rr a T TCJTT r^t^tdtttnptst T T xv.il X vJJLaJLoJcv. wJCaJRJcy. V JCalN JLaJL3 JL ■ > Danica* izhaja vsak petek na celi polt in velji po poŠti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četrt letat gl. 20 kr V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.HO kr., za 12 leta 1 gl. 80 kr., za V4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej Te6aj Ul. V Ljubljani, 20. januvarija 1899. List 3. Na sveti večer. 0j sveta noč! — božična noč! Kak6 skrivnostna se mi zdiš, Ko v žaru zvezdic se bliščiš! — Tema že dolga zemljo krije; Kar tam na vzhodu luč zašije; Nebo v bliščobi zažari, Nad Betlehemom zablišči. — Tema je vladala grozna Od staršev prvih; in bil& Zaprta vrata so nebeška In sužnost satanova teška Človeški rod je uklenila — Nikdar okov teh razdrobila Človeška moč ne bi nobena; Mogoča bila je le ena. Le Bog za naše razžaljenje Je mogel dati zadoščenje. — Človeštvo v sužnost ukovano, Da grtha bilo bi oprano, Tisočja let je hrepenelo Po Rešeniku koprnelo: „Vi oblaki ga rosite Ali zemlja naj ga da; Ve nebesa ga pošljite Skor Zveličarja sveta!" — Tako je ljudstvo zdihovalo; Ječalo, na pomoč čakalo.--- In glej! po tisočletnej noči Mu odrešenja dan napoči. — — O sveta noč — vse tiho — Čuj! — v daljavi Pred Betlehemom na planjavi, Doni slavospev Budi se odmčv: „Slava Bogu na višavi; In mir ljudem v nižavi!* Oj! angeljsko petje, oj sveti ta glas, Nocoj se razlega skoz trg in skoz vas. Nad hlevcem krilatci se rajski vrste, V njih korih se pesmi vesele glase. — Krog jaslic ubožnih se zbirajo, In v dete ljubko se ozirajo. — 0 vzdrami se človek iz spanja sedaj! Ne veš li, da tebi odpira se raj? Nocoj se je stena zdrobila, Ki svet od neba je ločila-- Nebo se približa,--poljubi zemljo; — In solnce zašije nam z lučjo sveto. Nebo se žari ti, — in raj se smehlja. — Glej!--noč ti nocojšnja Zveličarja da. Pravica in mir poljubila sta se.-- Ljubezen se danes rodila za vse. Nebesa so dedščina tvoja postala; In tja nas ljubezen bo kdaj pripeljala .Slava Bogu na višavi, In mir ljudem v nižavi!"-- Oj kakšna noč; — Nebo svetlo V nebeški luči se žari. — — — In v zvezdi vsaki kot oko Krilatca se iskri;-- Veselo vest ljudem oznanja; „0j vzdrami, vzdrami se iz spanja; Premagan je peklenski zmaj, Odprt ti spet je neba raj!"-- In kakor se nebo žari Od tisoč zvezdic se blišči. — — Tako odseva svet,--kot raj! Od lučic brezštevila zdaj.-- V kočici gorski, v bogati palači, Lučic vse danes odseva V slavo — presvetega dneva Božičnih pesmi, glas zvonov Veselo se povsod razlega;-- Ker Bog izvolil sedež nov. Ki zemljo in nebo obsega. Ljubezni sila — kam ga žene? — — .Tja k bratom pošlji Oče mene", Tako ljubezen govori. Katero nam nebo rosi. — Kako smo grešniki ubogi To milost božjo zaslužili ? — Da sam nebeški Sin v nadlogi Zemljanov revnih se usmili. Nas rešit pride večne smrti, Da raj se nam smehlja odprti,-- Kot kralj vseh kraljev Jezus tu ležiš In s trona. — — iz jaslic — milosti deliš. Ko dete zemsko se rodi Mu mati pač to preskrbi. Da vsaj na gorkem tu leži.-- Ti pa. na zemlji tej. — ki delo Tvojih rok, Prostora nimaš stvarstva Bog,-- Ti jezik moj. zakaj mi zdaj molčiš?-- To revščino priznati se bojiš? Da! za Boga res ni prostora, In mati v hlevec iti mora. Oj! — Ti. ki lilije na polji Oblačiš vse po svojej volji,-- V plenicah mraza trepetaš In le srce gorko imaš. — — I naša srca se meče. Ko Tvoje gledamo solze. Saj ravno te solzice, Ki zdaj teko raz Tvoje lice, Za nas so potočene bile, V ljubezni bratski se razlile. Zato ti danes, božje dete. Mi svoja srca, — želje svete Poklanjamo v božični dar O. ne zavrzi ga nikar! Ti solnce naše. — naša luč! Ti vrat nebeških zlati ključ! O srečno veselje! O blažena noč! Ki odvzela trpljenje, Prinesla pomoč! Naj vedno med nami nebeško znanilo V dnu srca odmev bi na veke budilo: „ Slava Bogu na višavi In mir ljudem v nižavi." w J, Repešev. Nov slovanski blaženec — Groznata. Nedavno smo dobili Slovani novega blaženca. Dne lU. kimalca 1897 je potrdil sv. oče Leon XIII. ukrep obredne kongregacije, s katerim se sprejme med blažene e sv. katoliške cerkve utemeljitelj premonstraške opatije Te-pelske in m učenik Groznata*.) Češčenje tega blaženca je že starodavno. Se ko je živel, *) češki: Hrozn a t a. Ker češki h odgovarja slovenskemu g, je menda »Groznata« pravilno slovenščini prilagojena oblika čeSkega imena »Hroznata«. so ga Tepelski menihi jako častili zaradi njegove bogaboječnosti, ponižnosti, potrpežljivosti in drugih krščanskih čednosti. Se bolj pa se je razširilo češčenje Groznate po njegovi mučeniški smrti (umrl je dne 14. malega srpana 1217), ko se je raznesel glas po vsej Češki, da se čuda gode na grobu nekdanjega Tenelakega opata. Z njegovimi podobami so zaljšali Čehi oltarje ter ga radi prištevali svojim zavetnikom. V raznih spisih omenjajo pobožni pisatelji že v prejšnjih stoletjih Groznato-blaženca: toda od sv. rimske stolice mu do predlanskega leta še ni bil priznan ta dični naslov. Za to odlikovanje je prosil Tepelski samostan že v 17. stoletju. Ko so se prošnje za povišanje Groznate med blažence ponavljale, jih je naposled uslišala cerkvena oblast. Pričela se je dolgotrajna pravda za poblaženje, ki se je 1 1892. v Pragi, 1. 1897. pa v Rimu ugodno iztekla. Sv. rimska stolica je ukazala, naj se god bi. Groznate vsako leto v Tepli praznuje o njegovem smrtnem dnevu t. j. dne 14. malega srpana, premonstraški red pa naj se ga spominja dne 19. malega srpana. Prvo po rimskem ukazu praznovano godo-vanje lani je bilo jako slovesno. Dne 9. malega srpana 1898 so odprli v samostanski cerkvi v Tepli blažencev grob, ki je bil zatvorjen malo-dane 700 let. V grobu so našli velikansko ka-menito krsto, v kateri je tičala manjša lesena z ostanki bi. Groznate. Njegove kosti so bile popolnoma ohranjene. Položili so jih v krasno izrezljano rakev ter deli na poseben oltar. Dne 13. malega srpana se je pričela tridnevnica, katere jedro je bil god slavljenčev. V Tepelski samostanski cerkvi so mu peli duhovne molitve na čast, bila je slovesna sv. maša in propoved. Naj velieastnejši vrhunec pa je dosegla slavnost. ko so dvignili samostanci ostanke bi. Groznate ter jih v krasnem sprevodu nosili po oni okolici, kjer so pred 7. stoletji hodile blažene noge utemeljitelja Tepelake opatije. Sprevod je vodil knez in veleškof Praški kardinal Schonborn. oznavajmo se! priporočajo nam slovanski rodoljubi. Tega gesla se bode oprijela tudi „Zgodnja Danica'4 ter ga nekoliko razširila vtem zmislu namreč, da spoznavajmo božje ugodnike, ki so bili naše slovanske krvi. Spoznavajmo njihovo življenje, njihove nauke, dobra dela, čednosti! Spoznavajmo, koliko so oni morali trpeti, da so dospeli v nebeško slavo! BI. Groznata je malokateremu Slovencu znan. Spoznajmo torej njegovo življenje! Bil je plemenitega rodu. Oče njegov Se-zima je pal v bitvi pri Lodeniškem potoku blizu Prage dne 23. prosinca 1179, ko sta se kosala s svojimi pristaši vred sovražna si Pfe-mislovca Sobeslav II. in Friderik. Tudi po pre-slici je bil Groznata plemenitnik. Njegova mati Dobroslava je izhajala iz onega rodu, čegar potomci so grofje Cernini. Imela je dve hčeri; Vojslavo in Jutko. Kje se je rodil Groznata, ni znano. Prišel je na svet na videz mrtev. Mati Dobroslava je vzdihnila k Bogu. Darovala je svoje dete Jezusu in Mariji in zdajci je začula znamenja življenja. Otrok je zajokal. Goreča zahvala je kipela iz materinega srca k Bogu in k Mariji, ki je usli šala njeno prošnjo. Marija je tudi pozneje pomagala Nekoč je šla Dobroslava s hčerko Vojslavo in z malim Groznatkom z doma. Po nesreči je prišel sinček pod voz. Kolo je šlo črezenj. Grozen strah je prešinil mater. Mislila je, da je Groznata strt, mrtev. Toda tudi v tej nevarnosti ga je čuvala Mati božja. Ti si varovanec Marijin, ti si njen ljubljenec — rekala mu je večkrat mati Dobroslava ter ga skrbno vzgajala v strahu božjem. Ko je Vojslava odrastla, so jo stariši omožili. Vdali so jo Krakovskemu županu Otu. To svojo starejšo sestro je spremil Groznata na Poljsko. Bival je nekaj časa pri njej v Krakovem. Nekega dne se je igral z drugimi dečki na bregu reke Visle. Spodrsnilo se mu je in pal je v vodo. Valovi so se zgrnili nad njim. Brž so poklicali sestro Vojslavo. Ribiči so planili v reko ter iskali Groznato, toda zastonj, ^e-le proti večeru ga je privlekel iz vode neki skušeni plavalec, ki se je bil spustil na dno pod vodo. Vojslava je strahoma trepetala na bregu. Vsi so mislili, da jim rešitelj prinese vtopljenca, toda mesto mrliča jim je izročil mladeniča živega in zdravega. Strmeli so ljudje ter se čudili, ko jim je pripovedoval Groznata, da se mu je zdelo, ko je bil pod vodo, da prekrasna gospa drži roke nad njegovo glavo ter brani, da bi ga valovi ne zalili. „To je bila Marija44, klicali so ljudje ter radostno pevaje proslavljali Mater božjo. Tudi Groznata je bil trdno prepričan, da ga je Marija rešila. Tedaj je storil obljubo, da se hoče na kak poseben način hvaležnega ska-zati svoji varuhinji Devici Mariji. Ko se je bil vrnil domov na Češko, se je marljivo lotil naukov. Bil je plemenit in bogat, omikan in kreposten, zato so ga spoštovali vsi, ki so ga poznali. Cenili so ga siromaki, saj je bil tako dobrotnega srca. Pomagal je, komur je le mogel. Čislali so ga nesrečniki, katere je lju- beznjivo tolažil. Zavetnik je bil stiskanim, oče podložnikom. Pozneje je odšel v Prago na knežji dvor škofa Henrika Bfetislava, ki ga je sprejel med najvišje deželne uradnike. Svojo službo je zvesto opravljal. Potem se je oženil s plemenito češko devico. Ko se mu je rodil sinček, je mislil, da je na vrhuncu pozemeljske sreče. Toda ta sreča ni trajala dolgo. Sinček, dedič Groznatovega slavnega imena in bogastva, je kmalu umrl. Malo dni pozneje pa je odšla v večnost tudi mati njegova. Kakor dim so se nagloma razpršile Groz-nati vse njegove nade. Osamel je bil, zapuščen. Tedaj je jel premišljevati, kaj naj bi počel z ogromnim bogastvom, ki mu ga je bil Bog dal. Spomnil se je obljube, ki jo je bil storil v Krakovem Devici Mariji. Sklenil je, da njej na čast ustanovi samostan ter mu podeli del svojega imetja. Ondai se je razcvetal na Češkem premon-straški red sv. Norberta stoječ pod varstvom Marije Device. Na Strahovem v Pragi je bilo poglavitno selišče tega reda. Tja je zahajal Groznata, ko je bival v glavnem mestu. Ugajali so mu ti menihi. Zato je sklenil, da postavi Pre-monstratom samostan na svojem posestvu ob rečici Tepli nedaleč od njenega izvora. Takoj se je lotil dela. Vse je šlo po sreči. Že o začetku 1. 1196 sta bila dozidana: cerkev Matere božje in samostan v Tepli. Kmalu potem so prišli tjakaj s Strahova prvi naselniki: dvanajst bratov Premonstratov, katerim je bil prvi opat Janez. Župnik Ivan Vrhovnik. (Konec prid? ) Sen o svetih treh kraljih. V duhu gledam zvezdico — vodnico, ki žari nad hlevom betlebemskim. kralje tri je privodila k Sinku. Prvi Mu je v dar zlata poklonil, da izkaže Kralju spoštovanje; drugi Predenj položi kadila, da razkrije Bogu trdno vero; tretji mire v jasli Mu poklada, da pozdravi Sinka kot človeka. — — Nasmehlja se Detece jim božje in besede govori jim svete: Jaz vas ljubim, ko pastir ovčice. Za ljubezen dajte mi ljubezen, a zlato med borne razdelite in s kadilom pokadite slabe, poklonite mire trdosrčnim — in v pravici vsem za sine sreča ... Blagoslov moj bode vedno z vami — Večnost, izvrstno dušno zdravilo za pred-pustni čas. Grešni človek! umreti bodeš moral. Bodi vedno pripravljen, zakaj kakor tat se priplazi smrt kadar se je nadejaš najmanj. In usodepolni trenutek tvoje smrti odloči tvojo večnost. Premišljuj, prevdarjaj, presojaj pazno strašno besedo: večnost. — O večnost! ti sama si vredna našega skrbnega premišljevanja! — Pa kako rada pozabi in zanemarja tebe večina ljudi! — Kdo bode dal mojim očem zadosti solza, da objokujem to nesrečno zaslepljenost? O nerazumna večnost! Kdo zamore meriti tvoje globočine, preiskati tvoje brezdno? — Milijoni let. tolikokrat pomnoženi, kolikor je solnčnih praškov na tem širnem svetu, oni niso nič v primeri z večnostjo. — Pretekli bodo milijoni in milijoni let, oj in zopet se pričenja cela večnost Večnost sama nikdar ne neha — O srečna, presrečna duša pravičnega, ki bode vekomaj kraljevala s svojim Bogom v rajskem veselju! — O grozni, strašni obup zavrženega; ki bode moral vekomaj trpeti 8 peklenskimi duhovi strašne muke v žgočem, neugasljivem ognji! Boga izgubiti, zaigrati srečno večnost s sramotnim, gnusnim razveseljevanjem, kaka nespamet! Gorje onemu, kogar ne gane ta izguba preje kakor še le takrat, ko je že prepozno in se ne da več nadomestiti! — Zato čujte in molite brez pre-Stanka. Imejte vedno pred očmi slednje štiri reči: smrt. ki so vrata večnosti; sodbo, ki odloči večnost; pekel, ki je nesrečno bivališče večnosti; nebesa, ki so presrečni kraj večnega veselja. — Delajte s strahom in trepetom za veliko, neskončno večnost. Podoba tega sveta mine, smrt se ptitiho-tapi, vas pa čaka večnost. Srečni vi! kadar pred vsim mislite na večnost, trpite za večnost, se bojujete za večnost; da bi slednjič kraljevali v vedno srečni večnosti! Sedaj je še čas, nehvaležna duša. spraviti se z Bogom. Ako bi ne bila srčna kri samega božjega Sina utolažila srda nebeškemu Očetu, kje bi bil sedaj ti ? En sam smrtni greh bi zadostoval, da si pahnjen v večno pogubljenje. Hiti. hiti torej, da utolažiš s pokoro jezo božjo. Preteklosti ni več; pribodnjost ni v tvojih rokah, in sedanjost ti je dana le zato, da služiš Bogu in si pridobiš srečno večnost. Premisli, ume vaj moč besede: en Bog! en trenutek! t na večnost! En Bog, ki te vidi; en trenotek. ki ti uide; ena večnost, ki te čaka; en Bog, kojemu slabo služiš; en kratek čas. ki ga ne uporabiš; ena večnost, katero tako predrzno zaigraš. — O moj Bog. Oče usmiljenja! Odkritosrčno obžalujem, ker sem te razžalil; ponižno se ti klanjam in te molim v prahu. Verujem v tebe; verujem v večnost; upam na te, in od tebe pričakujem srečne večnosti. Ljubim te iz vsega srca, in te hočem ljubiti na veke. Žgi, tepi, ne prizanašaj mi v sedanjem času; le milostljiv mi bodi v večnosti' Dodeli mi, vsegamogočni, neskončno dobri Bog! milosti, ki so mi potrebne, da ti v tem življenju zvesto služim, da bi te užival v srečni, blaženi Aečnosti! Iv. B C astiti oče Eynard (1811—1868), ustanovitelj društva Očetov najsvetejšega zakramenta. Ta veliki Božji prijatelj, ki je dal prvi nagib k mogočnemu evharističnemu gibanju današnjih dni, je kazal že v svoji zorni mladosti, kot mali deček, posebno pobožnost do najsvetejšega zakramenta. Njegova 10 let starejša sestra je prejemala pogosto ljubega Jezusa v presvetem Rešujem telesu. „0h, ti si pač srečna, ljuba sestra, ker zamoreš tako pogosto pristopiti k svetemu obhajilu", pravi petletni deček svoji pobožni sestri „prejmi še zame enkrat milega Jezuščka!" „Kaj pa naj hočem prositi za te dobrega Izveličarja?" „Da bi bil vedno krotak, nedolžen in, da bi kedaj postal duhovnik". Nekoč so iskali dečka več ur Ko so že vse pretaknili in tudi skrbno povpraševali po njem, najdejo ga slednjič v župni cerkvi. Tukaj je klečal an-geljski deček pred velikim altarjem; ročici je imel lepo sklenjeni k molitvi in njegovo oko je nepremično zrlo proti tabernakelj nu „Kaj pa ti tukaj delaš?" vprašali so ga. nakar jim pomenljivo odgovori: „Jaz sem pri Jezusu in Ga poslušam". Njegovo otročje srce je vsplamtelo kmalu še večje ljubezni. Nekega dne se napoti v cerkev; meneč, da ga nihče ne vidi, izuje črevlje. okrog vratu si obesi vrv, vzame v roko svečo, da bi na ta način zadostil ljubečemu srcu Jezusovemu za tolika razžaljenja in brezbrižnost kristijanov. Ali nas ne osramoti ta deček, ker smo tako mlačni in tako redko obiščemo najboljšega svojega prijatelja v presv. zakramentu ? Iv. B Iz liturgike. (Nekaj o al ta rji h.) Kdor je pazno ogledoval cerkvene altarje, zapazil je lahko, da ima njihov spodnji del neko posebno, grobu podobno obliko. A nahajajo se tudi altarji, katerih spodnji del je v vsem podoben navadni čveteronožni mizi. — Odkod dvoje teh oblik? Sveta vera nas uči, da je vsaka sv. maša ponavljanje prav tiste daritve, ki jo je Jezus daroval pri zadnji večerji. In ker je Kristus kakor pove ustno izročilo, daroval svoje Telo in svojo kri na navadni mizi, zato je bilo kaj primerno, da so takoj prvi kri-stijani pri sv. daritvi rabili mizo Pa kaj druzega uporabljati tudi ni bilo lahko mogoče, ker so se prvi kristijani zbirali k službi božji kar v zasebnih hišah Zaradi tega tedaj, ker je Kristus sam in ker so prvi kristijani darovali presveto daritev na mizi, ohranila se je tudi pri naših altarjih oblika mize. Toda znano je, da kristijanom v prvih časih niso dolgo pustili, v miru zbirati se v zasebnih hišah, ampak da so jih tristo let grozovito preganjali. V teh hudih Časih so se kristijani zatekli v podzemeljske rove. katakombe zvane. Tudi v teh zaduhlih prostorih so se ravnali po besedah Jezusovih: „To storite v moj spomin" in darovali božje Jagnje nebeškemu Očetu A pod zemljo niso imeli potrebnega omizja, ampak so rabili mesto >tega grobove mučenikov, in to kaj primerno. Kajti ''kaj je bolj vredno, da se na njem Sin božji skrivnostno daruje (kar se godi pri vsaki sv. maši), kakor telesni ostanki onega, ki je za Sina božjega daroval svojo Poniževalno je za človeka, ako se klanja pred kri in svoje življenje? — Ta cerkvena šega se je človekom, ki ni prav nič druzega, kakor ostali ljudje, ohranila do današnjega dne. in zato imajo altarji po- Toda služiti Bogu. tudi ako govori po svojem na- dobo groba. Zato se tudi ne sm- opravljati sv. maša mestniku — človeku, je prav tako velika čast kakor na nobenem altarju, v katerem mučeniških teles. im bi ne h vnaših časih protiavtoriteti. Rojen in vzra-Cgled po Slovenskem in dopis;, stel na razvalinah prestolov in oltarjev, katere je s uničilo po Evropi francosko krvavo gospodstvo in Z Dobrove. (V sprejem vMarijinodružbo na Dobrovi.) Veliko veselih in srečnih dni je že doživela Dobrova, toda lepšega in veselejšega še ne, kakor je bil 22. december posebno še za nas Marijine otroke. Ta dan so nas namreč presvitli g. knez škof Anton Bonaventura slovesno vsprejeli v Ma rijino družbo. Ganljiv je bil že slovesen vsprejem pred Marijinim altarjem, še ginljivejša pa je bila procesija, ki so jo po dokončanem sv. misijonu vodili presvitli knez škof. Nas 60 deklet in nekaj mladeniče v pa je bilo tako srečnih, da smo ovenčane z Marijinimi svetinjami okoln vratu svetile pred Najsvetejšim. Res smo s strahom pričakovale dneva, ko bode treba očitno nastopiti; ko smo se pa bile posvetile Mariji, minul ie strah in z nekim ponosom smo kot Marijine hčere spremljale sv. Rešnje Telo. Po dokončanem opravilu v cerkvi se je vodnik Marijine družbe g. kapelan I^an Meršolj zahvalil v župnišču presvitlemu g. knez škofu s primerno pesmico, ki jo je zložil v ta namen naš bivši g. kapelan Anton Hribar. Tudi naša voditeljica je spregovorila nekaj besedi v zahvalo, prva pomočnica pa je podala presvitlemu g knez škofu krasen šopek, ki so ga v hvaležen spominj omislile Marijine hčere. Nadležne bodemo Mariji, naj nam izprosi od Boga boljšega, vzglednejšega življenja in da še druga dekleta pristopijo Marijini družbi Varuj družbo, Mati mila, Cvetko mlado rahlo to. V varstvu Tvojem da razvila Se čim dalje lepše bo. Tebi v slavo naj cvete, Tebi v čast razširja se. Marijina hči z Dobrove. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec januvarij 1899 (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: Spoštovanje do gosposke. (Konec.) vojske silnega Napoleona I, je postal naš vek siv starec, ki umira z besedami: „Nobenega Boga in nobene postave!" To je misel napisa na mejnarodnem shodu socijalistov v Curihu 1 1893: »Brez vladarja srečno živeti, in brez duhovnika veselo umreti P Naše stoletje je preobrnilo najstarejši in naj-pravičnejši prestol, ki se vzdiga nad vsemi prestoli, prestol kralja papeža, in to stoletje je pretreslo avtoriteto, ki je življenski mozeg človeški družbi, avtoriteto starišev, in sicer s tem, da je zasejalo v družino nekrščanstvo in nenravnost. Navodilo, kako moremo in moramo nasprotovati temu nevarnemu in pogubnemu duhu, nam podaja delovanje naših sovražnikov. Čim bolj se oddaljuje svet od avktoritete, tem bolj tesno se je moramo mi oklepati, pred vsim pa cerkvene avtoritete. „Kdor reče papež," prizna celo neverni Rous-seau, .ta reče avtoriteta." Zii se, kakor bi hotel Gospod Bog prav v sedanjem času to celo posebno pokazati človeštvu. „ Dopustil je, da je izgubilo pa-peštvo svoj kraljevski plašč Oropan, ubožan, berač med vladarji, nima papež Leon XIII. ničesar več, — ali on ima avtoriteto Ako govori ta vzvišeni, sklenjeni, oropani starček v Vatikanu, tedaj poslušajo svetovni kralji in berač na samotnem potu Ako odpre ta ubožani papež svoja usta, tedaj se zbero k posvetovanju diplomati v svojih pisarnah, borzijanci na svetovnih tržiščih po velikih mestih, zbero se af-rikanci v svojih krščanskih kapelah k molitvi Občudujoči in strmeči gledajo vsi na Leona XIII.. na cerkev božjo, v kateri je utelešena moč zemeljske avktoritete Tako velika in občudovana je. da oni, ki žele blaginjo človeške družbo gledajo, polni zaupanja k papeštvu, k cerkveni avtoriteti in kakor ..... v naše svetilko so ugasnile, svetilka znanosti, svetilka diplomacije, svetilka moči in svetilka državniške umetnosti; dajte nam svojega olja za človeško družbo, ki je tako potrebna avtoritete." (Kolinski škof dr. Schmitz na katoliškem shodu v Dortmundu I. 1896) Cerkev je tudi dandanes predpodoba in hrani-teljica vse avtoritete na zemlji; toda še več: cerkev tudi združuje ljudi z avtoriteto, in sicer na ta način, da uceplja v srca svojih otrok sveto spoštovanje, da vidijo v svojih predstavljenih namestnike božje, in ker ogrinja vso svojo moč z očetovsko ljubeznijo in materinsko ljubeznivostjo. — Slavni fran- luanjiua uui £. uuuiuvb.. f—— i——— - ------... . • JCo toMf-^/^A^«^ nespametne device, ki niso imele več olja kličejo --------/ J stiski k cerkvi: Daj nam svojega olja, kajti na Neposredno se nam razodeva oblast božja v coski pisatelj Louis Veuillot pripoveduje, kaj se mu onem občestvu, katero je ustanovil Bog človek sem, je pripetilo, ko je prišel prvikrat v Rim: Kot pristaš v cerkvi. K njenemu višjemu pastirju je namreč go- modernega Časa sem si dejal z nekakim ponosom: voril: »Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji; torej pojdite in učite vse narode (Mat. 28. 18—19.); kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje." (Luk. 10. 16.) grem v Rim, da vidim papeža — kakor da bi to ne bilo prav nič druzega, nego da vidim starega škofa, k večjemu vladarja, vaekako pa človeka, ki je umrjoč, kakor jaz. Toda, ko sem stal pred papežem, bil je Gregor XVI, sem pozabil na svojega starca, učenjaka, vladarja -škcf-i: vzviSeno dostojanstvo ie ven-čalo to krepko, veselo glavo, to dobrotno bliščeče čelo. bilo je dostojanstvo namestnika Kristusovega, namestnika ljubezni. Pred tem dostojanstvom sem se zgrudil in imenoval papeža, v hipu nisem vedel nobene druge besede, očeta. In on se je sklonil, da me blagoslovi, in imenoval me je „figliuolo, otrok moj,tt Pristavil je še nekaj, toda slišal sem le to besedo: „m oj otrok" Ali v tej besedi sami sem slišal vse. vse razumel Kolikokrat je odslej nenadoma zažarela ta beseda v globini moje duše. kakor baklja. ki mi je ra7svetlila vse človeške stvari! Dokler ni prišel Kristus na zemljo, dokler ni bilo nobenega papeža manjkalo je te besede na svetu, in niti v druž laginja le v vernem krščanstvu; — in molimo k presv. srcu Jezusovemu, da se njegov duh. ki je ob jednem duh udanosti in spoštovanja, kakor duh božje moči. vedno bolj razširja po svetu in se razprostre kakor izveličalen balzam p<> ranah človeštva. b) Posebni nameni: 20 » Sv. FabJJan ln Sebaftljan. Vojaški duhovniki Častniki. Mnogo ljudij brez dela in kruha 21.) St. Neža. Obvarovanje mladine pred zapeljevanjem Žrtve vsled čitanja ron anov. Hedovne predstojnice. 22.) Sv. Vlnoenol|. Važne misijonske preosnove. Naraščaj dobro mislečih učiteljev in vzgojiteljev. Zaroka Marije Device. Razširjanje marijanskih kon-gregacij Svetost zakonskega stanu. Družine v stiskah. 24 » Sv. Timotej. Krščanski višji pastirji. Duhovniki in ob-hajanci. Pripravnice za učitelje in učiteljice. 25) Spreobmenje SV. Pavla. Spreobrnitev zastaranih grešnikov. Podpiran e kat. časopisja Hudo skušani spreobrnjenci. :.'♦> ) Sv. Pavla, vdova. Dejanska ljubezen do siromakov. Uboge vdove in 6irote. Premoženje, kolikor ga treba za preživetje in za stanovanje. Molitev, (ktero naj bi molili udje molitvenega apostoljstva.) Gospod Jezus Kristus! V edinosti s tistim Bož jim namenom, s katerim si Ti, sam Bog, Gospoda poveličal nekdaj na zemlji s Svojim presv. čifrcem, in Ga še sedaj neprenehoma v najsv. Zakramentu po vsem svetu do konca časov poveličuješ, in da posnemam presv. Serce preblažene, vselej brezmadežne Device Marije, Ti darujem danes in vsak hip današnjega dneva vse svoje namene in misli, vsa svoja čutila in želje, vsa svoja dela in besede. (100 dnij odpustka enkrat na dan Leon XIII 1885.) Zlasti Ti jih darujem za duhovne vaje, kakor tudi za vse v tem mesecu in zlasti današnji dan udom molitvenega apostoljstva priporočene zadeve. 0 sladko Serce mojega Jezusa, stori, da Te vedno bolj ljubim! Amen. (Vsakikrat 300 dnij odpustka. enkrat v mesecu, če se moli vsak dan, popolni odpnstok: Pil IX. 26 listop. 1876 ) Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje! (3<»0 dnij odpustka vsakikrat. Pij IX 1852 ) O sveti Jožef, predpodoba in varuh častilcev presv. Serca Jezusovega, prosi za nas! (100 dnij odpustka enkrat na dan. Leon XIII 1892.) Sveti nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, bi. Peter Kanizij, prosite za nas! /O N. H. Bratovske zadeve N. 1). Gospt presv. Jezusovega Sroa. V molitev priporočeni * Na milosUjive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca, s*. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata. ratuiov naših angtlje\ in vseh naSih patronov Bog dobrotno odvrni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad m brezverstvo, prešesto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse poSastne pregrehe. — V milostno priprošnjo naše ljube Gospe. sv. Jožeta, sv. Ane. sv. Joahima, sv. Antona in sv. Mihaela se priporoča neka oseba glede neke stvari, da bi se srečno začela z blagoslovom božjim. Ako bode uslišana bode zahvalo naznanila — Neka oseba se prav srčno priporoča v gorečo molitev vsem udom bratovščine N. lj. Gospe, da bi jej Bog na priprošnjo Naše ljube Gospe. sv. Jožefa, sv. Antona in sv. Terezije podelil ljubo zdravje, ako je njegova sv. volja. Ta oseba veliko trpi v glavi; celo v nevarnosti biva. da bi izgubila posluh N Listek za raznoterosti. Duhovske spremembe, č. g. Josip D ostal je prišel iz Višnje Gore kot kapelan v Trnovo v Ljubljani. Prijateljski večeri v ljubljanskem ^Katoliškem Domu". Srede ob 8 zvečer se zbirajo tu sem v večem ali manjem številu razumniki k razpravam razno vrstne vsebine Prof dr. Janežič je sredo 4 t. m. dokončal tu vlansko leto pričeto velezanimivo razpravo o spiritizmu Razmotrival je o raznih pojavih duhov, kakor nam trde to spiritizma pristaši in ugovarjajo njemu nasprotovalci. Jasno se je pokazalo, kako je ves spiritizem zakrit še v take meglice, da nam kaj določnega o njem trditi ni mogoče. A cerkev je bila primorana nastopiti proti njemu zato, ker so spiritistov nauki vseskozi pravi veri sovražni; prepovedala je namreč udeležitev ob spiritističnih za-sednicab, ki se izvršujo večji del ob ponočnem času. Brezdvombeno pa se skonča ta spiritistični tok svoj čas tem načinom, da bode le še bolj povikšana njega povodom slava nestvarjenega Duha. stvaritelja vseh drugih duhov. — Sredo 11. t. m. je predaval karae-niški kapelan Ivan Kalan o opojljivih pijačah in njihovem strašanskem učinku do človeškega rodu in vnemal k borbi proti alkoholizmu; menil je, da od od Turkov sem ni imel slovenski rod še hujšega so- vražnika. Vsa dežela je bila takrat po koncu, ko se jej je bližal Turek; kresovi po gorah so naznanjali njega uničujoči prihod. Kot poprej Turku, tako se je danes opojnim pijačam splošnostno staviti v bran. V misijonih, ki se izvršč vsled Božičnega knez škofovega lista ti zadnji dve leti sedanjega veka po Kranjskem — naj bi se posebno delovalo zop6r pijančevanje. — Veliko sredstev zoper to strast je navajal goriški župnik Kosec iz Kamenj ob Ajdovščini. Pravil je, kako so se vzdržav*l; vsake opojne p«jače n. pr. možje nenavadne velikosti duha Popolni abstinenti se imenujo ti, ki sploh ne • ijo nobene alko-holične tekočine Kot taki se navajajo n. pr : imenitni 1. 1775 rojeni Irec O1 Connell; duhoviti 1 1808 rojeni kardinal Manning, slavni predsednik amerikanskim Zedinjenim državam, L 1809 rojeni Abraham Lincoln. To isto se trdi tudi o svetovno slovečem I. 1847 rojenem in še živečem američanskem fiziku Tomo Edisonu. Več sredstev imenuje zoper to strastovanje in je — naprošen — menda prijavi s časom tudi v „Danici". Jako pravilno je to njega naziranje, da po gosteja prejemba sv. zakramentov bo pa glavna opo-vira pijančevanju. Kanonik Sušni k prioporainja, da se bo še najlože zoper alkoholizem doseglo kaj znatnega po Marijinih kongregacijah, ki se sedaj širijo po deželi. Udje in udinje naj med drugimi svojimi obljubami zaobljubijo tudi zdrževati se vpijančljivih pijač. Spreobrnitve starih pivcev on ne pričakuje; pri mladini v teh kongregacijah pa se posrečiti utegne. Vsaj novi rod bi potem ne pil. — Državni poslanec dr. Krek je menil, da bi drživna postava zoper pi jančevanje mogočno vplivala in da bi se morda skle nila. ko bi ljudstvo do poslancev učinilo potrebnih korakov. — Vstanoviti bi se morale zoper pijančevanje prave družbe — moderne .treznostne družbe", če se namreč vpiše kdo na polo papirja in ob enem po zabi da se je vpisal — se njemu ne zd6 družbe, ki bi sploh mogle kaj žaleči. Če je s podpisom vse opravljeno, ni to še družba. Morale bi se take družbe v živo organizovati. Nekteri njihni udje bi morda ne pili potem nič opojnega; drugi le žganih pijač ne. Tem potom bi se utegnilo s časom kaj znatnega v prospeh naroda doseči. — Več nazočih je trdilo, da bi vspešno bilo, če bi se pisalo zoper pijančevanje v časnikih, v brošurah, in pa. da bi družba „sv. Mo-hora" izdala prav kmalu obsežnejo, zoper žganje naperjeno knjižico vsemu slovenskemu ljudstvu. Ruska in katoličanstvo Razmerje med Rimom in Petrogradom je vedno boljše. To razvidimo iz teh le podatkov: Ruski car je izdal ukaz za zidanje nove francoske katoliške cerkve v Petrogradu. — Drugič je ruski car odpoklical iz službe glavnega načelnika ruske Poljske kneza Imeritinskega, ker so bile strune med njija in katoliško duhovščino na Poljskem precej napete. Sploh je bil odstavljeni guverner nasproten vsem katolikom ruske Poljske. — Najbolj nas mora pa o veseliti ta novica, ker je ruski car izrazil sv. očetu željo, naj bi se ustanovila v Petrogradu za Ru sijo papeževa nuncijatura. Druge države imajo večjidel vse papeževega nuncija. Ugodno znamenje je tudi to, da se ruski svet splošno zanima za to, naj bi na mesto dosedanjega julijanskega koledarja uvedli raje gregorijanski koledar, ki ga rabi katoliški svet. zidarstvo, četudi se hlini dobrohotno in človekoljubno, mora biti v resnici le pogubno. Ono smrtno preganja vero Jezusa Kristusa, ki je jedina in največja do-brotnica človeštvu". — Te zlate besede naj imajo večno veljavo. P^rPe*-**-- Sudanec krščen. Dne 19. decembra m. 1. je bil krščen na Reki štiriletni deček iz Sudana, sin pa ganskih starišev. Deček je bil pri krščanskem gospo -darju. Ko je nevarno zbolel, pobrigal se je gospodar zanj. da je prejel sv. krst Tu je dobil deček ime Martin Abdul Kader. IorrP«^c«-r- Bankovec za 50 gld. Nadškof Jorka v Ameriki se ie vozil v železniškem vagonu zajedno s pijancema. Jeden teh dveh je pričel tožiti drugemu, da je izgubil bankovec za 50 gld. in pristavil. da ga mora dobiti, če mu je tudi preiskati žepe vseh ljudi, kar jih je v vagonu Bil je trdno prepričan, da mu ga je moral kdo izmed navzočih vzeti. Ko je nadškof čul pijan-čeve grožnje, delal se je, kakor bi spal; imel je namreč Čisto slučaino ravno jeden bankovec za 50 gld. pri sebi, nič več, nič mani. Kmalu je iel pijanec buditi nadškofa, a nadškof je spal trdno ko p^ej. „E pusti ga pusti, saj je še bolj pijan, nego midva!- rekel je drugi pijanec, nakar je prvi res pustil vladiko. — Tako se je rešil nadškof iz precejšnje zadrege. Iz „Hrvatski Narod" P. P. Križ — najlepši prapor Maršal Viomeuil je ležal na smrtni postelji Prejel je uže sv. poslednje olje in je še blagoslavljal svoje otroke. Bil je veren krstijan. Njegovi prijatelji in vojni tovariši so stali ob njegovi postelji Njih jeden je spregovoril, kako škoda je, da ne umre tako velik vojskovodija na bojnem polju in ne izdihne pod praporom svoje junaške duše. Tu se je umirajoči sklone po konci in poprime ter drži svojemu vojnemu tovarišu nasproti sveto razpelo v roki govoreč: .Dragi sobojevnik, to je najlepši prapor!" A M. Čudežna pomoč. Ko je Don Bosco, ustanovnik Salezijancev in znani dobrotnik Človeštva, zidal cerkev Matere Božje pomočnice kristijanov, v Turinu. bil je v velikih denarnih zadregah. Darovi papeža Pija IX. in drugih dobrotmkov so že pošli, a Bosco je vender nadaljeval zidanje Zidarji so že dalj časa delali na up, a naposled so zahtevali svoje plačilo, ker brez zaslužka niso mogli nič več živeti. Don Bosco jim je bil dolžan za dva tedna 1000 lir. V tej stiski se spomni neke bolne gospe ki je obljubila, da bode katerikoli dar dala Mariji, ako ozdravi. Takoj se k njej napoti in jo vpraša ako je še vedno istega mišljenja .Gotovo", odgovori gospa, .kaj bi d-ila le zato, da bi vsaj mogla vstati in po sobi hoditi! .Zaupajte v Boga, milostljiva gospa, opravite le jedno devetdnevnico v čast Materi božji, pomočnici kristjanov". .0, rada opravim dve, štiri, kolikor hočete de-vetdnevnic !" .Dobro, sprva pričnemo samo z jedno devetdnevnico. Molite vsak večer očenaš, češčeno Marijo, JSast bodi Očetu in češčena bodi kraljica Tudi jaz p r uuui v/uvtu in cesuena ouui Kraljica. iuai jaz ________' PeA^c bodem molil "k Mariji in Vas zaobljubil, da jej bodete Leon Zm. proti prostozidarstvn. Sv. Oče Leon XIIL dali kak dar za novo cerkev, ako se Vam bode zbolj-piše v svoji okrožnici od 15. oktobra 1890: .Prosto- šalo zdravje*. Osmi dan gre don Bosco v skrbeh zopet k g o- Židovska moč. Židovskih profesorjev je na du spej povprašat po uspeha. nsjski univerzi do 95. Na pravniški fakulteti jih je Služkinja, ki mu je vrata odprla, vzklikne: .Ali 14, na medicinski 58 in na filozofski 23 Razun tega še ne veste, kaj se je zgodilo ? Naša milostljiva gospa Je na raznih lekarskih zavodih 150 židovskih azi- je ozdravela in je že dvakrat šla vun ■ stentov. Poslanec Gregorig in sodrugi njegovi so za Med tem pride gospa sama in veselo pripoveduje: radi te8a interpelovali na vlado J P. .Da, ljubi oče. ozdravljena sem! Šla sem že v cerkev Ktere jezike govori največ ljudij? Profesor Kirchhof zahvalit se presveti Devici, vi pa imate tu mal dar, poroča, da je kitajski jezik najbolj razširjen. Govori ga ki ga porabite za novo cerkev; sicer je to moj prvi nad 400,000 000 ljudij Drugo meito zavzema angleški dar, a gotovo ne zadnji.* jezik, šteje nad 100 000.000 ljudij. Indijski jezik go- In gospa mu izroči zavitek s 1000 lirami, prav vori vsaj 100,000 000. ruščino nad 90 000 000. nem- vsoto, katere je potreboval tako zelo. §eino približno 57 000.000, španščino 48 000 000 in * francoščino 40.000 000 ljudij. Brez dvombe pa hode Ne dolgo potem poseti don Bosco poveljnika in nS£lPa. da ne bode dolg-, prekosila o"staTe jezike In* senatorja barona Cotto. Našel ga je v postelji. zavzela prvo mesto za kitajskim, ker se silno fftro ,0, moj oče*, spregovori baron. .pri kraji sem ruska govorica po azijskih pokrajinah, ki so Ru- in prepričan, da ne bom preživel nocojšnjega večera!" siii sosednje ali z njo v kupčijski zvezi. J. P. .In kaj bi vi storili*, vpraša Bosco, .ako bi - vam naša ljuba Gospa izprosila zdravja?* Dobrotni darovi. .Kaj? Ozdravel? Potem dam rad vsak mesec ta kruhe sv. Antona: Neimenovana oseba 30 kr. 2000 lir in to šest mesecev*. KotUetni darovi družbi *v Cirila in Metoda. Poslali so .Dobro! Takoi 8e vrnem v oratorij, in vsi bo- nadalje: Slavna posojilnica v Ormožu 20 gld. - Po slavnem demo molili Za vas Bodite dobre volje!* upravništvu »Domovine«: g. Martin Žmavec orožn stražmešter Tri dni pozneje je don Bosco sedel v svoji sobi. v Bosni, 2 gld. 50 kr. in g Bož. Štiftar. profesor na Ruskem, Kar se mu naznani poset Bil je Cotta zdrav in cvetoč. 2 gld. — Po č. g. drž poslancu dr. Žitniku blagajništvo podruž- Prišel je, da plača prvi obrok, kar je obljubil mogočni niče za ViSnjo Goro. Št. Vidi Krko in Stičino 56 gld 87 kr. in Pomočnici. g. Anton Štepec. posestnik v ViSnji Gori. 1 gld. — Moška podruž- Zgodilo se je don Boscu še več podobnih slu- niča v Kameniku dodatni znesek r*) kr kot dar g. AL Podboja čajev, in cerkev Matere božje 8e je kmalu sezidala. _ Ženska podružnica v Dornbergu po gospej predsednici Jos Ti vsekako čudežni Zgodbi naj nas vspodbujate, Bizjak 4.r> gld. - Č. g Peter Bohinjec, župnik horjulski. 5 gld. da bivamo zvesti obljubam, katere storimo sveti - Č. g. Anton Žgur, župnik belocerkovški 1 gld — Za prodane devici Mariji. Gotovo je vsakdo nslišan, kdor jo v sili ma.ke 0d g. Borovščaka 2 gld 13 kc. - G. mestni učitelj Ivan in stiski s pravim namenom prosi pomoči. Denar. Kruiec v Ljubljani 50 kr - Gg občinski odborniki v št. Go- katerega darujemo za olepšavanje cerkva, oltarjev in ^^ žopnik Ivan šalkar, župnik Jos. Zelnik, Fran Konšek, svetih podob, ie gotovo dar v dober namen, in Bog Andr Novak> Frani Cakjati< Matej Gorišek lvan Jutršek in nam bode brezdvombeno za tak dar drugod povrnil Josip Novak po ^ kr m iz nabiralnika pri g F. Cukjatu i gld. tisocerno. A M. ^ kr skupaj - g|d ,0 kr _ G Jožef Nedok em profesor v Razširjajte dobre časnike. Umrli graški škof Krakovu 10 gld. - Povodom odlikovanja prvomestnika Zupana Zvverger piše v svoji knjigi: .Biseri rimsko-katoliškega gg. Jo8. Trobcc. Jurij Kronik m lv čebašek v črnem Vrhu nad kristijana", O časopisju: .Dobro delo ston, kdor skrbno Polh Gradcem o gld - Tržaška moška podružnica 450 gld. - zabranjuje uničujoči strnp slabih časnikov, a plodo- SIavno upravništvo »Mira« v Celovcu po g. Vek. Legatu 27b gld vito pospešuje dobre časnike Pij IX so rekli: V 23 kr _ Mo5ka podružoica v Starem T ri Ulu bla. našem času potrebujemo mnogo več braniteljev resnice ajniku Ivanu Benčini 1H ld _ ženska podrožoioa v Idriji p0 \E~ Deg° S°™rnikov Da ,ec' fat0 naJ g. predsednici Drag Lapajne in blagajnici NaUliji šepetalec 42 gld. skrbe kolikor mogoče vsi oni knstijanje^ katerim je 2l kr _ Vesela dru,ba v Idnji 4 ld. w ^ _ č. Ljud. na srcu bližnjikov blagor, da se ne prestano bojujejo Jenko s, Duhu, 5 g!d. - ii. hranilnica m posojilnica v proti slabim časnikom in razširjajo dobre časnike „. L. ,. J r JJ A M Vipavi 10 gld. — Mohorijani m nekateri prebivalci v Solčavi poč. g. Žužek - učitelj. Ko nekoč počivam v senci na ****** M SchAmidu 15/ld" " če" gg;žuPmk A"Vrazm kaPelan zeleni trati, tako pripoveduje menih, vzrem žužka, ki Iv Jjdel sv-Antonu v SL Goncah 2 ~ S1- Prva dolenjska P^. skuša prilezti na bilko. Mnogokrat poskusi, a vselej v Metllki 10 «ld ~ Moška podružnica v Celju 50 gld - Moška mu spodleti. Toda mala stvarica ne odneha. Slednjič se Podružn,ca v Ajdovščini po g. blagajniku Antonu Tercelju 40 gld. žužku posreči priplezati do vrha. Tu razpostre svoja — Moška ,n žepska podružnica v Skofji Loki 4 gld. 50 kr. — krilioa in odleti v sinji zrak. — Podobno se godi Člo- Podružnica za Kropo, Kameno Gorico in Dobravo po g. naduči- veku, ki teži po popolnosti. Mnogokrat pade, a slednjič teIiu Jos- Korošcu 50 gld. kot prvo polovico četrte ustanovnine se vender p08pnč do kreposti ako vztraja S. M in 6W daril in udnine. — Iz Ribnice po č. g. kapelanu Jož. Dražba za razširjanje katoliške vere je imela V Volcu 3 gld. 50 kr., darovala sta g. stroj, mojster Marko Burgar, preteklem letu 6,722 880 frankov prispevka. Iz Fran- 50 kr. in Ivan Šutej, lesni trgovec v Jelendolu, 3 gld. - Pri de- cije je došlo 4.167.664 fr.. iz Nemčije 784 150 fr., iz kanijski konferenci v Šmariji zbrani duhovniki zložili jubilejnega Amerike 404 929 fr, iz Belgije 358.209 fr., iz Italije daru 11 gld. 50 kr. — Ženska podružnica v Prvačini 5 gld. z 335.342 fr, iz Nizozemskega 176.835 fr.. iz Angle- opazko, da je 100 gld. darovala za »Šolski Dom« v Gorici — škega 139.328 fr., iz Španskega 135 575 fr., iz Švice Ženska podružnica v Ribnici je položila 100 gld. v dar domn 92.506 fr, iz AvstrijskeOgerske samo 68 963 fr. Šte- na altar. — Vilke vselej dobro govorč! ^^ff Ivfiv&rr^A ^ Blagajništvo družbe «v. Cirila in Metoda v Ljubljani. Odgovorni urednik Tomo Znpan. — Tiskaiji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.