravnal primerno, če že ne lepo. Tudi Kierwägerju je skušal v vsem ustreči. Po 14-dnevni preizkušnji naj bi ta zahteval in tudi dobil par hlač, zahteval pa je še veliko več, kot mu pritiče - predujem, ki ga je proti vsem običa- jem izsilil od mojstra, je na delovnik pretopil v vino z nekim Rieserjevim pomočnikom. Že po 3,4 tednih je pomočnik hotel prvič oditi, vendar ga mojster ni pustil (skliceval se je na § 15 in po- močniku zagrozil s sodiščem). Karla grožnje ni- so ganile in je bojda rekel, da ga "noben hudič ne bo zadržal". Svoj odhod je napovedal vnovič čez tri tedne, ko je Pilza na posteljo priklenila bolezen. Kazalo je, da bodo vsa mojstrova priza- devanja23 to pot zaman. Bolezen, pravkar začeto usnje, še bolj pa dejstvo, da je bil Karel tedaj edi- ni Pilzev pomočnik, sta mojstra napotila k temu, da je ženo v ponedeljek 17. aprila poslal k sodni- ku Barbollanu. Sodnik je po neuspešnem "po- govoru" pomočnika zaprl, "prepričal" pa ga je šele tepež. Po tepežu je pomočnik delal še en dan, nato pa ponoči pobegnil, pri čemer je poš- kodoval dve ograji in uničil več posevkov na vr- tovih. Če Pilzu s svojim pomočnikom ne bi pri- skočil na pomoč tast (Rieser), bi bil obračun ško- de še precej višji od 60 goldinarjev24, kolikor ga je po njegovem stal Karlov pobeg. Pilz si ni mo- gel kaj, da ne bi v svoji izjavi potarnal nad svojo "revo", ko so njega - bolnika zvlekli na Telovo25 v Gradec, ga tam posadili na zatožno klop brez pravice do zagovora in mu na koncu naložili še globo, namesto da bi pravično kaznovali oba "pobega". Konec koncev da on ni kriv za tepež, ki ga je ukazal mestni svet. Podobna je izjava mojstra Janeza Rieserja, ki je odklonil odpust pomočniku Raabu, saj naj bi nje- govo pismo od doma ne predstavljalo zadostne- ga razloga za odhod. Svoji hčeri (Pilzevi ženi) je prav Rieser svetoval, naj gre k sodniku. Antona Raaba je naznanil sam (odvedel ga je sodni slu- ga), za tepež pa ni vedel vse dotlej, dokler mu o tem ni povedal četrtni mojster. Anton Raab mu je s pobegom naredil za 30 goldinarjev škode. Vse od Raabovega pobega Rieser ni imel več pomočnikov, saj je moral zaradi popivanja od- pustiti enega, drugega pa so mu "speljali" potu- joči pomočniki in je pobegnil. Za nadaljevanje dela mora najemati dninarje, kar je drago, vsake- ga potujočega irharskega pomočnika pa v go- stilni pričakajo celjski pomočniki in ga odvrnejo od tega, da bi ostal in se zaposlil v mestu. Celo graški ceh zaradi neplačane Pilzeve globe noče več pošiljati pomočnikov v Celje. Graški ceh26 se je na sestanku odločil kaznova- ti Andreja Pilza zaradi pretepanja pomočnikov, ki ni dopustno, saj sicer v deželo ne bo več no- benega potujočega pomočnika. Skrb zanje (hra- na, pijača, stanovanje) je zaupana mojstrom v mestu, kjer se taki popotniki ustavijo. Graški ceh po besedah svojih predstavnikov ni nikogar od- vračal od poti v Celje27, je pa res, da so bili z obe- ma Celjanoma nenehni problemi, ker sta potu- joče pomočnike na vse načine zvitorepila. Stvar se je čez poletje nekoliko polegla, graški glavar pa je to zatišje izrabil za izrek kazni28. Raab je dobil osem dni zapora, Kierwäger pa si je s svojim ščuvanjem k nepokorščini poleg os- mih dni zapora prislužil še post. Hkrati je We- bersberger svojega celjskega kolega zaprosil za informacije o poteku "sojenja" v Celju in za zasli- šanje vseh vpletenih. Naslednji spis, povezan z "irharsko problema- tiko", je nastal sredi septembra 1752. ^.septem- bra je namreč celjski okrožni glavar Jožef Anton 23 Pomočnika je prosil, naj ostane še 14 dni. 24 Propadla bi celotna količina že pripravljenega (valja- nega) usnja, kar bi povzročilo med 200 in 400 gld ¡ko- de (po izjavah obeh mojstrov) 25 1 junija 1752 26 ŠDA, R & K Sach 99; Zaslišanje mojstrov Antona Hof- manna in Ambroža Meisnerja dne 24 7 1752. 27 Opravljanje mojstrov in pomočnikov je bilo z vsemi ce- hovskimi predpisi strogo prepovedano. 28 ŠDA, R&K Sach 99; Dopis graškega okrožnega glavarja z dne 31. 8. 1752 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 11 Zbirka usnjarskega orodja pl. Führenberg v pismu pojasnil, da sta mojstra neposlušna pomočnika zgolj (pisno) naznanila mestnemu sodniku, s samim tepežem pa nista imela nič, kar sta povedala že sama. Magistrat se je za kaznovanje (tepež) odločil zaradi hude kr- šitve § 15 obrtnih (cehovskih) pravil, ker sta po- močnika odločno zavračala nadaljevanje dela in s tem ogrožala oskrbo meščanov z usnjem. Ma- gistrat je ob tem dogodku nekritično zaščitil mojstra, mestni sodnik pa je bil v zvezi z linčem že ukorjen. Bivša mestna sodnika Čik in Schif- ferl sta glavarju bojda izjavila, da irharji s svojo nedisciplino prav izstopajo in da z drugimi po- močniki zdaleč ni takih težav kot z njimi. Obe- nem sta opozarjala, da bi utegnil graški ceh s tem, da v Celje ne pošilja pomočnikov, doseči, da oba celjska irharja obubožata in izpadeta z li- ste mestnih davkoplačevalcev. 26. septembra 1752 se je graški okrožni glavar Webersberger svojemu celjskemu kolegu zah- valil za poročilo in objavil svojo salomonsko od- ločitev: celjski magistrat naj v podobnem prime- ru nikoli več ne poseže po palici, mojstru Pilzu se kazen (2 gld 24 kr) odpusti, ker v postopku pred cehovskim tribunalom ni imel možnosti obrambe, pomočnika pa bosta kazen prestala v Gradcu. Za nameček je glavar Webersberger ukoril tudi graški ceh zaradi pavšalnih obsodb. Zadeva s tem seveda še zdaleč ni bila rešena - oba nesrečnika je bilo vendarle treba še zapreti, da "se dopolni njuna usoda". Štiri mesece kasneje29 po- močnika še vedno nista odse- dela svoje kazni, za nameček pa je pomočnik Anton Raab še / / pobegnil iz Voitsberga. Nad Ji / glavarja Webersbergerja so se ' f / po omenjenem dopisu zgrnili / črni oblaki. Birokrate iz Repre- zentance in komore je seveda zanimalo, zakaj obeh pomoč- jo j nikov ni utegnil kaznovati kar pet mesecev od izreka kazni, ali pa od njiju oziroma njunih mojstrov ni izsilil plačila varšči- ne. Webersbeger se ni potrudil niti toliko, da bi svojim pred- stojnikom sporočil, ali je v tem času zaprl vsaj Kierwagerja in odkril Raabove pomočnike pri pobegu (zlasti jih je zanimalo, če je Raab dobil mojstrovo od- pustnico)•. Končno je bilo "osmešeni" Reprezentanci in komori dovolj, zato je bil za preiskavo Raabove- ga pobega določen mariborski okrožni glavar Maks Sigmund pl. Bendel. Bendel se je stvari lotil pri ubežnikovem moj- stru Zisserlu, ki se mu je po zaslišanju1' zazdel precej bolj nedolžen kot celjska irharja. Zisserl je povedal, da mu je Raab ob prihodu (28. 4. 1752) pojasnil okoliščine odhoda iz Celja, vseh 15 tednov (do 6. 8. 1752) pa je svoje delo dobro opravljal, zato tudi ni bilo ovire, da za "popotni- co" ne bi dobil pohvalne odpustnice, saj Zisserl za zaporno kazen, ki jo je imel Raab na vesti, ni vedel. Bendel je zgodbi očitno verjel, precej manj pa Reprezentanca in komora, ki je Zisserlu sicer spregledala prvo Raabovo zaposlitev brez 3<> ŠDA, R & K Sadi 99; Pola "JAM/ARIUS", 26. januarja 1753, Popis Reprezentance in komore glavarju Wc- bersbergerju. Webersberger si je kot preverjen pisarniški lisjak blisko- vito zavaroval hrbet in je v svojo obrambo Reprezen- tanci in komori jadrno dostavil številne dokaze: nalog celin, naj oba obsojenca pod pretvezo "dostavi" na krc- sijo, nalog graškemit mestnemu sodniku za izvršitev kazni ter izjavo obeh graških mojstrov Zisserla in Hoj- manna. s katero jamčita za oba pomočnika. Izvrtal je tudi podatek, da ceh podeželskim mojstrom (tudi Zis- serl je bil eden izmed njih) zaradi oddaljenosti potrjuje odpustnice kar "na zalogo", mojstri pa jih po potrebi sa- mo izpolnijo. Od ceha je izvedel, da lahko Raabovo vr- nitev na prestajanje kazni dosežejo preko irharskega ceha v Raabovem domačem kraju na Češkem. ŠDA, R & K Sach 99; Snopič "MARTIUS"; Poročilo M. S. Ilendla z dne 28. 2. 1753. VSK ZA ZGODOVINO 12 ZGODOVINA ZA VSE papirjev, zato pa mu je ob njegovem pobegu (in izstavitvi odpustnice) izrekla kazen 20 gld32, ki naj bi jo od njega v 14 dneh izterjal Bendel. Spet sta dvignila glas tudi oba celjska irharja.33 Pilzu naj bi v letu 1752 odšli kar trije pomočniki, ki so svoje službovanje v Celju sklenili z dvod- nevno popivko v eni izmed mestnih krčem, za svojo vrnitev na delo pa so zahtevali vsak po ene usnjene hlače in 24 krajcarjev dodatka (nakla- de). Zaradi tovrstnih pomočniških "muh" ima mesto namesto 10, 12 irharskih pomočnikov le še 2 ali 3- Celjska mojstra sta zato od oblasti zah- tevala, naj jima dovoli sprejemati vajence pogo- steje kot doslej. Uk je, kot rečeno, trajal pet let, mojster pa je lahko sprejel novega vajenca šele po nadaljnjih dveh letih (mojstra sta se zavzema- la za odpravo tega dveletnega premora). Odgo- vor, ki je prispel iz Gradca, je na Pilza in Rieserja verjetno deloval kot hladna prha - dveletni pre- mor po izučitvi vajenca je utemeljen s cesarsko potrjenimi cehovskimi pravicami (skratka zace- mentiran), glede konfliktov s pomočniki pa naj se mojstra sama lepše obnašata in v sporih poiš- četa zadoščenje pri magistratu in/ali cehu. V začetku julija 1753 je bil Zisserl na svojo prošnjo zaradi zadolženosti in petih mladolet- nih otrok oproščen plačila denarne kazni34, saj so mu očitno verjeli, da mu Raab za svojo kazen po vrnitvi iz Gradca ni povedal. Ne vemo, če je Raab ta čas (od avgusta 1752 do julija 1753) res prebil ob očetovi bolniški poste- lji, gotovo pa medtem ni odslužil svoje kazni. Zaporu se je do poletja 1753 očitno uspešno izmikal tudi Karel Kierwäger, ki je še vedno de- lal pri graškem irharju Hofmannu. Plaz, ki so ga sprožili udarci, zadani na dvoriš- ču celjskega rotovža35, se je poleti 1753 končno polegel. Koliko, če sploh kaj, je k temu pripomo- gla nedatirana peticija graških irharskih pomoč- nikov, ne vemo. V njej so se seveda postavili v bran svojih "sotrpinov" (za odpust sta prosila v skladu s cehovskimi pravili) in obsodili celjska 32 Sklep Reprezentance in komore z dne 23. 3- 1753, isti snopič. 33 S svojim predlogom sta se najprej (po pravilih) obrnila na celjsko kresijo, kije zadevo s spremnim dopisom, da- tiranim 20. 2. 1753, poslala Reprezentanci in komori - ta jo je odstopila Webersbergerju, ki je za pojasnilo za- prosil kar graški irharski ceh (neposredno, hitro in učinkovito). 34 ŠDA, R&K Sach 99; Snopič "JULIUS" mojstra, ki sta z uporabo "vseh prevar" dosegla njuno obsodbo. Pomočniki so za svoje delo do- bivali 30 krajcarjev tedensko, kar se jim je spričo težkih pogojev dela vsekakor zdelo premalo, "lojalni" pa so morali biti tudi ob mojstrovem bankrotu. Svoj protest zaradi kaznovanja obeh begavcev so sklenili z ugotovitvijo, da "v Celju pomočniki ne bi smeli biti problem, saj ima me- sto dobro prometno lego", in s prošnjo, naj obe- ma odpustijo kazen, da bosta lahko nadaljevala s potovanjem za zaslužkom. Konec spisov o pobegu dveh irharskih po- močnikov iz Celja po enoletni preiskavi si lahko razlagamo na več načinov. Novo pisarjenje zaradi (skupaj) šestnajstih dni zapora zaradi precej minorne zadeve, se je ver- jetno tudi uradnikom počasi priskutilo, še pose- bej ob dejstvu, da se za obsodbo niso pretirano zavzemali niti stanovski kolegi celjskih irharjev (graški mojstri). Graški ceh je bil (verjetno) za- dovoljen že s tem, da je (pre)domišljavega Celja- na krenil po prstih vpričo zbranih mojstrov in pomočnikov. Rieser in Pilz sta poslej verjetno potiho sprejela kakšnega vajenca tudi v času ob- veznega in cesarsko potrjenega dveletnega pre- mora - z goiobradimi dečki, ki so v mojstru še vedno videli absolutno, nesporno avtoriteto in jih starejši sodelavci ter gostilniški zrak še niso utegnili pokvariti, sta imela verjetno precej več veselja in manj stroškov. Gotovo sta v mestu ob Savinji še dolgo (če že ne z veseljem) plačevala zapovedane davke.36 3 $ Gre za stavbo na Glavnem trgu (danes nosi številko 18), ki jo je dal novopečenim meščanom grof Friderik II. najprej v uporabo, njegov sin Ulrik II. pa v popolno last kot rotovž. Zapor je bil v dvoriščnem delu 36 J 767 se omenja kot irharska obrt le še Pilzcvjus, ki ga je po smrti Janeza Pilza (Andrejev sin?) prevzela vdova Elizabeta. Ta je izvedla kar nekaj izboljšav • "vodno" delavnico je izpred mesta (na Bregu) prestavila kar v hišo (na trgu), bivšo (ločeno) delavnico pa je spremeni- la v vrt Komisija, kije zadevo pregledala, je spremem- bo sicer načelno dovolila, če pa bi smrad ali odplake motile sosede ali mašile odtočni jarek, je Elizabeti grozi- lo zaprtje delavnice. (A.Gubo: Aus den Rathsprotokol- len der Stadt Cilli; Beiträge zur Kunde der ste- iermarkischen Geschichtsquellen, 26/1894, str. 104, 106, 107). V 70 letih 18. st. se kot celjski irhar omenja Jakob Hillinger (mestni svetnik; Gl. A Gubo. Geschichte der Stadt Cilli, str. 294, 303). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 13 Zusammenfassung Die Ausreißer ... oder: Warum Weißgerbergesellen einen weiten Bogen um die Stadt an der Savinja machten Während es in Cilli in der Mitte des 18. Jahr- hunderts 7 Rotgerber (und genügend heimi- sche Lehrlingen und Gesellen) gab, die ihre eigene Zunft hatten, waren die städtischen Weißgerbermeister Janez Rieser und Andrej Pilz Mitglieder der Grazer Weißgerberzunft. Das Verhältnis der beiden Gewerbe betrug überall circa 3 zu 1 zugunsten der Rotgerber, da die Weißgerberei seit dem Vordringen der Tuch- ware ab dem 16. Jahrhundert ihrem langsamen Untergang entgegensah. Der alte Brauch der obligaten Gesellenwan- derung zur Arbeitssuche blieb bei den Rot- gerbern noch lange erhalten, während das Gewerberecht dies in anderen Gewerben bis zum Ende des 19. Jahrhunderts bereits ab- geschafft hatte. In den weniger verbreiteten Gewerben waren aber gerade die wandernden Gesellen die nötige Verstärkung der wenigen heimischen Arbeitskräfte. Die Cillier Weißger- ber Rieser und Pilz waren darum großteils auf jene seltenen Wandergesellen angewiesen, die sich Cilli als kurze Station auf ihrer "Lehrwan- derung" ausgesucht hatten. Am 16. Juni 1752 hörte der Cillier Stadtrat die Beschwerde des städtischen Weißgerbermeis- ters Pilz und befahl ihre Niederschrift. Pilz war angeblich auf der Grazer Zunftversammlung wegen zweier flüchtiger Gesellen verunglimpft und gedemütigt worden. Diese Gesellen hatten im Frühjahr desselben Jahres auf ihrer Gesellen- wanderung in Cilli haltgemacht, bei Pilz und Rieser gearbeitet, und waren schließlich nach Graz geflüchtet. Dort wurden sie als Opfer von Quälereien dargestellt, die zur Flucht geradezu gezwungen worden wären. Beide Meister hätten nämlich alle möglichen Betrügereien verbrochen und erreicht, daß die Gesellen eingesperrt und geschlagen wurden, nachdem sie wegen Meinungsverschiedenheiten mit den Meistern, die ihnen keinen Lohn und keine regelmäßige Verpflegung gaben, nicht mehr arbeiten wollten. Für die Gesellen setzten sich die anderen Cillier Gesellen und schließlich auch die Grazer Weißgerberzunft ein, die den Cillier Meistern Eigensinnigkeit und unmen- schliches Verhalten gegenüber den Gesellen vorwarf. Die Angelegenheit wurde vom Grazer Kreisvorsteher Graf Franz Christoph von We- bersberger und anschließend vom Marburger Kreisvorsteher Max Sigmund von Bendel unter- sucht. Beide berichteten der Repräsentanz und Kammer des Herzogtums Steiermark in Graz. Keiner der Beteiligten wurde nach der ein Jahr dauernden Untersuchung bestraft, aller- dings mußten die betreffenden Meister eine Geldstrafe zahlen (der Cillier Meister wegen Grausamkeit gegenüber Gesellen, der Grazer Meister wegen Beihilfe zur Flucht vor der Strafe, d.h. wegen Ausstellung einer Urkunde für den Flüchtigen). Die zwei geflüchteten Gesellen mußten je acht Tage Haft verbüßen. Obwohl die Flucht der zwei Weißgerber- gesellen keine rechlichen Konsequenzen für die Beteiligten nach sich zog, ist die Ange- legenheit von Interesse. Sie zeigt nämlich die komplizierten Beziehungen innerhalb der Zunft und die Rolle der staatlichen (landes- fürstlichen) Organe, die weitgehend erfolgreich in Streitigkeiten zwischen den Wirtschafts- und Verwaltungsrelikten der Vergangenheit, d.h. Zunft und Stadtrat, eingreifen. VSE ZA ZGODOVINO al^•^•^•©•>oooooo^•>o©ool»•^•>ooooo^öo••>©¿>o•>oo•o••>o^ Andrej Studen USTAVITE, USTAVITE ŽELEZNEGA SLONA! Prihod južne železnice v naše kraje "Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cveteči verti bili, zdej kolodvor (BahnhoO stoji, veličansko kot kakiga kneza poslopje, gré želez- nica (železna cesta), in hrumejo železni sloni, hlapóni (Lokomotiven) imenovani."1 Že 27. aprila 1846 je stavbno vodstvo •. kr. juž- ne železnice z vrhovnim inženirjem dr. Karlom Ghegom na čelu opravilo prvo poskusno vož- njo z vlakom od Maribora do Celja. To vožnjo z "železnim konjem", ki je trajala samo dve uri in 45 minut, so navdušeno pozdravile tudi Bleiwei- sove Novice: "Ko vihar dirjajo hlaponi do Mar- burga in nazaj; v Gradec nas bodo perhodnji mesec vozili".2 In res. Na binkoštno nedeljo, 2. junija 1846, so slovesno odprli progo za javni promet. Prvi vlak v Celje sta pripeljali lokomotivi "Aussee" in "Drau". Prvi vožnji od Dunaja do Celja in nazaj pa je Kralovski posvetil veličastno pesem "Perva vožnja na železnici skoz slovensko zemljo",3 v kateri navdušeno opisuje občutke ob prihodu prvega vlaka. Južno železnico, ki naj bi po najbližji naravni prometni smeri povezala Dunaj s Trstom, so leta 1849 speljali do Ljubljane. Nedelja, 16. septem- bra 1849, je bila za Ljubljano in deželo Kranjsko eden najimenitnejših dni. Novice so sicer 12. septembra oznanile, da naj bi v Ljubljano ob pr- vi vožnji po železnici prispel tudj sam cesar Franc Jožef I.,4 vendar so njegov obisk zaradi bo- lehnosti odpovedali. Namesto njega so Ljubljan- čani na sijajno okrašenem kolodvoru z velikimi častmi sprejeli njegovega namestnika, nadvoj- vodo Albrehta. "Dva hlapóna 'Ljubljana' in 'Triglav' imenova- na sta pridirjala perva na ljubljanski kolodvor z nadvojvodam Albrehtam, ministram Brukam, in z mnozimi povabljenimi gosti iz Dunaja, Grad- ca, Marburga in Celja, ki so bili od zbrane množi- ce z velikim veseljem in glasnim klicam 'živijo' sprejeti... Kmalo po petih so se pripeljali med gromenjem topov in petjem vsih zvonov s kra- sno okinčanim hlapónam v krasno okinčani ko- lodvor."5 Po slavnostnih nagovorih in blagoslo- vitvi nove železnice je bila živahna veselica, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Nadvojvoda Al- ' Novice, 13. V 1846. 2 Novice, 13 V 1846 i Novice, 17 VI 1846 Novice, 12 IX 1849 Novice, 19 IX 1849 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15 breht je bil navdušen nad slovesnim sprejemom na celi poti in v Ljubljani.6 Že 26. septembra so Novice poročale, da že- leznica vsak dan prepelje veliko ljudi, še več pa blaga. "Cena je nizka in lukamatija je sembrano živ konj", pravijo. "V nedeljo se je samo za kra- tek čas več sto Ljubljančanov po železnici pelja- lo, ki so se na mnogih postajah (štacijonih) po deželi razkropili in veseli dan vživali. Kerčmarji bojo po vsih teh krajih zdej dobro stali, posebno pa tisti, od kterih se bo zvedilo, de gostove z do- bro robo prijazno postrežejo in ki imajo čedne gostivnice. Marsikateri, ki bo v tem druge preko- sil, zna o malo letih obogateti; zakaj že je dobro znano, de od Prage do Ljubljane je ni prijetniši vožnje, kakor je ta med Celjem in Ljubljano."7 Leta 1857 so južno železnico speljali do Trsta, v naslednjih desetletjih pa je ta osrednja promet- na žila avstrijskega dela monarhije dobila vrsto odcepov. S progo Trst - Gorica - Videm (1860) je bila ustvarjena zveza z Benečijo, s progo Ptuj - Budimpešta (1861) z Ogrsko in s progo Zidani most - Zagreb - Sisak (1862) oziroma Zagreb - Karlovac (1865) s Hrvatsko. Proga Maribor- Ce- lovec - Beljak (1864) je prečkala Koroško. Nanjo se je vezala proga Ljubljana - Jesenice - Trbiž - Beljak (1873). Kmalu sta bila napravljena tudi odcepa Pivka - Reka (1872) in Divača - Pulj (1876). Pomembni sta bili tudi dolenjski progi do Novega mesta (1894) in Kočevja (1898), mednarodno pa je imela največji pomen kara- vanška ali turska železnica (1908), ki je ponovno povezala Trst s severom, zlasti južno Nemčijo, ter dala Posočju moderno železnico. V letih pred prvo svetovno vojno so zgradili tudi vrsto lokalnih prog, npr. Radgona - Ljutomer (1890), Ljubljana - Kamnik (1890), Grobelno - Rogatec (1905) itn.8 In kakšen vtis je naredil pojav železnice na so- dobnike. Znano je, da "vsaka novotarija sproži pri človeku različne reakcije, ki na splošno raz- cepijo ljudi na dva velika tabora, ki sta največ- krat deklarirana kot konzervativni in progresiv- ni, ali povedano drugače: ljudi razcepijo na za- govornike in nasprotnike."9 Za današnjega steh- Podrobneje o sprejemih in slavjih napoti in v Ljubljani je pisal že Jože Jenko, Ko nam je stekla prva železnica, Krontka slovenskih mest, letnik 1, 1934, št 3 in 4, str 168-173 in 272-276 Novice. 26 IX 1849 Glej- Zgodovina Slovencev. CZ. Ljubljana. 1979, str. 483 in 534. niziranega in avtomatiziranega človeka, ki neza- držno drvi v 21. stoletje, je dostop v miselne to- kove naših prednikov iz časa bidermajerja zelo težaven. Težko se je vživeti v njihove izraze vese- lja ali navdušenja, težko pa si je predstavljati tudi njihove strahove, tesnobne občutke in skrbi. Na prvo mesto takratnih razmišljanj o železni- ci lahko prav gotovo postavimo čudenje nad t. i. "nevidno močjo" lokomotive, takoj zatem pa se- veda sledi doživetje hitrosti, kakršne doslej še niso poznali.10 "Hitrost novega prevoznega sredstva je namreč zamaknila človeka v stanje pretiravanja; v isti meri ga je zagrabila tako oma- ma veselja kot vrtoglavica strahu; divjal je proti nekemu cilju, pa se je še vedno počutil izpostav- ljen vožnji v neznano."11 Prepričanje, da se je z železnico začela nova doba v zgodovini človeštva, je najti tudi na Slo- venskem, še preden so začele voziti parne loko- motive po naših tirih. Leta 1834, torej že tri leta prej, preden so zapuhali prvi vlaki na progi se- verne železnice, poimenovane po cesarju Ferdi- nandu, je ljubljanski Illyrisches Blatt napovedal, da bo železnica korenito posegla v trgovino in ji dala novo usmeritev. S pomočjo lokomotive bo "hitrost komunikacije neverjetna, prednosti, ki iz tega izhajajo, pa nepreračunljive... Očitno je, da je lokomotiva določena, da da evropski indu- striji nov zagon".12 Leta 1843 so o železni cesti spregovorile tudi Bleiweisove Novice. Bralce med drugim podu- čijo o moči, ki "grozno težke vozove po tem ko- lovozu, kakor ptica pod nebam, tako naglo po- di". Glejte čudo, pravijo, ogenj in voda, dva naj- hujša sovražnika, sta sklenila, da bosta delala "ta- ko na čudno vižo. Voz, v kterim sta ogenj in vo- da čudno napravljena, de ga ognjena vročina in vodna soparica podite, naj bo hlapon imeno- van". Vozovi za prevažanje ljudi in blaga, ki so pripeti na hlapon, pa pisec poimenuje vozovlak ter zanj pravi, da "tako naglo leti, de v eni uri štir, pet, šest, do deset mil... preleti, sosebno, ker mu ni treba čez hribe in okoli dolin se ovivati, ker je 9 Gerhard M Dienes, Mensch und Eisenbahn, v. Die Südbahn, Hrsg. von Gerhard M Dienes, Gradec / Du- naj, 1987, str. 282. 10 Prim : Wulf Schadendorf, Das Jahrhundert der Eisen- bahn, München, 1965, str 12. " Hermann Glaser, Industriekultur und Alltagsleben, Vom biedermeier zur Postmoderne, Frankfurt am Main. 1994, str 20. 12 Illyrisches Blatt, 15. IL 1834 VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE Vlak v Rimskih Toplicah oh 1850, PMC, G/VI. - 30. kolovoz tako na ravnost narejen, de kakor po dolžin mostovih čez doline pelje; skozi hribe pa mu je prekopano".11 Železnica je bila med pridobitvami industrij- ske in tehnične revolucije podobno kot drugod po svetu torej tudi pri nas deležna posebne po- zornosti in občudovanja, saj je bolj kot katerako- li druga iznajdba širokemu občinstvu razkrivala moč in dinamiko časa. Prvi članki v takratnem časopisju so, kot smo videli, poudarjali njeno moč in hitrost, sem in tja pa so opozarjali tudi na posledice sprememb v prometu in razmišljali o njegovem pomenu in vplivu na razvoj trgovine in obrti. Vprašanje gradnje železnic je sploh po- stalo "življenjsko vprašanje javnega blagosta- nja", poudarjal se je pomen prometnih in trgov- skih zvez med deželami. O tem, da bodo z želez- nico pridobili na veljavi pa so bili - med drugim - še posebej prepričani Ljubljančani, ki so pou- darjali, da je Ljubljana "poglavitno mesto ilirske dežele, ne pa kaka vas zabitih ljudi". Da o pome- nu Trsta z njegovim pristaniščem kot središčnem in posredniškem mestu Avstrije na jugu Evrope ter najhitrejšem evropskem mostu proti Bližnje- mu in Daljnjemu Vzhodu niti ne govorimo." Navdušenje nad železnico pa je bilo tako nes- porno in enoglasno očitno le na površini. Posa- mezniki (denimo predsednik Kranjske kmetij- ske družbe Wolfgang grof Lichtenberg, Franc Xaver Hlubek (predavanje o vplivu železnice na štajersko kmetijstvo leta 1844), dr. Janez Blei- weis) so se namreč prav dobro zavedali, da bo pomenila železnica globoke in celo nepredvi- dljive socialne in gospodarske spremembe, ki utegnejo imeti zelo različne in nasprotujoče si posledice. Zaskrbljenosti in nezaupanja pa ni bi- lo malo tudi med kmečkim prebivalstvom, obrt- niki in zlasti med prevozniki ali furmani terspla- varji, ki so z železnico izgubili večji del zasluž- ka.15 Anonimni popotnik, neki Heinrich, je leta 1843 objavil v Carniolii opis potovanja od Ljub- /.} Novice. 27. IX. 1843. " Prim.: Peter Vodopivcc, Socialni in gospodarski nazori v slovcnskili in sosednjih pokrajinah vpredmarčni do- bi, doktorska disertacija, Ljubljana, 1978, str. 231-244. 15 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17 ljane do Dunaja. Radovedni Heinrich o postan- ku v Gloggnitzu pripoveduje, da je komaj čakal, da bo prvič videl železnico. S Turkom in Srbom, s katerima je potoval, so se takoj podali na ko- lodvor. Medtem ko je poglobljeno opazoval po- stajno poslopje in tire, na katerih je stala dolga veriga praznih vagonov, "je iz daljave zaslišal strašno hrumenje in bučanje. 'Poglejte tja!' je re- kel Turek in moje oči so zagledale velik črn fe- nomen, ki se je približeval po železniških tirih. To je vendar slon!' sem ves osupel kriknil. Ta pogled na prikazen je namreč v meni zbudil tak- šen občutek. Pošast se je vedno hitreje pribli- ževala, sikala, piskala, hrumela in bruhala ogenj, nato se je nena- doma počasi obrnila in odpeljala tja, od ko- der je prišla - bila je lo- komotiva, ki se je za preskus in zabavo po- peljala malo na spre- hod".16 Tako je svoje prvo srečanje z lokomotivo opisal naš popotnik. Konfrontacija z novim tehničnim napredkom v prometu je v tistih ča- sih mnoge ljudi tako vznemirila, da so sku- šali "strašne" oblike tehnike opisati tudi skozi magijo, vraževerje, s podobami iz ljudskega verovanja.17 čiškanskega pridigarja. Pred njim je, denimo, že- leznico in parniški promet preklel že sam papež Gregor XVI., češ, da sta deli hudiča, prispodobo strahu pred "hudičevim konjem" pa najdemo ta- ko v delih evropske literature kot tudi umetno- sti.19 Seveda je izjava s prižnice frančiškanske cerk- ve vzbudila vsestransko ogorčenje in negodova- nje. Dr. Bleiweis je frančiškanskega pridigarja ošvrknil, da še ni vse hudičevo delo, kar se neko- mu hudičevo delo zdi. Že v naslednji številki No- Želczniška postaja v Zidanem mostu, OKC, N 218/1985. 13. marca 1850 pa se je v Novicah pojavila tudi naslednja vest iz Ljubljane: "Cela Ljubljana je polna neke popoldanske pridige pri Frančiška- narjih v Ljubljani, v kteri je pridigar železnico 'hudičevo delo' imenoval. Če se je pridigar v pravični jezi razserdil čez nakladanje blaga ob nedeljah in praznikih, bi se ne bil smel tako de- lječ spozabiti, de je celo napravo 'hudičevo delo' imenoval."'" Mišljenje, da je železnica hudičevo delo, seve- da še zdaleč ni originalna pogruntavščina fran- vic pa se je oglasil "neki časti vredni gospod", da bi pojasnil okoliščine omenjene pridige. Pridi- garja je branil, češ, da so ga ljudje napačno razu- meli in da ni nikoli imel železnico za hudičevo delo. Na koncu pa je glasno pribil, da je "železni- ca imenitna in od več strani koristna znajdba človeškiga uma, in njo poškodovati bi bila veli- ka pregreha zoper cesarsko, cerkveno in božjo zapoved".-" Našo zgodbo pa lahko zasolimo še s prigodbo ljubljanskega gimnazijskega profesorja Karla Melzerja, ki jo je v svojih spominih priobčil Fran Šuklje. Profesorja Melzerja je Šuklje označil kot velikega čudaka, "povsem nemoderno prika- 77 Eine Reise von l.aibach nach Wien, Carniolia, 27. III. 1843. Prim.: Gerhard M. Dienes, Mensch und Eisenbahn, v: Die Südbahn, Hrsg. von Gerhard M. Dienes, Gradec/ Dunaj, 1987, sir. 282. 18 Novice, 13. 111. 1850. 79 Glej npr.: Gerhard M. Dienes, Mensch und Eisenbahn, v: Die Südbahn, Hrsg. von GerhardM. Dienes, Gradec/ Dunaj, 1987. str. 282-28S ali pa Hermann Glaser. In- dustriekultur und Alltagsleben, Vom biedermeicr zur Postmoderne, Frankfurt am Main, 1994. 20 Novice, 20. III. 1850. VSI-ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE zen". Spominja se, da sta se mnogo let kasneje, ko sta postala kolega na ljubljanski gimnaziji, za- pletla v dokaj nenavaden pogovor. Profesor Melzer je vprašal Šukljeta: "Gospod kolega, ali ste uže danes čitali časnike?" Šuklje mu je odgo- voril: "Da, ali ni nič posebnega notri." "Kaj nič posebnega, mar ste prezrli vest o železniški ne- sreči?" In dostavi: "Glejte, kolega, ponosen sem na to, da se v svojem življenju nikoli še nisem peljal z železnico!" "Toda hudobni jeziki ugovar- jajo, da mož ni govoril popolne istine", nadaljuje Šuklje, "marveč da je enkrat le sedel na železni- co ter se hotel peljati do prve postaje pod Ljub- ljano, do Zaloga, ali ko se je vlak začel pomikati, da je Melzer ves prestrašen obupno kričal: "Us- taviti! Ustaviti!" Seveda se ni nihče oziral na nje- gove proteste in moral je vzdržati do Zaloga. Tam je razburjen izstopil in jo potem peš krenil do Ljubljane, kajti nobena moč na svetu ga ne bi več spravila nazaj v ta preklicani železniški voz!"21 A kljub nekaterim odporom in pomislekom proti železnici je bil napredek na področju že- lezniškega prometa v drugi polovici XIX. stolet- ja nezadržen. Pisec uvodnika vodnika po južni železnici je konec stoletja med drugim zapisal: "Za časa naših starih očetov je bilo potovanje od Dunaja do Trsta ali pa do Benetk predrzno tve- ganje, težka naloga, ki se je ni hotel lotiti vsakdo. Takrat je namreč bilo običajno, da se je potnik moral dneve in dneve prebijati skozi raznovrst- ne mučne prelaze v okornih poštnih kočijah, po pogosto izredno slabih in prašnih podeželskih cestah. In zato ni naključje, da med ljudmi še vedno kroži šala o tem prevoznem sredstvu s sramotilnim vzdevkom 'polžasta pošta'. Danes ljudje tja drvijo z viharno hitrostjo, z vsemi udobnostmi in razkošjem opremljenimi ekspre- snimi in luksuznimi vlaki, ki povezujejo Petro- grad z uveljavljeno riviero, severno Nemčijo s sončno Italijo, megleno Veliko Britanijo z obalo Jadrana in od tod s svojimi lastnimi parniki z Egiptom in daljno Vzhodno Indijo. Kdo sploh še pomisli na čas, ko so se težko natovorjeni vozo- vi, odvisni od vetra in vremena, ob pokanju bi- čev in prekljinjanju kočijažev, le s težavo vlekli po cesti - takrat, leta 1828, ko so morala biti vrata Schottwiena na področju Semmeringa zravnana z zemljo, da bi se lahko na tovornem vozu pre- peljal parni stroj, namenjen iz Dunaja v Trst. Naj- dragocenejše kolonialno blago, ki se iz Argenti- ne, Japonske, Kitajske, Indije in Egipta kopiči v tržaškem pristanišču, je danes z nepredstavljivo hitrostjo transportirano v notranjost Avstrije in ostale evropske celine. Prefinjen okus po pre- krasnih južnih sadežih, ki so dozoreli pod milim italijanskim nebom, in vonj po svežih rožah, ki se razširja po poljanah okoli Nice, se naenkrat znajde okoli nas na neprijaznem severu, sredi snega in ledu." In ravno južna železnica "je bila in je tisti dejavnik, ki je Avstriji omogočil udelež- bo pri svetovni trgovini".22 Prejšnje stoletje lahko upravičeno poimenuje- mo tudi stoletje železnice. Slavimo ga lahko kot čas sopihajočih parnih lokomotiv in vlakovnih kompozicij, kot novo obdobje, ki je spremenilo čas in prostor in v naše kraje zaneslo novo življe- nje. Ko sta se prvotno navdušenje in strah pole- gla, je železnica postala vodilni simbol napred- ka prejšnjega stoletja. S prihodom železnice se je poglobil vtis o potovalni hitrosti, železnica je postajala prevladujoče sredstvo za potovanja in prevoz blaga po kopnem. Pri naših prednikih je kmalu izgubila svoj, prvotno tuj in nenavaden, naravnost monstruozen značaj. Nikoli pa ni iz- gubila svojega čara. Prostor se je manjšal, razda- lje so se krčile, odpirali so se novi svetovi. Potniki so lahko potovali v štirih voznih razre- dih. Med leti 1854 in 1877 so, denimo, znašale tarife na osebo in kilometer v povprečju 4,7 kraj- carjev za prvi razred, 3,6 za drugi, 2,4 za tretji in 1,6 krajcarjev za četrti razred. Pri tako vis.okih ta- rifah so seveda lahko potovali le pripadniki viš- jega in srednjega sloja. Za otroke stare med dru- gim in desetim letom starosti je veljala polovič- na cena vožnje. Elegantni vagoni prvega razre- da so sloveli po udobnosti in razkošni opremi, visoka voznina pa je zagotavljala privatnost ter prijetno in nemoteno potovanje. Nekoliko manj udobno je bilo potovanje v drugem razredu. V tretjem razredu so bile potnikom namenjene sa- mo še lesene klopi, v četrtem pa stojišča." V začetku 20. stoletja je železnica dobila tek- meca v novem prevoznem sredstvu, katerega neprekinjen zmagoslavni pohod lahko sprem- ljamo do današnjih dni: na prizorišče je stopil avtomobil. Medtem ko je bil popotnik, ki je po- 2i Fran Šuklje, Iz mojih spominov, I. del, Ljubljana, 1988, str. 23-24. 22 Die Sudbahn und ihr Verkehrsgebiet in Österreich-Un- garn, Hrsg von der k. k. priv Südbahn-Gesellschaft, Du- naj / Brno / Leipzig, 1899, str. 1. 23 Prim.- Roman Sandgruber, Wir fahren mit der Eisen- bahn, v. Beiträge zur historischen Sozialkunde, št. 2, 1987, str. 44-45. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA •• VSE 19 toval z vlakom, odvisen od voznega reda, si je lahko popotnik z avtomobilom zamislil potova- nje po svojih lastnih potrebah in načrtih.2^ Zusammenfassung Stoppt, stoppt den eisernen Elefanten! Die Ankunft der Südbahn in unsere Gegenden Am Pfingstsonntag, dem 2. Juni 1846, wurde in Cilli die Südbahnstrecke feierlich für den öffentlichen Verkehr eröffnet. Die Südbahn, die auf dem kürzesten natürlichen Verkehrsweg Wien und Triest verbinden sollte, wurde 1849 bis Laibach und 1857 bis Triest geführt. In allen erwähnten Städten wurden bei Ankunft des ersten Zuges auf prächtig geschmückten Bahnhöfen grandiose Empfänge veranstaltet. In den Jahrzehnten nach dem Ausbau der Südbahn bekam diese zentrale Verkehrsader der österreichischen Hälfte der Monarchie eine Reihe von Abzweigungen, und auf slowe- nischem Gebiet entstand in den Jahren vor Beginn des ersten Weltkriegs langsam ein Eisenbahnnetz, das unsere Orte mit der weiten Welt verband. Das Kernstück dieser Abhandlung sind die Überlegungen unserer Vorfahren vor und nach Ankunft der Eisenbahn in unsere Gegenden. Die Eisenbahn erweckte bei den Zeitgenossen sehr unterschiedliche Eindrücke. Wie jede Neuerung bewirkte sie verschiedene Reakti- onen und teilte die Menschen in das Lager der Befürworter und der Gegner. An erster Stelle der damaligen Überlegungen stand sicher das Staunen über die "unsichtbare Kraft" der Loko- motive, natürlich gefolgt vom Erlebnis einer bis dahin unbekannten Geschwindigkeit. Die Über- zeugung, daß mit der Eisenbahn eine neue Epoche in der Geschichte der Menschheit begonnen hat, finden wir auch in Slowenien, noch bevor Dampflokomotiven auf unseren Gleisen fuhren. Die ersten Artikel in den da- maligen Zeitungen betonten die Kraft und Geschwindigkeit der Eisenbahn. Hin und wieder machten sie aber auch auf die Folgen der Verkehrsveränderungen aufmerksam und stellten Überlegungen über die Bedeutung und den Einfluß der Bahn auf Handel und Gewerbe an. Dabei wurde die Wichtigkeit der Verkehrs- und Handelsverbindungen zwischen den Län- dern betont. Aber offensichtlich war die Begeisterung über die Eisenbahn nur oberflächlich gesehen ein- hellig und unbestritten. Einzelne waren sich sehr wohl bewußt, daß die Eisenbahn tiefe und unvorhersehbare soziale und wirtschaftliche Veränderungen mit sich bringen wird, die sehr vielfältige und auch widersprüchliche Folgen nach sich ziehen werden. Große Besorgnis und Mißtrauen herrschten unter der bäuerlichen Bevölkerung, den Gewerbetreibenden und vor allem den Fuhrmännern und Flößern, die durch die Bahn den größeren Teil ihres Einkommens verloren. Im Jahr 1843 beschrieb ein anonymer Laibacher Reisender in der Carniola sein erstes Treffen mit der Eisenbahn in Gloggnitz. Als er die Lokomotive sah, ein großes schwarzes Phänomen, das sich auf Eisenbahnschienen näherte, rief er ganz verblüfft: "Das ist doch ein Elefant!" Er beschrieb die Lokomotive als zischendes, pfeifendes, tosendes und Feuer speiendes Ungeheuer. Die Konfrontation mit dem neuen technischen Verkehrsfortschritt beunruhigte neben diesem Reisenden auch andere so sehr, daß sie die "schrecklichen" For- men der Technik sogar durch Magie, Aber- glaube und Gleichnisse aus dem Volksglauben zu beschreiben versuchten. Interessant ist die Aussage eines Franziskanerpredigers in Laibach im Jahre 1850, der die Eisenbahn als "Teufels- werk" beschrieb. Natürlich war das kein origi- neller Einfall des Predigers, denn schon vorher findet sich das Bild der Furcht vor dem "Teufelspferd" in Werken der Literatur und Kunst sowohl in Slowenien als auch andernorts in Europa. Das vorige Jahrhundert kann mit Fug und Recht als das Jahrhundert der Eisenbahn gerühmt werden. Als sich die anfängliche Begeisterung und Angst legte, wurde die Eisenbahn zum wichtigsten Symbol des Fortschritts im 19. Jahrhundert. Zu Beginn des 20. Jahrhunderts aber bekam die Eisenbahn einen Rivalen, ein neues Verkehrsmittel, dessen ununterbrochenen Siegeszug wir bis in die heutigen Tage verfolgen können: das Auto. 2-1 Več • tew Ursula Becher, Geschichte des modernen Le- bensstils. München. 1990. str 213-214 VSE ZA ZGODOVINO •1••••••••^••••^>•>••• ••••••••^>•>•••^>•>•••4>•••>•••••«>••!>••••••>•:' Marjan Drnovšek AMERIKA: RAJ ZA ŽENSKE V času prvih priseljencev na severnoameriš- kem kontinentu in pionirskega osvajanja nepre- glednih prostranstev ameriškega Zahoda in tudi v času množičnega izseljevanja Evropejcev prek Atlantika, ki ga spremljamo v 19. in na začetku 20. stoletja do prvih let po prvi svetovni vojni, je bilo število izseljenk manjše od števila izseljen- cev. Ko pomislimo na boje z Indijanci in na ko- lonizacijo ogromnih ameriških gozdov oziroma brezmejnih travniških poljan, pomislimo naj- prej na moške osvajalce Divjega zahoda, na is- kalce zlata v Kaliforniji, rudarje bakrene rude ob Zgornjem jezeru, na kravje pastirje (Cowboye) in še bi lahko naštevali. Kako pa je bilo z ženska- mi? Sprva so prihajale posameznice kot sprem- ljevalke svojih mož, kasneje so se odzvale vabi- lom mož in zaročencev, ko so se le-ti odločili, da si uredijo dom v novi domovini. Vendar je njiho- vo število vedno zaostajalo in posledica tega je bil nastanek vsem Američanom znanega rekla: "America: The paradise of women".1 Preprosto rečeno: pomanjkanje žensk je povzdignilo nji- hovo vlogo v ameriški družbi, kar je vplivalo na spoštljivejši odnos moškega prebivalstva do svojih sodržavljank. Mit o trpeči ženski—materi, ki z otrokom v naročju spremlja svojega moža 1 Omenja ga tudi Jurij Trunk Glej: J Trunk-Amerika in Amerikanci — Samozaložba, Celovec 1912, str 430. na poti proti ameriškemu Zahodu in se nato ubada na zemlji kot enakovredna partnerica možu — farmarju, nam je znan iz literature, širše- mu krogu Slovencev pa tudi iz ameriških filmov. To svetlo podobo ameriške ženske je motilo sa- mo dejstvo, da so vsi kraji, zlasti novonastale gozdarske ali rudarske naselbine, imeli vsaj en "saloon", kjer so v njegovih zgornjih ali stran- skih prostorih nudile svoje usluge "dame" vseh barv kože in narodnosti. To je bila tudi posledi- ca pomanjkanja žensk v Ameriki in dejstva, da je bila večina novih priseljencev v svojih najbolj- ših letih. Toda poleg te podobe so se po Evropi hitro širile novice o samostojnosti ameriške žen- ske, o dobrih možnostih za izobraževanje pri- padnic nežnega spola in sploh o enakovredno- sti žensk in moških, vsaj na nekaterih področjih javnega življenja. Koliko je bilo v tem pretirava- nja in koliko resnice, je vprašanje, saj so bile tudi v Združenih državah velike razlike v obravnava- nju žensk med ameriškim vzhodom in njegovim jugom, da o Indijankah, črnkah in Azijkah (zlasti Kitajkah) sploh ne govorimo. Tudi Židinje, Itali- janke in Slovanke, ki so se v glavnem priselile v ZDA z zadnjim množičnim valom v dveh oziro- ma treh desetletjih pred izbruhom prve svetov- ne vojne, so delile usodo moških priseljencev: na njih so gledali kot na nepismene, umazane in sploh necivilizirane ljudi. Odpor "starih" gene- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 21 racij Američanov proti prihajajočim z evropske- ga vzhoda in juga je prispeval k strožjim pogo- jem za priseljevanje in končno do priprtja "zla- tih vrat" v ZDA na začetku dvajsetih let našega stoletja. Ta gledanja še danes niso povsem pre- sežena, čeprav se rado govori o ameriški ženski, zlasti ženi in materi, temelju ne samo družine, ampak tudi moža na vseh področjih njegovega javnega življenja. Zato se ne smemo čuditi, da ob prisegi ameriškega predsednika stojijo ob njem otroci in zlasti žena, ki je v primeru zadnje Clintonove prisege, 20. januarja letos, držala v rokah biblijo, na katero je njen mož Bill Jeffer- son prisegel kot 43. predsednik ZDA. In kako je bilo s Slovenkami v Združenih drža- vah? Redke izseljenke z zanimivimi življenjskim zgodbami najdemo že med prvimi slovenskimi priseljenci v obljubljeni deželi onstran Atlanti- ka. V času, ko so v Ameriko odhajali slovenski misijonarji in krošnjarji, med njimi ne bi priča- kovali tudi predstavnic nežnega spola. Najbolj znana slovenska misijonarja iz prve polovice prejšnjega stoletja, Friderik Baraga in Franc Pire, sta pritegnila svoje sestre. Frideriku Baragi se je ob vrnitvi s prvega obiska v Evropi leta 1837 pri- družila mlajša sestra Antonija, Francu Pircu pa je leta 1855 sledila sestra Polona, poročena Noč, z vso družino, leta 1864 pa še ena od polsester. Tudi Marija Trobec, ki se je leta 1870 odpravila v Ameriko, je bila sestra misijonarja Jakoba Trob- ca. O njih vemo več, ker so bile bolj ali manj izo- bražene in dovzetne za pisanje pisem. Manj pa vemo o tistih Gorenjkah, ki so v šestdesetih letih 19. stoletja spremljale može v Minnesoto in niso Prijele za pero ali pa njihova pisma niso bila ob- javljena v takratnem časopisju. Antonija Höffern je prvič zaprosila za izdajo Potnega lista za potovanje k bratu Frideriku Ba- ragi v Cincinnati že leta 1836. Odpluti je hotela na eni od avstrijskih vojnih ladij iz Trsta in Vr- hovno mornariško poveljstvo v Benetkah ji je sporočilo, da je to možno, če ima predpisana Potni list in izseljeniški potni list (dovoljenje). Kasneje je to obljubo preklicalo, ker so ladijski prevoz poljskih emigrantov v Ameriko zaustavi- '•• Na eni od teh ladij naj bi se peljala tudi Bara- gova sestra.2 Tako se mu je šele naslednje leto Pridružila v Parizu oziroma v pristanišču Le Ha- Vru de Grâce na atlantski obali, odkoder sta sku- PaJ odpotovala v Ameriko, kjer mu je namerava- la pomagati pri njegovem misijonarskem delu. Bila je vdova po finančnem uradniku Feliksu pl. Höffern-Saalfeldu in nesojena družica Prešerno- vega prijatelja Matije Čopa. To je bila verjetno prva izseljenka iz slovenskega prostora, ki je sto- pila na ameriška tla. V New Yorku sta z bratom kar štiri tedne čakala na prtljago, ki se je peljala s tovorno ladjo, in največ časa je preživela v druž- bi družine avstrijskega konzula. "Bila je vedra in živahna do razigranosti. Zanimale sojo narav- ne lepote. Njena pisma so polna šaljivosti, naga- jivosti", je o njej zapisal Baragov življenjepisec/ Na poti v Mackinac, kraj med Michiganskim in Huronskim jezeru na severu Združenih držav, so jo navdušili Niagarski slapovi, ki so zapustili občudujoč vtis tudi v mnogih kasnejših sloven- skih izseljencih. Zimo 1837/38 je preživela v Mackinacu, na pomlad pa je prispela na Barago- vo misijonsko postajo La Pointe ob Zgornjem je- zeru, kjer so živeli Indijanci iz rodu Očipve. Kot učiteljica in zlasti kot Baragova gospodinja je vzdržala le dobro leto dni1, nakar je odšla v Phi- ladelphijo, kjer je ustanovila vzgojni zavod za dekleta. Finančne težave so jo prisilile, da je za- pustila Združene države in se leta 1854 ustalila v Rimu, kjer je vodila podoben zavod za dekleta (Ladies institute). Njena življenjska pot se je končala v Ljubljani, kjer je v osamljenosti in skromnosti umrla 21. maja 1871.5 Kaj je spodbudilo štiriintridesetletno žensko, da se je odločila za odhod v Ameriko? Zlasti iz- guba moža in tudi možnega ženina sta bila huda udarca za življenjsko eksistenco ženske, plemki- nje po naslovu in meščanke po načinu življenja, in to v takratnem času, ki ni bil prizanesljiv lju- dem s podobno usodo. Pot z bratom v Ameriko je bila ena od morebitnih odrešitev pred tegoba- mi življenja vdove na Kranjskem, ne pa tudi do- končna in zadovoljiva rešitev. Bivanje v divjini, opravljanje gospodinjskih del, učenje Indijan- cev in podobno je niso zadovoljili in zato je odš- la v mesto, kjer je na dekliškem zavodu pouče- vala ženska ročna dela, glasbo in angleški, nemš- ki, francoski, italijanski in španski jezik. Ned- vomno so bila ta opravila bližja njeni izobrazbi in duhovnemu svetu. Toda v Ameriki so bile me- je med osebnim uspehom in propadom zelo Arhiv Republike Slovenije. Deželno predsedstvo za Kranjsko, 1836/990, 1133, 1986 in 2477 3 Jaklič, Franc — Šolar, Jakob. Friderik Baraga. — Mohor- jeva družba v Celju, Celje 1968, str 81. 4 Nad razmerami v La Pointu je bila razočarana Revšči- na in preprosto življenje sta bili za telesno Šibko vdovo prehudo breme Julija 1839 je zapustila Baragov misi- jon. 5 SBL (Ljubljana). 3 zvezek, 1928. str 327 VSE ZA ZGODOVINO 22 ZGODOVINA ZA VSE Hudomušna Vavpotičeva ilustracija elegantne ženske postave (Kanada), ki kaže osle za njo hitečemu in vabečemu oboževalcu (Združene države A merike) rahle in, žal, se je njena tehtnica nagnila na stran življenjskega neuspeha, ki jo je spremljal do konca življenja. Buren odmev v Novicah je julija 1855 povzro- čil odhod Polone Noč6 v Ameriko. Ta je bil toli- ko bolj razumljiv, ker je bila sestra misijonarja Franca Pirca. Pire je bil pogost ameriški dopi- snik Novic in Zgodnje danice, če omenimo sa- mo v slovenskem jeziku izhajajoči pomembnej- ši glasili iz srede 19- stoletja. Ko je leta 1852 pri- šel na območje gornjega toka reke Misisipi v Minnesoti, je začel vabiti kmečke družine iz Kranjske, da se preselijo v to deželo, pri tem pa jim je obljubljal vso pomoč po prihodu. Z vabili je sprva vznemiril le sestro Polono, ki je z mo- Polona Pire (Kamnik, 4. 2. 1806 -ZDA, 1878). Bila je deseti otrok v zakonu Jerneja Pirca iz Kamnika in nje- gove žene Neže, roj. Vavpetičiz Trobevnega pri Vranji peči. Njun prvi sin, rojen tri dni preti njuno poroko, je bil Franc, kasneje misijonar v Ameriki. Od poslednjih Šestih otrok je ostala živa le Polona, najmlajši Prane pa je preživel vse brale in tudi sestro Polono. Glej: Zika. Ivan: Trije Pirci v Ameriki— Kamniški zbornik. XII, Kamnik 1969. str. 133 in nasi. žem Lovrencem7 in štirimi otroki zapustila Pod- brezje na Gorenjskem in odšla v Ameriko. Druž- bo jim je delal tudi mladi kmečki fant Janez Po- gačnik, ženin Polonine starejše hčerke. Urednik Novic dr. Janez Bleiweis je bil zgrožen. Krivdo za odhod je naprtil Poloni, ki po njegovem "ni imela več obstanka usvoji domovini", zato je hi- šni poglavar "na vrat na nos prodal [grunt!] in komej toliko zanj skupil, kolikor jim bo za pot v NoviJorkpotreba. "Po Bleiweisu je imel Pire re- snično veliko zemljišče za naselitev in "dobre dohodke", vendar naj bil bil že ostarel — poleti 1855 je štel že 69 let — in bi lahko kmalu umrl. Zato se je spraševal: "Kaj bo prosti krajnski kme- tic začel samotež v Ameriki? S čim bo svoje pra- vice branil? Sicer pa mora v ženinu precej velik plamen ljubezni goreti, da gre za ljubico celo v Ameriko! Bog daj, da bi se prešelniki prezgodaj nekesali!"* Polona Noč se je po prihodu oglasila doma- čim v Podbrezje na Gorenjskem s pismom, ki so ga objavile Novice 9. januarja 1856. Po neprijetni vožnji s parnikom so po 37 dneh stopili na trdna tla v New Yorku.9 Prvi vtis ni bil prijeten, saj so jim ukradli praznična oblačila. Vendar so šest tednov pred Vsemi svetimi srečno prišli na cilj v Sv. Jožef (St. Joseph), komaj osem milj od St. Clouda.'" In kakšni so bili prvi vtisi izseljenke o novem okolju in življenju v njem? V prvi osebi 10 7. l.ovrom Nočem, čevljarjem s Koroške Bele, se je orno- žila v Kamniku 10. novembra 1828. Šele kasneje sta se preselila v Podbrezje, kjer sta kupila grunt. Novice (Ljubljana). 1855, št. 56, str. 224. Podobno raz- mišljanje zasledimo deset let kasneje vpistnih zdravni- ka Janeza Kovača • Podliščekova. kije vabil Slovence v Srbijo: "Jaz mislim, da je mnogo pametneje na jugoslo- vanske še zelo prazne in rodovitne dežele obračati in Ondl naseljevati se, kakor pa v daljno Ameriko in v dru- ge čezmorske dežele misliti. Dokler je častiti gosp. Pire misijonar v Ameriki, je že še, ker on je desna roka in varh Kranjskim naselnikom v severni Ameriki; kaj pa počno reveži ondl, kadar častitljivi starček oči zatisne?" Glej.J. Kovač — Podliščekov, "IzKragujevaca vSrbii", 1. 5. 1866. - Novice (Ljubljana), 1866 (13- 6.), št. 24, str. 193-194. Pot skozi Evropo do Hamburga je minila brez večjih nevšečnosti, čez Atlantik pa ne. Parnik je sprejel 320 ljudi injeplul najprej do Liverpoola, nato dalje do New Vorka. Plovba ni minila brez viharjev in morske bolez- ni, kar je prizadelo tudi Polono St. Cloud je ležal ob izlivu reke Sauk v Misisipi. Prane Pire je na tem mestu leta 1855 odkupil nekaj zemljišč za postavitev cerkve in drugih stavb. Naselbina je po- stala središče kolonizacijskega gibanja v tem delu Min- nesote in glavna njegova osebnost je bil ravno Pire, ki so ga imenovali tudi "oče mesta St. Clouda". Večina pri- seljencev so bili Nemci, ki so se ukvarjali s trgovino, obrtjo in drugimi posli. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 množine napisano pismo poroča o letini, ki so jo Nočevi prišli šele pobirat in uživat. Vendar moramo poudariti, da je za lažji začetek njihove- ga novega življenja le poskrbel Franc Pire, tako tudi k uživanju sadov prve letine. Po njegovi za- slugi so že ob prihodu imeli dobro stanovanje, živino, orodje in dovolj semena za naslednjo se- tev." Slabih pet let kasneje je Zgodnja danica obja- vila Pirčevo pismo z novicami o Poloni. S svojo družino je srečno živela pri Sv. Jožefu ob reki Sauk River na 160 oralov velikem posestvu. Po- sestvo je bilo štiri leta po pridobitvi ocenjenjeno na vrednost več kot 4000 goldinarjev.1- O njiho- vem dobrem gospodarjenju zasledimo podatke tudi leta 1864, ko so ob dobri letini pridelali čez 800 mernikov pšenice, od katere so po njiho- vem mnenju plačevali previsok davek, to je v vi- šini od 11 do 13 dolarjev (za primerjavo: pred iz- bruhom državljanske voj- ne v Združenih državah so plačevali le od 4 do 5 dolarjev.)13 Leta 1864 je prišla v Minnesoto še ena Pirčeva sestra; to je bila Katarina ali pa Marija iz tretjega zakona Jerneja Pirca.1' Sprva je pomagala Poloni, kasneje pa se je tu- di omožila.15 Ta ni daleč od takrat splošno sprejete družbene norme, da je ženska, ki se prepusti hrepenenju in v težnji po boljšem in lepšem življenju zapusti dom(ovino), neizogibno obsojena na kazen in pogubo. Kaj bi bilo, če bi zapustila še družino in sama odšla v Ameriko? In kako je bilo s položa- jem žensk v Ameriki v času, ko je tam živela Po- lona Noč? To nam v drobcih odražajo pogledi mladih moških, ki so se sicer odločili za duhov- niški poklic, vendar se v svojih pismih niso mo- gli izogniti temu vprašanju. S tega vidika mora- mo tudi ocenjevati te poglede, ki so lahko pri- stranski, zlasti v poudarjanju negativnih strani ženskega sveta. Mladi bogoslovec Jakob Trobec je že v letu prihoda (1864) v benediktinsko opatijo St. Vin- cent v Pensilvaniji v pismih obširno poročal o Polona Noč je verjetno umrla leta 1878, ko je bila zelo bolna in je pisala bra- tu Francu v Ljubljano.16 Zahvalila se mu je za nje- gove pozdrave iz Ljubljane, ki jih je poslal po ne- ki Gorenjki, odhajajoči v Združene države. Na kratko si oglejmo še Bleiweisovo misel o krivdi Polone Noč za odhod družine v Ameriko. Mladi Janez Pogačnik seje zaposlil pri ostarelem Pircu kot hišnik.Glej: Zika, Ivan: Trije Pirci v Ameriki. - Kam- niški zbornik, XII, Kamnik 1969, str. 146. Vpisnin ali samo v objavijo zapisana vrednost 400 gol- dinarjev, kar je nedvomno napaka. Glej: Pirčevo pismo brattt Simonu Pircu v Gradec, 12. aprila 1859. -Zgod- nja danica (Ljubljana), I860, št. 8, str. 67. Pisma stalno bohlten brat ni prebral, saj je umrl že februarja istega leta. Simon je bil kaplan v Podbrczju od 1831 - tudi v času, ko je župnikoval Franc Pire (1830-35) -, sestra Polona pa mu je gospodinjila do leta 1838, ko je moral oditi v bolnišnico usmiljenih bratov v Gradec, kjer je 8. februarja 1859 tudi umrl. Dekliška Marijina družba v New Yorku ameriškem življenju in tudi o ameriških žen- skah. Njegovi pogledi se ujemajo z mnogimi drugimi slovenskimi izseljenci. Očital jim je, da se redkokdaj vidijo pri delih na polju in da so nagnjene h gosposkemu obnašanju, hkrati pa je izrazil željo, da se vrle Gorenjke ne bi zgledova- le po njih. Trobec je menil, da je bila Američan- kam največja skrb nega lastne lepote ("lišpa- nje") in ubijanje prostega časa s sprehajanjem in igranjem na klavir ("glasovir"), inštrument, ki ga " Tomažičevopismo župniku v Breznici, 15- 12. 1864.— Zgodnja danica (Ljubljana), 1865 (20. L), št. 3, str. 22. 1/1 To je iz zakona z Ano Sodar; Katarina je bila rojena 8. 3. 1827, Marija pa 4. 6. 1830. Zika, Ivan: Trije Pirci v Ameriki. — Kamniški zbornik, XII, Kamnik 1969, str. 148-149. Misijonar Prane Pire seje leta 1873 v 88. letu starosti umaknil v domovino. /5 /6 VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE je imela vsaka premožna hiša. Mogoče so se loti- le še pletenja in pranja, vsa druga hišna dela — med drugim kurjenje, pometanje ipd. — so mo- rali opravljati moški. "Se vé, da tudi vse Evropej- ke lenih amerikank ne posnemajo, ampak se nektere še starih navadderžijo", je sklenil svoje modrovanje o položaju ameriške poročene žen- ske Jakob Trobec.17 Vendar je resnici na ljubo omenil, da imajo v Združenih državah izvrstne šole za ženski spol, ki jih obiskujejo tako mlade kot stare, tako ubožne kot bogate. Tudi oddalje- nost jim ni bila ovira pri nabiranju učenosti, saj "vse zná jahati, na konja se vsede, in hajdi v šo- lo'", tako tudi mlada dekleta in žene.18 Njegov stanovski kolega Janez Tomažič tudi ni mogel mimo lenobe Američank, saj so se po njegovem mnenju najraje ujčkale v gugalnih stolih in brale časopise. Na poti iz New Yorka proti St. Paulu v Minnesoti je videl — kot da bi jih štel — le tri, ki so delale na polju.19 In ko je jeseni 1864 prišel med Gorenjce k Sv. Jožefu, je za pri- seljence zapisal, da so srečni v novi domovini, glede žensk pa pristavil: "... le ženstvo za dolgo- časnostjo zdihuje, menda zato, ker so preveč v samoti, ter nimajo priložnosti po domači kranj- ski navadi opravljati."2" Leta 1870 je dopotovala v Združene države Marija Trobec, sestra misijonarja Jakoba Trobca, ki je zelo doživeto opisala svojo pot in prvi stik z novo deželo. Njeno pismo je objavila Zgodnja dánica.21 Redka so bila pisma, ki jih je napisala ženska roka in so bila objavljena v Novicah ali Zgodnji danici Vzroke lahko iščemo v njiho- vem majhnem številu med slovenskimi prise- ljenci v Združenih državah, nevajenosti pisanja ali pa celo v politiki obeh glasil, ki sta objavljali le malo prispevkov ženskih dopisnic. Glede ob- jave pa je bila pomembna — tako za moške kot ženske pisce — tudi njihova ustrezna vsebina, ki je, vsaj pri Zgodnji danici, pomenila izraze glo- boke vernosti in pripadnosti cerkvi. Ta pobož- nost veje tudi iz Marijinega pisma. Pismo goreče katoličanke je bilo naslovljeno na prednico ur- šulinskega samostana v Ljubljani, kjer se je tudi pripravljala za pot v Ameriko. Tako lahko razu- memo tudi njen poudarek v pismu na verskih zadevah in na problematiki misijonarskega vsakdanjika. Pri bratu je bila zaposlena kot gos- podinja, pri verskih obredih pa je tudi pela in igrala orgle. Veselila se je vsake pridobitve za skromno Trobčevo cerkev v Wabashawu, tako tudi novega tabernaklja, ki ga je naredil Martin Mikuž22, rojak iz Rakitne na Kranjskem. Da se je rada poveselila, vidimo iz njenega navdušenja nad obiski misijonarja Janeza Čebulja, ki je bil vesel človek in ji je rad povedal "kako šaljivo" zgodbo. Vse tri, Antonija, Polona in Marija, imajo skup- no to, da so bile sestre misijonarjev. Prva in tretja sta prišli v Ameriko kot pomoč v gospodinjstvu in za druge naloge v misijonu, ki so jih lahko opravljale ženske. Njihova opravila se niso čisto nič razlikovala od zadolžitev, ki so jih imele gos- podinje po župniščih na Kranjskem. Polona Noč je odšla z družino in je zato vzbudila več po- mislekov, čeprav še vedno manj burnih, saj je bi- la Pirčeva sestra in je živela pod budnim brato- vim očesom. Antonija, ki je zapustila brata in odšla po tipični poti ameriške svobodnjakinje, je bila obsojena in njena življenjska pot je tonila na dno, tja do smrti v osamljenosti in pozablje- nju okolice. V času množičnega izseljevanja Slovencev v ZDA so bile predstavnice nežnega spola bolj pri- sotne v izseljenskem valu, vendar še vedno v manjšini. Zato je tudi dober poznavalec ameriš- kih Slovencev Jurij Trunk že leta 1912 zapisal: "Ženske so bile torej od nekdaj 'drage', in ker se navadno drži narod naroda, Slovankam še dandanes ni treba dolgo čakati na ženina. Moš- ki naseljenec, ki se hoče stalno naseliti v Ameri- ki, bo skušal kmalu ustanoviti svoj lastni dom, lastno družino".2'' Torej: tudi ameriške Slovanke — med njimi tudi Slovenke — so bile drag(ocen)e za moški svet. Po avstrijskih virih se je v letih 1876—1910 iz avstrijske polovice monarhije iz- selilo 670 473 (65%) moških in 361 179 (35%) žensk.21 V času 1899-1910 se je priselilo v ZDA 17 iz Amertke — Zgodnja dánica (Ljubljana). 1864 (10 10). št. 29. str. 234-235 ,H Dopis iz Amerike -St. Vincent. 12 8 1864. - Zgodnja dánica (Ljubljana). 1864(10 9). št 26. str 210-211 '9 Tomažičevo pismo župniku v Breznici, 25 8. 1864 — Zgodnja dánica (Ljubljana), 1864 (20 10), št 30, str 242 20 Tomažičevo pismo župniku v Breznici, 15 12.1864 — Zgodnja dánica (Ljubljana), 1865 (20. L), št 3, str 22 21 Pismo Marije Trobec prednici uršulinskcga samostana v Ljubljani. - Zgodnja dánica (Ljubljana), 1872 (29. 3). št 13, str 102-103 in (11 10), št. 41, str. 330 22 Izdeloval je oltarje za podružnične cerkve; v Wabasha- wu je bil devet mesecev in po informaciji Marije Trobec naj bi se vrnil v Evropo (1872) 2i Trunk, Jurij- Amerika in Amerikanci, str. 430. 2/i Climelar, Hans. Höhepunkte der österreichischen Aus- wanderung Die Auswanderung aus den im Reichsrat VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 284 866 (84,9%) moških in 50 677 (15,1%) žensk slovenske in hrvaške narodnosti.2' Po ameriških priseljenskih statističnih podatkih je med leti 1898-1914 prestopilo vrata Ellis Islanda 374 173 (81,6%) moških in 84 407 (18,4%) žensk sloven- ske in hrvaške narodnosti.26 In če vzorčno po- gledamo še na domača tla: z območja dežele Kranjske (upoštevano ni območje okrajnega glavarstva Krško) se je v leta 1892 izselilo 899 (78,6%) moških in 245 (21,4%) žensk, naslednje leto pa 1558 (82,3%) moških in 334 (17,3%) žensk.-7 Te številke potrjujejo oceno o manjšem številu izseljenk v odnosu do izseljencev. Prihajajoče žene in za možitev godna dekleta so postale gospodinje. Da bi pomagale k boljše- mu družinskemu standardu, so mnoge prise- Ijenke, ki so živele v hiši, odprle t. i. "boarding house". K sebi so vzele "boardarje", tj. samske moške, ki so bili zaposleni v bližnjem rudniku ali tovarni. Poleg postelje so jim nudile tudi pre- hrano in jim prale perilo. Večini samskih prise- ljencev, t. i. "grecnhornom", je bila oskrba pri slovenski gospodinji tudi prva življenjska posta- ja v novi domovini, kjer so skusili tegobe in ra- dosti novega življenja. Če je bila hiša dovolj veli- ka in začasnih stanovalcev ni manjkalo, je žena lahko zaslužila več kot njen mož, ki je bil zapo- slen v rudniku ali tovarni. To je bila prva stop- nička na lestvici gospodarskega vzpona prise- ljenca oziroma priseljenke. Ko je bilo dovolj pri- hrankov, so maloštevilni najeli in kasneje celo kupili trgovino ali gostilno. Za mnoge so bile "boarding houses" tudi leglo zla, saj je bila zlasti ob koncu tedna žeja "boardarjev" velika. Ob sodčkih piva se je obudil spomin na domače, ko pa je bilo pijače že preveč in se je začel še ples, tedaj je pogosto prišlo do "prepira in še hujšega" in "možje, ki so trezni prave ovčice, kadar jih zdivja pijača, bijejo z vsem, kar je pri rokah, s stoli, svetiljkami, noži..."1* Še huje je bilo, če je bila vzrok prepira ženska, ki je razvnemala moš- vertretenen Königreichen unci Ländern in den Jahren 1905-1914, Wien 1974. str. 112. Colakovic, Branko Mita: Yugoslav Migrations to Ameri- ca. - San Francisco 1973, str. 42. Klemenčič, Matjaž: Slovenci v ameriški statistiki v 19. in 20. stoletju. - Celovški Zvon (Celovec), 1984, št. 2, str. 27. -7 Drnovšek. Marjan: Izseljevanje iz širše ljubljanske oko- lice 1890-1914. - Univerza v Ljubljani. Filozofska fa- kulteta, Oddelke za zgodovino, 1993, str. 131-132 (dok- torsko delo. rokopis). 2a Jurij Trunk povzema po knjigo Emily Green Batch (Our Slavic Fellow Citizens, New York 1910). ko pri- nterja alkoholizirano stanje slovanskih priseljencev s 26 Mlada Slovenka na konju ka srca in povzročila hitrejše kroženje krvi... To se je dogajalo tudi v slovenskih krogih, čeprav je Jurij Trunk zanikal veliko razširjenost nravnega razvrata pri slovenskih "boardarjih". Zato je po- zival k družinskemu življenju, ki je bilo v Zdru- ženih državah prava svetinja in temelj ameriške družbe.29 Če Trunk zanika, da bi bili Slovenci v Ameriki bolj nagnjeni k pijači in nravstveno bolj zane- marjeni kot v stari domovini, je vsaj do pijače bolj strpen, popolnoma pa je nerazumevajoč do ženskih "slabosti.", kot je npr. lepo oblačenje. Krivdo temu pripisuje tudi moškemu svetu, ki mu ni nič predrago, kadar misli na otroke in de- kleta: "Za dekleta in tudi žene, ki so prišle iz de- žele in so nosile vedno le cunje, dasi morda svile- ne, je klobuk 'glory of glories'—prava deveta ne- besa, in ker ima Slovan naraven okus za krepke barve, ta ženski lišp ni brez okusa. Drugi kraji, druge navade, nepotrebne in škodljive razko- šnostipa ni treba nikjer."^ Ko je govoril o vzro- kih izseljevanja, je med njimi navedel tudi lahko- miselnost, ki ni bila tuja ženskemu svetu. Primer je vzel kar iz domačih logov. V Ameriko se je iz neke slovenske vasi na Koroškem izselila dekla, ki je prijateljicam poslala svojo fotografijo. Na priseljenci drugih narodov. Tako naj bi Angleži upo- rabljali pesti, Italijani bodalo, črnci britev, Amerikanci pa pištolo. Glej: Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 434-435- V današnjem času pretresa ameriško družbo razširje- nost mamil, nasilje vseh vrst —zlasti med mladimi —kri- minal in terorizem. Zato nas ne preseneti poziv pred- sednika Clintona (v govoru ob že omenjeni prisegi) k utrjevanju družinskega življenja, kije eden od pomem- bnejših projektov ameriške notranje politike, za kate- rim pa ne stoji nihče drug kot ženska, tj. predsednikova žena Hillary. Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 439. VSR ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE njej je bila upodobljena kot mlada gospodična v beli bluzi "in kar je za marsikatero kmetsko de- klico menda vrhunec sreče (!), s širokim klobu- kom". V vasi je zavrelo in celo hčerke premož- nih kmetov niso ostale neokužene od "ameri- kanskc kuge" in le z največjim naporom je uspe- lo, da se je izselila le manjšina ženskega sveta. Tako je bil po Trunku ženski klobuk kriv za ne- potrebni odhod večjega števila vaščank v Ame- riko." Slovenske cerkve in duhovnike v Ameriki so morali vzdrževati ljudje s svojimi prispevki. Tako je bilo tudi s cerkvijo sv. Cirila32 v New Yor- ku. Denar pa nekaterim ni šel rad iz žepa oziro- ma ženskam iz torbic, kar je njen župnik Beni- gen Snoj zapisal v enem od cerkvenih oznanil: "...Ali pa ste moji župljani, ki še prihajate v cer- kev res tako revni? O, treba je samo pogledati, Učiteljica Angela Mensinger iz Waukegana v Illinoisu kako so opravljeni in opravljene nekatere kakor kakšneprincezinje in vsako nedeljo imajo novo obleko. Ko pa gre kaka taka 20-letna slovenska princezinja v svili oblečena in našminkana, še ne pogleda ne jerbaščka pri vratih, ki jo prosi mi- loščine — ne po pravici zahteva plačo JO centov za sedež—pa gre moško naprej in nič ne da, pri darovanju pa morebiti da kakplesnav cent... "3i Že Trunk je ugotavljal, da so bile Slovenke v ZDA redoljubne in da so rade živele v najetih ali lastnih delavskih hišicah, ki so imele majhen vrt, pred hišo pa je bila — po ameriški navadi — majhna terasa z gugalnico (tudi "parlor"3' ime- novana). Na oknih so bile ročno izdelane zave- se, po stenah pa slike in fotografije staršev, so- rodnikov ali domače vasi, manjkale pa niso tudi svete podobe in razpelo. Za red in snažnost so skrbele gospodinje. Preživljanje dneva le v do- mačem stanovanju je imelo za ženo — zlasti če še ni bilo otrok — razne posledice, med bolj ne- prijetnimi tudi domotožje. Po Trunkovem mne- nju so bile Slovenke manj prilagodljive v ameriš- kem okolju. Neznanje jezika, pomanjkanje prija- teljic in znank, življenje v delavskem naselju in še kaj so oteževali ženski vsakdanjik. Tako se je misel na domačo vas, zelene travnike in vaško okolje oglašala pri mnogih Slovenkah, ki so si bolj želele domov kot njihovi možje.35 Rešitev iz družinskega vsakdanjika in ločeno- sti od okolja je bila v sodelovanju žensk v raznih društvih, pevskih zborih, igralskih skupinah, cerkvenih akcijah ipd. Zlasti Cerkvi ni bilo vsee- no, kaj se je dogajalo s slovenskimi priseljenka- mi. Od njih je bila odvisna vzgoja otrok in s tem ohranitev maternega jezika in vere v družin- skem okolju. Tako je Cerkev ustanavljala poleg fantovskih tudi dekliška društva, npr. Dekliško Marijino družbo v New Yorku.36 Zelo rada pa je dekleta in žene pritegnila v cerkvene pevske zbore. Mnoge Slovenke so pomagale šolskim se- stram pri slovenskem pouku na župnijskih šo- lah. Tako so se celo v Trunkov seznam znameni- tejših Slovencev v Ameriki "prikradle" nekatere učiteljice kot edine predstavnice med moškimi izbranci. Omenjene so učiteljice Margareta Ba- rich iz South Ranga v Michiganu, Mary Kozjan in Mary Miko iz Steeltona v Pensilvaniji in Angelo 33 • Studia Slovenka, 34 35 •j/ Trunk. Jurij: Amerika in Amerikanci. str. 402. -'- Cerkev je bila blagoslovljena 4. julija 1916, Arnez.John: Slovenci v New Yorku. New York 1966, str. 58. Po domače: kramljalnica. Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 398. 56 Bila je eno prvih cerkvenih društev v New Yorku, usta- novljeno 15. avgusta 1908, ko je sprejela 100 članic. Delovalo je kot slovenska sekcija v okviru nemške Mari- jine družbe. Dekleta so bila zlaste aktivna na igralskem področju. Glej: Arnez, John: Slovenci v New Yorku, str. 87 in nasi. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 Mensinger iz Waukegana v Illinoisu.37 Trunk se je še posebej postavil z objavo fotografije gos- podične Mary Blatnik iz Salt Lake Cityja v Utahu, ki je bila rojena v Združenih državah, vendar je poznala "vse slovensko slovstvo".** Med leti 1895 in 1918 so Slovenci v Združenih državah ustanovili petnajst župnijskih osnovnih šol. Sprva so na njih poučevali duhovniki, z le- tom 1909 pa so jim priskočile na po- moč sestre kongregacije sv. I-'rančiška Asiškega — Kristusa Kralja iz Maribo- ra. Poleg njih so na nekaterih šolah poučevale tudi v Ameriki rojena slo- venska dekleta, ki so stopile v angleš- ke redove.w Te šole so omogočale pri- dobitev izobrazbe za vstop na t. i. "high scliool", če so si pridobile pravi- co javnosti. V njih so bila dekleta kar močno zastopana, če o tem sklepamo samo po fotografiji diplomantov in diplomantk slovenske župnijske šole sv. Jožefa vjolietu v Illinoisu.'" Nasta- la je v času pred letom 1914; na sku- pinski sliki sedi in stoji 28 fantov in 29 deklet. Leta 1908 je Kazimir Zakrajšek v New Yorku ustanovil Družbo sv. Ra- faela za slovenske naseljence v Zdru- ženih državah. Družba je prihajajočim Slovencem pomagala pri prvih kora- kih na ameriških tleh in zlasti pri za- poslitvi. Ker je bilo med njimi vedno več žensk, so v njenem okviru novem- bra 1909 ustanovili Žensko podružni- co sv. Rafaela. Priseljenke so bile posebej ranlji- ve v novem okolju, zlorabe njihovega zaupanja pa so se začele že mnogo pred prihodom v Ameriko. Tako je leta 1911 dunajski Der Aus- wanderer objavil, ameriško-slovenski časnik Ave Maria pa v slovenskem jeziku ponatisnil, članek o trgovini z dekleti s Kranjske v Ameriko. Ameriška centra te trgovine z belim blagom naj bi bili slovenski naselbini v Pueblu v Coloradu in v Clevelandu v Ohiu. Lastniki "saloonou" in "boarding honsov" so vabili slovenska dekleta in jim plačali vozovnice, ki so jih morale po priho- du odslužiti z delom in celo prodajanjem lastne- ga telesa." Strah pred prisiljevanjem deklet v -i7 Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 547, 564, 572. Pri Frideriku Baragi omenja tudi njegovo sestro Anto- nijo in objavlja njej posvečen akrostih: Angel Boshji naj te vedno spremlja / Nie verlasse Dich des Ilim mies Scliutz/ Tula sis et salva in aeternttm / Observcz ton- jotirs la loi de Dien / Nuovo sempre sia il vostro zelo / Imitate the Saviours holy life / Angwamisin, mino bi- madisin (glej str. 545), •iN Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 528. Verjetno je bila hči G. F. Blatnika iz Dobrega Polja, kije imel v omenjenem kraju hotel z imenom Jugoslovanski dom. Friš, Darko: Ameriški Slovenci in katoliška Cerkev 1871-1924. - Mohorjeva družba, Celovec - Ljubljana - Dunaj 1995, str. 205-206. Friš, Darko: Ameriški Slovenci in katoliška Cerkev 1871-1924, str. 212. Ob prihodu na Ellis Island so bile tudi ženske "predmet" mučnega zdravniškega pregleda prostitucijo v tujini ni bil značilen samo v tem primeru, ampak je bil splošno razširjen v Avstriji in zlasti Cerkev se je prizadevala za njihovo zaš- čito na poti v svet.42 New York je bil posebno ne- varen za tam živeča dekleta, zato so v okviru newyorske Rafaelove družbe razmišljali tudi o ustanovitvi dekliškega doma za tam zaposlena samska dekleta. Idejo so sprejeli decembra 39 40 Friš, Darko: Ameriški Slovenci in katoliška Cerkev 1871-1924, str. 315-316. Mlada in naivna dekleta so bila lahek plen posrednikov za javne hiše v Italiji, Grčiji, Turčiji in Egiptu. Med nji- mi so bila tudi slovenska dekleta. Trst je bil najbolj ne- varen, zato ni čudno, da sta v njem delovali podružni- ca Avstrijske zveze proti trgovini z dekleti in Katoliška zveza za varstvo brez spremstva potujočih deklet ('1905). Glej: Drnovšek, Marjan: Pot slovenskih izse- ljencev na tuje. Od Ljubljane do Ellis Islanda — Otoka solza v New Yorku 1880-1924. - Založba Mladika, Ljubljana 1991, str. 91-92. VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE 1912, vendar so jo kasneje zaradi pomanjkanja denarja opustili. Ob 5-letnici delovanja Rafaelove družbe so 25. maja 1913 priredili shod v dvorani cerkve sv. Ni- kolaja v New Yorku. Udeležilo se ga je ogromno število Slovencev in Slovenk. Med povabljeni je bila tudi gostja Mrs. O'Donohue, "milijonarka iz Central Parka" in predsednica Ladies Auxilia- ries, med govornicami pa sta blesteli gospodični Uršula Zakrajšek in Ivanka Kompare, prva z an- gleškim in druga s slovenskim govorom. Verjet- no je bil ta dogodek vzrok za pomoč avstrijske vlade, ki je Družbi odobrila 1000 kron letne pod- pore.43 Z njeno pomočjo so s 1. novembrom 1913 uredili dohodke za Uršulo Zakrajšek, ki je postala družbena tajnica in izvoljena za zastop- nico na Ellis Islandu v pomoč prihajajočim Slo- vencem in Slovenkam. Ker so ameriške oblasti Slovence zamenjale za Slovake (le-ti so svojega zastopnika na Ellis Islandu že imeli), je Uršula Zakrajšek posredovala le nekajkrat v letu 1914, dokler ni izbruhnila prva svetovna vojna.44 Ko razmišljamo o slovenskem izseljenstvu do leta 1914 in se vprašamo o njegovi sestavi po spolu, ugotovimo kar nekaj izključno ženskih iz- seljenskih tokov. Iz Nadiških dolin poznamo t. i. "dikle", ki so iskale zaposlitev pri bogatih itali- janskih družinah.45 Mnoge Štajerke z vzhodnega roba slovenskega etničnega ozemlja so hodile na Hrvaško in druge dele takratne Ogrske kot kmečke delavke in predice.46 Z vsega slovenske- ga ozemlja so odhajala dekleta in žene kot kuha- rice in služkinje v večja mesta in turistične kraje, od Milana do Dunaja in Zagreba. Najbolj od- mevno pa je bilo odhajanje Primork v Aleksan- drijo, kjer so se udinjale kot kuharice, služkinje, dojilje, varuške in guvernante.47 Poznamo pa tu- di posebno obliko ženskega izseljevanja v Zdru- žene države, to je odhajanje "slamnikarc" iz Domžal in okolice v New York, Chicago in Cle- veland. ^3 Arnez. John: Slovenci v New Yorku, str 12. 44 Friš. Darko. Ameriški Slovenci in katoliška cerkev 1871-1924. str 326 45 Fotoalbum izseljencev iz Benečije / Fotoalbum degli emigranti della Benecia — Fotografski krožek Rečan 1986. str 157—160 Ta oblika ženskega udinjanja pri bogatih družinah je bila izrazita zlasti med obema sve- tovnima vojnama. />6 Valentie. Vlado: Izseljevanje Slovencev v druge dele Habsburške monarhije. — Zgodovinski časopis (Ljublja- na) . 44. št 1, 1990, str. 49-71 47 Makuc. Dorica- Aleksandrtnke. — Goriška Mohorjeva družba. Gorica 1993 Prve so odhajale že na začetku osemdesetih let 19- stoletja, toda prava mrzlica je zajela dom- žalska dekleta z letom 1905.4H Leta 1923 je v ZDA živelo 384 domžalskih faranov in farank, in sicer 238 (62%) žensk in 146 (38%) moških. Večina, tj. 305, jih je živela v New Yorku, 37 v Clevelandu, 30 v Chicagu in 12 drugod po Ameriki. In kak- šne plače so imele? Franc Šušteršič navaja v svo- jem Poduku49 iz leta 1903, da so se Slovenke za- poslovale kot služkinje (gospodinjske pomočni- ce). Kuharice in šivilje so dobile od 5 do 20 do- larjev na teden, dekleta v slamnikarskih tovar- nah pa od 10 do 25 dolarjev na teden. Prve slam- nikarice so privarčevale tudi do 100 dolarjev na leto, kar je bil visok prihranek, saj je svilena ob- leka stala le 3 dolarje. V začetku 20. stoletja so se med slovenskim delavstvom v ZDA uveljavljale socialistične ide- je, ki so okužile tudi ženski svet. V duhu ženske emancipacije so ustanavljale posebna ženska društva ali sekcije v okviru delujočih društev v moških rokah. Na primer: v Clevelandu so julija 1910 ustanovile društvo Napredne Slovenke, ki je bilo pod štev. 137 vključeno v Slovensko na- rodno podporno jednoto (SNPJ). Ženske so bile že članice SNPJ in le manjšina se je odločila za vstop v to izključno žensko društvo. Leta 1913 je razvilo novo zastavo. Na začetku dvajsetih let našega stoletja je štelo več kot 200 članic.50 Januarja 1897 so Slovenci na obrežju Eriejske- ga jezera ustanovili pevsko in telovadno društvo Zora, kjer med prvimi člani ne najdemo ženskih predstavnic. Že čez nekaj mesecev so ga prei- menovali v Slovenski Sokol, iz katerega se je leta 1906 razvilo društvo Slovenske Sokoliće. To žensko podporno društvo sta 11. septembra 1906 ustanovili Nežika Zalokar in Antonija Pod- lesnik z namenom "gojiti telovadbo, narodni čut, kakor podpirati svoje članice v bolezni in ob smrti."bX Sokoliće so nosile posebno sokolsko opravo in živele po sokolskih pravilih. Na splo- šno pa so se ženske predstavnice vključevale v obstoječa društva, kjer so v sodelovanju z moš- 48 Bernik, Franc Zgodovina fare Domžale. - Domžale 1923. str 246-252 49 Šušteršič, Frančišek S : Poduk rojakov Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki — Zveza slovenskih duhovni- kov v Ameriki, Joliet (Illinois), 1903 50 Zavcrtnik, Jože-Ameriški Slovenci Pregled splošne zgo- dovine Združenih držav, slovenskega naseljevanja in naselbin in Slovenske narodne podporne jednote. — SNPJ, Chicago 1925, str. 415-417 57 Zavertnik. Jože: Ameriški Slovenci, str. 424-425 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 kimi člani bolj ali manj aktivno delovale in skr- bele za svoje pravice. V javnosti delujoče ame- riške Slovenke se tudi niso mogle izogniti nazor- skim in političnim delitvam, ki so zajele sloven- ske priseljence v ZDA na prelomu v 20. stoletje. Do širšega organiziranja slovenskega ženstva v ZDA pa je prišlo šele po prvi svetovni vojni, in sicer z ustanovitvijo Slovenske ženske zveze (*1926), ki je združevala katoliško čuteče ženske in organizacije Progresivne Slovenke Amerike (*1934), ki je zagotavljala versko, filozofsko, etič- no in politično svobodo članic ter delovala na kulturnem, humanističnem in izobraževalnem področju. Vendar je to že druga zgodba. Pravega pregleda življenja in dela Slovenk v ZDA do prve svetovne vojne še nimamo. Le slu- timo lahko, da niso bile le gospodinje in da so aktivno sodelovale zlasti v tistih dejavnostih iz- seljenskih podpornih društev, ki so bili vezani na kulturno (glasbeno, pevsko, igralsko itd.) in izobraževalno delo. Politika je bila vedno dome- na moških, drobno filigransko delo pa ženskih glav. Le bežen pregled članov in članic raznih društev, ki jih navajata Trunk in Zavertnik v svo- jih knjigah, nam pokaže, da so številne aktivne članice slovenskega izseljenskega društvenega, cerkvenega in političnega življenja nosile priim- ke, ki jih zasledimo tudi pri najbolj pomembnih moških aktivistih. Koliko je bil tu prisoten vpliv ameriškega življenja, ki je ženi dajal večjo vlogo? S° si jo morda morale priboriti s pomočjo raz- n'h ženskih gibanj? Ta vpliv ameriškega življe- nja in razmišljanja ni bil nezanemarljiv, tudi ko •mamo pred očmi ameriške Slovenke. Kakorkoli že: večina priseljencev v ZDA se je °b prihodu najprej srečala z "žensko", tj. kipom svobode pred newyorskim pristaniščem, ki je bila po Trunkovih besedah "dar francoske Ijtt- dovlade amerikanski sestri">' In tudi primerjava med novo in staro domovino je marsikdaj teme- 'ji'a na primerjavi med "mačeho"(nova) in "ma- terjo" (stara) domovina, škof James Trobec pa je •Zrekel besede, ki jih je Jurij Trunk postavil kot moto svoji knjigi iz leta 1912: "Slovenija je naša nicitii Amerika naša nevesta." Kaj je bila Ameri- ka slovenskim priseljenkam, je še odprto vpra- Sanje, vsaj za čas do izbruha prve svetovne voj- ne. 52 Trunkovpotopis IV Nekaj zanimivosti iz New-Yorka. - Mir (Celovec). 1909. št 43. str 247-24<8 Zusammenfassung Amerika: ein Paradies für Frauen Die slowenische Geschichtsschreibung - und in ihrem Rahmen die Erforschung der slowe- nischen Emigration - widmete den weiblichen Mitgestalterinnen unserer Vergangenheit keine größere Aufmerksamkeit. Dies stellte bereits Dr. Peter Vodopivec für das 19. Jahrhundert in einer der vorigen Nummern der "Zgodovina za vse" fest (Vodopivec, Peter: Wie die Frau im 19. Jahrhundert ins öffentliche Leben eintrat. - Zgodovina za vse (Celje), Jg. 1, Nr. 2. 1994, S. 30- 44). Es ist wahr: "Die Geschichte der Slowenen ist die Geschichte der Männer". Ähnliches gilt auch für die Erforschung der Geschichte der slowe- nischen Emigrantinnen bis zum Ersten Welt- krieg. Zur Zeit der massenhaften Auswande- rung von Slowenen und Sloweninnen an der Wende zum 20. Jahrhundert, als der Migrations- strom besonders in die USA gerichtet war, schrieb die slowenische Schriftstellerin Zofka Kveder ein Stück mit dem Titel Amerikanci [Amerikaner] (1908). Darin beschrieb sie betro- ffen, aber nicht anklagend, die Auswanderung in die Vereinigten Staaten. Die Journalistin Dorica Makuc widmete ihre Aufmerksamkeit den sogenannten Aleksandrinke [Alexandri- nerinnen], also jenen slowenischen Madchen und Frauen, die seit der Mitte des 19. Jahr- hunderts nach Ägypten und insbesondere nach Alexandria auf Arbeitssuche gingen. Dort wur- den sie als Dienst -und Kindermädchen, als Gouvernanten und Ammen angestellt. Neben zahlreichen Artikeln schrieb Makuc darüber auch ein Buch (Makuc, Dorica: Aleksandrinke. - Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1993). Die Auswanderung von Sloweninnen in die Vereinigten Staaten war im Vergleich zu den Männern zahlenmäßig kleiner. In den Jahren 1899-1910 wanderten 284 866 (84,9 %) Männer und 50 677 (15,1 %) Frauen slowenischer und kroatischer Nationalität in die USA ein (Cola- kovic, Branko Mita: Yugoslav Migrations to America. - San Francisco 1973, S. 42). Dennoch stößt man bereits zur Zeit, als Missionare und Hausierer in die USA gingen, auch auf Frauen. Der slowenische Missionar Friderik Baraga brachte 1837 seine jüngere Schwester Antonia mit. Da sie gebildet war und die Tätigkeit unter den Indianern sie nicht fesselte, ging sie nach Philadelphia, wo sie eine Erziehungsanstalt für Mädchen gründete, und später nach Rom. Auch VSE ZA ZGODOVINO 30 ZGODOVINA ZA VSE der Missionar Franc Pire kam mit seine Schwes- ter Polona (1855), die gemeinsam mit ihrer Fa- milie emigrierte und erfolgreich einen Bauern- hof führte. Und der spätere amerikanisch- slowenische Bischof James Trobec nahm 1870 seine Schwester Marija nach Amerika mit. Die Absicht der Brüder war eindeutig: die Schwes- tern führten den Haushalt und halfen als Lehre- rinnen, Orgelspielerinnen und Kirchensän- gerinnen bei der Missionsarbeit. Da viele der ersten slowenischen Wirtschaftsemigranten in den USA in der Nahe von deutschen Aussied- lern lebten und über deutsche Sprachkennt- nisse verfugten, heirateten sie nicht selten Deutsche, so zum Beispiel der Hausierer und spätere Händler Matija Premuta aus St Louis am Mississippi. In den sechziger Jahren des 19. Jahrhunderts emigrierten viele Sloweninnen aus Oberkrain (das damals Teil des mehrheitlich von Slowe- nen besiedelten österreichischen Kronlandes Krain war) zusammen mit ihren Ehemännern nach Minnesota, wo sie sich mehr oder weniger erfolgreich mit der Landwirtschaft beschäftig- ten. Zur Zeit der massenhaften Aussiedlung 1890-1914 gingen viele Frauen und Mädchen in die Vereinigten Staaten. Die Frauen folgten ihren Ehemännern (Berg, Forst- und Fabriks- arbeitern), als diese beschlossen, sich für ständig in der neuen Heimat niederzulassen. Die Mädchen folgten dem Bräutigam oder waren Dienstmädchen und Köchinnen. Eine besondere "weibliche" Form der Emigration nach Amerika war jene der auf die Herstellung von Strohhüten spezialisierte Arbeiterinnen, die in Hutfabriken in New York, Chicago und Cleveland arbeiteten. In der amerikanischen Umgebung begannen auch die Sloweninnen verschiedenen Vereinen beizutreten oder gründeten sogar eigene Verei- ne. Besonders aktiv nahmen sie an den welt- lichen Aktivitäten der katholischen Kirche unter den slowenischen Emigranten teil, zum Beispiel als Lehrerinnen in slowenischen Pfarrschulen, als Kirchensängerinnen, Organisatorinnen des gesellschaftlichen Lebens usw. Nur wenige aber konnten die gesellschaftliche Leiter erklimmen. Ein gesellschaftlichen Aufstieg war erst in der Zwischenkriegszeit bemerkbar, als die Kinder der Emigranten schon amerikanische Schulen besuchten. Der Ausspruch "America: The paradise of women" war dem slowenischen Geistlichen und Reisenden Jurij Trunk gut bekannt. Im Jahr 1912 gab er im Selbstverlag das Buch Amerika in Amerikanci [Amerika und die Amerikaner] heraus, das mit zahlreichen Fotografien und Illustrationen des slowenischen Malers Ivan Vavpoti illustriert war. Der Ausspruch entstand, weil es einerseits in Amerika wenige Frauen gab und diese andererseits immer freier und von den einstigen patriarchalen dorflichen Fesseln befreit waren. Die tatsächliche und die geistige Weite der Neuen Welt ermöglichte den Frauen ein anderes Leben als es Europa «mit seiner einengenden Atmosphäre bieten konnte. VSE ZA ZGODOVINO Tadeja Tominšek - Rihtar PILI SMO VODO, POLNO ŠKODLJIVEGA MRČESA H kulturni zgodovini ljubljanskega vodovoda in kanalizacije pred prvo svetovno vojno ?il!C<^OC4?OCOC?C«C<54ìC<2<ì«4ÌCC>CO<3^^ Devetnajsto stoletje je obdobje, ko je voda že davno izgubila značaj mističnega, kot ga je ime- la v starih kulturah. V tem času je imela že po- vsem funkcionalen pomen, kar pa seveda ni po- niendo, da je šlo za nek racionalen in spoštljiv odnos do nje. Mnogokrat so jo ljudje zlorabljali, s tem pa so sami sebi omejevali preskrbo s pitno vodo, ki jo je na področju naselitve vedno bolj Primanjkovalo. Stanje pa se je poslabšalo z indu- strializacijo, kajti ta je v 19. stoletju pospešila Proces urbanizacije in s tem naraščanje števila Prebivalstva na relativno majhnem prostoru, upoštevajoč ta dejstva gleda Gerhard Auer' na Uvedbo centralizirane preskrbe z vodo kot na revolucionarno dejanje, ko pravi: "Pod mikro- skopi 19. stoletja so v pitni vodi mestnih vodnja- kov in rek našli zastrašujočo populacijo bakte- nJ, kar je peljalo do spoznanja o nujnosti cen- tralizirane, bakteriološko nadzorovane preskr- be z vodo. Do tedaj so vodo zajemali iz potokov, rek in vodnjakov, kar je bilo v velemestih intakt- no tudi še v 19-stoletju." Čeprav Gerhard Auer govori o tedanjem sta- iti evropskih velemest, med katere Ljubljane 8'ede na njeno nizko stopnjo industrializacije in nenazadnje tudi urbanizacije ne moremo prište- vati-, se razmere tu niso popolnoma nič razliko- vale od splošno evropskih razmer. Razlika je le v tem, da )e Ljubljana začela nekoliko kasneje raz- mišljati o rešitvi tega problema z napeljavo vo- dovoda. Pri tem je sprva imel veliko zaslug ob- činski odbornik in kasneje ljubljanski župan Ivan Hribar. Hribarjevo "Poročilo vodovodnega odseka o svojem delovanju od dne 25. 5. 1883 do 14. 3-1888'4 omenja ustanovitev posebne ko- misije za pregledovanje vodnjakov (20. 5. 1870), ki pa je še leta 1876 izboljšanje razmer povezo- vala z uredbo novega javnega vodnjaka na Mari- jinem trgu. Ta bi dobival vodo iz vodovoda s ti- volskega hriba, vendar do izvedbe zamisli ni Gerhard Auer. Nasser Wohnen Zum Wassergebrauch im Stadthaus. Daidahs, Berlin, 1995 Prt m Andrej Studen. Stanovati v Ljubljani. Studia hu- manitatis. Apes. Ljubljana. 1995 in tam navedena de- la Zgodovinski arhiv Ljubljana (dalje ZAL)- Peg 1/2041, fol. 331. Poročilo vodovodnega odseka o svojem delova- nju od dne 25 5 1883 do 14 3 1888. 19 3-1888, Ivan Hribar Če se omejim na kontinent, kije v vpeljavi cen- tralnih vodovodnih sistemov zaostajal za Anglijo, je na nemško govorečem področju začel s tem Dunaj leta 1841. z napeljavo vode iz Donave, sledil je Hamburg leta 1848 z že modernejšim sistemom, nato Berlin leta 1856 m za njimi počasi do konca 19 stoletja še ostala nemška mesta. (Gottfried Hóscl. Unser Abfall aller Zei- ten. Pine Kulturgeschichte der Stadtereinigung. Jchle Verlag, München. 1990. stran 137) VSE ZA ZGODOVINO 32 ZGODOVINA ZA VSE prišlo. Tako lahko približno letnico začetka raz- mišljanja o napeljavi vodovoda postavimo v leto 1881, ko je stalni mestni zdravstveni svet pod predsedstvom dr. Miroslava Keeselbacherja iz- dal resolucijo, v kateri je mestnemu zboru nas- vetoval "napravo vodovoda". Zaradi te resoluci- je so se začele zadeve v mestnem zboru hitreje premikati. 21.12.1882 je bil ustanovljen vodo- vodni odsek, ki je bil dokončno odločen za izpe- ljavo projekta ljubljanskega vodovoda in je imel nalogo preučevati vse aspekte izgradnje/ Ideja o izgradnji centraliziranega sistema za preskrbo mesta s pitno vodo ni več zamrla, tega tudi same razmere na tem področju niso dovoljevale. Leta 1883 je Hribar5 namreč ugotavljal, da." 1. Ljubljana nima dovolj zdrave pitne vode, 2. tla pod mestom so vsled pomanjkljive kanalizacije inficirana in voda vsled tega po mnozih vodnja- kih več ali manj okužena. "V svojem Poročilu o kemijskih raziskavah pitnih voda iz leta 18866 je c.kr. profesor dr. Baltazar Knapič opozarjal na dejstva, da Ljubljana v teh problemih ni osam- ljena-'Mnogovrstna raziskovanja vodnjakov v skoraj vseh velikih mestih so dokazala, daje vo- da vsacega kraja, na katerem ljudje že dolgo ča- sa prebivajo, z vsakovrstnimignjilobnimi tvari- nami inficirana in da je zato postala neužitna in škodljiva. Natančni poizkusi so nas podučili, da zdaten del čoveških iztrebkov v velikih me- stih prodera v tla in jih vedno globokeje onečiš- ćuje... Vodnjaki, ki stoje v podzemni vodi raznih mest, dobivajo svojo vodo samo oziroma večino- ma od mokre nesnage pouličnih žlebov, kiponi- kuje v tla, od stranišč in drugih umazanij, zato imajo ti vodnjaki navadno strahovito onečišće- no vodo. " Dr. Knapič nato v istem poročilu ome- ni tudi izsledke raziskav vode ljubljanskih vod- njakov, ki so bile izvedene leta 1884 in so prisili- le mestni svet k drugačni preskrbi z voâo-."Leta 1884 se je preiskovala užitnost vode v mnogih ljubljanskih vodnjakih v raznih krajih mesta. Mnogo voda še užitnih ni... Mnogo voda hrani tvarine, ki se rade okisajo (gnjilobne tvarine). Skoraj vse imajo amonijak, kar dokazuje, da prodere malo zraka v tla, ki bi gnijoče tvarine popolnoma razkrojil. Nekatere hranijo solitar- no sokislino, večina pa velike množine solitarne kisline, kuhinjske soli, tedaj obilo klora, se naha- ja v mnogo vodnjakih, kar kaže, da jako veliko scalnice (to je njene slane vode) v podzemno vo- do prodere in od tam v naše vodnjake. 'n Dr. Kna- pič je še poudarjal, da se večji del vodnjakov s pitno vodo nahaja le še v okolici mesta. Tako on sam kot tudi mestni odbornik Hribar vidita reši- tev le še v izvedbi centraliziranega vodovoda, ki bi pitno vodo pripeljal iz okolice Ljubljane. Hri- bar je poudarjal potrebnost vodovoda,"tófeo v kvalitativnem, kot v kvantitativnem oziru '*, to- rej je z uvedbo vodovoda pričakoval izboljšanje zdravstvenih razmer v mestu (pri tem se sklicuje na izkušnje mest Dunaja, Zagreba in Gradca). Ta draga investicija bi se po njegovem mnenju prav gotovo obrestovala takoj, ko bi prebivals- tvo spoznalo njegove prednosti. Dr. Knapič se je pridružil Hribarjevemu mnenju in je svoje pre- pričanje še podkrepil z besedami: "Dolgotrajna in natančna opazovanja so namreč utemeljila prepričanje, da se nekatere nalezljive bolezni, npr. kolera in tifus, širijo s pitno vodo. Na An- gleškem so sestavili posebno komisijo zdravni- kov in kemikov, ki so imeli nalogo, da preiščejo tamošnje vodne razmere. Isto raziskave nemš- kega državnega zdravstvenega sveta potrjujejo zgornje trditve. "' V nadaljevanju še poja- sni: "Kazni strokovnjaki so z raziskovanji prišli do zaključka, da voda, ki jo uživamo, nikakor ne sme biti onečišćena z živalskimi odpadki. "I(l Tako kot Hribar tudi dr. Knapič omeni izkušnje mest, ki so že preskrbljena s pitno vodo iz vodo- voda: "V mestih, ki so jih preskrbeli s čisto stu- denčnico, so se zdravstvene razmere zelo izbolj- šale; nalezljive bolezni so odnehale, ali pa vsaj zgubile svoj nevarni značaj. "Pritožbe mestnega fizika dr. Kowatscha nad zdravstvenim stanjem v mestu pa segajo že v leto 1881, ko med rešitva- mi omenja med drugim tudi zahtevo, da je treba "tem preje izpeljati vodovod. "" ' Vodovod je postal nuja, da bi se izboljšale zdravstvene razmere v mestu in preprečevale epidemije, kar je mestni svet na svojih sejah več- krat poudarjal. Dejstvo, da so na seji vodovodne- ga odseka z dne 6. 2. 188612 sprejeli sklep, da bo- 4 ZAL. Reg I/2041, fol 331 5 ZAL- Reg 1/2041. fol 25, Poročilo o kemijskih raziska- vah pitnih voda. dr Baltazar Knapič 6 ibidem 7 Ìbidem 8 ZAL. Reg I/ 2041, fol. 30, Poročilo o kemijskih raziska- vah pitnih voda, dr Baltazar Knapič 9 Ibidem 10 Ibidem " ZAL-CODEX III/knjiga 34, fol 140 Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1883, Policijskega odseka poročilo o mestnega ftztka zdravstvenemu poročilu za 1881 loto, dr. Kowatsch 12 ZAL Regi/'2041, fol 94, Vabilo k seji vodovodnega od- seka, 6 2 1886 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 33 do poročilo dr. Knapiča javno objavili, kaže na to, da so se odločili dobro osvestiti tudi mestno prebivalstvo, kajti tako drage investicije si brez naklonjenosti potencialnih odjemalcev niso mogli privoščiti. Vodnjaki Pred vpeljavo vodovoda je imel v mestu vlogo preskrbovalca ljudi s čisto, torej pitno vodo vod- njak, poleg njega pa še kak studenec. Vendar pa tudi po vpeljavi vodovoda vodnjaki in studenci niso izgubili te svoje funkcije, kajti priklapljanje hiš na vodovod je bilo povezano z velikimi stroški, tako za mestno občino samo kot tudi za hišne posestnike. Torej velikemu delu prebi- valstva vodovod sploh ni bil takoj dostopen in ostati so morali pri starem. Hribar je leta 1886 na seji vodovodnega odse- ka poročal o stanju vodnjakov v mestu-."Ljublja- na ima 917 hiš, 12 javnih in 305 zasebnih vod- njakov. Na sto hišnih številk je v notranjem me- stu 14, na Poljanah 45, na Št. Peterskem pred- mestju 30, na Kapucinskem predmestju 57, v Gradišči 50, na Karlovskem predmestju 55, v Krakovem 32, v Trnovem 21 vodnjakov, tedaj povprečno na sto hišnih številk 33- Mej javnimi vodnjaki so le štiri za take spoznali, ki imajo de- loma dobro pitno vodo in to so vodnjaki na Mestnem trgu, v "Zvezdi", pri sv Florjanu in na sv. Jakoba trgu. Komisija za ogledovanje vod- njakov, katera se je ustanovila leta 1876 pod Predsedstvom mestnega fizika dr. Kowatscha, je kemično preiskati dala trideset vodnjakov, v raznih krajih mesta in razvidelo seje, daje vo- da v obče jako slaba... Spoznale so se večine vod lz vodnjakov za nepitne in nezdrave in vidi se t(>rej kaka velika nevarnost preti ljubljanskemu Prebivalstvu o priliki kake kužne bolezni, kakor sedaj preti kolera. Mestni magistrat bode tedaj moral iz zdravstvenih ozirov zapreti mnogo vodnjakov, tedaj pa bode primanjkovalo vode, neizmerno važnega faktorja za kuhanje in čiš- čenje. "13 Dve leti kasneje hoče Hribar pospešiti pripra- ve za izgradnjo vodovoda in zopet omeni stanje na področju preskrbe z vodo iz vodnjakov-"Ne- dostatek pitne vode čutil seje v Ljubljani že dav- no- V celem mestu namreč ni več kot 12 javnih vodnjakov. Prebivalstvo pomagalo si je s tem, da je zajemalo vodo iz zasebnih vodjakov, v to je šlo le, dokler je bil dotok vode zadosten. Ako pa je vsled suše začelo nedostajati vode po vodnja- kih, zaprli so hišni lastniki zasebne vodnjake za splošno porabo in večina prebivalstva bila je od- kazana na vodo iz javnih vodnjakov. Stakošnji- mi neprilikami se je vsled tega bilo boriti sem- tertje... 'n4 V arhivskem gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana so ohranjena poročila Kmetijsko-ke- mijskega preskuševališča Ljubljana15 od leta 1897 do 1899, ki je preskrbovalo mestni magi- strat s podatki o stanju pitnosti vode v ljubljan- skih vodnjakih. Na podlagi teh podatkov je mestni magistrat nato določal ukrepe. Sumljivi so bili tile vodnjaki: 1. stari vodnjak za Stolnico, katerega je moral dati lastnik, t.j. knezoškofijski Ordinariat zapreti, "ker ima baje najslabejšo vodo v Ljublja- ni..."(1898); 2. že leta 1891 je bilo ugotovljeno, da je voda v vodnjaku na Resljevi cesti komaj še za rabo, zato so ga opustili; 3. prav tako so zaprli vodnjak na Stolbi,ki je dobival vodo iz tamkajšnjega studenca(1898); 4. zaradi bakteriološko oporečne vode pa so 1898 zaprli tudi vodnjaka Hiralnice pri sv. Jože- fu in "Leoninuma"; 5. manj oporečne vodnjake pa je naročil magi- strat le očistiti in je dovolil nadaljnjo uporabo. Tudi vse pobude posameznikov niso zmogle sprožiti radikalnih sprememb. Na bolje je kaza- lo le prebivalcem hiš, ki so se priključile na vo- dovod. Drugi pa, ki do tega še niso prišli, bodisi ker so stanovali v slabo poseljenem koncu me- sta, kjer polaganje vodovodnih cevi še ni bilo rentabilno, bodisi ker si napeljave sami niso mo- gli privoščiti, so se morali ubadati s starimi prob- lemi in so še naprej pošiljali pritožbe na mestni magistrat. Prebivalci Ulice na Grad16 so mestni magistrat tri leta (1896-1899) brezuspešno prosili za na- pravo javnega vodnjaka na razpotju Florjanske Ki z*l-CODEXIII/knjiga 37. fol 120 Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1886. seja 4 5 1886, Poročilo vodovod- nega odseka. Ivan Hribar. Ul ZAL ¡leg 1/2041. fol. 331. Poročilo vodovodnega odse- ka o svojem delovanju od dne 25. 5 1883 do 14 3 1886. 19 3 1886. Ivan Hribar. /5 ZAL Regi/1089.fol 5.52. 596. 609, 628, 630. 647 Re- zultati kemičnih analiz vode ljubljanskih vodnjakov, Kmetijsko-kemijsko preskuševališče v Ljubljani. 16 ZAL Reg 1/ 2040. fol 397. 587 Prošnja za izgraditev javnega vodnjaka od Florjanske ceste navzgor, kjer se VSE ZA ZGODOVINO 34 ZGODOVINA £A VSE ceste in Ulice na Grad, v prošnjah pa so navajali sledeče argumente: "Pred nekaj leti je bil tak vodnjak na koncu stopnic "Na Rebri"pri hiši šte- vilka 11, a so ga odstranili, ko so vpeljali vodo- vod v bližnje hiše. Za naše potrebe je bil ta na tem kraju sicer tudi odstavljen, ker se je morala voda po strmini navzgor in mnogih stopnicah navzgor nositi." V nadaljevanju se pritožujejo, da jim je ostalo na razpolago le še nekaj malih, že usihajočih vodnjakov in poudarjajo, da je to njihova edina pitna voda. Še huje pa je poleti, ko nimajo "po več mesecev kapljice pitne vode. Vča- sih so nam bližje sosedje konca vodovoda pustili kaki škaf vode vzeti, a tudi ti so se temu proti vili. ker jim je bilo le v sitnost in odgovornost." Iz drugih virov, t.j. rezultatov kemičnih analiz vode v ljubljanskih vodnjakih, je razvidno, da sta bila na Gradu v letu 1897 še dva vodnjaka, ki sta bila res v slabem stanju in sta potrebovala po- pravilo. Kemična analiza vode (izvedlo jo je Kmetijsko-kemijsko preskuševališče v Ljubljani) v vodnjaku ob hiši Ulica na Grad 8 pa je pokaza- la, "daje voda slučajno inficirana zgnjilobnimi tvarinami in torej glede zdravja jako sumljiva. Na vsak način je treba vodnjak dobro očistiti. Voda bi pa bila drugače dobra, da bi bil vodnjak očiščen. "17 S tem pa še ni bilo konec problemov, saj hiše, ki so že bile navezane na vodovod, niso smele oddajati vode drugim. To je bilo namreč določe- no leta 1890 v "Določilih za dobivanje vode iz vodovoda mesta Ljubljane", v nasprotnem pri- meru pa so jim bili vodovodni organi upraviče- ni ustaviti dobavo vode.18 obrne Cesta na Grad, 21. 2.1896 in Prošnja posestni- kov in najemnikov na Ulici na Grad, da se na vrhu klanca napravi vodovod ali vodnjak za splošno pora- bo. ZAL: Reg 1/ 1089. Jot 364. 647. Izkazi kemičnih analiz vode v vodnjakih. ZAL CODEX HI/knjiga 4I,fol. 51. Zapisniki mestnega sveta za leto 1890. Določila o dobivanju vode iz vodo- voda mesta Ljubljane, §14: "Tistim, ki imajo zasebne vodovode, prepovedano je izrecno oddajati vodo v po- rabo izven svojega posestva, tudi ni smeti vode rabili v noben drug namen, nego za kateri bilo je naznanjeno mestu. Strogo je prepovedano, kakor si koli bodi napač- no ravnati, brez potrebe pipe puščati odprle ali ne trd- no jih zapirati, objestno pokvarjati mestne vodovodne naprave, oddajati vodo ljudem, ki ne stanujejo v hiši. neresnično izpovedovati itd." V nasprotnem primeru pa "sme mesto po svojih vodovodnih organih ustaviti vodo." 19 ZAL: Heg l/2040,jol. 397. Prošnja za izgraditev javne- ga vodnjaka... 21. 2. 1896. 17 18 Sobno stranišče Torej lahko vidimo, da razmere v tem primeru nikakor niso bile rožnate, vendar so bili tokrat za zavlačevanje rešitve iz konkretne situacije krivi sami stanovalci, kajti: "Upraviteljstvo mest- nega vodovoda poroča, da prosilci odklanjajo vsako, bodisi še tako nizko pristojbino za pora- bo vode v slučaju, če bi se postavil javni vodnjak tam, kakor si ga žele, zato postala je ta prošnja brezpredmetna. "19 Kot vzrok, da posebne pristojbine ne mislijo plačevati, so navedli, da so davkoplačevalci. Ta- ko se je zadeva zavlekla v leto 1900, ko je prišlo do sklepa , da bodo tu napeljali vodovod, vodo- vodno naklado pa bodo plačevali le hišni po- sestniki, ne pa najemniki.-" Ta slikovit primer sem navedla z namenom, da prikažem, da niso bile vedno mestne oblasti ti- ste, ki so zaradi stroškov oziroma takih in dru- gačnih razlogov zavlačevale z napeljavo vodo- voda, kar se večkrat prebere v virih. V tem pre- hodnem času modernizacije mesta je namreč ra- zumljivo, da ljudje določenih stvari še niso doje- mali na način kot jih dojemamo danes. Vodo so do izgradnje vodovoda dobivali neposredno iz narave, s problemom, zakaj je oziroma ni pitna, se več ali manj niso ukvarjali. Zanimalo jih je le dejstvo, da voda je in da ne predstavlja nobene- 20 ZALReg L/2040,fol. 588. Zapisnik o podaljšanju mest- nega vodovoda na vrli klanca Ulice na grad, 10. 5- 1900. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 35 Patent predhodnika stranišča na vodno izplakouanje s konca 19. stoletja ga stroška: "Pojavljajo se torej ugovori, da mest- ni vodovod sploh ni potreben, ali da ga vsaj ugo- vor nik ne potrebuje. Nekateri pa pogrešajo pit- no vodo in se boje, da bo zanjo treba plačevati. Daje ta strah prazen, ni treba naglasa ti, ker so bili zdravstveni oziri glavni povod, da seje me- sto lotilo gradnje vodovoda. "n Zmotno bi bilo misliti, da je napeljava vodovoda pomenila ko- nec gradnje vodnjakov in splošno preskrbo pre- bivalstva z vodo le po vodovodnih ceveh. Zaseb- ne vodnjake so bili še vedno prisiljeni graditi ti- sti posestniki, ki niso bili priključeni na vodo- vod, vendar so morali za gradbeno dovoljenje prositi mestni magistrat in se držati strožjih predpisov, ki so vključevali gradnjo nepropust- ne betonske greznice." Tudi gradnja javnih vod- njakov še ni bila povsem izključena, čeprav je mestni magistrat v okoliših , ki so bili preskrblje- ni s cestno vodovodno cevjo, ukinjal vodnjake. Tako je prebivalcem Trnovskega pristana v enem letu od podrtja tamkajšnjega javnega vod- njaka (1896), uspelo izsiliti izgradnjo novega (april 1897V3 Kljub vsemu pa so vodnjaki izgubljali na po- menu, kajti prebivalstvo je počasi le spoznalo in tudi priznalo prednosti preskrbe z vodo iz vodo- voda, saj ta ni bila oporečna in se je nahajala ne- posredno v hiši. Pojem pitne vode Razmišljanja o centralizirani preskrbi z vodo so po mojem mnenju povezana tudi z vpraša- njem, kaj je sodobniku 19. stoletja pomenila pit- na voda in v kolikšni meri se je lahko zavedal pomembnosti preskrbe, recimo temu, z bakte- riološko neoporečno vodo. Izhajala bom iz trdi- tve Gottfrieda Hösla24: "Pri ocenjevanju kakovo- sti vode seje na začetku še omejevalo na kriteri- je barve, bistrosti, vonja in okusa. To merilo pa seje spremenilo z razmahom znanstvene higie- ne. Temeljna dela Maxa von Pettenkoferja, usta- novitelja moderne higiene (1818-1910), sodijo v ta čas, v čas, ko so spoznali tesne povezave med tlemi, odplakami, odpadki, onesnaženjem vode in epidemijami". Tudi v arhivskem gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana najdemo potr- dilo za določanje pitnosti vode po okusu: "Kerje voda na Karolinški zemlji neužitna, prosijo niž- je podpisani za napeljavo vodovoda."1'' Prav ta- ko so se 1897. nad vodo pritoževali posestniki "Pred konjušnico" in prosili za napeljavo vodo- voda z argumenti: "...tam stoje štiri hiše in ope- karna z nad sto delavci, ki se preskrbujejo iz mestnih vodnjakov v Trnovem ali pa iz lastnih vodnjakov, kterih voda je iz zdravstvenih ozi- rov najslabša, ker je polna različnih živalic in drugih priklav."2'' 21 ZAL: Reg 1/2041, fol 707. Poročilo o uvedbi vodovodne naklade, 1889. 22 ZAL: Reg I/ 1089. fol. 603- 23 ZAL: Keg I/ 20-10, fol. 433. 21 Gottfried llösel, Unser Abfall aller Zeiten. Eine Kultur- geschichte der Städtereinigung, fehle Verlag. München, 1990, str. 138: Ihn Beurteilung der Wasserqualität beschränkte man sich Anfangs noch auf die Kriterien Farbe, Klarheit, Geruch und Geschmack. Dieser Maßstab änderte sich aber mit dem Aufschwung der wissenschaftlichen Hygiene. Die grundlegenden Arbei- ten Max von l'ettenkojj'ers, des Begründers des moder- nen Hygiene (1818-1910), fallen in diese Zeit, in der die engen Zusammenhänge zwischen Erdboden, Ab- wasser, Abfallstoffen, Wasserverunreinigung und Seuc- hen erkannt wurden". 25 ZAL: Keg 1/ 123 7. fol. 1 59. VSI-ZA ZGODOVINO 36 ZGODOVINA ZA VSE Leta 1899 pa so razmere na "Kolizejskih uli- cah" opisovali tamkajšnji prebivalci, češ da mo- rajo piti vodo iz "kalne umazane Gradaščice"ali pa iz sosednjih "smrdljivih vodnjakov, v katerih se nahaja mnogo našemu zdravju škodljivih mrčesov, in katera se rabi predvsem za škroplje- nje vrtov. '"7 Seveda prebivalstvo samo ni moglo oceniti vode na drugačen način, kot da jo je sodilo po zunanjih kriterijih. Na njihove tovrstne pritožbe pa je lahko na bolj strokovni ravni reagiral mest- ni magistrat, ki je nadaljnje kemijske raziskave naročil ali Kmetijsko-kemijskemu preskuševa- lišču v Ljubljani2" ali pa se je obrnil na c.kr. Za- vod za državno zdravilstvo v Gradcu. Poročilo o kemijskih analizah vode dr. Knapi- ča, ki izvira iz leta 1886, omenja, da leta 1884, ko je Komisija za preiskovanje vodnjakov preisko- vala vode ljubljanskih vodnjakov, še ni bilo mo- goče izvesti mikroskopskih obdelav. Torej po- meni pri nas začetek modernih bakterioloških raziskav vode prav ustanovitev Kmetijsko-ke- mijskega preskuševališča v Ljubljani. Pred tem pa so se opirali na raziskave in rezultate tujih znanstvenikov (angleških in nemških). Dr. Kna- pič je lastnosti pitne vode namreč povzemal po F. Fischerju." 1. voda mora biti čista, brez barve in duha, 2. toplota se mora v vseh letnih časih gi- bati od 6do 12 stopinj celzija, 3- organskih snovi sme imeti le malo in ničgnjilobnih organizmov, 4. amonijaka in solitarne sokisline sme nič hrani- ti, nitratov, sulfatov in kloridov pa le v mali mno- žini, 5. ne sme biti pretrda, posebno pa ne hraniti bistvenih množin magnezijevih solij. " -' Torej lahko prvotne ideje, t.j. ideje Komisije za pregledovanje vodnjakov o izgradnji dveh jav- nih vodnjakov, enega na Marijinem trgu, ki bi dobival vodo iz starega vodovoda s tivolskega hriba, in drugega na Križevniškem trgu s podze- meljsko vodo3", delno pripišemo prav ocenjeva- nju pitnosti vode po zunanjih kriterijih. Tako ocenjevanje je toleranco pitnosti v veliki meri 26 ZAL Reg I/2040. fol 474 27 ZAL Reg I/2040. fol 550 28 ZAL- CODEX •/ knjiga 49. fol 238 Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1897. Ustanovitev kmetijsko-kemijske- ga preskuševališča v Ljubljani 29 ZAL. Reg l/2041. fol 28. Poročilo o kemijskih analizah vode. dr Baltazar Knapič. 12 1. 1886 •i0 ZAL-Reg I/2041. fol 331 Poročilo vodovodnega odse- ka o svojem delovanju od dne 25 5 1883 do 14 3 1888. Ivan Hribar. obdržalo na nivoju čutnega zaznavanja. Te smernice pa so se očitno spremenile pod vpli- vom razvoja znanosti v tujini in njihovega vpliva pri nas. Če pogledam situacijo s tega vidika, se mi zdi logično, da miselni preskok od vodnjaka do pre- skrbe z vodo iz vodovoda ni bil hiter, saj je bil princip razmišljanja še tak, kot ga omenja dr. Knapič leta 1886:"Ko pa je voda slaba postala, nimamo nobenega sredstva več, da bi jo zboljša- li. Najbolje je, da si napravimo nov vodnjak v zemlji, kije še čista, čepa ni možno napeljemo si vodo iz čistih, zdravih studencev. "31 Tudi inženir Oskar Smrekar iz Mannheima, ka- teremu je bila zaupana izgradnja vodovoda, je leta 1887 v svojem "Projektu ljubljanskega vodo- voda "gledal na pitno vodo takole: "Voda za pitje in porabo v gospodinjstvu mora biti brezbarvna in brez vonja, nizke konstantne temperature, dobrega okusa. '62 Med ljudmi pa je bil dolgo zakoreninjen tudi strah, da voda iz vodovoda ne bo dobra in ta je le počasi izginjal, o čemer leta 1889 poroča župan Peter Graselli: "Bojazen, da voda ne bo dobra so ljudje opustili, poprijeti pa so se govorice, da ne bode zadosti vode, da bodemo tedaj dostikrat na suhem ostali.... Dalje bi radi ljudje vedeli, ka- ko se bode cevi v hiše napeljavah, koliko bode stalo to in koliko voda?"^ Vendar se je na koncu izkazalo, da je potrebna le močna iniciativa mestne občine, ki ji mora sle- diti napeljava vodovoda, pa bodo vodovod rade volje sprejeli tudi meščani. Napeljava vodovoda - modernizacija oskrbe z vodo Oskrba z vodo iz javnih vodnjakov in studen- cev je bila, kot rečeno, marsikdaj oporečna, zato se je morala mestna občina začeti ukvarjati z drugačnim načinom preskrbe mesta s pitno vo- do. Vendar pa je od razmišljanj do izvedbe pre- teklo kar nekaj časa, saj je prvemu županu, ki je hotel to izpeljati, uresničitev spodletela.3,1 -5' ZAL- Reg I/2041, fol 29 Poročilo o keinijskih analizah vode. dr Baltazar Knapič. 12 1. 1886 32 REG I/ 2041. fol. 341 Project fur das Wasserwerk Lai- bach von Oscar Smrekar, 7 11 1887 •ì3 ZAL CODEX lil/ knjiga 40, foi 121 Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1897, Seja mestnega sveta 14 5. 1889 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 37 Razprave v mestnem svetu o možnostih mo- dernejše preskrbe mesta s pitno vodo so šele le- ta 1881 prerasle iz ideje o uvajanju novih javnih vodnjakov v razmišljanje o vpeljavi splošnega vodovoda. Takrat je namreč stalni mestni zdravstveni svet, ki je bil ustanovljen 21. 2. 1879, izdal resolucijo, v kateri je priporočal mestnemu svetu , naj se začne ukvarjati z mislijo o napeljavi splošnega vodovoda.35 Povod temu je bilo priz- nanje, izrečeno na seji "da so vsa tla ljubljanske- ga mesta zagnojena, tedaj slaba voda povso- di. '% Kljub temu pa je ostalo pri starem. Zadeve so se začele zopet premikati leta 1882: "V seji dne 21. 12. 1882 predložil in utemeljil je mestni odbornik Ivan Hribar samostalni svoj predlog, naj se zaradi silne potrebe vodovoda in za pos- pešilo predpriprav ustanovi posebni vodovodni odsek šesterih členov, katerih pet naj bi volil mestni zastop, šestegapa imenoval stalni mestni zdravstveni svet in naj bi se temu odseku pre- puščalo na voljo v slučaju potrebe dopolnjevati se z veščaki brez omejenega števila. "" Predlog je bil sprejet, na seji 25. 5.1883 pa je bil za predsed- nika odseka izvoljen Ivan Hribar. Prav na taisti seji se je vodovodni odsek izrekel za napeljavo vodovoda, čeprav težnje o množitvi javnih vod- njakov v mestu oziroma o razširitvi tivolskega vodovoda še niso usahnile. Končno je zmagalo mnenje/'c/ßy'e.rö odstranitev pritožb o nedostat- ku dobre in zdrave pitne vode ter za zboljšanje zdravstvenih razmer potreba splošnega vodovo- da. "•Ta sklep je vodovodnemu odseku omogo- čil ukvarjanje z novimi vprašanji, tj. koliko vode bi se potrebovalo za vodovod in katera vodovja bi bila v ta namen primerna.w Na seji 28. 6. 38 .39 Marjan Drnovšek. Oris odnosa ljubljanskega občinske- ga sveta do mestnega razvoja 1850-1914 s posebnim poudarkom na Hribarjevi dobi. str 219. v Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo. Kronika. Ljublja- na. 1984 "Županu Ambrožu ni uspelo uresničiti tega načrta zaradi šibkih mestnih financ in neregulirane Ljubljanice "Miha Ambrož je županova! v letih 1861- 1864 (Milan Valant. Ljubljančani 19stoletja. Ljublja- na 1985. str 3) ZAL. Reg 1/2041. fol 331 Poročilo vodovodnega odse- ka o svojem delovanju , Ivan Hribar "Vseji sklenila se je po predlogu inženirja Adolfa Wagnerja resolucija, naj se priporoči mestnemu zboru, da skrbi za splošni vodovod, dasi so nekateri členi- in med temi tudi pred- sednik g dr Miroslav Keesebachcr sam - naglašali. da glede na izkušnje, kako se v mestnem zboru ravna z zdravstvenimi vprašanji, ni gojiti prevelikih nad " ZA/. CODEX 111/knjiga 37. fol 120 Zapisniki mestne- Ha sveta za leto 1886. seja 4 5 1886 ZAL- Heg 1/2041. fol 333. Poročilo vodovodnega odse- ka o svojem delovanju.. Ivan Hribar Ibidem, 'bidem 188340 je vodovodni odsek poročal o preučitvi vseh okoliščin in sklenil, da bo za vsakovrstno porabo v mestu zadostovalo 100 litrov vode na osebo na dan. Pri tem je odsek računal število prebivalstva na okroglih 30.000 ljudi, torej bi mesto potrebovalo okoli 30.000 hI vode na dan. Odsek tudi ni pozabil upoštevati bodočega raz- voja mesta. Za geološke raziskave ljubljanske okolice so v mesto povabili podravnatelja geo- loškega državnega zavoda na Dunaju Dionizija Štura. Glede na to, da je v odseku prevladovalo mnenje, da naj se za vodovod uporabi studenč- nica (preiskali so izvire v Zverinjaku, na Studen- cu, Savi, Bistrici, Gradaščici in Gameljskem po- toku), je Štur opozarjal na ravnino med Kra- njem, Brnikom in Starim gradom pri Zapogah. Naslednji korak je bil storjen s tem, da so pri dr. Knapiču naročili kemijsko analizo vseh teh vo- da. Njegova poročila je odsek obravnaval na seji 24. 4. 1884: " Vsa ta voda je dobra in pripravna za napeljavo v Ljubljano; voda na Studencu in v Vodicah pa še posebno čista in izvrstna. "*' Obe- nem so se v letu 1884 dokončno odločili, da vo- dovod ne bo dvoceven (voda naj bi za potrebe v gospodinjstvu prihajala po eni, voda za ostale potrebe pa po drugi cevi), temveč bo enoce- ven.i2Naseji 5.11.1884 so v odseku sklenili uve- sti novo službo vodovodnega inženirja, katero je 1. 2. 1885 nastopil Fran Vik. Ob tej priložnosti je bil Hribar mnenja: "Od tega časa videnje nagli napredek v odsekovem delovanju. V tem, ko so se prej vsa vprašanja pretresovala bolj akade- mično in so mnogi sklepi odsekovi morali ostati nerešeni zato, ker ni bilo na razpolago tehnične moči, prestopilo se je sedaj k izvrševanju vseh dosedanjih odsekovih sklepov in k izpolnjeva- nju poslovnega programa odsekovega. "u Po drugi strani pa je okrožnica v letu 1884 po- kazala, da se je le okoli petina prebivalcev Ljub- ljane odločila za priključitev na vodovod, 47% prebivalcev pa je bilo še vedno odločno proti vodovodu/'4 Pod vplivom merjenj zgoraj omenjenih voda, ki jih je Fran Vik opravljal več mesecev zapored, je vodovodni odsek dokončno določil tri najpri- 40 Ibidem 41 Ibidem, fol 334 *-' ZAL CODEX III/knjiga 37, fol 120 Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1886. seja z dne 4 5 1886 4i ZAL. Reg I/ 2041. fol 334 Poročilo vodovodnega odse- ka o svojem delovanju.. Jvan Hribar 44 ZAL CODEX 111/knjiga 37. fol 120. Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1886. seja z dne 4 5 1886 VSE ZA ZGODOVINO 38 ZGODOVINA ZA VSE mernejše kraje, kjer bi bilo možno zajemati vo- do za ljubljanski vodovod. Najprimernejša se jim je zdela podtalna voda iz Skaručne (Povod- je), sledil ji je Babin dol in podzemna voda ljub- ljanskega polja. Ko je odsek skušal doseči do- končno odločitev, se je naslonil na mnenje Dio- nizija Štura45, ki je hvalil vodo ljubljanskega po- lja: "Vprvi vrsti pa se vseeno ne zavzema zanjo, ker se bo mesto širilo in to verjetno prav proti Savi, zaradi česar bi vodovodna voda postala onesnažena. "Tako je dal Štur prednost Skame- ni, zaradi česar si odsek stvari ni upal doreči in je čakal na podrobne načrte in predračune, ki bi upoštevali vse tri možnosti in pokazali njihove prednosti ter slabosti. Na seji 28.3.1887 je odsek sklenil podeliti izdelavo načrta ljubljanskega vo- dovoda inženirju Oskarju Smrekarju iz Mann- heima, tako je 10. 3. 1888 Oskar Smrekar že po- jasnjeval svoje načrte, na podlagi katerih se je odsek odločil za napeljavo vode z ljubljanskega polja. Odsek je izdelal tudi predračun, in sicer naj bi napeljava vodovoda mesto stala 485.486 goldinarjev:46 dobivanje vode 95.000 goldinarjev vzdigovanje vode 90.486 goldinarjev vpeljava vode 90.000 goldinarjev rezervoar 55.000 goldinarjev cevna mreža 155.000 goldinarjev. Obenem so na seji mestnega sveta 13. 7. 1888 ugotavljali: "V novejšem času začelo pa seje ljub- ljansko prebivalstvo bolj zanimati za vodovod in upati je, da se bode voda gotovo napeljala v šeststo hiš. Opravičeno pa je, da se nezdravi vod- njaki zapro zaradi zboljšanja sanitete, kakor tu- di zaradi ugodnejšega obrestovanja vodovo- da.^1 25. 9. 1888 so začeli z delom in 13. 11. 188848 so uvedli službo gradbenega nadzornika, za katerega je občinski svet imenoval mestnega inženirja Jaromira Hanuša, z nalogo nadzorova- ti vsa gradbena dela pri mestnem vodovodu. Ha- nuš je ostal v svojem delokrogu sicer samosto- jen, le v primerih skupnih uradnih opravil je bil podrejen mestnemu stavbinskemu uradu.49 Glavno cev so položili od Kleč do Dunajske ceste, pri čemer so prečkali ozemlje občin Jezi- ca in Spodnja Šiška, katerima so morali plačati • ZAL- Reg I/2041, fol 334 Poročilo vodovodnega odse- ka o svojem delovanju. , Ivan Hribar. 46 Ibidem. 47 ZAL-CODEX III/knjiga 39, fol 122. Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1888. seja z dne 13 7 1888 48 ZAL: CODEX III/ knjiga 39, fol. 235 Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1888. seja z dne 13 11. 1888 odškodnino za uničene ceste in njive. Pri odda- janju del za mestni vodovod se je mestna obči- na, če je le šlo, najprej obračala na domačo ali avstrijsko obrt in industrijo (Adolf Tönnies je dobil gradbena dela pri vodnjakih v Klečah in pri tivolskem rezervoarju). Vodovod so odprli 29. 6. 189050 in začelo se je priklapljanje hiš na glavne cestne cevi, za kar je koncesijo dobilo podjetje "Laibacher Actiengesellschaft für Gas- beleuchtung". Seveda pa se je bilo pri tem treba držati posebnega pravilnika, ki ga je mestni svet sprejel 1. 4. 1890.51 49 ZAL: Reg I/2041, fol. 593 Tajna seja občinskega sveta 12 3- 1889. 50 ZAL- CODEX III/ knjga 41, fol 185 Zapisniki mestnega sveta za leto 1890. seja z dne 7 10 1890 51 ZAL-CODEXIII/knjiga 41. fol 55 Zapisniki mestnega sveta za leto 1890, seja z dne 1 4 1890- "§1 Vodovod lahko napeljujejo le mojstri s koncesijo §2 Pred začetkom del je treba predložiti načrte vodstvu mestnega vodvoda ali pa mestnemu magistratu §3 Za napravo vodovodov po hišah smejo se rabiti sa- mo- a) svinčene cevi, b) galvanizovane cevi iz najbolj- šega kovanega železa §5 Položene morajo biti do 1,50 m globoko, da so varne pred mrazom Zato morajo biti po hišah napeljane sko- zi prostore, po katerih ne zmrzuje, ali katerih stene ne morejo premrzniti, torej notranje strani proti zaprtim, toplim prostorom, po srednjih in prečnih zidovih taki- sto ob kurjenih ali zaprtih prostorih §6 Cevi morajo proste ležati na ometu in naj bodo, če je potrebno, z dvojno klobučevino ovite Paziti je treba, da se ne poškodujejo kako, npr. z udarcem. §7 Postaviti treba (pri zasebnih vodovodih) vodomere in zaporne ventile za ves hišni vodovod Odvodki za kuhinje m klosete naj imajo kolikor mogoče prehodne pipe Ne smejo se uporabljati samozapiralne pipe; za iztočne pipe le vijakasti ventili §8 Odvodne cevi so lahko iz asvaltovanovega ali emaj- lovanovega litega železa, ali svinčene ali tudi kamene- ne Voda se ne sme naravnost odtekati v kanale ali v stranišča, in visoka cev mora na najspodnejšem mestu tmeti vodno zapiralo (sifon), katero je lahko snažiti. §9 Straniške naprave naravnost iz cevi izplakovati ni dovoljeno, ampak smejo se le z vodo iz tnalih reservoar- jev, ki morajo imeti ventil s plovakom najboljše sestave, ah pa morajo biti po klosetnih pripravah zaporni venti- li, ki nesujejo Da ne morejo plini iz kanalov prihajati v stanovišča, treba po klosetih povsod, koder se z vodo iz- plakujejo, napraviti zaporne ventile (sifone) §10 Pomije, penino vodo itd je dovoljeno izpeljavati v mestne kanale, straniški poplahkipa se morajo odvaja- ti v gnojne jame, ki ne smejo imeti nikakršnega odtoka v mestne kanale §11 Hišnih reservoarjev ni dovoljeno napravljati iz zdravstvenih razlogov Izjemoma jih dovoljuje vodstvo mestnega vodovoda, a napraviti je v njih ventil s plova- kom za zapiranje in odvodno cev za preobilno vodo Tudi odvodne cevi morajo biti zavarovane proti mra- zu. §12 Priporoča se gradnja požarnih hidrantov in po- žarnih pip smejo se rabiti le ob požarih zato so zaprti s svinčeno plombo VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA £A VSE 39 . »vi si 52 S3 Meščani so se nato z izpolnitvijo obrazca "Na- poved"52 lahko prijavili za priključitev na vodo- vod. V tem obrazcu so morali navesti namen uporabe vode: posebej so prijavljali vodo za po- §13 Cevi mestnega vodovoda neposredno spojiti s par- nimi kotli je prepovedano. §14 Razvodek od mestnih cevi do hiše da izgotoviti me- sto ljubljansko ob stroških dotičnega hišnega gospodar- ja. Dolžina cevi do hiše se vedno meri s sredine ceste." ZAL: Reg I/ 2040. fol. 12. ZAL: CODEX III/ knjiga 41, fol 51. Zapisniki mestnega sveta za leto 1890. seja z dne 1. 4. 1890," Določila za dobivanje vode iz vodovoda mesta Ljubljane: §2 Odtok hišne vode in vode za čiščenje je zastonj, ven- dar le s predložitvijo določenega načrta, kar je določe- no z zakonom 4. 4. 1890. Odvajanje vode v obrtniške in poljedelske namene pa se lahko vrši le po poprej iz- merjeni ali dogovorjeni količini vode in po določeni ta- rifi, ki jo določi deželni zbor. §3 Kdor hoče dobivati vodo iz mestnega vodovoda, mo- ra to prijaviti mestnemu magistratu, nakar dobi prijav- nico, t> katero natančno vnese kubike. §4 Pravilnost navedenega v prijavnici pa na licu mesta preverijo organi vodstva mestnega vodovoda in ti dolo- čijo način odvajanja vode za vsak primer posebej. Vse naprave, katere postavijo ti organi, in prostori, v kate- rih so speljane cevi, jim morajo biti ves čas dostopni. §5 Porabo vode bojo zaračunali : • za stanovanja do 250fnajemščinc s 3001 vode na dan ali 9 m3 vode na mesec; -za stanovanja od 2.50 do500fs 450 l vode na dan ali 13,5 i»3 vode na mesec; •za stanovanja s 500f najemščine s 600 1 vode na dan ali 18 mi vode na mesec. Za ugotovitev porabe vode je merodajna celotna mesečna poraba vode cele hiše, ka- tera mora ustrezati količini posameznemu stanovanju odobrene količine vode. Prekoračitev te količine vode pa se smatra kot večja poraba, kar se nato posebej oce- ni. Mesto Ljubljana si pridržuje pravico postaviti vodo- trebe v gospodinjstvu, posebej za zalivanje vrta in posebej za obrtne ter ciruge namene. Pri dobi- vanju vode so morali tudi meščani upoštevati pravilnik oziroma "Določila o dobivanji vode iz vodovoda mesta Ljubljane"53, posebej pa še ce- mer, kjerkoli seji zdi to potrebno in to na stroške lastni- ka hiše. Če vodomer pokaže večjo porabo vode, kolje količina določena za to hišo, se zaračuna 0,12j več na kubični meter vode. §6 Poraba vode v obrtniške in poljedelske namene se ugotavlja s pomočjo vodomera. §8Po hišah in zemljiščih (od vodomera dalje) morajo si gospodarji sami oskrbeti in vzdrževati vodovodne naprave. ... vodstvo mestnega vodovoda sme vsak čas po svojih organih dati pregledati in preizkusiti notra- njo uravnavo zasebnih vodovodov, dati nedostatke ta- koj odstraniti, v nasprotnem primeru pa dotok v take vodovode popolnoma zatvoriti. §9 Tudi spremembe na notranjih napravah je treba pi- sno prijaviti vodstvu mestnega vodovoda in jih izvesti le v primeru, da se mesto s tem strinja. § 13 Vodarina plačuje se v štirih enolikih obrokih ob za- četku prvega, drugega, tretjega in četrtega četrtletja solnčnega leta. Količine vode, kijih izmeri vodomer pa vsak mesec. Vse je plačati pri mestni blagaj>iici ljubljan- ski, če dobivalec vode nad 14 dni po doteklem roku ne plača, sme mesto 6% zamudne obresti zaračunati. §15 Posestnikom, ki imajo zasebne vodovode, prepove- dano je izrecno oddajati vodo v porabo izven svojega posestva, tudi ni smeti vode rabiti v noben drug namen, nego za kateri je bilo naznanjeno mestu. Strogo je pre- povedano, kakor si koli bodi napačno ravnati, brez po- trebe pipe puščati odprte ali na trdno jih zapirati, ob- jestno pokvarjati mestne vodovodne naprave, oddajati vodo ljudem, ki na stanujejo v hiši, neresnično izpove- dovati itd. V nasprotnem primeru sme mesto po svojih vodovodnih organih ustaviti vodo." M ZAL: CODEX 111/ knjiga 40, fol. 215. Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1889, seja z dne 14. 10. 1889, "Vodo- VSE ZA ZGODOVINO 40 ZGODOVINA ZA VSE nik "vodovodne najemninske doklade'64, ••• je mestni svet sprejel na seji 1. 4. 1890. Obenem je bil z odprtjem mestnega vodovoda za javno po- rabo ustanovljen tudi "Mestni vodovodni urad", katerega načelnik je postal ing. Hanuš. Ta urad je bil povezan z vodovodno postajo v Klečah in od tam je dobival sporočila o tem, kdaj se je re- zervoar napolnil, kdaj se je končalo sesanje in vzdigovanje vode. Sam Hanuš pa se je moral večkrat osebno prepričati o delovanju vodovod- ne postaje v Klečah. Prav tako je Mestni vodo- vodni urad izdajal "Napovedi" za priključitev hi- še na vodovod, na podlagi katerih je urad nato naredil ogled na kraju samem in napravil skice ter načrte za napeljavo vodovoda v hišo. Prvi problemi so se začeli že ob prvih priklju- čitvah hiš na mestni vodovod. Upraviteljstvo mestnega vodovoda je namreč že julija poroča- lo, da ljudje puščajo pipe odprte vso noč in je zahtevalo, da mestni magistrat to prepove." Sta- vodnega odseka poročilo glede poberanja vodovodne naklade. §1 Takoj, ko se v deželnem glavnem mestu Ljubljana polože cevi ob kakem posestvu in tedaj občina zmore preskrbljevati to posestvo z vodo, obvezan je lastnik te- ga posestva že s tem da plačuje občini vsako leto znesek petih krajcarjev od vsacega goldinarja najemščine, ki se je priznala od tega posestva, zahtevati pa sme povra- čila te naklade od svojih najemnikov šele tedaj, ko upe- Ije vodovod v svojo hišo §2 Lastnik posestva ima poberati to najemninsko do- klado ter jo odvajati občini On je porok za redno njeno plačilo §3 Vodo. kolikor jo je potreba za domačo porabo, za kuho. za pranje in snaženje, oddala bode občina brez posebne pristojbine; za vodo ki se bo oddajala v druge namene, pa bode plačevati pristojbino po določenem ceniku. Za veljavnost tega cenika treba je odobrenja deželnega odbora v soglasju s ckr deželnim predseds- tvom. §4 Pravica pobirati to doklado preneha konci leta 1930. Cenik •za privatne hiše (pranje, kuha, snaženje)-12 kr za m3 •za javna poslopja, zavode itd., sploli vsa poslopja od katerih se ne plačuje najemščina- 12 kr za m3 Občina se lahko z njimi pogodi za pavšalno pristojbino, •za obrtne in poljedelske namene oddaja le proti kon- troli z vodomeri, a) pri letni porabi do 1000 m3- 12 kr za m3 brez popusta, b) pri letni porabi od 1000 do 2000 m3 12 krza m3 s popustom 10%. cjpri letni pora- bi od2000do 5000m3:12krza m3spopustom 15%, d) za letno porabo čez 5000 m3- se občina pogodi s trošni- kom od slučaja do slučaja -za motorje-po 0,5 krza m3. -za vrtove.a) do površine 20 m2 ni plačevati pristojbine, ako se voda zanje jemlje iz hišnih vodovodov, b) za po- vršine čez 200 m2 in ostale vrtove:po vodomerih, 12 kr za m3, ah pa se občina pogodi za pavšalno vsoto ZAL Reg I/ 2040, fol 99 Pritožba upaviteljstva mestne- ga vodovoda, 30. 7 1890 nje se seveda po tej pritožbi ni bistveno spreme- nilo, kajti prav take pritožbe so se pojavljale tudi v letih 1907 in 1908, na splošno pa v sušnih po- letnih mesecih, ko je začelo primanjkovati vo- de.56 Večji porabi vode so botrovale tudi tehnič- ne napake, t.j. pokanje cevi, predvsem v zimskih mesecih, če lastnik ni pravilno napeljal cevi, kot je to zahteval 5. člen deželnega zakona. Torej lahko vidimo, da se je zlorabljanje vode pojavilo sočasno s privajanjem na prednosti vodovoda, t.j. na možnost preskrbovanja s pitno vodo di- rektno v hiši. Upraviteljstvo mestnega vodovo- da se je proti temu skušalo boriti tako, da je v časopisju objavljalo "svarilne in poučljive član- ke glede ravnanja z vodo"51, kar pa ni obrodilo sadov. Kljub tolikšni potrati vode je na začetku ljub- ljanski vodovod še lahko kril potrebe mesta.58 Pomanjkanje vode se je začelo čutiti šele v po- potresnem obdobju. Vzrok je bila povečana gradbena dejavnost, v zvezi s tem pa rast števila prebivalstva in mesta, okrepljeno škropljenje cest in trgov ter modernejša opremljenost sta- novanj, pri tem mislim na več pip, sicer redko opremljenih stanovanj s kopalnico, "angleškim" straniščem in kasneje tudi s pralnico.59 Širjenje vodovodnega omrežja Uvajanje vodovoda v mesto ni bila lahka nalo- ga, v prvi vrsti je bila namreč povezana s po- manjkanjem denarja in delovne sile. Leta 1895 so bili nadzornik vodovodne mreže (Miroslav Grossmann) in dva delavca zadolženi za cel kup 56 ZAL- Reg I/ 1238, fol 102. 6. 6 1908. 57 ZAL: Regi/ 1238, fol. 100. 6. 6 1908. 58 Marjan Drnovšek podaja v svojem članku Oris odnosa ljubljanskega mestnega sveta do mestnega razvoja 1850-1914 s posebnim poudarkom na Hribarjevi dobi (Zgodovina Ljubljane, Prispevki za monografijo, Kro- nika. Ljubljana, 1984, str 221 ) statistične podatke o ko- ličini načrpane in o količini porabljene vode v obrav- navanem obdobju- "Količina načrpane vode- 1891. 490 000 m3, 1900.. 1 000.000 m3, 1910. 1800.000 m3 Poraba vode- 1888 (načrt) 100 litrov vode na pre- bivalca, 1900 71 litrov vode na prebivalca in 1910 . 121 litrov vode na prebivalca". Janez Kos pa v članku Oris poglavitnih točk razvoja nekaterih komunalnih dejavnosti v Ljubljani 1850-1941 (Kronika, št 29, 1981, Ljubljana, str 162) podaja še stanje porabe vode za leto 1901- "V začetku je bil obseg vodovodnega omrežja omejen, kar kaže tudi poraba vode, saj je 1901 prišlo na prebivalca komaj 41 litrov vode na dan. " 59 ZAL- Reg // 1237, foi. 241, Reg I/2040, fol. 392 Vodo- vodnega odseka poročilo glede nadzorovanja vodovod- nih naprav po hišah", 12 12. 1895 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA TSE 41 nalog pri gradnji vodovoda: urejanje pri polaga- nju glavnih cevi, vrtalna dela, škropljenje mest- nih ulic, nadzorovanje večje porabe vode, insta- Jacija mestnih objektov in vodovodnih cevi po hišah, nadalje pa še za odčitavanje vodomerov vsako četrtletje. Torej je razumljivo, da ob porastu števila pri- ključkov vsega dela niso mogli zadovoljivo opraviti. Vodovodno ravnateljstvo je bilo zato prisiljeno zaposliti še privatne instalaterje, ki pa tudi niso zmogli vsega dela. Končno so morali prositi magistrat, da uvede še eno delovno me- sto za nadzor porabe vode in nadzor vodovod- nih priključkov, za popravljanje vodovodnih pip ter za druga inštalaterska dela. Do tega je tu- di prišlo, vendar je vprašanje, če je to lahko vpli- valo na izboljšanje razmer. To so bili torej dejav- niki, ki so določali hitrost izgradnje vodovodne mreže. Vodovodna mreža se je sprva razraščala v sre- dišču mesta, predvsem po potresu 1895 pa je za- čela segati v predmestne predele.60 Razvoj vodovodnega omrežja je v svojem članku opisal Marjan Drnovšek61: "1896: od Trnovskega pristana po Opekarski cesti, Cesti na Loko do Mestnega Loga; 1897: v smeri proti novopriključenem Vodma- tu in Prulam; 1898: od Karlovške ceste v smeri dolenjskega kolodvora; 1899: so Prulčani zaprosili občinski svet za iz- gradnjo stalnega vodovoda. Prošnjo so uteme- ljevali z dejstvom, da so Prule postale "novi del mesta"; 1909: občinski svet je dovolil podaljšanje vo- dovoda ob cesti na Rožnik." Do istih zaključkov sem prišla tudi sama s pre- gledovanjem računov za vrtalna dela, omenila Pa bi še dejstvo, da je mestna občina prav zaradi Pomanjkanja finančnih sredstev pri napeljavi vodovoda ravnala zelo previdno. Hiše so pove- zovali z mestnim vodovodom le tam, kjer je bilo to rentabilno, torej tam, kjer je bila ulica že do- v°lj poseljena in je bila obenem tudi že regulira- na. Tožbe o pomanjkanju pitne vode pa pri tem niso bile odločilnega pomena, kajti to se je dalo rešiti na cenejši način, namreč z izgradnjo javne- ga vodnjaka ali s polaganjem provizoričnih svin- čenih cevi. Za primer lahko navedem Prule, kjer so prebi- valci leta 1897 na svojo prošnjo za napeljavo vo- dovoda od mestne občine dobili takle odgovor: " Dosedaj seje tam sezidalo šest hiš s skupno 33 stanovanji. Tem hišam primanjkuje zdrave pit- ne vode, kar je povod, da se stranke za bivanje v teh hišah ne morejo odločiti. "Občina se je odlo- čila za provizoričen vodovod, čez dve leti pa je razmišljala takole: "Prošnja hišnih posestnikov, da bise odstranileprovizoričnesvinčene cevi in napravil definitivni vodovod, se je svoječasno odklonila zaradi tega, ker cesta na Prule takrat še ni bila nastala. Sedaj, koje ta cesta narejena, je treba gledati, da se v ta del mesta napelje zdra- va pitna voda. Naprava tega vodovoda nujna je zlasti zaradi zadnje hiše na bregu Ljubljanice, katera dosedaj sploh nima pitne vode. '62 Tako so prebivalci Prul v letu 1899 dobili vodovod. V tem primeru se je mestna občina odločila, da je gostota pozidanosti ulice dovoljšnja, da bodo dohodki od vodarine povrnili stroške izgradnje. Zaradi nerentabilnosti izgradnje vodovoda so na seji mestnega sveta aprila 1906 zavrnili tudi podaljšanje cevi v Kopališko cesto z utemeljitvi- jo: "Dokler se Kopališka cesta bolje ne zazida, magistrat ne priporoča, da bi se podaljšal nanjo vodovod. Direktorij predlaga, da se napravi na koncu ceste oziroma vodovodne cevi iztočni jav- ni vodnjak, da se okraju pripomore do dobre pit- ne vode. "Ta predlog je bil nato sprejet.63 Ko pa so mestni možje ob desetletnici odprtja vodovoda za javno porabo razmišljali o uspe- šnosti tega podjetja, so ugotovili, da so bili stroš- ki izgradnje že povrnjeni in da potrebujejo de- nar le še za amortizacijo. Obenem so se odločili, da lahko glede na to znižajo ceno vode.6i Po tem lahko sklepam, da so bili ugodni učinki vodovo- da v mestu že splošno priznani. Obenem pa je rasla tudi poraba vode, kar je mestno občino primoralo, da je dala leta 1905 izkopati nov vodnjak, postavila novo črpalko za 60 6i ZAL Reg I/ 1237.1238. 2040 in CODEX III/ 42-68 Marjan Drnovšek. Oris odnosa ljubljanskega občinske- ga sveta do mestnega razvoja 1850-1914 s posebnim poudarkom na Hribarjevi dobi, Zgodovina Ljubljane, Prispevkt za monografijo. Kronika. 1984. Ljubljana, str. 220 62 ZAL Reg I/ 2040. fol 480 Poročilo upravitcljstva mest- nega vodovoda oprovizorični napeljavi vode na Prule ZAL CODEX III/knjiga 54. fol. 261 Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1899, seja z dne 6 12 1899 « ZAL CODEX III/knjiga 67. fol 80 Zapisniki mestnega sveta za leto 1906. seja z dne 3 4 1906 61 ZAL Reg I/2040. fol 595 VSE ZA ZGODOVINO 42 ZGODOVINA ZA VSE 9000 m3 vode in začela intenzivneje razmišljati o napeljavi nove glavne cevi iz Kleč do tivolskega rezervoarja. Vendar pa je prišlo do sporov z ob- čino Spodnja Šiška, kar je za pet let zavleklo po- ložitev druge glavne cevi.65 Če upoštevam arhivsko gradivo Zgodovinske- ga arhiva Ljubljana, je bilo v letih 1890-1895 na mestni vodovod priključenih nekaj manj kot 700 hiš (pri tem so upoštevani tako javni zavodi kot privatne hiše).66 "Od leta 1895 do 1910 je mestnemu vodovodu priraslo 787 novih hiš s 5895 izlivki. Poleg teh izlivkov je priraslo v sta- rih hišah okroglo 700 izlivkov, tako da šteje mestni vodovod od l. 1895 do 1910, torej v štiri- najstletni dobi, za 787 hiš in 6595 izlivkov več. 'òl Avstrijska statistika navaja, da je bilo leta 1910 na mestni vodovod priključenih že 1368 hiš od 1770 hiš v mestu, torej 77,3%.68 Ta poda- tek se sicer razlikuje od mojih ocenjevanj - 83,3% priključenih hiš, vendar pa vseeno lahko vidimo, da je bilo mesto v zadovoljivi meri pre- skrbljeno s pitno vodo, kar je bilo dobro izho- dišče za izboljšanje sanitarnih in zdravstvenih razmer v mestu, predvsem pa v človekovem na- jožjem bivanjskem prostoru, t.j.v stanovanju. Sprejemanje vodovoda Čas do devetdesetih let 19. stoletja je obdobje, ko je bil Ljubljančan pri preskrbi z vodo vezan na domači privatni vodnjak, če ga je premogel. V nasprotnem primeru pa je bil odvisen od jav- nega vodnjaka, ki ga je uporabljal za svoje vsa- kodnevne potrebe. Gospodinja, katere domena je bila kuhinja in skrb za red in čistočo69, je mo- rala torej vsak dan hoditi z vedri po vodo, ki jo je potrebovala za svoja opravila. Vodovod je tako tudi v tem smislu pomenil ogromen napredek in olajšanje, pa kljub temu na začetku ni povzročil navdušenja med ljudmi. Bali so se namreč, kakšna bo voda iz vodovoda, ki bo prihajala od daleč po ceveh, kako jo bodo 65 ZAL: CODEX III/ knjiga 63, fol. 406. Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1905, seja z dne 21. 11. 1905; knjiga 64, fol. 81 in 109. Zapisniki mestnega sveta za leto 1906, seja 15. 5. 1906. 66 ZAL: Reg I/1237, 1238, 2040; CODEXIII/42-68. 67 Govekar Fran, Zamik Miljutin, Ljubljana po potresu 1895-1910, občinski svet, Ljubljana 1910, str. 114. 68 Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani, Studia humanita- tis, Ljubljana ,1995, str. 24. 69 Ibidem, str. 72-91. napeljali po hišah, ali bodo morali zanjo plače- vati in če, koliko bo treba za to odšteti. Pred- vsem pa so ljudje dvomili, če je bo za vse ljudi dovolj. To so bile dileme, ki so zasenčile vse prednosti, ki so jim bile obljubljene z napeljavo vodovoda: torej pitna voda direktno v hiši, kar bi izboljšalo higienske razmere v stanovanju in s tem tudi kakovost bivanja. Očitno znanstvene razprave v časopisju nanje niso naredile tako ve- likega vtisa, kot življenjski primeri. Tako najde- mo v Slovenskem narodu še leta 1896 članek, ki skuša ljudem predstaviti ljubljanski vodovod ta- kole: "Množina vode, ki stajo spravili sesalki v mesto, je velikanska. Nič manj, nego 656.008.500 litrov vode sta dvignili iz zemlje in pognali po ceveh deloma direktno v hiše, delo- ma pa v vodoshrambo na Rožniku. V Ljubljani je bilo leta 1895število ženskih oseb 15.406. Če računamo, daje mej temi polovica otrok ter sta- rih in onemoglih, nam ostane kakih 8000 krep- kih ženskih stanovalcev. Ko bi vse te ženske, naj si bodo bogate ali revne, gosposke ali kmečke, bi- le primorane, to vodo v škafih znositi v hiše, mo- rala bi vsaka prinesti 82001 liter, ali ako raču- namo škaf po 20 litrov, vsaka ženska po 4100 škafov vode na leto, oziroma vsak dan 11 ška- fov. To bise naše milostive in nemilostivepotile in pehale krog vodnjakov, ko bi se jim naložila ta naloga. No, naj bodo potolažene, to so samo teoretiška razmotrivanja. 'm Dejstvo je torej, da pred vpeljavo vodovoda ljudje dnevno niso porabili takih- količin vode, kot jim jih je omogočil vodovod, zato menim, da so ga v relativno hitrem času po vpeljavi sprejeli kot nepogrešljiv del vsakdana, saj v istem članku lahko preberemo tudi tole:" V vodovodu imamo Ljubljančani tehniško zgradbo, ki se lahko glede sigurnosti in uspešnosti meri s prvimi tacimi na- pravami na svetu. Koliko je bilo opozicije v pr- vih časih proti vodovodu. Danes naj pride kdo z nasvetom, da se odpravi - zadel bi ob ogromno opozicijo in povzročil pravi pravcati "punt" v mestu. 'm Tudi če te trditve znatno omilim, lahko izluščim trditev, da je prebivalstvo sprejelo vo- dovod kot nekaj nujno potrebnega. Šlo je torej za dokaj hiter premik v človekovi zavesti. Kdor je spoznal prednosti vodovoda, jih ni mogel več zanikati. 70 Slovenski narod, št. 127, 5. 6. 1896, str. 1, Listek, Priro- dopisni in tehniški razgled. 71 Slovenski narod, št. 127, 5. 6. 1896, str. 1, Listek, Priro- dopisni in tehniški razgled. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 43 Moderna kopalnica s preloma stoletja Odvajanje odpadnih snovi Poleg vodovoda tudi kanalizacija zagotavlja vzdrževanje nujne higiene v mestu, a je bila na žalost v Ljubljani ena izmed najbolj zanemarje- nih komunalnih dejavnosti vse do popotresne- ga obdobja. Sicer so se zametki kanalizacije Ljubljane pojavili že v prvi polovici 19. stoletja, vendar pa so začeli to vprašanje moderneje re- ševati šele v zadnjih dveh desetletjih 19- stoletja. Obstoječ kanalizacijski sistem so med drugim sestavljale komunske uličice. Komunska ulica je pomenila "proti cesti zadelan, a sicer odprt ja- rek med mejnimi zidovi sosednih hiš. V ta jarek so se iztekala stranišča in razni odvajalni kana- li, tu pa seje tudi kopičila vsa druga nesnaga. Cesto so v tedanjih časih skoraj brez izjeme lese- ne straniščne cevi kar prosto visele v te komun- ske ulice. Slabi zidani kanali so vezali komun- ske ulice s cestnim kanalom, kije nesnago odva- jal v Ljubljanico. Zdravstveni nedostatki te na- prave so bili velikanski. V komunskih ulicah za- stajajoče in z gnilobnimi tvarinami nasičene te- kočine so okuževale ozračje in so močile in raz- jedale zidovjc. "72 Ta sistem ni ustrezal tedanjim higienskim in zdravstvenim merilom, zato so ga vedno pogosteje kritizirali; kritike so šele po po- tresu privedle do odpravljanja komunskih uli- čic. Druge neprilike, povezane z ljubljansko kana- lizacijo, pa najdemo opisane v referatu Friedric- ha Keesebacherja "Referat o odvozu odpad- kov"73, s katerim hoče poudariti, da je reforma kanalizacije v Ljubljani nujna. V mestu so na- mreč poznali tri vrste odvajanja odpadnih snovi: 72 73 Fran Govekar, Miljutin Zamik, Ljubljana po potresu 1895-1910, občinski svet. Ljubljana 1910, str. 92-93 ZAL: CODEX 111/ knjiga 32, Zapisniki mestnega sveta za leto 1881, Friedrich Kcesebacher; Referat über die Abfuhr der Mehrung, samozaložba , izdal Klein & Ko- bač (Eger), Ljubljana, 1881, str. 1-77. VSE ZA ZGODOVINO 44 ZGODOVINA ZA VSE 1. Odvajanje po kanalu direktno v Ljubljanico. Pri tem je iz hiše vodil kanal, ki se je priključil na cestni kanal, od koder so odpadki lahko pris- peli do reke ali pa tudi ne, saj so gnijoči odpadki ob nizkem vodostaju odtekali prosto po rečnem bregu. Kanali so bili največkrat ozki, kvadratni in so imeli grobo notranjo površino, prav tako so bili večinoma odprti in so imeli prav različen padec, saj niso bili zgrajeni po vnaprej pretehta- nem načrtu. Ker je bil celotni splakovalni sistem odvisen le od meteorne vode, ki je prodirala v kanale skozi odprtine v cestnih kanalih, je ta si- stem lahko deloval uspešno le ob močnem dež- ju oziroma ob nalivih, pa tudi v teh primerih le v kanalih, ki so imeli zadosten padec, kajti v dru- gih kanalih je bilo odvajanje odvisno le od teže samih odpadkov. Tako je bil izid odvajanja naj- večkrat ta, da se ekskrementi po kanalih z niz- kim padcem sploh niso premikali oziroma so se premikali le počasi, v kanalih z večjim padcem pa je del teh prav tako zastajal na grobih kvadrat- nih stenah kanalov, ki so bili grajeni iz lomljene- ga kamenja ali pa iz opeke štirioglatega prereza z ravnim dnom. Tedanji gradbeni standardi pa so v prvi vrsti zahtevali gladke kanale jajčaste oblike. Obenem so odpadne vode ponikale v tla, in to že stoletja, tako da so bila tla v mestu že popolnoma prepojena z organskimi, torej od- padnimi snovmi. To se je odražalo tudi na vodi v mestnih vodnjakih, ki sicer sploh niso ležali v bližini greznic ali pa gnojnih jam. Meteorne vo- de kot sredstvo splakovanja kanalov so s seboj vedno prinesle še blato in pesek, kar je kanale sčasoma zamašilo. S tem pa še ni bilo konec problemov, kajti zaradi lege kanalov tako plitko pod zemljo so vsebine teh kanalov pozimi zmr- zovale in tako preprečevale gibanje odpadnih snovi proti reki. Toliko huje se je to čutilo spom- ladi, ko se je vzporedno s taljenjem začel proces razkrajanja, kar je povzročalo neznosen smrad, ki je prihajal iz odprtin cestnih kanalov. Nepri- jetnosti so sledile tudi ob izlivu odpadnih snovi v reko. V primeru, da so se izlivale nad rečnim nivojem, je prihajalo tudi tu do neznosnega smradu. Če pa je izliv ležal v nivoju reke oziro- ma nižje, je rečna voda vdirala v kanale, kar je povzročalo, da so na eni strani te snovi ponikale v tla, po drugi strani pa je rečna voda nanašala v kanale blato in pesek. Tako ob močnem deževju kanali niso bili več sposobni požirati vseh koli- čin vode, zaradi česar so odpadne vode presto- pale odprtine cestnih kanalov in poplavljale ce- ste ter ulice. Tako je umazanija zastajala na ce- stah in spet se je začel razširjati neznosen smrad. V primerih, ko so odpadne vode le uspešno prispele v reko, to ni dokončno rešilo problema odplak, temveč ga je le prestavilo v reko, ta pa ga je iz mesta odnesla v sosednje vasi, ki so bile po- gosto še odvisne od rečne vode. Zato prebivalci sosednjih vasi v reki niso mogli prati perila, prav tako se niso mogli v njej kopati in ne dobivati iz nje pitne vode, kajti vse to je postajalo zdravju zelo škodljivo. 2. Odlaganje odpadkov v greznice. Te so bile največkrat le obzidane in ne cemen- tirane, obenem pa so bile praviloma le delno po- krite. Sem so ljudje odmetavali tudi vse hišne smeti, vse kuhinjske odpadke in ostanke zakla- nih živali, nadalje kosti itd., kar je ponavadi tvo- rilo zajeten kup, ki je iz več razlogov pomenil nevarnost za okolico. Urin in druge odpadne vode so iz nevodotesnih greznic ponikale v tla, kar je pomenilo zastrupljanje vode domačega vodnjaka ter okoliških tal, obenem pa se je iz teh greznic širil zdravju škodljiv smrad. Ko je bila greznica polna, jo je bilo treba izprazniti. To so storili takole: vsebino greznice je hišni lastnik spravil v sode, največkrat nepokrite in jih je od- važal skozi mesto, kar je spet povzročalo mnogo smradu, posebej še, če je vsebina sodov iztekala. Mestna občina je - sicer bolj iz estetskih razlogov - prepovedala odvažanje grezničnih vsebin pod- nevi, kar pa ni odstranilo higienskih pomanjklji- vosti tega početja. 3. Zbiranje odpadkov v sodčkih -za fekalije. Mestna občina je hotela ta sistem kot obvezen za celo mesto uvesti že leta 1863. Pri tem pa ni bila uspešna, saj se je uveljavil le pri redkih za- sebnih hišah in nekaterih ustanovah. Zelo težko je bilo namreč najti odjemalce za odpadke, zbra- ne na ta način, obenem pa so morali sodčke od- važati iz mesta lastniki sami. Takih obveznosti si pa ljudje niso radi nalagali na pleča. Keeselbacher je videl rešitev v zbiranju od- padkov po posameznih hišah, v odvozu teh od- padkov iz mesta in v njihovem deponiranju na odlagališču, ki bi moralo obvezno ležati zunaj mestnega teritorija. Obenem pa je predvidel gradnjo modernejših kanalov z večjim obse- gom, jajčaste oblike in z gladkimi notranjimi po- vršinami. Vsak od treh navedenih načinov odstranjeva- nja odpadnih snovi ni bil higiensko neoporečen in je onesnaževal tako zrak kot tla in vodo, obe- nem pa ni pomenil dokončne rešitve problema, VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 45 t.j. popolne odstranitve odpadkov in vseh dru- gih zdravju škodljivih snovi. Tako je prihajalo le do premestitve odpadnih snovi in s tem torej le do lokalne rešitve problema. To je vsekakor ra- zumljivo, saj je v tem obdobju manjkalo tehno- loških zmožnosti, ki bi omogočile boljše po- stopke. V splošnem kanalizacijskem načrtu iz leta 189674 je bila sicer poleg izgradnje modernejših kanalov za odvajanje odplak predvidena tudi gradnja čistilnih naprav: "Projektovane so na- prave za čiščenje odpadnih voda, kemičnim po- tom in po načinu zavlaževanja infiltrovanja. " Vendar pa so za mestno občino pomenile pre- veliko finančno breme in se jim je morala odpo- vedati. Obenem pa mestna občina ni mogla ra- čunati na zaslužek od prodaje prečiščenih feka- lij okoliškim kmetijam (za gnojilo), kajti v okoli- ci Ljubljane poljedelstvo ni bilo dovolj razvito, da bi zaslužek presegel stroške razpečevanja fe- kalij. Prej omenjeni Keeselbacherjev referat so nato obravnavali na seji mestnega sveta75 in prišli do sklepov, da je treba kar se da hitro odpraviti do- tedanji način zbiranja in odvažanja odpadkov. Glede fekalij so sklenili, da jih je potrebno zbira- ti v neprepustnih betonskih greznicah, ki jih je Mogoče pnevmatično izpraznjevati. Odpadne vode pa je potrebno odvajati po kanalih. Za zbi- ranje hlevskega gnoja so predvideli izgradnjo gnojnih jam. Tako greznice kot kanali, ki jih je bilo potrebno povezati s cestnimi kanali, so mo- rali biti zgrajeni natančno po predpisih magi- strata, izgradnjo pa so morali financirati hišni Posestniki sami. Občina je nameravala sama po- skrbeti za odvažanje vsebin greznic in odpad- kov, torej zastonj, če bi lastnik dopustil občini uPorabo odpadkov. Če pa bi jih ta odvažal na svoje njive oziroma bi jih prodajal neposredno kakšnemu kmetu, bi moral hišni lastnik občini plačevati določeno pristojbino. Iz teh določil so izvzeli predmestja: Kurjo vas, Hradetzkega vas, Karolinško zemljo in Barje, pa tudi tiste dele me- sta, ki so ležali bolj na obrobju mestnega pome- na in so se ukvarjali pretežno z vrtnarjenjem, ^opustili so sicer tudi drugačen način zbiranja in odvažanja odpadkov, če vpeljava zgoraj ome- njenega načina ne bi bila izvedljiva, vendar pa niso dovolili odvajanja po kanalih. Magistrat je istočasno dobil nalogo izdati tiskana navodila o tem sistemu. Razdeliti jih je moral med prebival- ce tistih delov mesta, kjer naj bi ta način zbiranja in odvažanja odpadkov najprej uvedli. Namen teh navodil je bil tudi izvedeti za odziv ljudi na nov sistem, torej, koliko bi se jih bilo pripravlje- no vpeljati tak sistem kanalizacije. Tako mnenje je zastopal tudi "mestni fizik" dr. Kowatsch, ki je leta 1883 predstavil zdravstveno poročilo za leto 1881.76 V njem je poudaril, da je za izboljšanje zdravstvenega stanja v mestu po- trebno izboljšanje higiene. Za to bi po njego- vem bili potrebni tile pogoji: čimprejšnja nape- ljava vodovoda, ureditev pobiranja in odvoza smeti, ureditev izpraznjevanja stranišč in grez- nic glede na sklepe mestnega sveta dne 28. 6. 1881 ter obvezna dezinfekcija stranišč. Mestna občina je nato v letu 1883 naročila pnevmatični stroj za izpraznjevanje greznic. Vendar pa je bila izgradnja vodotesnih cementnih greznic zelo draga, Ivan Hribar pa ni uspel s predlogom, da bi vpeljali posojilo za njihovo izgradnjo. Torej se stanje spet ni moglo zboljševati z zaželeno hi- trostjo. Šele leta 1894 je mestni svet sklenil, da je treba starejšim hišam odobriti predujme za iz- gradnjo novih betoniranih greznic, kajti pri no- vih hišah je bila izgradnja le-teh že tako ali tako obvezna.77 Nevodotesne greznice so se sicer še dolgo obdržale, tako tudi s tem povezani prob- lemi še dolgo niso izginili. Take greznice na- mreč največkrat niso bile pokrite, velikokrat so bile prenapolnjene, njihove vsebine pa so zato pogosto iztekale. V najboljšem primeru se je ne- snaga stekala na cesto, slabše pa je bilo, če je za- makala zidove hiš in pritekala v kleti, pritlične stanovanjske prostore, ali pa je onesnaževala domače vodnjake.78 Leta 1894 je mestni svet sklenil,79 da bodo mestni organi prevzeli odva- žanje fekalij iz nebetoniranih jam, le na periferiji 7-1 75 ZAL: Reg 1/1233, fol. 523- Poročilo mestnega stavbnega urada o Hraskyjcvem kanalizacijskem načrtu, 7. 1 1897. CODEXIII/knjiga 32, Zapisniki mestnega sveta za leto 1881. seja z dne 28 6 1881. 76 ZAL: CODEX III/ knjiga 34, fol. 140. Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1883, Policijskega odseka poročilo o mestnega fizika zdravstvenem poročilu za leto 1881, seja z dne 2. 11. 1883- 77 ZAL: CODEX III/knjiga 44, fol. 185-Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1894, Policijskega odseka poročilo gle- de uvedbe stranišč in odpravo fekalij, seja z dne 13- 10 1894. 7« ZAL: CODEX III/knjiga 44, fol. 185. Policijskega odseka poročilo glede uredbe stranišč in odprave fekalij, 13. 10. 1894. 79 ZAL: lieg I/ 1266, fol. 328 (februar 1904). VSE ZA ZGODOVINO 46 ZGODOVINA ZA VSE pa bodo to še naprej prepuščali hišnim lastni- kom. Odvažali naj bi v nalašč za to izdelanih so- dih. S tem so hoteli v sistem odvažanja odpad- kov uvesti neko sistematiko, kar pa spet ni obro- dilo želenih sadov. Hiša na Rimski cesti 1180 je primer hiše s slabo greznico, katere vsebine so zamakale zidove in vdirale v klet še leta 1904. Odprta greznica pa je krasila hišo na Tržaški cesti 2 še v letu 190681 in na žalost ni bila ne edina ne redka, kajti taki pri- meri so obstajali tudi še kasneje in to vse v leto 1910. Dejstvo, da so bile greznice večinoma od- krite, je povzročalo tudi neprijetne dogodke. V hiši Marjete Zupančič na Cegnarjevih ulicah šte- vilka 3, kjer se je nahajala 2 metra globoka in sla- bo pokrita greznica, je gospodična Hubar med nekim opravilom padla v greznico "in bila do vratu v grdi, smrdljivi umazani vodi, in se ni mogla iz jame rešiti, dokler ni Marjeta Hubar stanujoča v tej Hiši pri okni zapazila nesreče. " Posestnici Marjeti Zupančič je magistrat nato odredil, da naj greznico pokrije, kar je posestni- ca tudi storila. Podobno nezgodo pa je doživel šestletni otrok iz hiše na Dunajski cesti 47 še v letu 1908.82 Občina je hotela, kar zadeva grezni- ce, priti sanitarnim pomanjkljivostim83 do žive- ga z določili stavbnega reda (1896), čigar para- graf 59 določa, da morajo imeti greznice nepre- močljive stene in dno, poleg tega si je pomagala tudi z razglasi, ki jih je razobešala po mestu, ven- dar pa se stanje s tem ni bistveno izboljšalo. Iz- gradnja in pnevmatično izpraznjevanje beton- skih greznic je bilo namreč zelo drago, zato so si 80 ZAL: Regi/ 1316J0I.36O. Policijska ovadba z dne 30. 8. 1906. 81 ZAL: Reg I/ 1266, fol. 353; Reg I/ 1316, fol. 671. 82 Judita Šega, Zdravstvene in higienske razmere v Ljub- ljani (1895-1910), Gradivo in razprave, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1994, str. 89 - "Gnojne jame morajo imeti nepremočcne stene in tla in trdne, dobro zapira- joče pokrove ter biti narejene, koliko je največ moči, od- daljene od vodnjakov in stanovanj. " 83 Zgoraj omenjeni razglasi so bili posledica pogostega nepravilnega ravnanja pri odvažanju fekalij in gnoja iz mesta, kar se vidi pri Razglasu št. 22078 (ZAL: Reg I/ 1316, fol. 528. Na novo objavljen razglas z dne 18. 7. 1896, 15- 9- 1907) : "L Gnoj skozi mesto voziti je prepo- vedano in sicer po leti, to je od 1. majnika do zadnjega oktobra, po sedmi uri zjutraj, po zimi to je od 1. enajste- ga do zadnjega aprila po osmi uri zjutraj. Vozovi za gnoj morajo biti tako napravljeni, da se gnoj iz njih ne trosi in po ulicah zgublja. II. Stranišča in straniščne ja- me trebiti in izpraznjevatije dovoljeno lepo noči od 11 ure do 4 zjutraj. Sodi v katere se gnoj iz stranišč naliva, ne smejo puščati in morajo biti med vožnjo tesno zapr- ti. III. C. kr. okr. glavarstvu v Ljubljani na znanje s proš- njo, da primerno obvesti občine v ljubljanski okolici. " izpraznjevanje greznice večkrat na leto lahko privoščili le premožnejši meščani, drugi pa so jih praznili večinoma le enkrat letno.84 Kljub te- mu lahko trdim, da je število betonskih greznic naraščalo, saj je iz poročil stavbnega sveta iz leta I9OO razvidno, da so naročila za pnevmatično izpraznjevanje greznic naraščala in štiri pnev- matične črpalke niso več zadoščale potrebam. Sanitarno nedopustne greznice pa so še naprej obstajale in grenile življenje meščanov s svojim smradom ter puščanjem nesnage. Kanali - modernizacija odvajanja odpadnih snovi Začetke moderne kanalizacije, se pravi grad- njo podzemnih kanalov za odvod odpadnih vo- da in fekalij, zasledimo v Ljubljani v drugem de- setletju 19. stoletja. Nekaj kasneje (1840) so že zidali kanale z ravnim dnom in svetlobnim pre- rezom 40-50 cm.85 Pred letom 1890 so v Ljubljani gradili kanale iz lomljenega kamenja ali pa iz opeke štirioglatega prereza z ravnim dnom. Edina izjema je kanal na Resljevi cesti, ki je bil zgrajen v letih 1882-83- Ta kanal ima že okroglo dno iz betona, stene so običajno iz lomljenega kamenja, pokrit pa je s kamnitimi ploščami. Njegova bistvena prednost je, da je prehoden (svetla višina 100 cm).86 Mestna občina je storila naslednji korak k na- predku, ko je leta 189087 na levem in desnem bregu Ljubljanice začela graditi cestne kanale iz betona, ki so bili jajčaste oblike, kar je povečalo njihovo prehodnost. Te kanale, ki so jih zgradili po letu 1890, so izvedli po splošnem kanalizacij- skem načrtu88, ki ga je izdelal ing. Hraskv, profe- sor v Pragi. Ker občina ni razpolagala z zadostno vsoto denarja, ki bi zadoščala za splošno kanali- zacijo mesta, je morala do nadaljnjega kanaliza- cijo dopolnjevati tudi s starimi kanali, zgrajeni- mi že pred letom 1890. Slednjih pa zaradi pre- 84 ZAL: Reg I/ 2042, fol. 258. Župana Ivana Hribarja po- ročilo o zadevi uvedbe kanalske pristojbine v Ljubljani, 28. 9. 1903- 85 Janez Kos, Oris poglavitnih točk razvoja nekaterih ko- munalinih dejavnosti v Ljubljani 1850-1941, Kronika, št. 29, 1981, Ljubljana, str. 159. 86 Fran Govekar, Miljutin Zamik, Ljubljana po potresu 1895-1910, občinski svet, Ljubljana 1910, str. 146,147 87 ZAL: CODEX III/knjiga 44, fol. 185. Zapisniki mestne- ga sveta za leto 1894, seja z dne I3. 10. 1894. 88 ZAL: Reg I/ 2042, fol. 23 7. Župana Ivana Hribarja po- ročilo o zadevi uvedbe kanalske pristojbine v Ljubljani, 28. 9. 1903. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 47 majhnega prereza in preplitve lege vendarle ni bilo mogoče uporabiti pri splošnem kanalizacij- skem načrtu iz leta 1898. Vzporedno z razmahom gradbene dejavnosti v popotresni dobi, ki je povzročila nastanek no- vih ulic in hiš, se je okrepila tudi izgradnja kana- lov. V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja je ob vsaki gradnji novega kanala postalo bolj očitno, kako potrebna je splošna kanalizacija mesta.89 Splošni kanalizacijski načrt je izdelal profesor praške tehniške visoke šole Jan Hrasky. V svo- jem načrtu je za Ljubljano predvidel odvod vseh padavin, odpadnih in podtalnih vod ter fekalij po enem, in to izplakovalnem sistemu, kar je bi- lo po napeljavi vodovoda in vpeljavi angleških stranišč, ki jih je bilo mogoče izplakovati z vodo, gotovo najprimerneje. Vse odplake je bilo po njegovem mnenju najbolje spuščati v Ljubljani- co pod mestom, kajti menil je, da bi uporaba či- stilnih naprav onesnaževala zrak, kar se mu je zdelo nevarneje "od relativno majhnega in hi- tro odpravljujočega onesnaževanja reke. ">° Gra- daščica se mu je zdela najprimernejša za izpla- kovanje kanalizacijskega sistema. V te ideje je podvomil le vitez Bleiweis Trste- niški, vendar so bile njegove bojazni strokovno neutemeljene in zato niso vzdržale.91 Drugi svet- niki so se s Hraskyjevim načrtom strinjali in za- čelo se je podrobnejše načrtovanje kanalizacij- skega sistema Ljubljane. Načrt je na levem bregu Ljubljanice predvide- val izgradnjo glavnih cestnih kanalov: v Trnov- skem predmestju od Opekarske ceste do Gra- daščice, od tod do Tržaške ceste, Erjavčeve ce- ste, Franca Jožefa ceste in končno do Dunajske ceste. Po desni strani Ljubljanice pa so namera- vali polagati glavne cestne kanale po Sv. Florja- na ulici, Karlovški cesti in Streliški ulici ter Me- sarski cesti. Tem kanalom bi priključili še kanale na Rimski cesti, Erjavčevi cesti, Prešernovi ulici, dunajski cesti, Komenskega ulici, Slomškovi uli- ci in Elizabetni ter Kuhnovi cesti. S tem bi bile kanalizirane vse pomembnejše ceste Ljubljane, kar bi omogočilo postopno pri- es ZAL: CODEX III/ knjiga 51,fol.94. Zapisniki mestnega 90 sveta za leto 1898, seja z dne 5. 7. 1898. ZAL: lieg I/ 1233, fol. 411. Tehnično poročilo o splo- 91 ¿nem kanalizacijskem projektu za mesto Ljubljano. ZAL: Reg I/ 1233, fol 427. Zapisnik o seji kanalizacij- skega odseka z dne 18. 8. 1896. ključevanje manjših cestnih in hišnih kanalov. Vse njihove odpadne vode pa bi se zbirale v dveh glavnih zbiralnih kanalih ob levem in de- snem bregu Ljubljanice, nato pa se izlivale v re- ko pod mestom. Načrta o zbiralnikih niso reali- zirali, vendar je bil na njegovi podlagi zasnovan načrt iz leta 1912, po katerem so začeli graditi zbiralnike še pred začetkom prve svetovne voj- 92 ne. Pomen zbiralnih kanalov je bil za izboljšanje javne higiene precejšen, nikakor pa ne popoln, "kajti na ta način ostane struga Ljubljanice snažna in prosta vseh kanalskih snovi, medtem koje videti sedaj pri nizki vodi Ljubljanice vse polno izlivov raznih kanalov, kar ni lepo, vrhu tega paje smrad, izpuhtevajoč iz ustja teh kana- lov, za stanovalce ob nabrežjih včasih zelo nad- ležen. Ob velikih nalivih bi seveda zbiralni ka- nali ob nabrežjih ne mogli požirati ogromnih množin voda, zato so projektovane v spodnjem delu kanalovega prereza odprtine, skozi katere bi se vsebina kanala odvajala na dno struge v Ljubljanico, tako da bi po kanalu prihajajoče snovi na površju vode sploh ne bi bile vidne in bi torej tudi ne povzročale smradu. m Tako kot vodovodno se je tudi kanalizacijsko omrežje sprva širilo po mestnem jedru, po po- tresu 1895 pa je začelo segati tudi v periferne predele. Janez Kos94 navaja, da je bilo v Ljubljani do leta 1890 "9033 m kanalov, po tem letu pa do 1909 so jih zgradili še 20.756 m. " Meni tudi: "Glede na število prebivalstva moremo reči, da je bil na področju kanalizacije storjen najpo- membnejši korak v popotresni dobi do leta 1910, koje na prebivalca prišlo štirikrat več ka- nala kot četrt stoletja kasneje. " Iz povedanega torej sledi, da se je razvoj mo- dernega kanalizacijskega omrežja začel nekako v drugem desetletju 19. stoletja, ko beležimo skromne začetke gradnje podzemnih kanalov. Tehnološki napredek pri tem pa zasledimo šele v osemdesetih in devetdesetih letih istega stolet- ja, ko so vpeljali gradnjo jajčastih kanalov z bolj- 92 Judita Šega, Zdravstvene in higienske razmere v Ljub- ljani (1895-1910), ZAL: Gradivo in razprave,Ljubljana 1993, str. 88. 93 Fran Govekar, Zamik Miljulin, Ljubljana po potresu 1895-1910, občinski svet, Ljubljana, 1910 94 Janez Kos: Oris poglavitnih točk razvoja nekaterih ko- munalnih dejavnosti v Ljubljani 1850-1941, Kronika, št. 29, 1981, Ljubljana, str. 160 (dalje: Janez Kos: Oris...). VSE ZA ZGODOVINO 48 ZGODOVINA ZA VSE šo prehodnostjo. Mestni občini so delala pregla- vice predvsem finančna sredstva, ki niso dopuš- čala splošne kanalizacije mesta, temveč je bilo potrebno stvar reševati z dopolnjevanjem kana- lizacijske mreže s starejšimi, še uporabnimi ka- nali. Do leta 1910 je bila mestna občina na tem področju zelo dejavna, kasneje pa ni več dohite- vala rasti mesta in "je bila zlasti v letih 1910- 1935 storjena velika zamuda.,f>5 Hišni priključki Mnenje župana Ivana Hribarja96 je bilo, da je "dobra kanalizacija glavni predpogoj za ureje- ne zdravstvene razmere. "Na tem področju je bil zato zelo dejaven: odrejal je čiščenje kanalov, popravila starih in gradnjo nekaterih novih ka- nalov. Obenem pa je moral zagotavljati sredstva za vsa ta dela, ki so bila prav v tem času v strmem vzponu, kajti že stavbni red z dne 25.5.1896 je v členu 60 določal, da je treba pri novih stavbah in tistih, "ki so toliko, kakor nove stavbe, tam kjer še ni kanalov za odvajanje nesnage, napraviti ta- ke kanale. ^7 Zavedal se je tudi prednosti, ki jih kanalizacija prinaša meščanom, kajti razbremenila bi jih gradnje dragih betoniranih greznic in obenem tudi dragega pnevmatičnega izpraznjevanja, če- sar se je hotel Ivan Hribar počasi znebiti, saj oboje ni zadoščalo higijenskim zahtevam časa. Moderno podzemno odvajanje odplak in fekalij je preprečevalo, da bi se okužila podtalnica in širil smrad, ki je vel iz mnogih odprtih greznic. Po vzoru nekaterih nemških, avstrijskih, češ- kih in italijanskih mest je v letu 1905 nameraval uvesti "kanalsko pristojbino"98. Ta prispevek bi bili obvezani plačevati enkrat letno vsi posestni- ki, katerih hiše so bile priklopljene na kanaliza- cijsko omrežje, izvzel pa je posestnike hiš, ki so imele izpeljane odplake direktno v Ljubljanico. Kanalska pristojbina bi pomenila reden vir pri- hodkov mestni občini, ki bi lahko sredstva takoj vlagala v gradnjo novih kanalov in v razširjanje 95 Janez Kos, Oris..., str. 160. 96 ZAL: Reg I/ 2042, fol. 23 7. Župana Ivana Hribarja po- ročilo o zadevi uvedbe kanalske pristojbine v Ljubljani, 28. 9 1903. 97 Deželni zakonik Stevika 28, Stavbni red za mesto Ljub- ljano, §60. 98 ZAL: Reg I/2042, fol. 261. "§2 Ta pristojbina iznaša 6 stotink kronske veljave od vsacega štirijaškega metra (m2) zazidane površine, stanovališč, delalnic, pralnic, kuhinj in hlevov. " Načrt javnega stranišča kanalizacijskega omrežja. Vendaj je moral de- želni odbor za to najprej izdati zakon o kanalski pristojbini, kar je stvar zavleklo. Kanalske pri- stojbine pred prvo svetovno vojno še niso začeli pobirati, saj jo je deželni odbor prestavil na čas, ko bi bila zgrajena zbiralna kanala ob Ljubljani- ci." Denarnih sredstev je primanjkovalo, zato je bilo potrebno graditi kanale bolj sistematično, pri čemer je imel spet prioriteto bolj frekventira- ni center. Že prej sem omenila, da so bili v obdobju Hri- barjevega županovanja gradbeni predpisi poo- streni. Zaostritev se je odražala tudi pri gradnji kanalov, kajti hišne priključke so gradili pod nadzorstvom magistrata. Po oddani prošnji za priključitev na cestni kanal je bil izveden komi- sijski ogled na kraju samem. Ogled je odredil magistrat, na njegovi podlagi pa je bil nato izde- lan načrt. 99 ZAL: Reg I / 2042, fol. 305. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 49 Še vedno pa tu govorim le o začetkih kanalizi- ranja Ljubljane, kajti v starem centru so še vedno obstajale odprte greznice in odprti kanali, ki so odplake prosto odvajali v Ljubljanico, zato je po mestu še vedno vel smrad in stvari so se le poča- si premikale na bolje. Ovadba proti posestniku hiše Gradaška ulica 4, Franu Novaku, nam pokaže primer, ki tudi si- cer ni bil redek. Novak je s svojega dvorišča spuščal zeljnico po odprtih kanalih v Gradašči- co, "karpovzroča smrad in okužuje okolico. '^00 Podobne probleme, le da z vsebinami greznic, je poznala tudi Karlovška cesta.101 Še večkrat pa je meščanom delala preglavice meteorna voda, ki je plitvi in pogosto z blatom ter smetmi zama- šeni cestni kanali niso zmogli odvajati, tako da je poplavljala razne pločnike, pritličja in kleti hiš. To so bile vsakodnevne težave Ljubljančanov. Prav gotovo so bili meščani nanje navajeni, kar pa ne pomeni, da so jih bili pripravljeni pre- našati v nedogled. Magistrat je dobival mnogo pritožb nad stanjem kanalizacije in prav tako ve- liko prošenj za priključitev nanjo. Seveda je ma- gistrat vse pritožbe preveril s komisijskimi ogle- di, ki so mu prikazali pravo sliko, na podlagi ka- tere je nato ukrepal stavbni odsek, seveda po žu- panovem naročilu. Ob deževnem vremenu je bila slika na več de- lih mesta taka kot na Ravnikarjevi ulici: " Takrat nastane celi jezer in potop, ne samo naša dvoriš- ča in kleti, tudi vsa pritličja so polna vode... Vrh tega pa še ljudi nesnažno vodo na ulico zlivajo, ktera se radi pomanjkanja kanalizacije, nika- *>ior iztekati ne more, kar je za zdravje škodlji- vo, ker se ta okužna smrad po celi naši ulici raz- širja. 'no2 Prošnje glede kanalizacije Ravnikarjeve ulice so se pojavljale od leta 1905 dalje in šele, ko so prebivalci te ulice mestni občini brezplač- no odstopili zemljo, je ta leta 1908 izvedla pre- Potrebno kanalizacijo. Pomen kanalizacije Lahko rečem, da sta obe noviteti, centralizira- na preskrba z vodo in kanalizacija, enako po- membni pri boju proti epidemijam, še posebej Proti tifusu in koleri, za kateri je značilno, da člo- vek njune viruse sprejema s pitjem okužene vo- de in s prehrano. Zdi pa se mi, da so meščani težje pričakovali napeljavo podzemnih kanalov za odvajanje odplak, kajti neprestana nesnaga je že sama dajala vtis, da ne prinaša nič dobrega. Na željo po spremembi pa so vplivali tudi časo- pisi, ki so se trudili dvigniti pomen higiene. Ver- jetno si je bilo tudi laže predstavljati čisto okolje, ki bi bilo mogoče šele, ko bi iz mesta pod zemljo odvedli moteče odplake in fekalije. Teže pa si je bilo predstavljati, da bi prav tako po podzemnih kanalih od drugod privedli čisto, pitno vodo. Seveda pa je vodovod pripravil vse pogoje za razvoj moderne kanalizacije s tem, ko stranišč- nih in drugih odplak ni bilo več treba spuščati le po lesenih, nepropustnih jaških v komunske uli- ce, temveč so se začela pojavljati angleška stra- nišča na vodno izplakovanje, ki so ekskremente razgradila v toliki meri, da jih je bilo mogoče od- vesti v kanale. Nastal pa je nov problem, in sicer, ali bo reka - v tem primeru Ljubljanica - lahko sprejemala tolikšne količine odplak, ki jih je v tem obdobju hitro rastoče mesto napovedovalo, in kako jih bo sprejemala. Mnenja so se križala, vendar pa je bilo vsem že na začetku jasno, da čistilne naprave, ki bi odplake kemijsko razgra- dile, ne pridejo v poštev, kajti za mesto so pome- nile preveliko finančno breme. Mestni veljaki so se tako oprli na še edino tedaj veljavno mnenje, da lahko reka v doglednem času sama razgradi odplake. Tako stališče je po Hraskyjevem pripo- ročilu zavzemal tudi stavbni odsek105, ko je ne- potrebnost čistilnih naprav ob iztoku kanalizaci- je v Ljubljanico utemeljeval z besedami: "Z vpe- ljavo vodovoda v Ljubljani večina hiš izpira stranišča z vodo, torej se odpadne vode in fekali- je že tako razgradijo, da se tudi iz zdravstvene- ga stališča ne bi moglo ugovarjati, da se ne bi mogle spustiti kar iz zbiralnih kanalov narav- nost v Ljubljanico v spodnjem delu mesta. "S tem je odsek hotel poudariti Hraskyjevo mnenje104, da je bolje spuščati odplake v Ljubljanico pod mestom, kot pa jih kemično čistiti, saj bi po nje- govem mnenju to pripeljalo do mnogo hujše za- strupitve zraka. V nemških publikacijah najde- mo potrditve, da se to ni dogajalo le pri nas, ven- dar smo sprejeli te ideje iz drugih evropskih dr- žav z rahlo zamudo. Seveda so v Angliji in Nem- JOo '01 ZAL: Rog 1/ 1233, fol. 541. Ovadba proti Franu Nova- ku, Gradaška ulice 4, 21. 3. 1902. ZAL: Reg 1/ 1233, fol. 567. ' ZAL: Reg I/ 1234, fol. 259 (28. 2. 1905). '°3 ZAL: Reg I/ 1233, fot. 523- Poročilo stavbega odseka o Hraskyjevem kanalizacijskem načrtu, 12. 4. 1900. 104 ZAL: Reg I/1234, fol. 411. Technischer Bericht zu dem Generalprojcctc über die Canalisicrung der Landes- hauptstadt Laibach. VSE ZA ZGODOVINO 50 ZGODOVINA ZA VSE čiji globlje raziskovali to vprašanje, kar je pripe- ljalo do spoznanja, da reka lahko odplake le se- dimentira in razredči, ne more pa jih kemično razgraditi. V zadnjem desetletju 19. stoletja pa je celo obveljalo prepričanje, da previsoke kon- centracije odplak v vodah povzročajo odmira- nje rek, to je tam živečih organizmov.105 S tem sem hotela opozoriti na problem, da od- vajanje odplak na bolj higienski način zunaj mestnega teritorija ni pomenil definitivne reši- tve tega ekološkega problema, temveč se je iz mesta preselil v okolico, ter ji preprečil izkoriš- čanje vode na način, kot so ga bili vajeni. Glede na to, da v Ljubljani tudi v samem mestu kanalizacijsko vprašanje v tem obdobju še ni bi- lo dokončno rešeno, je šlo torej tudi tu še vedno le za kombinacijo starega načina odvajanja od- plak in fekalij, delno po odprtih kanalih, delno 105 F. J. Brüggemeier/ Th. Rommelspacher, Besiegte Natur. Geschichte der Umwelt im 19- und 20. Jahrhundert, za- ložba C.H. BECK, München, 1989: "In der Auseinan- dersetzung zwischen Worms und Mannheim tauchten zwei Argumente auf, die ab den 1870er Jahren zuneh- mend Bedeutung gewannen: der Verweis auf die Verdünnung von eingeleiteten Verunreinigungen und das Vertrauen in die Fähigkeit der Flüsse, Schadstoffe abzubauen. Die Theorie der Selbstreinigung diente als Rechtfertigung für das Einleiten von Fäkalien und Schmutzwasser. Kombiniert mit dem Verdünnungsef- fekt der "gewaltigen Wassermassen", auf den auch die oben erwähnte Ministerialkommission verwies, erlaub- te sie nahezu schrankenlose Nutzung der Flüsse als Vorfluter für städtische und Industrieabwässer, die ge- gen Ende des 19. Jahrhunderts durchgesetzt wurde. Die Beobachtung daß Mußwasser in einiger Entfernung nach Einleitung von Schadstoffen wieder klar war und Leben enthielt, wurde 1864 von englischen Forschern beschrieben. Sie führte zu der Annahme, daß auch die "schmutzigsten Bäche und Flüsse" sich "durch einen solchen Prozeß" selbst reinigen würden. Die Theorie der Selbstreinigung war allerdings zunächst umstrit- ten. Noch zweite Untersuchungskomission des britisc- hen Parlaments zur Flußverunreinigung sah hierin nur eine Verdünnung und Sedimentierung der Schmutzstoffe, während ihr chemischer Abbau derart langsam verlaufe, daß kein Fluß in Großbritannien lang genug sei, um eine Vernichtung durch Oxydation zu erreichen. Ähnlich argumentieren in Deutschland die Gutachter von Kommunen, die sich gegen Verunrei- nigung wehrten. Zunächst wurden nur chemische Ab- bauprozesse gesehen, die durch Licht, Sauerstoff, Was- serbewegung und mehanische Einflüsse des Bodens erklärbar waren... In den 1890er Jahren setzte sich die Erkenntnis durch, daß die Lebewelt der Gewässer eine Selbstreinigung bewirkt. Werden die Schadstoffe jedoch in zu hoher Konzentration eingeleitet, so sind die Orga- nismen überfordert und sterben ab - und mit ihnen auch die Flüsse, die ohnehin ständig mit Stoffen belastet wurden (und werden), die sie nicht abbauen sondern lediglich hinausschwemmen können- bis ins Meer. " po starih, neprehodnih, podzemnih kanalih, delno po na pol odprtih greznicah in nazadnje tudi že po modernejših, novih, dobro prehod- nih, jajčastih kanalih. Obdobje 1880-19• je to- rej obdobje začetkov modernizacije na tem po- dročju, ki je sicer pomenilo za mesto ogromen napredek, vendar je bilo prekratko, da bi do- končno uredilo prejšnje zanemarjeno stanje. Stranišča in kopalnice Z ureditvijo vodovoda in kanalizacije je nepo- sredno povezana tudi ureditev sanitarnih na- prav po hišah. V prvi vrsti stranišč na vodno iz- plakovanje in proti koncu obravnavanega ob- dobja tudi kopalnic. Tako eno kot drugo se je uveljavljalo le počasi, kajti prvi pogoj za njuno izgradnjo sta urejena kanalizacija in vpeljan vo- dovod, poleg tega pa stroški izgradnje niso bili majhni. Stanje torej tudi na tem področju v predpotre- snem obdobju ni bilo rožnato. Zanemarjena le- sena stranišča, t.j. stranišča "na štrbunk", ki pra- viloma niso tesnila in so zato oddajala neprijet- ne vonjave, so se nahajala ali v samih hišah ali na dvoriščih. V primeru, da so se nahajala v hiši, so iz njih vodile lesene cevi, za katere tudi ne more- mo trditi, da so bile nepropustne. Mnogokrat so vsebine zamakale zidovje hiš, kar je povzročalo smrad in druge higienske težave.106 Manjkalo pa tudi ni primerov, da so straniščne-vsebine pada- le v komunske ulice s prostim padcem. Ko so vsebine vseeno prispele do vznožja hiše, so se iztekale ali v komunske uličice ali v greznice, za katere sem že prej omenila, da niso bile vodote- sne, mnogokrat tudi niso bile pokrite ali pa so bile pokrite le delno. Torej se je greznična ne- snaga tudi od tu največkrat prosto širila globlje v zemljo, v določenih primerih pa tudi nad njo. Prav tako je obstajal še sistem odvajanja s sodčki za fekalije.107 O vsem tem lahko beremo: "Iz- praznjevanjegreznic in sodčkov seje vršilo veci- 106 ZAL: Reg I/ 1265, Komisijski ogled Virantove hiše na Šentjakobskem trgu 2 je pokazal: "Straniščne cevi so tu- kaj skozi in skozi lesene ter izpeljane le do drugega nadstropja, vsled česar izpuhtevajo plini od fekalij di- rektno na hodnik... Straniščne cevi so lesene, ter večji del že strohnele, vsled cesarje tik ležeče zidovje od feka- lij impregnirano, ter se vsled tega razširja neznosen smrad v stanovanju, ki se nahaja tik stranišča. Tudi ventilacije v straniščih so zelo pomanjkljive. " Ta kon- kretna situacija izvira izleta 1901, policijski registri pa nam dokazujejo, da ni ne prva ne zadnja ne edina. 107 Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani, Studia Immanità- tis, Ljubljana, 1995, str.42: "Fekalije so odvažali v lese- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 51 noma zanikrno in površno ter je napolnjevalo Ljubljano vsako noč z neznosnim smradom. 'n08 Odvažanje grezničnih vsebin je namreč poteka- lo ponoči, kajti s tem so hoteli preprečiti širjenje smradu podnevi, kakšnih drugih koristi pa si od tega ukrepa ni bilo nadejati, kajti še naprej so odvažali v neprimernih sodih in vozovih ter več- krat v še bolj neprimernem, t.j. popoldanskem oziroma dopoldanskem času.109 Med policijskimi ovadbami najdemo tudi pri- mer Štefana Kozjeka, hišnika na Tržaški cesti 25, ki je čistil gnojno jamo in stranišče tako, da je gnojnico izlival pred sosednje stanovanje, za kar je bil kaznovan z dvema kronama globe.110 Vsi zgoraj omenjeni problemi so pripeljali mestne veljake do ugotovitve, "da se mora ljudi navaditi na snago. '•• Torej jih je izkušnja nau- čila, da je za izboljšanje higiene v mestu potre- ben daljši proces, ki vključuje tako restriktivne metode (globe in zaporne kazni) kot tudi osveš- čanje ljudi prek obstoječih medijev. Gledano z drugega zornega kota pa je stvar bolj optimistična, kajti leta 1910 je imelo 1442 hiš stranišče v hiši, 405 hiš pa pri hiši oziroma na vrtu. S straniščem je bilo opremljenih 2431 (31,3%) stanovanj, stanovalci drugih stanovanj Pa so uporabljali stranišča na hodniku ali na vr- tu.112 Seveda pa ostaja odprto vprašanje, v kolik- šni meri so bila ta stranišča "ekološko neoporeč- na", to je, ali so bila to stranišča na vodno izpla- kovanje. Potres je namreč pomembna ločnica tudi, kar Zadeva intenzivnejše akcije za izgradnjo moder- nih angleških stranišč na vodno izplakovanje, čeprav so tudi že pred potresom zgradili nekaj takih stranišč. V popotresnem obdobju so na- mreč za gradnjo in ureditev stranišč in greznic Porabili kar 2% sredstev, ki so jih porabili za ob- nih in odprtih sodčkih kmetje iz bližnjo okolice, največ Iz Vodmata in Most. Odvažanje je bilo nesistematično in •divje'." Fran Govckar, Miljutin Zarnik, Ljubljana po potresu j 1895-1910, občinski svet, Ljubljana, 1910, str. 131. 9 ZAL: Reg I/1316, fol. 285, 334. Policijske ovadbe iz leta 1906. 0 ZAL: Rog ¡/ 1316, fol 494. Policijska ovadba z dne 20. 7 1907: " Štefan Kozjek, hišnik na Tržaški cesti 25, je 19. t.m. ob 12 opoldne snažil gnojno jamo (stranišče) • ter ir'ä.j ii -poita. ZA«- • Vi'«" ? ' M ČL d{* -;Uv-i_- U'5&fcfr 2))lutaa&om-Ga-t&o t' Katoliška cerkev z delom upravnega središča na prelomu stoletja bnejše "lokalne učene glave". Članstvo v Kazini je (lahko) pripomoglo k vzpenjanju po hierar- hični lestvici, posredno pa je družbeno zazna- movalo tudi zakonske iz vol Jenke članov, saj ta- ko niso bile le žene, matere In gospodinje, skrat- ka Sobočanke, ampak gospe iz Sobote. Te pa naj bi bile "pomembnejše" in "drugačne" od tričetr- tinske večine soboških kmečkih žena. Šovinizem soboških madžaronov in Madža- rov se je zrcalil ravno v prepričanju, da je njiho- va vsakdanja kultura tista, ki je kompleksna, ka- kor je ali naj bi bila nacionalno, versko in jezi- kovno kompleksna sama Ogrska. Tu pa naleti- mo - kot že tolikokrat poprej - na hiperhungari- zem ad infinitum. Kako vendarle ne bi, ko pa je (edini) krog bolj izobraženih madžaronov in "pravih" Madžarov "edino resnico o Bogu" spreobrnil v "edino resnico o kraljevi Ogrski", ki pa v končni obliki ni bila nič drugega kot politič- ni oportunizem, v pričo katerega je ponekod v očeh zahodnih sosedov monarhije (med njimi tudi Slovencev) prihajalo do zavestnega odkla- njanja madžarske zgodovine. Kar so "uprizarjali" soboški Madžari, niti ni bi- lo več "narodno gibanje", ampak kompleks družbene manjvrednosti, ki bi se ga z atakira- njem lokalnih učenih glav na samo prestolnico dalo "ozdraviti" v bližnji prihodnosti. Takih in podobnih sindromov sirom Ogrske seveda ni manjkalo. Kot zanesljiv "ranocelnik" se je seve- da - nasprotno od "gorečnih" katolikov v deželi Kranjski (in Štajerski) - izpostavljala (Štefanova) Cerkev. Dobra plat omenjenih lokalnih glav je bila ta, da so jih v Pesti le redkokdaj jemali resno, sla- bost pa se je pokazala v učinkovitosti šovinizma, ki so ga zato z vnemo izvajali v domačem okraju. Predstavo o tem, kaj se je dogajalo (če se sploh je) v Soboti v zadnjih letih 19. stoletja, pa je zara- di "primanjkljajev" v zgodovinopisju težko po- dati. Lahko pa uporabimo nekaj "skromnejših" zapisov... Eden izmed takih je nedvomno Trstenjakov, ki je nastal ob njegovem obisku v Soboti leta 1883, torej v času, ko je bil duh monarhije prežet z neizogibnim antisemitizmom. V 19. stoletju sta bila plemič in Žid osrednja dejavnika Ogrske; oba je družil (kot se je pogosto naglaševalo) de- nar, čeprav je treba ob tem poudariti, da je anti- semitizem 19- stoletja za razliko od tistega v 20. stoletju vzniknil iz verskih konfliktov in družbe- VSE ZA ZGODOVINO 58 ZGODOVINA ZA VSE ne represije, ki so jo čutili predvsem revnejši slo- ji (le-te pa so v Soboti predstavljali zvečine Slo- venci, to so rimokatoliki). Sobota ni bila še eno izmed ogrskih mestec ali trgov, bila je (kot jo je opisal A. Trstenjak) "ži- dovsko gnezdo" in je Slovencem z obeh strani Mure predstavljala vse tisto, kar je že bila Budim- pešta evropskim nacijam v drugi polovici 19. stoletja. Tudi dr. Franc Ivanocy je glavno mesto Ogrske imenoval Judapešta ali ostudna Sodoma.6 Trstenjakova zapažanja Sobote z verskega, to je židovskega "profila" odražajo duh časa, v kate- rem je živel, to je duh "evropskega mesijanstva" in nenazadnje prebujanja slovenskega naroda - versko in jezikovno opredeljenega po volji et- nične, torej "neogrske" ali "nenemške" večine: "Proti večeru dne 28. avgusta sem dospel v Soboto. Krenil sem kar naravnost v hotel, da si zagotovim prenočišče. Tržani so se zanimali za- me bolj nego jaz za nje, posebno Židi so me poz- no nadzorovali. Zaupali mi, tujcu, niso, ker se jim je v onih časih slabo godilo. /.../Jud je po- vsod in zmerom drzovit, tudi v Soboti, kjer misli, da sme storiti, kar se mu ljubi."7 Trstenjak je v Soboti le prenočil, takoj nasled- nje jutro jo je zapustil. Tej odločitvi je botrovalo "neprijetno večerno zaslišanje" pomembnejših Sobočancev, med katerimi so bili vsi po vrsti (kot je kasneje zabeležil) le Židje: "Sklenil sem kaj iste noči, da na vse zgodaj zapustim Soboto. /.../ In tako sem izginil iz Sobote, da me niso imeli pred očmi sobotski radovedni. Mislil sem si, Sobota je naša, dokler je ljudstvo naše, a ljuds- tvo je slovensko..."8 Vendar je Sobota postala "monumentalno" ži- dovska uradno šele 31. avgusta 1908, ko so sve- čano blagoslovili novo sinagogo. Pri tem je šlo za verski, kulturni in politični dogodek, o kate- rem so poročali sirom Ogrske, lokalni gorečneži pa so otvoritev medijsko podkrepili s politični- mi in verskimi obračunavanji, kot poroča tednik Muraszombat es Videke: "Na mestu stare razpa- dajoče sinagoge v Lendavski ulici je mogočna palača. /.../ Člani verske skupnosti so storili veli- ko. /.../ V letu in pol so zgradili sinagogo. /.../An- tisemitisti (podč. D.K.) učite se od židovskih krajanov, priznajte, da se hudujete na njih, ker vse, kar jeza njih razvojno, imajo v sebi./.../Ven- dar se nad primerom gradnje te molilnice lahko zamislijo verniki drugih ver. Ne vemo, v kate- rem stadiju je izgradnja protestantske cerkve v Soboti, le da katoličani nič ne delajo, o tem sliši- mo dosti. /.../ Naj bi dragi Bog dal vsakemu sinu madžarske domovine takšno srce, moč in sodelo- vanje, kakršno so imeli in imajo soboški Židje."9 Da je bila v Soboti "družbena asimilacija" pod- vržena konstantnim primerjavam med židovsko 6 Vrane Kuzmič, Podjetnost prekmurskih Židov (Zname- nje 1989, št. 2, str. 178, op.9). Protestantska cerkev in nežidovsko kulturo (to je le med majhnim de- lom slovenskih Sobočancev in madžarsko "veči- no"), ni treba posebej poudarjati. Kakšno vlogo so potemtakem imeli Slovenci, v takratnih časih priznani le kot Vendi? Nikakršne. Tudi ne prese- neča, da so bila vsa bolj ali manj huda medseboj- na obračunavanja vezana izključno na socialna (materialna) ter verska (kulturna) razhajanja med nekaj tisoči prebivalcev. Tudi ne presene- Trstenjak, n.d, 11/127-131- Prav tam. Muraszombat es Videke, 6. september 1908. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 59 ča, da se je Židom očital (velikokrat neutemelje- no) nonšalanten odnos do socialnih razlik in pretirano prizadevanje za finančno stabilnost, kar ni zamrlo niti v medvojnih letih. Kljub (nujnim) obračunavanjem je bila sina- goga kot spomenik (neke) kulture v ponos prav vsem Sobočancem.1" Pa vendarle ni bilo le židovstvo tisto, ki naj bi zaznamovalo Soboto, čeprav so Židje s svojo - že tradicionalno sposobnostjo akomodacije težili AURASZOMBATB' boval svojemu delodajalcu) branja željnim So- bočancem opisal, kaj vse lahko dva ogrska So- bočanca doživita na popotovanju po nemški (beri: slovenski!) zemlji. Nemara srečata tudi ka- kega "pristnega Madžara (-ko)" ali "vsaj" So- bočanca (-ko) : "Torej po nagli odločitvi in ne po "večteden- skem preudarku" sva z najbolj koščenim nepo- ročencem Sobote, na četrtkov dan pred binko- šti, dobro opremljena s konji barona Trdega, le- tela proti postaji v Radkersburgu, od koder sva, • midha.' Judovska sinagoga v Soboti na začetku stoletja k nacionalni integraciji, torej zavestni opredeli- tvi za Madžare. Niso pa (soboški) Madžari zapadli v kak krog lokalnih samozadostnežev; nasprotno, kdor si je lahko privoščil, jo je mahnil v svet in neutrudno (kot da je to poslanstvo vsakega Madžara) pro- pagiral Štefanovo državotvornost. Tako kot na primer I Iugo Stern - novinar tednika Muraszom- bat es Videke, ki je (da bi z barvitimi opisi" klju- 10 Kot taka jo sinagoga srojc dostojanstvo ohranila vse do leta 1954, ko so jo (najverjetneje) po navodilih novov- peljane občinske oz. državne vlade porušili... razen prestopa Fragersko - Maribor, potovala naravnost na Koroško. Toda v Mariboru je, kjer je bilo treba na brzi vlak, ki pelje proti zahodu, čakati dve uri in pol, najino nedolžno zabavo zmotil majhen incident. Ravno si ogledujeva eno od znamenitosti mesta, gotski samostan in cerkev na krasnem sprehajališču pod senčnimi lipami, ko nama nasproti prihaja mlada, lepa ženska. S polno nakupovalno mrežo v roki in z nasmeškom na svojem svežem obrazu mimo naju odlebdi s simpatičnim priklonom. " Hugo Stern, Zasmehovani binkoštni izlet (feljton), Mu- raszombat es Vidčke, 2. in 9. avgust 1908. VSi: ZA ZGODOVINO 60 ZGODOVINA ZA VSE S svojim tovarišem sva se spogledala z rivalsko očitajočim se pogledom, in v obeh se je t.i. sam- ska vest začela strašansko oglašati, tako da sva rahlo zardela, obstala in se ozrla na lepo ženski- co. Tedaj se je izkazalo, da je iz imenitne soboške (podč. D.K.) družine, ki naju, oziroma mojega sopotnika, pozna že od doma. Po vzajemni vnovični predstavitvi sva z vese- ljem vzela na znanje, da je dejansko očarljiva ženskica, ki naju je v začetku najinega izleta kot "tajni agent" aretirala na cesti ter odkrila najino incognito bistvo, namenjena proti Unter-Drau- burgu, kjer je njen mož glavni železniški oficir. O dveh urah vožnje, ki sta prijetno odleteli, seve- da ne morem pisati kronike; nisva pa imela časa, da bi si ogledala pokrajino ali preučevala ljudi. Moja splošno znana govorniška sposobnost je prestala preizkušnjo: v sladki ženskici sva utrdi- la njene že izoblikovane pojme o madžarskem kavalirstvu; restavrirala sva madžarsko-av- strijsko prijateljstvo; lastnoročno sva prispeva- la k madžarskemu izvozu (podč. D.K.) z enega mesta na drugega prenašajoč domač krompir, pa druge jedi, ki so se v mreži naše sopotnice znašle poleg avstrijskih industrijskih izdelkov. V Unter-Drauburgu sva se toplo poslovila in zauži- la hladno malico." Prvi "uradni" cilj njunega potovanja je bil Ce- lovec: "Prispela sva zvečer okrog sedme ure. Na tujca deluje Celovec z imenitno mirnostjo nemških mest. V najimenitnejšem, razkošnem in hiper- modernem hotelu 'Hotel Lerch Kaiser von Österreich', ki je prenasičen z gorečnimi Nemci, sva prenočišče dobila le zato, ker sva bila Ma- džara, ki jih povsod v tujini poznajo kot dober turistični material (podč. D.K.). V nekaj trenut- kih sva z električnim dvigalom dosegla svojo so- bo v višini cca 30 metrov. Bila je pedantno čista in relativno poceni opremljena, zaradi česar sva jo vzela v najem takoj še za tri dni vnaprej: za advokata, ki se navdušuje za pravico in glavnega inženirja, ki deli zemljo." Popoldne sta turista uživala ob poslušanju šti- ridesetčlanskega civilnega orkestra kot preludij za sprejem tujcev. Z ozirom na enosmerni politični entuziazem večine Madžarov pa je omembe vredno piščevo priznanje, da je šovinist (in vendarle !): "Zvečer sva se utrujena vrnila v hotel počivat. Oziroma ne počivat, le v posteljo! Dokaj globo- ko v noči je nekdo s prisiljeno dikcijo, malodane na ves glas, poskušal uveljaviti neko madžarsko melodijo! Moj sopotnik je celo ugotovil, da je na- jin samozavestno otožen rojak z veliko vztraj- nostjo in otožnostjo pel "pijan sem, vrtnica mo- ja!" Nihče ne dvomi v moja čustva, ki se nagiba- jo k šovinizmu (podč. D.K.), četudi odkrito priz- nam, da sem ob domači produkciji pesmi mast- no preklel. Naslednje jutro sva slišala, da je tod ponoči priporočljivo peti in se zabavati le ma- džarsko, ker Altdeutschi radi utišajo Slovane in obratno, Madžara pa niti policija ne upa utišati (podč. D.K.)." Spoznanje, da se "njegova" koalirana domovi- na maje na temeljih šovinizma, je več kot očitno, svoje visoko zastavljene misli pa Stern dopol- njuje z omembo "nevarnih" Slovanov: "Res je, da je ta južna Koroška Nemcem nevaren teritorij, saj prilagodljivi, spretni Slovani, ki sprejemajo kulturo, čedalje bolj prodirajo z juga proti seve- ru, tako da v bližnji Krajni in naprej proti jugu niti duha ne sluha ni, o na ves glas oznanjeni he- gemoniji, na kateri je zgrajen organizem naše bratske države." Vse poti vodijo v ... Trst, tudi njuna je preko Ljubljane vodila proti morju...: "Torej sva v Ljub- ljani, na gracioznem gradu, ki je zgrajen na vrhu skale; po ožjem družinskem posvetu, ki se ga je udeležil tudi nek Dunajčan, ki'sênama je pridru- žil med potjo, sva preglasovala Nemca in se od- ločila (tudi sam sem glasoval "za"), da gremo na morje ! In tako je tudi bilo." Modrokrvi diplomat - gospod grofje med drugim povedal, da je njegov največji diplomatski čin banket, ki ga je stal 1000 šterlingov... Konflikti med Židi in katoliki, ali Madžari in Slovenci so se vedno znova porajali. Kakor med dvema ognjema, so med njimi kolebali tudi grofje Szápáryji, ki so se v očeh domačinov predstavljali kot bogataši, ki so se udeleževali lo- vov in proščenjskih pojedin ter plesov. V tem okviru so videli znamenje družbenega in kultur- nega udejstvovanja. Le to pa ni nujno pomenilo "izobrazbo duha". Kadar se je grof hotel prikupi- ti (slovenskemu) kleru, je preprosto segel v mošnjo, in to tako globoko, da je župnik ob mo- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA £\ VSE Gl Üdvözlet MüraszombatBöl. Fö-utcza a park ržszlettel Glavna ulica na začetku stoletja rebitnih "grehih" rade volje zamižal na eno oko in raje pridigal ostalim vernikom, češ da prema- lo prispevajo za Cerkev in nje blagor, za razliko od Szäpäryjevih, ki da so v mnogih letih prispe- vali že preveč denarja...'- "Modrokrvnim" se je očitalo, da hodijo po sve- tu z zaprtimi očmi in ne opazijo razlik okrog se- be, a tudi lokalni kozmopolitizem ni mogel kori- stiti "podaniškim plastem", tistemu delu So- bočancev iz vrst premožnejših kmetov in pešči- ce malomeščanov. Vsled stremljenja za aristo- kratskim idealom se je plemič odtujeval ljudem in prekmurska duhovščina je v njem lahko našla zagovornika socialnih pravic le v primeru obča- snih (denarnih) donacij. Eden izmed v Soboti bivajočih je bil tudi Geza Szäpäry (1828 - 1898), o katerem se je med ljud- mi govorilo, da je bil zelo varčen gospod. Nas- protno od svojega starejšega sina Ladislava (1864 - 1939), ki je kot zadnji uradni lastnik so- boškega gradu veliko prispeval (tudi na veliko veselje (pre)mnogih dvornih in "pomembnih" dam) k dobremu slovesu ogrskih plemenitašev, je oče Geza živel umirjeno poluradno življenje, kot mu ga je že vnaprej predpisala usoda. Med prvimi, ki so v 19. stoletju "zaznamovali" življenje v obrobni Soboti, je bil Antal Szäpäry (1802 - 1883), poročen z Augusto Keglevich Bli- žin (1808- 1879). Iz tega zakona sta hči Elizabeta (roj. 1827) in že omenjeni sin Gčza.13 Elizabeta se je poročila z grofom Eugenom Vossom (roj. 1827); iz tega zakona je (sodeč po epitafu na so- boškem pokopališču) hči - grofična Louise, ki pa je umrla že pet mesecev po rojstvu. Geza se je 10. avgusta 1861 poročil z Marijo Györy." Stroga katoliška vzgoja jo je zaznamo- vala (za) vse življenje, vendar v pozitivnem smi- slu, saj si je vse do smrti prizadevala "zanemarja- ti" prislovičen sloves že od rojstva privilegira- nih. Že njen pogled je izpričeval milino ter po- štenost in kot täko so jo ljudje še dolgo ohranili v spominu. V zakonu je rodila dva sinova, leta 1864 Ladislava in 1873 Pavla. Ljudje se grofice Marije spominjajo kot "ange- la dobrote", saj od nje nihče ni šel praznih rok.15 Če so se po protokolu visoke družbe v javnosti mnogi pojavljali oblečeni v izbrane toalete z do- datki dragega nakita, je grofica (če so to dopuš- čale okoliščine) dajala prednost preprostim Marijin list, julij 1908, šl. 7. sir. 223- Družinska grobnica Szdpdryjevih je v Sorok Ujfalu.V soboški družinski grobnici je pokopanih deset članov družine - r cerkveni kripti in t< kapeli štirje, med njimi tudi Antäl in Mdria ter grofična Louise (Jutro. _'5. okto- ber 1939, št. 249, str. 3). Marija (Maria) Györy se je rodila 7. oktobra 1840 v Nagv Perkdtan-u. Imela je še dve sestri: Felicitds in Tere- zijo. " Muraszombat es Vidike, 31- maj 1908. 1-1 VSHZA/.CiODOVINO 62 ZGODOVINA ZA VSE temnim oblekam ter živela življenje zveste žene in dobre matere. Menda ni imela kakih "skrivnosti", zato se je tudi z lažjim srcem posvečala ubožnim in bol- nim ljudem. Ob njeni smrti leta 1908, ko je do- polnila 68 let, je marsikateri Sobočanec zavzdih- nil: "Mater szmo zgubili, pokojna szo poznali na- se nevóle!"16 Tudi v Muraszombat és Vidéke jo pisec omenja kot "Sobočanko, vdovo Géze Szápáryja ", ki je večji del svojega življenja prebi- la v soboškem gradu, v zimskih mesecih pa seve- da v Budimpešti. Po soboških blatnih cestah se je na stare dni rada vozila (skupaj s še eno od izbranih prijateljic) s kočijo.17 Njena dobrota se je neposredno izkazala ob ustanovitvi soboškega "Dobrodelnega ženske- ga društva". 26 let je predsedovala v istoimeno- vanem društvu v Budimpešti. Nekoč so v ulici Szép (kjer je tudi imela domovanje) reveži usta- vili promet, ko so šli k njej po hrano, ki jo je menda delila lastnoročno... Na Reki je dala zgra- diti otroško sirotišnico. Tako ne preseneča, da je bila prva od Madžark modre krvi, ki jo je cesari- ca Elizabeta I. odlikovala z Redom najvišjih za- slug; podobna čast jo je doletela tudi od Svete Rimske Stolice.18 Umrla je po tridnevnem boju s pljučnico. Po- kopali so jo v Sorok Ujfalu.19 Ob materini smrti je bilo Ladislavu 44, Pavlu pa 35 let. Odtlej je seveda dobro ime Szápáryje- vih moralo sloneti na reputaciji Ladislava, ki mu je bilo v začetku dodeljeno službeno mesto reš- kega guvernerja, po prevratu pa je postal vele- poslanik Horthvjeve vlade v Londonu. Živel je grofa primerno življenje in bi ostal v spominu Sobočancev (ter ostalih državljanov Ogrske) za- pisan kvečjemu kot "zadnji od lastnikov soboš- ke grajske posesti" ter "stalno potujoči diplo- mat". Toda njegov nestanovitni duh in živahna narava sta poskrbela za številne "popoprane zgodbice", o katerih se je pisalo v skoraj vseh madžarskih časopisih, tudi v uglednem budim- peštanskem "Bácsmegyei Nápló". Dve leti po mamini smrti se je Ladislav poročil. Sele pri šestintridesetih je našel srečo pri po- tomki plemiške družine Weisenwolff, ki je ime- la domovanje na gradu Steyregg v Avstriji, grofi- ci Ireni Ungnadovi. Skupnih otrok nista imela, pač pa je Irena v zakon pripeljala hčerko Manet- te. Tako je Ladislavu, preden je "zaplul v zakon- ske vode", ostajalo več časa za plovbo po morju, saj si je kupil tudi jahto, s katero je nameraval ob j adra ti svet, a se je le-ta kmalu razbila ob oba- lah Indije.20 Številne (pol)uradne dolžnosti mu niso do- puščale, da bi pogosteje prihajal na soboško po- sest, ki je bila le ena od mnogih domovanj, na- menjenih oddihu. Poti so ga vodile po vsem sve- tu. Tako lokalni časopis vse do leta 1919 skoraj vsak mesec poroča (kajpak na prvih straneh) o njegovih potovanjih - tudi službenih - v Budim- pešto, Pariz, Sorok Ujfal, na Reko in Dunaj... Ta- ko ne preseneča, da je leta 1907 izbruhnila mala "časopisna afera", potem ko je lokalni trgovec Kardos v svoji obtožnici zoper grofa (z name- nom, da bi na sodišču pričal sebi v prid) Szápáryju med drugim javno očital neznani na- slov stalnega bivališča. Prava narava tega spora med grofom in lokalnim trgovcem ostaja bral- cem prikrita, verjetno je šlo za "denarni spor", kakor je poročal tudi Muraszombat és Vidéke: "József Kardos ima do gr. Lászla Szápáryja zahte- vo, ki je preko odvetnika dr. Lajosa Sömna po- stala pravdna zadeva. Iz nepomembnega dejs- tva je nastala taka svinjarija na državni ravni, o kakršni tisti, ki so jo hote ali nefiote povzročili, še sanjali niso, saj o njih predpostavljamo, da te- ga ne bi storili, če bi to vnaprej predvidevali. /.../ Znana stvar je, da grof Lászlo Szápáry stalnega bivališča ni imel v Murski Soboti (verjetno bo zdaj še manj tu!), ampak je kot veleposestnik po- toval sem ter tja, čeprav je v soboškem gradu ce- lo zadnji služabnik znal povedati, kje se gospod grof zadržuje. Gospod József Kardos zahteva svoj denar, prav ima, saj mu pripada, če mu."21 Kardos je pridobil občinsko potrdilo, češ da bivališče grofa Lászla Szápáryja ni znano, kar je v javnih občilih, lačnih senzacij, povzročilo na- migovanja, da se je grof umaknil v neznane kra- je zaradi nekaj tisoč kron... Pisec članka v soboš- kem tedniku seveda ni podlegel takšnim govori- cam: "Ne glede na to, da je vsebina dokumenta očitno lažna, je občina Murska Sobota družini grofa Szápáryja dolžna hvaležnosti. Kardos ni 16 Marijin list 1907/08, št. 3< str. 199-200. 17 Muraszombat és Vidéke, 31. maj 1908. 18 Prav tam. 19 Glej op. 16. 20 Jutro, 25- oktober 1939, št. 249, str. 3. 21 Članek "Obrekovanje grofa Lászla Szápáryja "je bil ob- javljen v Muraszombat és Vidéke 7. februarja 1907. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 63 pomislil na to, koliko ljudi v Murski Soboti živi na račun grofovske družine, ki ves svoj denar porabi ravno tu; ni pomislil na to, da grof Szápáry žrtvuje za izgradnjo soboške cerkve bli- zu 70.000 kron, da je grofovska družina najlepši del svojega starega parka dala prav občini?!"22 Kako se je vsa zadeva razpletla, ni znano, a že konec istega leta je soboške grofe doletela nova nadloga, saj je decembra v družinski palači v Pe- sti izbruhnil požar v osrednjem bivalnem krilu prvega nadstropja in uničil mnogo družinskih dragocenosti. Kljub visoki zavarovalni premiji je bila škoda neprecenljiva, saj je zgorel velik del (zgodovinsko pomembnih) slik ter spominskih predmetov. Če so nekateri časopisni članki grofa Ladislava omenjali kot "nomada", so ga v letih po prevratu v časnikih dvomljivega slovesa omenjali kot "lahkoživca": "Dika in krona soboške domače elite, h kateri so svojčas spadali le akademski po- klici, je bil premilostivi grof Szápáry, med plemi- či znan lahkoživec..."23 Slovesa "večnega šarmerja" se ni otresel niti na stare dni, ko je živel le še skromno, skoraj ubož- no življenje sedemdesetletnika, in zdi se, da je večina govoric izvirala bolj od zavistnih So- bočancev, medtem ko so Sobočanke (če se o tem niso same prepričale) v njem videle gentle- mana, celo dobričino z videzem upokojenega profesorja, ki so mu staromodne hlače opletale okrog gležnjev. In skoraj ganljivo ga je bilo gle- dati, ko je kupoval srce in konjičke iz lecta na soboškem sejmu leta 1931, kot je takrat zapisal eden slovenskih časopisov.24 Če že drugega ne je v "vsakdanje zaspano" Soboto" vnesel kanček vedrine, kot je to znal tu- di na (pre)mnogih banketih širom Evrope, zelo Pogosto pa v času službovanja v Londonu, kjer je na diplomatskem banketu v zimi 1924. leta Priredil pojedino, ki je "zahtevala" kar 380 bu- teljk šampanjca in 150 buteljk tókaja. V času "di- Pbmatiziranja" pa naj bi visoke goste povabil na kar 222 zajtrkov in kosil...25 22 23 21 Prav tam. Franca Sušnik, Prekmurski profili (podlistek v Sloven- cu), 28. oktober 1924, št. 247, str. 2. • Jutro, 28. april 193 J, ¡t. 97, str. 5- Socialist, 20. november 1924, št. 47, str. 3- (članek je se- veda nekoliko prikrojen, sicer pa povzet po budimpe- štanskom Bácsmegyei Ndpló). Grofu se je očitalo predvsem troje: službena neučinkovitost, zapravljivost na račun madžar- skih državljanov in popolna vdanost Horthyjevi politiki. Zapravljivost ga je privedla do prodaje nekate- rih nepremičnin, med drugim tudi soboškega gradu. Pred veliko nočjo leta 1935 je zadnjič bi- val pod soboškim "krovom", ko sta po prodaji ostali nedotaknjeni le še spalnica in kuhinja. Ce- lotno grajsko posest je odkupila občina za 2.125.000 din, večina pohištva je šla čez mejo ali v zasebno ter občinsko last.26 O žalostni usodi soboškega gradu govori tudi tale zbadljivka: Odkar je Szápáry šel, park nima mira, stalnoga neka zadeva nervira. Leta in leta so z njim barantali, sedaj ga spet kupili, zdaj spet prodali. 27 Na "stara leta" ga je (že) izdajalo zdravje, nako- pal si je dolgove28 in vendarle dosegel čast do- smrtnega člana madžarske Visoke zbornice. To in še kaj so le redki zapisali v dobro njegovega imena do 12. oktobra 1939, ko je na Dunaju umrl. Začasno so ga pokopali v bližnjem Hötzendorfu.29 O tem, da je tako Ladislava kot njegovega bra- ta na stara leta zapustil razum, ni trdnih podat- kov, čeprav so Sobočanci pogosto pripovedova- li, da sta se vsak dan s kočijo vozila po prekmur- skih cestah, potem ko se jima je um omračil...30 Pavel, ki je umrl tik pred koncem prve svetov- ne vojne, je - zdi se - imel manj obremenjeno živ- ljenje. V zakonu z Mario-Ludovico Przezdziec- ko, s katero se je poročil leta 1898, je imel tri otroke, hčer Elizabeto, sinova Amala in Gézo Konstantina. Slednji je v petdesetih letih doživel slavo priznanega skladatelja. Poročen s hčerjo francoskega barona Marie-Françoise Baude je živel v Parizu do smrti leta 1967.31 Njuna hči Zo- ra (roj. 1932) se je poročila dvakrat; v prvi zakon 26 Jutro, 28. april 1931, št. 97, str. 5. 27 Kovran 1936, str. 4. 28 Govorilo seje, daje veliko prepustil banki: "Prelepe pla- ve oči ima, zato znajo državno nadzorstvo njegovega posestva podedovati banke. " (Sušnik, n.d., 28. oktober 1924, št. 247, str. 2). 29 Jutro, 25. oktober 1939, št. 249, str. 3- •3° Glej op. 16. 31 Jutro, 20. marec 1940, št. 66, str. 4. VSE ZA ZGODOVINO 64 ZGODOVINA ZA VSE jo je popeljal Georges de Cadier de Veauce, v drugega pa leta 1971 Claude-André Donadello. Zora Szápáry je leta 1970 rodila (najverjetneje v prvem zakonu) hčer Violaine, leta 1973 pa sina Davida. Mimo vseh "spotakljivosti", ki so jih zadevale, so Szápáryji predstavljali pomemben kamen v mozaiku madžarske aristokracije, sama Sobota pa bi bila brez njih nekoliko pusta. Vogrin je gizdav postal liki pav, in spačil nazadnje je tudi Slovena... "Avtentični Madžari" so se torej izkazali v "odi- sejadah", grofje so s svojo prisotnostjo počastili izbrane bankete, nekaj svetovljanskih kapric pa se je prijelo tudi ostalih Sobočancev in So- bočank, med njimi na primer "vzvišen" čut za modo, ki se je pod tujim (to je nemškim, franco- skim ali madžarskim vplivom) med Prekmurci "restavrirala" (že) v 18. stoletju, kakor nam v ri- mani besedi sporoča Mikloš Kuzmič: Z vragom se svet je spajdašil pokvaril je Nemce Francuz, na spako nadignil. Vogrin posnema zdaj mrzko to gizdo, cifrasto resan, a slabo opravo. Ne brigamo več se za žitek pobožen, za indašnjo vrelost, zdravje, ljubezen. Vogrin je gizdav postal liki pav in spačil nazadnje je tudi Slovena. /•••/ Namesto krščaka koš si na glavo poveznejo, kaput si oblačijo, ne dolge suknje krznene; črevlje slovenske sezuvajo, nemške sandale obuvajo. /.../ Si čuk ali sova,ftičje strašilo? Vlasje ti privezani v kumes štrlijo. Vogrin ni pravi, ni pravi Sloven, ki reže vlasi si, brke si brije. 32 Prehod iz 19. v 20. stoletje je bilo obdobje, ko se je razmahnil slovenski katoliški tisk. Ta ni bil povsem enosmeren, saj je bralce pogosto sezna- 32 Kiizmičeva "pesnitev" se je ohranila v rokopisu Petra BorkoviČa, črenšovskega župnika (1774 - 1830). Pov- zeta je po madžarski pesmi Magyar mòdi; glej: Jože Smej, Po sledovih zlatega peresa (roman), str. 339-340, Murska Sobota 1980. njal z dogodki ne le v monarhiji, ampak tudi ši- rom po svetu ter jih skušal z miselno preprostim pisanjem seznaniti tudi z razvojem znanosti. To kaže na primer kratek zapis o razdaljah med ne- besnimi telesi33 ali o prihodu Hallevevega ko- meta: "Ka de repatica májusa 18-ga tak bluzi k Zemli, ka de z repom po zemli pometala..."34 Kljub krščanski - to je znanstveno "neutemelje- ni" miselnosti - pa je pisec trezno razmišljal, ko je dodal: "Repetice szo klántosje (klateži, op. D. K.) našega podnebja/.../Tak nevarno znám li ne bode, kak nam novinarje pišejo..."35 O "mobilnih izumih" ljudje niti niso veliko ve- deli, še "njihova" grofica Marija se je raje kot z avtomobilom naokrog vozila s kočijo.36 Prav duhovit je na primer opis aviona in avto- mobila iz leta 1910: "Aeroplan sze zové tá iznajdba, z sterov sze nisternim poszrecsi, drugi pa doli szpokáplejo ino sze z mašinom vréd vkü szpoterejo /.../ za avtomobile, stere zdaj zse szkoro vszaki den vidimo tüdi po naših cesztah, je pa szv. Kristofer zebráni za patrona, ár (ker, op.D.K.) je on patron nágle szmrti."37 Preskok v novo stoletje je prišel veliko bolj do izraza v spremenjenih pogledih na moderne - zahodnjaške tokove, kar je v praksi "izkoristila" predvsem mladež, ki se je na veliko ogorčenje Cerkve pustila "novodobno vzgajati": "Sztarinski zgodovinszki szpomeniki, piszma, drzsavne pravice i predge nam szvedocsijò, ka szo prekli- njanje türki prineszli k nam tak, kak kavo. Prie je ete narod ne preklinjao.. "38 Novo stoletje je prineslo tudi nove težave ne le na političnem, ampak tudi gospodarskem po- dročju, kar je vodilo v osiromašenje velikega de- 34 35 33 Zapis "Kako daleč je Mesec od Zemlje" (Marijin list, no- vember 1911, št. 11, str. 352). Marijin list, april 1910, št. 4, str. 127. Prav tam. 36 Muraszombat ćs Videkeje vsake toliko časa poročal o "novih avtomobilih" vsoboškem okraju (25. aprila, 23- avgusta, 29. novembra 1908). 37 Članek z naslovom "Letčcsi lùdje" (Marijin list, februar 1910, št.2, str. 94): "Aeroplan se imenuje ta iznajdba, s katero se nekaterim posreči, ostali pa popadajo na tla, in si skupaj z napravo polomijo kosti /.../ za avtomobi- le, katere zdaj že skoraj vsak dan vidimo tudi na naših cestah, paje za zavetnika izbran Sv. Krištof (er), ker je on zavetnik hitre smrti... " "Starodavni zgodovinski spomeniki, pisanja, držav- ljanske pravice in zakoni nam pričajo, da so kletvice k nam prinesli Turki, tako kakor kavo. Prej to ljudstvo ni klelo .. " (Marijin list, januar 1907, št. 1, str. 61). 38 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 65 la prebivalcev tudi na Ogrskem, kjer se je nov družbeno-socialni problem kazal v alkoholizmu - tudi na zahodu Ogrske. Delavci in kmetje naj bi "zapili" blizu 431 milijonov kron alkohola,39 po- sledica česar naj bi bilo tudi širjenje socialne de- mokracije, za katero je kler trdil, da: "Stera sze od tisztoga mao siri med lüdsztvom, ka szo szi- romaski delavci vu pijancsivanje zatopleni /.../ Szpije sze telko prinasz, ka poprek na leto vsza- koga csloveka 109 litrov alkoholiszticsne pijacse pride."40 V Prekmurju so se očitki nanašali predvsem na "nezsrecsno zsganico".41 2 vse večjim zadržkom je Cerkev seveda gle- dala na politične spremembe, še bolj pa na tista poluradna udejstvovanja, ki niti niso bila "poli- tične narave". Tak je primer framasonstva, kate- rega bistvo je javnosti vseskozi ostajalo prikrito. Vendar se je kler rad (nevedno) odzival na tak- šne "sporne pojave", četudi se niso tikale njiho- ve dežele ali kraja, tako ni bila izvzeta niti obrob- na Sobota: "Od szlobodnozidárcov je doszta gucsa med nami, ár známo, ka je to edno szkriv- no drüzstvo med brezvernov gószpodov/.../ pa szo grozno csemerni, csi sze vözvedi, sto szo ko- trige njihovega drüzstva /.../ Na Vogrszkom jih je okoli 4 jezero. Nájbole szo razširjeni po lute- ranszki drzsánjaj, ár ona goszpoda miszlijo, ka szlobodnozidárec biti je ne proti njihovoj veri..." Očitalo se jim je predvsem to, da "sze szkrivlejo v krnici blaznoszti pa scséjo vsze narode v to krnico szpraviti."42 Pa vendarle Sobota ni bila dolgo "zavita v te- mo". "Razsvetlilo" jo je (že) pred prihodom jugo- slovanske vojske.43 Leta 1919 je prišlo do "obra- čuna" z Madžari in madžaroni, a tudi grofom ni- 39 Marijin list, maj 1908, št.5, str. 156, 158; prim. Muras- zombat ćs Vidćkc, 20. september 1908 in 3 oktober 40 1909 "Ki se med ljudstvom Siri, odkar so ubobožani delavci zapadli v pijančevanje... Pri nas se popije toliko, da pri- de na posameznika letno 109 litrov popitega alkohola " (Marijin list, maj 1908, št. 1, str. 156, 158). ' Marijin list, maj 1909, št 5, str. 152. Naj ne preseneča podatek, daje bila konec 19- stoletja prva "industrija" v Soboti zasebno podjetje za proizvodnjo bezgovega žga- nja, ki gaje vodil ob pomoči še treh delavcev gostilničar Kirbisch (Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletja. Občina Murska Sobota, Ljubljana 1985, str. 67). "Veliko je govora o prostozidarjih, ker vemo, da je to neko skrivno društvo med brezverno gospodo /.../ so pa zelo jezni, če se izve, kdo je član njihovega društva /.../ Na Ogrskem jih je okrog 4000. Najboljšo razširjeni pri 12 so prizanesli, ljudstvo pa se je z lahkoto (sodeč po mehkobi panonske mentalitete, ki so jim jo prisodili tisti izpod Alp) vrglo v objem svojim slovenskim sobratom, kar pa je že druga zgod- ba. Zusammenfassung Ein kurzer Beitrag über Ungarn, Grafen und ähnliches mehr Sobota, das unter der ungarischen Herrschaft bis zum Jahr 1919 den besonderen Status einer Stadtgemeine genoß, stand immer am Rande sowohl des ungarischen als auch des slowe- nischen Interesses. Sobota galt nie als Ort, der sich mit einem Bürgertum "rühmen" konnte, strebte allerdings auch nie danach. Das gesell- schaftlich-soziale Gefüge wurde vielmehr von lokalen Händlern und Gewerbetreibenden, vor allem aber von national unduldsamen Ungarn bestimmt, die durch chauvinistische Theorien jegliche Anerkennung der Slowenen am linken Ufer der Mur vereitelten. Sobota hatte angeblich kein kulturelles "Pedigree", als kulturell "auf- geklärt" galten nur wenige Auserwählte, darun- ter die Grafenfamilie Szápáry. Am Ende des 19- Jahrhunderts trat besonders Graf Ladislav Szápáry hervor, über dessen Genuß- und Verschwendungssucht manche (wahrschein- lich oft zutreffende!) Gerüchte kursierten. Auch während seiner Amtszeit als ungarischer Botschafter in London, wo er "unter der Schirmherrschaft" Präsident Horthys das Leben wahrlich in vollen Zügen genoß, verstummten die Gerüchte nicht. Einige Male wurde Graf Ladislav deswegen auch im Lokalblatt Mura- szombát és Vidéke verspottet. Wie selbstverständlich wurde die Schuld an der schlechten materiellen Lage der Bevöl- kerung den Grafen und noch mehr natürlich den Juden zugeschrieben. Bereits im Laufe des 19- Jahrhunderts war in Sóbota der Antisemi- tismus vorhanden, "in vollem Umfang" aber setzte er mit Beginn der slowenischen (sprich: jugoslawischen) Herrschaft ein und war ins- tistih, ki so protestantske veroizpovedi, ker le-ti mislijo, da prostozidarstvo ni v nasprotju z njihovo vero /.../ skrivajo se v temi blaznosti in hočejo vse narode spravi- ti v to temo... "(Marijin list, april 1910, št. 4, str 128) 43 Dogovori za plinsko razsvetljavo po domovih in ulicah so v Soboti stekli jeseni 1908. leta (električno napeljavo je mesto dobilo šele 1926. leta), Muraszombat és Vidćkc, 27. september 1908 VSE ZA ZGODOVINO 66 ZGODOVINA ZA VSE besondere in den dreißiger Jahren des 20. mußten. So verlor Sobota noch das letzte Jahrhunderts sehr radikal. Armut hat es immer bischen seiner "erhabenen" kulturellen Iden- gegeben, doch sorgte ausgerechnet die Mutter tität. Daran änderten auch die Bestrebungen der des erwähnten Grafen Ladislav, Marija Szápáry, religiösen (katholischen) Monatszeitschrift Ato- áis vorbildliche Christin für Mildtätigkeit rijin list [Marienblatt] wenig, die um erzie- gegenüber den Verarmten und für Pflege der herische Inhalte bemüht war und die Leser auch Kranken. Durch ihre Gutherzigkeit trug sie zum über Ereignisse außerhalb Ungarns informierte, besseren Ruf der Familie Szápáry bei. Ein trauriges Ende nahmen die Szápárys in Jahre Schließlich begannen mit dem 12. August 1931, als sie das gräfliche Schloß erzwunge- 1919 neue Zeiten und eine neue "kulturelle nermaßen an die Gemeinde Sóbota verkaufen Identität". VSE ZA ZGODOVINO •1•••^•••••••••••••••••••••>•••>•••>••••>•>••^>•^ Tone Ferenc KAJ JE BILA TA ŽENSKA? Najbrž ne bi bilo tega članka, če ženske, ki se v dokumentih pojavlja kot Maria Bognar, v Ljub- ljani ne bi srečal mož, ki je bil zaupnik nemške- ga konzulata. Pisal se je Rudolf Warbinek, rojen je bil leta 1900, sicer pa nemškega porekla. Nje- govo ime sem našel v več dokumentih. Ko so se Nemci po državnem udaru v Beogradu s trans- porti odpeljali iz Slovenije v avstrijske pokraji- ne, je bila v vlaku 31. marca 1941 tudi Warbine- kova družina, in to Karla Warbinek, roj. 24. 7. 1904 v Trstu, Maria Warbinek, roj. 26. 6. 1928 v Trstu, Rudolf Warbinek, ml., roj. 5.12.1929 vTr- stu. Odpeljali so se v Leisach pri Lienzu. Po nji- hovem rojstnem kraju bi lahko sodili, da so dol- ga leta živeli v Trstu, kjer je bila doma Warbine- kova soproga. Sam Warbinek je bil Nemec iz raj- ha (Reichsdeutscher). Stanovali so v Sokolski ulici 16, ki so jo pod italijansko okupacijo 1941. leta preimenovali v Prijateljevo ulico. Rudolf Warbinek je bil zaupnik nemškega ge- neralnega konzulata, ki ga je nemški rajh ustano- vil 1938. leta namesto avstrijskega generalnega konzulata. Nemški generalni konzul je bil Hans Bernard, nato do svoje smrti julija 1942 dr. Hans Brosch, za njim pa do zloma nemškega rajha dr. Rudolf Mueller. Generalni tajnik ali kancler kon- zulata je bil ves čas Bruno Liesenberg. Warbineka kot zaupnika nemške obveščevalne službe nava- ja tudi obsežno delo Nemačka obaveštajna služ- ba u Jugoslaviji. Navaja, da je Warbinek, trgovec z glasbenimi inštrumenti, delal predvsem za krimi- nalističnega svetnika Karla Krausa. Navaja tudi, da naj bi Warbinek pripeljal do esesovskega stot- nika Walterja Kruegerja v Mikličev hotel v Ljublja- no bivšega orožnika Ferdinanda Robido, ki je po- zimi 1942-1943 kot partizanski kurir dobavljal partizansko pošto nemški policiji. Tako v nemš- kem generalnem konzulatu kot v Mikličevem ho- telu, kjer je pod italijansko okupacijo bilo nasta- njenih nekaj nemških nacističnih uradov, med njimi t.i. nemška policijska zvezna častnika pri italijanskem policijskem ravnateljstvu (kvesturi) in karabinjerjih ter nemški pooblaščenec za pre- selitev Nemcev iz Ljubljanske pokrajine, sta bila nemška obveščevalna centra. Premalo je gradiva ali pa nam še vedno ni dostopno, da bi lahko na- tančneje razmejili dejavnost nemške vojaške ob- veščevalne službe (Abwehr) in policijske Sicher- heitsdienst (SD) oz. gestapa. Ko smo tako predstavili dejavnike, ki nastopa- jo v Ljubljani, dajmo besedo samemu Warbine- ku, kajti naša zgodba se začne z njim, in to v Ljubljani. Takole je poročal: "Včeraj zvečer, 7. septembra 1941, sem v Mikli- čevem hotelu naletel na gospo, ki se baje piše VSE ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE Maria Bognar, Madžarko iz Banata, italijansko državljanko, sestro Rdečega križa, ki mi je poro- čala tole: Do 4. t.m. sem bila v Bernu, kjer sem imela pri- ložnost, da me je povabil k sebi angleški velepo- slanik. Neki gospod iz angleške tajne službe mije predlagal, naj se seznanim z Goeringovo ženo, ki naj bi v Bernu živela z lažnim imenom. Tako bi naj drugim 4 agentom tajne službe dala prilož- nost, da bi ugrabili Goeringovo ženo skupaj z njenimi otroki. Ugrabitev naj bi bila po moji vrni- tvi 20. septembra, lahko pa se zgodi, da bo tudi v moji odsotnosti. Ugotovila sem tudi, daje angleš- ki veleposlanik v Bernu 3- septembra izročil švi- carskemu zunanjemu ministrstvu protestno noto zaradi navzočnosti Goeringove soproge. V nadaljnjem pogovoru z angleškim velepo- slanikom sem ugotovila, daje ameriški velepo- slanik v Rimu izročil papežu Rooseveltovo po- sebno pismo, da bi poskusil zbližati Anglijo in Italijo. Drugi dan meje bivši jugoslovanski poslanik Jurišić s svojim avtomobilom odpeljal v tri četrt ure oddaljen grad. Okoli 100 metrov od gradu je vrtna hiša, v kateri je središče angleške tajne službe. Tukaj sem ugotovila, da mnogi nemški trgovci iz rajha vzdržujejo redno kurirsko služ- bo s protinacističnimi ustanovami v Nemčiji. Od mene so zahtevali, da naj bi v Ljubljanski po- krajini zbirala propagandno gradivo (fotografi- je deklet, ki imajo na podlahti MM, časopise s po- ročili o ustrelitvah na zasedenih območjih) in na več vožnjah prenesla ljubljanskemu škofu ra- dijski oddajnik. Klerikalni krogi v Ljubljani posredujejo vse novice prek duhovnikov v civilnih oblekah švi- carskemu konzulatu v Trstu, kijih nato po diplo- matskem kurirju posreduje dalje v Bern. Upam, da bom lahko v prihodnjih dneh nemškemu konzulatu v Ljubljani izročila nekaj fotografij teh kurirjev. Gospod Alfons Fischer, šef recepcije v Bellevue Palace, Bern, je zvezni mož za angleško tajno službo. Ljubljana, dne 8. septembra 1941. Warbinek" Pri prebiranju te izpovedi Bognarjeve agentu Warbineku se seveda takoj pojavi vprašanje, ali je bil britanski veleposlanik v Bernu tako nai- ven, da se je z žensko pogovarjal o takih politič- nih zadevah. Je bila tisti čas Goeringova žena z otroki res v Švici na počitnicah? Si ni Bognarjeva vsega tega izmislila in vlekla Warbineka za nos? Bodi kakor koli, s tem je sprožila pozvedovanje o sebi od Rima do Berlina. Generalni konzul Brosch je prepis Warbineko- vega poročilažell. septembra 1941 poslal nemš- kemu zunanjemu ministrstvu v Berlinu in nemš- kemu veleposlaništvu v Rimu. Warbineka imenu- je "tukajšnjega zaupnika" (von einem hiesigen Vertrauensmann). V dopisu Brosch pravi: "V po- ročilu omenjena italijanska sestra Rdečega križa se je pogovarjala tudi tukaj in navedla, da je znan- ka gospoda Buelowa iz nemškega veleposlaniš- tva v Rimu. Poleg tega smo za informacije po var- ni poti prosili tudi konzula Schulza iz Bolzana, na katerega se tudi sklicuje Bognarjeva." Najprej je 19. septembra 1941 prispel odgovor nemškega veleposlaništva iz Rima. Bognarjeve ne poznajo in ne pozna je niti major von Bue- low, pomočnik vojaškega atašeja. Vendar pa je visok uradnik nemškega veleposlaništva v Rimu Bismarck 27. oktobra 1941 sporočil v Ljubljano, da je njihov policijski zvezni častnik izjavil, da je gradivo o Marii Bognar v državnem glavnem varnostnem uradu v Berlinu, in to v uradu gesta- pa (IV E - 4 - SRS-Vorgaenge). Ko je Brosch 11. septembra •941 pisal nemš- kemu konzulu v Bolzano, je pripomnil: "V po- slednjem času se je tukaj v nemškem konzulatu večkrat pojavila sestra Italijanskega Rdečega kri- ža z imenom Maria • o g n a r, ki izjavlja, da je imela prej z Vami uradne opravke. Ste priprav- ljeni, da o njej daste informacije? Ona tudi trdi, da je sodelovala z gospodom komisarjem gesta- pa Wildom. Ker dvomimo o njeni osebi, prosi- mo za takojšnje sporočilo po varni poti." Nemški konzul Schulz iz Bolzana je odgovoril 20. septembra 1941: "V času moje službene dejavnosti pri nemš- kem generalnem konzulatu v Trstu od juliju 1940 do konca februarja 1941 sem novembra p. 1. prišel v stik z gospo Mario Bognar tako, daje moji ženi pripovedovala, da vodja italijanske državne policije v Trstu meni, da vedenje nemš- kega generalnega konzula v Trstu v neki zadevi ni pravilno in v tisti zadevi hromi dejavnost dr- žavne policije. To sporočilo, kije bilo očitno na- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 menjeno meni, meje osupnilo in sem postal do gospe Bognar nezaupljiv. Po pogovoru z gospo- dom generalnim konzulom Druffelom sem ji prek svoje soproge povedal, da pogled državne policije ni pravilen in naj se državna policija, če hoče imeti nadaljnje pojasnilo, neposredno obr- ne na generalni konzulat. Policijsko ravnateljs- tvo v Trstu seje nato res pisno obrnilo na gene- ralni konzulat, s čimer se je izkazalo, da ima gospa Bognar zveze z državno policijo. V na- daljnjem času sem ugotovil, da ima gospa Bog- nar celo zelo tesne zveze z državno policijo. Nato sem z gospo Bognar večkrat govoril o isti zadevi, sem sepa v prid obeh delov izogibal, da bi zunaj, tj. drugi ljudje, zvedeli za najino znans- tvo. Ker sem vedel, daje v službi državne policije, sem bil do nje vedno do neke mere zadržan, ker človek končno ne more biti nikdar gotov, da ga v takšnem položaju ne izkoristijo. Ona mije v ne- katerih primerih preskrbela informacije in nisem imel imel povoda za nezaupanje. Gospa Bognar na zunaj nastopa kot sestra Rdečega križa, ona je tudi pri njegovem vods- tvu. To pa je mogoče krinka za njeno pravo in zelo živahno dejavnost v službi italijanske dr- žavne policije in italijanske obveščevalne služ- be. Ima tudi dobre neposredne zveze z najvišji- mi ministrskimi uradi v Rimu, ima vsak čas okrog sebe štab zanesljivih tajnih agentov in ima na voljo zadosti denarja. Po naravi je za svoje delo odlično usposobljena in zelo inteli- gentna ter dobro poučena o zadevnih razmerah obveščevalne službe in o sumljivih ali dvomlji- vih osebah, posebno v balkanskih deželah. Go- vori vse jezike z Balkana. Nastopa s svojim de- kliškim imenom Maria Bognar, ki ustreza njeni službi. Po rojstvu je Madžarka, poročena jez ita- lijanskim grofom D' Ajellom iz Neaplja, vendar že cela leta živi od njega ločena, ker se po itali- janskem zakonu ni mogoče ločiti uradno. Je go- reča madžarska domoljubka in velika častilka fírerja in Nemcev. Dobil sem vtis, da v okviru svoje dejavnosti v prid Italije in sil osi tudi po- sebno rada naredi uslugo Nemcem. Vpregoreč- nosti gre glede svojega načina naziranja nekoli- ko predaleč, lahko pa vendarle nudi prav korist- ne usluge. Če navaja, daje sodelovala s komisarjem ge- stapa Wildom, gre pri tem za zmoto, saj gospod Wild ni komisar gestapa, temveč je v službi ura- da obveščevalne službe v Muenchnu prišel v Trst. Gospa Bognar živi v dobri veri, daje gos- pod Wild v službi gestapa. V svoji naravni zadr- žanosti sem jo glede dejanske dejavnosti gospo- da Wilda namenoma držal v temi. Drugače pa se o pravem sodelovanju z gospodom Wildom, dokler sem bil v Trstu, ne more govoriti. Pri tem gre bolj za priložnostne ohlapne aktivnosti po popolnoma različnih smereh. Schulz" Schulzovo poročilo je nemški generalni kon- zulate, oktobra 1941 poslal nemškemu zunanje- mu ministrstvu v Berlin. To ministrstvo pa je čez nekaj tednov prejelo tudi pismo nemškega po- slaništva iz Berna z dne 28. oktobra 1941. To pi- smo navaja: "Poslaništvo ne pozna italijanske državljanke Marie Bognar. "Grad" blizu Berna, ki ga ome- nja, bi lahko bila podeželska hiša pri kraju Muri, v kateri prebiva angleški državljan Guinness in ki pogosto dobiva obiske članov tukajšnjega an- gleškega poslaništva. Guinness je lastnik znanih Guinnessovih pivovarn v Angliji in poročen z rojeno Italijanko (Donna Mignona). Guinnes- sova soproga, kije bila prvič poročena z Angle- žem Frewenom, je mati Frewena, pomočnika ti- skovnega atašeja na angleškem poslaništvu v Bernu, ki dela za angleško tajno službo. Lahko domnevamo, da tudi sam Guinness dela za an- gleško obveščevalno službo. Tukaj ni nič znane- ga o zvezah nemških trgovcev z Guinnessom. Referat A nima o dozdevnem obveščevalnem delu švicarskega državljana Alfonsa Fischerja, uslužbenca Hotela Bellevue v Bernu, nobenih natančnih podatkov, f e pa vendarle mogoče, da Fischer nudi "usluge" angleški obveščevalni službi. Referat je postal pozoren na Fischerja in zadeve ne bo izgubil iz oči. Podp. Koerner. " V Berlinu seveda niso mirovali, temveč poi- zvedovali, saj novic, ki so jih dobili iz Ljubljane, ni kazalo zavrniti z levo roko. 26. novembra 1941 je IV. oddelek (gestapo) glavnega državne- ga varnostnega urada pisal nemškemu zunanje- mu ministrstvu o "dejavnosti britanske obvešče- valne službe v Švici; Maria Bognar". Pri tem se sklicuje na pismo nemškega zunanjega ministrs- tva z dne 5. novembra 1941. Iz pisma IV. oddel- ka (gestapo) zvemo marsikaj zanimivega o gos- pe Bognar j evi-, "V letu 1934 je v prvorazrednem hotelu v Bu- dimpešti domnevna kneginja Josefa DAjella VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE vzbudila pozornost zaradi obsežnih stikov zne- poročenimi člani diplomatskega zbora. Neki ho- telski nameščenec je takrat pri večerni predstavi v prizadeti osebi spoznal nekdanjo hotelsko zo- fo Mario Bognar. Bognarjeva ali drugače D Ajel- lo naj bi izvirala iz vasi pri Peči (Madžarska) in nekaj časa sodelovala v svetovni vojni v unifor- mi desetarja. Ko so ugotovili njeno osebnost, naj bi delovala kot bolničarka in se pozneje poroči- la z (madžarskim) huzarskim podporočnikom grofom Štefanom Majlathom. Ta zakon pa bi se naj kmalu razdrl. Bognarjeva naj bi se nato po- javila v Beogradu in bila ljubica japonskega vo- jaškega atašeja. Nato naj bi se zadrževala v Is- tambulu in se končno v Švici poročila z italijan- skim knezom fosefom D'(di) Ajellom. Predhodno življenje Bognarjeve dovoljuje sklepati, da gre pri njej za nevarno pustolovko. Kot se je tukaj zvedelo iz zanesljivega vira, ni bi- lo njeno srečanje z britanskim poslanikom v Bernu slučajno. Dne3- 9. 1941 se je pa pojavila pri "jugoslovanskem poslaniku" Jurišiću v Ber- nu in zahtevala, naj jo seznani z britanskim po- slanikom Kellyjem v Bernu, furišić je nato o tem obvestil "jugoslovansko zunanje ministrstvo" v Londonu in od njega prejel obvestilo, da Bog- narjeva dela za italijansko obveščevalno služ- bo. Istočasno ga je napotilo, naj ustrezno pouči britanskega poslanika v Bernu. Ni mogoče predpostavljati, da bi italijanska stran pooblastila Bognarjevo, naj se poveže z omenjenim sovražnim diplomatom v Bernu. Nasprotno pa sumimo, daje ta korak storila za zadovoljitev potrebe po svojem uveljavljanju, morda tudi z namenom izdaje. Zato sem policijskemu zveznemu častniku v Rimu naročil, naj o nastopu Bognarjeve v Ber- nu obvesti šefa italijanske državne policije in mu priporoči nadaljnje ukrepe proti njej. Če bi tam v tej zvezi postalo znanega še kaj bis- tvenega, prosim za obvestilo. Istočasno priporo- čam, da na ustrezen način nemška inozemska predstavništva posvarite pred Bognarjevo." Čez nekaj več kot pol leta je tudi italijanska po- licija dala nekaj več podatkov o Bognarjevi. Za- nje zvemo iz pisma, ki ga je že omenjeni IV. od- delek (gestapo) 11. junija 1942 pisal nemškemu zunanjemu ministrstvu kot odgovor na njegovo pismo z dne 23. decembra 1941, ki ga pa ne poz- namo. Takole poroča: "Italijanska policija je po večkratnem povpra- ševanju in na podlagi sporočil o nastopu Bog- narjeve v Švici sporočila, daje Maria Bognar ro- jena 8.9.1897 v Zmajevacu v Jugoslaviji. Po po- roki z italijanskim državljanom Giuseppom Aiellom je postala italijanska državljanka. Gre za osebo, kije znana italijanski policiji inje bila zaradi svojih hudodelnih dejanj večkrat kazno- vana in je zvit in histeričen tip. Že v letu 1934 je italijansko poslaništvo v Budimpešti Bognarje- vo označilo za agentko madžarske obveščeval- ne službe inje tudi med svojim bivanjem v Sofiji postala sumljiva zaradi luksurioznega in nez- mernega načina življenja. Ker njenih dohodkov ni bilo mogoče ugotoviti, so Bognarjevo v Sofiji prijeli, zaradi pomanjkanja dokazov o kazni- vih dejanjih pa izpustili. Italijanska policija je še sporočila, da je Bog- narjeva v Italiji pod nadzorom. O njej pa v po- slednjem času niso mogli ugotoviti nič slabega. Zato domnevam, daje njeno svoječasnopotova- nje v Švico bilo v sporazumu z italijanskimi ob- lastmi. Imam jo za nevarno nastopačko in pro- sim, da pred njo posvarite nemška zastopstva v Italiji. Po pooblastilu podp. dr. Schmitz" Prepis tega pisma je nemško zunanje ministrs- tvo 17. junija 1942 poslalo nemškemu general- nemu konzulatu v Ljubljani in nemškemu posla- ništvu v Bern. Prosilo ju je, naj,mu poročata, če bi še kaj zvedela o Bognarjevi. Dobilo pa je sa- mo še eno novico, in to ponovno od zaupnika Warbineka iz Ljubljane. Ko je namreč odpotoval iz Trsta, je na tamkajšnjem kolodvoru videl Bog- narjevo v spremstvu dveh oseb. Prvo je opisal kot približno 24-letno plavolasko, 165 cm viso- ko, močne postave, dobro, vendar nevpadljivo oblečeno itd., drugo pa kot približno 30-letnega moškega, nemarno oblečenega v svetlo obleko in visokega 160 cm. Vsi trije so vstopili v vagon I. razreda na vlaku Rim - Budimpešta ob 19.40 uri. V Ljubljani pa niso izstopili. To je tudi vse, kar hrani arhivski fond nemške- ga generalnega konzulata o Bognarjevi v Politič- nem arhivu nemškega zunanjega ministrstva v Bonnu. Postavlja se cela vrsta vprašanj, na katera pa ni mogoče odgovoriti. Bralec se lahko prepu- sti bujni domišljiji ob vprašanju, kaj je bila ta ženska: hotelska zofa (tega izraza nisem našel niti v najdebelejšem nemško-slovenskem slo- varju), soproga huzarskega podporočnika, ljubi- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 71 ca japonskega diplomata in končno grofica ali kneginja, vohunka, goljufka, hudodelka? S kak- šnimi lastnostmi ali čari si je lahko pridobila vse to in celo srce italijanskega kneza? Je bilo tudi pri njej kaj podobnega kot pri Mata Hari? Zusammenfassung Was war diese Frau? Im September des Jahres 1941 kam Maria Bognar in Laibach an und traf dort auf den Vertrauensmann des deutschen Konsulats, Rudolf Warbinek. Sie erzählte ihm phantas- tische Geschichten über ihren Aufenthalt in der Schweiz, ihre Verbindungen zu jugoslawischen und britischen Diplomaten in Bern, über ihren Auftrag, bei der Entführung von Frau und Kindern der Nazigröße Hermann Göring zu helfen, die sich angeblich zur Erholung in der Schweiz befanden, usw. Das deutsche Konsulat teilte dies dem Außenministerium in Berlin und der deutsche Botschaft in Rom mit. Außerdem wurden die deutsche und die italienische Polizei zur Ermittlung des Vorlebens und der Tätigkeit Maria Bognars beigezogen. Sie stellten fest, daß Bognar eine sogenannte Zofe-Dame in einem Budapester Hotel, die Ehefrau eines ungarischen Husarenleutnants, die Geliebte des japanischen Militärattaches und schließlich die Ehefrau eines italienischen Fürsten war. Als Mitarbeiterin des Roten Kreuzes konnte sie verschiede Staaten bereisen und wahrschein- lich auch nachrichtendienstliche Geschäfte erledigen. Sie wurde außerdem als "hochstap- lerischer" und "gerissener und hysterischer Typ" beurteilt. Was sie in Wirklichkeit war und was sie in Laibach zu suchen hatte, bleibt auch weiterhin ein Geheimnis. VSE ZA ZGODOVINO Darja Mihelič J'ACCUSE ali Kako popraviti po vojni storjene krivice? ^^^•^^^^-^^^^^^«^^^^•^^^^^^-^^^•^iV^-'V'v-^-V^-v»^^.^«^»^»;»^^^-^-^^-^»^ Umrla je na Golniku, 23- julija 1981 ob 5. uri in 55 minut, stara sedemdeset let. Štiri dni kasneje, 27. julija ob 15. uri, so jo sorodniki, prijatelji in znanci pospremili k zadnjemu počitku v družin- skem grobu na ljubljanskih Žalah. Milica Grafenauer se je rodila 29. marca 1911 kot tretji otrok gimnazijskega profesorja slo- venščine, koroškega Slovenca Ivana Grafena- uerja in njegove žene Ljudmile, rojene Dolžan, katere rod je izhajal z Gorenjskega. Rojena je bi- la doma, pri porodu pa je pomagala babica Fani Grill. Družina se je kasneje povečala še za deset otrok.1 Starša, zlasti mati, sta bila globoko verna in sta otroke dosledno vzgajala v katoliški veri. Hčerko sta dala krstiti 11. aprila 1911 na ime M i- lica Marija. Otroka je krstil kaplan p. Ernest Jen- ko, njegova botra pa sta bila Ivanov strokovni in poklicni kolega, gimnazijski profesor Izidor Mo- dic2 in njegova žena Marija. Milica je šla k birmi pri desetih letih, 15. maja 1921. Po končani ljudski šoli je obiskovala klasično gimnazijo v Ljubljani. Kot tudi ostali bratje in se- stre, je bila pri učenju za šolo prepuščena sama sebi in lastni pobudi. V prvem razredu gimnazi- je (sedanji peti razred osemletke in predvidoma šesti devetletke) je tako izdelala le z zadostnim uspehom. Do konca gimnazije se je "ujela" in 8. razred zaključila z odliko. Maturirala je junija 1930. Od 1930 do 1932 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala slavistiko in uspešno opravila prvi diplomski izpit. Ker je doma velika družina z eno plačo gimnazijskega pjofesorja komaj shajala, si je bila med študijem primorana poma- gati z inštrukcijami. Ko je izvedela za možnost študija na šoli za so- cialno skrbstvo v Bouvignevu na Nizozem- skem,3 je na željo staršev, a tudi lastno, študij sla- vistike prekinila in odpotovala tja. Čeprav se je Za podrobnejše podatke o družini z navedbami toza- devne literature prim.: D. Mihelič, Bogo Grafenauer • utrinki iz življenja in dela, Grafenauerjev zbornik, Ljubljana 1996, 13-34. Bilje štiri leta mlajši od Ivana (rojenje bil 1884, Ivan pa 1880); Ivan je študiral slavistiko in germanistiko n(i dunajski univerzi med 1900 in 1904, Izidor Modic pfl isto smer na isti univerzi med 1904 in 1908. Ivan je od 1908 služboval na I. državni gimnaziji v Ljubljani, Izi- dor Modic pa 1909-1910 na II. državni gimnaziji V Ljubljani, nato pa na državnem ženskem učiteljišču V Ljubljani, prim. Slovenski biografski leksikon 2, Ljublja- na 1926, 243-244; 5, Ljubljana 1933, 143- Dejansko je bila to šola za redovnice. Starša sta to vede- la, Miličin brat Bogo pa ni bil povsem prepričan, daje bila o tem poučena tudi Milica. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73 redko pritoževala, je bilo iz drobnih namigov očitno, da so bile bivalne razmere tam težke. Maja 1936 se je bolehna vrnila domov kot čla- nica družbe katehistinj (veroučiteljic). Socialno skrbstvo (in dušno pastirstvo) je opravljala v ko- loniji barak in vagonov v Mariboru. O njeni zag- nanosti govori neuspel poskus priprave tečaja, kjer naj bi govorili o težkih življenjskih pogojih tamkajšnjih prebivalcev. Govornika naj bi bila Stanko Cajnkar4 in Miličin brat Bogo. Do tečaja ni prišlo, ker so ga klerikalni politični krogi s profesorjem Ernestom Tomcem, voditeljem mladcev preprečili. Organizatorje tečaja in nji- hovo delo so namreč imeli za "nezanesljivo". Ko je izbruhnila vojna, so Milico zaradi odloč- ne slovenske zavesti in protihitlerjevske propa- gande iskali, da bi jo zaprli. Ilegalno je prestopi- la mejo z Ljubljansko provinco in se vrnila v Ljubljano, domov k svoji družini. Ponovno se je vpisala na univerzo in od 1941 do 1943 nadalje- vala s 1932. prekinjenim študijem, ki ga je fe- bruarja 1944 zaključila z diplomskim izpitom. Socialnemu poslanstvu in skrbi za soljudi je na- menila prosti čas. Skrbela je za sedem sirot5 oče- tovega najmlajšega brata Cirila-, mati jim je umrla na porodu 1941, oče pa dve leti kasneje, 1943. V tem času so bili v internaciji kar trije Miličini bratje6 in svak.7 Njena družina, ki jim je skušala po najboljših močeh gmotno pomagati, je zato živela v precejšnjem siromaštvu. Milica je bila tista, ki je po vrnitvi brata Boga iz internacije (po kapitulaciji Italije septembra I943) zanj poiskala zvezo s slovensko vlado na Kočevskem, da je lahko nadaljeval delo v zvezi s koroško mejo, ki ga je po dogovoru z Edvardom Kocbekom in Franom Zwittrom zastavil že 1941. Po vojni je leto dni živela med katehistinj ami v Mariboru. Mati prednica Marija Zadravec je med vojno umrla za jetiko, njena naslednica pa je bila Nizozemka.8 Milica se ni strinjala s stališči redov- 4 Bogoslovcc, pripovednik in dramatik, 1938 je v LJublja- ni doktoriral iz teologije. Pridružil seje mladinskemu gibanju in socialnim smerem v krščanskih vrstah. 5 Ena teh sirot je bil slovenski pcsn ik Niko Grafenauer. 6 V internaciji so bili Bogo, Stanko in Goj. Ko so ga odpe- ljali, je bil slednji star komaj 17 let inje bil še gimnazi- 7 ice. Dol/o Vogelnik, mož Miličine sestre Marije. To je bilo za Milico razočaranje; zdi se, daje na tihem sama upala na to mesto. nega vodstva do tukajšnjega položaja po vojni, zato je konec 1946 izstopila iz reda in se vrnila domov. Njeno zdravje je bilo razrahljano, konec 1947 pa so se pri njej začela kazati znamenja jetike. Ceneno možnost za zdravo okolje in okrepitev je našla v Koprivniku nad Bohinjem. Tam se ji je zdravje postopno popravilo, s tem pa je zrasla tudi želja, da bi se izkazala na dušnopastirskem področju, saj koprivniška fara tedaj ni imela du- hovnika. Takrat (17. oktobra 1947) je tudi že bila zabeležena v udbaškem dosjeju o krščanskih so- cialcih, skupaj z očetom Ivanom in bratom Bo- gom, univerzitetnim docentom na Filozofski fa- kulteti.9 Predvidoma junija 1948 se je obrnila na pros- vetno ministrstvo v Ljubljani z naslednjo proš- njo:10 Predmet: Dovoljenje poučevanja verouka v šoli. P. n. ministrstvu Prosvete v Ljubljani. Podpisana Milica Grafenauer, katehistinja, hči dr. Ivana in Milice r. Dolžan, rojena v Ljub- ljani 29. III. 1911, prosim za dovoljenje pouče- vanja verouka v šoli. Prošnjo utemeljujem sledeče: Med vojno sem zaradi težkih razmer (štirje člani družine so bili v internaciji11 in smo morali zanje skrbeti) tako oslabela, da se mi zdravstveno stanje tudi poz- neje ni hotelo popraviti, dokler nisem po zdrav- nikovem nasvetu letos pozimi odšla na zdravlje- nje v gore, na Koprivnik (Pokljuka). Tudi tam se mije boljšalo le počasi, saj še v maju po cele noči od kašlja nisem spala in sem ponovno izkašljala kri. Vendar je zdaj, kot kaže tudi zdravniški pre- gled, stanje že dokaj boljše. Za dovoljenje za poučevanje prosim še posebej zato, ker na Ko- privniku, kije župnija, nimajo zdaj duhovnika. Starši pa žele otrokom verouka, in ker sem jaz katehistinja, so me prosili, naj prosim dovolje- nja, da bi učila v šoli verouk. Po maturi sem si namreč pri katehistinjah pridobila potrebno kvalifikacijo za verouk ter sem se temu posveti- la, dasi je bil nam ženam takrat dostop v to stro- ko otežen, deloma kar onemogočen. Ker zdaj 9 Prim J. Vodušek Startč, Poskus reprize dolomitske izja- ve?, Grajenauerjev zbornik, Ljubljana, 1996, 97. 10 Ta in naslednji dokumenti so podani verno, torej tudi z napakami in nedoslednostmi. 1 ' Prim. op. 6 in 7. VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE moderni čas odpira ženam pot v vsako delo, sem prepričana, da mi ne boste odrekli dovoljenja za verouk, dasi so ga doslej imeli redno le du- hovniki. To delo na obeh šolah na Koprivniku in v Gorjušah, ki imata po 30 do 60 otrok, in to raz- deljeno v dva oddelka, mi ne bo prenaporno ter bo v primerni klimi. Ljudje pa bodo zadovoljni, ko bodo videli, da oblast vpošteva želje ljudstva. In za nas veste, daje vsa družina v vojni zelo trpela in se tudi zdaj iskreno trudimo za obnovo svoje domovine. Tudi verouk v šoli, vršen v lju- bezni do domovine, bo izgradnji naše nove dr- žave le koristil. Smrt fašizmu - svobodo narodu!12 Priloge: Potrdilo odseka za notranje zadeve pri MLO13 Potrdilo javnega tožilstva Ljubljane Potrdilo o volivnipravici Potrdilo škofijskega ordinariata Zdravniško izpričevalo Maturitetno izpričevalo. Pismo ni obrodilo uspeha in odgovora na v njem izraženo prošnjo ni in ni bilo, pač pa so se o potrebnosti verouka začela poizvedovanja "na terenu". Zato se je Milica 20. oktobra 1947 s prošnjo za dovoljenje za poučevanje verouka obrnila osebno na ministra za prosveto. To funkcijo je tedaj opravljal zagrizeni komunist Jo- že Potrč. Z vso logiko in celo s sklicevanjem na ustavo ga je Milica skušala prepričati za pozitiv- no rešitev svojega dopisa. V njenem pismu bere- mo: Spoštovani tovariš minister! Zopet se obračam na Vas zaradi dovoljenja poučevanja verouka v šoli. Ker me starši šolskih otrok stalno sprašujejo, češem dovoljenje že pre- jela in kdaj pridem v šolo, odgovora na prošnjo pa še nisem prejela, zato Vas prosim, da bi stvar pospešili. Saj resnih pomislekov glede tega ne morete imeti. Vaš pomočnik, tov. Osolnik,14 ima v roki mojo prošnjo z vsemi prilogami, med katerimi je tudi prošnja staršev šolskih otrok na Koprivniku in Gorjušah, ki so jo napisali starši in tudi pod- pisali vsi starši razen enega. Škoda, da sem to zadnjič pozabila povedati. (In tudi to, daje pred menoj, precej po osvoboditvi, tukaj učila verouk neka redovnica, in to po želji partizanov.) Saj potem ne bi bilo potrebno nobeno poizvedova- nje o potrebi, če je jasno, da starši hočejo verouk, ker jim topo ustavi gre. Kajne, da se ne motim, če rečem, da je potem le še vprašanje moje osebe. Prosila bi, da bi v tem oziru kmalu poizvedeli, kar morate vedeti. Vem, da ne morete izvedeti nikjer ničesar, kar bi moglo povzročiti kake po- misleke. Res pa je, da sem, čeprav ne redovnica, niti članica kake verske družbe, vendar pa v pokli- cu, do katerega v glavnem nimate mnogo zau- panja. Vempa, da Vam tune gre za vero, temveč za reakcionarnega duha. Toda reakcionarni krogi so mi med vojno in po osvoboditvi ponov- no očitali, da sem partizanska, boljševik, kotnu- nistka itd. Tega bi reakcionarki gotovo ne očita- li. Sem pa verna in sem se za poklic katehistinje odločila že pred 15 leti. Imela sem pa že nekdaj v njem dovolj težav, topa od strani političnih ka- toličanov. Imeli so me za nezanesljivo, ker sem njihovo politiko in nesocialnost obsojala. Vam, tovariš minister, to zadržanje ne more biti v spo- tiko. Proti sami veri pa vem, da nimate nič, saj to dokazujejo ponovne izjave vodilnih državni- kov in to vem tudi od svaka Vogelnika15 in svoje sestre, ki sta pripovedovala, kako se to obravna- va v Beogradu. Topa, da kot žena hočem najti pot vpoklic, v katerega je bila nam ženam pot doslej otežena, skoraj onemogočena, menda za Vas ne bo ovira za dovoljenje. Saj je prav moderna smer, ki odpi- ra ženi pot v vse stroke. Mislim, da mi tega koraka ne boste zamerili. Saj bo za vse bolje tako, da se stvar hitro in do- bro uredi. Ljudje bodo zadovoljni, pa tudi za stvar bo to dobro, kot sem že zadnjič napisala: da bo tudi verouk v šoli, vršen v ljubezni do do- movine, izgradnji naše nove države le koristil. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Koprivnik, 20. oktobra 1947 katehistinja, Koprivnik 40.16 Na urgenco je prejela odgovor Prosvetnega odseka Okrajnega ljudskega odbora Jesenice, ki sta ga podpisala Gasar in Kolar. Ohranjen je le 12 Razpoložljivi izvod ni lastnoročno podpisan. 13 Mestni ljudski odbor. 14 Gre za Bogdana Osolnika. 15 Prim. op. 7. 16 Nad poklicem in naslovom je bil na prvem izvodu ned- vomno lastnoročni podpis, ki ga na razpoložljivem dvojniku ni. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 Miličin lastnoročni zaznamek17 o njegovi vsebi- ni: Vaši prošnji za poučevanje verouka na os- novni šoli na Koprivniku in Gorjušah, žal ne moremo ugoditi, ker je po naših informacijah želja tamkajšnjega prebivalstva, da poučuje ve- rouk duhovnik. Prirojena vztrajnost Milici ni dala, da bi kar zlahka odnehala. Takoj ko je prejela negativen odgovor na prošnjo, je šla v novo akcijo. Sedla je za tipkalni stroj in se 16. decembra 1947 postavi- la po robu nenaklonjeni odločitvi "od zgoraj": Okrajnemu ljudskemu odboru Jesenice Prosvetni odsek Koprivnik, 16. XII. 1947. Spoštovana tovariša Gasar in Kolar! Včeraj sem prejela Vaš dopis v zadevi svoje prošnje za poučevanje verouka na Koprivniku in Gorjušah. Škoda, da zadnjič nisem izročila tov. Koprivi svojega zadnjega dopisa ministru Potrču. Vtem dopisu, ki ga zdaj prilagam, sem sporočila tudi, da so prošnjo staršev, da se dovoli poučevanje verouka na obeh šolah meni, katehi- stinji, podpisali razen enega vsi starši. S tem, sa- mi vidite, so dovolj jasno pokazali svojo voljo. Ta prošnja je bila oddana na ministrstvu obe- nem z mojo prošnjo. In po ustavi gre odločitev o tej stvari staršem, kajne, da je tako. O Vašem zadnjem dopisuzato nisem nikomur nič omeni- la. Sem namreč malo boljša državljanka, kakor naznani Vaš informator v tej zadevi, in oblast ščitim. Ljudstvo bise razburjalo in po krivici va- lilo krivdo za ta zasmeh njegove resnične volje na oblast. Prepričana sem namreč, daje krivda le na Vašem informatorju in ne na Vas. Škoda res, da onega dopisa nisem zadnjič oddala, bilo biza Vas in zameprijetneje. O podobnih slučajih sem govorila letos jeseni s sestro in njenim možem, svakom Vogelni- kom,18 ki seje kot podpredsednik Planske komi- sije za Jugoslavijo napoti iz Beograda na gospo- darska pogajanja v Ameriko ustavil pri nas, in je že sam slišal o teh slučajih, paje, čeprav sam brezveren in dolgoletni partijec, to zelo obsojal. £>a, tak neodgovoren informator je kriv, da ljudstvo začne dvomiti o poštenju državne obla- sti, zato bi moral pravzaprav priti pred sodišče za zaščito države! Da, to bi zaslužil, pa bodisi da dela to le iz lahkomiselnosti in neke nestrp- nosti, kije proti interesom ljudstva in oblasti, ali pa celo zlonamerno, da bi omajal zaupanje ljudstva v oblast. Sploh pa je sporočilo informa- torja brezpredmetno, saj ljudstvo dobro ve, da duhovnika za Koprivnik, ki bi mogel biti gori in učiti verouk, ni. Zato so se 99% odločili za to, da poučuje verouk katehistinja. Njihova tozadev- na prošnja Vam je na razpolago na ministers- tvu. Po ustavi jim torej to gre. Ko sem prejela Vaš dopis, sem se prvi hip hote- la obrniti na ministra Potrča in na svaka Vogel- nika'9 v Beogradu, pa če treba preko njega tudi na samega Tita. Potem pa - polivaj ogenj s pa- metjo - sem si rekla, daje pravilneje, ubrati naj- prej drugo pot. Bolj prav je, da se obrnem na okrajni odbor, ker nimam vzroka, da bi zaradi lahkomiselne ali zlonamerne informacije enega človeka dvomila o poštenju odbora. Tu bom o stvari, kot rečeno, molčala, da ne omajem pri ljudstvu zaupanja v oblast. Oni bi ne znali najti razlike med krivdo enega človeka in celotne ob- lasti. Stvar bom verjetno zaupala le eni materi, pa ne kakšni klepetavi, temveč zgrajeni, ki bo o stvari pred ljudmi molčala, pač pa bo Vas še osebno obvestila o resnični volji ljudstva v tej za- devi. Je pa gotovo razveseljivo, da ljudje tu niso več tako starokopitni, da bi zapirali pot v to delo ne- komu le zato, ker to ni duhovnik, ampak žena. Je to povsem v duhu časa. Ker ljudje že zelo težko čakajo, da jim oblast njihovo voljo izvrši, prosim, da rešitev v tej stva- ri pospešite. Sicer bi zaradi dolgega odlašanja začeli o dobri volji oblasti dvomiti. Smrt fašizmu - svobodo narodu! katehistinja20 Koprivnik 40 V Miličini korespondenci se s tem dopisova- nje z oblastmi o verouku na Koprivniku in Gor- jušah zaključi. Leta 1948 je zaprosila za državno službo. Decembra 1948 je sprejela mesto na je- seniški gimnaziji, ki so ga pred njo odklonili kar trije slavisti. Na ministrstvu so se ji zahvalili za uvidevnost. 17 V tem zaznamku je nekaj besed jasno razpoznavno ,9 Prim. op. 7. okrajšanih, tu pa podajam besedilo in extenso. 20 Zgoraj je bil na poslanem izvodu lastnoročni podpis, 8 Prim, op 7. na razpoložljivem dvojniku pa ga ni. VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE Službo pa je smela opravljati le pol leta. Preda- na svojemu verskemu poslanstvu je vsak dan očitno zahajala v cerkev. V delavskem jeseniš- kem okolju je tedaj gimnazijski profesor, ki je javno obiskoval božjo službo, pomenil za oblast pravo provokacijo. V torek, 12. julija 1949, so Milico, ko je bila med šolskimi počitnicami v Ljubljani, prijeli. Ni bilo jasno, kakšno krivdo ji hočejo naprtiti. Naj- prej so jo nameravali kaznovati zaradi brezdelja oz. nezaposlenosti. Ko je njena mati dokazala, da je Milica zaposlena, so Milico obsodili "zaradi prekrška zoper javni red in mir". Odločbi (izpol- njena formularja) o njeni krivdi, ki sta ju izdala Poverjeništvo za notranje zadeve ljubljanskega rajona IV (Rakovnik-Vič) in komisija za kazno- vanje prekrškov Rajonskega ljudskega odbora IV mesta Ljubljana, nosita datum 22. julij 1949. Prvi se glasi: Štev. 68/121 Poverjeništvo za notranje zadeve rajona VI gl. mesta Ljubljana zaradi prekrška zoper javni red in mir, ki gaje storila Grafe naue r Milica izda na osnovi čl. 7/1 Zakona o prekrških zo- per javni red in mir sledečo odločbo Obdolženi Grafenauer Milica, roj. 29. III. 1911 v Ljubljani, hči Ivana in Ljudmile Dol- žan, profesorica, stan. Tyrseva 17 je kriva: da je razširjala lažnive in alarmantne vesti ter s tem rušila mir državljanom. tč. 6. S tem je kršil odločbo iz čl. 2. zakona o prekrš- kih zoper javni red in mir, in se kaznuje po čl. 3 tč. 1 z tremi mesecipobolševalnega dela. Obtože- nec mora plačati takso za to odločbo po t. p. 8. taks. zakona v znesku din 50.- Utemeljitevi Dejanje jije dokazano po...22 ugotovitvah in kaznovanje utemeljeno. Zoper to odločbo ima nezadovoljna stranka pravo vložiti pritožbo po tem poverjeništvu na notranje zadeve MLO23 gl. mesta Ljubljana v 8 dneh od dneva vročitve odločbe. Pritožbo je kol- kovati po t. p. št. 5 zak. o taksah v znesku 30.- din. Pritožba v smislu člena 141/11ne zadrži na- stopa kazni. Smrt fašizmu - svobodo narodu. Ljubljana, dne 22. VII. 1949 Poverjenik:24 /Lipičar Rado/ Odločba mije vročena dne25 Podpis :26 Druga, sočasna odločba pa je bila naslednja: Tj. Štev. 1161/49 Rajonski ljudski odbor - komisija za kaznova- nje prekrškov v Ljubljani na podlagi 6. in 8. čle- na zakona o prekrških zoper javni red in mir Uradni list št. 15/49. Odločba : Grafenauer Milica roj. 29. 3- 1911 po poklicu profesorica stanujoč v Ljubljana, Tyrseva 17 se pošilja za dobo 24 mesecev v delavno skupino na družbeno koristna dela. Poverjeništvo za notranje zadeve izvrši odre- jeni prisilni upravni ukrep. Ta odločba je zavezana taksi po t. p. št. 7 zako- na o taksah v znesku din 30.- Utemeljitev: Grafenauer Milica je bil/a/ z odločbo poverje- ništva za notranje zadeve rajonskega ljudskega odbora TV z dne 22. VII. 1949 štev ...21 kaznovan zaradi prekrška tč. 6 člena 2 zakona o prekrških zoper javni red in mir s kaznijo 3 mesecev na pobolševalno delo. Prekršek je bil storjen v oko- liščinah, ki utemeljeno dopuščajo sklep, da upravna kazen ne bo dosegla svojega namena. Poleg tega pa je pričakovati, da bo imenovani v pogojih dosedanjega načina življenja delal še naprej take podobne kršitve pravnega reda. Za- 21 Krepko so tiskane besede, s katerimi je uradnik v kon- kretnem primeru izpolnil formular. 22 Na ohranjeni kopiji je beseda povsem zabrisana in ne- čitljiva, vnela je 7 črk. 23 24 25 26 27 Prim. op. 13- Za poverjenika je podpisan Kotnik. Odločba je pečate- na z okroglim žigom z napisom: Odsek za notranje za- deve pri rajonskem IO Rakovnik-Vič. Datum tu ni vpisan. Lastnoročnega podpisa na razpoložljivem izvodu ni. Številka ni vpisana VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 77 to je utemeljena uporaba prisilnega upravnega ukrepa pošiljanja na družbeno koristna dela. Zoper to odločbo je dopustna pritožba v 8 dneh po vročitvi izvoda te odločbe na poverje- ništvoza notranje zadeve MLO28 gl. mesta Ljub- ljana. Pritožbe je kolkovati po tar. št. 5. zakona o taksah s takso 30.- dinarjev inje vložiti pri tuk. ljudskem odboru. Ljubljana, dne 22. VII. 1949. Smrt fašizmu - svobodo narodu. Odločba mije vročena dne...29 člani komisije:30 Podpis:31 Milica je začela odsluževati dosojeno kazen 23. julija, njeni starši pa so uradno obvestilo o kaznovalnem ukrepu in odvzemu njene prosto- sti prejeli šele dober mesec kasneje, saj nosi da- tum 2. september 1949: RLO32 IV. za gl. mesta Ljubljana Ljubljana, dne 2. 9. 1949 Poverjeništvo za notranje zadeve štev. 68/1 Predmet: Obvestilo Tov. Družina Grafenauer Ljubljana. Tyrseva ul. štev. 17 Obveščamo Vas, daje bila Grafenauer Milica r°j 29. 3- 1911. stanujoč Tyrseva •., na podla- gi 2. člena točka 6, zakona o prekrških zoper jav- ni red in mir z odločbo tuk. poverjeništva štev. 68 z dne 22. 7. 49. kaznovan na 3 mesecev po- bolševalnega dela in na podlagi 6. in 8. člena is- tega zakona kaznovan z odločbo rajonskega ljudskega odbora IV. Ljubljana štev. 161/1 z dne 22. VII. na 24 mesecev pobolševalnega dela. Smrt fašizmu33 Svoboda narodu! Poverjenik: /Lipičar Rado/34 28 29 3o 31 32 33 Prim. op. 13- Datuma ni. Od treh podpisov članov komisija sta berljiva prvi (No- vak) in zadnji (Kotnik). Odločba je pečatena z okro- glim žigom z napisom: Rajonski ljudski odbor Rakov- nik-Vičglavnega mesta Ljubljana. Lastnoročnega podpisa na razpoložljivem izvodu ni. Rajonski ljudski odbor. Sledi žig kot v op. 24 Poboljševalno delo so kaznjenke opravljale v delovnem taborišču na Kočevskem, v Škrilju. Bi- valne razmere so bile tam slabe. Taboriščnice so stlačili v šolo in nekaj redkih hiš, ki so v kolikor toliko dobrem stanju prestale vojno vihro. Delo, ki so ga opravljale, ni bilo koristno, ampak sizi- fovsko: prenašale so kamenje in gradile nepo- trebne škarpe. Vse niso bile zaprte iz istega vzro- ka (odkrita pobožnost) kot Milica in niso bile enakega nazorskega prepričanja. Imele pa so eno skupno lastnost: vse so bile intelektualno nadpovprečne.35 To pa je tudi omogočilo, da se je v "kazenski enoti" sklenilo mnogo znanstev in zvestih prijateljstev, ki so se obdržala tudi kasne- je, kar nedvomno ni bil namen kazenskega ukrepa. Od 27 dosojenih mesecev kazni jih je Milica "oddelala" 6. Njen oče Ivan Grafenauer, član Akademije znanosti in umetnosti, se je glede sodbe pisno pritožil pri maršalu Titu, ki je bil 1948 izvoljen in razglašen za (častnega) člana Akademije. Ali je ta ukrep kaj zalegel, ni znano. Milico so izpustili 19- januarja 1950: VLADA LfUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Ministrstvo za notranje zadeve Štev. IH/a 17/34 - 50 Dne 19-januarja 1950. Grafenauer Milica Ljubljana RLO36 IV V okviru pooblastila po 2. odst. 6. čl. zakona o prekrških zoper javni red in mir Vas minister za notranje zadeve LRS37 s svojo odločbo št. 37/1- 50 z dne 18. 1. 1949 pogojno odpušča s prestajanja družbeno koristnega dela, na ka- tero ste bili z odločbo komisije za kaznovanje prekrškov RLO38 Ljubljana TV št. 161/49 z dne 22. 7.1949poslani za dobo 24 mesecev v zvezi s prekrškom po čl. 2., toč. 6 zakona o prekrških zo- per javni red in mir. 34 35 36 37 Sledi lastnoročni podpis. Na to dejstvo me je pred časom opozorila svakinja Alen- ka Puliar, ki je podrobneje raziskovala zapiranje žensk ob koncu štiridesetih let. Prim. op. 32. Ljudska republika Slovenija VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE Pogojni odpust traja, doklerne poteče čas, na katerega seje glasil upravni ukrep družbeno ko- ristnega dela, t. j. do 12. 10. 1951. V času pogojnega odpusta morate prebivati v kraju svojega stalnega bivališča, ki ste ga imeli pred nastopom navedenega upravnega ukrepa. Svoje stalno prebivališče smete spremeniti samo z dovoljenjem krajevno pristojnega poverjeniš- tva za notranje zadeve. Pogojni odpust se prekliče, če v času pogojne- ga odpusta storite nov prekršek zoper javni red in mir, ki kaže na to, da ni več razlogov za po- gojni odpust. Prav tako se prekliče pogojni od- pust, če zapustite svoje stalno prebivališče brez dovoljenja pristojnega poverjeništva za notra- nje zadeve, ali če se iz Vašega vedenja in nasto- panja da sklepati, da ni več razlogov za pogojni odpust. V roku 24 ur po odpustu se morate javiti na pristojni postaji NM.39 Smrt fašizmu - svobodo narodu! Za ministrstvo: Načelnik III. uprave: /dr. Viktor Turnšek/40 Milica se je vrnila na službeno mesto na jese- niški gimnaziji. Čeprav je že spoznala krivično režimsko kolesje, se ni vdala. Na vsak način je hotela dokazati sebi in drugim, da se v novi drža- vi in družbi da doseči korektno obravnavanje. Zato tudi po odpustu iz delovnega taborišča ni popustila, ampak je že slaba dva tedna zatem, ko je prišla na svobodo, zahtevala popravek krivic, ki so jo zadele, in obsodbo odgovornega zanje. Njeno pritožbo proti odločbi o kaznovanju s po- boljševalnim in družbeno koristnim delom, na- slovljeno na Notranji odsek RLO41 in MLO42 Ljubljana, je odposlalo ravnateljstvo jeseniške gimnazije: Podpisana Milica Grafenauer, roj. 29. 3- 1911 v Ljubljani, profesorica na Jesenicah, sem bila dne 12. 7.1949 v Ljubljani aretirana ter na- 38 Prim op. 32. 39 Notranje ministrstvo. 40 Nad imenom med zagradama je lastnoročni podpis Dokument je pečaten z okroglim žigom z napisom Vla- da ljudske republike Slovenije Ministrstvo za notranje zadeve. 41 Prim. op. 32. 42 Prim. op. 13- to poslana dne 23. 7.1949 na poboljševalno de- lo, dne 20. 1. 1950pa pogojno odpuščena. Ker pa je bila vsa moja obdolžitev povsem kri- vična, se z zaupanjem obračam na cenjeni na- slov, da poišče povzročitelja te krivice inga kaz- nuje, mojo kazen pa prekliče in pogojnost odpu- sta razveljavi. Ko sem bila pred Odločbo zaslišana, me o ka- kih lažnjivih ali alarmantnih vesteh še vprašali niso. Resničnost te moje izjave dokazuje moj spis. V odločbi pa je bilo napisano, da mije do- kazano širjenje lažnjivih in alarmantnih vesti. Moje lojalno zadržanje do ljudske oblasti pozna vsa okolica, ki v njej živim. Naj navedem nekaj dejstev. Leta 1941 je v juniju hitlerjevska oblast v Rad- vanju pripravljala mojo aretacijo zaradi proti- hitlerjevske propagande. Tej aretaciji sem se umaknila, ter ilegalno šla preko meje v ljubljan- sko provinco. Tam nisem vstopila v socijalno službo ali delo, kisemga vršila pred aprilom, ker nisem hotela sodelovati z okupatorjem. Vpisala sem se na univerzo in študirala. Ves prosti čas pa sem porabila vskrbiza 7 sirot očetovega bra- ta, ki jim je umrl leta 1943, dve leti po smrti svoje žene, ter v iskanju hrane. Saj smo živeli v stiski, ker smo imeli v internaciji 3 brate43 in svaka.44 Izven bloka pa nismo smeli, ker nam okupator po informacijah domačih ljudi ni zaupal. Moje pravilno razmerje do porajajoče se ljud- ske oblasti dokazuje med drugim dejstvo, da sem dvakrat za brata, sedaj docenta zgodovine na univerzi, Dr. Bogota Grafenauerja, kije bil takrat izpuščen iz italijanske* internacije, poi- skala zvezo s slovensko vlado na Kočevskem za- radi njegovega dela za Koroško in sicer preko Nade Dolenc. Priča je ona in njena mati. Prav tako je značilno za moje gledanje na primer dejstvo, da sem, čeprav sem bila članica holand- ske družbe katehistinj, vendar ostentativno odš- la iz slavističnega seminarja ob priliki neke ver- ske prireditve, in sicer zato, ker obsojam vsako politično zlorabljanje takih stvari, ter vsako na- silje nad vestjo, pa naj izhaja od katerekoli stra- ni. (Priča za to sta med drugimi Mam Dušica in Mahnič Miško). Tudi škofu sem ob tej priliki izja- vila svoje stališče. Po vojni sem živela eno leto med katehistinja- mi v Mariboru. Holandsko vodstvo pa mi ni zau- palo. Prav v vprašanjih naše slovenske stvarno- sti smo se ločili in ker kljub grožnji izključitve ni- sem hotela pristati na njihovo gledanje, so me 43 Prim. op. 6. 44 Prim. op. 7. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 ob koncu leta 1946 izključili. Takratna pošta med tukajšnjim vodstvom in vodstvom v Holan- diji, ter cenzura te pošte bi to lahko dokazala. Ker sem že od pomanjkanja vojnih let zelo os- labela, sem takrat obolela na pljučih. Morala sem na zdravljenje in okrepitev. Našla sem do- bro in ceneno možnost na Koprivniku v Bohi- nju. (Bila sem brez sredstev, oče pa je imel le majhno pokojnino.) Tam so me ljudje po odho- du sestre, ki je po naročilu partizanov otroke učila verouk, prosili, naj male pripravim za pr- vo obhajilo. To sem storila. Leta 1947 mije ob- last to prepovedala. Prepovedi sem se držala. Ko sem ozdravela, sem vložila prošnjo za državno službo. Decembra 1948 sem sprejela mesto na jeseniški gimnaziji, kisoga trije slavisti pred me- noj odklonili. Sprejela sem to mesto vkljub tež- kim prilikam za zdravje takoj po bolezni. Na prosvetnem ministrstvu so se mi zahvalili za uvidevnost. -Službo sem vršila po svojih najbolj- ših močeh. Za počitnice sem se prijavila za nabi- ranje narodopisnega blaga, pregovorov itd na Dolenjskem oz. v Istri. -Kot pravi M. Djilas v go- voru o šolstvu, bi tako, s strokovnim delom, skup- nosti bolj koristila, kakor z ročnim delom. (Sicer mije tudi dr. Beninger15priznal nesposobnost za delo v vročini.) In še to: Ponovno so mi ljudje rekli, da se ne izplača, mene vprašati za novice, ker jih itak nikdar ne vem. In - kljub temu ta ob- dolžitev! Še nekaj značilnih dejstev. Moji materi so na RLOi6 IV rekli, da sem kaznovana zaradi neza- poslenosti. Dokazala je mojo zaposlitev, pozneje pa ji je bilo sporočeno, da sem bila na podlagi 2. čl. toč. 6 kaznovana po Zakonu o prekrških zo- per javni red in mir. Iz tega sklepam, da meje nekdo krivično ovadil iz osebnega sovraštva. Kdo? Zakaj? Morda kak delavec - terenec, ki ne razume dela delovne inteligence? Saj tudi M. Djilas govori o tem nerazumevanju. Morda je smatral našo družino za buržujsko? Morda ker je bil oče duševni delavec in nas je vse - bilo nas je 13 otrok - študiral? Seveda ni vedel, da sta naš oče in mati za nas toliko žrtvovala, da sta mor- da revneje živela, kot pa napr. on. Saj so bile v predaprílski Jugoslaviji otroške doklade obdav- čene in je zato oče plačal za enega izmed nas višjo šolnino, kakor pa jo je plačal za sina edin- ca delničar-milijonar! Tudi mismo si kmalu mo- rali sami pomagati z instrukcijami. Poleg tega 15 Prav: Benigcr, zdravnik, dejaven v partizanski saniteti, po 1945 je delal na vodstvenih mestih v zdravstveni so metali očetu polena pod noge, biljimjeprepo- šten. Zato ni nikdar prišel na univerzo, čeprav tako zaslužen znanstvenik. Šele nova Jugoslavi- ja mu je dala zasluženo priznanje za njegovo delo, ko je postal član Akademije znanosti in umetnosti. - Kje je tu kaj buržujskega, kapitali- stičnega? - In ta krivična sodba je zadela očeta, ohromila njegovo delovno sposobnost in s tem storila našemu prosvetnemu delu in tako ljuds- tvu veliko škodo, kije -pri njegovih sedemdese- tih letih - ne bo mogoče popolnoma popraviti. Vem, ta način postopanja obsojate. Saj je jasno, daje ta, ki me je javil, najprej sklenil: obsojena mora biti, zato mora biti kriva. (Kot pri Raiku ali Trajču Kostevu). - Če bi bile informbirojevske vesti o novi Jugoslaviji resnične, bise mogla ba- ti, da bo taka sodba in krivica obveljala. Tako pa bo ljudska oblast sodbo in pogojnost odpusta razveljavila. Saj bi take krivične sodbe in obdol- žitve resnično rušile red in mir državljanom, ter omajale zaupanje ljudstva v oblast. - Zato sem napisala to pismo, ker bi bil molk v takem sluča- ju sabotaža, destruktivno dejanje in zločin proti ljudstvu in oblasti. Obenem prosim, da se mi dovoli začasno bi- vanje na Jesenicah, kjer nadaljujem službo, ki sem jo vršila pred aretacijo. Stalno bivališče imam v Ljubljani, Tyrseva •. 17/2, kjer imam možnost študija v očetovi knjižnici in pa sodelo- vanja z njim. Tudi znam perfektno holandsko in bi v kakih slučajih, po potrebi, lahko za ljud- sko vlado v času bivanja tu kako stvar prevedla. Lani sem bila stalno prijavljena v Ljubljani, za- časno pa na Jesenicah, Obrtniška 11, in sem imela mesečno vozovnico od Ljubljane do Jese- nic. Tako prosim, - v interesu dela - tudi za na- prej. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Ljubljana dne 4. februarja 1950. GrafenauerMilica, profesor - pripravnik47 Pismo seveda ni obrodilo uspeha v smislu preklica kazni in pogojnega odpusta in odgovo- ra nanj ravnateljstvo ni prejelo. Pač pa je notra- nji odsek na Jesenicah Milici odklonil prošnjo za svobodo gibanja v obmejnem pasu v planinskih krajih, češ da ji rok pogojnega odpusta še ni po- tekel. Zato se je pritožila na Notranje ministrstvo LRS:48 •¡6 službi. Prim. op. 32. 47 Razpoložljivi izvod ni lastnoročno podpisan. 48 Prim. op. 37. VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE Predmet: Pritožba proti odločbi notranjega odseka na Jesenicah. Notranje ministrstvo LRS49 Podpisana Milica Grafenauer, profesor na Je- senicah, sem kot članica Planinske zveze Slove- nije zaprosila za svobodo gibanja v obmejnem pasu v planinskih krajih, a mije notranji odsek na Jesenicah to zavrnil z utemeljitvijo, da miše ni potekel pogojni odpust od družbeno koristne- ga dela. Dne 4. II. 1950, torej 12. dan po pogojnem od- pustu, je ravnateljstvo Državne gimnazije na Je- senicah odposlalo mojo pritožbo proti krivični odločbi kazni poboljševalnega (odi št. 68/1) in družbeno koristnega dela (odi. št. 161/49, izdal MLO50 Ljubljana) na Notranji odsek RLO51 in MLO52 Ljubljana. Na to pritožbo ravnateljstvo doslej ni prejelo nobenega odgovora. Tu nava- jam le to, da me, ko sem bila pred odločbo zasli- šana, o kakih lažnjivih ali alarmantnih vesteh niti vprašali niso, kar dokazuje moj spis. V od- ločbi pa stoji, da mije širjenje lažnjivih in alar- mantnih vesti dokazano. Mojim staršem pa je notranji odsek RLO53 na vprašanje o vzroku mo- je aretacije navedel kot vzrok to, da nisem bila vključena v delo. Že to dovolj jasno dokazuje, da spada moj primer med tiste, ki jih je minister Rankovičjavno obsodil. Mislim, da Notranje mi- nistrstvo ni mnenja, da se krivice, storjene svo- bodnim in lojalnim državljanom, popravljajo z novimi krivicami: da se jemljejo pravice, kijih ima vsak jugoslovanski državljan. Zato se proti temu ravnanjupritožujem. Krivica, že v gornjem navedenem jasno doka- zana, (prilagam pa v natančnejšo informacijo še svojo pritožbo z dne 4. 2. 1950) se more po- praviti le 1. Z razveljavljenjem sodbe in pogojnosti od- pusta, s čemer samo po sebi dobim iste pravice, kakor vsi drugi državljani, torej tudi dovoljenje za gibanje v planinskih krajih v obmejnem pa- su. 2. S tem, da se mi nakaže onih šest plač, za mesece od avgusta 1949 do februarja 1950. Itak mije v tistem času zdravje precej trpelo, zlasti pa spomin, kar mi otežuje delo v šoli in mi bo to zavleklo strokovni izpit za približno 2 leti. 49 Prim, op 37. 50 Prim. op. 13. 51 Prim. op. 32. 52 Prim. op. 13. 53 Prim. op. 32 Ker mije zdravnik zaradi prenapornega dela v šoli svetoval bolniški dopust 2 mesecev, ki naj gapreživim v planinah, zato prosim in pričaku- jem, da se pritožba hitro reši. Tako bo oblast sto- rila, kar bo mogla, da se vsaj posledice krivične- ga ravnanja nekaterih njenih organov popravi- jo, v kolikor je tako občutno krivico sploh mogo- če popraviti. Smrt fašizmu - svobodo narodu/ Jesenice, 24. julija 1951. Grafenauer Milica54 S svojo prislovično "grafičevsko" vztrajnostjo Milica seveda ni dosegla ničesar. Še več! Na gla- vo si je nakopala jezo jeseniške Zveze borcev. Izvirnega zapisa o tem med njenimi dokumenti nisem zasledila, vendar je o dogodku pompoz- no poročal Gorenjski glas 2. februarja 1952.55 V članku pod naslovom "Člani zveze borcev pred- lagajo, da se Edvard Kocbek izključi iz Fronte in odstrani z vodilnega mesta", beremo: NA JESENICAH... Prejšnji četrtek je sklical Mestni odbor Zveze borcev na Jesenicah množični sestanek svojih članov, na katerem so se pomenili o bližnjih obč- nih zborih osnovnih organizacij Zveze borcev in o zaključku sprejemanja novih članov. Na se- stanku so tudi razpravljali o Kocbekovi knjigi "Strah in pogum" in ogorčeno obsodili njeno vsebino, ki blati in izkrivlja resnico o našem par- tizanstvu. V zvezi s tem so govorili tudi o delova- nju klerikalne reakcije na Jesenicah, med katero spadata vsekakor jeseniški kaplan in belogardi- stični organizator v Št. Rupertu na Dolenjskem France Brulc in prof. Grafenauerjeva, kije bila zaradi nezakonitega in reakcionarnega delova- nja enkrat že obsojena. Starši, ki so člani Zveze borcev, nočejo, da bi bivša članica klerofašistič- ne organizacije vzgajala njihove otroke. Po obširni diskusiji so člani Zveze borcev na Jesenicah sprejeli resolucijo, ki zahteva, da izgi- ne Kocbekova knjiga "Strah in pogum " iz za- kladnice slovenske književnosti in da se Kocbek odstrani kot podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS.56 Človek, ki izkrivlja like naših borcev in zgodovinsko dogajanje narodnoosvo- bodilnega boja, ne more biti po mnenju borcev, 54 Razpoložljivi izvod ni lastnoročno podpisan. 55 Gorenjski glas 5/1952, št. 5, Kranj, 2. februar 1952, 2 56 Prim. op. 37. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 ki jih je knjiga "Strah in pogum" najgloblje užali- la, v nobenem predstavništvu ljudske oblasti ali množičnih organizacij. Razen tega resolucija poziva na zaostritev borbe proti klerikalni reak- ciji in zahteva, da belogardistični organizator France Brulc zapusti delavske Jesenice, kamor ga je zelo verjetno poslal škofijski Ordinariat v Ljubljani sposobnimi nameni. Prav tako naj ne bo na Jesenicah mesta prof. Grafenauerjevi. Zveza borcev Jesenice zahteva od oblasti, da te njene sklepe upošteva in uresniči. Milica se je na objavo v Gorenjskem glasu od- zvala s tiskovno tožbo proti temu glasilu. Sovraž- ni mlini Zveze borcev pa so mieli dalje. Mestni odbor Zveze borcev NOV57 na Jesenicah jo je poklical na zagovor. Na svojem zboru je od nje zahteval podroben življenjepis. Poziv ni ohra- njen, pač pa Miličin odgovor nanj in njena zavr- nitev obtožb, ki so bile naperjene zoper njo: Jesenice, dne 7. II. 1952. Mestni odbor ZB58 NOV59 Jesenice Ker sem se mudila v Ljubljani, da sem uredila svojo zadevo na Svetu za prosveto in kulturo v Ljubljani in pa zaradi tiskovne tožbe proti Go- renjskemu glasu, sem Vaše sporočilo z dne 3- t. m. šele zdaj prejela. Ker sem postavila datum za zbor Zveze borcev na 13-1, •., bom Vaši želji še vedno lahko pravočasno ustregla, in sicer z od- kritosrčnim veseljem. Čim več boste vedeli iz mo- jega življenja, bolj boste spoznali, da ste se zelo zmotili v svoji resoluciji, v kolikor zadeva mene. Sicer vem, da tega ni kriva Zveza v celoti, saj me ne morete poznati. Razumem tudi, da ste pač - žal -, lahko sklepali po nekaterih skušnjah s sla- bimi katoličani, ki so svojo domovino v resnici izdajali. Poudarjam, s slabimi katoličani. Kajti dober katoličan ve, da ne sme izdati svojega na- roda, pa če bi mu tudi papež ukazal to. Zakaj četrta božja zapoved nas veže v našem razmer- ju do svojega naroda, •••• do okupatorske ob- lasti. Temu sem bila vedno zvesta. Zato sem n. pr. šla k škofu, koroškemu rojaku mojega očeta, in ga vprašala, zakaj vendar tolikokrat v pridi- gah obsoja partizane, o Italijanih in belih, ki po- čenjajo z našimi ljudmi tako grozne stvari, pa molči. In sem mu naštela nekaj njihovih grozo- vitosti. No, dovolj o tem. Dostavila Vam bom, ko poiščem doma še nekaj letnic in podobno, življe- njepis "skrajno točno in resnično", kot želite. Z veseljem, saj nimam pred nikomer ničesar skri- vati. Moj brat, univerzitetni profesor, dr. Bogo Gra- fenauer, član Zveze borcev v Ljubljani, seje te- mu napadu name zelo začudil. Pozna pač moje mišljenje in delo, ve n. pr., da sem mu po njegovi vrnitvi iz internacije takoj, ko seje spet lotil svo- jega dela za slovensko Koroško, šla iskat-preko sošolke komunistke Nade Dolenc - zvezo s slo- vensko vlado na Kočevskem. Ali bi bila kot reak- cionarka to storila? - Sicer pa več o vsem v življe- njepisu. Vam datum 13. t. m. ob 7h odgovarja?Zastop- nike Sindikata oz. Prof. društva in Svet za pros- veto in kulturo oz. zastopnike sem o zboru obve- stila in povabila. Brat pa je itak sam član Zveze borcev. Še to: Ker je bila obtožnica že javno izrečena, in to brez moje navzočnosti, je primerno, da bom na zboru Zveze nanjo najprej odgovorila s pojasnilom o svojem življenju in delu, da me članstvo spozna. Povabila jih bom, naj si vse dvome ali nejasnosti sproti zapišejo, da bom po- tem na razpolago za vsa vprašanja in pojasnila, potem ko bom povedala svoje. Vem, Zveza seje med vojno borila za svobodo, pravico in pošte- nje - gotovo jo danes vodi isto - zato sem prepri- čana, da se bomo razšli kot dobri prijatelji. Obvestite me o sklicanju zborovanja, prosim, na oba naslova, ker ne vem, kje trenutno bom. Jesenice, gimnazija. Ljubljana, Tyrseva 17/II. Milica Grafenauer60 profpripr. Dve strani zavrnitve obtožb pa se glasita: Jesenice, 12. februarja 1952 Očitalo se mije, daje hodil na Koprivnik taj- nik papeškega nuncija in daje imel z menoj zve- ze. Te dni sem poizvedela, da sta bila tajnika pa- peškega nuncija za l. 1947 in za l. 1948 Ameri- kanca: O'Dailey in Bernard Smith. Da na Ko- privniku nikdar ni bilo nobenega Amerikanca, razen l. 1946ponesrečenih letalcev in tistih, ki so prišli trupla ponesrečenih iskat, pričajo: 57 58 59 Narodnoosvobodilna vojska. Zveza borcev. Prim. op. 57. 60 Nad imenom in priimkom je na dokumentu lastnoroč- ni podpis. VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE Valentin Sodja, predsednik KLO61 Koprivnik št. 2. Ivana Sodja, njegova žena Korošec Marija, Janez Korošec, Koprivnik 68 Ančka Korošec, Koprivnik 68 Martin Haberle, /pri Vrtačarju/ Franc Dijak, /pri Dijaku/ Marija Dijak, """ Vincencij Medja, Koprivnik št. 4. Vincencij Korošec, Koprivnik št. 4. Frančiška Medja, Koprivnik št. 4. Janez Stare, /pri Skmincu/ Anton Korošec, Koprivnik 27/pri Vršičniku/ odbornik OF32 Justina Korošec, Koprivnik 27/pri Vršičniku/ Frančiška Mikelj, /priješprenu/ Franca Mikelj, Angela Mikelj, Janez Mikelj, Joža Urh, Koprivnik 7. Ivana Urh, Koprivnik 7 Očitalo se mije, daje hodil na Koprivnik neki p. Jauh in da sem imela z njim zveze. Da s p. Jauhom nisem imela nobenih zvez, da sem sega naravnost izogibala in da meje celo pregnal iz župnišča, kjer sem stanovala in bila na hrani dotlej pri družini Janez in Ane Koro- šec, sedaj Koprivnik 68, pričajo: Korošec Janez, Koprivnik 68, /kjer sem najprej stanovala/ Korošec Ana, " " Medja Vincencij, Koprivnik 4, kamor sem se morala iz župnišča izseliti Korošec Vincencij Medja Frančiška Stare Janez, /pri Skmincu/ Korošec Miha, /predsednik zadruge/, Kopriv- nik 3 Korošec Marija, Dijak Marija, Dijak Franc, Mikelj Frančiška, Mikelj Franca, Mikelj Angela, Mikeljjanez Podpisanima so gornje izjave navedene priče izjavile 8. 2. 1952 in so pripravljene te svoje iz- jave ponoviti pred komerkoli. Vengust Franc, prof. Grafenauer Milica prof. pripr. predsednik prof. društva Jesenice63 na gimn. Jesenice64 Jesenice, 12. februarja 1952 Očitalo se mije, da sem imela akcije oz. sestan- ke z dekleti in verouk v počitnicah 1951. Da nisem imelasploh nikdar nobenih akcij ali sestankov z dekleti potrjujejo: Sodja Valentin, predsednik KLO65, Koprivnik 2 Sodja Ivana, njegova žena Korošec Janez, delavec, Koprivnik 68 Korošec Ana, njegova žena Korošec Miha, predsednik zadruge, Koprivnik 3 Korošec Marija, njegova sestra in gospodinja, Koprivnik 3 Urh Joža, Koprivnik 7 Urh Ivana, njegova žena, Koprivnik 7 Korošec Anton, odbornik OF66 Koprivnik 27 / pri Vršičniku/ Korošec Justina, njegova žena Mikelj Frančiška, priješprenu Mikelj Franca, "" Mikelj Angela, " " Mikeljjanez, "" Medja Vincencij, Koprivnik 4 Korošec Vincencij, Koprivnik 4 Medja Frančiška, " " Stare Janez, /pri Skmincu/ Dijak Franc, /Pri Dijaku/ Dijak Marija Da nisem imela v počitnicah l. 1951 nobenih akcij ne sestankov, potrjujejo iste priče. Da nisem po počitnicah l. 1947, ko se mije to prepovedalo, nič več učila verouka, potrjujejo is- tepriče. Podpisanima so gornje izjave navedene priče izjavile dne 8.2.1952 in so pripravljene te svoje izjave ponoviti pred komerkoli. Vengust Franc, prof. Grafenauer Milica predsednik prof društva Jesenice67 prof. pripr. na gimn. Jesenice68 61 Krajevni ljudski odbor 62 Osvobodilna fronta. "3 Spodaj je lastnoročni podpis 64 Kot v op. 63. 65 Prim. op. 61. 66 Prim. op. 62. 67 Spodaj je lastnoročni podpis. 68 Kot v op. 67. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 83 Soočenje na zboru jeseniške Zveze borcev pa ni potekalo tako, kot si je Milica naivno pred- stavljala. Na sestanku, ki je bil insceniran kot ne- kak čarovniški proces, so ji v sklopu obtožnice prebrali pismo, ki naj bi ga napisala med vojno. Vanj so vključili sledeče besedilo:69 ...Kdor je proti nam, gre rakom žvižgat, to se razume. Streljamo malo, bolj pobijamo. Škoda naboja za partizanske buče. Pred napadom nam tovariš Gorazd podeli odvezo. Svetinjice imamo vsi. Bilo je zelo ganljivo ... Človek mora biti trd za vse. Koder hodimo po hostah, pušča- mo za sabo grobove... Miličin brat Bogo je v navedenem odlomku, katerega avtorstvo so na zboru pripisali Milici, prepoznal del dnevnika belogardistke Rože Uhan - Silve, ki ga je leto prej priobčil Franček Saje v knjigi Belogardizem.70 Posredoval je pri Borisu Ziherlu, češ da gre za prevaro, in pri Zve- zi borcev na Jesenicah zahteval sestanek, kjer naj bi se kleveta umaknila. Ziherl ga je opozoril, da bo z vmešavanjem stvari še poslabšal, od je- seniške Zveze borcev pa ni hotel nihče komenti- rati zadeve. Kak dan po obravnavi na zboru jeseniške Zve- ze borcev NOV,71 15. februarja 1952, je Sekreta- riat za personalno službo Mestnega ljudskega odbora Jesenice izdal odločbo, da država Milici odpoveduje službo. Bratova posredovanja tega sklepa niso spremenila in Milica je ostala "na ce- sti": Mestni ljudski odbor Jesenice, dne 15. II. 1952 Jesenice Sekr. zapers. službo Štev. I. pers. 43/2 52/Č. S. ODLOČBA o prenehanju uslužbenskega razmerja zaradi odpovedi od strani države. Na podlagi 8. 9. 80. in 90. člena Zakona o dr- žavnih uslužbencih /Uradni list LRS72 štev. 1-2/ G9 70 71 72 O tem mi je pripovedoval Miličin brat Bogo Grafena- uer. Franček Saje, Belogardizem, Ljubljana 1951, 378; o Roži Uhan, kije bila doma iz Straže pri Št. Rupertu na Dolenjskem, je govor na straneh 366-368, 371-372, 376-378. Prim. op. 57. Prim. op. 3 7. 1949/73 in sporazumno s Svetom zaprosveto in kulturo, ter tukajšnjim Izvršnim odborom MLO74: odločamo da odpove država službo tov Grafenauer Mili- ci, v zvanju prof.-pripravnik v prosvetni stroki, zaposlena v organizacijski enoti Državna gim- nazija -Jesenice z dnem 1. III. 1952. Službejeodvezanazdnem3I- •. 1952., kate- rega dne isteče odkazni rok od enega meseca. Imenovana nima pravice na odpravnino, ker še ni tri leta nepretrgom v državni službi. Odsek za računovodstvo Državne gimnazije - Jesenice bo z dnem 31- marca 1952 prenehalo izplačevati mesečne dohodke. Proti tej odločbi ima imenovana pravico pri- tožbe v roku 15 dni po prejemu tega rešenja. Razveljavlja se odločba št. 43/1, z dne 31. 1. 1952 Smrt fašizmu - Sloboda narodu! Predsednik MLO75: Kolar Matevž, l. r. Dostavljeno: lx imenovani lx Ravnateljstvu Državne gimnazije76-Jesenice lx Uslužbenska mapa lxa/a V tistem času je bil vsak, ki je na ta način izgu- bil službo, ožigosan. Ne glede na kvalifikacije (Milica je bila diplomirana slavistka, opravljeno je imela šolo za socialno skrbstvo na Nizozem- skem, od jezikov je aktivno obvladala holand- sko in nemško ter pasivno latinsko, grško, fran- cosko, rusko in angleško) se takih nihče ni upal vzeti v službo. Miličin brat Radogost, jezuit, pa je bil tedaj v Bijeljini v Bosni in ni imel gospodinje. Zato se mu je pridružila in nato skoraj deset let gospodi- njila njemu in ubožnim okoliškim otrokom, ki jih je tudi vzgajala, instruirala za šolo in jih učila jezikov.77 V Bijeljini je ostala še nekaj časa, tudi ko je bil v drugi polovici leta I960 Radogost pre- 73 Navedeni členi omenjajo le način prenehanja delovne- ga razmerja, •••• razlogov za prenehanje. 74 Prim. op. 13. 75 Prim. op. 13. 76 Nad besedo Je kratica L. s. 77 Očitno sojo imeli radi, saj sojo še desetletja kasneje, že odrasli, obiskovali v Ljubljani. VSE ZA ZGODOVINO 84 ZGODOVINA ZA VSE meščen v slavonsko Đakovo in je v Bijeljino pri- šel njegov naslednik. Leta 1962 se je vrnila v Ljubljano brez zagotovljene življenjske eksisten- ce. Sredi januarja 1963 se je uspela zaposliti v pi- sarni ginekološke klinike kot statistik - analitik. Bila je prva, ki je tam vodila natančno statistično evidenco o različnih ginekoloških posegih (tudi o splavih).78 V pokoj je stopila konec junija 1969, potem ko je izpolnila minimalne pogoje zanj; kot delovna so ji priznali leta v Bijeljini, ko je opravljala socialno delo s tamkajšnjimi otroki. V dobrem desetletju preostalega življenja je si- cer zaživela brezskrbneje, vendar je še naprej gojila nadvse dejavno versko življenje. Kritično- predano je spremljala dogajanja v Cerkvi in opravljala svoje socialno poslanstvo, tako da je pomagala bolnim in nebogljenim. Milica je vse življenje v svojem prepričanju združevala zagnan slovenski patriotizem z glo- boko intimno pobožnostjo. Na tako simbiozo povojna, totalitarna komunistična oblast zlasti pri javnih uslužbencih79 ni pristala. Imela pa je zvezane roke, ker je ustava državljanom sicer za- gotavljala svobodo do veroizpovedi. Nadležne vernike je na vse načine šikanirala in jih skušala načrtno javno očrniti s podtikanjem kaznivih dejanj, ki jih v resnici niso zagrešili. Marsikdo bi rekel, da si je bila Milica sama kri- va in da je bilo njeno trmasto-naivno vztrajanje, da dokaže svoj prav, nespametno, nepotrebno rinjenje z glavo skozi zid. In vendar je občudo- vanja vredno, da je nekdo za svoje prepričanje pripravljen zastaviti svojo življenjsko usodo. Po drugi strani pa so razni uradniki, podpisani in omenjeni v zgoraj predstavljenih dokumen- tih, nedvomno hodili po poti najmanjšega upo- ra in bili pri tem neredko "bolj papeški od pape- ža". Zlasti ogabna je bila igra tistih članov jese- niške Zveze borcev, ki so s pomočjo odlomkov dnevnika Rože Uhan falsificirali obremenilno pismo proti Milici za uprizoritev "čarovniškega" procesa februarja 1952. Načrtno zlonamerno so uporabili lažniva in ponarejena sredstva, da bi 78 79 Te podatke je uporabljala tudi, ko seje z vso versko go- rečnostjo borila za omejevanje splavov. Zato ni nenavadno, da so Miličin primer februarja 1952 na jeseniški Zvezi borcev obravnavali obenem z diskreditacijo Kocbeka. Milico onemogočili. Težko bi se zagovarjali, da niso vedeli, kaj počno. Njihova obtožba bi se za Milico mogla končati še mnogo huje, kot se je: npr. z dolgoletnim zaporom. K sreči je Miličin brat Bogo tožitelje postavil na laž in "proces" se je zanjo končal "samo" z odpovedjo službe in prisilno brezposelnostjo. Baje se bližajo časi sprave. Zato sprašujem: Kje ste zdaj, predstavniki tedanje oblasti, da se poke- sate in opravičite za storjene krivice in da se po- klonite spominu te in številnih drugih, podob- nih pokončnih usod? Zusammenfassung J'ACCUSE ... oder: Wie kann nach dem Krieg begangenes Unrecht wiedergutgemacht werden? Der Beitrag beschreibt und dokumentiert eines der Schicksale jener vielen Menschen, die in Slowenien nach dem Zweiten Weltkrieg ihre katholische Weltanschauung nicht verbergen oder gar aufgeben wollten. Der Staat duldete insbesondere bei öffentlichen Bediensteten kein offenes, sondern nur ein verborgenes Glaubensleben. Da aber die Verfassung den Staatsbürgern die Freiheit des Glaubens- bekenntnisses garantierte, waren der Obrigkeit die Hände gebunden. So schikanierte sie die ihr lästigen Gläubigen auf jede erdenkliche Art und Weise und versuchte sie durch die Unter- stellung von in Wahrheit nicht begangenen Verbrechen öffentlich anzuschwärzen. Milica Grafenauer (1911-1981), Religions- lehrerin und Slowenischprofessorin, vereinte in ihrer Gesinnung einen betonten slowenischen Patriotismus mit einer tiefen, intimen Gläubig- keit, die sie nicht verschämt versteckte, sondern öffentlich bekannte. Den Unmut der Behörden zog sie sich zum ersten Mal in der zweiten Hälfte des Jahres 1947 zu, als sie auf Wunsch von Eltern eine amtliche Genehmigung für den Religionsunterricht in Koprivnik und Gorjuše zu bekommen versuchte. Diesem Ansuchen wurde nicht stattgegeben. Als sie im Jahr 1948 einen Staatsposten am Gymnasium Jesenice bekam und ihr offenes Glaubensleben nicht aufgab, wurde sie unter dem Vorwand, "daß sie erlogene und alarmierende Nachrichten verbreitet und dadurch die Ruhe der Staats- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 85 bürger gestört hat", zu 27 Monaten "gesell- hatte, öffentlich verurteilt. Sie verlor ihre schaftlich nützlicher" Besserungsarbeit im Anstellung und blieb gezwungenermaßen Frauenarbeitslager in Škrilj in der Gottschee längere Zeit arbeitslos, verurteilt. Nachdem sie 6 Monate "abgearbeitet" hatte, wurde sie auf Bewährung entlassen. Ihre Das Schicksal Milicas wird durch die Schlüs- Bemühungen zur Aufhebung des ungerechten Seidokumentation der Ereignisse illustriert, die Urteils hatten keinen Erfolg. Mehr noch: bei in Kopien in ihrem Nachlaß erhalten ist. Aus einer Versammlung des Verbandes der den Dokumenten sind auch die Unterschriften Kämpfer in Jesenice wurde sie aufgrund eines jener Amtspersonen ersichtlich, die mit der gefälschten, belastenden Briefes, den sie Durchführung der staatlichen Politik gegenüber angeblich während des Krieges geschrieben den lästigen Gläubigen betrauten waren. VSE ZA ZGODOVINO 86 ZGODOVINA ZA VSE VSAKDAN SLOVAŠKE VASI OB KONCU FEVDALIZMA Jan Tibensky, Poctivá obec Budmerická, Kaž- dodenny život slovenskej dediny na konci feudálnej èri, Vydavatel'stvo RAK, Budmerice 1996,478 str. Budmerice so dobrih trideset kilometrov od- daljene od Bratislave in na Slovaškem bi gotovo našli še mnogo podobnih krajev oz. območij, ki za njimi ne zaostajajo tako glede pestrosti in za- nimivosti dogajanj v preteklosti, kakor tudi do- stopnosti do arhivskega gradiva, potrebnega za njihovo proučevanje. Da pa se ravno z zgodovi- no Budmeric ukvarja dosedaj najobsežnejše in naj podrobnejše delo slovaške krajevne (mi- kro)zgodovine, je treba pripisati "logičnemu" naključju. Avtor pričujočega dela, eden naju- glednejših slovaških zgodovinarjev, Jan Ti- bensky, je namreč rojeni Budmeričan. V svojem bogatem profesionalnem življenju se je posve- čal predvsem začetkom slovaškega narodnega preporoda, sodeloval je pri večih sintezah slo- vaške zgodovine, velja pa tudi za utemeljitelja zgodovine znanosti in tehnike na Slovaškem. Ko se je pred dobrim desetletjem upokojil, se je spomnil tudi obljube, ki jo je kot mlad zgodovi- nar dal svojim sovaščanom ter začel sistematič- no raziskovati preteklost domačega kraja. Pri tem je poudarek usmeril predvsem na zgodovi- no vsakdanjega življenja ter historično etnogra- fijo, področji, na katerih slovaško zgodovinopis- je še vedno precej zaostaja. "Najtežje delo v vsem njegovem zgodovin- skem življenju" kot pravi sam avtor, je kmalu obrodilo sadove, s sprotnimi spoznanji in ugo- tovitvami pa so bili Budmeričani seznanjani na rednih mesečnih predavanjih. Knjiga "Poctivá obec Budmerická (prevedemo jo lahko kot 'spo- štovana občina oz. skupnost')" predstavlja le drugo polovico avtorjevih izsledkov in obravna- va obdobje približno zadnjih 150 let fevdalizma na tem prostoru. Obdobje torej, ki se začenja 1. 1705 s krvavo bitko med cesarskimi četami in Rakoczijevimi vstajniki pri Budmericah (v njej so k cesarski zmagi bistveno pripomogli lokalni zemljiški gospodje Palfiji, ena najmogočnejših ogrskih aristokratskih družin) in se konča 1. 1848 z razpadom fevdalne ureditve. Ob tem naj- brž ni potrebno poudarjati, da je avtor uporab- ljal tudi podatke in ugotovitve iz let pred in po obravnavani dobi, ki učinkovito dopolnjujejo in osvetljujejo tako posamezne probleme, kot ce- loto budmeriške preteklosti. Preden na kratko preletimo vsebino knjige, velja predstaviti vsaj najpomembnejše arhivsko gradivo, iz katerega je Tibensky črpal. Arhivski vir št. 1 so gotovo cerkvene matrike, v katerih je avtor dobil vpogled v demografski razvoj in zna- čilnosti Budmeric, iz njih pa je lahko (zahvalju- joč posameznim "bolj domiselnim" duhovni- kom) izvedel tudi marsikatero zanimivost, ki mu je služila kot kamenček pri sestavi mozaika. Dru- gi arhivski zaklad predstavljajo urbarji, med nji- mi še posebej terezijanski iz 1.1768, ki ob sprem- ljanju demografskih sprememb ponujajo pred- vsem pregled socialno-ekonomske strukture podložnikov oz. njihovih obveznosti do gospos- tva ter države. K tem dvem virom je treba dodati še Budmeriški občinski protokol, razna ljudska štetja, cehovske knjige, inventarje in pa seveda množico dopisov, dekretov, pritožb, testamen- tov in ostalih dokumentov, ki sodijo med "Zapi- snike sedeža zemljiškega gospostva" in jih da- nes hrani Slovaški narodni arhiv v Bratislavi. Prav slednji so avtorju približali različne aspekte družbenega življenja Budmeric ter mu pričarale celostno podobo vaškega življenja ob koncu fevdalizma. Prvo poglavje ("Sestava in gibanje prebivals- tva v Budmericah ob koncu fevdalne dobe") nam predstavlja demografsko sliko kraja ter nje- no spreminjanje skozi desetletja, ki jo je avtor iz- delal na podlagi različnih popisov prebivalstva, zemljiškogosposkih seznamov in kot že rečeno cerkvenih matrik. Poleg nantančnega popisa družin je pozornost posvečal tudi njihovi social- ni in etnični strukturi ter spremembam, do kate- rih je prišlo v času med prvimi deželnimi popisi prebivalstva v letih 1715 in 1720 ter uvedbo tere- zijanskega urbarja v Budmericah 1.1768. Izdelal je tudi statistični pregled smrtnosti in rodnosti (med letoma 1775 in 1850), sicer suhoparne po- datke pa opremil in dopolnil z zanimivimi in du- hovitimi (tudi tragičnimi) zgodbami, primeri in razlagami budmeriškega vsakdana. Naj omenim samo podrobno predstavitev ene od nadlog, ki so težile Budmeričane - cesarskih vojakov na (zimskem) kvartirju, ki so podložnikom pred- stavljali hudo breme ne le v materialnem smislu, temveč tudi na "moralnem" polju ustaljenega vaškega življenja. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 87 Medtem ko je prvo poglavje posvečeno obse- gu, strukturi in gibanju prebivalstva, se drugo ("- Palfijevski gospostvi in 'spoštovana skupnost budmeriška'") ukvarja bolj z gospodarskimi raz- merami podložnikov oz. njihovo ekonomsko odvisnostjo in dolžnostmi do zemljiških gospo- dov. Kot iztočnica je predstavljena kratka zgo- dovina Palfijev ter ureditve in uprave njihovih zemljiških gospostev, podrobno pa so opisani tudi potek, rezultati in posledice terezijanske ur- barske reforme v Budmericah. V nadaljevanju so opisana različna področja gospodarskega življenja, marsikaj zvemo denimo o mesnicah, žitnih jamah, mlinih, majerjih(marofih) itd. ter njihovi vlogi v življenju vasi. Predstavljene so tu- di opekarne (v lasti gospostva) in pa vloga ter izkoriščanje gozdov v skladu s Palfijevskimi "gozdnimi redi". Poglavje zaključuje opis življe- nja uradnikov, uslužbencev in hlapcev gospos- tva, te nekakšne nove, vmesne (sicer zelo hete- rogene) družbene skupine, in njihovo sobiva- nje z budmeriškimi podložniki, ki je kljub pre- težni umirjenosti včasih privedlo do odkritih sporov in konfliktov. Že sam naslov naslednjega poglavja ("O lju- deh in stvareh okrog njih ali o materialni kultu- ri") nas opozori, da bo beseda tekla o bivanj- skem vsakdanu in značilnostih materialne kultu- re, zgodovina pa se bo v njem stopila z etnogra- fijo oz. etnologijo. Najprej nam avtor predstavi vlogo novega zidanega dimnika (od zadnjih de- setletij 18. st. naprej) ter njegove posledice tako za spremembe v tlorisu hiš in arhitektonskem videzu vasi, kot tudi v vsakdanjem življenju pre- bivalstva, v katerem je po avtorjevih besedah "predstavljal v mnogih smereh revolucionarni prevrat". Kot že rečeno se z uvedbo zidanega dimnika spremeni tudi izgradnja hiše. Kako in iz česa je le-ta sedaj nastajala, nam avtor podrobno opiše, predstavi pa tudi obrtnike, ki so jo gradili in njihove zaslužke pri tem. Nadaljuje z razpore- ditvijo prostorov, predstavi življenje in delo v njih, opiše pohištvo, gospodinjski pribor in osta- li interier ter nam na ta način do podrobnosti predstavi slovaški skansen, v katerem se da opa- ziti velika podobnost s slovensko domačijo iz 19. stoletja. Temu sledi še "modna revija", v kate- ri nam avtor predstavi in opiše oblačilno kultu- ro, vse do posameznih kosov moških in ženskih oblačil, njihovih materialov, cen ipd., zaključek poglavja pa je namenjen budmeriškim rokodel- cem ter njihovi vlogi v vaškem vsakdanu. Ome- njeno poglavje predstavlja kar šolski primer hi- storično-etnografskega dela, v njem pa je opaz- no odlično prepletanje spoznanj na podlagi ar- hivskih virov in posluha za tradicijo ter narodno blago, začinjeno s spominom na še ne tako zelo oddaljene čase in vedenjske vzorce. Na kakšen način je bila urejena vaška (sa- mouprava, kdo so bili župani, kako je bil sestav- ljen občinski svet in kakšne pristojnosti, poobla- stila, odgovornosti in dolžnosti je kdo imel, izve- mo iz naslednjega poglavja ("O občinski upravi in pravnih odnosih"). Občinski svet na čelu z žu- panom je namreč v vsakdanjem življenju vasi igral pomembno vlogo, še posebej kar se tiče pravnega življenja, saj je predstavljal nekakšne- ga posrednika med podložniki in gospostvom. Njegova vloga pa se še okrepi, ko v času Marije Terezije in Jožefa II. v življenje vasi vse bolj ne- posredno vstopa država. Omenjena vladarja ni- sta posegla le v odnos zemljiški gospod-podlož- nik, temveč sta poskušala občine pretvoriti v ak- tivne celice državne uprave, temu primerno pa tudi okrepiti avtoriteto župana in občinskega sveta. Aktivnost občinskih organov, ki je bila us- merjena tako na odnose znotraj občine oz. ob- čanov med seboj, kot tudi občine navzven, je na- zorno opisana, vsa pestrost pravnih odnosov (pogodbe, pritožbe, sodbe...) pa je zbrana v Budmeriškem občinskem protokolu, iz katere- ga nam Tibensky najzanimivejše primere oz. za- pise tudi v celoti predstavlja. Opisovanje pravne zgodovine Budmeričanov avtor dopolni še z opisom pravnih določil in redov, kazenske prakse in pravnega čutenja preprostega prebi- valstva, oživi pa tudi nekaj zanimivih sodnih pri- merov zasebno-pravnega značaja, ki so se odvi- jali pred palfijevsko gosposko stolico, ki je v pri- meru, da se sprti budmeriški stranki nista uspeli sporazumeti pred županskim sodiščem, pome- nila zadnjo sodno instanco ter uživala med ljudstvom ugled in avtoriteto. Vsakdanje življenje Budmeric se seveda ni od- vijalo le na materialnem področju, zato vloge cerkve, šole in kulture nasploh, avtor ni mogel in ni smel preskočiti. V petem poglavju ("O cerk- vi in župnikih, o šoli in učiteljih, o kulturnem življenju in o budmeriškem mlinarskem cehu") tako najprej izvemo (kljub razmeroma skrom- nim in izgubljenim virom) kratko zgodovino budmeriške cerkve, predstavljeni so pomem- bnejši duhovniki, njihova dejavnost ter medse- bojni odnosi z občino ter verujočimi. Podrobno so naštete tudi predpisane takse oz. plačila za obrede, ki so jih duhovniki opravljali in pa pobi- ranje desetine. Značilno za budmeriške duhov- VSE ZA ZGODOVINO 88 ZGODOVINA ZA VSE nike je bilo tudi to, da so Palfiji ravno iz njihovih vrst izbirali učitelje za svoje in ostale grajske otroke. Podobno kot cerkev in cerkveno življe- nje je predstavljeno tudi budmeriško šolstvo, či- gar začetki segajo v sredino 16. stoletja. Opisan je materialni položaj učiteljev, ki so bili istoča- sno še cerkveni organisti ter vaški notarji, njiho- vo financiranje, način dela, učna sredstva in pri- pomočki, organizacija pouka ipd. Ker so bili v Budmericah mlini zelo številni, mlinarji pa ug- ledne osebe, znane tudi izven vasi, je v nadalje- vanju podrobneje predstavljen budmeriški mli- narski ceh, njegovo delovanje in pravila, na kon- cu poglavja pa avtor piše še o kulturi v družbe- nih razmerah Budmeric in okoliških občin. Ker je o ljudski(materialni) kulturi pisal že v poseb- nem poglavju, se na tem mestu posveča pred- vsem duhovni kulturi prebivalstva, pri čemer v prvi vrsti misli na jezikovno kulturo (pismenost, vpliv kulturne zahodnoslovaščine na ljudski je- zik ipd.) ter organiziranosti zdravstva (babice, zdravila, higiena...), nekaj prostora pa namenja še sožitju posameznih židovskih družin z osta- lim kmečkim in rokodelskim katoliškim prebi- valstvom. Francoska buržoazna revolucija je kot znano močno odmevala tudi po Habsburški monarhiji, v vrstah ogrskih jakobincev najdemo tudi precej posameznikov slovaškega rodu, nastal pa je tudi slovaški prevod Marseljeze. O odzivu Budmeri- čanov na revolucijo spregovori Tibensky na za- četku predzadnjega poglavja knjige ("Gospo- darske in socialne razmere pred revolucijo 1848/49") ter opozori na postopno, vendar očit- no spreminjanje razmišljanja in čutenja podlož- nikovv 1. polovici 19- stoletja. Le-ti začno počasi izgubljati tradicionalno podložniško ponižnost napram zemljiškim gospodom in njihovim uradnikom, ljudsko nezadovoljstvo pa vse bolj dviga glavo, kar je še posebej razvidno iz različ- nih pritožb Budmeričanov proti zemljiškim gos- podom, naslovljenih na stolično sedrio v Brati- slavi. Neizogibno bližajočih sprememb se je za- čelo zavedati tudi plemstvo, 1.1836 pa začne na Ogrskem veljati novi urbarski zakon, kot poskus izboljšanja življenja podložnikov in v katerem se že opaža prebujanje duha kapitalističnega gospodarstva v deželi. Predstavitvi novega ur- barja sledi prerez socialnih in gospodarskih raz- mer pred revolucijo 1.1848 (socialna in družbe- na struktura prebivalstva, premoženje...), kar se tiče same revolucije in Budmeric v njej, pa pra- vo zanimivost predstavljajo razmišljanja takrat- nega vaškega duhovnika oz. njegovi zapisi v Protokolu budmeriške cerkve. Avtor zaključi poglavje z opisom prispevka Budmeric k razvo- ju slovaškega narodnega preporoda (od konca 18. st. dalje), pri čemer podrobneje predstavi življenje in delo rojaka Juraja Holčka, literata in pomembnega predstavnika slovaškega narod- nega gibanja v 40., 50. in 60. letih 19. stoletja. Marca 1848 je ogrski sejm sprejel zakone, s ka- terimi je bilo odpravljeno podložništvo ter z njim povezane druge pojavne oblike fevdalne družbene ureditve. Začelo se je novo obdobje v zgodovini produkcijskih odnosov ter formalno- pravnega položaja prebivalstva, ki ga tudi zadu- šitev revolucije ni mogla preprečiti in ustaviti. Avtor je s tem prišel do konca raziskovanega ob- dobja, vendar pa knjigo zaključuje s poglavjem, v katerem predstavlja porevolucijsko obdobje in še posebej problematične pravno-ekonom- ske odnose med nekdanjimi podložniki, bivšimi zemljiškimi gospodi ter državo ("Težka leta - od revolucije do prevrata"). S formalno odpravo fevdalizma je bivši podložnik sicer postal lastnik bivše urbarske zemlje in svobodni državljan, kaj pa je takrat v resnici imel v rokah denimo bud- meriški kmet in kakšna je bila v praksi njegova enakost pred zakonom, je že drugo vprašanje. Nanj nazorno odgovarja Tibensky ter opisuje obdobje neskončnih urbarskih procesov, ki so se praviloma končevali v škodo kmeta. Ta se je istočasno vse bolj pogrezal v bedo in resnični podložniški jarem dokončno odvrgel šele ob razpadu monarhije oz. prevratu 1918. Zgornji povzetek je seveda samo najsplošnejši pregled vprašanj, problemov in tem, katerih se v knjigi loteva avtor. Ob njih je osvetljena še mno- žica podrobnih in posameznih vidikov življenja vaške skupnosti, ki jih na tem mestu nismo mo- gli posebej predstaviti, gotovo pa bi se našlo še marsikaj zanimivega, čemur pa avtor tokrat (naj- brž iz različnih razlogov) ni posvetil (večje) po- zornosti. Ponekod je opazno (sicer nemoteče) tudi rahlo idealiziranje vaške skupnosti in njene harmoničnosti, vendar pa so eventualne po- manjkljivosti zanemarljive v primerjavi s celot- nim delom. Delom, ki se ga da uvrstiti med naj- popolnejše prikaze posamezne krajevne zgodo- vine in ki ga povrhu odlikuje še smisel ter obču- tek za zgodovino vsakdanjega življenja. Z njim so v prvi vrsti pridobili Budmeričani, je izredne- ga pomena za slovaško zgodovinopisje (ki mu mimogrede zaradi prevelikega politiziranja ter obremenjenosti z II. svetovno vojno ne sije rav- no sonce), kot vzorec ali pripomoček pa lahko VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 89 služi vsakomur, ki se namerava spoprijeti s po- dobnimi vprašanji (tudi naše) preteklosti. ToneKregar V OSRČJU POD DVATISOČAKI SE RODI KOMAJ OPAZEN STUDENČEK Matevž Lenarčič / Branko Goropevšek/Janez Cvirn, Savinja, EPSI, Nazarje 1996,111 strani. Avtorji so se s fotoaparatom (Matevž Lenarčič) in peresom (Branko Goropevšek, Janez Cvirn), 'spustili' po reki Savinji, od njenega izvira v ska- lah pod Okrešljem do zlitja s Savo pri Zidanem Mostu. Nastala je monografija, ki pa se ne omeji zgolj na reko, ampak bralcu odkrije marsikaj tu- di o krajih in ljudeh, ki so tako ali drugače pove- zani z njo. Knjiga pritegne predvsem z izvrstnimi foto- grafijami, na katerih je svet okoli reke prikazan v vsej svoji lepoti, s posnetki gora, dolin, prodišč in jezov, ki z vodo sestavljajo značilno veduto Savinje, z razkritjem sveta nenavadnih barv, ki se odpira pod gladino, in posnetki vasi, mest in drugih stvaritev človeških rok, ki so skozi čas postale neizbrisen del pokrajine. Zgodbo dopolnjuje besedilo, v katerem zvemo poleg natančnejšega, marsikdaj kar pesniškega, opisa krajine tudi veliko o vlogi reke v življenju ob njej živečih ljudi. Seznani nas tudi s kratko zgodovino krajev in zanimivostmi, ki so poveza- ne s stoletji sožitja reke in človeka. V ta sklop so- dijo predvsem številne legende ter skrivnostne zgodbe o vilah, povodnem možu in drugih mito- loških bitjih, ki so nekdaj burile človeško domiš- ljijo, danes pa jih še vedo povedati nekateri do- mačini. Pisca sta jih nekaj vključila tudi v pričujo- čo monografijo in s tem pripoved napravila še bolj zanimivo, hkrati pa poskrbela, da zanimiv del ljudskega izročila ne bo ugasnil v pozabo. Knjigo so avtorji sicer razdelili na štiri dele, v vsakem pa posebej predstavijo eno izmed več- jih pokrajin skozi katere teče Savinja: Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino, Celje in na koncu laš- ko pokrajino. Opis potovanja se začne v skalah pod Okreš- ljem, od koder najprej skoraj neopazen izvir prične svojo avanturo, kmalu pa s slapom Rinko že ponudi prvi veličasten prizor, kakršnih sicer pozorno človeško oko na njegovi poti opazi še mnogo. Kmalu zatem reka vstopi v Logarsko dolino, kjer se z združitvijo rečic Črne in Jezere prične 'prava' Savinja. Sploh je zanimiv izvor imena Je- zere. Svoje ime je namreč dobila po jezeru, ki je nekoč bilo tam, kot vedo povedati domačini, do- kler ga ni izpustila jezerska pošast, linvort ime- novana. Po nekaj kilometrih Savinja zapusti edinstve- no Logarsko dolino in zavije v bolj temačne pre- dele Socke. Obdajo jo visoke pečine, ena imed njih je tudi Olševa, v katere skalah je bila odkrita lovska postojanka paleolitskega človeka. Pot nato pripelje do idilične vasi Solčave, ki je bila skozi čas vedno nekako odmaknjena od burnih dogodkov zgodovine, z izjemo začetka petdesetih let devetnajstega stoletja, ko so se v te kraje zatekli vojaški beguni, ki niso hoteli služiti cesarju, in je bila Solčava označena kot "največja razbojniška trdnjava". Drugače pa je življenje tod teklo svoj mirni tok, ki so ga zmotili le redki tujci, tisti, ki pa so prišli, so se v te lepe kraje skoraj zagotovo še vr- nili. Kmalu se Savinja poslovi še od zadnje ledeniš- ke doline ob njeni strugi, Robanovega kota, od koder priteče tudi eden izmed mnogih prito- kov, ki s sabo prinesejo mnogo vode in proda. Naslednji zanimiv naravni spomenik pa se ob strugi pojavi kaj kmalu. Gre za mogočno skalo v bližini presihajočega studenca, skozi katero je vodila pešpot na najožjem predelu soteske Savi- nje, imenujejo jo Igla. Na ti dve zanimivi stvaritvi narave pa se navezuje tudi veliko zgodbic in le- gend, ki še vedno krožijo med domačini, pri vseh pa ima glavno vlogo vrag velikan z Raduhe. Ob sovodju Savinje in Lučnice leži naslednja vas, Luče. Tu se spremeni marsikaj, spremenijo se namreč tla, svet nad reko pa postane veliko bolj položen in gosto posejan z iglavci. Ti goz- dovi so dolgo bili, in so za nekatere še vedno edini vir zaslužka, temu primerno pa je bilo tudi VSE ZA ZGODOVINO 90 ZGODOVINA ZA VSE število žag na vodni pogon, katerih ropot se je nekdaj slišal po celi dolini, danes pa jih je ostalo še zelo malo. Naslednji kraj leži prav tako ob sotočju, tokrat Ljubnice in Savinje. Imenuje se Ljubno, trške pravice pa si je zaradi pomembnega prometne- ga vozlišča, uspel pridobiti že v petnajstem sto- letju. Predstavlja tudi začetek savinjskega spla- varstva, ki je svoj največji razcvet doživelo v ča- su med obema vojnama, ko se je ob nizki vodi na Savinji nabralo tudi nad tisoč splavov. Tudi tu pa imajo domačini svojega 'linvorta', povodnega moža, ki prebiva v tolmunu pod lju- benskim mostom in preži na ribe, ljudem pa menda ni nevaren. Včasih ob mesečini zleze iz vode in zaigra na piščal, da prikliče vile pogorki- nje, ki med kopicami sena zaplešejo vilinsko ko- lo. Streljaj stran se nahaja manjša vas Radmirje, v katere stari božjepotni cerkvi je urejena drago- cena zbirka starih masnih plaščev in druge dra- gocene cerkvene opreme. S to vasjo pa se za Savinjo prične bolj raven svet, skozi katerega teče leno in počasi, njen tok pa se ponekod razleze v več rokavov. V tem delu Savinjske doline, v Nazarjah, je zdaj skoncentri- ran večji del lesne industrije, do katere združitve je prišlo z zamrtjem splavarstva. Zgornjo Savinjsko dolina zaključuje Mozirje, "dika Savinjske doline", kot je ta kraj poimeno- val Anton Aškerc, ki je tukaj služboval kot ka- plan. Tudi sicer ima kraj več stvari, na katere je lahko upravičeno ponosen. Ponosen je lahko na svojo zgodovino in na vrle može, ali pa na med- narodno znani cvetlični park Savinjski gaj. Naslednji mejnik Savinje sovpada ravno s pet- najstim poldnevnikom vzhodne zemljepisne dolžine, ki poteka skozi ozko in mračno Sote- sko. Tod se namreč začenja Spodnja Savinjska dolina, za katero je značilno, da zelo poleni tok prej zelo živahne reke. Prvo večje naselje tod je Letuš, nižje od njega pa se pojavijo mnogi stranski rokavi, ki pa so za- radi svoje nepredvidljivosti ob neurjih, ljudi od- vrnili od naselitve na samih bregovih reke. Člo- vek je danes uspel reko ukrotiti, vendar so se po- segi v naravno okolje izkazali kot dvorezen meč; nemirna voda je sicer bila ujeta med nasipe, iz- gubila pa je svoj nekdanji lesk. Predvsem sta kratko potegnili prej bogata flora in favna. Po- memben delež pri onesnaževanju Savinje ima tudi reka Paka, ki iz Šaleške doline prinaša vse preveč umazanih dokazov kratkovidnega raz- mišljanja človeka. Niže od jezu pri Podvinu ležijo Braslovče, ki so kot edini kraj v Savinjski dolini ohranile zna- čilno trško veduto, močan pečat pa je trgu vtisnil tudi grad Žovnek, ki stoji v neposredni bližini. Savinja se kmalu začne, potem ko gre najprej skozi Polzelo, počasi pomikati s severnega proti južnemu robu doline. Ti kraji so odigrali po- membno vlogo predvsem v času pritiska ger- manskih plemen, ko je bil v Ločici pri Polzeli po- stavljen rimski legijski tabor, takrat pa je Savinja pokazala zobe in v veliki poplavi v tretjem sto- letju precej spremenila sliko tega dela doline. Poplavljena je bila tudi rimska nekropola v Šem- petru, tamkajšnji nagrobniki pa so po več kot ti- soč petsto letih mirovanja po naključju ponov- no prišli na plan v tem stoletju. Reka teče še mimo nekaj manjših krajev, se združi z dvema večjima pritokoma in že doseže Žalec, zadnje večje mesto v Spodnji Savinjski dolini. Pokrajino samo pa sicer zaznamujejo šte- vilna hmeljišča in najlepša stavba ob celotnem toku Savinje, baročni dvorec Novo Celje. Avtorji namenijo precej pozornosti Celju, ki pa si s svojo bogato zgodovino to gotovo zaslu- ži. Skozi stoletja je bilo mesto velikokrat na tež- kih preizkušnjah, a se je vedno znalo, tudi dobe- sedno, dvigniti iz pepela. Spomin na pretekle čase ohranjajo zgodovinske zbirke in nekatere zgradbe, na čelu s Starim gradom. Zanimivo je tudi dejstvo, povezano s Savinjo, da je bilo me- sto včasih na desnem in ne na levem bregu reke, vendar je od tega časa preteklo že precej vode. Savinja nato, potem ko se poprej združi z več potoki, v ostrem loku zavije proti zadnjemu delu svoje poti, laški pokrajini. Slednjo zaznamujejo predvsem mnogi izviri termalne vode, eden tak- šnih je tudi v samem Laškem, ki pa je bolj kot po zdravilišču znano po pivu. Kraj sam ponuja z bližnjo okolico kar nekaj lepih prizorov, izsto- pajo pa stožčasti Hum, grad Tabor in veduta s Savinjo in starim mestnim jedrom. Reka kmalu prispe do Rimskih Toplic, kjer so možnosti za zdraviliščarstvo prav tako izvrstne. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 91 V teh krajih je mladost preživljal Anton Aškerc, ki je ostal s Savinjo povezan tudi kasneje, posve- til pa ji je nekaj lepih verzov, kot so npr. tisti iz balade Skala v Savinji: Ne sliši nihče... Vse molči, Savinja mimo le šumi. Na podoben način, zelo mirno, pa reka Savi- nja tudi zaključi svojo pot, ko se pod mostovi v Zidanem Mostu povsem nevsiljivo združi z reko Savo in tako zaključi svojo zanimivo pot. Simon Zupan S PESMIJO PROTI OKUPATORJU Marija Stanonik, Iz kaosa kozmos. Kontek- stualnost in žanrski sistem slovenskega odpor- niškega pesništva 1941-1945. Borec, Ljubljana 1995,400 strani. V seminarju pokojnega prof. Metoda Mikuža je beseda ne tako poredko nanesla tudi na umet- nost. Profesor je bil prepričan, da vsa velika de- janja v zgodovini puščajo za seboj tudi velike umetniške stvaritve. Rad je navajal imena neka- terih umetnikov - udeležencev NOB - in našte- val njihova dela. Ob tem je tudi poudarjal, da na nizkost nasprotnikov partizanov kaže tudi nji- hovo umetniško ustvarjanje, ki ga praktično naj ne bi bilo. Posebej ga je motilo, da NOB še ni dobil "velikega teksta" in se je temu nemalokrat čudil. Knjiga z gornjim naslovom ne daje odgo- vora na vprašanja, ki si jih je zastavljal pokojni profesor, kaže pa na eno možnih poti za iskanje velikega teksta, ki sicer ni tisto, kar si je on želel, je pa vsekakor izjemni opus. Ob delu Marije Stanonik o pesništvu odpora, se bralcu zastavljajo številna vprašanja. Tako kot je avtorica v dilemah, ko po delih zgodovinarjev opisuje politično in vojaško ozadje časa, ki ga obravnava, je tudi bralec njene knjige v prece- pu, ali nam ne daje avtorica enega najboljših in argumentiranih odgovorov v zvezi s prepiri o NOB in revoluciji. Dejstvo je, da je partizanstvo propagandi posvečalo izjemno pozornost, da je ravno ta dejavnost bila eno glavnih sredstev, ki je borce spreminjala v revolucionarje. Temu je služila tudi pismena beseda, tudi pesništvo, ven- dar ne vse. Poleg pesništva iz sebe in za sebe, je obstajalo tudi pesništvo iz vojaških in političnih potreb. Slednje je bilo na Slovenskem že dokaj obdelano v zvezi z znanim problemom "parti- zanske breze". Avtorica, tudi sama pesnica, rojena po II. sve- tovni vojni in tudi v ostalih ozirih neobremenje- na, se je raziskovanja zastavljene problematike lotila silno studiozno in predvsem z velikim po- sluhom za človeka. Obravnavanje najhujših člo- veških stisk namreč ni zmožen človek, ki ima vso vsebino svoje osebnosti na koncu jezika. Marija Stanonik je vsebino knjige razdelila v dva dela. Prvi obravnava teoretična in metodo- loška izhodišča, drugi je empirična analiza. Za zgodovinarje je posebno privlačen drugi del s pododdelkom Komunikacijska oziroma druž- benotvorna funkcija slovenskega odporniškega pesništva 1941-1945. V njem obravnava najprej zgodovinsko ozadje, nato diferenciacijo literar- ne kulture in dileme slovenskega odporniškega pesništva, predmetne okoliščine, psihološko ozadje ter vprašanje sprejemalca. Prvo kar nav- duši v tem sklopu je njeno razumevanje odpora. Je namreč širše od partizanskega boja in z njim povezanih dejavnosti, saj ni spregledala, da v ta- boriščih le niso bili samo pristaši OF. Še več! Opozarja, čeprav bolj mimogrede, celo na svoje- vrstno pesniško uporništvo slovenskih mobilizi- rancev v nemško vojsko, zlasti med Korošci. Se- veda pa se je v večini konkretnih primerov mo- rala nasloniti predvsem na partizansko pesniš- tvo. Ta oblika človeškega izpovedovanja je ime- la med njimi izjemno vlogo, kar ni vidno le iz poimenovanja nekaterih brigad: Prešernova, Gregorčičeva, Levstikova, nenazadnje Cankarje- va, ne pa Gradnikova, ampak tudi iz navade, da je pogreb padlega partizana spremljala prigod- na pesem. Bralca posebej pritegne odnos partizanskega vodstva do te oblike literarne dejavnosti, saj je opaziti neprestano kolebanje med podrejenim in svobodnim načinom izražanja. Avtorica ta vprašanja, ki že prehajajo na področja politične zgodovine in jo sodeč po nekaterih pripombah, tudi zanimajo, predvsem registrira, globljeje pa se vanja ne spušča. Tistega, ki bi o tem rad vedel še kaj več, bo pač moral seči po razpravah Aleša Gabriča. V drugem pododdelku obravnava avtorica tu- di vrstni sistem odporniškega pesništva. Besedi- la je najprej razdelila pod tremi vidiki: vrste lir- VSE ZA ZGODOVINO 92 ZGODOVINA ZA VSE skega nagovora, lirskega imenovanja in lirskega govora. Vse so še podrobneje razčlenjene. Ker so v ospredju vprašanja, ki so domena literarne zgodovine, se vanje ne bi spuščali, opozoriti pa velja na nekatere poudarke, ki so pomembni tu- di za zgodovinopisje o NOB, zlasti takšno, ki bo izhajalo predvsem iz človeka. Tako je na primer za satire, ki so uživale s strani vodstva "določeno sistematično pozornost" in ki jih je Boris Ziherl označil za "najučinkovitejša propagandna sredstva v boju z izdajalsko in okupatorsko svo- jatjo", ugotovila, da avtor takrat, kadar obravna- va v njej domačina, izraža določeno nelagod- nost ali notranjo stisko, ki jo verjetno občuti za- radi narodnih razprtij in nesloge Slovencev. Za pesniško izražanje v obliki pisem, ki so ga upo- rabljali Kajuh, Bor, C. Vipotnik, Minatti in drugi, poudarja, da so to pesniško formo uporabljali, da so se z njo ubranili pred očitki prevelikega vdora zasebnosti v literarnem ustvarjanju v času vojne. Vrh odporniškega pesništva vidi Marija Stanonik v baladah. V njih so izpovedane tako aktivne kot pasivne oblike odpora. Kot vse kaže, so ji najbolj pri srcu osebne izpovedi. Marija Stanonik je svojo študijo napisala na podlagi približno 3000 zbranih besedil. Zgodo- vinarji, ki delajo na virih, si lahko predstavljajo, kaj pomeni prebrati in obvladati enako število dokumentov. Marsikatero njeno ugotovitev je mogoče preveriti v eni izmed približno 4000 opomb. Pred seboj imamo torej izjemno zahtev- no delo, mimo katerega ne bo mogel nihče, ki se ukvarja z novejšo slovensko zgodovino. Avtori- ci velja pritegniti v sklepni ugotovitvi slovenske- ga povzetka, da najodličnejši del slovenskega odporniškega pesništva pripada literaturi. Ne strinja se s tistimi, ki v njem vidijo zgolj slovstve- no folkloro. Zgodovina II. svetovne vojne na Slovenskem je še daleč od tistega, da bi jo smeli označiti kot dobro raziskano, čeprav je veliko napisanega. Zelo pogrešamo njen politični del. Če bo ta na eni strani verjetno prepire o njej poglobil, pa pristop Marije Stanonik, ki je izrazito človeški in spraven, daje možnosti za dialog in pomiritev. Ljudje se namreč veliko bolj razumejo takrat, ko se pogovarjajo o trpljenju, ne pa takrat, ko si pri- pisujejo različne zasluge in zmage. K spravi, ki jo bomo Slovenci nekoč morali doseči, bo mo- goče prispevala tudi realizacija načrta, po kate- rem bo obdelala tudi pesniško ustvarjanje nas- protne strani. Seveda pa je ta naloga zaradi po- vojnih pobojev, velikega eksodusa Slovencev in povojnih političnih razmer neprimerljivo težja. Stane Granda VSE ZA ZGODOVINO UDK 334.782 (497.4 Celje) "17" : 675.02 ŽIŽEK Aleksander, arhivist, Zgodovinski arhiv Celje, Trg celjskih knezov 10, SLO-3000 Celje Begavčka... ali Zakaj so se irharski pomočniki v velikem loku ogibali mesta ob Savinji ZGODOVINA ZA VSE, 4/1997, št. 1, str. 5-13. Članek opisuje pobeg dveh potujočih irharskih pomočnikov iz Celja, kjer sta ju hotela njuna mojstra s silo (zaporom in tepežem) "prepričati", naj nadaljujeta delo. Zaščito sta poiskala pri graškem irharskem cehu, ki je celjska mojstra poklical na odgovornost. Mojstra sta poiskala varstvo celjskega mestnega sveta, v vedno bolj živčno medsebojno obtoževanje pa je morala poseči državna oblast. Po enoletni preiskavi (1753) so na stvar v olajšanje vseh pozabili. $s- UDK 625.1 (497.4) "1846/1857" : 061.7 061.7 (497.4) "1846/18557" : 625.1 STUDEN Andrej, dr., znanstveni sodelavec, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SLO-1000 Ljubljana Ustavite, ustavite železnega slona! Prihod južne železnice v naše kraje ZGODOVINA ZA VSE, 4/1997, št. 1, str. 14-19. Južna železnica je z Dunajem povezala Celje leta 1846, leta 1849 je bila speljana do Ljubljane, leta 1857 pa do Trsta. V vseh omenjenih mestih so na sijajno okrašenih kolodvorih ob prihodu prvega vlaka priredili veličastne sprejeme. Osrednji del razprave je posvečen zlasti razmišljanju, občutkom in vtisom naših predni- kov nekaj let pred in po prihodu železnice v naše kraje. §^ UDK 325.2 - 055.2 (73/79) "1880/1914" 396.1 (73/79) "1880/1914" DRNOVŠEK Marjan, dr., višji znanstveni sodelavec, Inštitut za izseljenstvo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Gosposka 13, SLO-1000 Ljubljana Amerika: raj za ženske ZGODOVINA ZA VSE, 4/1997, št. 1, str. 20-30. Slovenske priseljenke v ZDA do prve svetovne vojne so številčno zaostajale za moškim svetom. Misijonarji Friderik Baraga, Franc Pire in Jakob Trobec so pritegnili k sebi sestre, da so jim pomagale v gospodinjstvu in pri misijonarskem delu kot učiteljice, orglarke in cerkvene pevke. V času množičnega izseljevanja so odhaja- le na poziv mož, ki so se odločili za stalno naselitev v ZDA, dekleta pa za ženini. Mnoge ženske so se zaposlo- vale kot služkinje in kuharice, posebnost pa predstavlja val deklet iz Domžal in okolice (s Kranjske), ki so bile specializirane kot izdelovalke slamnikov. Zaposlile so se v tovarnah klobukov v New Yorku, Chicagu in Clevelandu. Ameriške Slovenke so se vključevale v izseljenska društva, delo Cerkve in na prelomu v dvajseto stoletje tudi v politično življenje. Bistveno pa je bilo, da so ženske v Ameriki zadihale svobodnejše, saj jih niso držale spone patriarhalnega življenja kot doma v Evropi. UDC 334.782 (497.4 Celje) "17" : 675.02 ŽIŽEK Aleksander, Archivist, Historical Archives of Celje, Trg celjskih knezov 10, SLO-3000 Celje The Runaways... or Why the Apprentices of the Taw Guild Avoided the Town by the Savinja River Like the Plague HISTORY FOR EVERYONE, 4/1997, No. 1, pp. 5-13- The article describes how two itinerant taw apprentices from Celje ran away from their guild masters who tried to force them (by imprisonment and beating) to continue to work for them. The apprentices found refuge with the taw guild in Graz which called the two masters to account for their maltreatment of the boys. The master craftsmen, in their turn, sought the protection of the Town Council of Celje. The dispute grew into an acrimonious hail of abuse and accusations from both sides and eventually, the state authorities had to intervene in it. Much to the relief of all concerned parties, the matter was forgotten after a year of investi- gation (in 1753). UDC 625.1 (497.4) "1846/1857" : 061.7 061.7 (497.4) "1846/18557" : 625.1 STUDEN Andrej, Ph.D., Scientific Collaborator, Institute of Modern History, Kongresni trg 1, SLO-1000 Ljub- ljana Stop, Stop the Iron Elephant! The Arrival of the Southern Railway to Slovenia HISTORY FOR EVERYONE, 4/1997, No. 1, pp. 14-19. The Southern Railway connected Celje with Vienna in 1846. In 1849 the Southern Railway railway tracks were laid to Ljubljana and in 1857, the tracks were extended on to Trieste. In all three cities, the arrival of the first train was greeted with magnificent receptions on splendidly decorated platforms. The main part of the article focuses on the reflections, feelings and impressions of our ancestors a few years before and after the arrival of the railway in the region now known as Slovenia. V- UDC 325.2 - 055.2 (73/79) "1880/1914" 396.1 (73/79) "1880/1914" DRNOVŠEK Marjan, Ph.D. Senior Scientific Collaborator, Institute for Emigration Studies, Scientific and Research Centre of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Gosposka 13, SLO-1000 Ljubljana America: A Paradise for Women HISTORY FOR EVERYONE, 4/1997, No. 1, pp. 20-30. Compared to the amount of men who had emigrated to the United States by World War I, the wave of female emigrants from Slovenia was much weaker in numbers. Missionaries like Friderik Baraga, Franc Pire and Jakob Trobec often summo- ned members of sister orders from their homeland to assist them in running households and performing missionary work as teachers, organ players and choir singers. During the period of mass emigration, many wives packed their bags and went after their husbands who had decided to live permanently in the United States, while many young women emigrated in the hopes of finding a husband in the New World. The majority of these women found employment as maids and cooks. Amongst these, the girls from Domžale (in Carniola) and its surroundings were something special. As expert straw hat makers, many of them were soon employed in the hat factories in New York, Chicago and Cleveland. The American Slove- ne women were active in emigrants' associations, Church activities and from the turn of the century onwards, also in the political life of the country. Most importantly, these women could breathe more freely in America, as they were not hem- med in by the restrictions of the patriarchal way of life which still governed society in their European homeland. UDK 628.24 (497.4 Ljubljana) "1880/1910" : 628.42 613.5 (497.4 Ljubljana) "1880/19•" : 628.42 TOMINŠEK RIHTAR Tadeja, zgodovinarka, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SLO-1000 Ljubljana Pili smo vodo, polno škodljivega mrčesa H kulturni zgodovini ljubljanskega vodovoda in kanalizacije pred prvo svetovno vojno ZGODOVINA ZA VSE, 4/1997, št. 1, str. 31-54. Avtorica obravnava začetke razvoja vodovoda in modernega kanalizacijskega sistema v Ljubljani v obdob- ju od 1880 do 1910, ki sta položila temelje za izboljšavo sanitarnega in zdravstvenega stanja v mestu. Omo- gočila sta preskrbo z vodo neposredno v hiši, nadalje opremljenost z "angleškimi stranišči" na izplakovanje z vodo ter s kopalnicami, ki pa so bile zaenkrat še stvar prestiža. Povzročila sta torej, da so stare sanitarne nepravilnosti izginjale in se je začela oblikovati nova kvaliteta življenja v mestu. 3^ UDK 94 (497.4 M. Sobota) "19/20" : 323-14 323.14 (497.4 M. Sobota) "19/20" KERÉC Darja, študentka zgodovine, Oddelek za zgodovino, Filozofska Fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aš- kerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana Nekaj malega o Madžarih, grofih in še čem ZGODOVINA ZA VSE, 4/1997, št. 1, str. 55-66. Preden je bilo Prekmurje priključeno h kraljevini SHS, je Sobota imela status polruralnega trga, ki je štel blizu 3000 prebivalcev. Kljub "majhnosti" pa so Soboto pretresala številna politična obračunavanja med Slovenci in Madžari ter Židi in katoliki. Navkljub nasprotjem pa so si pred prvo svetovno vojno med prebi- valci Sobote posebne simpatije pridobili grofje Szápáryji. Sama Sobota se je začela "kulturno" razvijati konec 19. stoletja "pod taktirko" lokalnih mogotcev, gospodarski razvoj pa je nastopil res šele v medvojnih letih. UDK 940.547.71 (497.4 Ljubljana) : 929 Bognar M. 929 Bognar M. FERENC Tone, dr., znanstveni svetnik, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SLO-1000 Ljubljana Kaj je bila ta ženska? ZGODOVINA ZA VSE, 4/1997, št. 1, str. 67-71. Avtor po gradivu nemškega konzulata v Ljubljani, ki ga hrani Politični arhiv nemškega zunanjega ministrs- tva (Politisches Archiv Auswärtigen Amtes) v Bonnu, prikazuje obisk Marie Bognar, sodelavke Rdečega kri- ža, leta 1941 v Ljubljani. S pomočjo poročil nemške in italijanske policije rekonstruira njeno življenje in delovanje. Toda odgovor na vprašanje, kaj je v resnici bila ta ženska in kaj je iskala v Ljubljani, še naprej ostaja skrivnost. UDC 628.24 (497.4 Ljubljana) "1880/19•" : 628.42 613.5 (497.4 Ljubljana) "1880/1910" : 628.42 TOMINŠEK RIHTAR Tadeja, Historian, Institute of Modern History, Kongresni trg 1, SLO-1000 Ljubljana We Drank Water Teeming With Harmful Insects On the Cultural History of the Waterworks and Sewage System in Ljubljana Before World War I HISTORY FOR EVERYONE, 4/1997, No. 1, pp. 31-54. The author deals with the beginnings of the waterworks and modern sewage system in Ljubljana in the period from 1880 to 1910, which formed the foundations for improved sanitary and hygienic conditions in the town. Both novelties enabled every house to be supplied with water and to have a "water closet" and a bathroom, (the latter of which, however, was still a matter of prestige). As a result of the introduction of the new waterworks and sewage system, the sanitary irregularities in the city slowly disappeared and a new quality of life began to establish itself. UDC 94 (497.4 M. Sobota) "19/20" : 323.14 323.14 (497.4 M. Sobota) "19/20" KERÉC Darja, Student of History, History Department, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana A Few Words About the Hungarians, the Counts and A Few Other Things HISTORY FOR EVERYONE, 4/1997, No. 1, pp. 55-66. Before the region of Prekmurje was joined to the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, Sóbota had the status of a semi-rural borough counting no more than 3,000 inhabitants. Despite its smallness, Sóbota was the scene of numerous political disputes between the Slovenes and the Hungarians on one side, and the Jews and the Catholics on the other. The only family which managed to surpass all these differences and capture the sympathies of all the inhabitants of Sóbota in the period before World War I were the counts of Szápáry. The cultural development of Sóbota began at the end of the 19th century and was closely orchestra- ted by the local rich, while the town's economic development did not commence until the period between the wars. §^ UDK 940.547.71 (497.4 Ljubljana) : 929 Bognar M. 929 Bognar M. FERENC Tone, Ph.D., Scientific Councillor, Institute of Modern History, Kongresni trg 1, SLO-1000 Ljubljana What Was The Woman in Reality? HISTORY FOR EVERYONE, 4/1997, No. 1, pp. 67-71. Based on the documents of the German consulate in Ljubljana, kept in the Political Archives of the Ger- man Foreign Office (Politisches Archiv Auswärtigen Amtes) in Bonn, the author depicts the visit of Red Cross member Maria Bognar in Ljubljana in 1941. With the help of the German and Italian police reports of the event, he reconstructs her life and activities. The answer, however, to the question of what this woman's real function was and what she actually did in Ljubljana, however, still remains a secret. UDK 316.347 (497.4) "1945/1990" : 272 272 (497.4) "1945/1990" : 282 MIHELIČ Darja, dr., Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 4, SLO-1000 Ljubljana J'Accuse ali Kako popraviti po vojni storjene krivice? ZGODOVINA ZA VSE, 4/1997, št. 1, str. 72-85. Prispevek opisuje in dokumentira eno od usod mnogih ljudi, ki po drugi svetovni vojni na Slovenskem niso hoteli skrivati ali celo zavreči svojega katoliškega svetovnonazorskega prepričanja. Oblast je zlasti pri javnih uslužbencih trpela le prikrito versko življenje, javnega pa ne. Nadležne vernike je šikanirala in jih je skušala načrtno javno očrniti s podtikanjem kaznivih dejanj, ki jih v resnici niso zagrešili. Ç^" NAROČILNICA • Želim postati naročnik revije Zgodovina za vse (št. izvodov ) Cena izvoda 1.000 SIT (za dijake in študente 800 SIT) • Želim prejeti naslenje izvode starejših letnikov po polovični ceni (obkroži želeno) I/l ... izvod/ov II/l ... izvod/ov III/l ... izvod/ov 1/2 ... izvod/ov H/2 ... izvod/ov III/2 ... izvod/ov Ime in priimek Naziv podjetja ali ustanove Naslov Pošta Kraj Naročilnico pošljite na naslov: Zgodovinsko društvo Celje (Muzej novejše zgodovine Celje), Prešernova 17, 3000 Celje . j UDK 316.347 (497.4) "1945/1990" : 272 272 (497.4) "1945/1990" : 282 MIHELIČ Darja, Ph.D., Milko Kos Historical Institute, Scientific and Research Centre at the Slovene Academy of Sciences and Arts, Novi trg 4, SLO-1000 Ljubljana J'Accuse or How to Redress the Injustices Committed After World War II HISTORY FOR EVERYONE, 4/1997, No. 1, pp. 72-85. The article describes and documents the life story of one of the numerous people in Slovenia after World War II who refused to keep secret or even renounce their Catholic belief. Particularly in the case of public servants, the authorities tolerated only a hidden religious life, while public expression of religious feelings was strictly forbidden. Unwanted believers were harassed and systematically and publicly slandered and discredited by conspiracies to incriminate them on false charges. §^ •^- ' Zz-ï Buttala Bill Sbootinfl fronHforMbàA ZGODOVINA ZA VSE Nova slovenska znanstvena revija, polna zanimivih in kratkocasnih zgodb, kijih piše življenje. VSE ZA ZGODOVINO Vse informacije lahko dobite na sedežu Zgodovinskega društva Celje (Muzej novejše zgodovine Celje), Prešernova 17,3000 Celje tel.: (063) 442-501, fax: (•••) 443-490. Na voljo so vam vse številke po ugodni ceni. ZGODOVINA ZA VSE Izdalo: Zgodovinsko društvo Celje Založilo: Zgodovinsko društvo Celje Uredniški odbor. Janez Cvirn, Bojan Cvelfar, Branko Goropevšek, Igor Grdina, Branko Lesjak, Andrej Studen, Anton Šepetavc, Branko Zver, Aleksander Žižek Urednik: Andrej Studen Računalniška priprava stavka: Andrej Mohorič Prevod v angleščino: Katarina Kobilica Prevod v nemščino: Tina Bahovec Lektor: Anton Šepetavc Bibliografska obdelava: Branko Goropevšek Naklada: 400 izvodov Finančna podpora za natis revije: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Zavod za odprto družbo - Slovenija Mestna občina Celje ISSN 1318-2498 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, 415-84/94 mb, sodi revija Zgodovina za vse med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. ALEKSANDER ZIZEK ANDREJ STUDEN MARJAN DRNOVŠEK TADEJA TOMINŠEK RIHTAR DARJA KEREC TONE FERENC DARJA MIHELIČ N^C CENA: 1.500 SIT