ObzorZdrN 1997; 31: 51-55 51 POŠKODBE PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETIH 1990-1992 WORK INJURIES IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA IN THE PERIOD FROM 1990 TO 1992 Irena Eržen UDKIUDC 614.8-057(497.4) DESKRWTORlI:poškodbepri delu; varstvo pri delu; Slovenija Izvleček - V članku je predstavljen de! vsebine diplomske naloge. Poškodbe pri delu so prikazane kot specifičen kazalec zdravstvenega stanja aktivnega prebivalstva. Opredeljeni so pojm,, kot so: delo, delavc,, poškodbe in varstvo pri delu. Primerjava med zasebno in družbeno dejavnosjjo kaže število poškodb glede na starost, mesto nastanka, zunanji vzrok nezgode in del telesa. Uvod Razsežnost problemvv povezanhh z nezgodami in poškodbami pri delu, se zrcali v odnosu družbe do delavca. Poškodbe so pomembnn kazalec zdravja aktivnega prebivalstva pri nas in v svetu. Nezgodam in njihovim posledicam se ni mogoče povsem izogniti. Zaradi uvajanaa novih tehnoloških procesov je poškodb pri delu sicer manj, vendar so le-te lahko težje. Za poškodbo pri delu štejemo vsako poškodbo zavarovanca, ki se zgodi na delu, na poti na delo, na poti z dela ali na službeni poti in človeka za vsaj en dan onesposobi za delo ali zaradi nje poškodovani umre. Delavci so skupina prebivalcev, ki je zdravstveno specifično ogrožen.. Zdravstveno stanje delavcev je odvisno od dejavnikov, ki jim je izpostavljeno tudi ostalo prebivalstvo, ter nekaterih drugih, ki so značilni za delo, ki ga opravljajo. Zaradi poškodb pri delu je pogosta odsotnott (absentizem) z dela. Nezgodam pri delu in njihovim posledicam se ni mogoče povsem izogniti. Službe varstva pri delu si prizadevajo, da bi bil vsak proizvodii proces čim varnejši in je verjetnott nezgod pri delu čim manjša, in sicer s poučevanjem delavcev in preverjaneem njihovega znanja, tehničnimi ukrepi (razni varovalni mehanizmi), organizacijskimi ukrepi (drugačno organiziranje proizvodnje, transporta), zaščitnimi ukrepi (osebna in skupna varovalna sredstva.. Rezultat izboljšane varnosti mora biti manjše število nezgod z lažjimi posledicami (1). DESCRIPTOR:: work injuries; occupaiional saJety; Slovenia Abstract -The article presenss the contents oj the diploma work oJthe author. Work injuries are presented as a specijic index oj the health status oj active population. The concepts like work, workers, work injuries and work proteciion are presented. The comparison between private and pubiic sector shows the number oJinjuries regarding age, place, cause and body part. Posledice poškodb so številne, najbojj tragični sta invalidnott in smrt. Posledica poškodb je tudi ekonomska izguba za poškodovanca, njegovo družino in družbo v celot.. Sprva ee bil poudarek varstva pri delu na tehničnem varstvu: cilj je bil predvsem varovanee delavcev pred poškodbami in zdravstvenimi okvarami s tehničnimi sredstv.. Pozneje seje uveljavll pojem »humanizacija dela«. Spremenila seje vsebina pojma varstva pri delu in hkrati tudi strategija varstva pri delu. Prizadevanja se selijo k ohranjevanju zdravja in s tem pridobiva na pomenu zdravstvena preventiva, prav tako pa tudi interdisciplinarni pristop k varstvu pri delu. Nastaja povezava med naravoslovnimi in tehničnimi znanj:: medicino, psihologijo in sociologijo, tehničnimi strokami, pravom, varstvom pri delu (2). Promocija zdravja je proces, ki ljudem omogoč,, da prevzamejo nadzor nad svojim zdravjem in postaneoo aktivni sodelavii v prizadevanjih za njegovo ohranjevanje in izboljšanje. Svetovna zdravstvena organizacija jo je sprejela kot ključno strategjjo za uveljavljanje svoje politike Zdravje za vse. Usmeraa se k posamezniku in spreminja njegovo fizično in družbeno okolje. Čeprav je zdravje predvsem osebna vrednota, paje zato, ker nanj tako močno vplivajo pogoji življenaa in dela, naloga družbe in njenih organizacij, da ustvarijo pogoje, ko bo zdrava izbira tudi lažja izbira. Potrebno bo uporabiti nove pristope in metode dela. Pri nas obstaja možnost, da prevzamejo naloge za promocijo zdravja Zavodi za zdravstveno varstvo in Irena Eržen, vms,prof. zdr. vzgoje Doc. dr. sci. Igor Svab, dr. med., oba Inštitut za varovanje zdravja, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana 52 ObzorZdrN1997;31 Inštitut za varovanje zdravja. Že zdaj imajo razvit komunikacijski sistem, sposobni so poiskati nove poti in nove organizacijske strukture (3). Bolezni in poškodbe nastanejo tudi zaradi škodljivega vpliva delovnega okolja. So pomemben kazalec negativnega zdravja delavcev. Statistično spremljanje poškodb pri delu nam na državni ravni omogoča opredelitev škodljivosti, ki nastajajo pri delu, in oblikovanje prevetivnih ukrepov. V ta namen morajo biti podatki o poškodbah zbrani smiselno in racionalno. Za-željeno je, da bi bili primerljivi s podatki drugih držav v Evropi. Učinkoviti postopki za preprečevanee nezgod: profesionalna orientacija mladih za določen poklic, profesionalna selekcija ljudi za tiste poklice ali delovna mesta, kjer je možnost za poklicne nezgode zelo velika, izvajanje ožjega specifičnega profesionalnega treninga za opravljanje določenega dela, reševanje osebnih skrbi in problemov, ki jih imajo posamezni delavci, ustvarjanje ugodnih razmer za delo, uporaba zaščitnih sredstev, vzgoja ljudi za varnost pri opravljanju dela in propaganda za zaščito na delovnem mestu. Hierarhija preventivnih postopkov se po pomembnosti vedno znova prilagaja trenutni situaciji v delovnem okolju (4). Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta je pomembno zato, ker omogoči delavcu visoko učinkovitost, ne da bi bilo pri tem ogroženo njegovo zdravje. Sem spada raziskovanje samega delovnega mesta, delovnega ritma, odmorov, posameznih gibov, vplivov okolja in vseh drugih ergonomskih značilnosti (5). Človek je nedeljiva celota, zato mora tudi skrb za njegovo zdravje izhajati iz enotnih vidikov, ki upoštevajo vse, kar je potrebno za ohranitev, krepitev in ponovno pridobitev zdravja delavcev. Zdravstveno varstvo ne more biti razdeljeno na kurativno in preventivno zdravstveno službo. To sta le dve obliki dela, ki druga brez druge ne moreta delovati. Z mislijo in delom se človek uveljavlja kot posebno bitje v svetu in z njima ustvarja kulturo. Možgani in roka sta organa človekove misli in njegovega dela, ki mu omogočata, da se pokaže kot delovno bitje. Že od nekdaj je bila roka najvažnejši izrazni organ, s katero je človek izražal svojo notranjost. Motorična prednost in s tem delovna prednost človeške roke pred živalsko je predvsem v posebnosti palca. Zato je roka imela v vseh časih izrazni pomen dela. Stari filozofi so v roki videli merilo ne le za predmete zunaj sebe, ampak tudi za človeka samega. Roka je delovni organ in izraz dela, kjer se roka združuje z mislijo (6). Delo je človekova zavestna aktivnost, ki je usmerjena k ustvarjanju materialnih in drugih dobrin, s katerimi ljudje zadovoljujejo svoje potrebe. Ker se potrebe in zahteve ljudi skozi čas spreminjajo, tudi delo v vsakem obdobju dobiva drugačno vlogo in pomen (7). Del0 je pravi in temeljni pogoj človekovega obstoja, tako za posameznika kot celotne družbe. Z delom človek vpliva na svoje okolje in ga spreminja, s tem pa hkrati spreminja tudi samega sebe. Delovanje, usmerjeno k določenemu cilju, je tipična značilnost človeškega dela. V nasprotju z drugimi živimi bitji je njegova aktivnost zavestna. Delo predstavlja proces med človekom in naravo in nastopa kot sredstvo komuniciranja v procesu proizvodnje (8). Proizvodna dejavnost je v sodobnih industrijskih družbah močno družbeno nadzorovana in poteka v za to namenjenih ustanovah. Delo kot zaposlitev večini ljudi predstavlja polovico dnevnega časa, ko so budni. Mnogi ljudje dela ne pojmujejo kot obliko samoure-sničevanja in kot svoje bistvo, ker je z drobljenjem delovnega procesa postalo odtujeno. Delavec ni udeležen pri načrtovanju proizvodnje in tudi celotnega procesa izdelave končnega izdelka ne pozna. Tako pri današnji stopnji razvitosti dela človek le-tega pojmuje bolj kot breme in obveznost in ga ne opravlja z veseljem. Z rezultati dela se ne identificira, odtujuje se tudi od drugih ljudi. Delo je postalo način pridobivanja sredstev za življenje. Delavec mora biti na delu zbran, spočit, discipliniran in je bolj ali manj podrejen. Ves čas je pod večjim ali manjšim pritiskom. Delavci se združujejo v organizacije, da bi dosegli cilje, kijih kot neorganizirani posamezniki ne morejo. Pri tem se morajo podrediti pravilom organizacije, tudi če jim ta v celoti ne ustrezajo. Organizacija omejuje njihovo osebno svobodo. Pravila so v organizaciji bolj ali manj demokratična, dopuščajo večji ali manjši vpliv posameznika pri odločanju. Vsak delavec ima ob prihodu v organizacijo svoja pričakovanja, motive ali cilje, ki jih želi doseči. Ti niso vedno v skladu z organizacijo (9). Cilj vsakega podjetjaje maksimiziranje dobička. Delavec kot človek organizacije kot take ne zanima. Najpomembnejši je njegov proizvodni učinek, ne njegovi občutki in želje (l0). Kadar torej določamo obseg dela, ugotavljamo intenzivnost obremenitve po vseh analitičnih elementih, s katerimi delo obremenjuje povprečnega, na delo pripravljenega človeka v okviru njegove obremeljivo-sti (11). Material in metode Proučevani podatki so iz podatkovne zbirke Poškodbe pri delu, ki jih zbiramo na Inštitutu za varovanje zdravja. V analizo so vključene vse prijavljene poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim delavcem v starosti nad 15 let, v času od 1.1.1990 do 31.12.1992. Obdelane so s statističnim paketom SPSS na operacijskem sistemu Unix. Evidenco o poškodbah pri delu vodijo delovne organizacije ali nosilci zasebnega dela. Eržen I. Poškodbe pri delu v Republiki Sloveniji v letih 1990-1992 53 V evidenco o poškodbah pri delu vpisujemo podatke najpozneje v treh dneh po poškodbi. Evidenca in prijava o poškodbah, ki so posledica nezgod pri delu ter o vzrokih nezgod pri delu vodimo na obrazcu ER 8. Delovna organizacija oziroma delodajalec mora ob nezgodi zaposlenega izpolmtiPrijavo poškodee pri deZu, kadar je delavec zaradi poškodbe vsaj en dan nesposoben za delo ali pa poškodba povzroči smrt zaposlenega (12, 13). V delovni organizaciji ali pri zasebnem delodajalcu obrazec izpolnijo v štirih izvodih. Potem ko zdravnik pregleda poškodovanca, vpiše podatke o diagnozi v rubriko VI. En izvod obrazca ER 8 obdrži delovna organizacija oziroma delodajalec v trajno hrambo, ostale pa dobijo Inšpektorat za delo, Inštitut za varovanje zdravja (prek Zavodov za zdravstveno varstvo na regijah) in Zavod za zdravstveno zavarovanje (prek območnih enot ZZZV). Za prikaz poškodb pri delu po gospodarskih dejavnostih uporabljamo mednarodno klasifikacijo gospodarskih dejavnsoti (International Standard Industrial Classification of All Economic Activities, 1968 Edition). Industrijske dejavnosti so razvrščene po Enotni klasifikaciji gospodarskih dejavnosti. Poškodbe glede na poškodovani del telesa so prikazane po pripadajočih skupinah diagnoz MKB (IX. revizija). Na osnovi podatkov sem opisala značilnosti poškodb pri delu. Pri svojem delu sem upoštevala najpomembnejše segmente, ki lahko pojasnijo poškodbe pri delu in na delu. Za preverjanje domnev glede povezanosti dveh spremenljivk na osnovi podatkov sem uporabila test Hi kvadrat. Določene so prostostne stopnje za posamezne kontingenčne tabele. V tabelah so prikazani rezultati po dejavnosti in po spolu. Rezultati so izraženi numerično in v odstotkih. V letu 1990 je bil najvišji odstotek glede na zaposlene pri moških. V letu 1992 je nekoliko porasel odstotek poškodovanih žensk glede na zaposlene. Tudi moški so se pogosteje poškodovali v primerjavi z letom 1991. Najnižji odstotek poškodb glede nazaposlene je bil v letu 1991. Spol statistično pomembno vpliva na verjetnost poškodb. Moški so se poškodovali pogosteje kot ženske. Hi kvadrat = 27,16 p