THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJ A V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) % NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 104. CHICAGO, ILL., SREDA, 30. MAJA — WEDNESDAY, MAY 30, 1928. LETNIK XXXVII. VELESILE V SKRBEH RADI PROTIITALIJANSKIH IZGREDOV V JUGOSLAVIJI. — MIR V EVROPI ZOPET OGROŽEN. — OPOZICIJA V JUGOSLAVIJI PROTI RATIFICIRANJU NETTUNSKIH KONVENCIJ.— FA-SISTOVSKA MILICA STRAŽI JUGOSLOV. POSLANI-ŠTVO V RIMU. Pariz, Francija. — Protiita-lijanski izgredi v Jugoslaviji in protijugoslovanske demonstracije v Italiji delajo velike skrbi velesilam, kajti mir v Evropi je ogrožen in se je bati najhujšega. Italijanska vlada zahteva od jugoslovanske, da se opraviči. Pričakovati je, da bo jugoslovanska vlada to storila, a kljub temu je položaj skrajno napet in vsa Evropa trepeče v strahu, da bo prišlo do nove vojne. Jugoslavija se zagovarja, da so z izgredi proti Jugoslaviji začeli Italijani v Zadru. Belgrajski listi poročajo, da so Italijani v Zadru napadli jugoslovanskega konzula Simiča in ga ranili, da je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. Tudi z ostalimi uradniki konzulata so surovo postopali. Kakor je že bilo poročano, jt i:\da v Belgradu na pritisk Fran* ije in Anglije sklenila, da bo ratificirala nettunske konvencije, kar bi Italijanom omogočilo, da bi se naseljevali ob jadranski obali in se vedno bolj zajedali v jugoslovansko ozemlje. Jugoslovani v splošnem so proti ratificiranju teh pogodb in opozicija v vladi bo, če le mogoče, preprečila, da vlada ne bo podpisala nettun-^kih pogodb. Italija hoče imeti neomejeno kontrolo na Jadranu in širiti svoje meje na Balkanu. Jugoslavija je proti ekspanziji Italije na Balkanu, v tem tičijo vsi spori med obema državama. Ves svet ve, da je Italija grabežljivka in ves svet simpa-tizira z Jugoslavijo. Anglija in Francija, zavedajoč se nevarnosti, iščeta pota za rešitev krize. Jugoslavija bi rada najela posojilo v Angliji, tega pa ne bo dobila, če ne ratificira nettunskih-konvencij. — V Rimu je jugoslovansko poslaništvo zastraženo 'po člamK faši-stovske milice. Bel grad, Jugoslavija. — V ponedeljek zvečer je policija na konliK z golimi sabljami naskočila na dijake, ki so demonstrirali proti Italiji. 30 o-seb je bilo ranjenih. — Ko so množice v Splitu zvedele, da so Italijani v Zadru zažgali sliko kralja Aleksandra, so isto storili Splitcani s sliko Mussolini ja. — Jugoslovanska vlada je izdala strogo povelje, da se mora s protiitalijanskimi demonstraciji prenehati. SMITH UPA NA ZMAGO, Nasprotniki Smitha v skrbeh. — Vsi znaki kažejo, da bo nominiran newyorški guverner. — Smith ima zdaj 625 delegatov; potrebuje jih 733 za nominacijo. New York, N. Y. — Predsednika Coolidgea veto McNary-Haugenove farmarske predloge je le v korist demokratov. Med republikanci je vedno več nezadovoljnežev in stranka je še bolj deljena, kakor je bila poprej. Za Al Smitha, newyorskega guvernerja, izgleda dobro. Celo njegovi nasprotniki so mnenja. da bo on nominiran. Doslej je gotovo, da bo za njega glasovalo na narodni demokratski konvenciji v Houstonu 625 delegatov, potrebuje jih pa 733, to je, da bo dobil potrebno dvetretjinsko večino. — Pravijo, da lahko upa na 700 glasov, kar je seveda premalo, da bi bil izvoljen predsedniškim kandidatom pri prvem glasovanju. Do tega časa se pa bo še marsikaj spremenilo in pristaši Smitha upajo, da bodo nekateri Smithovi nasprotniki v vrstah demokratov, ki so proti Smithu radi tega, ker je proti prohibicijski postavi, popustili in njega podpirali. Malokdaj so imeli demokrati tako lepo priložnost do zmage, kakor jo imajo sedaj. Pravo struno so ubrali že s tem, ker so postavili Smitha za kandidata za nominacijo, vsak drug bi imel še veliko več nasprotnikov. Smith pa je mož, poštenjak, in ljudstvo, ki si želi poštene vlade, bo volilo njega, če bo nominiran na demokratski konvenciji za predsedniškega kandidata. Katoliškega verskega prepričanja je, torej ni nič čudnega, če si brezverci, drugoverci in zlasti pa prostozidarji na vse načine prizadevajo, da bi mu spodkopali tla in preprečili, da bi ne bil nominiran. Kajti, če bo v Smith nominiran, tako se sliši iz republikanskih taborov, je prav gotovo, da bo tudi izvoljen. TRUPLO ŽENSKE NAJDENO NA ŽELEZNIŠKI PROGI. Springfield, Mo. — V bližini St. John so našli na železniški progi truplo 251etne Mrs. Gol-die West iz Richland, Mo., matere dveh otrok. S svojim možem in otroci je živela v zadovoljstvu. Kdo jo je umoril, ni znano. Imela je rano od krogle iz revolverja v prsih, pa tudi na glavi je bila pobita. Prejšnji večer je bila v družbi neke osebe, katero zdaj zasleduje policija. REDWING IN NEVESTA. Na sliki vidimo princeso Rose Marie, najbogatejšo Indi-janko rodu Osage, in njenega zaročnika, Redwinga, s katerim se je te dni zaročila. Redwing je predsednik Redwing Motion Picture kompanije in Redwing Oil kompanije iz Venture, Cal. KRIŽEM SVETA. NEMČIJA SE OTRESA SPON. Dawesov načrt mučen za Nemčijo. — Eksperti prišli do zaključka, da več ni potreben. — Evropski upniki bi radi od Nemčije plačilo v goto- vini. -o- AVTOMOBILSKE NESREČE Urednik katoliškega lista prišel ob življenje pri avtomobilski nesreči. — Štirinajst oseb ranjenih v Chicagu. New York, N. Y. — Paul Werner, star 73 let, urednik katoliškega lista — "Christian Mothers", je prišel ob življenje, ko je z avtomobilom zadel v neko drugo karo, katero je vodila Miss S. Erckman, stan ra 25 let. Chicago, 111. — V nedeljo je bilo spet v Chicagi in okolici več avtomobilskih nesreč, pri katerih je bilo 14 oseb ranjenih. V enem slučaju je pri ko-Kziji nastal ogenj; šest oseb je zadobild pošodbe. — Ob življenje sta prišli dve osebi — en otrok in neki moški, ki je pri- Berlin, Nemčija. — Evropski in ameriški finančni eksperti so prišli do spoznanja, da je Dawesov načrt nepotreben za Nemčijo in se mora odpraviti. To se mora zgoditi in Nemčijo rešiti spon, v katerih jo imajo zdaj zavezniki. Stvar pa gre le počasi, kajti Nemčiji le malo zaupajo. Večkrat smo slišali, da se je kakšen Nemec izrazil da bo prišel dan maščevanja. Sicer ni to merodajno, kaj reče kakšen nemški nacionalist, vendar je resnica., da je v srcu slehernega Nemca nekoliko sovraštva do vseh, ki so pripomogli, da je bila Nemčija v vojni poražena, po vojni pa pripu-ščena na milost zaveznikov, ki ji diktirajo, kaj sme in kaj ne sme storiti. Časi se pa spreminjajo, tudi med Nemci se je začelo svitati, da le v prijateljstvu z drugimi narodi je mogoče, da se bodo gospodarsko razvijali in zaceli rane, ki jim jih je prizadjala vojna. Po zadnjih vesteh bo torej Nemčija rešena Dawesovega načrta in našla pota, da bo svojim evropskim upnikom plačala dolg v gotovini, kar bi radi imeli, da bi potem sami s tistim denarjem plačali dolg Stricu Samu in dobili boljše pogoje, kakor jih imajo sedaj na dolge obroke. POGAJANJA NA KITAJSKEM. Japonci pošiljajo vojaške čete na Kitajsko. — Vršila se bo-! do pogajanja glede inciden-! ta v Tsinanu. — Nacionali-! sti se nočejo pogajati v Tsinanu. —o— Sanghaj, Kitajsko. — .Japonski ministrski predsednik baron Tanaka je obvestil generala Kajšeka, voditelja kitajskih nacionalistov, da je vojno ministrstvo določilo majorja Matsue z vojaškimi četami na Kitajsko v s vrh o pogajanja z nacionalisti glede incidenta v Tsinanu. Baron Tanaka zahteva, da bi se vršila pogajanja v japonskem vojaškem glavnem stanu v Tsinanu, Kajšek je takoj nato določil tri pooblaščence. Na-cionalistovska vlada pa hoče, da bi se pogajanja vršila v kakšnem nevtralnem mestu, kakor Sanghaj ali drugem kraju, kajti napram japonskim vojaškim uradnikom je nezaupljiva. Nacionalisti obdolžuje-jo Japonce, da na skrivnem pomagajo maršalu Čang Tsoli-nu in bodo v teku pogajanj predložili to zadevne dokaze. — Washington, D. C.— Londonski listi pišejo žaljivo zoper ameriške vojake v Nikaragui, katere obdolžujejo, da plenijo po hišah in nasilno postopajo z domačini. Državni tajnik Kellogg in mornariški tajnik Wilbur trdita, da so take ob-dolžitve-brez podlage. — New York, N. Y. — Geo. Hicks, star 60 let, je čakal na karo, pri tem pa padel med tračnice, predno se je mogel pobrati, je že pridrvel vlak in vozil preko njega. Ko je zopet hotel vstati, pride še drugi in tretji vlak; vsi so vozili preko njega. Zadobil je le lahke poškodbe na nosu in kolenih. — Rockford, 111. — Našli so obešeno Mrs. Mary Marculan, staro 24 let. Kaj je mlado ženo gnalo v smrt, ni znano. Bila je poročena, a je lansko jesen pobegnila od moža z nekim drugim moškim, nedavno se je pa vrnila zopet k svojemu možu. — Brazil, Ind. — Louis in Williard Kelly se nahajata v tukajšnji jetnišnici radi tatvine. Ponoči sta pa hotela pobegniti iz ječe in sta pilila omrežje pri oknu. Šerif je pa slišal šum in takoj prihitel v celico ter beg preprečil. — Phoenix, Ariz. — Miss Leone Jensen, stara 22 let. je skočila skozi okno sedmega nadstropja na cesto in se ubila. Vzrok samoumora ni znan. — Boston, Mass. — Jacob Keller, delavec pri David Fein-burg & Sons je prišel ob življenje pri delu, ko ga je zagrabilo kolesje velikega stroja in opletalo z njim precej časa, predno so nesrečo zapazili sodelavci in stroj ustavili. — Marshall, Mo.—Ellis Collins, star 17 let, iz Sedalia, ki je 4. februarja umoril Willia-ma Buscham, je bil obsojen dosmrtno ječo. Iz Jugoslavije* i DVA UMORA IN SAMOUMOR V LJUBLJANI. — POBESNELI VOJAK USTRELIL SVOJEGA TOVARIŠA, POVELJNIKA IN SAMEGA SEBE. — DRUGE 2ANIMI-VE VESTI. Tragedija v vogašnici. V četrtek, 10. msja se je v vojašnici vojvode Mišica v Ljubljani zgodil izredno tragičen dogodek, ki je tirjal tri človeške žrtve in zbudil seveda ogromno senzacijo kakor tudi pomilovanje do nesrečnih, ki so izgubili svoje življenje po blaznem činu osvete željnega nasilneža. Pri 52. pešpolku .ie služil podnarednik Simo Vukčevič, po rodu Črnogorec, star 24 let. razburljive narave, slabo kvalificiran in s celo kopo pregreš-kov in kazni na svoji kazenski listi, sicer pa med tovariši priljubljen. Te dni se je zopet nahajal v preiskavi in imel zapor, med katerim pa je po značaju tega zapora opravljal svojo ?lužbo. V torek, i), maja pa je iz svojega kasarniškega zapora pobegnil v mesto srečnega naključja. -o- Padar padel v pest pravice. Ze dalj časa sta orožništvo in policija imela na sumu vpok. železničarja Ferd. Permozerja v Cerknici, da se bavi padar-stvom in z odpravljanjem plodu, vendar mu pa dolgo nista mogla do živega. Pri eni prejšnjih porotnih razprav je bil Permozer zaslišan kot priča in ob tej priliki je branitelj tedanje obtoženke protestiral proti temu, da se Permozer zaprise-že. ker je sodni preiskavi radi odpravljanja plodu. Vse to in ^e mnogo drugih ekolnosti ie napotilo ljubljansko policijo. tU. je Permozerjevim neprestanim potovanjem po deželi in obiskom v Ljubljani posvetila večjo pozornost in ga tajno nadzorovala. Te dni je prišel drugi |Permozer zopet v Ljubljano in tu sešel z neko železničarje- CHISHOLM SPOZNAN KRIVIM UMORA. šel iz Milwaukee v Chicago iskati dela, našel pa je smrt. To leto je v Cook okraju prišlo ob življenje pri avtomobilskih nezgodah že 376 oseb. Albion, Mich. —- D ar el d Bracy, star šest let, je na poti iz nedeljske šole proti domu bil zadet od nekega? avtomobila, zadobil je tako težke poškodbe, da je istim podlegel. NAPAD NA SRBA V MILWAUKEE. Milwaukee, Wis- — Na nekem pikniku v tukajšnjem mestu je neznani napadalec z nožem sunil Srba Marko Stojako-viča, ki je na mestu izdihnil. Napadalec je neznanokam pobegnil v avtomobilu. Okoli 300 piknikarjev je bilo priča umoru. NAROČNIKOM N4 ZNANJE! Ker je danes praznik kin-čanja grobov (Decoration Day), ne izide četrtkova številka Amer. Slovenca. Prihodnja številka izide v petek, 1. junija, kar naj blagovolijo cenjeni naročniki vzeti na znanje. Uredništvo. Valparaiso, Ind. — George Allen Chisholm, kanadski veteran, o katerem je bilo poročano, da je 3. marca priznal, da je umoril svoja dva sinova v East Chicagu in izpovedal, da je 6. februarja z dečkoma šel. k vodi in ju z žico zvezal skupaj ter jima na nogi privezal težko železo in ju vrgel čez most v vodo, kjer sta utonila, je bil v ponedeljek pred sodnikom Grant Crumpacker-jem v Valparaiso, Ind. spoznan krivim umora. Chisholm je še od vojne bolehen, v sodno dvorano sta g a privedla dva pomožna šerifa, ki sta ga podpirala vsak na eni strani, drugače ni mogel hoditi. Zagovorniki bodo vse storili, da Chis-holma rešijo smrtne kazhi, katero zahteva prosekutor. Kot priči bosta zaslišana tudi njegova brata in en tovariš iz vojne, ki bodo govorili v prilog obdolženca. Trdijo, da je Chisholm večkrat kazal znake slaboumnosti. j -o^- .. Opozarjajte troje prijatelje in znance na zanimive povest! ▼ "Amerikanskem Slovenca!" dan na cesti aretiran ter odve- ^ _________________________ den nazaj v vojašnico. Tu se jo jvo ženo. S to je odšel v neki lio-ob 4. popoldne podal v pisarne I tel, kjer je pričel z oDeracijo. k poveljniku svoje čete. poročniku Radosavi Vujiču, da ga le-ta zasliši. Ko je bilo zasliševanje končano, se je Vukčevič vrnil k svojemu bataljonu, pa se okoli 5. nenadoma pojavil v pisarni svojega poveljnika s puško v roki! Poveljnik, ki je bil pri pisalni mizi na svojem delu, se presenečeno dvigne in okrene k nepozvanemu prišle-cu, ta pa bliskovito naperi vanj puško in ga ustreli s krogljo, ki je zadela nesrečnega častnika skozi lice naravnost v glavo! Seveda je bil Vujič na licu mesta mrtev. Nato je Vukčevič naglo lete1 skozi podstrešje ha krov in odtod otvoril pravcati ogenj na štab polka. Prva krogla je prodrla okno in obstala v sobi ad-jutanta polka, drugi strel pa je Črnogorec oddal v drugo okno, kjer se nahaja hodnik. To pa je bilo usodno za ordonanca Valentina Trampuša, doma iz Črnuč, katerega je izstreljena In tu ga je policija zasačila. — Aretirana .-pestvo v Beli krajini in v Cerknici, — in uživa poleg tega še pokojnino, vendar išče še povsod kakega stranskega zaslužka. V Cerknici opravlja posle konjederca, povrhu pa je po vsej deželi znan mazač in padar, čigar specialiteta je zlasti odpravljanje plodu. -o- Smrtna obsodba. Pred osješkim sodiščem sta te dni stala Angela Virag in njen mož Sretan. Ubila sta pred meseci TOletnega Miloša Jo kiča. Angelinega očeta, ho-teč se polastiti njegovega premoženja. Sretan Virag je bil obsojen na smrt na vešalih. Širite "amer. slovenca" krogija pogodila v prsi, tako i njegova žena Angela pa na 20 da je bil v par minutah mrtev, 'let težke ječe. Vukčevič je nato ustrelil tretjič v štab, a kroglja je zadela v stopnice pri vhodu v štab polka. Na dvorišču je bilo polno vojakov, ki so seveda začeli bežati, da jih norec ne pogodi, a on je klical: "Ne bežite, ne bom na vas streljal F' Po tretjem strelu je Vučevič naperil puško sam vase in si pognal krogljo v glavo, da so izstopili možgani in pljusknili doli na dvorišče. Samomorilec je obvi-sel na strehi, od katere so ga potem potegnili skozi podstrešje. Po katastrofi je prispel na mesto žaloigre tudi poveljnik divizije. Razumljivo, da je dogodek častnike in vojaštvo zelo razburil. Dasi je bil čin Vuk-čeviča storjen v skrajnem afektu jeze in maščevanjaželj-nosti, se vendar sodi, da je bil premišljen, ako ne celo popolnoma in dobro predpreudar-jen. Komu so njegovi streli v štab bili namenjeni, se ne da ugotoviti, na vsak način je bil ubogi Trampuš samo žrtev ne- DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Itd Vaša denarna p q šil j ate v bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo TČeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din_____$ 9.35 1,000 Din_____18.40 2,500 Din__45.75 5,000 Din______91.00 10,000 Din_______181.00 100 Lir ............................$ 6.00 200 Lir__________11.50 500 Lir_________27.75 1000 Lir__________54.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vraČo- Zaradi nestalno sti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajnc so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti al pa brzojavne. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNB POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na i ZAKRAJSEK & CESARK, 455 W. 42nd ST- MEW YORK. K. & AMER1KAWSK1 SLOVENEC Sredo, 30. maja 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski lisi v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih* Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto________________$5.00 Za pol leta__________________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ___________________$6.00 Za pol leta _________________________ 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ____________ For half a year .............. ,$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___________________$6.00 For half a year __________________________ 3.00 vsestransko aktivnostjo bo zagotovila zmago. Morebiti je treba prav v sedanjih časih to poudariti. Krščanska vera ima v sebi še mnogo sil za pravo oblikovanje tudi sodobnega življenja za reševanje nastajajočih kulturnih, socialnih, internacionalnih problemov. S samozavestjo se jih lahko lotimo. POZOR.—Številka poleg vašega naslova na ljstu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača, i Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Dan kinčanja grobov. 30. maja je proglašen v Zedinjenih državah dan za kin-čanje grobov. Na ta dan se Amerikanci spominjajo svojih dragih preminulih, gredo na pokopališča, da okinčajo njihove grobove. Amerikanci imenujejo ta dan "Decoration Day", pa tudi "Memorial Day". Lepo je, da se ljudje spominjajo svojih dragih ranjkih. S tem pokažejo, da spomin na nje se živi, ker so jim bili v življenju ljubi in dragi. Mi katoličani imamo po naši materi katoliški cerkvi določen dan v letu, t. j. 2. novembra, ko praznujemo Vseh vernih duš dan. To je samo za nas katoličane. Dan kinčanja grobov, t. j. 30. maja, pa je za Amerikance sploh, ne glede na versko prepričanje. S cvetlicami ta dan okinčamo grobove naših preminulih, kar je prav lepo. Toda cvetlice kmalu ovene. V par dneh, pa je vsega konec. Bolj kot cvetlic potrebujejo naši preminuli molitve. To so cvetlice, katerih se duše naših rajnih najbolj vesele, ker jim pomagajo. Najlepši venci za naše ranjke so sv. maše. To so cvetlice položene pred božji prestol za naše drage preminule, ki so odšli v večnost. Le okinčaj grobove, a pri vsem tem ne pozabi tudi moliti za ranjke. -o- KONCERT PEVSKEGA DRU- aktiven v slovenski popevki še ŠTVA PREŠEREN V FUEBLO.. mnoga dolga leta kot živ spomenik svojemu nekdanjemu Pueblo, Colo. Težko je najti kje na vesoljnem svetu narod, ki bi bolj ljubil petje, kot pa ga ljubi naš slovenski narod. Slovenske šege in navade, veseli in žalostni prizori, sploh, skoro vsa slovenska zgodovina je danes v j verzih. Slovenski narod z na-ivdušenjem opeva svejo rodno grudo, krasno slovensko zemljo. Kako radi se spominjamo v pesmih ob raznih prilikah, n. pr. na ženitovanju, različnih društvenih prireditvah ali na pogrebu, povsod se sliši slovenska popevka, zdaj veselo zdaj ustanovitelju in prvemu voditelju, pokojnemu Matiji Jermanu .. . Dne 3. junija, to je prihodnjo nedeljo ob 8. uri zvečer, bo "Prešeren" priredil svoj običajen letni koncert,in sicer v dvorani društva sv. Jožefa. Vstopnina bo 75c. Vspored bo jako bogat, in nikomur ne bo žal za denar. Ko bi vsi ljudje vedeli, koliko dela, skrbi in težav daje pevskemu zboru učenje, potem bi rekli, da z veseljem radi plačajo $2.00 namesto 75c. Ob tej priliki vabimo vso slovensko in hrvatsko javnost v Pue- vzeta iz češčine. V tej pesmi se poslavlja mladenič od svoje ljubljenke ter se poda na boj za svoj narod. Čez sedem let se vračajo fantje domov, ali ljubljenega mladeniča ni; padel je za domovino. Od žalosti se dekle utopi. Vse to bodete videli v tej pesmi, le pridite! 10. Jaz bi rad rudečih rož, in Šepeče upanje. Dvospev: Germ in Zobec. Jako mične pesmi; vredno, da se jih sliši. 11. Pozimi iz šole, in Le nocoj še mila lun'ca; osmerpspev. Pojo starejši člani "Prešerna". Pesem nas popelje nazaj v o-troška leta, zato je jako ganljiva. 12. Slovenec, Srb, Hrvat. Poje cel zbor. To je zaključek prvega dela. Drugi del. — Prizor iz ženi-tovanja na Slovenskem, ki se vrši takoj po poroki. Seveda prizori iz ženitovanja na Slo- Chicago. Dopoldne je imel prvi slovenski frančiškan — rodom Amerikanec, svojo novo mašo. Nove maše so v Ameriki bolj redka reč, vsaj slovenske nove maše, zato je bil pa naš narod tem bolj vesel, vsa srca so bila kakor ena molitev: Bog nam daj še mnogo sinov, ki bodo stopili pred altar . . . Skoraj tako lušno kakor v Lemontu je bilo v nedeljo lušno v Milwaukee. Tudi tam je bilo Chikažanov kakor listja in trave, oziroma samo 40 nas je bilo. Milwaucani so imeli svoj slovenski dan. Praznovali so ga prav lepo. Slovenski dnevi so v Milwaukee morda vsako peto ali deseto leto enkrat, zato pa ga takrat bolj slovesno obhajajo. Prišli so vsi od vseh strani, tudi ocl čikaške plati smo prišli, da jih pozdravimo in jim pomagamo . . . Predvsem se je Chicago pokazala žalostno, in tako je prav. Tudi tukaj v naši novi domo- bli okolici, kakor tudi one iz Zmaga vere. Vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet in to je zmagal, ki premaga svet — naša vera. Kdo premaga svet, ako ne oni, ki veruje v Jezusa,-da je Kristus (Odrešenik, Zveličar). Ta zmagoslavni vzklik vere doni vernikom na belo nedeljo iz lista pri sv. maši. Apostol Janez je maloazijskim krščanskim občinam z njim krepil ponos vere v Kristusa Boga. Videl je, kako je pri njih zmagala vera v Kristusa nad svetom poganskega mišljenja in življenja, ki so se mu odrekli, ki jo je premagalo vsemogočno delovanje božje milosti v dušah in ljubezni v življenju; nad svetom Kristusu sovražnih krivoverskih zmot. In gledal je že v bodočnosti triumf vere povsod, kjer res prevzame celega človeka. To samozavest vere, ponos, pogum in neomahljivo zaupanje v njeno zmagoslavje morajo poglabljati, krepiti katoličani v vseh časih. Iz njenih osnov ne samo presojati ali zavračati, ampak ustvarjati, oblikovati življenje! Ne smatramo religije, vere in verskega življenja samo za posebno čuvstvo, ki samo-tari v človeku, ločeno popolnoma od vsega drugega življenja in udejstvovanja n. pr. gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega; smatramo jo za osnovno silo, iz katere izhaja pravilno ocenjevanje vsega življenja, klasifikacija vrednost ter oblikovanje novih vrednot. Ne smatramo religije in vere samo za umsko spoznanje in priznanje nekaterih resnic, am'pak tudi za dejanje hotenja in čuvstva, dejanje, ki sili celega človeka k aktivnosti. Ce bi bila vera samo dejanje čuvstva, bi bila za trajno oblikovanje in ustvarjanje življenskih vrednot prav tako malopomembna in brez upa na zmago, kakor če bi bila zgolj sistem umskih dognanj. Vera pomeni prvenstvo duhovnih vrednot nad tvarnimi, božjih nad človeškimi, pomeni obvladanje tvarnih sil po duhovnih silah uma in volje, človeških pomešanih s temo in strastmi po nadnaravnih božjih. Verska izobrazba združena z ljubeznijo in navdušeno vini Ameriki vršimo Slovenci svojo narodno dolžnost. Porok za to so naša številna pevska društva sirom ameriške Unije. Naša pevska društva s svojim požrtvovalnim delom na lastne stroške gojijo svojo narodno kulturno dolžnost s tem, da gojijo petje in pomagajo, da ostane naša narodna popevka čim delj časa med našo slovensko ameriško mladino. Seveda moramo, čeprav neradi, priznati, da smo zapisani smrti, kar se tiče našega narodnega značaja. Toda skozi naše narodne pesmi pa še lahko dolgo časa ohranimo med našo mladino naše šege, naš jezik in našo narodno zavest. Tudi tukaj na divnem zapa-du, v naši zapadni metropoli Pueblo, tudi tukaj radi gojimo slovensko popevko. Zato skrbi naše dično pevsko društvo "Prešeren". Kako veliko dobrega kulturnega dela je storil naš "Prešeren" prejšnja leta pod spretnim vodstvom nam nikdar pozabnega voditelja, sedaj že pokojnega Matije Jermana, ki je odšel v prerani grob, vejo samo oni, ki so bili živa priča njegovega dela. Pod njegovim spretnim vodstvom je "Prešeren" nastopal ob raznih prilikah tudi med ameri-kansko javnostjo in vselej žel veliko priznanje in pohvalo. S smrtjo Matije Jermana je bila zadana našemu pevskemu društvu globoka rana, skoro bi rekel, zlomljena mu je bila hrbtenica. Vsaj tako se je videlo navidezno. V resnici pa ni bilo tako, kajti sad Jermanove-ga dela je ostal med člani. Narodna zavest, katero je vcepila nam naša pesem, je ostala med nami, in tako je naš "Prešeren' prebolel skelečo rano in se ta-korekoč nahaja na potu okrevanja ter bo ostal delaven in bližnjih naselbin, kot Canon City, Colorado Springs, Wal-senburg, in seveda pričakujemo tudi naših gostov iz Den-verja. Vspored bo sledeči: 1. Venček slov. nar. pesmi, kot: Na vrtu, Regiment, Gor čez jezero, Ko sem k nji pršov, Deklica mila, Na-planincah, Slovo in High Ways are Happy Ways. 2. Na dan. Krasno delo Sim. Gregorčiča. V tej pesmi poziv-lje pesnik svoj narod, naj se vendar že enkrat zdrami iz spanja. Njegova proroška beseda se je deloma uresničila 1. 1918, in drugo pa pride takrat, ko bodo združeni vsi Slovani. 3. Osmerospev. Angleško pojo mlajši tu rojeni člani "Prešerna". Da se mladina intere-sira za slovensko pesem, ji je potreba dati vse priložnosti zabave, in zaradi tega v koncertu angieško petje. 4. "Vasovalec" je pesem veselega fanta, ponočnjaka, ki se vesel vrača domov od svoje ljubice. 5. Solospev. Bariton. To bo pel Charles Zobec. Naš Charlie ni nam nepoznana oseba, kajti slišali smo ga že v prejšnjih prireditvah in on poje izvrstno. 6. Pastir. Zelo težka skladba Ferdo Juvanca. V tej pesmi se opeva pastir kot poglavar planin in najbolj srečna oseba na svetu. Pesem je v resnici vredna vse pozornosti. 7. Pogled v nedolžno oko in Zvonikarjeva. Četverospev. — Dve jako krasni pesmici, ki sta vredni upoštevanja. 8. Rožmarin. Tenorski solospev. To pesem poje John Germ. Rožmarin je krasna pesem, delo Ferdo Juvanca. Ali ji bo naš John kos? No, bomo videli 3. junija. 9. Utoplenka. Težka skladba venskem so različni, kajti vsa- po svojem novem sprejemnem ka okolica ima svoje šege in navade. Ta prizor se bo bolj završil tako, kot se za vršijo slični prizori v okolicah Velke Lašče, Ribnica in Dobrepolje. V tem prizoru pojejo pesmi zdravice, ki so tako ljubke našemu narodu. In sicer: Veseli bratci, Bom še dal za en bokal, O nevesti, Nikdar ne bom pozabil očeta svojega, Bog je ustvaril žemljico, Vinska. In za zaključek: Hej Slovenci . . . Torej pridite v obilnem številu ! Vse to bote slišali za 75c v dvorani društva sv. Jožefa 3. junija, ki bo obenem tudi sedma obletnica veso'ijnega potopa v Pueblo. Pevski pozdrav vsem pevskim društvom sirom Amerike ! John Germ. družine Ru par j eve. Novoporo-čencema mnogo solnčnih dni in božjega zdravja. Iz solnčne Kalifornije je prihitela na obisk v našo naselbino po vsej Ameriki znana rojakinja Mrs. Bara Kramer. Pravi, da bo pri nas preživela svoje počitnice. Pač čuden kraj za počitnice ta naša zakajena Ci-kaga! Vrlo rojakinjo pozdravljamo in ji želimo.obilo zabave pri tukajšnjih gostoljubnih in prijaznih rojakih. Na svojem potu v Lemont se je za kratko dobo mudila v naši naselbini zadnjo soboto tudi občudovanja vredna zastopnica lista Amer. Slovenec, Ivi rs. Lucija Gregorčič iz Milwaukee, Wis., ki je v zadnji kampanji posekala celo slovensko Ameriko. Majhna sicvr po postavi, a velika po "pridnosti in delu. Z njo sta bila Mis.h« Mrs. Joseph Arch. Fant od fare. PREDAVANJE DR. ŠARABO-NA V NEW YORKU. New \ ork, N. Y. Obljubljeno predavanje o lepoti slovenske domovine prof. Šarabona se napoveduje za 3. junija ob 6. uri zvečer v dvorani slovenske cerkve. Proti skromni vstopnini 50c bo vsakdo videl prekrasne skioptične slike in slišal zanimive opise krajev v naši stari domovini. Kjerkoli je imel prof. Šarabon taka predavanja ,povsod so se jim naši rojaki z veseljem odzvali. Ne bomo zadnji mi Ne\v-yorčani v tem oziru, kar hočemo pokazati v nedeljo z obilno udeležbo. Naročnik. -o-- VESTNIK SV. ŠTEFANA. Chicago, III. Naselbina je bila v nedeljo kakor mrtva. Bore malo Šent-štefancev se je kretalo po 22. cesti, gosposki ulici naše vasi. Še manj si jih videl po Lincoln bulevardu pred šentštefansko katedralo. Zato je pa bil Lemont živ. Tam je kar mrgolelo Chikažanov. Žensko podporno društvo je priredilo svoj prvi poletni izlet na lepo frančiškansko farmo. Tako je bilo živo zgoraj, tako je bilo lepo zgoraj, da bi bilo skoraj v Chicago slišati tikanje in vriskanje, če bi ne bilo toliko milj med Lemontom in krožku Jednote. Sprejemni o-bredi Jednote so se tako lepo izvršili, da bodo ostali n izbrisno v spominu milwauskim rojakom. Zvečer *o pa naši "Trije tički" zapeli. Kakor nam Clii-cažanom, tako je tudi milwauskim rojakom pesem naših tič-kov zelo ugajala. Dramatični klub chikaški se je letos i».js zelo pokazal. Pravijo, da se lastna hvala pod mizo valja, ampak če nas drugi ne hvalijo, se pa moramo sami nekoliko prsih trkati: Mi srno mi. kaj sle pa vi? Koliko iger je v tej sezoni priredil klub na domač ni odru! Poleg tega je pa . : o-val na waukeganskem, >ouih-chikaškem in milvauškeni. Življenje je v nas in oj?t i j. Naj se nam razgori ta ogenj - c-bolj v prihodnji sezoni. Ce je bila zadnja nedelja mrtva v naselbini, ne bo prihodnja nedelja. Zakaj ne? Z -lo ne, ker nam bo Šubel.'. : . operni pevec, zakrožil iia.il> > še slovenske popevke. Kadar je pa slovenska pesem kje na programu, takrat pa slovenski rojak prav nič ne pomišlja, ali bi šel na farme, ali bi sel v Lemont, ali kam drugam? Pravi, nič se ne pomišlja, tcvnv da f1 IZ URADA DOMA SLOVEN-SK.IH DRUŠTEV. Denver. Cole. sem Slovencem Den verni] i ogo £ vršila .v aznanjam in Hrvatom živečim v ju in okolici, posebno no m in članicam, ki -društvom, ki so delni ma, da prii cd i Doni t. !. ob pol osmih (■> podučnoigro redile v se 1 o \ domu. Prav ulj ni vsi tukaj živeči Slovani, se nrirt diu • . • ■. . • to je nr.mr -e zadn j i^; a sezoni. Zdaj ko bodo dr bo: j roči, boir > ; v< lice zunaj v senci dreves. Z raj omenjena h a dvodej ka. Po igri ■ >o : 1 r a bava. Vstopnice s • .a -<;lr. 50 centov, za otr --.j - i od stega do dva na i- 1 loc. Vsakemu bo prireditve ne bo udeležil je zanimiva in smešna. \>i. da bomo nap-- Inili d\ j Dragi rojaki, \i dobro j da imamo ve dnu dosti st | pri Domu, z ;t >rej n" ■gledati, da se nareai !■ ciu-iajo k ji i ()-junija epo in pv; L . .sinem leia lfHni i de 10 narja m je nas v.-di ;a: ak po svoii moči rr: mahne v dvorano, da do sliša. ;re (lu boljšega uspeha. 1 i L -slovenske slavce. Da bi pa kdo mu gmo vsi enak; odb )r njma ne šel na Šubeljev koncert, pa ! nič več, kakor sploh ni misliti. Tiketi bodo imamo enake najbrže že v predprodaji raz- i ostali dam nravice in Vsi udi .. n ..e koristi. V> lik prodani. Prodajajo jih člani I pri svojih ta nikih ali : a pevskega zbora Adrije in Je-jpri sr,odaj podpisanem. zera. ! Torej na svidenje v nedeljo Pomožna akcija za premo- U jun:ja l a veselici! garje je ravnokar zopet odpo- *pozdravljam vse rojake ši-slala velik zaboj štrajkujocim |,.om Amerike, /lasti . a ..Line, rudarjem v BridgeviUe, Pa. — ki S() delničarji Dona. Rev. Albin Moder nas je za ' -žjo voljo prosil, naj priskočimo na pomoč ubogim bridgc-viliskim naseljencem. Kaj bi nam taka prošnja ne segla v srce! Dali smo, kar smo mogli. Hvala vsem, ki so zopet odprli svoje roke in svoja srca. Blago- j slov božji ter hvaležnost stra- ; dajočih gotovo ne bo izostala. ! Sicer je pa naša dolžnost, da i pomagamo svoji krvi in svoje- ! mu bratu*. . . Poročila sta se v naši cerkvi . pretečeno soboto Andrej Žu-mer in Mary Rupar, hči dobre ' G. Pavlakovich, taji 'k Doma. -o- Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga narode t Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik. 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267. Stanovanjski Rockwell 48S2 in 8/4U. * PODLISTEK * u BACIL." Vas Trata je dobila gosta. Tiho in nenadoma je prišel, niti županu se ni prijavil. Obiskal je skoro vse hiše v vasi. Le župni-šču in šoli je prizanesel. Povsod-pa, kjer je bil, je pustil za seboj sledove. Ni se zmenil zato, če ga ima kdo rad ali ne; oglasil se je kar v prvi hiši, odtod pa je potoval počasi a sigurno naprej, puščajoč za seboj svoje zastopnike, ki so opravljali njegovo delo. Tajinstveni gost je bil bacil griže. Ko se je bolezen prvič pojavila, se še ni nihče zmenil zanjp. To je bilo za bacila zelo u-godno, ker se je lahko nemoteno širil na vse strani. Dva tedna po prihodu v vas, je bil zastopan že v osmih hišah, kjer se je s tem ali onim družinskim članom po bližje seznanil. Sedaj so postale tudi oblasti po-zornejše in lepega dne so vaščani i agledali na županovi hiši list, na katerem je bilo za- pisano : 1. Vsakega bolnika se mora takoj prijaviti županstvu, da ga pošlje v bolnišnico. 2. Pouk v šoli je do preklica ukinjen. Vsak prihod in odhov iz vasi je prepovedan. 3. V treh dneh pride komisija, ki bo pregledala zdravstvene razmere na Trati. 4. Kdor bi delal komisiji kake preglavice, ali bi skrival bolnika, bo sodnijsko kaznovan. Isto je povedal gospod kaplan v nedeljo po maši za tiste, ki ne znajo čitati. "Ce pa enkrat v cerkvi oznanijo, je pa stvar že resna," so modrovali možje. Zbrali so se pred cerkvijo in soglasno sklenili: "V bolnišnico pa ne, pa če pride deset komisij in še toliko žandarjev zraven!" "Rajši devetkrat doma umrjem, kot tam enkrat!" "Noter greš še sam, ven te pa že neso. Nič! Kar doma bomo ostali pa amen besedi!" Tako so sklepali stari vaški očaki, mlaj- Pepe Šmink, vaški berač. Tega poklica pa ni priznaval. Večkrat je dejal, da čuti v sebi vzvišeni poklic zdravnika in ljudskega tolažnika. Ljudje so mu res več zaupali kot pravemu zdravniku. Zdravil jih je z lisičjo mastjo in "tavžentrožami". Rad se je pobahal, da je bil v rajni Avstriji sanitejec in da so ga celo vojaški zdravniki hodili vpraševat za svet. Tam je tudi slišal nekaj zvoniti o bacilih. Ker je bil neznansko suh in velik, mu je ljudska šegavost nadela priimek "Štanga". In res pravijo ljudje, ki so ga poznali, da že od Kristusovega rojstva naprej ni bilo tako velikega in suhega bitja na Trati ali pa sploh nikjer pod solncem ne. Sicer je bil pa Pepe Stanga dobra duša in je le škoda, da je tako nesrečno končal. Večkrat, je že komu dušo, ki jo je imel že na jeziku, porinil nazaj v želodec, pa ni zahteval zato niti pare. Kolikim pa je že pomagal predčasno na drug svet, o tem kronika molči. Ta Pepe Štanga je torej imel glavno besedo pri demonstrantih pred cerkvijo. "Toliko vam pa rečem", je dejal, "da ši so jim pa pritrjevali. Predsedoval jim je v bolnišnici še zdravega človeka bolnega narede, nikarte, da bi bolnega ozdravili! Kje pa več ljudi umrje kot v bolnišnici, kaj? Bomo že panali tole našo grižo, če pa mi ne, lisičja mast bo gotovo, pa 'tavžent-rože'. Da le tiste bacile prežene rr.o, pa bo dobro." "Kako si rekel, bacile? Kaj pa je to bacile?" "Ej kako ste še za luno! No pa saj ni, da bi vam človek zameril, ko čepite vedno doma za pečjo, kot koklja na jajcih. Še muhe več sveta obredejo in več vedo kot vi. Sicer je ta stvar važna le za nas, "dohtarje", pri tem se je Štanga samozavestno potrkal na prsi, "povem vam pa vseeno kaj je bacil, da ne bo kdo od radovednosti zbolel." Štanga se je odkašljal, debelo pljunil pred se, da se je ob padcu na kamen razletelo v drobnih kapljicah na vse strani in se je Mesarjevemu Žanetu zazdelo, da je videl mavrico. Potem si je popravil še klobuk, zapel suknjič, se postavil v govorniško pozo in pričel s tenkim, piskajočim glasom: "Bacil, dragi moji, je zelo majhna živalic«, neki tolika, kot mlada muha. Zelo čudno je pri tej živini lo, da ima sila hitro in veliko mladih, ki pa ostanejo vedno tako majhni, da jih še videti ni ali pa same skozi 'Šipo', kot iih gledajo v mestu. Ce bi se naše krave tako hitro množile, bi jih v enem letu bilo toliko, da bi požrle celo Trato, z drevjem in hišami vred." Tratanom se je zaiskrilo v očeh in vsak izmed njih je imel pobožno željo, da bi bacili postali krave, četudi bi bila nevarnost, da jih pojedo. Štanga pa je nadaljeval: "Še bolj čudno pa je, da bacil lahko živi sto let in še več brez jedi in pijače." In če bi tedaj kdo vprašal zbranv. može, kaj bi radi bili, bi vsak odgovoril: "bacil!" "Nima ne glave, ne repa, ne nog in ne oči, pa le takoj najde človeka. Menda ima perutnice,ker plava po zraku. Včasi pa priplava na človeka in ima na njem mlade, ki ga «:riz lo in pikajo toliko časa,' da dobi grižo. Stari bacil pa zleti spet na drugega človeka." (Dalje prili.) Sredo, 30. maja 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC BttanO 000-CM>CK>0000<><>0<_ o ooooc o-co-o-o-o ooooooooooooooood iraiv onT.i članov, ki lic zasledujejo glasila, v prio'K-oni natančni rač:;ir različnih skladov med Zve-r-tvom vsaki mesec. Toda oni. ki pridno zasledujejo mente. Vsaj do 26. vsakega staršem in bratu naše iskreno meseca morajo biti plačani, da tajnik lahko zaključi svoje knjige o pravem času, kar pa, če se redno ne plačuje, ne more. Prosim cenjene člane in članice, da to vpoštevajo. Pozdravljam vse člane Zap. Slov. Zveze! Geo. Pavlakovich, preds. -o- IZ URADA KR. SV. ROŽNEGA VENCA ŠT. 7 Z.S.Z. Denver, Colo. Poročati imam žalostno novico, namreč, da je nemila smrt ugrabila iz naše srede sestro Louise Debevtz. Umrla je 14. maja. Pokojna je bila zvesta in dobra članica našega društva nad tri leta. Stara je bila šele 20 let, bolehala je tri mesece, naposled se je podvrgla operaciji na slepiču. Ni bilo pomoči za njo, za večno je v Gospodu zaspala. Žalujočim sožalje, pokojni sestri pa večni mir in pokoj njeni duši. Hvala vsem sestram našega društva, ki so se udeležile pogreba. Bilo nas je lepo število. Hvala tudi društvu sv. Martina za pomoč. Nadalje sporočam, da naše društvo ne bo imelo svoje redne seje 3. junija, to je v nedeljo, ampak se bo seja vršila v soboto zvečer, 9. junija ob 7:30 v Domu Slov. Društev. Na prihodnji seji imamo več važnih točk za rešiti, zatoraj prosim članice društva, da se je v polnem številu udeležite, da ne bo potem katera kaj ugovarjala. Vsaka naj pride in na seji pove svoje mnenje. Odbor društva bi rad vsem ustregel, to pa je le mogoče, če so vse članice navzoče pri seji, da vsaka pove svoje težave. S sesterskim pozdravom, Mary Grum, tajnica. IMENIK IN NASLOVI KRA JEVNIH DRUŠTEV Z. S. Z. 1928. OFICIJ-LNO NAZNANILO JZ GL. URADA ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE. IV : likom in tajnicam, kakor tudi posameznim članom .".Z- se službeno naznanja, da vsled izredno veliko bolnih kiča.: v, ki smo jih zadnje čase imeli med članstvom Z.S.Z., / ■ 'hi: ki sV. krčil ml.', zeln. da smo v smislu pravil pri-'. [jni razni-ati :-:a mc.-ec junij izredni asesment v omenjeni Se lad. Po naj bolj-, i previdnosti ter razsodbi gl. izvrševalnega od-sma pr. i ;\> !•• l.; i:čk;t. da se pokrije primanjkljaj v bol-.•ii! skladu z ozirom n;-. tc, da vsak član in članica, ki je za-an (a) za bolniško podporo, plača dvakratni tozadevni Lament v mesecu juniju. : . ti \ na ciade ter ne plačajo omenjenega izrednega asesmenta. Težko mi je razpisovati izredni asesment, zato sem z istim c(Ila>al, doki; r nisem bil v smislu pravil v to primoran. Zavedam se z ostalim gl. izvrševalnim odborom, da bo gotovo godrnjanje o kc.iem : z o in d nje! rači; u v glasilu, bodo pa gotovo radovoljno plačali .en.' no naklado brez vsakega godrnjanja, kajti znano jim Z', cz i no poslovanje ter vedo, da smo zadnje čase veliko več izplačali iz bolniškega sklada, kot smo pa v istega sprejeli. Da bo članstvu Zvezi no poslovanje še bolj na jasnem, ,K>ram omeniti, da če bi bil bolniški sklad razdeljen v dva klada, namreč, da bi oni člani, ki so zavarovani za $1.00 diic\ n; bolniške podpore, imeli svoj sklad, in oni, ki so zavarovani za 82.00 dnevne bolniške podpore, ravno tako; potem bi oni člani, ki so zavarovani za $1.00 dnevne bolniške podpo-..cali nobene izredne naklade. Toda člani, ki so zavaroval.i za $2.00 bolniške podpore, bi pa morali stalno več plačev: i po $1.30 mesečno, kot sedaj plačujejo, da bi se vzdrževal ' sami zase. .v i priliki moram naznaniti članstvu, da naš smrtnin-i; .vlad je na močni finančni podlagi, kajti z dnem 31. de-c>':ubra 1927 smo postali nadsolventni. Naša solventnost je preračunana od državno priznanega aktuarija ob za-: hičku minolega leta. Isti računi so pokazali, da je Zveza i 100-procentna, oziroma 100.51 S . Te številke zaprise-■.! ! v:.d javnim notarjem po aktuariju pokažejo, da naš nrtninski sklad je dosegel cilj, kojega smo si želeli dolgo vrsto let. Treba bo ukreniti potrebne korake, da povzdignemo i udi bolniški, kakor tudi poškodninski in operacijski skled na tako visoko stopinjo. V nadi, da bo članstvo dobre volje plačalo zgoraj omenjeni izredni asesment ter na ta način pripomoglo tajnikom-ficam) njih društva pri njih napornem delu, bratsko pozdravljam članstvo Z.S.Z. ter ostajam, Vam udani za procvit in napredek Z.S.Z., Anthony Jeršin, gl. tajnik Z.S.Z. OPOMBA:—Tajniki in tajnice krajevnih društev Z.S.Z. st prosijo, naj to naznanilo x .-očitajo na sejah v juniju, kajti to je edino naznanilo, ki se bo poslalo na krajevna društva. DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. I URADA DRUŠTVA SV. MARTINA ŠT. 1 Z.S.Z. Denver, Colo. Naznanjam vsem članom dr. sv. Martina veselo n-jvico, da smo d osegli velik uspeh, nam-re da šteje naše društvo zdaj nad 200 članov. Zatorej prosim člane, eta še dalje agitirajo za nove člane v tej kampanji, da bomo dosegli 250 članov. To se more zgoditi še to leto. Če bi se vii dobro poprijeli, bi se to lahko zgodilo. In tako bi moralo biti, da bi bilo naše društvo največje pri Zvezi, ker je glavni odbor v Denverju. Če pa le ni mogoče to doseči, pa vsaj na drugo mesto moramo priti. Nadalje prosim vse starše, kateri imajo otroke, da jih dajo v Mladinski oddelek, ker je treba plačati le 15 centov na mesec; v slučaju smrti otroka se dobi lepa podpora od $45 do $450, zavisi od starosti otroka v času ko umrje. Nadalje prav lepo prosim vse .člane, da bi se bolj redno udeleževali mesečnih sej in redno 'plačevali svoje mesečne ases- Štev. 1. dr. sv. Martina, Denver, Colo. — Preds. George Pavlakovich, 4717 Grant St., tajnik John Marolt, 663 Elgin P!., blagajnik Steve Mauser, 4464 Washington Street. — Vsi v Denverju. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani slovenskih društev. Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo.— Preds. Joe Shustar Sr., 2131 Routt Ave., tajnik John W. Crist, 513 Moffat St., blagajnik Martin Kolbezen, 104S So. Santa Fe. Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu v dvorani sv. Jožefa. Štev. 4. dr. Zapadni Junaki, Mid-/ale, Utah. — Predsednik Frank Ko-stclo Box 315, tajnik Joseph Percich, 5>ox 28S, blagajnik Dan Radovich, Box 43. Seje se vrše vsakega 10. v mesecu v dvorani Dan Radovicha. Štev. 5. dr. Planinski Bratje, Leadville, Colo. — Prcdsedr.:k John Fajdi-ga. 319 W. 2nd St., tajnik Joe Mohar, 330 W. 2nd St., blagajnik Frank Zaitz Jr., 503 W. 3rd St. Seje se vrše >sakega 11. v mesecu na 527 Elm St. Vsi v Leadville, Colo. Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. — Predsednik Joe Kapsch, tajnik Michael Kapsch, 508 N. Spruce St., blagajnik Frank Klun. Seje se vrše vsakega 12. v mesecu v dvorani društva Zvon in društva Triglav SNPJ. Štev. 7. dr. Sv. Rožnegavenca, Denver. Colo. — Predsednica Amalia Za-lar, 10 Sheedy Row; taj. Mary Grum, 4949 Washington St., Wag. Mary Per-me 4576 Pearl Street. — Seje j se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Slovenskih društev. Štev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans.— Preds. Joe Pillich, R. 3, tajnik in blagajnik John Roycht, R. No. 3, zdravnik Dr. Therss. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik John Arko. Prospect Heights, tajnik Joseph Skrabec. 412 W. New York Ave., blagajnik Frank Lovriha, Prospect Heights, zdravnik Dr. Holmes. Seje se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu v Anton Dremeljavih prostorih. Štev. 11. dr. Sv. Janez Nepomuk, Rockvale, Colo. — Predsednik John Slak. tajnik in blagajnik Joe Liper-sick, Jr.. Box 103. — Seje se vrše vsaki tretji pondeljek v mesecu v taj-nikovih prostorih. Štev. 12. dr. Zgodnja Danica, Sco-field, Utah.—Predsednik Peter Zmer-zlikar, taj. Uršula Pasich, Box 53, blagajnik John Gorišek. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 13. dr. Junaki, Frontenac, Kens—Preds. Frank Terlep, Box 121, tajnik Anton Lesjak, Box 118, blagajnik Anton Lesjak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 14. dr. Sloga Slovenec, Spring-land, Utah. — Predsednik Anton Ko-privnik, Box 461, Helper, Utah, tajnik August Topolovec, Box 678, Helper, Utah, blagajnik John Vimpol-shek, Box 594 Helper, Utah. Seje se vrše vsako 3. nedeljo v Aug. Topolovec prostorih ob 10. uri dopoldne. Št. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. —Preds. Geo. Badovinac, Box 32^, tajnik Frank Pance, R. R. 1, Box 33, blagajnik Balich Nick, Slovonian Store. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 16. dr. Zapadna Zvezda, Pueblo, Colo. — Predsednik Frank Glach, 1215 So. Santa Fe, tajnik Anton Ru-par, 40S E. Messa Ave., blagajnik John Butkovich, 1201 S Santa Fe. Vsi v Pueblo. Seje se vrše vsako druge sredo v mesecu v dvorani sv. Jožefa. Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik John Major, RFD. 1. Box 40. tajnik Anton Shuk-Ijc, RFD. 1, Box 49, blagajnik Joe Smith. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 20. dr. "Planinke" Leadville, Colo. — Predsednica Mary Klintz. tajnica Eva Želez ni kar, 320 W. 3rd St., blaga j niča Elizabeth Wicklund, 125 Elm St. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Štev. 21. dr. Grintovec, Ely, Minn.— Preds. Frank Strbenk, Box 1067, "taj. in blag. Frank Erzar, Box 1021. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, Utah. — Predsednik John Krantz, Box 583, tajnik Frank Ambrose, Box 75, blagajnik Anthony ^Mehle, Bqjc 331. Seje s? vrše vsakega* 15. v mesecu, v Lake View dvorani. Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Joseph Tur&ich, tajnik Joseph Grdina, 6121 St. Clair Ave., blag. Jos. Ponikvar. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Narodnem domu. Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali da, Coio. — Predsednik Joe Kocman, Box 661, tajnik John Hrvat, 619 W. 2nd St., blagajnik Anton Gaber, 444 W. 3rd St. Seje se vrše vsako 3. nedeljo v mesecu. Štev. 25. dr. Napredni Slovenci, West Frankfort, 111. — Predsednik John Majdich, R. R. 2, Box 22, tajnik in blagajnik John Kukman, 605 E. St Louis St. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v Poljski dvorani na 504 South Logan St. ob 2. uri popoldan. Štev. 26. dr. Venček Vijolic, Cairn-brock, Pa. — Predsednik Louis Rudolph, Box 162. Central City, Pa., tajnik in blagajnik Frank Zorman, Box 193. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Štev. 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas, W. Va. — Predsednik Max Se-lak, Box 62, Coketon, W. Va., tajnik in blag. John Jurca, Box 364, Pierce, Seje se vrše vsako 1. nedeljo. Štev. 28. dr. Vijolica, Pittsburg, Kans. .— Preds. Anton Stoj s, R. 8, tajnik Joe Bohorch, R.F.D. 8, blagajnik Joe Bohorch. Vsi v Pittsburg, Kans. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 29. dr. Sv. Katarine. Cleveland, Ohio. — Predsednica Margaret Vin-tar, 998 E. 74th St., tajnica Mary Sedmock, 1316 E. 55th St., blagajnica Mary Vintar, 15819 Arcade Avenue, zdravnik M. F. Oman. Seje: vsak dru-gijjondeljek v mesecu. Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah. — Predsednik John Rovšek Box 56, tajnik Mike V. Gerbich, P.O. box 34, blagajnik Mike Dekleva, Box 93. Seje: vsako tretjo nedeljo v mesecu^ v dvorani L. Peirucci & Son. Štev. 31. dr. Lilija, Scrantou, Pa.— Predsednik John Flis, 236 Bellman St., Diacson City, Pa. tajnik Frank Vo-grin, 239 Bush St., blagajnik Ralph Konchnik, 219 Reese St. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v Mike Vogrin-ovi dvorani ob 2. uri pop. Štev. 32. dr. "Washington," Cleveland, O.— Predsednik Anton Medved, 15322 Daniel Ave., podpredsednik John Pazderc. tajnik, Mike Svete 1239 E. 175th St., blagajnik John Glavich, 472 E. 152nd St. Nadzorniki: Frank Moro, Ignatz Blatnik in John Debe-Ijak. Vsi v Clevelandu. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldan v Kaučičovi dvorani na Waterloo Rd. Društveni zdravnik je dr. Louis J. Perme. Štev. 33. dr. Sv. Cirila in Metoda, Chicago, 111. — Predsednik Leo Jur-jovec, tajnik in blagajnik Peter Vidmar, 1849 W. 22nd St. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob pol 8. jiri zvečer. Štev. 34. dr. "Bratje Slovani," So. Brownsville, Pa. — Predsednik Andy Mihelčič, Box 281, tajnik Ant. Krištof. box 734, S. Brownsville, Pa.; blagajnik John Stepek, Box 733; dr. zdravnik J. V. McAnimick, Alicia, Pa. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Manoghela dvorani, S. Brownsville, Pa. Društveni zdravnik br. F. S. Hoover, Brownsville, Pa. Štev. 36. dr. "Jugoslav Delavec" So. Chicago, 111. — Predsednik Jacob Stajduhar, 9600 Ave. L., tajnik Anton Mutz, 9393 Ewing Avenue, blagajnik Matija Thomas, 9525 Ave. M. Štev. 37. dr. "Cvetoči Nageljni," Cle Elum, Wash. — Predsednik Frank Žagar, Box 801, tajnik Frank Moskon, Box 181, blagajnik Caspar Miller, So. Cle Elum. Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se naznaniti gl. tajniku Ž.S.Z., da se to popravi. Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerikanski Slovenec!" KAKO DOLGO je že odkar ste obiskali sorodnike ali prijatelje v naslednjih krajih? Milwaukee Racine Kenosha Winthrop Harbor Zion IVaukegan North Chicago Lake Bluff Lake Forest Ft Sheridan Highwood Highland Park Ravinia Glencoe Hubbard Woods Winnetka Kenilworth Wilmette Libertyville Mundelein Northfield Glenayre Brier gate Woodridge NAPRAVITE načrt zdaj! Ali pa povabite vaše ljudi, naj vas obiščejo. North Shore Line vlaki vozijo iz središča mesta (heart of the loop) vsako uro proti Milwaukee, Racine in Kenoshi. Tudi bolj pogosto v druga mesta (glej listo). Cena je nizka. Nobenih ovir na potu. Greste kadar hočete in se lahko vrnete o pravem času. Devet pripravnih postaj je za znamenite Skokic Valley, kjer igrajo golf. Izlet v St. Mary's of fhe Lake, Fort Sheridan, Great Lakes, ali v druge kraje ob Fox Lake ali južno v Wisconsin "deželo jezer". Iz vsake North Shore postaje napravite izlet s svojo družino. Ce živite v bližini Rapid Transit Lines (the "L") se lahko peljete naravnost do North Shore Line Station. Je šest postja na South Side "L" poleg tistih, ki so na uaduličiii progi na 223 South Wabash Ave. (Wabash in Adams), in North Side postaje na Grand Avenue, Wilson Avenue, in Hovard Street na "L". Za na deželo zvezo z Motor Coach. Redna motor coach zveza z North Shore Line vlaki v Waukeganu ali Libertyville do — Fox Lake Antioch Lake Zurich Channel Lake Lake Villa Woodstock McHenry Deerfield Northbrook Iz Kcnoshc motor coaches vozijo do Powers Lake, Silver Lake, Paddocks Lake, Twin Lakes in Lake Geneva. Kamorkoli hočete iti, pokličite nas na telefon, Central 8280 dobile boste uljudna pojasnila. PROSTI URAD ZA INFORMACIJE. Wauconda Gurnee Techny ■BHi i L*'»i i" « The Outing and Recreation Bureau na 72 W. Adams St. se oskrbuje zastonj za izletnike, ki želijo informacij za izlete v razdaljo do 100 milj og stanejo pojasnila. Phone State 0080 Chicage. Eksperti vam pomagajo, da lahko dobite potrebna pojasnila za najnižjo ceno in kje je najboljše za izlete, trajajoče le cn dan, kakor tudi za daljše. Vse pojasnila dobite, kje se lahko najbolje zabavate na prostem, ali v mestih, kamor najlažje pridete z North Shore Line. Prav nič vas ne ali pridite v urad. Zastonj illustriranc mape. Chicago North Shore & Milwaukee Railroad Co. The Road of Service Downtown Station: 223 So. Wabash Ave. Uptown Station: Wilson and Broadway Howard St. "L" Station Telephone Central 8280 Outing and Recreation Bureau—Consolidated Ticket Office, 72 W. Adams Street SREDPOLETNf IZLET Z "AQUITANIJO" 9. JULIJA V SREDNJO EVfcOPO. Cunard Line naznanja, da namerava organizirati sredpo-letni izlet v centralno Evropo pod vodstvom Mr. John Krm-poticha iz Chicage, 111. Izletniki bodo odpotovali iz New Yor-ka 9. julija na S. S. Aquitania. Mr. Kampotich je znan čitate-ljem tega lista, ker je bil že večkrat vodnik naših rojakov na poti v Evropo. Žnano je potnikom, kako on skrbi za udobnost na potovanju in je ravno vsled tega postal popularen med prekooceanskimi potniki. Mr. H. P. Borer, General Passenger Manager od Cunard Steamship kompanije pravi, da je Mr. Kampotich Cunardov star znanec (old-timer). Večkrat je že prepotoval Evropo in mu je vse znano. Zato pa, kdor želi poleti potovati, naj se zgla-si in zaupa voditelju, ki bo skrbel, kakor vedno, za udobnost potnikov. Parnik Aquitania je dobro znan med Jugoslovani, ker je že mnogo naših rojakov na njem potovalo preko oceana. Ako lenuh je trikrat na dan na račun drugih ljudi, pravi, da je svoje dnevno delo opravil pošteno. V NAJEM ALI NAPRODAJ rezidenca, dva nadstropja, 7 sob; 2 bloka od cerkve,. Ragpji lahki. vse u4pbn$sti v l^ to-pl* vpdar(tot water he^). Gena nizka. — PJborvg. Gra^ggd 6774, ali pridite na: So. JO S. SNIDER ▼ zvezi x Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo. Keystoa^ 2779 South 3296 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. AKO STE SE PRESELILI ali če ne dobivate Glasila na pravi naslov, to vedno takoj sporočite upravi "Amer. Slovenca" in zraven novega naslova vedno pošljite tudi stari naslov, ker s tem prihranite upravništvu mnogo dela. RABITE TA KUPON, katerega izrežite in pošljite na upravo. Sporočam Vam moj novi naslov, ki je: Naslov in mesto___________________________________________________________________ Moj stari naslov pa je bil: , • V r Naslov in mesto___________________________________________________________ Sem član(ica) društva štev. REŠENA VSEH NJENIH BOLEZNI IN NEREDOV "Iščite, in bodete našli'*. — kot je našla Mrs. A. Repos, ki nam piše u Roeblinffa, N. J., dne 8. febr.: "Tri mesece ic preteklo kar sem naročila 6 steklenic Trinerjevega grenkega vina za moje nerednosti, neDrcbavo, plini v želodcu in nered jeter. Jaz priporočam Trincrjevo grenko vino vsakemu, ker ic vresnici najboljše zdravilo, ki me je rešilo vseh teh nerodnosti in bolečin." Tudi vas bo rešilo, le poskusite! Pišite na Jos. Tri-ner Co.. 1333 S. Ashland Ave., Chicago. 111., po brezplačni vzorec, ter priložite 10c za pokritje poštnine. No. 4 Kupon za brezplačni vzorec Ime ___________________________________________________ POZOR!" Izdelujem najboljša zdravila na svetu ! Alpen tinktura, ki učinkuje takoj, da prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi gosti in krasni. Bruslin tinktura proti sivim lasem od katere vam v par dneh postanejo popolnoma naturni, take barve, kakoršne ste imeli v mladosti. Wahčič Fluid proti revmatizmu, trganju po kosteh in proti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem še mnogp drugih zdravil, katerih bi ne smelo manjkati v nobeni domači lekarni, katero držite pri hiši. Pišite takoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha. JAKOB WAHČIČ 1436 E. 95th Št, Clevslaad. qjfia Vendar pa je opazil, da si niso vsi enaki. Pritlikavi Snake in njegovi tovariši so se odurno obnašali in nasilno, nosili so morilno orožje in so bili vsak hip pripravljeni koga ubiti. Te je sovražil. Drugi pa, oba stara moža in mlajši v beli obleki ter obe ženski, ti so mu ugajali. Niso nosili grmečega orožja in mirno so se obnašali. Videl je sicer, da je mladi mož pobral samokres, ga skril pod obleko in ga pozneje izročil ženski, ni razumel njihovega obnašanja, pa že samo dejstvo, da so oboroženi mornarji prignali neoborožene ljudi na obal in jim grozili, že to je povedalo bistroumnemu Trzanu, da so eni hudobni, drugi pa dobri. Najbrž so ujetniki, je zasodil. Slične dogodke je videl že med črnci. Sklenil je, da bo mornarje skrbno opazoval, njihove ujetnike pa branil in jim pomagal, če bo treba. Za sedaj pa so ga zanimale druge reči. Predvsem se je čudil, čemu sta stara moža odšla v džunglo in čemu je šel mlajši za njima. Da bi se ti beli ljudje utegnili v pragozdu izgubiti ali da bi je utegnila zadeti nesreča, na to seve ni mislil. Zanj je bila pot po džungli prav tako zanesljiva in varna, kakor za nas glavna ulica velikega mesta. Pa vkljub temu je sklenil, da pogleda za njima. Radoveden je bil, beli ljudje so ga zanimali, rad bi bil videl, po kaj so prišli v pragozd. Ženski sta bili varni v koči, mornarji so odveslali s čolnom na ladjo. Tu na obali ga trenutno nihče ni potreboval. Skočil je v veje in pohitel za mladim belo- kožcem. Ni ga bilo težko najti. Iz daljave sem so se še culi njegovi klici, seveda jih je ujelo le bišti-b uho Trzanovo, in dovolj razločno sled je tudi pustil za seboj. Kmalu ga je našel. Ob deblu je slonel in si brisal potno čelo. Ves zdelan in utrujen je bil. Trzan je počenil za gosto vejevje in napeto opazoval svojega belega rojaka. Od časa do časa je še zaklical, pa vedno slabeje in obupneje. Trzan je uganil, da menda kliče tovariša. Že je hotel stopiti k njemu in mu povedati, da išče v čisto napačni smeri, — videl je sled obeh starih mož malo prej v goščavi — ko zagleda nedaleč v stran rumeno gibčno žival, ki se je plazila proti belokožcu. Šita je bil, leopard. Trzan je cul rahlo šuštenje trave in čudil se je, kako da se mladi mož ne gane. Ali ne čuje? Nikdar poprej se Trzanu Šita ni zdel tako neroden pri zalezovanju plena — in vendar se beli Človek ni zmenil zanj! Ne, gotovo ne čuje! Sita je skrčil prožni hrbet in se pripravil za skok. Tedaj pa je zarjovel v gozdu divji, strašni, izzivajoči bojni krik Kršakovega rodu. Džungla je umolknila, ptiči so utihnili, v nemem strahu so se poskrile živali in Šita, krvoločni, drzni ropar, je planil skokoma v goščavo in urno izginil s pozorišča. Claytona pa je stresla smrtna groza. Kri mu je zledenela ob strašnem glasu, lasje so se mu naježili in oči so mu kakor okamenele strmele v kraj, odkoder je glas prišel. Ni bil strahopetnež, pa če je kedaj kdo v življenju čutil, da mu smrt s svojimi ledenimi prsti sega po srcu, — Cecil Clayton, najstarejši sin lorda Greystoke, jo je tistikrat čutil. Strašni glas je do skrajnosti napel vse njegove živce. Kako bi pač naj bil siromak vedel, da ga je prav ta strašni glas rešil gotove smrti pod kremplji krvoločnega leoparda — in kako bi naj vedel tudi to, da je grozni, divji glas prišel iz grla njegovega lastnega, pravega bratranca, sina njegovega strica Claytona, ki ga je že zdavnaj imel za mrtvega. Večerilo se je, mrak je legal na gosto džunglo. Claytona se je lotevala malodušnost in negotovost. Ali naj gre še dalje in išče profesorja Porterja in njegovega tovariša ter pri tem sam pogine po noči v džungli, ki gotovo mrgoli roparskih živali, — ali pa bi se vrnil h koči, kjer bi vsaj lahko pomagal Ini in jo branil, če bi bilo treba? Težko mu je delo, da bi se vrnil brez očeta k njej, pa de huje ga je mučila- misel, da je Bama in brez varuha v rokah upornih, divjih mornarjev in v bližini nevarne džungle« Morebiti pa se Je profesor Pdrter vrnil C svojim tovarišem ? Da, skoraj gotovo, da se je že vrnil! Opustil bo torej nepotrebno iskanje, šel bo h koči. Ce se morebiti res še nista vrnila, — saj se lahko jutri na vse zgodaj še enkrat odpravi na lov za njima. Tako je ugibal Clayton in tema se je delala. Nazadnje se je odločil, stopil je in opotekajoč se*ob štorih in koreninah in butajoč z glavo ob debla zdaj tu zdaj tam, je lezel naprej v smeri, ki je mislil, da vodi h koči. Trzan se je čudil. Mladi belokožec je obrnil hrbet obrežju in koči ter šel v čisto nasprotno stran vedno globlje v džunglo, v smeri proti naselbini črncev Mbonginega rodu. Mož se mu je zdel nerazumljiv. Kdo bo šel v globoko džunglo in v naselbino krvoločnih črncev, oborožen s samo sulico? In niti vajen je ni, tako je zasodil Trzan, ki je videl, kako nerodno nosi beli neznanec svoje orožje. In če išče svoja dva tovariša, zakaj ne gre po njuni sledi, ki je dovolj razločno tekla po gozdu malo niže od kraja, kjer sta stala. Mladi mož je izgubljen, je zasodil Trzan. In žal mu je bilo zanj. Čudno nagnjenje je čutil za mladega človeka, najbolj mu je ugajal izmed vseh belih ljudi, kar jih je danes videl. Tako si je mislil k svoje bele rojake, ko je o njih bral v knjigah, prav take kot je bil mladi mož v beli obleki. Kaj bo z njim? Trzan je poznal džunglo in vedel, kako je posebno ponoči nevarna. Kako se bo belokožec branil? Orožja ni imel razen sulice in te ni znal rabiti, nič ni slišal, nič ni videl. Dobrodošel plen bo divjim roparicam, če ga ne reši. Da, res, glej! Tamle se plazi Numa, lev, komaj par korakov desno od belokožca! Topot je tudi Clayton čul bližajočega se sovražnika. Plašno je zrl v negotovi mrak, da bi ga ugledal. Tedaj zagrmi čisto blizu njega grozeče rjovenje levovo, da je strahotno odmevalo po tihi džungli. Mrzel pot je oblil Claytona. S tresočo roko, pa vendar pogumno, je dvignil sulico proti grmovju, odkoder je prišlo rjovenje. Pa vedel je v naprej, da je izgubljen. Kaj je bila slabotna sulica, kaj njegova nevajena roka proti strašni levovi moči. Planil bo nanj, še trenutek, pa bo čutil njegovo sapo na licu, njegove strašne kremplje na prsih. Raztrgal ga bo in —. O Bog, kako težko je umreti zapuščen, pozabljen v divjini, rop krvoločnih živali —. Nekaj trenutkov je vladal mrtev molk. — Clayton je stal nepremičen z dvignjeno sulico, lahno se je tresel. Rahlo šuštenje v grmičju mu je napovedalo, da se lev premiče. Pripravljal se je na skok. Sedaj ga je opazil. Komaj par korakov je bil oddaljen. Videl je njegovo mogočno, grivasto glavo in za njo dolgo gibčno, mišičasto telo, trdo stisnjeno k tlom. Počasi je lezel naprej. Sedaj se je ustavil, premišljeno in previdno je skrčil zadnje noge pod trebuh, — silna mačka, ki se pripravlja na skok. Onemogel strah je objel Claytona. Udje so mu odpovedali pokorščino, roka mu je omahnila mesto da bi vrgla sulico, noga se ni ge-nila v beg. Nekaj je zašumelo nad njim v drevju —. Nov sovražnik, ki ga bo napadel od zgoraj, — je pomislil. Pa ni mogel dvigniti oči. Kakor prikovan je strmel v dvoje zelenkastih obročev, ki sta žarela iz mraka, — levove oči —. Pank — je tedaj nekaj zapelo nekje nad njim kot bi se bila vrv odtrgala in v istem hipu je zagledal Clayton puščico v rumenem levovem kožuhu. Rjoveč od bolečine in jeze je planil lev, pa Clayton je, sam ni vedel, kako in kedaj, skočil v stran. Ko se je obrnil nazaj k levu, je zagledal prizor,ki mu je vso kri pognal v lica. V hipu ko se je lev obrnil, da bi nanovo napadel, je šinil z drevesa nad njim orjak in se spustil naravnost levu na hrbet. Silne roke, kipeče jeklenih mi&ic, so po bli-skovo .objele leva krog vratu in dvignile mogočno telo n£ zadnje noge, p££? iakor ^4 mestni gospodič dvignil majhs8g&_psi£ka 3d1 tal. " [(Dalje prih*.); MKRIKANSKI SCO VENEC ZASTONJ ONIM, KI TRPIJO ZA NADUHO Vzorec zastonj za nadušljeve ljudi Metoda po kateri se bolezen pozdravi, ne da bi se pri tem izgubilo kaj časa. Imamo metodo, ki kontrolira naduho in mi bi radi, da bi jo poizkusili na naše stroške. Ne vpraša se, koliko časa že trpite, tudi kronično naduho pozdravi. Pišite po vzorec. Nič ne de, v kakšnem podnebju živite ali koliko ste stari in kakšno je vaše delo, če vas muči naduha, naša metoda vas bo gotovo pozdravila. Zlasti onim bi mi radi poslali vzorec, ki so že obupali, ker so poizkusili že več zdravil, ne da bi kaj pomagalo, tudi ne opij in enaka sredstva. Mi bi radi dokazali vsem, da naša metoda vas reši težke sape, piskanja v prsih in vseh takih neprilik. Ker vas vzorec prav nič ne stane, ne izgubljajte časa. Pišite takoj. Ne pošiljajte denarja. Pošljite spodnji kupon še danes. ---- Brezplačni poskusni kupon. FRONTIER ASTHMA CO. 1813 F. Frontier Bldg., 462 Niagara St., Buffalo, N. Y. Pošljite vašo brezplačno poskuš-njo metodo na: Sredo, 30. maja 1928. KAKO SE JE IZNE-BILA REYMATIZMA Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., F-101, Bloomington, II!., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more. še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu. Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oiflas in ^a pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, rla ne pozabite. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. Zlat Place, Chicago, tli <>00000000000000<>0000<)0000000<><>00<>0<>000' < PISANO POLJE IOOOOOOOOOOOO J. M. Trunk oooooooooooo Naznanilo Vsem, ki so radi veseli t ki želijo biti veseli, ki bi morali biti veseli, ki potrebujejo razvedrila, da zamorejo srečnejše živeti, naznanjamo, da smo pravkar sprejeli v razprodajo najnovejši model PRVE ORTOFONIČNE ROČNE VIKTROLE Štev. 2-55 cena $35.00. To je prva ročna Viktrola, ki ima ortofonično resonančno dno in igra tako glasno, kakor veliki gramofon. Obliko ima ročnega kovčega in je lahka, da se jo brez težave nosi v roki. Opremljena je z vsemi najnovejšimi iznajdbami, ustavi se au-tomatično sama, vijak je znotraj, je toraj na zunanji strani popolnoma zaprta, ima ortofonični reproduser in shrambo za 10 plošč. Imenuje se po pravici "THE GREATEST PORTABLE OF ALL TIME" V poletnem času, ko delate izlete in prirejate zabave v prosti naravi, ni bolj pripravnega sredstva, da se vzdrži dobra volja in veselo razpoloženje v družbi, kakor je godba. In to Vam v polni meri nudi ročna Viktrola. Greste na obisk k prijatelju, jo vzamete seboj. V stanovanju ne porabi prostora, ker se lahko omaro. spravi v Inštrument je popolnoma varen pred malimi otroki, da ga ne pokvarijo, ker se ga lahko zapre in spravi v kraj. Da predstavimo ta senzacionalni inštrument Viktor izdelka slovenski javnosti, damo posebno ponudbo SAMO za mesec junij, in sicer: Kdor kupi gori navedeno Viktrolo št. 2.55 dobi brezplačno tri 10 palcev plošče, kakršne si sam izbere in pa 500 igel. ^ Z naročilom je poslati denar naprej. Pošiljatvene stroške plačamo mi. Vsak instrument garantiran. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Temna noč, ako je tako. V "Delavcu", kakor pišejo v Detroitu, je neki Ahasver iz Puebla naravnost nesramno napadel šolske sestre, ki se žrtvujejo za slovensko deco, na-migaval o moralični propalosti, da se človeku kar gabi. Zapisal sem, da le lump more tako lumparijsko o drugih misliti. Kdo je ta Ahasver, nt vem. V Proletarcu piše Old Timer, da se v Pueblu dani, in je že k k or o dan. On mora razmere in osebe poznati. Omenja tudi Ahasverja in pravi: "Dobe se med nami ' Ahasver j i\ ki pošiljajo v podporo 'Delavcu', v postu pa so opravili svojo krščansko dolžnost in so povedali Cirilu, kolikokrat so se pridu-sili, kolikokrat storili to in ono. kar ne bi smeli. In naj še povem : Ahasver, ki . . ., je strašno pohlevna živalica doma. Družina moli, otroci so v katoliški šoli. žena se izpoveduje..." Ako je tako. kakor piše OUl Timer, rla bi toraj Ahasver molil. hodil k spovedi, pošiljal deco v katoliško šolo, pa tako podlo zmirjal sestre, potem je to temna, črna noč. Ampak, če Old Timer tava v temi? Environment — okolščina. Prav gotovo jo, da ima environment, okolščina, velikanski upliv vsepovsod. Nikakor pa no gre, da bi se sklicevalo na okolščino tam. kjer vplivajo drugi razlogi, ki z environment om nimajo ničesar opraviti. Pri "prodajanju" svoje evolucije so g. Moleku okolščine, environmenti skoroda vse.Kam pridemo, če -se podamo na tc pot? Poglejmo. G. Molek omenja, da je v Metliki slišal nekega kaplančka, toraj je moral hoditi v cerkev, imeti nekaj vere, menda je tako prišel tudi še z vero v Ameriko. Environment je bil toraj v starem kraju in nekaj časa tudi v Ameriki verski, in mišljenje je bilo versko. Pozneje je prišel g. Molek v drugi environment, v Chicago. Ta environment je bil — recimo kratko — brezver-ski. in mišljenje je postalo brezversko. Kdo je +oraj mislil? Aii je mislil jr. Molek versko ali environment, ko je bil environment verski, in kdo misli zdaj, ali g. Molek ali environment, ko je mišljenje brezversko? Aii je g. Molek le lutka, s katero se igra — environment ? Vrlo dobro, pa zelo slabo. "Znanstvena izvajanja se I postavljajo na napačne premise. in potem se izvajajo zaključki, ki so samiposebi logični, toda napačni." Tako je zapisal in predaval g. Molek. Vrlo dobro, izborno, povsem resnično, logično. Premise, premise .. . in znanstvena izvajanja se postavljajo na napačne, krive premise, in g. Molek govori o "učenjakih" in "nekaterih profesorjih, ki smatrajo, da so učeni," pa imajo napačne premise in seve napačne zaključke. Le eden je, ki je učenjak brez uhljev, ni ravno kak profesor, a več ve ko vsi profesorji, od katerih mnogi "ne vedo ničesar o antičnem življenju na zemlji", niti o "sto čevljev dolgih mrcinah", in ta edini je g. Molek v Chicagu, in on nima prav nobenih napačnih premis, in vsi njegovi zaključki so resnični, tako da le kak tepec in ignorant more nad resničnostjo podvomiti. He, he . . . On sam je seve prepričan, da nima napačnih premis, na besedo bodo mu verjeli tudi poslušalci, ko jim predava, a vsaj jaz sem velik tepec in vem, da so mnoge Molokove premise vrlo napačne, zato vrlo napačni tudi njegovi zaključki o evoluciji, njegova evolucija vrlo slaba, in vse zelo slabo. Premise, premise . . ., za to robo je treba nekaj modroslov-nih študij, poznanje in občudovanje sto čevljev velikih velikanov v muzejih je daleč "cmav". Brskanje po kakem plehastem slovstvu še i.e prinese povsem resničnih premis, ki bi zadostovale tudi "tepcem", pač pa morda le premis, ki zadovoljijo gotovo kategorijo poslušalcev, kateri se zadovoljijo z vsako evolucijo, če le zrevo-Iucijonira tistega nadležnega Boga in začetnika resnične in pripoznane evolucije, ki pa se od Molekove razločuje ko dan od noči. He, he . . . premise . . . he, he. Ženski smeh je včasih moškemu bolj nevaren kakor njena jeza. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Se malo časa Le še malo tednov in poletna potniška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima še vsak rojak priliko, da se pridruži enemu od naišh skupnih potovanj in se tako okoristi na ugodnostih, ki jih ista nudijo. MAJESTIC NA 23. JUNIJA! S tem parnikom ime: odpotovati večja skupina Slovencev preko Cherbourga in Bazela v Ljubljano. Majestic je največji parnik na svetu in pripada White Star Liniji. Vsak rojak je vabljen na to potovanje, ki je namenjen v domovino ob tem času. Priglasite se takoj. HIŠA NA PRODAJ, zidana, trinadstropna, le en blok oddaljena od cerkve; v enem stanovanju je šest, v dveh pa po pet sob. Garaža, pod garažo lepa klet. Vprašajte na: 2031 West 22nd Street. Chicago.' Tel. Roosevelt 9054. lCtor Records Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, WU., da vidijo najlepie predstave. ILE DE FRANCE NA 30. JUNIJA: To skupno potovanje obeta biti največje skupno potovanje Slovencev to leto. Število že do sedaj priglašenih potnikov nadsega vsa letošnja potovanja. Zlasti bodo močno zastopane naselbine: Milwaukee, Sheboygan, New York, Chicago, Barberton itd. Prostori so omejen?. Hitite s priglasitvijo. SATURNIA NA 14. JULIJA: Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one. ki so radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo za one, ki imajo velike druži, ne. Pripravlja se večja skupina rojakov za ta datum. PARIS NA 16. JULIJA: Na tem znanem in priljubljenem parniku se vrši naše zadnje poletno skupno potovanje. Kakor za vsa druga potovanja velja tudi za to potovanje pravilo: Prej ko se kdo priglasi, boljši ta prostor dobi TUDI SE OBRNITE NA NAS: a) kadar pošiljate denar v stari kraj ali kadar ga dobavljate iz kraja; b) kadar rabite pooblastilo, kupno pogodbo, izjave ali kako dnigo notarsko listino; c) kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem. Vse pošiljke na slovite na slovensko banko: Zakrafsek & Česark 455 West 42nd Street, New Yerk, N. Y.